Naš intervju: odvetnik Fabio Anselmo pravi, da je družino umrlega Stefana Cucchija zelo prizadel molk države /^28 Tondo spet pozval družbo Enel, naj se angažira za krško nuklearko __ L^ . a ' V -t " kULS ";■!"-+ '^rj- i-lfifi 1-KäU ■ ■■ ■■ -- '■ ->¿3 1 Ji f W JF^-..-t" Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 3. NOVEMBRA 2009 št. 260 (19.659) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ko so padle meje, smo se mi veselili SandorTence Ko je padla meja med Italijo in Slovenijo je bilo pri nas veliko praznovanje. V narodno mešanem prostoru je padla velika ovira, dogodek sicer (še) ni izpolnil vseh pričakovanj in rešil vseh problemov, pomenil pa je mejnik, ki bo ostal zapisan v zgodovini. Prav zaradi tega večina tukajšnjega prebivalstva kritično ali pa precej odmaknjeno spremlja mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Težko je razumeti, da za nekoga padec meje pomeni veliko olajšanje, za druge pa so meje še vedno tako pomembne. Da ne govorimo o stališču hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, češ da ima Hrvaška pravico do morske meje z Italijo. Kje je zapisana ta čudna pravica in kaj to sploh v resnici pomeni? V Evropski uniji marsikaj ne funkcionira, kot bi moralo. Projekt Evropske socialistične stranke je npr. na papirju plemenita stvar, v vsakdanji praksi pa ni tako. Socialdemokrat Borut Pahor si s konservativno predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor prizadeva za rešitev sporov med državama, do arbitražnega dogovora pa imajo velike pomisleke konservativci v Sloveniji in levičarji v Zagrebu, ki so se sinoči v saboru sicer vzdržali. Oboji so v opoziciji in oboji dajejo vtis, da jim gre predvsem za nagajanje vladajoči koaliciji. Nasprotnik kar naenkrat ne postane moj prijatelj zato, ker ima podobne poglede, temveč zato, ker je nasprotnik mojega nasprotnika. V italijanskem političnem življenju je to žal pervezna stalnica, ki je doma tudi v Ljubljani in Zagrebu. ZAGREB - Določanje meje med Slovenijo in Hrvaško Zelena luč sabora za podpis arbitražnega sporazuma Poslanci največje opozicijske stranke SDP so se vzdržali OB DNEVU MRTVIH - Vrsta spominskih svečanosti V hvaležen spomin Priredila so jih razna društva in združenja - Delegacija Republike Slovenije obiskala tudi Gonars GONARS - Ob dnevu mrtvih se slovenska javnost spominja tudi vseh, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Društva in borčevske organizacije iz Furlanije-Julijske krajine so priredi- la številne spominske svečanosti, padlih so se s cvetjem in pesmijo spomnili tudi učenci in dijaki slovenskih šol. V deželi se je v nedeljo mudila tudi uradna delegacija Republike Slovenije. Vodil jo je podpredsednik držav- nega zbora France Cukjati. Državna delegacija je obiskala fašistično taborišče v Gonarsu, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo veliko Slovenk in Slovencev. Na 6. in 24. strani ZAGREB - Hrvaški sabor je včeraj po deveturni razpravi dal vladi soglasje za podpis arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo z navadno večino. Za je bilo 80 poslancev, proti večina manjših opozicijskih strank, poslanci glavne opozicijske SDP pa so se pri glasovanju vzdržani. Hkrati so poslanci tudi dali vladi soglasje za objavo enostranske izjave o neprejudici-ranju, ki jo želi vlada objaviti po podpisu in pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma. Danes naj bi o arbitražnem sporazumu razpravljal tudi slovenski državni zbor. Na 2. strani V Sloveniji podražitev pogonskih goriv Na 4. strani Naš intervju: pisatelj Veit Heinichen Na 8. strani Iz Mirna poziv k čezmejnemu boju proti drogi Na 23. strani Med štafeto alpincev umrl zvest udeleženec spustov po Vipavi Na 25. strani AFGANISTAN - Po Abdulahovem umiku Karzaj razglašen za zmagovalca volitev ITALIJA - Epidemija virusa H1N1 se širi Nova gripa: 16 mrtvih Ženska zbolela tudi v Trstu - Pomirljive izjave podministra za zdravstvo Ferruccia Fazia KABUL - Afganistanska volilna komisija je včeraj odpovedala za soboto predvideni drugi krog predsedniških volitev in predsednika Hamida Karza-ja (na sliki) razglasila za zmagovalca volitev. Karzajev izzivalec v odpovedanem drugem krogu Abdulah Abdulah je sicer v nedeljo izstopil iz volilne tekme. "Hamid Karzaj, ki je prejel večino glasov v prvem krogu (20. avgusta) in ki je bil edini kandidat v drugem krogu, je izvoljeni predsednik Afganistana" za prihodnjih pet let, je na novinarski konferenci v Kabulu povedal vodja neodvisne volilne komisije Azizulah Ludin. Na 29. strani RIM, TRST - V Italiji so zabeležili že 16 primerov smrti zaradi okužbe z novo gripo. Včeraj so v Kampanji umrle tri osebe, med katerimi je bil tudi 10-letni deček. Več desetin bolnikov pa se zdravi v bolnišnicah. Tudi v tržaški glavni bolnišnici so zabeležili primer nove gripe. 37-letno tujo državljanko s simptomi nove gripe (šlo naj bi za vietnamsko državljanko) so sprejeli na oddelku za nalezljive bolezni, ker je imela težave z dihanjem, njeno stanje pa baje ni zaskrbljujoče. Podminister za zdravstvo Ferruccio Fazio je skušal s pomirljivimi izjavami ublažiti psihozo o gripi. V Italiji je epidemija blažja kot v drugih evropskih državah. Na 2. in 28. strani 2 Torek, 3. novembra 2009 ALPE-JADRAN / ZAGREB - Predlog vlade so hrvaški poslanci podprli z navadno večino Hrvaški sabor dal soglasje za podpis arbitražnega sporazuma Podpora tudi objavi enostranske hrvaške izjave o neprejudiciranju - Poslanci SPD so se vzdržali ZAGREB - Hrvaški sabor je včeraj po deveturni razpravi dal vladi soglasje za podpis arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo z navadno večino. Za je bilo 80 poslancev, proti večina manjših opozicijskih strank, poslanci glavne opozicijske SDP pa vzdržani. Poslanci so glasovali poimensko na predlog Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB). Hkrati so poslanci tudi dali vladi soglasje za objavo enostranske izjave o neprejudiciranju, ki jo želi vlada objaviti po podpisu in pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma. V sklepni besedi pred glasovanjem je premierka Jadranka Kosor dejala, da se bo s poslanci znova srečala do konca leta, ko bodo razpravljali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Ker bodo takrat morali odločati z dvotretjinsko večino, pričakuje, da poslanci SDP ne bodo "konstruktivno vzdržani", temveč bodo ratifikacijo podprli. Predsednik največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovic je pred glasovanjem pojasnil, da bodo poslanci SDP na glasovanju "konstruktivno vzdržani". Napovedal je tudi, da SDP ne bo podprl ratifikacije sporazuma, če ne bosta tako Hrvaška kot Slovenija ohranili pravico iz prvega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bosta državi sami predlagali sodnike arbitražnega sodišča. V razpravi je med drugim ocenil, da pomeni arbitražni sporazum "zaroto proti Hrvaški" in da je naloga arbitražnega sodišča najti povezavo Slovenije z odprtim morjem. Milanovic je še menil, da gre za sporazum "vzemi ali pusti", če ga Hrvaška ne bo sprejela, pa še deset let ne bo vstopila v EU. Spomnil je tudi, da je večina hrvaških strokovnjakov za mednarodno pravo soglasna, da sporazum za Hrvaško ni dober. Tudi v drugih opozicijskih strankah so bili mnenja, da gre lahko pri odločanju sodnikov za politično rešitev, saj bo Evropska komisija odločala o sestavi arbitražnega sodišča. Hrvaška opozicija je še trdila, da država s podpisom arbitražnega sporazuma kupuje "mačka v žaklju", ker je izid arbitraže popolnoma negotov. Poslanec HDSSB Boro Grubišic je ob tem premierko Jadranko Kosor obtožil izdaje nacionalnih interesov, zaradi česar je dobil opomin predsednik sabora. Poslanci iz vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) so v razpravi izpostavljali, da bodo sodniki odločali na podlagi mednarodnega prava ter da je za Hrvaško pomembna ločitev pogajanj z EU in reševanja dvostranskih vprašanj s Slovenijo. Podpredsednik sabora Vladimir Šeks je dejal, da bo mednarodno arbitražno sodišče moralo odločati o kopenski in morski meji med Hrvaško in Slovenijo na podlagi mednarodnega prava, predvsem na podlagi Konvencije ZN o pravu morja, ki sta jo podpisali obe državi. Sporazum po njegovem ni način, s katerim bi Hrvaška plačala vstop v EU s prodajo svojega državnega ozemlja. Ocenil je tudi, da so možnosti, da bi arbitražno sodišče, ki bo odločalo na podlagi mednarodnega prava, odločilo o teritorialni povezavi Slovenije z odprtim morjem, majhne in nerealne. Sabor je nato z 80 glasovi za dal soglasje vladi za podpis sporazuma in objavo enostranske izjave. Proti je glasovalo osem poslancev, vzdržanih pa jih je bilo 45. Večina poslancev SDP je bilo vzdržanih, med tistimi, ki so glasovali proti, pa je bil tudi predsedniški kandidat SDP Ivo Josipovic. Proti je med drugim glasoval tudi poslanec Istrske demokratske skupnosti Damir Kajin. O arbitražnem sporazumu naj bi sedaj danes po pričakovanjih razpravljal tudi slovenski parlamentarni odbor za zunanjo politiko, pred tem pa tudi vlada v Ljubljani. (STA) EVROPSKA UNIJA - Evropski poslanec v Ljubljani in Zagrebu Swoboda o hrvaškem približevanju uniji z Žbogarjem in Kosorjevo LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Samuel Žbo-gar se je včeraj na delovnem kosilu sestal z evropskim poslancem in poročevalcem evropskega parlamenta za Hrvaško Han-nesom Swobodo. Swoboda je Žbogarja seznanil s potekom priprave poročila o napredku Hrvaške za leto 2009, ki naj bi ga v parlamentu obravnavali v začetku prihodnjega leta. Žbogar pa je na drugi strani evropskemu poslancu predstavil slovenska stališča glede vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter poglede na nadaljevanje pogajalskega procesa. Pri tem je slovenska stran Swobodi izpostavila pomen izpolnjevanja kriterijev za članstvo Hrvaške v EU, še posebej dobrososedskih odnosov. Swoboda (na sliki) je nato iz Ljubljane odpotoval naprej v Zagreb, kjer je po srečanju z visokimi predstavniki sabora izjavil, da bo njegovo poročilo o napredku Hrvaške za leto 2009 bolj pozitivno, če bo sabor sprejel arbitražni sporazum s Slovenijo. Sporazum je po njegovem zelo dober predlog, njegov sprejem v saboru pa bi pomenil "velik korak naprej". O sporazumu se je danes pogovarjal tudi z Žbogarjem, je dodal. S Swobodo se je včeraj sestala tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki se je evropskemu poslancu zahvalila za njegovo podporo Hrvaški na poti do EU in izrazila zadovoljstvo z deblokado hrvaških pristopnih pogajanj. Swoboda je Kosor-jevi izrazil polno podporo pri njenih prizadevanjih za približevanje Hrvaške uniji, obenem pa ji čestital za dogovor, ki sta ga dosegla s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. (STA) ŠPETER - Začenjajo se Beneški kulturni dnevi TURIZEM Osem srečanj tokrat posvečenih zgodovini ŠPETER - Po lanskih uspešnih Beneških kulturnih dnevih na temo slovenskega jezika, njegove krajevne razčlenjenosti, zgodovine in razvoja ter vloge jezika pri prepoznavnosti določenega teritorija in torej njegovega pomena za turizem prireja Inštitut za slovensko kulturo drugi ciklus predavanj, tokrat na temo zgodovine."Odkrivajmo našo zgodovino" je naslov srečanj, ki se bodo na sporedu od četrtka, 5. novembra, do 25. februarja 2010 v špetrski občinski dvorani. Na programu je osem srečanj, ki segajo od predzgodovine do prve svetovne vojne. Vodil jih bo zgodovinar in glavni urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banc-hig, ki je tudi zasnoval letošnje Beneške kulturne dneve. Z njimi je Inštitut za slovensko kulturo lani prevzel dediščino študijskega centra Nediža, ki je z vsestransko poglobitvijo beneške problematike začel že sredi sedemdesetih let, ohranil pa je tudi osnovni koncept: na vsaki konferenci sta praviloma dva predavatelja, eden iz znanstveno-aka-demske sfere iz Italije, drugi iz Slovenije. Na prvem srečanju v četrtek bo v središču pozornosti prazgodovina. Najprej bo arheolog Matija Turk predstavil Posočje v kameni dobi, nato bo zgodovinar Giuliano Bastiani predstavil DVD "Življenje med Nadiškimi dolinami in Posočjem 50 tisoč let od tega'. Večer bo sklenil arheolog v tolminskem muzeju Miha Mlinar, ki bo spregovoril o Posočju od bakrene dobe do prihoda Rimljanov. Letošnje Beneške kulturne dneve je zasnoval Giorgio Banchig nm Sledila bo 19. novembra predstavitev rimske dobe. O Rimljanih v Čedadu in Na-diških dolinah bo predaval čedajski zgodovinar Sandro Colussa, o Rimljanih v Posočju pa arheologinja v goriškem muzeju Beatrice Žbona Trkman. Dva večera bosta posvečena srednjemu veku. Na prvem, 3. decembra, bosta predavali dve arheologinji, Angela Borzacconi o srednjem veku v Na-diških dolinah v luči zadnjih odkritij in Zvez-dana Modrijan o Tonovčevem gradu v pozni antiki. Na drugem, 17. decembra, bo Maurizio DArcano Grattoni predstavil srednjeveške utrdbe v Nadiških dolinah, Silvester Gabršček pa patriarhalne gradove v sosednji Sloveniji. Prvo srečanje v letu 2010 bo 21. januarja, v središču pozornosti pa bo beneška doba. Raziskovalec Massimo Zoppi bo predaval o strateški vlogi Nadiških dolin, zgodovinar Vasko Simoniti pa o habsburški visoki politiki v luči prve avstrijsko-beneške vojne. Risorgimento bo tema srečanja 4. februarja, ko bosta predavala zgodovinarja Elpidio Ellero in Branko Marušič. 18. februarja bo na dnevnem redu 1. svetovna vojna, predavatelja pa bosta Paolo Gaspari in Petra Svoljšak. Prvi ciklus o zgodovini se bo zaključil 25. februarja s predstavitvijo doku-mentarno-igranega filma RTV Slovenija Šola pod fašizmom Jadrana Sterleta. Predavanja se začnejo ob 18.30, namenjena so vsem, vsak večer bo zagotovljeno tudi simultano prevajanje. (NM) Novo mesto • ■ v v najlepše rečno mesto v Sloveniji NOVO MESTO - Odbor za turistične nagrade švicarskega mednarodnega turističnega sejma v Luganu je v petek Novemu mestu podelil naziv najlepšega rečnega mesta v Sloveniji. Sejem je potekal med 29. oktobrom in 1. novembrom. Kot so sporočili iz kabineta novomeškega župana, bo Novo mesto s to nagrado na švicarskem trgu ter v italijanskih in švicarskih medijih doseglo večjo prepoznavnost. Na letošnjem sejmu se je predstavilo 230 agencij, obiskovalci pa so podrobneje spoznali tudi Novo mesto, njegovo turistično ponudbo, novomeški Zavod za turizem, Terme Krka, Kompas Novo mesto in Adrio Holidays. V petek v Štanjelu predstavitev knjige Johna Earla ŠTANJEL - V Vinoteki v Gradu Štanjel bo v petek, 6. novembra, ob 11. uri predstavitev slovenskega prevoda knjige avtorja Johna Earla »Cena domoljubja - SOE in MI6 na stičišču Italijanov in Slovencev med drugo svetovno vojno«. Slovenski prevod knjige, ki je izšla leta 2005 v Veliki Britaniji pod naslovom The Priče of Patriotism, je izdala založba Mladika v Trstu, kjer so ga predstavili v petek. Delo bodo predstavili avtor John Earle, prevajalka Nataša Stanič in nekdanji britanski veleposlanik v Ljubljani David Lloyd. Pozdravni nagovor bo imel župan občine Komen Uroš Slamič, pogovor pa bo vodil Ivo Jevnikar. Prihodnji teden slovesnost v spomin na primorske padalce Pred ploščo v spomin na primorske padalce v Škrbini pri Fakinovi domačiji bo v sredo, 11. novembra, ob 11. uri žalna slovesnost. Pred žalno slovesnostjo bo ob 10. uri v cerkvi sv. Antona maša zadušnica. Romuna prevažala 20 tujcev MARIBOR - Mariborski policisti so v petek v tovornem vozilu z romunsko registracijo z 32-letnim romunskim voznikom in 33-letnim sopotnikom, prav tako romunskim državljanom, med naloženim tovorom odkrili 20 oseb. Ti so za potovanje iz Afganistana, Bangladeša, Irana in Pakistana plačali med 7000 in 10.000 evri. Kot so včeraj sporočili s Policijske uprave Maribor, so policisti tujce, skrite v tovornem prostoru vozila, zadržali do namestitve v Center za tujce Postojna. Romunska državljana so pridržali in privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je za njiju odredil pripor. Pri mlajšem so tudi našli kreditno kartico na ime druge osebe, ki je bila ukradena letošnjega avgusta. V prometnih nesrečah v Sloveniji minuli teden trije mrtvi LJUBLJANA - Na slovenskih cestah so se v minulem tednu zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih so trije ljudje izgubili življenje. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Slovenske ceste so letos zahtevale 156 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 185. ZDRAVSTVO - Smernice Dežele FJK Kampanja za cepljenje proti novi gripi pripravljena V Trstu že ničkoliko primerov: vsi bolniki so okrevali, večinoma brez težav TRST - Deželni urad Furlani-je-Julijske krajine za zdravstvo in socialno varstvo je pripravil smernice kampanje za cepljenje proti virusu A H1N1, ki povzroča novo gripo. Slednja se, kot znano, širi kar hitro, je pa precej šibkejša od navadne sezonske gripe. Tržaško bolniško in univerzitetno podjetje je medtem sporočilo, da je v Trstu obravnavalo že več primerov nove gripe. Vsi bolniki so ozdraveli v glavnem brez komplikacij. Cepljenje se bo začelo v ponedeljek, 9. novembra. Na včerajšnjem srečanju v Trstu, na katerem so bili prisotni predstavniki zdravstvenih podjetij, so določili, kdo bi se moral cepiti. To so uslužbenci javnih in zasebnih zdravstvenih ustanov, družinski zdravniki, pe-diatri in drugi specializirani zdravniki ter osebje služb, ki skrbijo za starostnike, invalide in odvisnike, pa še uslužbenci lekarn, nosečnice v drugem ali tretjem trimesečju, otroci šibkega zdravja med 6. mesecem in 17. letom starosti ter odrasli šibkega zdravja pod 65. letom starosti. Trenutno je na razpolago 29.750 doz cepiva, sredi novembra naj bi pripotovalo v deželo še dodatnih 22.000 doz. V kratkem bo deželna uprava aktivirala brezplačno številko in spletno stran na to temo. Tržaško bolniško in univerzitetno podjetje je včeraj potrdilo, da je v glavni tržaški bolnišnici tuja državljanka s simptomi nove gripe. 37-letnica (šlo naj bi za vietnamsko državljanko) je na oddelku za nalezljive bolezni, ker je imela težave z dihanjem, njeno stanje pa baje ni zaskrbljujoče. Podjetje po drugi strani navaja, da je bilo primerov nove gripe v Trstu že ničkoliko. Velika večina bolnikov je naglo ozdravela, le v enem ali dveh primerih je prišlo do komplikacij, vsekakor pa so vsi bolniki na koncu okrevali. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 3. novembra 2009 3 ENERGIJA - V pričakovanju bližnjega slovensko-italijanskega srečanja Tondo spet poziva družbo Enel, naj se angažira za krško nuklearko Jedrska centrala kot politična protiutež za žaveljski uplinjevalnik? VIDEM - Italija ne sme izgubiti velike priložnosti, ki se ji ponuja z načrtovano gradnjo drugega reaktorja v Krškem. Da gre za veliko priložnost, je trdno prepričan predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, ki je v zvezi s krško nuklearko pisal pooblaščenemu upravitelju energetske družbe Enel Fulviu Con-tiju. Povod za Tondovo pismo so bile nedavne izjave Contija, ki je napovedal okrepljeno mednarodno vlogo italijanskega energetskega kon-cerna. »Če Conti misli resno, predlagam, da greva skupaj v Ljubljano in tam predstaviva naše ponudbe v zvezi s slovensko jedrsko centralo,« pravi predsednik deželnega odbora FJK. To ni prvi poziv, ki ga Tondo namenja italijanski vladi in državni družbi Enel v zvezi s Krškim. Pred dvema letoma je italijanska vlada pooblastila Enel, naj naveže stike s slovensko vlado in preveri možnost italijanskih investicij ne samo v JE Krško, temveč tudi v druge energetske strukture sosednje države. Ni znano, če je Enel takrat sploh stopil v stik s Slovenijo in, če je to naredil, niso znani odgovori, ki jih je dobil iz Ljubljane, če jih sploh je. Slovenija vsaj na diplomatsko-politični ravni ni nikoli uradno odgovorila na prošnje in predloge iz Italije. Tondo Jedrska centrala Krško menda mika italijanske investitorje ansa je problem drugega krškega reaktorja postavil tudi na nedavnem ljubljanskem srečanju z Borutom Pahorjem, od katerega pa ni prejel nobenega odgovora. Delegacija iz FJK je takrat imela vtis, da Slovenije ne zanima morebitno italijansko sodelovanje pri JE Krško. Tondo je to vprašanje postavil ravno teden dni pred napovedanim slovensko-italijanskim medvladnim sestankom v Ljubljani. Ni izključeno, da hoče italijanska stran svojo ponudbo za Krško na nek način neposredno vezati s problemom upli-njevalnika, ki naj bi bil ena glavnih, če že ne glavna tema bližnjega meddržavnega vrha. Predsednik Furla-nije-Julijske krajine, ki podpira gradnjo plinskega terminala pri Žavljah, je pred kratkim precej kritično ocenil trenutne odnose med Italijo in Slovenijo in tudi odnose le-te in našo deželo. PRISELJENCI Liga proti vsem VIDEM - Severna liga nadaljuje politično ofenzivo proti nezakonitim in zakonitim priseljencem v Furlaniji-Julijski krajini. Bossijevi stranki ni uspelo, da bi zakonsko odvzeli ilegalnim priseljencem pravico do nujne zdravstvene oskrbe, sedaj pa predlaga, da bi enostavno zaprli vse zdravstvene ambulante, ki nudijo oskrbo tujcem. Liga v bistvu močno dviguje politično ceno za svojo prisotnost v deželni vladi predsednika Renza Tonda. To ne moti samo levosredinske opozicije, temveč tudi marsikoga v desni sredini. Mednje sodi vplivni furlanski senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro, ki ugotavlja, da sodi zdravstvena oskrba med temeljne ustavne pravice vseh, ki se nahajajo na ozemlju republike Italije, ne glede če pri nas prebivajo in delajo. Saro je večkrat opozoril somišljenike v desni sredini, da Ljudstvo svobode ne more v nedogled sprejemati vseh zahtev Severne lige. Bossijeva stranka je v zvezi z zdravstveno oskrbo priseljencev nekajkrat prišla v spor z deželnim odbornikom Vladimir-jem Kosicem. & GREGORY'S SPOROČILO Prvič v zgodovini so se krznarsiva Mec & Gregory's, v popolnem soglasju in s privolitvijo 15 kreatorjev modelov, odločila za razprodajo vseh artiklov dragocenih krznenih plaščev visoke mode na zalogi za sezono 2009/2010. ZARADI PREDAJE DEJAVNOSTI ZELO UGODNE CENE Plašči iz napa usnja in z ovratnikom iz sobolja zeeröff na 50,00 € Zajčja krzna 83ö?fiff na 140,00 € Dežni plašči iz alkantare na 190,00 € Platneni plašči - obrobi in ovratniki iz sobolja na 290,00 € Platneni plašči s krznom minka (Mustela vison) ppetfTo na 390,00 € Lisičja krzna na 980,00 € Krzna iz svizca 0 na 980,00 € Krzna minka (Mustela vison) - standard kakovosti saga ¿goetfö na 1690,00 € Perzijska krzna na 980,00 € in še krzna iz sobolja - kune - risa - činčila VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH ODPRTO VSAK DAN - URNIK NON-STOP ULICA DANTE 3, TRST TELEFON IN FAX 040 639092 4 Torek, B. novembra 2009 GOSPODARSTVO NAFTNI DERIVATI - Zaradi podražitve surove nafte na mednarodnih trgih V Sloveniji od danes za 0,036 evra dražji bencin Po napovedih bodo naftne cene in z njimi cene pogonskih goriv še rasle LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči podražili naftni derivati. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,036 evra na 1,135 evra za liter, 98-oktanski bencin prav tako za 0,036 evra in po novem stane 1,153 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,032 evra na 1,068 evra. Tako kot dizelsko gorivo se je za 0,032 evra podražilo tudi kurilno olje, zanj je po novem treba odšteti 0,625 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Cene pogonskih goriv bi lahko bile še višje, če ne bi konec prejšnjega tedna cena surove nafte padla in tako vplivala na nekoliko manjše zvišanje, je za STA pojasnil direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič. Na zviševanje cene črnega zlata je vplivalo tudi pozitivno razpoloženje vlagateljev na ame- riških in evropskih kapitalskih trgih v minulih 14 dnevih. Hkrati se je razširil tudi velik optimizem glede tega, da bo povpraševanje po surovi nafti počasi raslo, je ocenil. Ob tem je navedel ocene, po katerih se bo zaradi počasnega povečevanja industrijske proizvodnje okrepilo tudi povpraševanje po nafti. Sicer pa se je nafta v minulih dveh tednih dražila tudi zaradi padca vrednosti dolarja. Zato so po presoji Bre-čeviča vlagatelji pred zaščito padanja vrednosti ameriške valute nekoliko vplivali na povečano povpraševanje po nafti. Cena črnega zlata se bo po njegovi oceni še zviševala, predvsem zato, ker bo raslo povpraševanje po njem. Prihodnje leto bo cena nafte rasla še hitreje, glede na to, da se bo povpraševanje povečalo za nekaj več kot odstotek, je pojasnil. Kot je še napovedal Brečevič, bo nafta letos dosegla raven med 85 in 90 dolarji za 159-litrski sod, prihodnje leto pa se bo z njo trgovalo na ravni okrog 100 dolarjev. (STA) Tokratna podražitev slovenskega bencina je ena največjih letos arhiv Ryanair »lovi« Alitalio tudi na letališču v Ronkah arhiv LETALSKI PREVOZ - V Milanu objavili polletne rezultate Ryanair želi Alitalii odvzeti prvo mesto na italijanskem trgu MILAN - Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair, ki vse bolj širi svojo mrežo v Italiji in vzdržuje več rednih linij z deželnega letališča FJK v Ronkah, je napovedal »vojno« nacionalnemu letalskemu prevozniku Alitalia. V zadnjih mesecih je namreč irski prevoznik znatno povečal število potnikov na svojih letalih, ki jih je »ukradel« Alitalii, tako da se zdaj poteguje za prvo mesto med prevozniki na polotoku, čeprav datuma povzpetja na vrh ne napoveduje. Konec septembra je imel Ryanair v Italiji 19-odstotni tržni delež, medtem ko je imela Alitalia 55 odstotkov. Toda izziv je bil postavljen in glede na zgodovino irskega prevoznika lahko sklepamo, da misli resno. Kot kaže polletna bilanca, zaključeni konec septembra, je Ryanair zabeležil 80-odstotni poskok dobička (dosegel je 387 milijonov evrov), in to v največji meri po zaslugi velikega padca cen goriva glede na enako obdobje lanskega leta. Toda prihodek se je znižal za dva odstotka, ker je letalski prevoznik znižal cene vozovnic za 20 odstotkov, tako da je trend krčenja prihodkov predviden tudi za naslednje polletje. Kljub temu so bili poslovni cilji do leta 2012 potrjeni, predvidevajo pa podvojitev števila potnikov in dobička. »Pričakujemo, da se bodo donosi to zimo še naprej zniževali, tudi do 20 odstotkov, kar bo povzročilo izgube v tretjem in četrtem četrtletju,« je napovedal pooblaščeni upravitelj družbe Ryanair Michael O'Leary in dodal, da predvideevanja o čistem dobičku posledično ostajajo nižja, med 200 in 300 milijoni evrov. Sicer pa se Irci ne dajo: »Želimo biti prevoznik številka ena na vseh trgih, kjer poslujemo, v Veliki Britaniji, Italiji, Španiji, Franciji in Nemčiji,« je ob predstavitvi bilančnih podatkov v Milanu dejal vodja finančnega sektorja v irski družbi James Dempsey. Že zdaj v Ryanairu ocenjujejo, da so prva družba po prometu v Evropi, po prevladi na Irskem, kjer imajo 45-odsto-tni tržni delež, pa se jim ne zdi nedosegljiv cilj, da postanejo vodilni prevoznik tudi v omenjenih petih državah in s tem največji evropski prevoznik. Trenutno je Ryanair na drugem mestu v Veliki Britaniji, Španiji, Franciji in Italiji, v Nemčiji pa je tretji. Italija je za Ryanair drugi najpomembnejši trg po Veliki Britaniji, je pojasnil Dempsey in dodal, da je družba v zadnjem polletju pridobila 1,1 milijona novih potnikov, medtem ko jih je Alitalia izgubila 1,6 milijona. »Zrasli smo na račun zmanjšanja zmogljivosti Alitalie, ki so se skrčile za 20 odstotkov,« je dodal Dempsey. TURIZEM - Napoved odbornika Cirianija V deželnem proračunu manj denarja za turizem TRST - V deželnem proračunu FKJK za leto 2010 bodo postavke za turistični sektor zmanjšane za 10 do 15 odstotkov, je včeraj napovedal deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani. Po njegovih besedah bo to nadaljnje krčenje razpoložljivosti po 25-odstotnem zmanjšanju dotacij v letošnjem proračunu glede na leto 2007 in po 17-odstotnem skrčenju osebja deželne agencije za turizem Turismo FVG v letošnjem letu. Po Cirianijevih besedah se bodo dotacije za prireditve in ciljne pobude zmanjšale na približno sedem milijonov evrov, potem ko so v letu 2007 znašale deset milijonov. Tudi stroški za udeležbo na mednarodni turistični borzi BIT v Milanu bodo po lanskem prvem krčenju prihodnje leto še znižani, medtem ko bo sodelovanje na ostalih sejmih (letos jih je bilo v Italiji in tujini 37) omejeno le na tiste, na katerih bodo sodelovali tudi turistični operaterji iz Furlanije-Julijske krajine. »Gre za to, da bomo morali porabiti manj in bolje, izkušnje pa dokazujejo, da je to mogoče,« je dejal Ci-riani. »Na primer, kljub krčenju stroškov, so podatki o turističnem gibanju v deželi ne le pozitivni, ampak je Fur-lanija-Julijska krajina edina dežela v Italiji, ki bo imela tako dober končni letni obračun.« Pri razdeljevanju denarja je torej potrebna previdnost, selekcija, da pridejo do dotacij najboljši projekti. Po odbornikovih besedah je možno napovedati, da bo prišlo za leto 2010 do pravega plazu prošenj za prispevke, kakršnega še ni bilo, zato bo Dežela primorana veliko prošenj zavrniti. »Privilegirali bomo manifestacije, ki uspevajo premikati resnične turistične tokove, kar se v preteklosti ni vedno dogajalo,« je dejal Ciriani in dodal, da ne bo več moglo biti podvajanj pobud, ki se preživljajo zgolj z javnimi prispevki, saj se je deželni odbor odločil za močno racionalizacijo turističnih prireditev in dogajanj. FJK na 13. mestu lestvice najbogatejših dežel v Italiji TRST - Po raziskavi italijanskega združenja za zasebno bančništvo AIPB je Furlanija-Julijska krajina na 13. mestu lestvice dvajsetih italijanskih dežel po višini dohodka na prebivalca. Skupni dohodek prebivalcev naše dežele znaša 13,7 milijarde evrov, kar je 1,6-odstotni delež nacionalnega dohodka in je letos za 4,06 odstotka višji kot v letu 2008. Lestvica, ki je bila izdelana s sodelovanjem inštituta Pro-meteia, jemlje v poštev finančne razpoložljivosti družin, ki imajo več kot 500 tisoč evrov finančnega bogastva, pri čemer so izključene nepremičnine. Med pokrajinami v FJK je najbogatejša videmska, kjer imajo zasebniki okrog 6 milijard evrov ali 43,5 odstotka skupnega deželnega bogastva, sledi ji porde-nonska 3,6 milijarde evrov (26,6%), tretja je tržaška pokrajina z 2,7 milijarde (19,8%), četrta pa goriška z 1,3 milijarde evrov (10,1%). Seveda ne gre za podatke na prebivalca, ampak o skupnem finančnem premoženju, ki je toliko večje, kolikor več prebivalcev ima neka pokrajina. Perissinotto (Generali) v Milanu s Tremontijem MILAN - Minister za gospodarstvo Giulio Tremonti je imel včeraj vrsto sestankov s predstavniki italijanske finance, med katerimi je bil tudi pooblaščeni upravitelj družbe Generali Giovanni Perissi-notto. Glede na to, da se je minister sestal tudi z vrhovi bank Uni-credit, Intesa SanPaolo in Fonda-zione Cariplo, ni izključeno, da se pletejo nova finančna zavezništva. V zadnjih dneh na IAL 600 ponudb za delo VIDEM - Na deželno agencijo za delo IAL je v zadnjih sedmih dneh oktobra prispelo 600 ponudb za delo, od tega skoraj 400 iz naše dežele. Na IAL dodajajo, da so se »lovci na možgane« znova spravili na delo in se tako odzivajo na krizo, veliko ponudb pa je tudi na nedoločen rok zaposlitve. To na IAL razumejo kot »pozitivni signal, ki anticipira nov zagon proizvodnje in gospodarstva«. EVRO 1,4772 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 2.11. 30.10. ameriški dolar japonski jen 1,4772 132,95 1,4800 134,66 ruski rubel 43,1401 69,2950 43,0100 69,5750 danska krona 7,4424 7,4430 0,89375 švedska krona 10,3936 10,3845 češka krona 26,462 1,5093 26,458 estonska krona 15,6466 275,28 15,6466 273,39 poljski zlot 4,2563 4,2410 1,5952 avstralski dolar 1,6323 1,9558 1,6274 romunski lev 4,3060 3,4528 4,3045 3,4528 latvijski lats 0,7091 2,6045 0,7091 2,5574 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2410 7,2295 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,424 0,722 1,004 1,237 0,24125 0,27938 0,56688 1,195 0,38625 0,66938 0,98625 1,2275 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.057,44 € +328,52 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,03 imttidci iddda fi -1,66 +0 16 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,30 2701 -1,93 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 173,95 -2,56 +1,22 -1 54 TELEKOM SLOVENIJE 333,76 150,36 +0,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,00 acdnndnh/i i n iri iama +0,02 DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ktuarcm7 _1 17 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,94 -2,71 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 27,71 15,00 -1,91 -2,15 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 205,03 +1,67 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 27,07 -0,92 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. novembra 2009 +1,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,26 79,00 1635 -3,47 +0,77 +1 55 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,92 -0,17 +1 00 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,307 5,11 1 04 +0,79 EDISON ENEL ENI 4,13 1715 -0,48 +1,85 +1 42 FIAT FINMECCANICA 10,46 1164 +2,95 +1 75 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,25 +0,52 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,88 1414 +0,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,71 441 -2,62 +1,09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,68 1 846 -0,23 -0,06 -2 17 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,387 12 05 +1,04 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 20,22 +0,50 +0,40 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,26 5,50 -1,14 +0,64 TENARIS TERNA 1,116 12,53 +3,05 +3,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,6825 0,182 -0,56 -4,11 UNICREDIT 9,8 2,325 +0,67 +1,53 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 78,17 $ +0,05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.339,06 1.051,17 -0,98 -0,76 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.117,74 -1,26 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 348,35 1.976,52 -4,04 -0,33 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.415,06 -2,36 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.789,44 1.672,91 +0,79 +0,35 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.042,88 1.106,17 5.430,82 +0,65 -1,92 +0,29 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.104,50 3.639,46 2.525,84 +1,18 +0,88 +0,38 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.130,4 2.762,95 -0,96 +0,71 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.802,95 2.645,43 21.620,19 3.076,65 15.896,28 -2,30 -0,21 -0,60 +2,70 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 3. novembra 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Vrsta turističnih priznanj Miro Kocjan V Zagrebu je bila na obisku italijanska poslanska delegacija, ki jo je vodila Rossana Boldi, predsednica senatne komisije, ki se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo Evropsko unijo. Boldijeva je izjavila, da so odnosi med Italijo in Hrvaško »zelo dobri« in da Rim podpira hrvaško pot v Evropo. Rekla pa je tudi, da je očitno, da italijanska manjšina, kakor tudi druge na Hrvaškem, uživa ustrezna zakonska določila ter da so ta na »visokem evropskem nivoju«. Na Brionih pa se je začela mednarodna konferenca o ponovnem mednarodnem in medetničnem sodelovanju kakor tudi o varnosti na zahodnem Balkanu. Borislav Vučkovič, ki je predstavljal predsednika države je dejal, da je predsednik vseskozi doslednega stališča, da je treba probleme reševati »človeško«, predsednik istrske regije Ivan Jakovčič pa je s ponosom poudaril, da je Istra najlepši dokaz, kako je treba ščititi mir in gojiti strpnost na nekem ozemlju. Njegovo mnenje je, da je Istra »most« zgrajen v smeri vseh držav in regij na zahodnem Balkanu. Mediji v Istri kar obširno poročajo o tem, da bodo s prvim januarjem prihodnjega leta državljani zahodnega Balkana lahko potovali, ne da bi potrebovali vize, v schen-genske države. »La voce del popolo« na Reki pa objavlja članek o pripravah v Črni gori, pri čemer se med drugim dogaja, da je prebivalstvo začelo precej odločno pritiskati na domačo vlado in oblast, da čimprej sprejmeta potrebne ukrepe za vstop v Evropsko unijo. Pri tem pa so tudi pripombe na primer na stališče Evropske unije, da je v Črni gori pereče vprašanje korupcije ter da »se mu politika ne upre s potrebno ostrino«. Oblast pa da je odločno zato, da se korupcija odpravi. Evropska komisija je sicer poslala črnogorski vladi vprašalnik (4 tisoč vprašanj) o tem, katera so najbolj žgoča vprašanja za vstop v unijo, domača oblast pa pripravlja odgovore, razen tega tudi ukrepe, da se prične potrebna revizija. Kmalu pa bo sestavljena skupna črnogorska in evropska komisija, ki bo pregledala odgovore na vprašalnik in predlagala morebitne dodatne ukrepe. Obveščeni krogi znajo povedati, da bo Črna gora, če ne bo posebnih ovir, lahko proti koncu prihodnjega leta že dobila status »kandidatke« za Evropsko unijo. Ladjedelnica »3. maj« je še zmeraj na dnevnem redu problemov, ki zadevajo Reko in ladjedelnice. Omenjena ladjedelnica, je pojasnil na širšem pogovoru reški župan Vojko Obersnel, si je z leti nakopala kar velik dolg za mestni svet, vse pa kaže, da ni v stanju, da bi se ga otresla. Obers-nel je sicer dejal, da so se dogovorili za preložitev, nikakor pa ne pristajajo na to, da se ga črta, saj to ni tako rekoč javna ustanova. Župan je odkrito kritiziral vlado, češ, da še ni storila jasnih korakov za ladjedelnico in družbo. Dejansko koristne rešitve še ni na vidiku, tudi banke zavračajo kreditiranje, vlada pa menca. Župan je opozoril, da se bodo odpovedali dolgu, ki ga ladjedelnica ima do mestnega sveta samo v primeru, če bo ladjedelnico prevzela neposredno država. Če bo ta ostala v privatnih rokah, bo še zmeraj nosilka dolga. Država se očitno obnaša neresno. Sprva so sporočili, da bo izdala jamstveno potrdilo za kredit v višini 210 milijonov dolarjev, zdaj pa ga je menda zmanjšala na samo 52 milijonov dolarjev. Na Trsatu se pripravljajo na že tradicionalni sejem Severnega Jadrana, ki bo od 5. do 8. novembra. Prisotnih bo 130 razstavljavcev iz Hrvaške, Slovenije in Italije, sejem pa bo tokrat namenjen zlasti turizmu, ki naj bi ga razširile na privatne možnosti (družinski turizem), usmerili pa naj bi ga zlasti na Gorski Kotar. Veliko bo govora o tem, kako naj finančne ustanove še intenzivneje pomagajo pri razvoju te vrste turizma. Imenoma bodo tokrat navzoče tudi vse občine, ki imajo sedež v Gorskem Kotarju. Posebno skrb bodo letos namenili tudi klimatskim pogojem in problemom upoštevaje med drugim tudi to, da zlasti Gorski Kotar nudi čudovite oko-ljevarstvene pogoje. Istrski hotelirski svet pa spet doživlja nepopisno slavje. Njegovi zastopniki so tudi tokrat bili med prvimi v državi, predvsem pa v Dalmaciji, kjer so se dobro odrezali pri »Dnevnih hrvaškega turizma«, to je na slovesnosti, ki je bila tokrat v mestecu Bol na otoku Brač. Kar 20 nagrad je šlo istrskim turističnim predstavam. Ro-vinj je na primer zasedel drugo mesto v turistični lestvici mest, ki štejejo od 10 do 20 tisoč prebivalcev, La-binu so priznali spet drugo mesto za kraje, kjer ni več kot 20 tisoč prebivalcev, Vrsarju pa so enotno priznali tretje mesto med kraji, ki imajo manj kot 10 tisoč prebivalcev. Po vrsti so prejeli »Modro rožo«, »Zeleno rožo« in pa »Rdečo rožo«. Dalje, hotel »Sveti Rok« v Brto-nigli je zasedel celo prvo mesto med hotelskimi objekti, s katerimi upravlja družina. »Sol koral« v Umagu je odnesel tretje mesto med hoteli s petimi zvezdicami. To je seveda samo del nagrajencev. Vanj pa sodi tudi občinska firma »Usluga« iz Poreča, to pa za ureditev in zgledno vzdrževanje javnega parka »Olga Ban«. Turizem je seveda tema dneva ob zaključku sezone. Zanimiva je pobuda v Brtonigli, kjer so organizirali vrsto srečanj, da bi povečali število zasebnikov, ki v turistični sezoni oddajajo sobe in še z marsičem strežejo turistom tako domačim kot tujim. Pri teh iniciativah je Brtonigla, poročajo, zasluženo dosegla tretje mesto v državi. Priznati pa je treba, da je to kraj, ki ima imenitne pogoje za spremembo nekoč izrazito kmečkega kraja v turistično mestece. Vemo, da Brtonigla šteje 1600 prebivalcev, občina se razteza na 33 kvadratnih kilometrih ter ima blizu morje, obalo in mično okolico, kar vse vpliva na njegovo turistično smer. V Domu kulture v Rovinju pa so te dni predali enološke diplome ter diplome za oljčne strokovnjake Ljudske univerze v Rovinju 25 »študentom«, v bistvu istrskim strokovnjakom, ki so se odrezali kot poznavalci enologije in oljk seveda s tem, da so tudi redno in uspešno obiskovali tečaje Ljudske univerze. Občina Rovinj ima še zmeraj na razpolago 1200 hektarov površine, na kateri se usposabljajo tečajniki. Ljudska univerza v Rovinju pa pri tem redno sodeluje s tako imenovano »Odprto univerzo Diopter«, ki so jo ustanovili leta 2003 v Pulju, da bi se posvetila nadaljnjemu usposabljanju kadrov pri razvoju istrskega poljedelskega bogastva. V Piranu pa so priredili srečanje umetnosti in kulture, na katerem so podelili priznanje »Istria nobilissima« in »Antonio Pelizzer«. Gre za kulturno manifestacijo, ki sodi med elitne v Istri. »Istria nobilissima« organizirata vsako leto Ljudska univerza v Trstu in Italijanska unija, to pa z namenom, da se še razmahnita kulturna in umetniška raven tako v Istri kakor tudi pri Istranih v tujini. Nagrada »Antonio Pelizzer« pa je priznanje »opera om-nia«, ki ga prejme oseba, ki se je zlasti odrezala pri didaktično - pedagoški kreativnosti ter oralnem in pisnem vrednotenju italijanskega jezika tako v šolskih kakor tudi izvenšolskih ustanovah. V bistvu pa je namen priznanja prispevati tudi k nadaljnji socialni in poklicni afirmaciji profesorjev in učiteljev italijanskih osnovnih ter višjih srednjih šolah. JEZIK NA OBROBJU Na jezikovnem obrobju, kjer se v govoru vsak dan prepletata italijanski in slovenski jezik ni nič čudnega, da je večkrat nedorečena ali napačno rabljena cela vrsta tujk, ki so nam v italijanščini domače in tudi razumljive. Na žalost so med njimi mnogi lažni prijatelji, mednje spada tudi struktura. Po osnovnem pomenu se ne razlikuje od italijanske strutture. Vendar je v slovenščini njen pomen omejen, pomeni predvsem zgradbo, sestavo, urejeno povezanost, ki je določena z razporeditvijo elementov in razmerij med njimi. Šlenc jo v slovarju prevede struktura, ustroj, zgradba, vendar ne v pomenu stavba. Zato govorimo o strukturi kamnine, organa, tal, telesa. Lahko pa je struktura tudi kaka celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov (npr. struktura gospodarstva, kapitala, prebivalstva). Strukturirano je vse, kar je sestavljeno, zgrajeno z medsebojno povezavo enot, sestavin. Na podlagi teh enot lahko določimo strukturo kakega predmeta ali pojava. Pridevnik strukturalen se nanaša na strukturo česa, zato poznamo strukturalne razlike, strukturalne zakonitosti. Strukturalna Iingvistika preučuje notranjo zgradbo jezika. Ob krizi Slovenskega stalnega gIedaIišča smo braIi o strukturaInih prispevkih gIedaIišča, kar je biIo za vsakega povprečnega Slovenca v matični domovini popoInoma nera-zumIjivo. Kaj so torej ti strukturalni, včasih so zapisali tudi strukturni prispevki. Po daIjšem poizvedovanju se je izIuščiIa razIaga, da so to redni prispevki javnih ustanov. V začetku oktobra t.I. je Dnevnik z veIikim nasIovom obveščaI svoje bralce, da je Božje polje dobilo dragoceno strukturo. Že v prvem stavku izvemo, da so prerezali slavnostni trak nove sprejemne strukture združenja La fonte - izvir, ki nudi pomoč in oskrbo invalidom. Za kaj pravzaprav gre, izvemo maIo naprej, in sicer, da je na Božjem poIju pri Proseku nastaI večnamenski center za teIesno prizadete, ki je včeraj dobil novo strukturo. Na koncu še kratko poročiIo o Skupnosti družine na Opčinah, ki danes formalno ne obstaja več. Pred Ieti pa je s prostovoIjnimi prispevki zgradi-Ia sprejemno strukturo. Ta sprejemna »struktura« na Opčinah nosi danes ime Hiša Milkovič. ŠeIe na koncu je postaIo braI-cem, ki ne obvIadajo itaIijanščine, jasno, da je Center za telesno prizadete dobiI novo posIopje. Namesto zgradba, kar bi biIo še razumIjivo, so zapisaIi boIj imenitno strukturo, ki ima v italijanščini, poleg približno šestdesetih po pomenu različnih struktur, v razširjenem pomenu zapisano tudi edificio, costruzione; to so strutture sco- lastiche, sportive, s. di quartiere, s. per le attivita della circoscizione. (Povzeto po slovarju: De Mauro; Grande dizio-nario dell'uso, UTET 1999). V slovenščini tujka struktura nikdar ne pomeni poslopja, stavbe. Njena slovenska sopomenka zgradba pa je poleg ustroja, sestave česa, tudi objekt, ki ima stene in streho. Da imamo Slovenci ob zgradbah tudi stavbe, poslopja, hiše in objekte, tukajšnjim piscem niti na misel ne pride. Stavba je objekt, ki ima stene in streho. Poslopje je navadno večja stavba gospodarskega ali družbenega pomena, npr. poslopje tovarne, gimnazije ali gospodarsko, postajno, stanovanjsko poslopje. Poleg teh so še stanovanjski bloki in stolpnice. Za bivanje ljudi namenjeni manjši stavbi največkrat rečemo kar hiša. Ne siromašimo slovenščine s tujo strukturo, ki je v našem jeziku ne moremo uporabljati namesto stavbe! (O strukturi in izpeljankah je Primorski dnevnik pisal že 2. in 9. oktobra 2007). S.L. GLASBA - V Osoppu prihodnje leto ne bo festivala Rototom Sunsplash Reggae glasba odhaja Organizator osumljen spodbujanja porabe mamil - Številne solidarnostne izjave in kampanja »Ne sodite Bobu Marleyu« Največji festival reggae glasbe v Evropi se seli drugam. Na sliki letošnji koncert jamajške skupine Capleton VIDEM - Kocka je padla, odločitev je dokončna. Priljubljeni poletni glasbeni festival Rototom Sunsplash, ki je nastal leta 1994 v Lignanu in se razvil v Osoppu, zapušča Fur-lanijo-Julijsko krajino. Največji festival reggae glasbe v Evropi je vsako leto privabil v Furla-nijo nekaj sto tisoč obiskovalcev, leta 2010 pa bo zaživel drugje. Novo prizorišče bo ali v To-skani ali v Barceloni. Odločitev so včeraj na tiskovni konferenci v Vidmu uradno sporočili prireditelji fe- stivala, predstavniki društva Rototom. Razlogi za ta zasuk so, vsaj deloma, že dolgo znani. Nova deželna vlada FJK je bila do festivala od samega začetka zelo zadržana in že spomladi so se pojavile govorice, da bo letošnji festival zadnji v deželi. Med desetdnevnim julijskim dogajanjem, ko je na odru parka Rivellino nastopala smetana svetovne reggae in ska glasbe, so se vrstile policijske in upravne kontrole. Predsednik društva Rototom Filippo Giunta se je zgražal, ker so v festivalski pro- PISMA UREDNIŠTVU »Trst je naš« Italijanski dnevnik Il Piccolo in ezulskega prvaka Lakoto torej moti kratki film »Trst je naš«, zato so pozvali nič manj kot zunanjega ministra Frattinija in podtajnika Mantico, naj takoj posežejo pri slovenskih oblasteh. Baje pričakujejo kar protestno noto. Vprašati bi se morali, ali je Slovenija pred par leti uradno protestirala, ker je RAI oddajala film »Srce v breznu«, o istrskih fojbah in duhovniku, ki je pred partizani reševal otroke. Film je, kar malo ljudi ve, osnovan na resničnem dogodku, le da si je režiser Martinelli privoščil spremem- bo dogodkov. Duhovnik iz Pazina je res reševal otroke iz sirotišča, a ne pred partizani, pač pa pred Nemci, ki so med njimi iskali judovske sirote. Lakoti vsekakor svetujem, naj Frattiniju predlaga tudi protestno noto v Helsinki, kajti v finskem jeziku se brunaricam reše »fojba«. Kakšna predrznost. Stojan Spetič stor neprestano prihajali delovni inšpektorji, karabinjerska oddelka za ekološke in higienske preiskave NOE in NAS, gasilci in organi pregona, ki so »brskali po šotorih, zasegli pa zanemarljivo količino mamil«. Giunta meni, da je vse to tudi posledica represivnega zakona Fini-Giovanardi, »ki enači hašiš s heroinom ter porabnike z raz-pečevalci«. Po njegovem je šlo za neke vrste ustrahovanje, Tondova deželna uprava pa se za proteste prirediteljev ni zmenila. »Selimo se nekam, kjer nas bodo videli kot priložnost, ne pa problem. Kjer bodo z vami (obiskovalci) ravnali spoštljivo,« je zapisal Giunta na spletni strani. Nazadnje so organi pregona prijavili sodstvu samega Giunto, ker naj bi spodbujal uporabo mamil. Glasnik Rototoma Alessan-dro Oria je včeraj zatrdil, da je obtožba protislovna, ker je festival potrošil več sto tisoč evrov, da bi v sodelovanju z oblastmi zagotovil najboljše varnostne razmere. Številne osebnosti so prirediteljem izrazile solidarnost. Župan Osoppa je vseskozi podpiral prireditev, med drugimi pa so se oglasili Beppino Englaro, Debora Serracc-hiani, Ignazio Marino, Moni Ovadia ter vi-demski župan Furio Honsell, ki je poudaril, da pomeni odhod Sunsplasha za našo deželo »kulturno in etično osiromašenje,« saj krepi festival s svojimi debatami in forumi boj proti rasizmu in stik z drugimi kulturami. Župan vabi na koncertni večer, ki bo 13. novembra v Vidmu v okviru kampanje »Ne sodite Bobu Marleyu«. 6 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OB 1. NOVEMBRU - Svečanosti v spomin na naše padle Cvetje in občutene besede Od Gonarsa do Škednja so se krajevne uprave in društva s komemoracijami spomnili rajnih Ob dnevu spomina na mrtve so se tudi pri nas v teh dneh zvrstile številne spominske svečanosti. Osrednja komemora-cija je bila v nedeljo na spominskem svetišču taborišča v Gonarsu. Tu je namreč med letoma 1942 in 1943 v neznosnih razmerah umrlo skoraj 500 internirancev, zaprtih pa je bilo na d 10 tisoč ljudi. Občina prireja vsako leto svečanost za počastitev žrtev fašističnega zla, ki so se je letos udeležili številni gostje, predstavniki italijanskih, slovenskih in hrvaških borčevskih ter veteranskih organizacij, slovenskega in hrvaškega konzulata v Trstu, videmske pokrajine in dežele ter podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati. Vsi so enoglasno opozorili, da je naša dolžnost ta, da se spominjamo tistih, ki so tu izgubili življenje; na tak način namreč lahko pripomoremo k temu, da se gorje ne bi več ponovilo. Svoje padle so v nedeljo počastili tudi pri Sv. Ivanu. Odbor za počastitev padlih v NOB os Sv. Ivana in Kolonje in SKD Slavko Škamperle sta priredila svečanost pred spominsko ploščo na pročelju Narodnega doma. Ob polaganju vencev (enega je v imenu tržaške občine položila svetnica Bruna Tam) so se za mikrofonom zvrstili predstavnik odbora Luciano Fer-luga, ki se je zaustavil pri politični situaciji v Trstu in pri Sv. Ivanu, predvsem pri neskladjih z regulacijskim načrtom, član sindikata upokojencev pri Cgil Stelio Ži-vic ter Milica Kravos v imenu društva Škamperle. Njen nagovor je temeljil na pomenu spomina in pozabe; pri tem je opozorila na nezaslišano dejstvo, da v Trstu ne moremo govoriti o spominu, saj se še da- Na svečanosti v Gonarsu je bil letos prisoten podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati nes nekdo zgraža nad naslovom filma Trst je naš, nato pa se spomnila še naših zaslužnih ljudi. Izredno veliko ljudi se je v nedeljo zbralo na Opčinah, na slovesnosti, ki jo je priredil VZPI-ANPI z Opčin, Banov, Fer-lugov in Piščancev. Iz Prosvetnega doma so krenili proti vaškemu spomeniku na Dunajski cesti, kjer je spregovorila Kostanca Mikulus ob petju Moške pevske skupine sv. Jerneja. Delegacija je medtem položila vence k spomenikom 71 talcem, Pinka To- mažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan-Gu-ličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Na koncu je na pokopališču zapel še cerkveni pevski zbor sv. Jerneja. Opozoriti velja na nezaslišano in sramotno dobrodošlico na strelišču, saj so delegacijo pričakale strelske vaje (vojaki so se izgovarjali, češ da niso vedeli za slovesnost ... ki poteka vsako leto že 60 let). Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca je priredil svečanost pri spome- niku padlim v NOB na Istrski ulici. Slavnostni govornik je bil Edvin Švab, ki se je spomnil slovenskih in italijanskih padlih, ki so se skupaj borili za dostojanstvo, svobodo in enakopravnost vseh ljudi, pri tem pa je mladim zaželel, da bi v miru gojili in zagovarjali našo zdravo civilizacijo, omikano sožitje, svobodo in druge vrednote, za katere so padli naši someščani. Za občuteno glasbeno kuliso je poskrbel Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. Pri Sv. Ivanu so se zbrali pred Narodnim domom kroma Kostanca Filipovič pred openskim spomenikom na Dunajski cesti kroma Ob sv. Justu spremembe avtobusnih povezav Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo ob današnjem prazniku tržaškega zavetnika sv. Justa lahko prišlo do manjših sprememb v avtobusnih progah. Avtobus št. 44 bo vozil mimo šolskih poslopij v Nabre-žini šol in šole v Naselju sv. Mavra, avtobus št. 46 bo zgodaj zjutraj opravil dodatno vožnjo, in sicer ob 6:42 bo štartal iz Samatorce mimo Proseka proti Trgu Oberdan, od tod pa bo v obratno smer odpeljal ob 7:35. Akvarij in Morski muzej danes odprta Podobno kot mestni akvarij bo ob današnjem prazniku mestni Morski muzej odprt od 9. do 13. ure. Koncert v dvorani Tripcovich V dvorani Tripcovich bo drevi ob 18. uri tradicionalni koncert ob prazniku sv. Justa. Ob tej priložnosti bodo tudi počastili 90-letnico ustanovitve mestnega pihalnega orkestra Giuseppe Verdi. V foajeju gledališča bo nameščena fotografska razstava o delovanju orkestra, v ozadju pa bo DJ vrtel klasično glasbo. Vstopnice (5 evrov) so na voljo pri blagajni gledališča Verdi, uro pred koncertom pa si jih bo mogoče zagotoviti v dvorani Tripcovich. Brezplačni Web seminar o študentski mobilnosti Danes se ob 14.30 obeta enkratna priložnost za spoznanje študentske mobilnosti oziroma za spoznanje drugih držav in študija v tujini. Tržaški zavod za poklicno izobraževanje Ial si je predvsem za profesorje višjih srednjih šol in ravnatelje zamislil brezplačni web seminar, v okviru katerega bi si lahko izmenjali izkušnje in snovali vse boljše programe. Zainteresirani naj se povežejo na spletno stran www.ial-web.it, kjer bodo našli vse potrebne informacije o seminarju. O Bonomu in Trubarju Tržaško prosvetno društvo Maria Theresia prireja jutri ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje Tatjane Rojc. V italijanščini bo spregovorila o tržaškem 16. stoletju, ko sta v mestu delovala škof Bo-nomo in slovenski protestant Primož Trubar. Na okrogli mizi bosta sodelovala tudi zgodovinarka Marta Ivašič in novinar Igor Tuta. Sledi zidu v Cavoju V okviru filmskega festivala Tracce di muro - da Berlino al 38 parallelo (Sledi zidu - od Berlina do 38. vzporednika), ki ga prirejajo združenje Alpe Adria Cinema in tržaški Goethe Institut v sodelovanju s kinod-vorano Ariston in združenjem Mit-telimmagini ter s podporo Dežele FJK, bodo jutri v Cavoju (Ul. S.Roc-co 1) predvajali film Grandmother's Flower (ob 19. uri) in J.S.A. Joint Security Area (ob 21. uri). 65-letnica Leposlovne in filozofske fakultete Tržaška univerza v sodelovanju s tržaško občino in pokrajino prireja slovesnost ob 65. obletnici Leposlovne in filozofske fakultete v Trstu. Pomemben jubilej bodo proslavili v četrtek v dvorani tržaškega občinskega sveta na Velikem trgu. Ob 16. uri bodo uvodoma nastopili rektor Francesco Peroni, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Dipiazza, za njimi pa se bodo oglasili Cristina Be-nussi, Fabio Benedetti, Andrea Cam-melli in številni drugi. Ob 18.20 se bo oglasil tudi pisatelj Mauro Coslovich. / TRST Torek, 3. novembra 2009 ~J SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Odmevi na krizo iz šolskih krogov SSG in šole: solidarnost referentov za gledališko vzgojo Podpora staršev učnega in neučnega osebja Večstopenjske šole na Vrdeli Kriza Slovenskega stalnega gledališča je močno zaskrbela zamejski šolski svet. Gledališče je bilo te dni deležno široke solidarnosti iz šolskih krogov. Referenti za gledališko vzgojo v otroških vrtcih ter na osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi skrajno negotovega položaja, v katerem se nahaja SSG. »Vsi učiteljski in profesorski zbori smo v svoje vzgojno izobraževalne ponudbe vključili tudi projekt gledališke vzgoje. V prepričanju, da se bo situacija rešila, smo pričakovali, da nas bo gledališče, kot je bilo junija dogovorjeno, v začetku septembra pozvalo na organizacijski sestanek in nam kot že vrsto let predstavilo svojo ponudbo v okviru abonmajev Zlata ribica in Morski pes. Zahvaljujemo se torej kriznemu odboru, da je, čeprav ustanova še vedno nima vodstva, sklical sestanek, da bi vzpostavil stik s šolami. Cenimo, da so nam gledališčniki pripravljeni nuditi nekaj otroških in mladinskih predstav, pa če- prav v okrnjeni obliki. Zavedajo se namreč pomembnosti sodelovanja osrednje gledališke ustanove s šolami pri gledališki vzgoji. Mnogi učenci in dijaki imajo v okviru šolskih abonmajev prvo priložnost obiskati gledališče in slišati tudi na odru lepo slovensko besedo. Tu pridobivajo tudi spodbude in ideje za gle- dališko dejavnost na šolah in v amaterskih skupinah. Na podlagi dosedanjih plodnih izkušenj želimo poudariti in posredovati tudi širši javnosti, kako dragoceno vlogo opravlja naša gledališka hiša pri kulturni vzgoji in krepitvi slovenske narodne zavesti med otroki in mladino. Predvsem pa želimo izraziti svojo solidarnost številčno danes že skrčenemu osebju, ki se kljub svoji službeni negotovosti tako vztrajno zavzema ne le za ohranitev svojih službenih mest, temveč predvsem za nadaljnji obstoj slovenske gledališke produkcijske ustanove v Trstu,« so zapisali referenti za gledališko vzgojo otroških vrtcev ter osnovnih in srednjih šol na Tržaškem. Tudi starši, učno in neučno osebje Večstopenjske šole na Vrdeli so izrazili solidarnost in podporo delovnemu kolektivu Slovenskega stalnega gledališča. Poudarili so njegovo nenadomestljivo vlogo v pomoč šoli pri vzgajanju otrok in šir-jejenju kulturne ponudbe. Ne moremo si namreč niti predstavljati kot možno opcijo zapiranje, ki ga smatramo za kulturni zločin: zato spremljamo z optimizmom novico, da bodo vse ustanove, ki so za to zadolžene, dobile ustrezne rešitve, vodstvo gledališča pa znalo smotrno upravljati sredstva na razpolago, so zapisali starši, učno in neučno osebje svetoivan-ske šole. DEŽELA FJK - Predstavili niz prireditev, ki bodo potekale v vseh štirih pokrajinah Berlinski zid 20 let pozneje V Trstu niz predavanj in filmov; med predavatelji tudi Ernst Nolte - Delegacija mladih iz Gorice in Nove Gorice se bo podala v Berlin Niz dogodkov so predstavili odbornica Rosolen in predstavniki sodelujočih organizacij kroma VELIKI TRG - Včeraj manifestacija in pogovor s prefektom Tudi mati Riccarda Rasmana za resnico o smrti Stefana Cucchija Resnica o smrti Stefana Cucchija mora priti na dan in kdor ga je ubil, si mora prevzeti svoje odgovornosti. Za resnico in pravico v zvezi z mladeničem, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah umrl po enotedenskem priporu v Rimu, je včeraj pozno popoldne gosta množica ljudi manifestirala na Velikem trgu (na sliki Kroma). Nekateri so Stefanovo smrt označili kot »državni umor«. Spomnili so se podobnega primera, do katerega je prišlo leta 2006 v Trstu: tedaj je skupina policistov vlomila v stanovanje Riccarda Rasmana, ki je po nekaj minutah umrl zaradi zadušitve. Trije policisti so bili zaradi nenamernega uboja obsojeni na šest mesecev zaporne kazni. Včeraj pa je bila na Velikem trgu tudi ganjena Riccardova mati. Delegacija protestnikov se je včeraj sestala s prefektom Giovannijem Balsamom in mu izročila pismo, nato se je sprevod premaknil na tržaško nabrežje in v ulice mestnega središča. Preko vsakega zidu je naslov niza dogodkov, ki ga deželno odborništvo za enake možnosti in mladinska vprašanja posveča padcu berlinskega zidu. 9. novembra bo kot znano minilo natanko dvajset let, kar se je meja med vzhodnim in zahodnim blokom začela rahljati. Deželna odbornica Alessia Rosolen je prepričana, da so le redki datumi tako vplivali na svoj čas in na bodočnost kot tisti 9. november 1989. »Mladim so lahko tisti dogodki za zgled, iz njih lahko črpajo mite in navdih, kako zgraditi novo Evropo. Evropo, v kateri ne bodo imeli glavne besede zakoni in ekonomija, ampak tudi sanje.« Mladi so bili v tistih dneh protagonisti, prav mladi pa so plačali tudi najvišji krvni davek v letih, ko je berlinski zid še stal: velika večina tistih, ki so izgubili življenje med preskakovanjem zidu, niso bili še dopolnili 30. leta starosti. Ob dvajsetletnici padca zidu je zato odborništvo Alessie Rosolen povabilo k sodelovanju mladinske organizacije iz vseh štirih deželnih pokrajin. V Trstu sta se vabilu odzvali društvi InOltre in Hobbit, ki bosta ob podpori tržaške občine priredili niz predavanj in filmskih predstav. V soboto bodo v Palači Gop-čevic odrli fotografsko razstavo o hladni vojni; do 8. decembra si bo ob fotografijah mogoče ogledati tudi delno reprodukcijo zidu. Med predavanji, ki bodo osvetlila različne razsežnosti dogajanja pred dvajsetimi leti, naj omenimo le prvo, ki bo na sporedu 9. novembra; o zatonu sovjetskega komunizma bo predaval Ernst Nolte, zgodovinar, ki je s svojimi stališči dvignil že veliko prahu. Dan kasneje se bo v Palači Gopče-vic začel tudi niz štirih filmov, ki so tako ali drugače povezani s padcem zidu in nemško zgodovino: ob 17.30 bodo predvajali filmsko uspešnico Goodbye Lenin, v naslednjih dneh pa bodo zavrteli še italijanski film Il tunnel della liberta, poljski Katyn in nemški Das Leben der Anderen (Življenje drugih). V sklopu niza Preko vsakega zidu bodo v Pordenonu predstavili istoimenski zbornik, na videmski univerzi pa bodo odprli razstavo o Solženicinu. Goriška občina je s svojo čezmejno sosedo pripravila prav poseben projekt: štirje mladi iz obeh Goric bodo prihodnji teden obiskali Berlin in se srečali z nemškimi vrstniki. Decembra pa bo potekala večjezična glasbena delavnica, v sklopu katere bodo mladi napisali in posneli itali-jansko-slovensko-angleško himno. (pd) ČRNA KRONIKA Predrznega voznika izsledili in kaznovali Običajno se prometne nesreče pripetijo zaradi voznikove nenamerne napake ali pa zaradi njegove predrznosti za volanom (oziroma na motornem kolesu). To bi moralo biti zdaj jasno tudi avtomobilistu, ki je v soboto popoldne drvel po Korzu Italia in nabral celo vrsto prekrškov, saj ga je občinska policija naslednji dan izsledila in kaznovala. Tržaški voznik je med vožnjo po Korzu Italia krepko presegel hitrostno omejitev 50 kilometrov na uro. Patrulja mestnih redarjev mu je ukazala, naj se ustavi. On je še bolj pritisnil na plin in drvel mimo njih, v križišču pa se ni zmenil za rdečo luč na semaforju. Redarji so si izpisali številke na evidenčni tablici in dan pozneje so predrzneža obiskali na domu. Odbili so mu 14 vozniških točk, plačal pa bo 1033 evrov globe. Požar s presenečenjem V nedeljo popoldne so ob sint-skem naselju v Ulici Pietraferrata, pri sv. Soboti, začeli goreti listje, trava in grmovje. Gasilci so brez večjih težav pogasili požar, med pospravljanjem nekih jeklenk pa so skupaj s policisti opazili, da se blizu prikolice skriva stara mina, ostanek druge svetovne vojne. Orožje so previdno odstranili pirotehniki policije. Bogat tehnološki plen Tatovi so v četrtek pri belem dnevu vdrli v stanovanje v Ulici Brunner, ga dobro prebrskali in odšli z bogato bero. Tatvino, ki se je zgodila med 11. in 15. uro, je karabinjerjem iz Ulice Hermet prijavila stanovalka, 42-letna kitajska trgovka. Tatovi so ukradli pet prenosnih računalnikov, dva digitalna fotoaparata, mobilni telefon, 125 evrov v gotovini in vse osebne dokumente (dovoljenje za bivanje, osebno izkaznico in potni list) sostanovalca gospe, 27-letnega kitajskega kuharja. Plen znaša okrog pet tisoč evrov. Nočni vlom v bar Neznanci so v petek ponoči razbili steklo na vratih skladišča in vdrli v bar Panamericana, v Ul. Lloyd 15. Upravnica bara, 36-letna kitajska državljanka, je tatvino v soboto zjutraj prijavila karabinjerjem iz Ul. Hermet. Sama je pogrešala pet tisoč evrov, tatovi pa so tudi izpraznili igralne avtomate, ki so last milanskega podjetja Cirsa Italia. Vabljivi parfumi Prejšnji teden so karabinjerji ustavili in kazensko ovadili nigerijski državljanki, ki sta v trgovini Lidl v Ul. Fabio Severo ukradli nekaj parfumov in proizvodov za domačo rabo. Artikle, ki stanejo vsega skupaj dvesto evrov, so vrnili trgovini. 20-letnico s stalnim bivališčem v Gruaru pri Benetkah so ovadili, 39-letnico s stalnim bivališčem v pokrajini Lodi tudi, poleg tega pa so slednji s kvestorjevim nalogom za tri leta prepovedali vstop v tržaško občino, ker naj bi bila zaradi svojih prejšnjih kaznivih dejanj »nevarna za javno varnost«. Kavica s psovko 35-letni maroški državljan je v nedeljo popoldne v nekem baru v središču Trsta popil kavico, a je ni hotel plačati. Barmana, ki je zahteval svoj evro, je opsoval, nakar je odšel. Barman je dohitel neolikanca in ga povlekel spet v lokal ter poklical policijo, ki je Ma-ročana ovadila na prostosti zaradi žalitve in insolvence. Ob tem so ugotovili, da ima možakar po nalogu kve-storja iz Verone do 5. novembra čas, da zapusti državo. 8 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / NAŠ INTERVJU - Pisatelj Veit Heinichen o svojem novem »čezmejnem« romanu » »Korupcija predstavlja veliko nevarnost za evropsko demokracijo« V gledališču Miela danes Veit Heinichen in Massimo Carlotto - Predvajali bodo tudi dva filma Tržaški komisar Proteo Laurenti se vrača med svoje italijanske bralce. Pri založbi E/O je namreč pravkar izšel La calma del piu forte (Umirjenost najmočnejšega), italijanski prevod najnovejšega romana Veita Heinichna. O njem bo danes govor v gledališču Miela, na zanimivem srečanju z dvema med najbolj priljubljenimi avtorji »noir literature«; s Heinichnom se bo namreč ob 18.30 pogovarjal Massimo Carlotto, zavrteli pa bodo tudi dva filma, ki ju je nemška televizija posnela po Heinichnovih romanih (ob 17. in 20.30). »To je zelo čezmejen roman, ki se dogaja v dneh okrog 21. decembra 2007, ko smo pri Fernetičih nekateri proslavljali vstop Slovenije v Evropsko unijo, drugi pa protestirali v Rabujezu, «je o šestem romanu, ki ima za protagonista komisarja Lau-rentija, dejal nemški pisatelj. »Predvsem pa je to roman, v katerem se zrcali današnji svet, saj naju s Proteom ta najbolj zanima. Govor je o finančni krizi in o korupciji, zaradi katere se politika, ekonomija in organiziran kriminal prepletajo in zapletajo. Živimo v svetu, v katerem ima nekaj posameznikov vse večjo oblast in moč, socialne razlike vse bolj delijo družbo. Korupcija predstavlja veliko nevarnost za evropsko demokracijo.« V romanu je govor tudi o vstopu Hrvaške v EU in italijanskih iredentistih. SZSO Doživet in koristen Dan voditeljev Voditelji in pripravniki SZSO iz Trsta in Gorice so preg kratkim preživeli prijetno in zanimivo nedeljo. To je bil namreč »Dan voditeljev«, priložnost, pri kateri so spoznali, kaj pomeni skupnost voditeljev in kako je treba delovati. Zbrali so se na Opčinah, kjer so zjutraj prisostvovali maši, pozneje pa so se odpravili v Finžgarjev dom, kjer se je odvijal program. Predavanje in delavnice je vodil skavtski voditelj, sicer profesor komunikologije, Roberto Buffa, doma iz Turina, ki je govoril o pomenu komunikacije med skavtskimi voditelji ter kako reševati konflikte, ki nastajajo. Program so popestrile zanimive igre in delo v skupinah. Na srečanju je prišlo na dan veliko dejstev, kot na primer težava, da si večkrat voditelji ne upajo povedati ostalim voditeljem to, kar mislijo o njihovih načrtih, saj se bojijo, da jih bodo užalili in ustvarili konflikt znotraj skupnosti. Vsakdo mora povedati to, kar misli, pri tem pa mora biti samozavesten, saj le s samozavestjo lahko doseže marsikaj, ostali pa ga morajo poslušati in vzeti v poštev to, kar morajo izboljšati. V skupnosti je seveda pomembno tudi zaupanje, večkrat pa se zgodi, da se pripadniki te skupnosti premalo poznajo med sabo, zato pa je treba ustvariti dialog. Voditelj mora biti pozoren, prijazen, odločen in korekten; staršem otrok, ki jih vodi, pa mora dokazati, da so dejavnosti koristne in bogate. Za komuniciranje je dovolj malo, a učinkovitih besed; če pa se bojimo kaj povedati, je koristna tudi pisana beseda. Na koncu je Roberto razložil pomen pripovedovanja zgodb malim skavtom - volčičem: z zgodbami učinkovito predstavimo otrokom sporočilo in vrednote, pri tem pa je tudi treba znati pripovedovati, tako da zgodba hitreje prevzame volčiče. Pobuda je bila zelo koristna, saj so se udeleženci naučili veliko stvari, ki jim bodo služile pri vodenju. Nadja Cibic - SZSO Nemški pisatelj Veit Heinichen si je Trst izbral za svoj dom kroma Gre za skupino, ki se prodaja za skrajne desničarje, a se na letakih podpisuje dvojezično, kar je precej neobičajno, ne? Njihovo početje skriva drugačne interese, ki pa jih nebi rad razkril ... Glavni junak je Goran Newman, izreden špekulant, ki obrača milijarde evrov. Rodil se je v Trstu za časa Zavezniške vo- jaške uprave kot sin Slovenke in Američana ...»ameriški suovenir« bi lahko rekli. Nek nemški časopis je roman pod-naslovil tudi Kapitalizem borbenih psov; z zgodbo se namreč prepletajo tudi borbe psov, ki obračajo ogromne vsote denarja. V Mieli bodo danes zavrteli tudi dva filma, ki so ju posneli po vaših ro- manih: se sodelovanje z nemško televizijo nadaljuje? Posneli so pet filmov, za šestega pa nisem prodal avtorskih pravic, saj ne želim, da zaradi vse večje primitivnosti in površnosti, ki prevladuje na televiziji, pokvarijo snov mojih romanov. Pogajam se z dvema italijanskima produkcijama, trenutno pa smo le pri besedah. Zato lahko samo držimo fige. Pred meseci ste bili žrtve anonimnega obrekovalca: kaj je z Vrano oziroma Senco, kot mu pravite? Osebno upam, da se ne bo več pojavil, preiskovalci pa nadaljujejo z delom. Tako verbalno linčanje ti popolnoma spremeni življenje, posebno potem ko odkriješ, da je bila Vrana tudi pred tvojim domom. Poleg tega je afera dvignila pravi medijski cuna-mi: pol Evrope je poročalo o njej. Massimo Carlotto pravi, da ni v Italiji nikoli naletel na tako vehementnega in vztrajnega linčarja. V Mieli se bo nocoj z vami pogovarjal prav Carlotto. Predlog knjigarne Minerva sem z veseljem sprejel: s Carlottom se poznava in ceniva, zanima pa me, kakšna vprašanja bo postavljal. Tudi on se namreč v svojih romanih posveča severovzhodni Italiji. To je območje velikih pretokov in izmenjav, v za-kulisju pa se premika tudi marsikaj drugega ...« (pd) RAZSTAVA - V židovskem muzeju Carlo in Vera Wagner Solunski Judje od turške nadvlade do nacističnega iztrebljenja (1492 -1943) V judovskem muzeju Carlo in Vera Wagner je na ogled zanimiva zgodovinska razstava Franca Bonilaurija, Vincenze Mau-geri in Giacoma Sabana iz bolonjskega Judovskega muzeja z naslovom Judje v Solunu 1492-1943: italijanska diplomacija in proces vračanja domov. Namen razstave ni zgolj zgodovinska predstavitev judovskega ljudstva v Solunu, ampak tudi osredotočanje na življenjske razmere Judov v mestu, kjer je bila ta skupnost že od nekdaj številna in pomembna, in na reševanje solunskih Judov italijanskega porekla med drugo svetovno vojno. Obsežna razstava obiskovalce seznanja z življenjem Judov v Solunu od leta 1492, ko je mesto prišlo pod otomansko oblast, do leta 1943, ko so solunsko judovsko prebivalstvo skoraj v celoti iztrebili nacisti. Organizatorji razstave so na enem mestu zbrali slikovno in pisno gradivo, s pomočjo katerega je mogoče spoznati različne tematske sklope. Z izobešenih panojev je mogoče izvedeti več o mestu, v katerem so Judje imeli že od nekdaj izredno pomembno vlogo in po čigar zaslugi je mesto gospodarsko dobro cvetelo. Na ogled so tudi panoji, na katerih so zbrani priimki italijanskih judovskih družin, ki so se v to mesto preseljevale od prve polovice 18. stoletja do začetka 20. stoletja (Angel, Botton, Errera, Morpurgo ...), zanimivi pa so tudi zbrani podatkli o navadah in običajih solunske judovske skupnosti. Naj namreč povemo, da so solunski Judje imeli povsem drugačne običaje v primerjavi z drugimi Judi, ki so živeli v Otomanskem cesarstvu. Zanimiv je tudi podatek, do so solunski Judje svojo skupnost samostojno in neodvisno upravljali vse do priključitve Soluna Grčiji leta 1913, za njih je namreč veljal poseben avtonomni politični statut. In ko je postalo neizbežno, da bo Solun postal del Grčije, so solunski Judje predložili poseben memorandum, v katerem so zahtevali varstvo in zaščito skozi stoletja pridobljenih privilegijev. Zahteve Judov so bile sprejete. Vse to priča o pomenu judovske skupnosti, ki je v času Otomanskega cesarstva štela več kot polovico mestnega prebivalstva. Zaradi njihovega vpliva je tudi mnogo nejudovskega prebivalstva govorilo ladino, ob sobotah, na judovski sabat, pa je mesto praktično ugasnilo. Slika se je spremenila šele, ko je Solun pripadel Grčiji. Na razstavi je namreč posebna pozornost namenjena obdobju med Med ogledom razstave prvo svetovno vojno in še posebej dogodkom med drugo svetovno vojno. Obiskovalec tako izve, da so se med prvo svetovno vojno v Solunu izkrcali Britanci in Francozi in mesto je postalo vojaška baza za ofenzivo proti pronemški Bolgariji. V velikem požaru, ki so ga 18. avgusta leta 1917 povzročili nepazljivi francoski vojaki, je pogorel večji del mesta. Brez doma je ostalo 72 tisoč ljudi, se pravi četrtina vseh prebivalcev. V požaru je zgorela polovica judovskih hiš, kar je povzročilo množično izseljevanje Judov. Veliko Judov se je preselilo v Palestino, nekaj v Francijo in ZDA, manjša skupinica pa je šla v Neapelj. Na enem od panojev je zapisan podatek, da je bilo iz ljudskega štetja iz leta 1935 razvidno, da je v tem mestu živelo 50 solunskih Judov, ki so se ukvarjali predvsem s trgovanjem. Poseben poudarek pa razstava namenja nekoliko manj znanemu zgodovinskemu odlomku, ko sta se dva italijanska konzula z nemškimi oblastmi, ki so okupirale Solun, brezpogojno pogajala za osvoboditev solunskih Judov italijanskega izvora. Razstava se namreč osredotoča na vlogo konzulov Guelfa Zambonija in Giusep- kroma peja Castruccio, ki sta rešila 350 italijanskih solunskih Judov. Ti so namreč po uspešnih političnih pogajanjih lahko zapustili Solun, s seboj so vzeli tudi najnujnejše reči, večina drugih solunskih Judov pa je imela manj sreče, saj so judovsko prebivalstvo skoraj v celoti iztrebili nacisti. Razstava namreč obiskovalce seznanja tudi z žrtvami: v holo-kavstu so nacisti pomorili 96 % solunskega judovskega prebivalstva (od 56 tisoč Judov jih je drugo svetovno vojno preživela le peščica). Nekoč številna in vplivna skupnost v Solunu je tako ugasnila, pa čeprav se je po koncu vojne v Solun vrnila manjša skupina Judov, ki pa je naletela na porušene domove, šole, sinagoge (od 19 sta ostali le 2 sinagogi). Obiskovalec izve, da danes v mestu živi le še kakšnih tisoč Judov, ki obiskujejo 2 sinagogi, judovske vrtce in osnovne šole, višje šolanje pa poteka v grškem jeziku. Razstava, ki bo na ogled do 15. januarja, poskuša preseči gola zgodovinska dejstva in prikazati zgodbe, ki so iz Soluna naredile eno najpomembnejših mest v Oto-manskem cesarstvu in eno največjih trgovskih središč na Balkanu. (sč) NAGRADA Chersicli Zlati sv. Just Letošnji dobitnik nagrade Zlati sv. Just je slikar in kipar Bruno Chersicla. To je ob priliki današnjega praznika tržaškega patrona sporočila Zveza krajevnih kronistov, ki od leta 1967 podeljuje to prestižno priznanje uglednim Tržačankam in Trža-čanom oziroma osebnostim, ki so se pri nas uveljavile. Nagrado za leto 2009 bodo pred koncem leta Chersicli izročili na že tradicionalni slavnosti v dvorani mestne skupščine, kjer bo podeljevanje uvedel župan Roberto Dipiazza. 72-letni Bruno Chersicla je priznan umetnik na državnem in mednarodnem merilu. Trenutno razstavlja v Firencah, v svoji dolgoletni umetniški karieri je med drugim razstavljal v New Yorku, Chicagu, Torontu in v mnogih evropskih prestolnicah. Chersicla, ki od leta 1966 živi in ustvarja v Milanu, je zelo navezan na rojstni Trst. Od Slovencev so Zlati sv. Just prejeli slikar Lojze Spacal, pisatelj Boris Pahor in arhitekt Boris Podrecca, posebno priznanje pa so tržaški kronisti v sklopu tega nagrade podelili tudi novinarju Dimitriju Volčiču. Prvi dobitnik Zlatega sv. Justa je bil svetovno znani kardiokirurg Pietro Valdoni, ki je med drugim operiral papeža Pavla VI. Zadnji nagrajenci so bili zdravnik Unicefa Marzio Babille, operna pevka Daniela Barcello-na, dosedanji tržaški škof Evgen Ravignani in modni kreator Ot-tavio Missoni, ki je sicer po rodu iz Zadra. TRST Pobuda gibanja proti vojni Tržaška koordinacija gibanja proti vojni vabi občane, da se na dan 4. novembra udeležijo protestov proti vojni. V ta namen prireja gibanje zbirno točko od 16. do 20. ure v Ulici delle Tor-ri. Po oceni gibanja je 4. november, dan oboroženih sil, predvsem dan, ki spodbuja militarizem, medtem ko je italijanska vojska angažirana v Afganistanu za ceno številnih človeških življenj in ogromnih finančnih sredstev. Gibanje v tem smislu zahteva umik italijanskih čet iz Afganistana in zmanjšanje sredstev v vojaške namene. Gibanje proti vojni vabi občane, naj se angažirajo v prizadevanjih proti vojni tako kot v preteklosti, ko je uspelo veliko akcij proti atomski oborožitvi, proti proizvodnji orožja i nasploh proti vojni kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov. / TRST Torek, 3. novembra 2009 9 TRST - Konec tedna vrsta kulturnih in javnih pobud v podporo miru AdriaticFestival v znamenju svetovnega Pohoda za mir Pohod bo 7. novembra skozi Sežano in Opčine prišel v Trst z manifestacijo na Velikem trgu Povezovalni potencial glasbene govorice je že četrto leto vodilna smernica niza koncertov Adriaticfestival, ki s pomočjo vseh občin tržaške pokrajine in konzulatov promovira sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Hrvaško s koncerti glasbenikov iz treh držav. Vse tri države bodo zastopane na prvem koncertu 6. novembra v telovadnici Klabjan v Dolini, ko bodo nastopile skupine Peace Road iz Slovenije, Frequency of Border iz Trsta in Poropati 67 iz Hrvaške. Festival bo dosegel svoj višek v soboto zvečer, ko bo stopil na oder gledališča Miela kitarist Stefano Barone s skladbami iz svojega najnovejšega cd-ja Particolare#Uno. V nedeljo bo na vrsti dvojni koncert. Dopoldne ob 10.45 na trgu Marconi v Miljah bo Giorgio Blasco vodil svojevrstno skupino samih prečnih flavt Trieste Flute Ensemble, ki zaradi neobičajne zasedbe predstavlja posebnost na državnem nivoju. Ob 18.uri pa bo Kulturni dom v Re-pentabru gostil koncert »Ecos popolares de Iberoamerica« oz. program priredb skladb španske in argentinske ljudske tradicije v izvedbah pevke Laure Antonaz in kitarista Eduarda Contizanettija. Štiridnevni festival se bo zaključil 9.novembra s keltsko glasbo harfista Micheleja Veroneseja, ki bo pričaral irske glasbene atmosfere v dvorani društva Dom Briščiki. Vsi koncerti bodo s prostim vstopom. Letos bo vodilno sporočilo festivala okrepila povezava s pobudo svetovnega Pohoda za mir. Pohod se je pričel na začetku oktobra v Novi Zelandiji in bo v dneh festivala prispel skozi balkanske države do Trsta. Grafični simbol Svetovnega pohoda z mir kroma 7.novembra ob 9.uri bo župan iz Sežane pozdravil prihod udeležencev tega prvega tovrstnega množičnega pohoda, nakar bodo pohodniki nadaljevali svojo pot skozi Opčine (dobrodošlico jim bodo izrekli otroci italijanskih in slovenskih šol) do sedeža Univerze, kjer bo na vrsti predstavitev okrogle mize o čez-mejnem miru. Višek prireditve bo srečanje udeležencev ob 15.uri na Velikem trgu, ko bodo vsi skupaj oblikovali simbol miru ob glasbi skupine tolkal Be-rimbau. Ob 18.uri v župnijski dvorani Svete Marije Velike bo sledil koncert za mir, na katerem bodo nastopili mladinski zbori, med katerimi bo tudi mladinska skupina Vesela pomlad z Opčin. Predstavnika odbora »Danilo Dol-ci« za mir, sožitje in solidarnost, Luciano Ferluga in Deželnega omizja za mir Alessandro Capuzzo sta medtem naslovila odprto pismo novemu tržaškemu nadškofu, msgr. Giampaolu Crepaldiju. V njem sta ob dobrodošlici ob njegovem prihodu v Trst informirala nadškofa o pomembni mednarodni mirovni pobudi, ki se bo ta konec tedna dotaknila tudi naših krajev. Nadškofa vabita, da s svojo pri- OKUSI KRASA - Večer v repenski gostilni Križman Izreden jedilnik Terra Carsus Šefi, ki sestavljajo priznano čezmejno skupino, so se res izkazali - Tudi predstavitev knjige Okusi Krasa Okusi Krasa so na sredinem večeru v repenski gostilni pri Križ-manu izpadli nekoliko drugače: šlo je za povratno srečanje »brez meja«, ki je potekalo po uvodni de-gustaciji v stoletni kleti Vinakras Sežana. Gostujoči Elvis Guštin, Matjaž Lindič iz gostišča Apetit in predsednik gostincev sežanske obrtne zbornice ter Peter Patajac ( Ruj), so kot člani znane skupine Terra Carsus predstavili jedilnik, s katerim so nastopili na nedavnem GTZ v Mariboru. Pred začetkom degustacije je nastopila letošnja Kraljica terana, prvič predstavnica italijanskega dela Krasa, Neža Milič iz Zagrad-ca, ki je ponosno povedala, kako je že vse od Dutovelj do Štajerske promovirala žlahtno kraško kapljico »brez meja« in da jo bo enoletna pot vodila še do najrazličnejših krajev, tudi v tujino. Publicistka iz Sežane Olga Knez se je spomnila lani prerano umrlega strokovnjaka, biologa, fotografa in kulturnika Igorja Ma-herja, ki ima tudi zaradi svojih človeških lastnosti nedvomne zasluge za turistični in vsestranski razvoj Krasa, prostora okrog Pli- skovice in obnovljenega mladinskega doma, a tudi čezmejnega sodelovanja v regiji. Strokovnjak za kraško kuli-nariko, agroživilsko kulturo in tudi etnografsko dediščino Stanislav Renčelj pa je predstavil svoj zadnji trud, pregled avtohtonih pridelkov, proizvodov z zaščito geografskega porekla, zelišč in začimb, gob in gozdnih sadežev, sadja (kot so kaki, fige, mandeljni), sezonske zelenjave in zelišč, ki oplemenitijo kuhinjo, najbolj cenjenih jedi, kot so mlinci in bleki z ja-gnječjo pečenko ali divjačina z aj- Med številnimi, ki so obogatili repenski večer, je bila tudi letošnja Kraljica terana kroma dovo polento, pa tudi sardele; skratka vse prvine, ki opredeljujejo Matični Kras kot priznano »ga-stronomsko regijo« in celoto. Preko lepih in bogatih ilustracij, opisov sestavin in načinov priprave, so pravi protagonisti knjige jedi in živila: jota, teran, pršut, potice in sladice, ki so predstavljene tudi v njihovih inovativ-nih inačicah (kuharji Terra Car-sus). Tu so tudi etnografske zanimivosti, na primer prazniki, izvirna imena jedi, edinstvena kraška arhitektura in na koncu še jedilniki s celotnega območja, od Komna in Vrha do Sežane in Bazovice. Knjiga Okusi Krasa, ki je dobila naslov prav po prireditvi, ki poteka že osmo leto, je izšla v založbi Kmečkega glasa in je na voljo tudi v Tržaški knjigarni. Na koncu pa seveda tudi okusni krožniki. Šefi Terra Carsus so se res izkazali s svojo iznajdljivostjo in kakovostjo, kar jim je na koncu priznal tudi predsednik tržaške federacije italijanskih kuharjev FIC Emilio Čuk. Pravi spektakel barv, sladkosti in okusov, celo »provokativnih« z montažo fazanovih prsi, pireja iz buče in skute, pesta iz oljk in paradižnika, pa raviolov z muflonom in zeleno, »vrzot« in pancete na oljčnem olju, kozliča z zelišči, ša-lotk v soli z jabolčno omako, kostanj evega pireja in kolerabe s kurkumo ter, na koncu, izrednega čokoladnega narastka z rožičevo moko in kostanji ... Vse to seveda z izbranimi vini: Čotarjevo črno penino, posebno Brežanko R.Koc-jančiča, Kantejevim sovinjonom in Renčeljevo Negro. Davorin Devetak Včeraj danes Danes, TOREK, 3. novembra 2009 JUST Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.03 - Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 7.41. Jutri, SREDA, 4. novembra 2009 KAREL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje C, zračni tlak 1008,2 mb pada, veter 12 km na uro, jugo-vzhod-nik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje C. [13 Lekarne sotnostjo na Velikem trgu na osrednji mirovni manifestaciji 7. novembra prispeva k podpori velikemu pohodu, tako kot so svojo podporo doslej izrekle številne vidne osebnosti po vsem svetu. Med podporniki so številni Nobelovi nagrajenci, ned vidne sponzorje pohoda pa se uvrščata tudi Dalai Lama in nadškof Desmond Tutu. Prav tako predstavnika vabita tržaškega nadškofa, da s svojo prisotnostjo podpre idejo miru tudi na tradicionalnem mirovnem shodu, ki bo v Trstu 1. januarja, ob svetovnem dnevu miru. ROP Torek, 3. novembra 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 15. ure Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3. Lekarne odprte od 13. do 16. ure Oširek Piave 2 - 040/361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040/390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040/274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16. do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040/309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v sredo, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccinije-ve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno 1 uro. SKLAD MITJA ČUK: Ob 30. obletnici smrti se bomo spomnili malega Mitje pri maši, v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v domači župnijski cerkvi na Opčinah. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Svoj posebni blagoslov je poslal tudi kardinal Carlo Maria Martini. Toplo vabljeni vsi, ki ste imeli Mitjo radi in vsi, ki verjamete v delovanje Sklada Mitja Čuk in ga podpirate. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN-OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabita v soboto, 14. novembra, ob 18. uri na ba-klado v spomin na vse vaščane, ki so preminuli za rakom. Sodelujejo: Otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina in Pevski zbor združenja staršev Romjan-Ronke. Start baklade izpred galerije Škerk v Trnovci. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki so zboleli za rakom. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 15. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju na kulturni večer »Od ljubezni... do ljubezni«, ki ga bosta oblikovali Moška pevska in dramska skupina Kraški dom iz Repna. 10 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / ii Čestitke M Izleti Naš neutrudljivi NARDO je včeraj slavil rojstni dan! Še na mnoga srečna leta mu kličejo vsi pri AŠD Primorec. Draga nona in bižnona DANI! Hvala, da si nam včeraj polepšala dan in nas povabila na tvoj rojstni dan. Pri tebi smo se lepo imele, ti vse lepo voščile in vse najboljše zapele, pa še zdravja veliko ti zaželele. Tvoje ta-male Michelle, Josette in Marisol skupaj z ostalimi člani tvoje družine cele. Danes moja sestrica ELENA 7 let ima, želim ji da bi vedno tako nasmejana bila. Zelo rada jo imam, zato ji želim, da bi srečna in zdrava bila vsak dan. Draga Elena! 7poljubč-kov pošiljamo ti mi, tvoja Erika, mama, tata in nonoti vsi. Hip hip hurra, GIULIANO 40 let ima. Vse najboljše mu želijo Christian, Martina, Emanuela, Franco, Zorka in Aurelio. Danes praznuje naša draga Iva Ščuka 95 let Zdravja, sreče in zadovoljstva ji želijo vsi domači U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 22.30 »Up - 3D«; 20.00 »Baaria«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Capitalism: A love story«. CINECITY - 15.20, 17.30, 20.00, 21.30, 22.10 »Michael Jackon's This is it«; 15.10, 17.40, 20.00, 22.05 »Amore 14«; 15.05, 17.30, 19.30 »Nel paese delle creature selvagge«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Parnassus - L'uomo che vole-va ingannare il diavolo«; 18.30 »Og-gi sposi«; 15.45, 21.30 »La battaglia dei tre regni«; 22.05 »Brueno«; 14.30, 15.10, 16.30, 17.40, 18.45, 20.00 »Up - 3D«; 21.30 »Bastardi senza gloria«. FELLINI - 16.15, 21.45 »La battaglia dei tre regni«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Trilli e il tesoro perduto«; 20.20 »Up«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 22.00 »Oggi sposi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00, 21.20 »Michael Jackson - This is it«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Žaga VI«; 17.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Michael Jackson - This is it«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Amore 14«; Dvorana 3: 16.10, 17.45, 20.45 »Nel paese delle creature selvagge«; 19.20, 22.20 »Brueno«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »Il na-stro bianco«; 22.00 »Bastardi senza gloria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jackon's This is it«; Dvorana 2: 17.45 »Up«; 20.10, 22.10 »Julie & Julia«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Parnassus - L'uo-mo che voleva ingannare il diavolo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Amore 14«; Dvorana 5: 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«; niz filmov »Kinemax d'autore«: 17.45, 20.00, 22.00 »La doppia ora«. SI Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestersko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 333-7410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRUT nudi svojim članom sprostit-veno masažo za dobro počutje. Dodatne informacije in prijava na sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. KRUT obvešča članstvo, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo ob četrtkih popoldne. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Na-brežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30, od 26. oktobra 2009 dalje. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Urad za socialne storitve v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. PILATES - skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren v Boljuncu obvešča, da je vadba pilatesa in telovadbe, ki poteka v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini, začasno prekinjena. Spet se bomo srečali v polovici januarja 2010, dan in urnik bomo pravočasno sporočili. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furla-nič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 9-13), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 0406758020 ali 348-4729825. ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici danes, 3. novembra, zaprta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori danes, 3. novembra, zaprti. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 3. novembra, ob 20. uri na sedeži na Padričah predvajanje dokumentarnega filma »Pesem upora«. KRUT sporoča, da bo tečaj 2. stopnje »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« začel v sredo, 4. novembra, ob 17.45. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martino-vanje. Sprehodili se bomo od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacijskih obveznosti prosimo, da se javite do 4. novembra na telefon: 040-226283 Viktor ali 040-200782 Franko. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. SZSO-TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da bo skavtska trgovina odprta v sredo, 4. novembra, od 18. do 19. ure na Ul. Risorta 3. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizacijami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 0402171189 ali 347-5292058. POKRAJINSKI ODBOR VZPI ANPI vabi ob svetovnem pohodu za mir in nenasilje v petek, 6. novembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert »Maledetta la guerra«. Pesmi izvajajo Ornella Serafini, Martina Feri in Andrea Zullian. Na kitaro spremlja Sergio Giangaspero, pokrovitelj Tržaška pokrajina. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces individualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Trentu, član Sima (italijanskega združenja antro-pozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchiori z antropozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolico Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpisovanja sprejemamo do sobote, 7. novembra, na tel. št. 347-0410542. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje domačinov Biserke Cesar in Davida Kralja »Tisoč in ena noč v Namibiji« v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 328-4559414, info@mela-nieklein.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 9. novembra. Gost večera bo Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Z njim se bo pogovarjala časnikarka Večera Darka Zvonar Predan. Pred začetkom srečanja bo odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Tri desetletja izrazov Drage. V Pe-terlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja izmena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040-209873. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpi-si Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.: 347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). 30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 347-4481432 - Anna za Breg in Milje, 346-5231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@libero.it. [TT! Osmice S Poslovni oglasi PRODAM BELO IN RDEČE VINO. Tel.: 0038641216542 NUDIM LEKCIJE fizike, matematike. 320-2842698 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM zazidljivo zemljišče na Opči-nah za enostanovanjsko hišo v centru Opčin. Tel. št.: 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 3496349037. IŠČEM DELO kot varuška dojenčka, tudi z zdravstvenimi problemi. Tel. 333-6802172. IŠČEMO UČITELJA ANGLEŠČINE da bi prišel v Zgonik enkrat tedensko za štiri odrasle. Tel. št.: 328-4253103 ali 349-6768192. NA PROSEKU dajem v najem stanovanje. Za informacije pokličite na tel. št.: 345-2721826 ali 3289413919. PRODAM po ugodni ceni trisedežni divan (1,90 m) iz usnja v temnorde-či barvi. Tel. 338-3999360. PRODAM po zelo ugodni ceni šivalni stroj znamke keiser 6.610, komplet z vsemi pripomočki. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040413429. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 328-3178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE na Opči-nah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM dvajset nosilnih opor za opaže (punte). Cena: 120,00 evrov. Tel. 040-415336. PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540. PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040-229404 v večernih urah. V PREČNIKU dajemo v najem popolnoma opremljeno majhno stanovanje, neodvisno, primerno za eno ali dve osebi. Tel. 338-9714161. Prispevki JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 - 229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Tel. 040-208375. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! V spomin na drage pokojne in na tovariša Matevža darujeta Rosanda in Silva Gasperčič 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V drag spomin na ljubljeno Adriano Dovgan-Smotlak darujeta mama Silva in Danica 50,00 evrov za kleklja-rice iz Bazovice. V spomin na Sergija Cante daruje družina 30,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na Stanka Misleja daruje žena Slava 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na drago hčerko Majdo darujeta mama in oče 30,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na svoje pokojne darujeta Damijana in Robi z družino 25,00 evrov za bivše deportirance ANED. V spomin na svoje pokojne daruje Ana Klemenc 10,00 evrov za bivše deportirance ANED. V spomin na pok. Milico Purič darujejo sosedje 160,00 evrov za MoVS Lipa. V spomin na Giorgia Pahorja daruje družina Terčič 20,00 evrov za na-brežinske cerkvene pevke. Naš pogovor: Predsednik SK Brdina Marko Piccini o delovanju openskega smučarskega kluba /^13 Televita: reakcija pozitivna, lahko pa bi osvojili točko več Vittorio Russo, se je pri sedemdesetih letih prvič preizkusil v nogometni A-ligi >/22 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika ŠOLSKI ŠPORT - Atletika pri nas le na šolski ravni Pozabljena kraljica POGLED Z VEJE Čokolada z lešniki Marij Čuk Eden mitov svetovnega tenisa Andre Agassi je šokiral športno oblo s priznanjem, da je v času svojega nastopanja jemal nedovoljena poživila in da sploh ni ljubil svojih loparjev in udarjanja žogice na nasprotnikovo stran mreže. A ta je le kapljica kisa v krožniku njegove osebnosti. Veliko bolj obremenjujoče in obenem sproščujoče je priznanje, da je vsak dan z grozo v srcu opazil del lastne identitete (narcis?) na blazini, v umivalniku, na glavniku: že v devetnajstem letu starosti je bil skoraj popolnoma plešast, njegovi bujni, dolgi in levji lasje so bili krinka, v resnici lasulja, s katero se je kazal na igriščih in navduševal najstnice. Zanj je bila gola glava prava tragedija, dokler ni nekega dne brez pomislekov sprejel radikalno odločitev- obril je še tistih malo ščetin, ki so mu obremenjevale lobanjo. Takole pravi: Videl sem tujca, ki me je gledal z ogledala in se smehljal. Lasulja je bila kot veriga in moji smešni dolgi lasje prebarvani v tri različne barve kot težka zaporniška železna krogla na nogi. Skratka, Agassi je sprejel odločitev, se soočil s strahom, naredil korak in ga premagal. Ubral je novo pot, življenjsko in športno in ta je bila potem pot uspeha enega največjih teniških igralcev vseh časov. Zgodba je dovolj poučna in zgovorna. Kot vsi ljudje se tudi športniki bojujejo s svojimi strahovi, iščejo ravnotežje in sprostitev energije, najti mir je prioriteta, ki lahko osvobodi ustvarjalnost, spet zasadi seme zadoščenosti in perspektive. In čeprav je predvsem v nogometu postala zamenjava trenerjev nekakšna modna muha, imajo take odločne poteze vendarle močne učinke. Poglejte Trie-stino. Še pred mesecem dni je delovala enajsterica kot razglašen orkester brez motivacije, igralci so se brezvoljno potepali po igrišču, ravnodušno sprejemali poraze. Trener Gotti očitno ni bil pravi človek. Pa se pojavi Somma, ki spremeni pristop, odpravi rutino, zaustavi padanje, nakaže, da naj bi bilo tekanje po igrišču smiselno in zgodi se čudež: moštvo se iz tedna v teden počuti bolje, v njem vlada nova harmonija. Tekma proti Torinu je bila le naravna posledica zamenjave trenerja, dobra igra in zmaga sta v hipu izbrisala preteklost. Prav tako se dogaja z Na-polijem, Atalanto in še mnogimi sestavi v svetu. Spremembe so torej nujne, a le pod pogojem, da omogočijo kakovostno rast. Ne vem, če gre v tem smislu brati tudi podvig na kulinaričnem festivalu blizu Lyona v Franciji. O rasti in večanju najbrž ne gre dvomiti, a zadeva zadeva bolj trebuhe kot duhovnost, kar niti ni tako slabo. Tam daleč na francoskih tleh so ponudili največji tiramisu na svetu, ki se je že vpisal v Gui-nessovo knjigo rekordov. Dobro tono težka sladica je vsebovala 300 kilogramov mascarponeja, 60 kilogramov smetane, 192 kilogramov sladkorja, 180 kilogramov bi-skvitnih piškotov, 5 kakava v prahu, 12 kilogramov čokolade, v kremo so vmešali tudi 72 kilogramov rumenjakov oziroma 4 tisoč jajc (kokošjih...), uporabili pa so še 120 litrov vode, devet kave in 18 litrov marsale. Kaj ima to opraviti s športom, bi se znal kdo vprašati. Nič, popolnoma nič, čeprav slaščičarji pri mesenju zagotovo niso stali križem rok. Sladkosnedim sem želel le posladkati ta novembrski torek, da jim ob morebitnem porazu njihove priljubljene ekipe ali eksistencialnem zdrsu ponudim nekaj optimizma. Priznam. Tiramisuja zaenkrat še ne potrebujem. Povrh pa imam raje čokolado z lešniki. In vem, da to slast deli z mano še kdo. Je tako? Atletika, kraljica športa, ima pri nas lepo (Borovo) tradicijo, sedanjosti pa ni. Zato je vedno zanimivo spremljati nastope dijakov, ki se v atletskih veščinah preizkušajo na šolski ravni in morebiti odkriti med njimi talenta. Za to so na Tržaškem preteklo soboto tudi letos poskrbeli profesorji trgovskega zavoda Žige Zoisa in strokovne šole Jožefa Stefana. Na atletskem stadionu na Kolonji se je zbralo lepo število dijakov in dijakinj, taki, ki se s športom redno ukvarjajo, pa tudi nešportniki. Rezultatov ne bomo posebej komentirali, velja pa, da sta atletika in atletska priprava podlaga za uspešno športno udejstvova-nje. Brez nje napredek v (kateremkoli) športu ni mogoč, še posebej danes, ko si, z naravnimi lastnostmi še tako obdarjen športnik, ne more utreti poti, če svojega znanja ne opremi tudi z vrhunsko pripravljenostjo. To pa zahteva trud, ki ga niso vsi pripravljeni prestati. Je tudi zaradi tega atletika pri nas doživela zaton? p* Veronika Povšič NEMOGOČI PAR ! Aleksander Ipavec Mateja Bogatec ŠPORTNA KRIŽANKA /^12 VČERAJ DANES Štefan Turk / 22 Spodrsljaj Kontovela v košarkarski D-ligi Na 14. strani Odbojkarjem goriške Olympie grozi kazen Na 18. strani Hokejisti Poleta pokazali napredek Na 19. strani Zarja Gaja »zadihala«, prvi poraz Brega Na 20. strani 12 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / ODBOJKA - V soboto je Televita v B2-ligi izgubila z 2:3 Točka Televite z grenkim priokusom Pomožni trener Drasič: Reakcija je vsekakor pozitivna - Pohvala podajalcu Veljaku in obrambi »Zadovoljen sem, ker so fantje po dveh porazih reagirali, upali pa smo, da bomo osvojili točko več,« je po sobotnem porazu Televite s 3:2 proti Vicenzi (gostje so sicer že povedli z 2:0 v nizih, op. a.) priznal pomožni trener Franko Drasič. »Res je, da je peti odločilni niz vedno prava ruska ruleta, vendar so bile za poraz odločilne tri naše napake po izenačenem stanju 7:7.« Da bi lahko Televita osvojila tudi zadnji peti niz in torej še točko več, je bil mnenja tudi podajalec Vanja Veljak, ki je na sobotni tekmi zelo dobro nadomestil standardnega podajalca Rigonata. »Mislim, da smo oba niza zasluženo zmagali. Čeprav bi lahko osvojili tudi zadnji niz, sem z osvojeno točko zadovoljen. Upam, da je to šele začetek našega nizanja točk. Treniramo dobro, škoda le, da ob sobotah s težavo igramo 100-odstotno.« Pomožni trener Drasič je bil vesel tudi dobre predstave tako imenovanih menjav, ki so dokazale, da lahko nastopajo v B-ligi. Vanja Veljak in Vasilij Kante, ki sta na igrišče stopila v tretjem nizu, sta v ekipo vnesla nov elan in tako omogočila preobrat. »Mislim, da je bila za preobrat odločilna predvsem notranja reakcija fantov, ki so ugotovili, da je bila igra v prvih dveh nizih zelo slaba in da je nemogoče nadaljevati s tako predstavo. Z zmago v tretjem in četrtem nizu so fantje dokazali, da lahko igramo tudi v tej ligi,« je povedal Dra-sič in še ocenil tehnično plat igre: »V bloku še ni šlo, v prvih dveh nizih pa so bile tudi podaje slabe. Od tretjega niza pa smo zaigrali zelo dobro v obrambi.« Med posamezniki je Drasič pohvalil podajalca Veljaka, ki je zelo dobro delil žoge v napadu. 21-letni slogaš, ki študira v Ljubljani in se trikrat tedensko vrača v Trst na treninge (ob ponedeljkih trenira z utežmi v Ljubljani), je prvič v prvenstvu zaigral nekoliko dlje (v prejšnjem krogu je igral samo pol niza) in dobro opravil svojo nalogo. Več je izkoristil tudi blokerje, ki so bili v prejšnjih krogih razbremenjeni. Med nosilci igre pa se je izkazal samo Corazza, ki je bil od tretjega niza dalje gonilna sila. Med deželnimi ekipami je Televita edina, ki je v tem krogu osvojila vsaj točko, saj sta Cordenons in VBU izgubila s 3:1. Z osvojeno točko so slogaši zapustili zadnje A-LIGA DAN POTEM Raje tehnični bankrotiranci kot Mario Balotelli Dimitrij Križman Danjel Slavec kroma mesto na lestvici. Brez točk ostajata še Lo-reggia in Sisley Treviso, ki bo nasprotnik naših odbojkarjev naslednji teden (v Trevisu v soboto, 7. novembra ob 18.30). (V.S.) TOP SCORERJI Ta teden: Corazza 22, Mari 11, Kante 9, Slavec 8. Skupno po 3. krogih: Corazza 40, Mari 31, Vatovac 21, Slavec 15. Izidi 3. kroga: Metallsider Trento - Sisley Treviso 3:0, Cles - Trentino volley 3:0, Televita Trieste volley 2010 - Volley Rosa' 2:3, Loreggia PD - Mestrino 0:3, Cordenons - Motta 3:1, Volley Biancade - VBU 3:1, Sar-meola PD - Monselice PD 3:2. Vrstni red: Mestrino 9, Sarmeola 7, Cles, Metallsider, Monselice in Motta 6, Volley Rosa' in Cordenons 5, Trentino Volley, VBU in Boancade 4, Televita Trieste vooley 2010 1, Loreggia in Sisley Treviso 0. Naslednji krog (7. 11.): Sisley Treviso - Televita Trieste volley 2010, Metallsider - Loreggia, Mestrino - Corde-nons, Volley Rosa' - Sarmeola, Motta - Bian-cae, Monselice - Trentino volley, VBU - Cles. A1-LIGA - Perugia, v kateri igra slovenski odbojkar Matej Černic, nadaljuje z nizom zmag. V nedeljo je s 3:0 premagala Loreto in je sedaj s 13 točkami na petem mestu. Černic je dosegel 8 točk (dve na servisu, eno v bloku in pet v napadu). V sprejemu je zbral 81 % pozitivnih in 67 % odličnih sprejemov z eno napako. Po jutranji kavici na ljubljanskem nabrežju, popoldanskem skoku na Šmarno goro, večernem kostanju ob kozarcu dobrega vina se je kar nekoliko demoralizirajoče lotiti pisanja o rutini, ki se ji reče A liga. Samo enajst kol je bilo dovolj, da si je križarka z imenom Inter nabrala ogromno prednost pred zasledovalci, izmed katerih so nekateri najboljše naboje pravzaprav že porabili. Položaj me spominja na pa-tetiko, ki se ji reče »boj« Greenpea-cea proti japonskim ribičem. Ponavadi se dogaja, da aktivisti Green-peacea, ljudje, ki najbrž nikoli v življenju niso delali, ampak se gredo poklicne ekološke zaprisežence, z majhnimi gumenjaki »napadajo« japonske ribiške velikanke. Z njih ribiči zmečejo nanje smeti ali pa jih obstrelijo z vodnimi topovi. Green-peaceovci se nato brž umaknejo, vsak s svojim prenosnim telefonom in brezžično internetno povezavo (kaj pa elektromagnetno onesnaževanje?) pa sporočajo človeštvu, kaj se jim je zgodilo. Razni Juventusi so v teku nekaj let doživeli slikovito preobrazbo: brez pomoči Moggijeve telefonske mreže, zapiranja sodnikov v slačil-nice, podkupovanja novinarjev in strokovnih komentatorjev so se iz neuničljive letalonosilke spremenili v nebogljene gumenjake. Gume-njake? No, morda celo v navadne napihljive blazine, tiste za 3,99 evra, ki jih kupimo kar tri ali štiri, ker vemo, da samo ena ne bo dovolj za celo sezono v kriškem portiču. Začuda ima veleumni selektor Marcello Lippi raje napihljive blazine »made in China« kot pa mornarje križarke. Mimo moje skromne simpatije do Balotellija moram pač biti tudi nekoliko objektiven in se vprašati, ali igralec, ki v enem polčasi zabije dva gola in poskrbi za druga dva proti Palermu (istemu Palermu, ki je nedolgo nazaj Juventus razstavil na prafaktorje...), ne zasluži vpoklica v reprezentanco?! .Še posebno če vemo, da v njej igrajo razni tehnični bankrotiranci kot Iaquinta ali Pepe. Glede Lippi-ja, ki je ob Novellinu (mimogrede: Reggina je po njegovem odhodu takoj zmagala) moja priljubljena trenerska tarča, si zdaj že upam nadgraditi mnenje, ki sem ga že izrazil. Njegov odhod iz Juventusa k Inter-ju je svojčas bil premišljena ukana Moggija - kot trojanski konj je šel delat dodatno škodo h glavnemu tekmecu na domačem prizorišču. Na evropskem, kjer Moggi ni imel pretirane moči, je itak gospodaril Milan, ki se je zadovoljil s to vlogo in ni pretirano nergal nad organiziranimi ropi na italijanskih tleh. Zakaj tako rad brenkam na te strune, se bo kdo vprašal? Dokler vidim, da svoje mnenje kot božje zapovedi razdajajo Moggijevi pajdaši in taki, ki niso sposobni priznati, da je šlo za organiziran rop ljudske vere v najlepši šport na svetu, opozorila na tedanje kraje niso odveč. (dimkrizman@gmail.com) NOGOMET - Danes in jutri četrti krog kvalifikacijskih skupin lige prvakov Za Inter v Kijevu že odločilno Zaradi nove gripe za zaprtimi vrati? - Mourinhovi varovanci v LP še niso zmagali - Danes Milan znova proti Realu, Juventus na gostovanju v Izraelu Zmaga v Madridu je bila nepričakovana in za uspešno nadaljevanje poti Milana v ligi prvakov prepotrebna. Leonardovi varovanci pa bodo poskušali zaustaviti bogati Real še pred domačo publiko. Pri Realu ne bo poškodovanega Cristiana Ronalda, a kljub temu ima moštvo iz španske prestolnice celo serijo kakovostnih igralcev, ki pa so do zdaj le redkokdaj povsem prepričali. Slabe rezultate vsaj do zdaj še ni plačal trener Pellegrini, ki ga je predsednik Florentino Perez za zdaj potrdil, morda pa bo tekmo na San Siru spremljal s klopi napadalec Raul. Leonardo je v dvomu, če zaupati Borriellu ali Inzaghiju, medtem ko je gotov nastopa Ronaldinho, ki rase iz dneva v dan. Po domačem porazu proti Napoliju postaja za Juventus današnja tekma proti Maccabiju še toliko bolj pomembna. Inter ima v prvenstvu že sedem točk prednosti in nihče od tekmecev mu ni kos. Prav zato postane liga prvakov neke vrste rešilna bilka za Diega in soigralce. Izraelsko ekipo so črnobeli v Turinu premagali s težavo, a kljub temu mora Juventus znova osvojiti celoten izkupiček in hkrati upati na ugoden razplet v Münchnu, kjer bosta igrala domači Bayern in Bordeaux. Znova bosta skupaj zaigrala Giovinco in Diego, v postavo pa se vrača Camoranesi. V B skupini bi si Manchester z zmago proti CSKA že zagotovil uvrstitev v osmino finala (in morda prvo mesto), ravno tako Chelsea v skupini D, ki pa bo igral v gosteh proti Atleticu. Jutrišnji dan pa bo odločilen za Inter. Črnomodrim v Evropi res ne uspe zmagati, a le tri osvojene točke na težkem gostovanju v Kijevu lahko rešijo Inter pred nepričakovano izločitvijo. Drugače bodo morali Eto'o in soigralci premagati Barcelono v gosteh, kar ni ravno mačji kašelj. Kijevski župan Černovjetskij pa je zaradi številnih primerov nove gripe v Ukrajini predlagal, da bi jutrišnje srečanje odigrali za zaprtimi vrati. Veliko boljši izhodiščni položaj ima Fiorentina, ki bi si z zmago proti Debrecenu na stežaj odprla vrata uvrstitve v osmino finala. »Match žogo« imata v skupini H na razpolago Arsenal in Olympiacos. SPORED 4. KROGA: Danes (ob 20.45) SKUPINA A: Bayern München - Bordeaux, Maccabi Haifa - Juventus; SKUPINA B: Manchester Utd - Cska Moskva, Besiktas - Wolfsburg; SKUPINA C: Milan - Real Madrid, Olympique Marseille - Zurich; SKUPINA D: Apoel - Porto, Atletico Madrid - Chelsea. Jutri (ob 20.45): SKUPINA E: Fio-rentina - Debrecen, Olympique - Liverpool; SKUPINA F: Rubin Kazan - Barcelona (ob 18.30) , Dynamo Kijev - Inter; SKUPINA G: Unirea - Rangers, Sevilla - Stuttgart; SKUPINA H: Arsenal - AZ Alkmaar, Standard Liege - Olympiacos. Beckham znova k Milanu Milan in ameriško moštvo Los Angeles Galaxy sta se dokončno dogovorila »SuperPippo« Inzaghi ali Borriello? Komu bo nocoj zaupal Milanov trener Leonardo? ansa glede Davida Beckhama. Anglež se bo iz Kalifornije na Apeninski polotok kot posojen igralec preselil januarja prihodnje leto, po končanem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki pa se bo spet vrnil v Los Angeles. Hiddink izbral »Slovence« Selektor ruske nogometne reprezentance Guus Hiddink je obelodanil seznam 24 igralcev, na katere računa v dodatnih kvalifikacijskih tekmah s Slovenijo. Na Hiddinkovem seznamu je - v primerjavi z zadnjim obračunom z Nemčijo - nov igralec le Dmitrij Sičev (Lokomotiva Moskva), na njem pa sta tudi rekonvalescen-ta Vladimir Gabulov in Denis Kolodin (oba Dinamo Moskva). 2. divizija: Carli je okreval Deželni derbi 2. divizije (nekdanja C2-liga) med Italo San Marco iz Gradišča in Sacilesejem je pripadel gradiškim nogometašem, ki so zmagali s 3:0. Slovenski nogometaš Alen Carli iz Slivnega, ki je okreval po dolgi poškodbi, je stopil na igrišče v 66. minuti in je imel tudi lepo priložnost za četrti gol. KOŠARKA AcegasApsv domači dvorani še nepremagan Po razburljivi končnici je AcegasAps v nedeljo tesno premagal solidno ekipo iz Rive del Garda. Tržačani so kot običajno igrali dokaj nestanovitno, saj je silovitemu začetku, ko so po petih minutah vodili kar z 18:5 (Scarponi 14 točk!), sledilo obdobje popolne apatije. Nasprotniki so tako postopoma nižali zaostanek in izkoristili ponovno krizo domačinov sredi zadnje četrtine, da so prešli v sicer tesno vodstvo z eno do treh točk. Tedaj se je ponovno zdramil Scarponi, pod košem pa so bili Colli, Benfatto in Crotta boljši kot v prejšnjih nastopih. Ekipi sta se v zadnji minuti izmenjavali v vodstvu, jeziček na tehtnici pa je naposled prevesil poškodovani Benevelli, ki je s pomočjo ledenih obkladkov naposled le stopil na igrišče. Dosegel je zadnja dva, odločilna koša, in svoji ekipi podaril tretjo prvenstveno zmago. Tržačani bodo v naslednjih tekmah lahko utrdili svoj položaj, saj odhajajo prihodnjo nedeljo na gostovanje k zad-njeuvrščenemu Jesolusandonaju, nato pa jih čakata dva domača nastopa proti Trentu in Veroni. Fortitudo in Forli se medtem vse bolj oddaljujeta od nasprotnikov. AcegasAps - Riva del Garda 70:69 (20:26; 39:41; 64:52) ACEGASAPS: Lenardon 5, Marisi 2, Spanghero, Bocchini 3, Benevelli 9, Colli 9, Benfatto 11, Scarponi 25, Crotta 4, Bonetta. Izidi 5.kola: Trento -Omegna in Castelletto Ticino -Brescia preloženi; Verona - Je-solosandona 84:58; Treviglio -Montecatini 94:53; AcegasAps -Riva del Garda 70:69; Fortitudo - Osimo 91:86; Fidenza - Forli 81:90; Ozzano je bil prost. Vrstni red: Fortitudo Bologna in VemSystem Forli 12, PentaGruppo Ozzano Tezenis Verona 8, Bitumcalor Trento, Cartiere Riva del Garda, Leo-nessa Brescia in AcegasAps Trst 6, Paffoni Omegna in Co.Mark Treviglio, 4, Edilcost Osimo, Si-ram Fidenza, Ticino in Monte-catini 2, Jesolosandona Bk 0. Marko Oblak B2-LIGA - Tržiški Falcon-star je v okviru B-lige amaterjev s 60:59 premagal Como. Slovenski košarkar Daniel Battich je zbral 9 točk. Rožaski Calligaris je izgubil proti Valenzi (84:76). A2-LIGA - Videmski Snai-dero je premagal prvouvrščeni Trenkwalder (64:63). S 17 točkami je bil najboljši strelec Brkic. DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 4.KROGA: Pesaro - Cantu 60:75, Neapelj - Caserta 49:89, Teramo - Bologna 66:69 Milan - Siena 79:91, Biella - Cremona 89:82, Ferrara - Rim 71:88, Avellino - Treviso 82:80, Montegrana-ro - Varese 73:85. VRSTNI RED: Siena in Avellino 8, Treviso, Caserta, Bologna, Cantu in Biella 6, Varese in Rim 4, Montegranaro, Teramo, Cremona, Milan in Ferrara 2, Pesaro 0, Neapelj -2. ODBOJKA A1-liga IZIDI 8.KROGA: Trento - Modena sinoči, Monza - Forli 2:3, Piacenza - Verona 3:0, Macerata - Latina 3:1, Treviso - Pineto 3:1, Vibo - Taranto 3:0, Perugia - Loreto 3:0, Cuneo prost. VRSTNI RED: Trento 21, Piacenza 19, Cuneo 15, Modena in Treviso 16, Cuneo, Macerata in Vibo 15, Verona, Perugia in Monza 13, Taranto 10, Loreto 8, Latina 6, Forli 5, Pineto 1. / ŠPORT Torek, 3. novembra 2009 13 NAŠ POGOVOR - Predsednik SK Brdina Marko Piccini Tudi ponudba za šole, kjer je v ospredju jezik Dijake učijo smučanja slovenski učitelji - Težave z regulacijskim načrtom Junija letos je predsedniško mesto smučarskega kluba Brdina zasedel Marko Piccini. Dolgoletni odbornik, ki je deloval v klubu od ustanovitve, je funkcijo predsednika opravljal že tri mandatne dobe od leta 1995 do 2001. Po nekajletnem zatišju ste pri Brdini spet obudili tekmovalno dejavnost. Je bilo ponovno več zanimanja med vašimi člani? Zanimanje za tekmovalno dejavnost se je porodilo tako med otroki kot med starši. Ker smo jo pri klubu vedno podpirali, smo želje nekaterih članov uresničili. Tekmovalcev je letos približno dvanajst: največ jih sodi v kategorijo babyjev in miškov ter dečkov/deklic. Tekmovalni skupini bosta vodila trenerja, s katerima sodelujemo že nekaj let. To sta Lovrenc Gregor iz Ajdovščine in Dean Kaus s slovenske goriške strani. Poslužujete se trenerjev iz Slovenije. Ali trenerjev iz naših krajev ni? Slovenskih trenerjev z licenco ni. Ob tekmovalni dejavnosti razvijate tudi šolo smučanja. Vaši tečaji so vsako leto dobro obiskani. Je letos zanimanje tudi veliko? To je še velika neznanka, saj tečaje šele razpisujemo. Upam, da bo zanimanje še vedno tolikšno kot v prejšnjih sezonah. Letos so tudi ekonomski razlogi tisti, ki bi lahko vplivali na odločitev in številčnost otrok na tečajih. Upam, da manjše podražitve hotelov in smučarskih kart ne bodo vplivali na udeležbo. Cene naših tečajev nismo spreminjali. Ali vodite tečaje izključno z učitelji vašega kluba? Nimamo toliko učiteljev, zato sodelujemo z učitelji iz Nove Gorice. Približno 40 % je naših, ostali pa so No-vogoričani. Je sodelovanje z Novo Gorico izključno pri izmenjavi učiteljev? Tako je. Drugih skupnih pobud nimamo. Lani ste k vašim dejavnostim dodali še ponudbo za šolska zimo-vanja šol s slovenskim učnim jezikom. Ali se bo sodelovanje s šolami nadaljevalo tudi letos? Lani smo za nižjo srednjo šolo Gregorčič iz Doline organizirali zi-movanje. Naši učitelji so vodili jutranjo in popoldansko vadbo, obenem pa so bili profesorjem na razpolago tudi po smučanju. Za dijake so pripravili tudi niz predavanj in video analize. Letos smo se spet povezali z nekaterimi šolami, radi pa bi, da bi se zanimanje povečalo. Tu je v ospredju predvsem jezikovni vidik, saj naši učitelji učijo smučanje v slovenskem jeziku. Navadno pa se šole poslužujejo lokalnih učiteljev italijanskih šol, ki govorijo v italijanščini, povečini pa so na razpolago samo v jutranjih urah. Se je ideja o sodelovanju s šolami porodila vam? Ideja se je porodila v našem klubu. Stike z dolinsko šolo smo navezali predvsem po zaslugi nekaterih tečajnikov in staršev. Že več let obnavljate sedež v Merčendolu. Kdaj bo otvoritev? Zbiramo zaključne dokumente opravljenih del, oba objekta in notranji prostori pa so v bistvu zaključeni. Načrtovali smo, da bomo sedež odprli pred sezono, ampak to ne bo mogoče. Radi bi uredili še zunanjost, ampak za to potrebujemo finančna sredstva. Kaj ste načrtovali? Nekaj, kar bi lahko koristili vsi občani. Načrt za trim stezo je bil že pripravljen, ampak naposled se je vse izjalovilo. Ob finančnih težavah imamo sedaj težave tudi z regulacijskim načr- tom. Pripravljamo ugovor, saj če bo regulacijski načrt sprejet, bodo zunanji prostori našega sedeža neuporabni. Kako pa ste uredili objekta? V manjšem objektu je delavnica za pripravljanje smuči in shramba za ostale rekvizite, v večjem pa kopalnica, sejna soba ter urad s telefonom in računalnikom. Imate še druge načrte ali želje? Upam, da bodo naši tečaji še vedno dobro obiskani. Obenem pa želim, da bi se nekateri odločili tudi za tekmovalno dejavnost. Ali opažate, da se vsekakor s težavo odločajo za to pot? Opažam, da se starši s težavo odločajo za to. Tako časovni kot finančni vidik tekmovalnega smučanja ni nezanemarljiv. Tudi šolske obveznosti pogojujejo to odločitev. Nekoč smo smučali samo ob nedeljah, sedaj pa včasih odpotujejo že ob petkih. Kam lahko sploh ciljajo tekmovalci naših klubov? Menim, da je nujno, da si postavimo neko mero. Izven naše dežele se s težavo uveljavljamo, zato moramo najti kompromis med uspehom in vsem tistim, kar žrtvujemo. Tudi na smučarski zvezi so nekoliko ublažili poudarek na tekmovalnosti. Že nekaj sezon je število tekem za otroške kategorije manjše kot nekoč. Zavedli so se, da je bilo poudarjanje tekmovalnosti pretirano. Klubi ste na zadnji smučarski komisiji pripravili dokument o sodelovanju, ki sloni na logistiki. Kako sprejemate ta korak? Zelo pozitivno je, da smo prišli do tega dogovora, tudi z ekonomskega vidika je tako sodelovanje zelo pomemben napredek. Če se povrnemo k delovanju šole smučanja in tečajem, ki jih vsako letos ponujajo naši klubi. Ali bi bila skupna šola smučanja sploh smiselna? Menim, da je dobro, da ostajajo tečaji ločeni po klubih. Nisem proti skupni šoli, ampak opažam, da je šola smučanja srce in potemtakem življenje kluba. Dobro pa je, da imamo skupni kader. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Igral sem odbojko, bil v deželni selekciji in potem še kandidat za državno selekcijo under 16. Zaradi gležnja je šlo vse v nič. Najljubši športni mentor? Franko Drasič. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Uf, pred kakšnimi 20 leti. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Če si glasbenik, težko najdeš čas za drugo. Rekreacije je zato v bistvu malo ali nič. Sicer včasih hoja, pred kratkim sem šel na Matajur. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Magic Johnson in Los Angeles Lakers. Najbolj sem navijal za jugoslovanske reprezentance. Športnik med kolegi? Ne vem, zdi pa se mi, da so po naključju tolkalci še najbolj aktivni. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S punco. Športna kultura: kje bodo in kdaj naslednje zimske olimpijske igre? Sem ravno prej slišal po radiu ... Ah, sem že pozabil. V Vancouvru naslednje leto. Poznate Matejo Bogatec? Seveda. Vem kdo je in kaj dela. (pv) Študijski uspeh? Maturo sem opravila s stotico, prvi dve leti ekonomije sem bila tudi dobra, potem ne več. Po »krizi« sem se letos odločila za fizioterapijo v Ljubljani. Najljubši učitelj ali profesor? Na višji srednji šoli so bili vsi v redu. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Zadnjič verjetno na gledališkem festivalu v Mavhinjah. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Berem predvsem angleške knjige, da utrdim znanje jezika. Veliko berem poleti, ker imam več časa, in v kombi-ju ali na letalu, ko potujem. Najljubša glasba, knjiga, film? Še posebej so mi všeč Skunk Anansie. Štirikrat sem prebrala Sliko Doriana Graya, glede filmov je vse prav, če niso grozljivke. Intelektualec v tvojem športu? Težko najdeš učenega rolkarja. Upam, da sem izjema. Dobiš vstopnici za ogled Lou-vra. S kom greš v Pariz? S fantom. Splošna kultura: kaj je Borštnikov prstan? Ne vem. Priznanje za igralske dosežke. Poznaš Aleksandra Ipavca? Ja. Ko se vidiva, se pozdraviva. (pv) »Prevečkrat mislimo samo na svoj vrtiček, prema-lokrat pa da smo najprej Slovenci, šele potem pripadniki društva.« (Andrej Vremec, Primorski dnevnik, 27. 10.) »Rada spremljam nogometno ligo prvakov. Zelo so mi všeč komentatorji (...), a opazila sem, da Goran Obrez navija za španske klube.« (Iz protestnega pisma gledalke Zale, Vikend, 30. 10.) »Drugače bomo imeli čez nekaj let svetovna prvenstva in olimpijske igre le 'preživelih' in zdravih, ne pa najboljših.« (Travmato-log Anže Kristan o potrebi, da se spremeni smučarska tehnologija, Delo, 30. 10.) »Mladi so, imajo še cajt.« (Hokejist Edere Rok Simšič po zmagi z 9 : 2 proti Poletu Kwins, STVRai, 1. 11.) »Barreto proti Castellazziju, naj vas spomnim, da je izid 0:0. Zalet, strel in gol! Sprememb... Ampak žoga verjetno ... ne ... žoga je šla v avt.« (Emanuele Dotto med neposrednim radijskim prenosom tekme Sampdoria -Bari, 1. 11.) 360 STOPINJ Veronika P nn v «v Ta cas pise diplomsko nalogo na ekonomski fakulteti Odbojkarica Veronika Povšič iz Gorice (rojena 29. 7. 1987) se je letos pridružila ekipi Soče, ki nastopa v prvenstvu 1. divizije. Svojo športno pot je začela najprej pri splošni telovadbi v Štan-drežu, nato pa je pri 12 letih izbrala odbojkarsko žogo. Začela je pri Valu, nato je igrala pri Govolleyu in še pri ekipi Val/Dom, s katero je v sezoni 2005/06 napredovala v D-ligo. V združeni ekipi je igrala do sezone 2007/08, ko se je ekipa razšla. Lani se je Veronika ponovno vrnila h Govolleyu, sezone pa ni zaključila, ker se z ekipo ni ujela. Veronika zaključuje triletni študij na ekonomski fakulteti v Trstu. Pravkar piše diplomo, ki jo bo zago- varjala čez mesec dni. Predvpisala se je že na specialistični študij, po študiju pa bi se rada zaposlila v marketingu. Stan: prosta Ostali športi: mali nogomet v poletnih mesecih, snowboard pozimi Moj mentor: nimam mentorja, od vsakogar pa se lahko nekaj naučiš Ostale dejavnosti in konjički: druženje s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Cosmopolitan, Glamour, slovenski TG3, Doctor House in Grey's anatomy Spletna stran: www.facebook.com Knjiga na nočni omarici: Ragazze di Riad Najljubša glasba: komercialna Najljubši film: Il dia-volo veste Prada Moj lokal: Tobacco Inn Najljubša jed: ribje jedi Najljubša pijača: voda Mi je všeč/mi ni všeč: poletni topli dnevi/ deževni dnevi Najljubši športnik: Matej Černic Najljubša osebnost: Rita Levi Montalcini Najljubše počitnice: zimovanje s prijatelji Če ne bi izbral svojega športa, bi rada bila ... drsalka na ledu Moja himna: Vstala Primorska Moj vrstni red: prijatelji, ljubezen, šport, zdravje ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO KDOR U2IVA VELIKO CEVAST1H TESTENIN NAJEMNINA ZA BIVALIŠČE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD SKUPINA MINERALOV, KI SO NASTALI V ARHAIKU FR. VOZNIK F1 (JEAN) PREB. EVR. DRŽAVE FOTO LAKO OGON, DEL NJIVE KRASOV NOGOMETNI DELAVEC ŠKABAR NAMIZNA IGRA Z VRTAVKO IN KROGLICAMI EGAN RICHARD ETNIČNA SKUPINA VRSTA PADAVINE PAZNIK, KI SKRBI ZA RED FRANCOSKA PISATELJICA (GERMAINE DE ...) MERCKX EDDY JACKIE STEWART MARK SPITZ GRSKA BOGINJA TRAPA, NEUMNICA NEKD. MEHIŠKI KOŠARKAR ZMAGA V ŠAHU HUNSKI VLADAR, ŠIBA BOŽJA" INGEMAR STENMARK SLADKOVODNA RIBA TOLSTOJEVA JUNAKINJA (ANA) GORSKI PLEZALEC KOT ŠERPA CARL EWALD JANEŽ (LAT.) BONTON ZNAK ZA SPORAZUMEVANJE EDEN OD MEDIJEV NEMŠKA SMUČARKA RT NA JUGU ŠPANIJE AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTUNA NAS GORIŠKI ŠPORTNI DELAVEC RONER OSVEŽILNA PIJAČA NEKDANJI ITAL ATLET NEKD. TENIS. PERICOLI MESTO PRI CUNEU PLOD KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ NAŠ ŠPORTNI IN PROSVETNI DELAVEC IZ NABREŽINE TINE DEBELJAK ČAS BREZ VOJNE EDI KRAUS OTOK V INDONEZIJI TIP AVTOMO-BILKSIH GUM ANNA OXA SLOVARČEK - NAO = rt na jugu Špani e • RAGA = mehiški košarkar, ki je igral pri Ignisu (Manuel) • STAEL = francoska pisateljica 14 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / DRŽAVNA C-LIGA - Prva letošnja zmaga Prepotreben kisik za Jadran Qubik Caffe Končno vseh 40 minut zbrani - Najboljši strelec Marusič (16 točk) Jadran Qubik Caffe - Edicom Rovigo 78:53 (20:11, 42:28, 60:41) JADRAN: Oberdan 5 (3:3, 1:2, -), Slavec 11 (-, 1:2, 3:6), Marusič 16 (2:2, 7:9, -), Sosič 14 (2:2, 6:12, -), Franco 4 (2:4, 2:2, -); Ferfoglia K., Ban 3 (1:2, 1:4, -), Se-mec 2 (2:2, -, -), Malalan 9 (1:2, 4:4, -), Coco 14 (2:3, 3:5, 2:3), TRENER: Dražen Grbac. PON: Marušič. SON: Jadran 23, Rovigo 18. Skoki: Jadran 35, Rovigo 14. Jadran Qubik Caffe je v nedeljo na tretji letošnji domači tekmi povsem zasluženo premagal Rovigo. Z izjemo uvodnih minut, ko so gostje za kratek čas povedli (2:4), so domačini stalno vodili. Že na začetku prve četrtine so si s koši Christiana Slavca priigrali nekaj točk naskoka in ga nato v bistvu večali vse do konca tekme. Obe ekipi sta za državno C-ligo sorazmerno nizki, pri Rovigu pa so višji igralci precej neizkušeni. Jadran je s tokrat odličnim Matteom Marušičem nemudoma izkoristil premoč pod košema in še pred prvim dvominutnim odmorom zbral deset točk prednosti. Ma-rušič je bil na koncu s šestnajstimi točkami najboljši strelec srečanja, iz igre pa je metal s skoraj osemdesetodstotno uspešnostjo. Na skoku je skozi vso tekmo kraljeval Peter Franco, ki je sam po-lovil kar enajst odbitih žog - le tri manj kot vsa nasprotna ekipa. Cela njegova ekipa pa jih je imela dvakrat in pol več kot nasprotniki. V napadu je Jadran zato imel dodaten met na vsaka dva zgrešena. Teh pa je bilo vsekakor malo, še predvsem v drugi četrtini, ko so iz igre zgrešili le dva meta. Razlika se je tako kmalu povečala na 15 točk, na kar so gostje z mož-moža prešli na consko obrambo 3-2. Temu so ob Jadranovem izvajanju iz outa dodali še agresivno co-no-pres, s katero so nekoliko zmedli gostitelje in nadoknadili kar 11 točk v pičlih treh minutah. Skoraj polovico točk so v tem delu dosegli izza črte prostih metov, saj sta sodnika dosodila kar devet D-LIGA V Gradežu visok poraz Kontovela Grado - Kontovel 70:53 (28:11, 45:24, 63:34) KONTOVEL: Paoletič 14 (1:2, 2:8, 3:7), Švab 12 (6:8, 0:4, 2:2), Zaccaria 9 (1:2, 4:14, -), Lisjak 4 (2:6, 1:4, 0:1), Godnič 1 (1:2, 0:1, 0:3), Vodopi-vec 2 (-, 1:3, -), J. Sossi 1 (1:2, -, 0:2), Gantar 6 (4:6, 1:2, 0:1), Regent 2 (2:2, -, -), Bufon 2 (0:2, 1:3, 0:1), Starc 0 (-, 0:1, -), Bukavec n. v. PON: Lisjak v 26. min, Švab v 38. min. SON: 18. Kontovelci so po treh zaporednih zmagah doživeli hud poraz. V go-steh pri Gradu so popustili v vseh elementih igre. Najbrž so bili proti solidnemu nasprotniku preveč sproščeni in upali, da jim bo šlo lažje od rok. Začetek je bil v znamenju odličnih odstotkov metov Grada, ki je po dveh minutah s tremi zaporednimi trojkami (dve iz protinapada) pove-del na 12:0. Kontovel je hitro odrea-giral in poskušal razliko zmanjšati s čvrsto obrambo, a je pozitiven uvod nasprotniku vlil samozaupanje. Grado je bil vse do konca četrtine v napadu neustavljiv in zelo precizen, kar kaže tudi končni delni izid 28:11. V nadaljevanju so gostitelji večali vodstvo, ki je v tretji četrtini znašalo tudi 30 točk. V zadnjem delu so Paole-tič in ostali so zaigrali prepričljivejše, a je bila zmaga nasprotnikov že zagotovljena. Tokrat so pri Kontovelu odpovedali vsi nosilci igre razen Paoletiča, ki je spet pridobil visoko minutažo in tudi skušal odreagirati. Med posamezniki je dobro igral tudi Gregor Regent (letnik 1991). Borut Ban je v krstnem nastopu v državni C-ligi igral 11 minut. Zbral je 5 skokov (2 v obrambi, 3 v napadu), podajo in pridobil tri žoge kroma prekrškov v njihovo korist, le tri pa proti. Oberdan in soigralci so se kmalu zbrali in (dejansko) zadnjo težavo premostili s koši Sosiča in Coca. Takoj po glavnem odmoru se je pokvarila ura na svetlobni tabli, po približno desetih minutah pa se je igra nadaljevala z merjenjem časa le na zapisnikarski mizi. Gostje se kljub mrazu niso ohladili in se z delnim izidom 9:13 še zadnjič približali na deset točk. Jadranovci so se nato segreli in strnili svoje vrste v obrambi: do konca tretjega dela Rovigo ni dosegel niti točke, do konca tekme pa le 12. Franco in soigralci pa so jih zbrali več kot trikrat toliko in zasluženo slavili. Prva prvenstvena zmaga je sad dobre in dopadljive skupinske igre, za katero si pohvalo zasluži cela ekipa, saj je končno odigrala vseh 40 minut na isti ravni. (M.O.) NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Haskič (Br) 30, Šušteršič 24 (B), Klarica (Br) 21, Madonia (B) 17, Marusič (J) 16, Paoletič (K), Sec-het (Br), Klabjan (Br), Sosič (J) in Coco (J) 14. Skupno drž. C-liga: Sosič 95, Slavec in S. Ferfoglia 49, Coco in Maru-sič 42, Frando 33, Malalan 31.. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 110, Haskič (Br) 79, Alberti (B) 76, Šu-šteršič (B) 64, Madonia (B) 59, Kriz-man (B) 52, Crevatin (B) 48, Sechet (Br) 45, Buttignon (Br) 42, Bole (B) 41. Skupno D-liga: Švab 81, Lisjak 49, Zaccaria 47, Paoletoč 44, Gantar 23, Bukavec 18. Pokvarila se je ura ©Le štiri točke med nazadovanjem in končnico Jadran se je z zmago končno rešil zadnjega mesta na lestvici, saj je po številu točk dohitel prav nedeljske nasprotnike, z zmago v medsebojnem spopadu pa jih je dejansko tudi prehitel. Že pred pričetkom srečanja so jadranovci vedeli, da bi ob porazu imeli kar štiri točke zaostanka za najbližjim nasprotnikom. Po zmagi pa jih prav tako štiri točke ločijo od šestega, sedmega, osmega in devetega mesta, ki na koncu sezone vodijo v končnico za napredovanje... Borut Ban V Ji Ban boljši kot polovica i^^V nasprotnikov! Borut Ban je v letošnjem krstnem nastopu dosegel »le« tri točke s štirimi meti iz igre in dvema prostima metoma. Kot pri soigralcu Petru Francu pa točke in meti ne odražajo predstave na igrišču, saj je mladi Jadranovec zbral tudi pet skokov (več kot vsi nasprotniki), tri pridobljene žoge in asistenco. Skupni učinek je bil tako +5, kar je več kot polovica Roviga. Vsi nasprotni igralci so bili vsaj tri leta starejši in so igrali vsaj toliko minut kot Ban! PROMOCIJSKA LIGA Goriški Dom nocoj doma Goriški Dom bo nocoj ob 20.45, v okviru 1. kroga goriške skupine promocijske lige, v telovadnici Kulturnega doma v Gorici gostil ekipo Amatori Isontini. DEŽELNA C-LIGA - Pot Bora in Brega Cisto po nasprotnih tirih »Okrnjeni« Breg je v gosteh še neporažen - Neizkušenost mladih borovcev odločilna v končnicah Pot Bora in Brega v deželni C-ligi je doslej tekla po čisto nasprotnih tirih: Svetoivančani so zmagali prvo tekmo in nato štirikrat zapored izgubili, Dolinča-ni pa so po uvodnem porazu v preostalih štirih nastopih vsakič osvojili roza zapisnik. Naslovnico torej zaslužijo prav Brežani, katerih zmaga na težkem igrišču uglednih (v tem delu sezone sicer neuspešnih) Ronk predstavlja močan in zgovoren dokaz moči ter kompaktnosti. V oči bodejo prav tri zmage v gosteh Kra-šovčevih varovancev, ki so na tujem še neporaženi. Povrh vsega pa dejansko še niso razpolagali s Štefanom Samcem, do zdaj pa je vsakič manjkal tudi še kdo drug. Breg seveda ne more izgubiti, če »tujca« Melvis Haskič in Elvis Klarica do-prineseta skupaj po 50 točk, kot se je zgodilo na zadnjih tekmah. Pozitivno pa je, da jima vsako soboto v izdatni meri pomaga tudi še kdo od soigralcev: lepo preseneča Benečan Massimo Sechet, izjemno koristen pa je tudi kapetan in duša Borut Klabjan, da ne pozabimo Jev-nikarja in Buttignona. Skratka, v Dolini so izgledi so res spodbudni, sobotni obisk Servolane lahko ekipa upravičeno pričakuje kot favorit za nov uspeh. Povsem drugače je na Stadionu 1. maja. Po tesni uvodni zmagi proti Ronkam (+2) so Murovi fantje izgubili dve tekmi za pet točk, eno (v soboto v Faga-gni) za eno, proti Servolani pa za 11. Dejansko z vsemi igrajo enakovredno, praviloma pa so jim usodne izenačene končnice, kar je mogoče razumljivo za mlado ekipo brez velikih izkušenj. Kljub vsemu bi bili morali glede na dokaj ugoden razpored borovci po petih krogih imeti zmago ali dve več, saj sta bili na primer Goriziana in Fagagna, neposredna tekmeca za obstanek, popolnoma v dometu. Razmeroma slabo je doslej delovala obramba, na kateri pa bi mladi Borovi košarkarji morali in želeli graditi uspehe. V sedanji zasedbi namreč lahko ciljajo na uspeh, če se igra na 65 do 70 točk, nikakor ne pa v tekmah z 80 in več prejetimi koši. V petek, ko čaka Radensko nov zrelostni izpit v Vidmu proti mladi postavi CBU, bo trener predvidoma imel na razpolago Boruta Silo, ki lahko v obliki nadarjenosti in izkušenj v veliki meri pomaga mestnemu klubu. V drugače zelo izenačeni ligi (deset ekip pri 6 oziroma 4 točkah) doslej stopata korak pred ostalimi nepremaga-na Rorai in Santos, brez osvojene zmage je še naprej Cervignano, ki pa se je okrepil z izkušenim tržiškim centrom Mazzolijem in je že v soboto skorajda presenetil močno Latisano. Daniel Crevatin (Bor Radenska) kroma ©Fair-play poteza borovca Krizmana Na sobotnem srečanju v Fagagni se je Borov veteran Marzio Krizman proslavil s športno potezo, za katero mu je zaploskala vsa dvorana. Ko je v teku zadnje četrtine žoga šla z igrišča in ni bilo povsem jasno, kdo se je je zadnji dotaknil, je sodnik dosodil žogo s strani gostom. Plavolasi Borov play-maker pa je stopil do moža v sivem in priznal, da se je zadnji dotaknil žoge. Sodnik se mu je zahvalil in spremenil odločitev, iz outa so tako žogo izvajali v igro domači. Prepir in izključitve Miljska Venezia Giulia nekdanjega Borovega trenerja Ferruccia Menguccija je doma sicer gladko premagala skromni videmski CUS, vendar bo v prihodnjem krogu v Krminu predvidoma nastopila brez treh standardnih igralcev. Srečanje se je namreč zaključilo s skorajšnjim pretepom po kratkem stiku med Miljčanom Schino in srbskim košarkarjem videmskega moštva Dimitrijevicem. Oba sta bila izključena, sodnik pa je poslal predčasno v slačilnico tudi Cerneta in Germanija, ki sta sodelovala pri prepiru. C-LIGA IZIDI 6. KROGA Montebelluna - Marghera 65:73, 78:53 Pordenone - Spilimbergo 79:63, Virtus UD -NPG 70:63, San Daniele - Oderzo 63:77, Jadran Qubik caffe' - Rovigo 78:53, Caorle -Padova 58:57, San Vendemiano - Codroipo 86:82, Pool VE - NBU Videm 82:71 Pordenone 6 5 1 459:366 10 Caorle 6 5 1 431:374 10 Oderzo 6 5 1 446:383 10 Codroipo 6 4 2 434:420 8 Marghera 6 4 2 418:413 8 NPG 6 3 3 395:388 6 Padova 6 3 3 406:405 6 Montebelluna 6 3 3 408:434 6 Pool Venezia 6 3 3 429:3424 6 Virtus 6 3 3 400:400 6 Spilimbergo 6 2 4 429:468 4 NBU 6 2 4 442:449 4 San Daniele 6 2 4 418:453 4 San Vendemiano 6 2 4 414:450 4 Jadran Qubik 6 1 5 414:448 2 Rovigo 6 1 5 343:407 2 PRIHODNJI KROG: Rovigo - Caorle, Spilimbergo - San Vendemiano, San Daniele - Virtus UD, Marghera - NBU Videm, Oderzo - Jadran Qubik Caffe, Codroipo -Pordenone, Padova - Montebelluna, NPG -Pool Venezia C2-LIGA IZIDI 5. KROGA Ardita - Alba 8B:76, Servolana - Santos 62:72, Goriziana - CBU 75:70, UBC Roraigrande 75:78, Credifriuli - Latisana 80:8B, Venezia Giulia - CUS Udine 89:79, Collinare - Bor Radenska 88:87, Ronchi - Breg 90:9B Santos 5 4 0 B80:B25 10 Roraigrande 5 5 0 B8B:B60 10 Breg 5 4 1 394:359 8 Venezia Giulia 5 B 2 B52:B09 6 UBC 5 B 2 B72:B60 6 Latisana 5 B 2 414:408 6 Ardita 5 B 2 B66:B65 6 Goriziana 5 B 2 B02:B02 6 Servolana 5 2 B B78:B69 4 Alba 5 2 B B95:B89 4 Collinare 5 2 B B61:B89 4 CBU 5 2 B B64:400 4 Ronchi 5 1 4 B78:B9B 2 Bor Radenska 5 1 4 377:398 2 CUS Udine 5 1 4 B76:404 2 Credifriuli 5 0 5 B89:451 0 PRIHODNJI KROG: Goriziana - Roraigrande, Latisana - Ronchi, Santos Ardita, CUS Udine - Credifriuli, Breg - Servolana (7. 11. ob 20.B0 v Dolini), CBU - Bor Radenska (6.11. ob 21.15 v Vidmu), Collinare UBC, Albta - Venezia Giulia D-LIGA VZHOD izidi 5. KROGA Grado - Kontovel 70:53, Perteole - NAB 72:76, Sbrindella - Geatti 66:76, Romans - Don Bosco 76:57, Monfalcone - Villesse 83:43, San Vito - Dentesano 65:59. Geatti 5 5 0 405:B19 10 Monfalcone 5 5 0 B96:B18 10 Sbrindella 4 B 1 B06:287 6 Grado 5 B 2 B65:B51 6 Kontovel 5 3 2 316:318 6 San Vito 4 B 1 B14:B01 6 Romans 5 2 B B48:BBB 4 Villesse 5 2 B B17:B76 4 Dentesano 4 1 B 26B:269 2 Perteole 5 1 4 B85:400 2 NAB 4 1 B B01 :B22 2 Dinamo 4 1 B 269:B07 2 Don Bosco 5 0 5 281 :B65 0 PRIHODNJI KROG (7.11.)Dentesao - Monfalcone, NAB - Sbrindella Villesse - San Vito, Kontovel Perteole, Don Bosco - Grado, Geatti - Dinamo GO NAJ DOSEŽKI ANDREJ ŠUŠTERŠIČ Drugi najboljši strelec tega kroga je bil Andrej Šušteršič. 190 cm visoki branilec najraje meče trojke, kijimpos- veča na treningih tudi več pozornosti. Pri metu gre 22-letniku iz Praprota nasploh dobro od rok in in to z vseh položajev: »Če pa nimam pravega dne, ne zadenem z nobenega položaja. Sicer pa nimam večjih preferenc,« je pojasnil uradnik v izvoznem podjetju. Pri Boru vadijo met na vsakem treningu, čeprav na torkovih manj, saj pozornost posvečajo fizični pripravi: »Vsekakor pa bi bilo mogoče boljše, če bi met trenirali kaj več.« Med svoje rekorde uvršča 41 točk na tekmi mladincev, na članski ravni pa je bil najuspešnejši lani v dresu Konto-vela (matičnega kluba) z 28 točkami. Prosti meti: Šušteršič (B) 7:8 (87,5 %) in Klarica (Br) 10:14 (71,4 %). Za 2T: Marusič (J) 7:9 (77,7 %), Sechet (br) 5:7 (71,4 %). Za 3T: Haskič (Br) 6:9 (66,6 %), Krizman (B) 3:4 (75 %). Statistika flop: prosti meti: Madonia 3:13 (23 %), za 2T: Zaccaria (K) 4:14 (28,5 %), Kontovel 10:40 (25%) ,za 3T: Sechet (Br) 1:7 (14,2 %), Crevatin (B) 0:5. / ŠPORT Torek, 3. novembra 2009 1 5 ŠOLSKI ŠPORT - Na Kolonji atletsko tekmovanje tržaških višješolcev v režiji Zoisa in Stefana Sončni žarki so tekmovalcem vlili elan, gledalce pa segreli Okrog 200 dijakov se je pomerilo v štirih panogah - Organizatorjem pomagali tudi profesorji in nekateri ljubitelji atletike Atletski stadion na Kolonji je bil v soboto prizorišče višješolskega atletskega prvenstva, na katerem se je zbralo okrog 200 dijakov vseh razredov tržaških višjih srednjih šol. Na stadionu »G. Dragicchio« so atletski športni dan po daljšem času spet obudili šoli Žiga Zois in Jožef Stefan z namenom, da bi se višješolska mladina bolje spoznala z atletskimi panogami. Zadnji oktobrski dan je udeležencem tekmovanja prinesel sončno jutro, ki je vsekakor zahtevalo športno opremo primerno za nižje temperature, saj je veter bistveno ohladil ozračje. Vsekakor pa so se organizatorji lahko pohvalili s številno udeležbo tekmovalcev. Ob pomoči profesorjev športne vzgoje, nekaterih ljubiteljev atletike in ostalih šolnikov, ki so lepo izpeljali športni dan, so se dijaki preizkusili v teku na 100 m, suvanju krogle, skoku v daljino in teku na 2400 m. Predvideni štafetni tek šolskih reprezentanc je odpadel zaradi pomanjkanja časa, vendar je bilo na atletskem stadionu stalno živahno. Na tribunah se je poleg tekmovalcev, ki so izkoristili sončno zavetje, zbrala tudi mala množica profesorjev in nekaterih staršev. Nekateri dijaki se sicer niso udeležili tekmovanja, vendar so bučno navijali za sošolce in prijatelje. Ostali tekmovalci so med čakanjem na svoje nastope prijetno poležavali na blazinah in lovili še zadnje sončne žarke, kar je nedvomno olepšalo brezdelje daleč proč od šolskih klopi. Tekmovanja so se odvijala v dveh kategorijah - bienij in trienij, ločeno po spolu. Športni program se je začel ob 9.00 s kvalifikacijami v sprintu in s suvanjem krogle, kjer je veter nekoliko nagajal, nadaljeval pa se je s skokom v daljino. Največje zanimanje sta vzbudila tek na 100 m in vzdržljivostna preizkušnja na 2400 m, ki je predvidevala šest krogov atletske steze. V vseh štirih disciplinah so se preizkusili številni dijaki, ki se med letom ukvarjajo z različnimi športi, nekaj je bilo tudi takih, ki se s športom Med štirimi panogami je tek na 100 m vzbudil največje zanimanje kroma ne ukvarjajo. Vsi pa so izkoristili priložnost, da se preizkusijo v atletiki. Sprinterske preizkušnje se je udeležilo lepo število odbojkaric, ki so ob koncu stale tudi na zmagovalnem odru, medtem ko so se v moški konkurenci v teku na 2400 m za prva mesta borili nogometaši, košarkarji, plavalci in kolesarji ali tisti dijaki, ki so se potegovali zgolj za boljšo oceno v profesorjevi redovalnici. Nekateri so nastopali celo v dveh različnih panogah, tako da jim je med nastopi skoraj zmanjkal čas za oddih. Ob koncu je sledilo še nagrajevanje. Prvi trije iz vsake panoge so bili nagrajeni s kolajno. Tudi tisti, ki so bili manj uspešni so odšli z nasmeškom, saj so bili s pobudo zelo zadovoljni. Možnost, da se pomerijo s sovrstniki v disciplinah, ki niso razširjene pri nas tako kot nogomet, košarka ali odbojka, je predstavljala zanimiv izziv za vse udeležencem. Andrej Marušič več fotografij na WWW.primorski.eu Skok v daljino: mehek doskok v mivko kroma IZIDI Tek na 100 m Bijenij ženske: 1. Katerina Pučnik (Prešeren) 13,79; 2. Anna Paoli (Prešeren) 14,19; 3. Stephanie Furlan (Zois) 14,24. Bijenij moški: 1. Aleks Rossone (Prešeren) 12,34; 2. Kenan Mušanocič (Stefan) 12,74; 3. Peter Ridolfi (Stefan) 12,77. Trijenij ženske: 1. Martina Pecc-hiar (Prešeren) 13,99, 2. Barbara Ferlu-ga (Prešeren) 14,56, 3. Lara Iscra Skerl (Zois) 15,08. Trijenij moški: 1.Goran Kerpan (Zois) 11,48; 2. Gregor Regent (Zois) 11,80; 3. Matej Pernarčič (Zois) 12,19. Skok v daljino Bijenij ženske: 1.Stephanie Furlan (Zois) 3,79 m, 2. Petra Carli (Prešeren) 3,76 m, 3. Milena Legiša (Prešeren) 3,54 m. Bijenij moški: 1. Denis Taučer (Zois) 4,90 m, Albert Kerpan (Stefan) 4,60 m, Andrea Sedmak (Prešeren) 3,54 m. Trijenij ženske: 1. Milič Mara (Zois) 3,93 m, Tina Ravbar (Slomšek) 3,63 m, 3. Valentina Pauletič (Slomšek) 3,46 m. Trijenij moški: 1. Goran Ker-pan (Zois) 5,59 m, 2. Claudio Nardin (Stefan) 5,34 m, 3. Martin Devčič (Prešeren) 5,03 m. Suvanje krogle Bijenij ženske: 1. Mareja Bruss (Prešeren) 7,39 m, 2. Karin Hrovatin (Zois) 6,97 m, Ivana Curri (Slomšek) 6,69 m. Bijenij moški: 1. Niki Hrovatin (Stefan) 12,04 m, 2. Saša Marsetti (Prešeren) 9,97 m, 3. Borut Švara (Stefan) 9,86 m. Trijenij ženske: 1. Raja Peric (Slomšek) 8,56 m, 2. Sara Parovel (Prešeren) 7,93 m, 3. Nicole Balde (Slomšek) 7,87 m. Trijenij moški: 1. Gregor Regent (Zois) 13.53 m, 2. Matej Metlikovez (Zois) 12.54 m, Jar Martini (Zois) 12,33 m. Tek 2400 m Bijenij ženske: 1. Nina Malalan (Prešeren) 11:59,70, 2. Lara Stulle (Zois) 12:18,08, 3. Martina Debernardi (Zois) 13:13,04. Bijenij moški: 1. Niko Daneu (Zois) 8:48,03, 2. Matija Arduini (Stefan) 8:57,04, 3. Jakob Terčon (Prešeren) 9:01,03. Trijenij ženske: 1. Tina Malalan (F. Prešeren) 10'53''09, 2. Mara Mi-lič (Zois) 11:00,01, 3. Valentina Cibic (Zois) 12:01,02. Trijenij moški: 1. Luka Carli (Stefan) 8:38,60, 2. Denis Milič (Stefan) 8:43,60, 3. Damjan Košuta (Prešeren) 8:44,70. ŠOLSKI ŠPORT - Mnenja dijakov in organizatorjev Enkratna ideja, ki jo velja naslednje leto ponoviti Tina Malalan, 4.C »F. Prešeren«: »Zelo sem zadovoljna s svojim nastopom v teku na 2400 m. Ker mi tek na daljše razdalje precej leži, sem se med šolskim letom preizkusila tudi v krosu, drugače jemljem tek kot sprostitev, saj redno treniram odbojko. Po današnjem ženskem tekmovanju na 2400 m se je lahko marsikdo prepričal, da odbojkarice nimamo tako slabe kondi-cije.« Eric Bozzola, 4. geometrska »Ž. Zois«: »Atletika me posebno navdušuje, predvsem šprint, saj se med letom ukvarjam z ragbijem, kjer igram kot drugi center. Žal sem se zaradi poškodbe moral zadovoljiti samo s suvanjem krogle, kjer sem dosegel dobro uvrstitev.« Lara Iscra, 4. trgovska »Ž. Zois«: »Menim, da je današnja športna prireditev lepo uspela. Pogrešala sem nekatere prijatelje z liceja, vendar je bila udeležba kar zadovoljiva. Upam, da bodo naslednje leto to športno pobudo ponovili.« Aleks Bacchi, 4. geometrska »Ž. Zois«: »Kljub temu, da se v prostem času ne ukvarjam s športom, sem se danes preizkusil v suvanju krogle, čaka pa me še tek na 2400 m. Če mi bo uspelo priti do cilja, bo dobra ocena v profesorjevi redovalnici zagotovljena!« Katerina Pučnik, 2.B »F. Prešeren«: »Če se ne bi ukvarjala z odbojko, bi se gotovo preizkusila v atletiki. Zamisel takega športnega dne se mi zdi enkratna, saj se tu dijaki lahko borimo proti kronometru in razdaljam, kar pogrešam pri ekipnih športih.« Veronika Don, 3. družboslovna »A. M. Slomšek«: »Letošnji športni dan je res lepa zamisel, žal smo nekateri prišli z zamudo, ker smo prvo uro imeli pouk iz matematike. Preizkusila sem se v suvanju krogle, drugače se med letom bavim s sandajem, ki je posebna zvrst borilne veščine.« Jakob Terčon, 2.B »F. Prešeren«: »Med poukom telesne vzgoje smo opravili manjše kvalifikacije, kjer sem si izboril nastop na današnjem tekmovanju na 2400 m. S tretjim mestom sem vsekakor zadovoljen. Med letom redno treniram plavanje kar gotovo pripore k vzdržljivosti.« Tina Ravbar, 3. pedagoška »A. M. Slomšek«: »Današnje vreme je bistveno pripomoglo k uspehu tekmovanja, škoda da je bilo nekoliko vetrovno. Sama sem se prvič preizkusila v skoku v daljino, kjer mi je bil posebno všeč doskok v mivko.« Biserka Cesar, atletinja: »Priskočila sem na pomoč organizatorjem, saj sem večkrat tu na Kolonji. Lep dan in številna udeležba sta gotovo pripomogla k uspehu tekmovanja in k temu, da so se dijaki preizkusili v določenih atletskih disciplinah. Zadnje čase je zanimanje za atletiko v našem okolju precej naraslo, žal manjka slovensko društvo, ki bi privabilo navdušence. Redki, ki se odločijo za atletiko, so primorani k selitvi v italijanska društva.« Prof. Sonja Milič, pobudnica tekmovanja: »Današnji športni dan je bil izredna priložnost, da so dijaki lahko preverili svoje individualne športne sposobnosti in spoznali, koliko so vredni, ne glede na to, če so športniki ali ne. Sodelovanje je bilo danes bistvenega pomena, saj se na šolski ravni atletiki posveča premalo pozornosti, to pa bi morali začeti že na osnovni šoli. Žal tega nismo več vajeni.« (A.M.) Diagonala Skok ... na blazino rarbava priioqt? Prifnonkrgtnif-itiiilui Natančnost Torek, 3. novembra 2009 Obvezni liki 1 B Torek, 3. novembra 2009 ODBOJKA / TEKMA KROGA - Sloga List po porazu s Sangiorgino nepričakovano v spodnjem delu lestvice Trna v peti še sprejem in obramba Zato je tudi napad manj prodoren - Okrepljene nasprotnice bi lahko presenetile 3. KROG ■ ■ • v • v • Najuspešnejši krog doslej (in možna kazen) Tretji krog je bil za zamejske odbojkarske deželne ligaše najuspešnejši doslej. V moški C-ligi smo zabeležili dve v boju za obstanek zelo pomembni zmagi. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje je že drugič zapored slavila. Tokrat je premagala veliko bolj izkušene nasprotnike, zadovoljna pa je lahko tudi s prikazano igro. Led je prebila še goriška Olympia Fer-Style, ki je v Trstu odpravila Cus, na tekmi pa sta zaigrala tudi diskvalificirana Valentinčič in Hle-de (odborniki Olympie niso prebrali sporočila o njuni diskvalifikaciji), tako da Goričani tvegajo, da jih bo deželna odbojkarska zveza FIPAV kaznovala. Olympia je tokrat dobro blokirala (13 točk) in servirala (8 asov, 12 napak). Praznih rok sta ostala Val Imsa in Sloga. Valovci so lahko z nastopom zadovoljni, čeprav morajo omejiti število napak, Prata pa je potrdila da sodi v krogfavoritov za napredovanje. Še težja je bila naloga močno okrnjene Sloge proti Ba-silianu, tako da si nimajo Peterli-novi varovanci kljub gladkemu porazu kaj očitati. V ženski D-ligi so Kontovel-ke zmagale prvič v letošnji sezoni, zadoščenje pa je še toliko večje, ker so jo dosegle v okrnjeni postavi (brez libera Kapunove) proti pred tem nepremaganemu Cordenon-su, ki je lani igral v C-ligi. Spodbuden je bil tudi nastop najmlajših igralk v ekipi. Drugič zapored je zmagal Govolley Kmečka banka, na žalost pa je veselje nad zmago delno pokvarila poškodba Giulie Bressan, ki je v ekipi ena ključnih igralk. Izvidi so pokazali, da je njen mezinec zlomljen, kar pomeni, da trener Petejan verjetno vsaj mesec dni ne bo mogel računati nanjo. V moški D-ligi je Naš prapor povsem odpovedal, tako da je imel Vivil prosto pot do zmage. Po treh krogih je nekoliko nepričakovano v spodnji polovici lestvice Sloga List, ki je v prvem krogu po odlični igri premagala S. Andrea, nato pa praznih rok ostala tako proti ekipi Por-denone Volley, ki res ni boljša, in letos okrepljeni Sangiorgini, ki jo trenira Maurizio Corvi. Slogašice so v soboto sicer igrale v okrnjeni postavi, saj je bila Tanja Babudri bolna, poleg tega pa med tednom niso vedno trenirale v polni zasedbi, kar je prav tako delno vplivalo na njihov nastop. Z igro v drugem in tretjem nizu pa so kljub temu dokazale, da Furlanke vsekakor niso bile nepremagljive in bi jih lahko s kančkom prisebnosti več tudi presenetile, po prikazani igri pa bi De Wal-dersteinove varovanke prav gotovo zaslužile vsaj osvojitev enega seta. Tako kot na tekmi proti odboj-karicam iz Pordenona je treba glavni razlog za poraz verjetno iskati v premalo natančnem sprejemu, za katerega smo že pred začetkom prvenstva napovedali, da bi lahko bil letošnja šibka točka sicer okrepljene ekipe. Slo-gašice lahko predvajajo namreč letos zelo hitro igro, ki nasprotnice vedno zmede in je zato zelo učinkovita. Ko popustijo v polju, pa je napad takoj manj prodoren in so možnosti za SEDMERKA TEDNA Slogašice so v drugem in tretjem nizu za las izgubile, z boljšo igro v drugi liniji pa bi bil lahko rezultat drugačen kroma uspeh precej manjše. Proti ekipi kot je Sangiorgina, ki lahko računa na doprinos osemintridesetletne korektori-ce Bellinettijeve (druge igralke pa so precej mlajše), tolkačice Rosselle DAmbrosio in podajalke Caterine Bi- NAŠE ŠTEVILKE Pri Olympii Fer-Style je bil ta teden najboljši na igrišču nedvomno Matija Komjanc, ki je bil s 23 točkami tudi naš top scorer kroga. Pri Soči Zadružna banka Doberdob Sovodnje zaslužita pohvalo tolkača Gregor Testen (21) in Matej Juren (12), ki igra vedno bolj samozavestno, pri Valu Imsa pa se je s požrtvovalnostjo izkazal Daniel Faganel (9). Pri ženskah je bila pri goriškem Govolleyu Kmečka banka najbolj zaslužna za zmago proti Mossi Lucia Danie-lis, ki je bila v soboto pravi lider ekipe, zelo učinkovita pa je bila na mreži in skupno dosegla kar 19 točk. Pri Kontovelu je poškodovano Kapunovo v vlogi libera odlično nadomestila osemnajst-letna Vera Balzano, ki je bila v polju zelo zanesljiva, pri združeni ekipi Bora in Brega Kmečka banka pa je uspešno napadala Katja Spetič (10). Top scorerji tedna Moški: Komajnc (O) 23, Testen (So) 21, Valentinčič (O) 14, Ombrato (v) 13, Škorjanc in Juren (oba So) 12. Ženske: Bukavec (K) 23, Danielis (G) 19, Verša (K), Micussi (K) in Mania' (g) 14, Spanio (si) in Flego (B-B) 12, Vo-dopivec (B-B) 11, Spetič (B-B) in Starc (K) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 57, Testen (So) 42, D. Faganel (V) 40, Va-lentinčič (O) in Cettolo (Si) 39, Komjanc (O) 38, Juren (So) 36, I. Černic (So) 33, Terčič (O) 32. Moška D-liga: Kuštrin 37, Boschini 35, Braione 25, Bernetič 23. Ženska C-liga: Flego (B-B) 38, Faza-rinc (S) 36, La Bianca (S) 35, Spanio (S) 32, Vodopivec (B-B)29, Spetič (B-B) 22, Babudri (S) in Della Mea (B-B) 20. Ženska D-liga: Bukavec (K) 49, Mania (G) 39, Verša (K) 38, Bressan (G) in Danielis (G) 31, Micussi (K) 21, Lisjak (K) 19. ni, ki so še lani igrale v B2-ligi, ter na splošno zelo malo greši, pa je s predvidljivo igro res zelo težko priti do točk. Tako so slogašice v drugem in tretjem nizu za las izgubile, z boljšo igro v drugi liniji pa bi bil lahko rezultat drugačen. Uvodni niz pa je bil porazen, saj so domače igralke povsem odpovedale v sprejemu, tako da v glavnem sploh niso mogle primerno graditi igre. V isti ligi je gladko izgubil tudi Bor/Breg Kmečka banka, ki je bil nasprotnicam enakovreden, a zaradi večjega števila napak kljub napredku v napadu ni osvojil niti seta. Iz kroga v krog postaja bolj očitno, da razlike med ekipami v C-ligi niso tako velike, boljše pa precej manj grešijo, na kar se morajo Smotlakove varovanke čim prej privaditi, če želijo imeti kako možnost v boju za obstanek. Trenutki krize, ki so jih lani v glavnem premostile brez večjih posledic, so letos vsakič odločilni, prav zaradi njih pa je naša ekipa po treh tekmah še brez točk. 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem in Goriškem Novinka v ligi Sloga začela z zmago Breg in Soča sta se dobro upirala Sloga Dvigala Barich - Coselli 3:1 (17:25, 25:22, 25:15, 25:14) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 8, Goruppi 10, Malalan 1, Maurovich 9, Milcovich 8, Pertot 1, M. Spangaro 9, T. Spangaro 0, Va-lič 8, Barbieri (L). Trener: Martin Maver. V soboto so začele svojo prvenstveno pot tudi slogašice, ki so si mesto v 1. diviziji prislužile z lanskim napredovanjem. Kot novinke so odlično začele, čeprav uvodni niz ni obetal takega razpleta. Slogašice so bile nerazumljivo živčne, niso se zmogle sprostiti, tako da so jih zelo mlade nasprotnice presenetile in zasluženo osvojile prvi set. V nadaljevanju so se stvari povsem spremenile, z bolj preudarno igro so naše odbojkarice znale vzpostaviti pravo razmerje sil in po še nekoliko izenačenem drugem se-tu v zadnjih dveh povsem nadigra-le svoje nasprotnice. (Inka) Breg Alta Informatica - Virtus 0:3 (19:25, 22:25, 17:25) BREG ALTA INFORMATICA: Cociancich, Colarich, De Rota, Ster-nad, Sancin, I. Pettirosso, Mauro, Stepančič, Zeriali, Laurica, U. Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Brežanke so se v prvem krogu pomerile z Virtusom, ki bo verjetno tudi letos med boljšimi ekipami, saj se je v primerjavi z lansko sezono še okrepil. Predvaja zelo učinkovito hitro igro in dobro igra tako na mreži kot v polju. Naše igralke so se mu v prvih dveh nizih zelo dobro upirale, drugega bi lahko tudi osvojile, če ne bi v končnici popustile. Tretji set pa je bil v glavnem enosmeren, saj so domačinke slabše sprejemale in napadale. Med posameznicami zasluži pohvalo za igro v polju Eva Stepančič. Izidi: Volley Oma - CUS 0:3, S. Andrea - Volley 3000 3:0, Libertas -Altura 3:1, Killjoy - OMA bo 11. novembra. Na Goriškem Capriva - Soča Pizzeria Frnažar 3:1 (25:19, 23:25, 25:19, 25:10) SOČABeuciar 15, Černic 6, Gallizia 0, Marussi 4, Nanut 3, Povšič 5, Zavadlav 2, Tu-rus (L), Brumat, Camauli, Pozzo. Trener: Pao-la Uršič. Mlade Sočanke so se dobro upirale bolj izkušenim in starejšim odbojkaricam Caprive. Prve tri sete so igrale zelo borbeno in so bile domačinkam, ki so se izkazale z zelo dobrim napadom, povsem enakovredne, a so na žalost več grešile. V zadnjem nizu pa je prišla na dan utrujenost, poleg tega pa je bil slabši tudi sprejem. Škoda, saj bi lahko Soča mogoče osvojila vsaj točko, sicer pa je bila trenerka Uršičeva z nastopom svojih varovank kljub porazu dokaj zadovoljna. Naj še omenimo, da je odsotno Enrico Gabbana na centru nadomestila Mateja Nanut. Vrstni red: Ronchi 9, Soča Pizzeria Frnažar, Azzurra/Farra, Pieris/Vivil 6, Luci-nico, Capriva, Grado 3, Villesse 2, Turriaco 1, Morarese, Cormons, Mossa, Staranzano, Fincantieri 0 (Ronchi in Soča s tekmo več, Villesse, Cormons z eno, Morarese z dvema tekmama manj). Moška C-liga izidi 3. KROGA Fincantieri - FerroAlluminio 1:B, Il Pozzo - Buia 1 :B, Prata - Val Imsa B:0, CUS Trieste - Olympia 1:B, Basiliano -Sloga 3:0, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Porcia B:1 Prata BB 0 9:1 9 Buia B2 1 9:B B PAV Natisonia 22 0 6:2 6 Soča ZBDS B2 i 7:5 e Il Pozzo B2 1 7:6 S Ferro Alluminio 22 0 6:B S Basiliano B1 2 6:6 S Fincantieri 21 1 4:B B Olympia Fer-Style 3 1 2 4:7 B CUS TS B1 1 4:7 B Val Imsa 3 O B 3:9 i Porcia B0 B B:9 0 Sloga 3 O B i:9 O PRIHODNJI KROG (7.11.): FerroAlluminio - PAV Natisonia, Fincantieri - Prata, Val Imsa - CUS Trieste (20.30 v Standrežu), Olympia Fer-Style - Basiliano (20.00 v Gorici), Porcia - Buia, Sloga - Il Pozzo (20.B0 v Repnu) Moška D-liga izidi 3. KROGA Pippoli - Altura B:1 Reana - Travesio 1 :B, Cordenons - Broker B:1, Naš prapor - Vivil 0:B,Volley club - Lignano B:1, San Serg io in Cervignano nista igrala Travesio B2 1 B:S 7 Pippoli UD 22 0 6:2 6 Lignano B2 1 7:4 6 Volley Club B2 1 B:6 6 Vivil 21 1 6:2 S Altura 21 1 4:B B Reana B1 2 6:B B Cordenons B1 2 S:6 B Naš prapor Bi 2 5:8 B San Sergio 20 2 B:S 2 Cervignano 10 1 2:B 1 Broket TS 20 2 2:6 0 PRIHODNJI KROG (7.11.) Altura - Cervignano, San Sergio - Cordenons, Broker - Naš prapor (1B.00 v Trstu), Lignano - Travesio, Vivil - Reana, Pippoli in Volley Club TS bosta prosta ELISA LA BIANCA »Najprej za obstanek, nato boj za kaj več« V letošnji sezoni je Slogino ekipo v ženski C-ligi okrepila dvaindvajsetletna Elisa La Bianca, ki že vrsto let nastopa na najvišji deželni ravni, igrala pa je že tudi v B2-ligi, tako da je pravzaprav že zelo izkušena. Elisa je zelo kompletna igralka, saj lahko igra v različnih vlogah. Je namreč učinkovita tolkačica, po potrebi pa se lahko dobro odreže tudi na centru, saj je na začetku svoje odbojkarske kariere igrala prav v tej vlogi. V Trstu je igrala pri Omi, Boru, Alturi, nazadnje pa pri Libertasu, ko je bila še mladinka, pa se je eno leto preselila tudi v Vicenzo, kjer je s tamkajšnjim Al-ligašem igrala v mladinskem prvenstvu in D-ligi. Letos pa se je pridružila slogašicam. »Želela sem zamenjati klub in sem izbrala Slogo tudi zato, ker živim na Opčinah in zato pot na treninge ni tako zamudna.« Elisa je prepričana, da je ekipa letos z njo, Spaniovo in Faza-rinčevo boljša kot lani, kar še zlasti velja za napad, »če pa sprejemamo slabo, tudi igra na mreži ne more biti dovolj učinkovita.« Prav sprejem in obramba sta tista elementa, ki ju morajo slogašice po njenem mnenju najbolj izboljšati, kar zadeva začetek prvenstva, pa je prepričana, da bi lahko premagale tako Pordenone Volley kot San-giorgino. »V soboto je našo igro pogojevala tudi odsotnost Babudrije-ve, med tednom pa nismo vedno trenirale v popolnem sestavu, kar je tudi delno vplivalo na našo igro.« Nivo C-lige je letos po Elisi-nem mnenju nekoliko nižji kot prejšnja leta, »naš cilj pa mora biti najprej obstanek, čeprav bi bilo lepo, če bi dosegli nekoliko višjo uvrstitev.« Slogina korektorica je sicer študentka. Po končani višji šoli se je vpisala na fakulteto za bolničarje, ker rada pomaga ljudem. »Kot diplomirana bolničarka pa bi se rada posvetila predvsem otrokom.« (T.G.) V Ženska C-liga izidi 3. KROGA Volleybas RojalKennedy 2:B, System TS - Tarcento 2:B, Sloga List - Sangiorgina 0:B, Blu Volley - S.Andrea 0:B, Chions - Millenium B:0, Martignacco - Talmassons 3:2, Bor Breg Kmečka banka - Pordenone 0:B Sangiorgina B B0 9:0 9 Chions B B0 9:1 9 Martignacco B B0 9:B B Talmassons B 21 B:B 7 Millenium B 21 6:B 6 Pordenone B 21 7:4 6 S.Andrea B 21 7:S S System Volley B 12 S:7 4 RoyalKennedy B 12 S:B B Sloga List B i2 4:7 3 Tarcento B 12 4:B 2 Volleybas B 0B 2:9 1 Bor Breg KB B O 3 i:9 O Blue PN B 0B 0:9 0 PRIHODNJI KROG (7.11 .)RojalKennedy - Sloga List; Volleybas - Blu Pordenone, S.Andrea - Chions, Sangiorgina - Bor Breg Kmečka banka, Millenium - Martignacco, Pordenone - Tarcento, Talmassons - System Volley V Ženska D-liga izidi 3. KROGA Buia - Pradamano B:0, Azzano - Fincantieri B:0, Vivil -Volley Carnia B:1, Cordenons - Kontovel 2:B, Govolley Kmečka banka - Mossa B:2, Volley Gemona - Trivignano 0:B, Altura - Rizzi 0:B Vivil B B 0 9:1 9 Trivignano B 2 1 B:B 7 Buia B 2 1 6:B 6 Cordenons B 2 1 B:S 6 Volley Gemona B 2 1 6:4 6 Rizzi B 2 1 6:B 6 Azzano B 2 1 7:S S Volley Carnia B 2 1 7:S S Govolley KB 3 2 i e:5 5 Pradamano B 1 2 S:7 4 Kontovel 3 i 2 4:8 2 Altura B 0 B 2:9 1 Mossa B 0 B 2:9 1 Fincantieri B 0 B 0:9 0 PRIHODNJI KROG (7.11 .): Buia - Pradamano, Azzano - Fincantieri, Vivil - Volley Carnia, Cordenons - Kontovel (20.4S v Cordenonsu), Govolley Kmečka banka - Mossa (20.B0 v Repnu), Volley Gemona - Trivignano, Altura - Rizzi / ŠPORT Torek, 3. novembra 2009 1 Q HOKEJ NA ROLERJIH - Kljub porazu z Edero v 4. krogu v A1 -ligi BALINANJE - C-liga Napredek Poleta, naslednjič na zmago Proti neposrednemu tekmecu za obstanek v Turinu - Vicenza premagala Asiago Gajevci drugič zapored do neodločenega izida Vrh lestvice hokejske A1-lige krojita ta teden tržaška Edera, sobotni nasprotnik Poleta ZKB Kwins, in Milano 24 Quanta. Obe ekipi imata tekmo več kot drugouvršče-ni Arezzo in Vicenza ter tretjeuvrščeni Asiago, ki so en krog že počivali. V 4. krogu je presenečenje pripravila Vicenza. S 3:2 je v gosteh premagala Asiago, glavnega favorita za »scudetto«, in tako potrdila napovedi, da bo v letošnjem prvenstvu nevaren tekmec za vrh lestvice. Začetek prvenstva Vicenze sicer ni bil najboljši, saj je z Modeno, novincem v ligi, v drugem krogu izenačila (prvi krog je bila prosta), nato pa je reagirala in zbrala dve zmagi: ob sobotni še visoko zmago proti Poletu v prejšnjem krogu. Openski hokejisti pa ostajajo še brez zmage, čeprav so v soboto na derbiju proti Ederi že pokazali napredek v igri. Derbi je pričakovano osvojila Edera, ki združuje kakovosten igralski kader. Poudariti pa je treba, da Polet nastopa izključno z domačimi igralci, Edera pa ima v Na sobotnem derbiju s tržaško Edero je Polet izgubil z 2:9. Zadetka za openske »kwinse« sta dosegla Battisti in De Iaco (na sliki) kroma svojim vrstah samo enega Tržačana, in sicer vratarja Piz-zarello. V naslednjem krogu čaka poletovce pomembna tekma v boju za obstanek. V soboto, 7. novembra se bodo na gostovanju pomerili z ekipo Draghi Torino, ki je prav tako še brez zmage. Zanimivo bo tudi srečanje med Arezzom in Asiagom. Arezzo je imel sicer doslej lažji spored tekem, v skupni razvrstitvi pa ima po 4. krogih točko več kot Asiago. Izidi 4. kroga: Monleale - Arezzo 3:3, Asiago - Vicenza 2:3, Ferrara - Civitavecchia 1:1, Polet - Edera 2:9, Modena - Milano 24 Quanta 3:9. Vrstni red: Edera in Milano 24 Quanta 9, Vicenza in Arezzo 7, Asiago 6, Monleale 4, Civitavecchia, Modena, Ferrara 4, Draghi Torino in Polet 0. Naslednji krog (7. 11.): Edera - Modena, Draghi Torino - Polet, Arezzo - Asiago, Civitavecchia - Monleale, Vicenza - Ferrara. Tekmo pri Briščikih si je ogledalo kar nekaj navijačev Gaje kroma V drugem nastopu v letošnjem prvenstvu C-lige je Gaja osvojila drugo točko na lestvici, Portuale pa je v Ronkah podaril zmago nasprotniku, saj je po prvih petih disciplinah vodil že z 8:2, nato pa predal nasprotniku naslednjih pet obračunov. Če za trenutek pogledamo rezultate v obeh skupinah, začudeni ugotavljamo, da po prvih dveh kolih ni ekipe, ki bi iztržila celoten izkupiček in le Cussignacco je še edini brez točk. Po spodletelih nastopih v prvem kolu je tokrat zablestel gajevec San-cin, ki je najprej z odličnim dosežkom 26 točk v BOZ osvojil za svojo ekipo prvi par točk in nato v zelo izenačenem srečanju med posamezniki s 13:12 premagal še višje kotiranega Della Morteja. Srečanje se je pričelo z neodločenim izidom štafet, kjer sta Leghissa in A. Rosati dosegla 33 točk. Medtem ko je bil v prvem krogu Sancin uspešen, je Calzi z izkupičkom 17 točk podlegel Juretighu. V tehničnem zbijanju so domačini izborili 3 od 4 točk. Capitanio je s 14:10 premagal nerazpoloženega Della Morteja, A. Rosati pa je izenačil pri 11 točkah. Pred zadnjim krogom je bilo stanje izenačeno 6:6, saj je v hitrostnem zbijanju Leghissa zadel le 18 krogel (18:26). Gaja je nato prepustila nasprotniku obe dvojici, saj jim tokrat bližanje ni šlo od rok kot prejšnji teden. Oba bližalca (Mervic in Kramar v trojkah) sta bila zamenjana z Milkovichem in Leghisso, kar pa ni bilo dovolj za uspeh. Prva dvojica, kjer je nastopil Calzi, je izgubila s 6:13, Lorenzi in A. Rosati pa sta se bolje upirala enih boljših deželnih dvojic, saj sta bila na koncu za točko prekratka (9:10). Kar se tiče gostovanja pristaniščni-kov v Ronkah, so po začetnem porazu štafete (25-30) sledile štiri njihove zmage. Prava kalvarija se je začela po nastopu Skupka, ki je zaradi podcenjevanja nasprotnika dosegel le 22 točk(25-22). Za točko so pristaniščniki potrebovali le eno zmago v naslednjih štirih nastopih. Tako pa ni bilo. (Z.S.) MLADINSKA ODBOJKA - Na Tržaškem in Goriškem Izkupiček bi bil lahko boljši V deželnem prvenstvu U16 Sloga Tabor in Olympia igrali pod svojimi sposobnostmi - Ženske U16: slovenski derbi pričakovano združeni ekipi Bora in Govolleya UNDER 18 ŽENSKE - Tržaško-goriško prvenstvo Skupina A Millenium - Breg 3:0 (25:9, 25:7, 25:8) BREG: Nadlišek, Giacomini, Klun, Zobec, Milič, Colsani, Preprost, Grgič, Palcich, Barut. Trener: Breda Berzan Brežanke so tokrat gladko izgubile proti Millieniumu, ki je bil zanje res premočen. Več njegovih igralk celo servira v skoku, zelo dobro pa tudi napadajo. Kljub temu pa bi se lahko domači ekipi Giacominijeva in soigralke nekoliko boljše upirale, če se jih ne bi pretirano ustrašile. Tako so pa zaigrale pod svojimi sposobnostmi in s tem Milleniumu še olajšale pot do zmage. UNDER 16 ŽENSKE - Na Tržaškem Skupina H Sokol/Kontovel - Bor A Kinemax 0:3 (9:25, 13:25, 15:25) SOKOL/KONTOVEL: Agosta, Brankovič, Bresciani, Budin, Fragiacomo, Gridelli, Klobas, Micheli, Škerk, Škerl, Villatora. Trener: Lajris Zerjal BOR A KINEMAX: Hauschild 1, Kneipp 10, Miloševic 6, Pučnik 15, Ra-bak 4, Visintini 1, Zonch 9. Trener: Betty Nacinovi Derbi med združenima ekipama Sokola in Kontovela ter Bora in Govol-leya so po pričakovanju osvojile slednje. Plave so bile v vseh elementih boljše od mlajših domačink, ki so na začetku tekme igrale tudi nekoliko boječe in zmedeno. Obe ekipi sta tokrat igrali v okrnjeni postavi. Pri varovankah trenerke Nacinovi se je tako kot podajalka preizkusila Pučnikova, pri Sokolu/Kontove-lu pa je Martina Bresciani nadomestila podajalko Urško Vidoni. Med posameznicami se je na servisu in sprejemu posebno izkazala borovka Irina Kneipp. Združena ekipa Sloge in Soče nastopa v prvenstvu U16 kroma Ostali izid: Lucchini - Volley 3000 2:3. Vrstni red: Bor A Kinemax 9, Sokol/Kontovel 5, Volley 3000 3, Lucchini 1. UNDER 16 MOŠKI - Dež. prvenstvo Futura Cordenons - Sloga Tabor 3:1 (27:25, 15:25, 27:25, 26:24) SLOGA TABOR: Fiorelli 8, Guštin 2, Krečič 7, Pečar 8, Pelikan, Sosič 2, Tau-čer 13, Trento 5. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo zjutraj je naša združena ekipa doživela poraz, za katerega pa je sama kriva. Cordenons sploh ni boljši od slogašev, ki pa so tokrat zaigrali krepko pod svojimi sposobnostmi. Kljub solidnemu sprejemu so odpovedali predvsem na mreži, saj je bil napad dokaj povprečen, blok pa slab. Naši odbojkarji so dobro zaigrali le v drugem setu, ko so domačine povsem nadigrali, v preostalih pa so preveč grešili v končnici, saj so bili do 24. točke celo v vodstvu. (Inka) Olympia - Cervignano 0:3 (23:25, 18:25, 23:25) OLYMPIA: Blazan, Brusa, Mon-trone, Falazzo, Peršolja, Škerk, Bizin, Vo-grič, Winkler. Trener: Berdon. Olympia je zaradi številnih napak v napadu in servisu izgubila proti premagljivemu tekmecu. V prvem nizu so Goričani vodili vse do končnice, po treh napakah pa so podarili zmago Cervi- gnanu. V drugem nizu so prevladali gostje, zadnji niz pa je bil izenačeno do 20. točke, nato pa je Cervignano rahlo po-vedel in zaključil niz in tekmo v svojo korist. Tokrat so Goričani igrali brez standardnega podajalca Danijela Hledeja. Ostali izidi: Triestina Volley - Aurora Volley 3:0, Il Pozzo/Remanzacco -Torriana 3:1, Prata - Win Volley 3:0, Fincantieri - Gemona ni izida. Vrstni red: Triestina Volley 6, Prata, Olympia HIede A.I., Gemona, Torriana, Il Poz-zo/Remanzacco, Cordenons in Cervi-gnano 3, Fincantieri 2, Sloga Tabor 1, Win Volley, Aurora Volley (Gemona, Prata, Fincantieri in Cervignano s tekmo manj). JADRANJE - 470 »Uvrstitev bi lahko bila višja« Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v Opatiji na odprtem hrvaškem državnem prvenstvu prekinila niz zmag, ki sta jih dosegla na zadnjih nastopih. Potem ko sta bila na slovenskem državnem prvenstvu najboljša, prva na zadnji se-lekcijski regati v Italiji in prva tudi na jesenskem pokalu v Izoli, v Opatiji nista jadrala zbrano. Po šestih regatah sta zasedla končno četrto mesto, po mnenju trenerja Antonaza pa bi bila lahko uvrstitev boljša. »Veliko je bilo napak, njuna hitrost tudi ni bila zadovoljiva. Normalno je, da nastopi tudi obdobje, ko ne gre. Sedaj bomo analizirali napake in začeli z zimskimi pripravami,« je povedal Antonaz. Vsekakor je bilo hrvaško prvenstvo za mlada jadralca dobra izkušnja. V Opatiji sta jadrala ob letošnjih članskih evropskih prvakih Šimenu Fanteli in Igorju Mareniču, ki sta zanesljivo osvojila prvo mesto med 12 posadkami. V razredu finn je drugo mesto zasedel Slovenec Vasilij Žbogar. Za olimpijskega podprvaka v laserju na OI v Pekingu je bil to premierni nastop v razredu finn. Po nizu regat na visokem nivoju bosta Simon in Jaš sedaj trenirala pri Sireni. Vadila bosta na vodi in pilila kondicijo. Če bo dovolj vpisanih, bosta naslednji teden nastopila na mednarodni regati pri Sireni, sicer pa bosta z regatami prekinila do decembra, ko bo v Imperii prestižna zimska regata, na kateri branita zmago. Izidi: 1. Fantela/Marenič (1), 1, 1, 1, 1, 1), 2. Nincevič/Zupan (2, 2, 3, 2, 3, (4)), 3. Mikulin/Prinčič 3, (ocs), 2, 5, 2, 3), Sivitz Košuta/Farneti ((dnf), 3, 6, 4, 5, 2). 20 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / ELITNA LIGA - Odmevi po prvem porazu v Tolmeču Padec zbranosti in neposrečene izbire Zaslužen poraz proti skromnemu nasprotniku - Kneževič vstopil šele v drugem polčasu V Krasovem taboru si celijo rane po prvem prvenstvenem porazu. Nihče ni pričakoval, da bo za Musolinove varovance usodno ravno gostovanje v Tolmeču, saj je bila ta ekipa pred sobotnim dvobojem proti Krasu v spodnjem delu lestvice (v prvih šestih krogih je zbrala le štiri točke). Morda pa je bilo ravno podcenjevanje nasprotnika eden izmed razlogov za poraz. S tem se sicer le delno strinja športni direktor Krasa Goran Kocman: »Sami smo krivi za poraz, ki je bil glede na prikazano igro, povsem zaslužen. Tol-mezzo me ni navdušil, gotovo sodi med slabše ekipe. Sam si ne razlagam, zakaj je prišlo do tako skromnega nastopa. Tudi naša začetna postava morda ni bila najboljša možna. Nekaterih izbir trenerja nisem razumel. Najbrž bi se tekma drugače končala, ko bi Kne-ževiča trener uvrstil v začetno postavo. Prve pol ure smo sicer igrali kar solidno, a ni nam uspelo zadeti. Domači igralci so se zato opogumili, začeli so verjeti, da lahko presenetijo vodil- Krasov napadalec Radenko Kneževič je sobotno tekmo v Tolmeču začel na klopi kroma nega in nekoliko naključno so zadeli. Gol jim je dal dodatnega elana in v protinapadu jim je uspelo celo podvojiti. Mislim, da nam mora sobotni poraz na nek način koristiti. Zavedati se moramo, da je elitna liga prvenstvo, kjer te lahko vsak nasprotnik premaga, če ne igraš maksimalno. O zmagovalcu odločajo malenkosti, saj so razlike med ekipami minimalne.« 2. AMATERSKA LIGA - Aljaž Milič junak tekme Zarja Gaja je v Bazovici nepremagljiva INTERVJU Robert Kalc: Odslej bo bolje Predsednik Zarje Gaje Robert Kalc je bil po tekmi zadovoljen z rezultatom, ne pa z igro. »Tokrat je bilo pomembno le zmagati. Nismo igrali bog ve kako dobro. Po resnici povedano je to stalnica v tem začetnem delu sezone. Smo le bleda senca lanske ekipe, ki se je borila in prikazala lep nogomet. Zbranost doslej ni bila na višku, tako da smo delali številne napake. Zelo sem vesel, da je tokrat odločilni gol dal Aljaž Milič, ki je doslej igral bolj malo.« Kateri je glavni razlog? Ne vem. Prepričan sem, da so težave psihološke narave. Fantje so se lani uvrstili v play-off in letos očitno podcenjujejo nasprotnike. Bržkone so prepričani, da bo v letošnji sezoni delo lažje in da bodo lažje izpolnili cilj. Ni pa tako. Tudi treningi niso najbolj intenzivni. Treba bo boljše trenirati. Vsekakor sem optimist. Precej težav imate tudi s poškodbami. Imamo kar nekaj poškodovanih igralcev, na katere smo resno računali. Med temi je tudi letošnji nakup, napadalec Bazzara, ki pa bi moral biti kmalu nared. Ali boste na novembrski kupoprodajni borzi najeli še kakega nogometaša? Mogoče. Videli bomo, kateri kvalitetni igralci so na razpolago. To pa ni naša prioriteta, saj vemo, da je naša moč naša skupina. Zdaj vas čakajo tri težke tekme: v soboto proti San Canzianu in nato proti Bregu in Primorju. San Canzian je dobra ekipa in se bo treba potruditi. Proti Bregu in Primorju pa sem prepričan, da fantje ne bodo razočarali, saj bodo še dodatno motivirani. (jng) Zarja Gaja je na domačem igrišču nepremagljiva. Bazovsko igrišče ostaja tako neosvojljiva trdnjava. Zadnjič (in edinič) v lanski sezoni je Zarja Gaja v Bazovici klonila proti ekipi iz Žavelj, ki je nato napredovala v 1. amatersko ligo. Rumeno-modri so ekipo iz Pod-gore sicer premagali šele v sodnikovem podaljšku. Zmaga pa je bila povsem zaslužena, saj je sodnik pred tem dosodil gostom zelo dvomljivo enajstmetrovko, s pomočjo katere je Piedimonte izenačil. Sodnik se resnici na ljubo ni izkazal (rumene kartone je delil le nogometašem Zarje Gaje). Tekmo je v 93. minuti odločil trebenski napadalec Aljaž Milič, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu. Aljaž je nasprotnikovega vratarja premagal z lepim in natančnim lobom, potem ko mu je lepo podal Vili Bečaj. Zarja Gaja je po-vedla že v prvem polčasu. Nasprotnikovo mrežo pa je zatresel Mauro Zoc-co. Trener Di Summa je moral tudi tokrat zaradi številnih poškodb spremeniti začetno postavitev. V obrambi je tako od Aron Mihelčič (Zarja Gaja) kroma prve minute igra Bronzato, Asselti se je preselil v konico napada. Poleg Bečaja, je na sredini igrišča, pred obrambo, dobro igral Davide Candotti, ki je lepo delil žoge krilnim igralcem in napadalcem. 7. KROG Elitna liga ob sobotah uspel poskus Čestitke deželni nogometni zvezi, ki se je odločila za tvegan korak: odigrati celotni krog elitne lige že v soboto. Odziv občinstva je bil zelo pozitiven, saj se je na vseh osmih tekmah elitne lige zbralo res precejšnje število ljudi. Najbrž je odločitev pravilna za ostale tri pokrajine, saj si lahko Goričani, Videmčani in Pordenončani s spremembo dneva ogledajo tako tekme amaterskega nogometa kot tekmo Udi-neseja. Za tržaško pokrajino pa bi lahko bilo nekaj problemov več, saj so nekateri navijači tržaških amaterskih društev istočasno tudi abonenti oziroma obiskovalci tekem Triestine. B-liga pa z razliko od A-ligašev igra vse prvenstvene tekme ob sobotah popoldne, to se pravi istočasno z najkakovostnejšim deželnim prvenstvom. V elitni ligi so sicer samo tri društva iz tržaške pokrajine (Kras, San Luigi in Muggia), morda pa bi bila najboljša možna rešitev ta, da bi se odločili za soboto kot standardni dan, a prepustili možnost društvom, ki bi si to želela, da bi domače tekme nadaljevali igrati ob nedeljah. Za slovensko nogometno gibanje pa je vsekakor res pozitivno videti na vrhu tako elitne kot B-skupine promocijske lige slovensko društvo. Sicer je moral Kras po prvem neodločenem izidu pred tednom dni zabeležiti še prvi poraz v soboto v Tolmeču, obratno pa je Vesna po zmagi nad Unionom sama na vrhu lestvice in še ne-poražena. Sanjati o dvojnem napredovanju ni nerealno, če bi se te sanje uresničile pa bi lahko res govorili o najuspešnejši sezoni v zgodovini zamejskega nogometa. Tudi zato, ker se je Zarja Gaja z zmago oddaljila od dna lestvice. 2. AMATERSKA LIGA - Primorje zmaguje, odkar prejema manj golov Obramba najboljši napad Puzzer odločilen v končnici - Breg zgrešil 11-metrovko in nato izgubil proti vodilni Muglii Postave in izidi Predsednik Primorja Roberto Zuppin je zmago z 2:1 z Romano tako komentiral: »Še iščemo pravo ravnotežje. Trener Gulič se je zavedel, da vsaj trenutno ne moremo igrati tako, kot bi si on želel. Izbrali smo neko srednjo pot in najprej uredili obrambo. Zadnje tekme nam je uspelo omejiti število prejetih golov, kar se še kako pozna. Proti Romani smo prvi polčas odigrali zelo dobro, zaslužili bi si tudi več kot en sam gol prednosti. Odmor pa nam ni koristil, saj smo v drugem polčasu popustili. Dvakrat nas je rešil tudi vratar, nato pa je Romana le izenačila. Ko smo vsi mislili, da je delitev točk neizbežna, pa je Puzzer izkoristil majhno napako nasprotnikovega vratarja. Naše ambicije so tudi po tej zmagi nespremenjene. Mislim, da še nismo srečali ekipe, ki bi bila boljša od naše. Prvenstvo je še odprto in prvo mesto je dosegljivo za vsaj polovico ekip. Tudi Romana ima nekaj kakovostnih igralcev in čudi me, da je v spodnjem delu lestvice. Vsem smo enakovredni, ko le igramo s pravo mentaliteto. Pristop mora biti pravi, to je bistvo.« Manj zadovoljni so bili seveda v Bregovem taboru, saj je zdaj vodilna Muglia zadala Brežanom prvi prvenstveni poraz. Poraz boli zlasti zato, ker je bil Breg boljši tekmec in zamudil celo vrsto priložnosti. Med drugim je vratar Muglie odbil najstrožjo kazen, ki jo je izvedel Krevatin, ko je bilo stanje še izenačeno. Breg je napadal tudi po izključitvi Degras-sija, a sreča je v nedeljo Petagnovim varovancem obrnila hrbet. Staranzano - Juventina 0:1 (0:0) STRELEC ZA JUVENTINO: v 39. Catanzaro. JUVENTINA: Furios (lellina), Morsut (Kovič), Trevisan, Gerometta, Masotti, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, lansig, Stabile (Giannotta). Trener: Tomizza. Centro Sedia - Sovodnje 1:0 (0:0) SOVODNJE: Burino, Pacor, Tomšič, E.Kogoj, Losetti (Martellani), Simone, Trampus, Bernardis, Portelli, Miličevic (Stergulz), S. Kogoj (Colapinto). Trener: Sari. Muglia - Breg 1:0 (1:0) BREG: Barbato, Bussi, L. Degrassi, Farra, Sovic (Esposito), Pastorino (Cigui), Laghezza , Coppola, Krevatin (Esposito), D. Degrassi, Snidar (Pernorio). Trener: Petagna. Romana - Primorje 1:2 (0:1) STRELCA ZA PRIMORJE: v 22. Ferro, v 48.dp Puzzer. PRIMORJE: Zuppin, Mihič, Zidarich, Pulitano, Merlak, Tomasi (Ravalico), Ferro (Pauletic), Mescia, Puzzer, Pipan, Siccardi (Colasuonno). Trener: Gulič. Zarja Gaja - Piedimonte 2:1 (1:0) STRELCA ZA ZARJO GAJO: v 5. Zocco, v 43.dp Milič. ZARJA GAJA: Grgič, Bronzato, Franco, Candotti, G. Križmančič, V. Križmančič, Kariš (Jarc), Mihelčič, Zocco (Milič), Bečaj, Asselti. Trener: Di Summa. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 9 golov: Puzzer (Primorje); 7: Kneževič (Kras), Pipan (Primorje); 5: Puzzer (Primorje); 4: M. Leghissa (Vesna); 3: Reščič (Sovodnje), Micor (Primorec), Krevatin (Breg), Siccardi (Primorje), Gagliano (Mladost); 2: Marini, Catanzaro (Juventina), Portelli (Sovodnje), Lanza (Primorec), D. Degrassi, L. Degrassi, Snidar (Breg), Bečaj, Zocco (Zarja Gaja), Ferro (Primorje); 1: Vigliani, Giacomi, Centazzo (Kras), Cadez, Masotti, Pantuso (Juventina), Bernardis (Sovodnje), Bibalo, P. Carli, Cheber, Bertocchi, Stradi, Guida (Vesna), Moscolin, Sau, Udina (Primorec), Colasuonno (Primorje), G. Križmančič, Mihelčič, Milič (Zarja Gaja), Ferlez, Vitturelli, Visintin (Mladost). Elitna liga IZIDI 7. KROGA Azzanese - Rivignano 2:1, Fincantieri - Muggia 1:1, Fontanafredda - Sevegliano 1:0, Pro Cervignano - Tricesimo 0:0, Pro Fagagana - Torviscosa 0:2, San Luig i - Monfalcone 2:1, Tolmezzo - Kras 2:0, Virtus Corno Sarone 5:1. Kras Koimpex y S 1 1 11:S 16 Fontanafredda l 4 3 0 12:4 15 Torviscosa l 4 2 1 8:3 14 Tricesimo l 4 2 1 6:5 14 V. Corno l 3 3 1 10:l 12 San Luigi l 3 2 2 l:6 11 Pro Cervignano l 3 2 2 4:4 11 Pro Fagagna l 2 3 2 l:l 9 Monfalcone l 2 2 3 l:6 8 Fincantieri l 2 2 3 10:11 8 Tolmezzo l 2 1 4 8:8 l Muggia l 1 3 3 6:8 6 Azzanese l 1 3 3 9:12 6 Rivignano l 1 2 4 3:l 5 Sevegliano l 1 2 4 5:10 5 Sarone l 0 3 4 6:16 3 PRIHODNJI KROG Kras - Sevegliano Promocijska LIGA IZIDI 7. KROGA Buttrio - San Daniele 1:0, Centro Sedia - Sovodnje 1:0, Lumignacco - Pozzuolo 2:0 , Ponziana - Villesse 2:1, Pro Gorizia - Martignacco 2:3, Staranzano - Juventina 0:1 , Trieste Calcio - Gemonese 2:0, Vesna - Union 1:0. Vesna y 4 S 0 10:S 1S Martignacco l 3 4 0 10:l 13 Buttrio l 3 3 1 8:4 12 Trieste Calcio l 3 3 1 13:9 12 San Daniele l 3 3 1 9:6 12 Juventina y S 2 2 y:y 11 Union l 3 1 3 12:8 10 Ponziana l 2 4 1 8:l 10 Gemonese l 3 1 3 10:9 10 Lumignacco l 2 3 2 5:6 9 Pro Gorizia l 2 2 3 11:9 8 Staranzano l 1 5 1 5:5 8 Sovodnje y 1 2 4 8:11 S Villesse l 1 2 4 3:8 5 Centro Sedia l 1 2 4 4:9 5 Pozzuolo l 0 2 5 2:15 2 PRIHODNJI KROG Juventina - Ponziana, Pozzuolo - Vesna, Villesse - Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 7. KROGA Domio Ronchi 3:1, Fogliano - San Giovanni 2:1 , Gradese - Pro Romans 0:3, Isonzo - Zaule 0 :1, Mariano - Capriva 2:1, Medea - Turriaco 1:1 , Primorec - Costalunga 2:1, San Lorenzo Azzurra 2:1 Domio l 4 2 1 15:8 14 Pro Romans l 4 2 1 12:5 14 Zaule l 4 2 1 10:8 14 San Lorenzo l 3 4 0 14:10 13 Turriaco l 3 3 1 8:l 12 Fogliano l 3 2 2 12:8 11 Ronchi l 3 2 2 8:10 11 San Giovanni l 2 3 2 l:6 9 Azzurra l 2 3 2 l:8 9 Primorec y 2 2 S 8:8 8 Mariano l 1 4 2 6:8 l Costalunga l 2 1 4 5:9 l Medea l 0 6 1 6:l 6 Isonzo l 1 3 3 6:l 6 Capriva l 1 2 4 4:10 5 Gradese l 0 1 6 3:12 1 PRIHODNJI KROG Gradese - Primorec 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 7. KROGA Begliano - Sant'Andrea 2:1, Esperia - San Canzian 1:0, Fiumicello - Opicina 1:2, Muglia - Breg 1:0, Pieris - Cormonese 0:0, Romana - Primorje 1:2, Sistiana Chiarbola 0:0, Zarja Gaja - Piedimonte 2:1. Muglia l 5 0 2 10:5 15 Pieris l 4 2 1 14:5 14 Sistiana l 3 4 0 9:5 13 Esperia l 3 3 1 12:8 12 Opicina l 4 0 3 10:12 12 Primorje y S 2 2 22:16 11 San Canzian l 3 2 2 12:8 11 Cormonese l 3 2 2 12:10 11 Breg y 2 4 1 10:8 10 Begliano l 2 3 2 10:16 9 Piedimonte l 1 4 2 l:8 l Sant'Andrea l 2 1 4 11:15 l Zarja Gaja y 2 1 4 y:1S y Romana l 1 1 5 6:10 4 Chiarbola l 0 4 3 8:14 4 Fiumicello l 0 3 4 9:14 3 PRIHODNJI KROG Breg - Esperia, Primorje - Muglia, San Canzian - Zarja Ga ja 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 7. KROGA Campanelle - Aurisina 0:0, Mladost - Ruda 1 0, Roianese - CGS 2:4, Sagrado - Audax 3:2, Terzo - Mossa 3:1, Torre - Montebello 3: 1, Villa - Poggio, Lucinico prost. Terzo l 5 1 1 1l:5 16 CGS l 4 2 1 15:12 14 Sagrado l 3 2 2 12:9 11 Ruda l 3 2 2 8:6 11 Torre l 3 2 2 9:l 11 Mossa 6 3 1 2 11:9 10 Roianese 6 3 1 2 9:9 10 Montebello l 2 4 1 8:8 10 Mladost 6 2 2 2 y:9 8 Audax 6 2 1 3 13:14 l Villa l 2 1 4 6:8 l Lucinico 6 1 3 2 4:6 6 Poggio 6 1 2 3 6:8 5 Aurisina l 1 1 5 5:16 4 Campanelle 6 0 3 3 10:14 3 PRIHODNJI KROG CGS Mladost / RADIO IN TV SPORED Torek, 3. novembra 2009 21 PROMOCIJSKA LIGA - Ekipe naših društev protagonisti v dobrem in slabem Vesna sama na vrhu, Juventina ji je za petami, Sovodenjci v težavah Predsednik Sovodenj Kuštrin: Najslabši nastop - Juventina igra dobro Po sedmih krogih se v skupini B promocijske lige že ve, da se bo Vesna borila za 1. mesto (ali play-off), Juventina za končnico prvenstva, Sovodenj-ci pa za obstanek. Začnimo pri Sovodnjah, ki so nerodno izgubile v gosteh v San Gio-vanniju al Natisone. Predsednik Zdrav-ko Kuštrin je priznal, da je bil nedeljski nastop belo-modrih najslabši v letošnji sezoni. »Če smo proti Ponziani igrali slabo, smo tokrat igrali še slabše. Zelo smo razočarani,« je komentiral Kuštrin. Sovodenjci so v zadnjih treh krogih igrali proti nasprotnikom, ki se bodo borili za obstanek. »Igrali smo proti Staranzanu, Ponziani in Centro Sedii. Računali smo, da bi bili morali iztrgati nekaj točk. S točko pa smo se vrnili le iz Štarancana, kar je absolutno premalo. Žal smo le bleda senca tiste ekipe, ki je v prvem krogu zmagala v Buttriu. Ne vem, kaj se nam dogaja. Treba bo temeljito analizirati kočljivo situacijo in čimprej ukrepati.« Za So-vodenjce je bila v nedeljo znova usodna napaka v obrambi. Portelli pa je žal zgrešil stoodstotno priložnost za gol. Juventina je v gosteh tesno premagala Staranzano. »Če bi igrali neodločeno, bi bili to za nas dve izgubljeni točki,« je dejal športni vodja Gino Vinti. Zmagoviti zadetek je dosegel Ca-tanzaro. Juventina, ki je stalno gospodarila na igrišču, je ustvarila še nekaj lepih priložnosti za gol. »Končni rezultat bi lahko bil 2 ali 3:0. Naši napadalci niso bili najbolj natančni. Vsekakor je treba pohvaliti vse nogometaše, ki so dali vse od sebe. Upoštevajoč druge rezultate, lahko sklepamo, da bo letošnja sezona zelo izenačena. Tokrat je bilo kar nekaj presenečenj. Boj za prvo mesto in za play-off bo zelo zanimiv,« je še do- Michele Leghissa, najboljši strelec in eden izmed stebrov kriške Vesne kroma dal Vinti. V drugem polčasu je vstopil na igrišče tudi Dario Kovic, ki še ni v pravi formi. Prav gotovo pa bo tudi on kmalu v veliko pomoč trenerju Tomiz-zi in ostalim soigralcem. V Juventininem taboru obenem pričakujejo še Marini-ja in Cadeza. »Oba sta žal še poškodovana. Škoda, ker sta bila v zelo dobri formi. Prepričan pa sem, da bosta kmalu nared in bosta še naprej tresla nasprotnikove mreže,« je zaključil Vinti. Kriška Vesna, ki je še podaljšala pozitivno serijo, je od nedelje sama na vrhu lestvice. San Daniele je namreč izgubil v Buttriu, ki se je skupaj z Unionom Martignacco in Trieste Calciom približal vrhu lestvice. Ekipa kriškega društva bo v nedeljo gostovala pri zadnjeuvrščenem Poz-zuolom, ki v letošnji sezoni še ni zmagal. Tri točke, brez podcenjevanja sicer, so obvezne. , ^^^J Po sedmih krogih je Vesna prvič sama na vrhu lestvice. Varovanci trenerja Roberta Veneziana so povrh tega še nepora-ženi. Potem ko sta Kras in Breg v zadnjem krogu klonila, je ekipa kriškega društva edini naš predstavnik, ki letos še ni izgubil. PREDSTAVITEV V Doberdobu o publikaciji Mladost 40 Doberdobska Mladost bo v četrtek 5. novembra slavila 40. rojstni dan. Prav toliko let je namreč minilo, odkar so leta 1969 ustanovili športno združenje iz Doberdoba. V ponedeljek (9.11.) zvečer bodo v društvenih prostori kulturnega društva Jezero v Doberdobu predstavili publikacijo Mladost 40, ki jo je uredil športni novinar Branko Lakovič, podatke pa sta zbrala ter napisala profesor in trener Dario Frandolič ter novinar Peter Gergolet. Avtorja sta zbrala pričevanja, spomine na pretekle dogodke ter bogato slikovno gradivo. Predsednik Ivan Pahor je napovedal, da bo osrednja prireditev ob 40-letnici decembra. Ü] Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martinovanje. Sprehodili se bomo od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacijskih obveznosti prosimo, da se javite do 4. novembra na telefon: 040-226283 Viktor ali 040-200782 Franko. ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici še danes zaprta. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji. Tretja izmena bo od sobote 14. novembra do nedelje 6.decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 SK DEVIN prireja Smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Zbiranje jutri in 5. novembra (10.30-19.00), prodaja vsako soboto in nedeljo od 7. do 29.novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na : info@skdevin.it ali 040 209873 AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v Domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 3475292058. MLADINSKI NOGOMET - V raznih mladinskih prvenstvih Kar 23 zadetkov ekip Pomladi Na Ervattiju znova protislovenske psovke - Najmlajši enajstkrat premagali nasprotnikovega vratarja - Uspešni tudi začetniki NARAŠČAJNIKI Pomlad - Opicina 3:1 STRELCI ZA POMLAD: Hoffer, Krasniqi iz 11-m in Carli. POMLAD: Vidoni, Vallon, Ros-sone, Riosa, Kuret, Brass, Hoffer, Carli, Paoletti, Daneu (Viviani), Krasni-qi. Trener: Tommasi. »Tekma je bila zelo moška in tudi napeta. Škoda, da je nasprotnik na koncu tekme skvaril vzdušje z nesramnimi protislovenskimi psovkami. To res ne spada v šport,« se je zgražal trener Pomladi Dino Tommasi. Oranžno-plavi so povedli z golom Hofferja in kmalu tudi še drugič zatresli nasprotnikovo mrežo, ko je bil z bele točke uspešen Krasniqi. V drugem polčasu so gostje zmanjšali zaostanek, Luca Carli pa je tretji zadetek dosegel v sodnikovem podaljšku. Ostali izidi: Domio - Mont./D. Bosco 2:4, Esperia - Trieste Calcio B 1:0, Roianese - San Luigi B 1:11, S. Andrea - Cgs 0:0, Zaule - Ponziana 0:11, Sistiana je bila prosta. Vrstni red: Ponziana 15, San Luigi B, Pomlad 12, Esperia 10, Mont./D. Bosco 9, Trieste Calcio B, Sistiana 6, S. Andrea, Opicina 5, Domio 4, Cgs 2, Zaule, Roinaese 0. Prihodnji krog: Trieste Calcio B - Pomlad. NAJMLAJŠI Sant'Andrea San Vito - Pomlad 1:11 STRELCI ZA POMLAD: Ar-duini, Bolognani in Caselli (3), Ker-pan in Čubej (1). POMLAD: Ghira (Carli), Kova-cic (Hyelykh), Renar, Stojkovič (Sedmach), Simeoni, Kerpan, Bolognani, Sanzin (Jerman), Caselli, Arduini, Rebula (Čubej). Trener: Žeželj. Druga zaporedna visoka zmaga Pomladi. Tekma se sicer ni začela najboljše, saj so gostitelji povedli že v 2.minuti igre po napaki oranžno-pla-ve obrambe. Že dve minuti kasneje pa je Matija Arduini izenačil po zelo lepi skupinski akciji. Odtlej so Žežlje-vi varovanci prevzeli pobudo v svoje roke in so popolnoma zagospodarili na igrišču. Z lepimi akcijami in lepimi zadetki so povečali prednost in zasluženo zmagali. Omeniti je treba poškodbo vratarja Ghire, ki je moral zaradi udarca v glavo iz igrišča. Za srečo brez hujših posledic. Ostali izidi: Cgs B - Mont./D. Bosco 0:8, Esperia - Cgs A 0:9, Fani Olimpia - Muggia 0:12, Trieste Calcio B - Domio 6:0, Sistiana je bila prosta. Vrstni red: Cgs A, Muggia 12, Trieste Calcio B, Sistiana 7, Pomlad, Mont./D. Bosco 6, Domio 4, S. Andrea 3, Esperia 1, Fani, Cgs B 0. Prihodnji krog: Pomlad - Esperia. ZAČETNIKI 11:11 Pomlad - Cgs 9:0 (1:0, 2:0, 6:0; za federacijo 3:0) STRELCI: Košuta 3, Kocman 3, Skivjani 2, Bicocchi. POMLAD: Paoli, Suppani, Che-rin, Kosovel, Paolucci, Ghersinich, Skivjani, Košuta, Glavina, Bicocchi, Kocman; Gregori L., Zerjal, Gregori P., Genzo, Vidali. Trenerja: Pahor in Paolucci. Pomlad je igrala zelo dobro in zasluženo premagala Cgs. Pahorjevi varovanci so vseskozi igrali zelo zbrano in so stalno držali vajeti igre v svojih rokah. Niso se pustili presenetiti. Končni izid bi lahko bil še višji, saj je nasprotnikov vratar ubranil kar nekaj nevarnih strelov Kocmana in Bi-cocchija. Tako je nogometaš Pomladi Daniel Hoffer iz Bazovice v nedeljo na Ervattiju prvič zatresel nasprotnikovo mrežo kroma ZAČETNIKI 7:7 Audax - Mladost 6:0 (2:0, 4:0, 0:0) MLADOST: Zanier, Danielis, Devivo, Petejan, Persoglia, Cosani, Čevdek, Juren, Trevisan, Glessi, De-vetak, Serafin, Lavrenčič. Trener: Peric. Doberdobska Mladost je v Gorici izgubila proti Audaxu. Trener Paolo Peric pa je bil tokrat zadovoljen s svojimi varovanci, ki so se srčno borili. Peric je pohvalil vratarja Aneja Zanierja, ki je poleg številnih strelov ubranil tudi sedemmetrovko. V prihodnjem krogu, v soboto, bo doberdobska Mladost na domačem igrišču gostila gradiško Italo San Marco. Začetniki Pomladi A kroma 22 Torek, 3. novembra 2009 KOŠARKA / NAŠ POGOVOR - Tržačan Vittorio Russo, pri sedemdesetih trener Livorna v A-ligi H V • V«| V ■ »Zame se ni napočil cas, da bi hodil v park hranit golobe« O Spinelliju, Ferrari, Leonardu, Cassanu, Udineseju in Hottorju Vittorio Russo je v nogometnih krogih preživel celo svoje življenje. Kot nogometašje največ dosegel v San Benedettu del Trontu, kjer je igral v B-ligi, prav na koncu kariere pa je kot trener/igralec - sam je poudaril, da je bil takrat že bolj trener kot igralec - s Pro Gorizio napredoval v C2-li-go. V zadnjih dveh sezonah se je ponovno vključil v svet profesionalnega nogometa, ki skoraj 70-letni osebi običajno dokončno zapira vrata. Lani je bil pomožni trener Wal-terja Mazzarrija v Genovi, letos pa je postal trener Livorna. Po neuspešnem začetku se je zanj sezona zaključila, saj ga je pred dvema tednoma zamenjal Serse Cosmi. Tik pred začetkom intervjuja je Russa poklical zdaj že bivši trener Livorna za kondicijo, tako da se je pogovor začel kar s to temo. »Že leta se dogaja, da na tem nivoju za slabe rezultate ne plača le trener, pač pa ves štab. Trenerji imajo svoje sodelavce, ki jih spremljajo povsod. Če »leti« trener, se na cesti znajde več ljudi. Mazzarri ima tri zveste sodelavce, Spalletti kar šest. Postajajo prava podjetja, zato moraš dobiti društvo, ki je pripravljeno odšteti denar za celoten štab, ne pa zgolj za eno osebo. Ne glede na to, kako se je stvar zaključila, sta bili zadnji dve izkušnji nepozabni. Odkriješ nek popolnoma nov svet in si pod velikim pritiskom. 24 ur na dan se posvečaš ekipi in nogometu. Moraš misliti na vsako podrobnost. Moram priznati, da me je lani Mazzarri presenetil, ko me je poklical k Sampdorii. Poznala sva se, a nikakor ne morem reči, da sva bila prijatelja. Jaz sem seveda takoj sprejel ponudbo. Z omejenim izborom igralcev smo se vnovič borili na treh frontah (prvenstvo, italijanski pokal in pokal Uefa). Škoda, da smo izgubili proti Laziu v finalu italijanskega pokala po streljanju enajstmetrovk. Letos se je verjetno Spinelli posvetoval z Mazzarrijem in me nato poklical ter mi ponudil mesto trenerja. S predsednikom sva se zadnjič slišala v ponedeljek po odločilnem porazu in odkrito sem mu rekel, da se je pravilno odločil, saj je izkupiček treh točk v osmih tekmah res skromen. Moram povedati, da sem se s Spinellijem odlično ujel. Pravijo, da je strah in trepet vsakega trenerja, a v resnici smo delali v miru in ni nikoli vsiljeval svojih odločitev. Po vašem odhodu je Livorno dvakrat zmagal. Cosmiju se je sreča na- Vittorio Russo se je rodil v Trstu 16. februarja leta 1939 kroma smehnila, medtem ko je vam in Ruoto-lu obrnila hrbet. Res je, nam so Buffon, Storari in Frey zaprli vrata. Proti Juventusu, Milanu in Fio-rentini smo igrali zelo dobro, bili celo boljši, a vsakič izgubili. V sredo je vratar Atalante Consigli naredil hudo napako in podaril zmago Livornu. To je pač nogomet, kjer posamezni dogodek odloča o bodočnosti trenerja. Kaj vas žene, da še trenirate? Enostavno menim, da zame še ni napočil čas, da bi hodil v mestne parke hranit golobe s kruhom. Prepričan sem, da lahko še nekaj dam. Igrišče obožujem. Pomislite: s Sampdorio smo opravili 290 treningov, od tega 61 v dežju. Jaz nisem manjkal niti na enem. Zdrav sem in upam, da bo to trajalo. Trener Interja Mourinho je pred kratkim med tiskovno konferenco obtožil mlade, da so razvajeni. Se z njim strinjate? Mislim, da gre za socialni problem. Govoril je o luksuznih avtomobilih in podobnem, a mladi le niso vsi enaki. Po mo- jem je bila to graja, namenjena Balotelliju, ki je igralec z velikim potencialom, a tvega, da ves ta potencial s svojim vedenjem zapravi. Treba se je vsakodnevno žrtvovati in moraš biti pravi profesionalec, če hočeš ostati več let pri vrhu. Seveda igrajo starši v vsem tem pomembno vlogo. Če si primerno vzgojen, ti bo lažje preživeti v svetu profesionalnega nogometa. Kot igralec ste se s Sambenedet-tesejem prebili do B-lige. Je po vašem mnenju za dobrega trenerja pomembno biti tudi dober igralec? Nedvomno ti je v pomoč, a nato se moraš učiti in izpopolnjevati, drugače ostajaš omejen. Kako ocenjujete odločitev Milana in Juventusa, da izbereta mlada trenerja brez pravih trenerskih izkušenj? Ferrara je že pomagal Lippiju v reprezentanci. Njemu zaupa vodstvo kluba, ki je bilo najbrž zadovoljno z delom, ki ga je opravil na koncu lanske sezone. Leonardo ni imel nobene izkušnje, a pri Milanu se vselej odločijo za trenerja, ki izhaja iz samega društva. To je veljalo že za Sacchija, Capella in Ancelottija. Njemu določene osebe zelo pomagajo, ob tem, da je Milan vrhunsko organizirano društvo. Poglavje zase je Antonio Cassano. V Genovi ste tega igralca dobro spoznali. Kakšen je, saj se o njem veliko govori. Ga bo Lippi le vpoklical v reprezentanco? Mislim, da je s tehničnega vidika izjemen. Skupaj s Palombom je odločilen mož pri Sampdorii. Vsekakor se s Cassa-nom nikoli ne dolgočasiš. Zelo je...iznajd-ljiv. Treningi potekajo na svojevrsten način. On ima osebnega trenerja za kondi-cijo, tako da je v glavnem treniral sam. Ko je bila na vrsti skupinska taktika, je moral Mazzarri do njega, ali tudi sam sem šel k njemu, da bi ga povabil, naj se pridruži soigralcem. Je pa že odrastel in je zdaj zrelejši. Na dan tekme se popolnoma spremeni in je maksimalno koncentriran. Ne vem, če ga bo Lippi poklical ali ne. Mislim, da selektor računa na neko skupino igralcev, ki mu zagotavlja enotnost. Cassano bo moral igrati res izvrstno, da si zagotovi vozovnico za Južno Afriko. Kaj menite o Udineseju in Triesti- ni? Asamoah in Sanchez sta tehnično izvrstna igralca, Floro Flores nas bo še večkrat pozitivno presenetil. Furlani imajo odlično organizacijo: ekipa po zaslugi trenerja Marina, društvo pa po zaslugi predsednika Pozza. Zaslužili so s prodajo Quagliarelle, a vedeli so, da ga bo Floro Flores odlično nadomestil. Mislim, da je eno izmed najbolje organiziranih društev v Italiji. O Triestini raje ne bi govoril, ker je v zadnjih dveh letih nisem videl igrati. Lahko pa dodam, da se na mladinski ravni nekaj le začenja premikati. Sicer ni opravičljivo, da se talenti iz tržaške pokrajine se selijo v druga društva. Veseli me, da v B-ligi igra Hottor, saj sem jaz rekel De Falcu, po samih dvajsetih minutah poskusnega treninga, naj z njim takoj podpiše pogodbo. Za konec še nekaj napovedi: se bo Livorno rešil pred izpadom? Upam, da se bo. Če bodo igrali tako, jim lahko uspe. Kdo bo osvojil italijanski naslov? Če bo Inter napredoval v ligi prvakov, stavim na Juventus. Kdo pa ligo prvakov? Inter. Iztok Furlanič VČERAJ DANES Štefan Turk Intimen kreativec je košarko tako vzljubil, da se med gledalci ne znajde Košarko, s katero se je ukvarjal od otroštva vse do 29. leta, je odpisal. Pa ne zato, ker mu igra z oranžno košarkarsko žogo ne bi bila všeč, temveč nasprotno: »Košarko sem v bistvu tako vzljubil, da sem se od nje ločil z veliko težavo. Še danes se izogibam ogledom tekem, saj mi je res težko sedeti med gledalci.« Tako pravi Štefan Turk, 35 let, dolgoletni košarkar, danes pa slikar in profesor na nižji srednji šoli. Tudi povabila na poletne amaterske turnirje odklanja. Ali košarko pogreša? »Enostavno ne mislim na to,« je kratek Barkovljan, ki se je od košarke moral oddaljiti zaradi drugih obveznosti. Svojo športno pot je sicer začel pri Kon-tovelu, ki mu je bil zvest do sezone 2002/03. Bivši košarkar bi rad živel od kreativnosti, istočasno pa noče zanemariti stikov z ljudmi. Všeč so mu dinamične stvari, v raziskovanju umetnosti pa ne pozna zastojev: »Saj je umetnost v bistvu raziskovanje. Stalno si skušam odpirati pot in želim preizkusiti še kaj novega, « potrjuje Štefan. Član slovenskega Društva za umetnost KONS iz Trsta je tudi sodelavec radia Trst A in našega dnevnika, za katera pripravlja recenzije razstav. S fotografijo se ne ukvarja predvsem zaradi časovne stiske, prav tako bi ga zanimalo tudi kiparstvo in keramika, a ga čas preganja. Zdaj je njegov navdih usmerjen v otroški pogled na svet. »Zelo je zanimiv in mi je sedaj zelo blizu. Delujem tudi v tem svetu in me zato na svoji poti stalno spremlja. Tudi s stilističnega vidika je zanimiv, saj gre za poenostavljene podobe. To je intimen in pravljičen svet, ki mi je zdaj zelo blizu. Nisem realist, ampak čedalje bolj intimen,« pojasnjuje Štefan, ki vodi tudi najrazličnejše umetniške delavnice. Otroške ilustracije so za Turka tudi možnost zasluška predvsem preko objav. Pravkar je sodeloval z otroško revijo Mavrica, sicer pa riše za Galeb in Ciciban, cilj pa je višji: »Cilj vsakega slikarja je objava knjige z zbirko svojih ilustracij.« Zaradi svoje dina- mične narave se tudi njegov umetniški navdih stalno spreminja in obnavlja, zato se enotematskih del izogiba. V svoje umetnine vnaša elemente, ki ga zanimajo: to so orientalske preproge, arhitekturne ali kraške elemente. Je kdaj uporabil tudi košarkarsko žogo? »Ne, je nisem in se s tem zdaj najbrž ne bom ukvarjal.« (V.S.) i Red Bull Nemški dirkač formule 1 Sebastian Vettel je zmagal na zadnji dirki sezone, VN Abu Dabija, s čimer si je zagotovil tudi 2. mesto v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo. Dvojno zmago za Red Bull je zagotovil Avstralec Mark Webber, ki je v končnici ubranil napade novega svetovnega prvaka Britanca Jensona Buttna (Brawn Mercedes). Bridgestone Japonsko podjetje Bridgestone je dan po koncu sezone formule 1 sporočilo, da se po sezoni SP 2010 poslavlja od tega elitnega dirkaškega športa. Razlog, da pri Bridgestonu ne bodo podaljšali pogodbe, je negotovo poslovno okolje (beri splošna globalna kriza). Paula Raddiffe Svetovna rekorderka in lanska zmagovalka newyorkškega maratona Bri-tanka Paola Radcliff je bila letos četrta. Zaradi bolečin v kolenu je morala pred ciljem upočasniti ritem. Absolutni zmagovalec je bil po 20 letih spet Američan: Meb Keflezighi (2:09:15). i Serena Williams Ameriška teniška igralka Serena Williams je zmagovalka zaključnega WTA turnirja sezone v Do-hi z nagradnim skladom 4,55 milijona dolarjev. Serena je v finalu s 6:2 in 7:6 premagala sestro Venus. V družinskih dvobojih proti Venus vodi Serena s 13:10. Gallinari Danilo Gallinari, italijanski košarkar New York Knicksov, je proti Phila-delphii zbral 30 točk (3 skoki in 3 podaje), kar pa ni bilo dovolj za zmago moštva, ki ga trenira Mike D'Antoni. Philadelphia je v go-steh zmagala s 141:127. t Federer Na teniški lestvici ATP še naprej vodi Švicar Roger Federer pred Špancem Rafaelom Nadalom in Srbom Novakom Bokovičem. Najboljši slovenski igralec je Blaž Kavčič (125.), najboljši Italijan pa Andreas Seppi (51.). Torek, 3. novembra 2009 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu MIREN - Po aretaciji treh italijanskih preprodajalcev mamil Župan poziva policiste k čezmejnemu boju proti drogi V okolici mirenske šole preprodajali marihuano tudi mlajši od štirinajstih let Potem ko so prejšnji teden na-brežinski karabinjerji aretirali še tretjega italijanskega prekupčevalca, ki je drogo kupoval v Mirnu, je župan mi-rensko-kostanjeviške občine Zlatko Martin Marušič pozval policiste z obeh strani meje k okrepitvi sodelovanja. Prepovedane droge na slovenskem ozemlju kupujejo tudi italijanski odvisniki in preprodajalci, zato bi morali slovenski policisti problematiko obravnavati tudi v sodelovanju z italijanskimi silami javnega reda, poudarja Marušič, ki je včeraj spregovoril ravno o varnostni problematiki na območju Mirna-Kostanjevice. Posebno pozornost je namenil razširjenosti drog med mladimi, saj na bi bili na Mi-renskem v preprodajo vključeni tudi mlajši od štirinajst let. Kot je znano, je mirenska osnovna šola sredi septembra prejela obvestilo, da v okolici šole preprodajajo droge, pri čemer so sumljivo dogajanje prijavili policiji. V tritedenski preiskavi so nato policisti v občini Miren-Kostanjevica obravnavali 17 kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami, in sicer devet s področja neupravičene proizvodnje in prometa, osem pa s področja omogočanja uživanja prepovedanih snovi. Zoper osem oseb iz okolice Nove Gorice so vložili kazensko ovadbo na no-vogoriško okrožno državno tožilstvo. Tožilstvo ovadb še ni posredovalo na sodišče, je včeraj pojasnil Maru-šič, ki je na sestanku z vodjo novogo-riškega tožilstva in sodišča dobil zagotovilo, da bodo zadevo obravnavali prednostno v skladu z zakonodajo, saj so vanjo vpleteni tudi mladoletniki. Po Marušičevih besedah naj bi bili v preprodajo droge, najverjetneje marihua-ne, v okolici mirenske šole vključene tudi osebe, mlajše od 14 let, kar jasno kaže, da se starost uživalcev drog znižuje. Zato so v Mirnu takoj začeli s preventivnimi ukrepi, s katerimi želijo omejiti tovrstna dejanja. Z varnostno problematiko v občini se je tako pretekli teden seznanil tudi mirensko-kostanjeviški občinski svet in podprl izvedbo preventivnih delavnic za otroke zadnjih treh razredov osnovne šole in njihovih staršev. Prav tako je ob- TRŽIČ - Nesreča Avto podrl dečka po rodu iz Makedonije V tržiški bolnišnici so včeraj sprejeli na zdravljenje 12-letnega dečka po rodu iz Makedonije, ki ga je avtomobil podrl, medtem ko se je vozil po mestu s svojim kolesom. Deček naj bi utrpel le lažje poškodbe, ker je občutil močne bolečine v trebuhu, pa so ga prepeljali na pregled v bolnišnico. Nesreča se je pripetila okrog 17.30 v ulici Marziale, kjer je avtomobil trčil v mladega kolesarja. Deček je padel na tla in dobil udarec v trebuh. Na kraju nesreče je posredovalo osebje službe 118, ki je ponesrečencu nudilo prvo pomoč in ga nato prepeljalo v tržiško bolnišnico. Po zakonu predvidene meritve so opravili tržiški karabinjerji, ki preverjajo dinamiko nesreče. Po vsej verjetnosti je k trku pripomoglo zaradi dežja in listja spolzko cestišče. Nekdanji mejni prehod v Mirnu činski svet soglašal s pripravo poostrenega nadzora policije in treh občinskih redarjev v šolskem okolišu, okolici zdravstvenega in kulturnega doma ter industrijski coni v Mirnu. V novembru bodo razmislili tudi o najemu varnostnika za območje mirenske šole in šolskega okoliša, ki ga bo plačala občina, je napovedal Marušič. Zupan bo v čim krajšem času sklical skupno sejo občinskega sveta, sveta šole, novogoriškega centra za socialno delo in tamkajšnjega centra za odvisnike ter varnostnega sosveta občine. Kot znano so prejšnji teden ka-rabinjerji aretirali 45-letnika iz Folja-na-Redipulje, ki je v Mirnu kupoval he- bumbaca roin in ga nato »uvažal« v Italijo, kjer ga je preprodajal uživalcem iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. V prejšnjih mesecih so medtem karabinjerji aretirali še 50-letnika in 42-letnika iz Červinjana, ki sta se ravno tako odpravljala po mamilo v Miren. Heroin sta kupovala v majhnih odmerkih, tako da sta tvegala le zaplembo, ne pa aretacije. Ker pa so preiskovalci njuno kaznivo početje razkrinkali, se prekupčevalca nista uspela izogniti aretaciji. V okviru preiskave so karabi-njerji ugotovili tudi identiteto dvajsetih kupcev oz. uživalcev mamil, ki bivajo v raznih krajih na Goriškem, Vi-demskem in Tržaškem. (ur, sta) TRŽIČ - Aretacija Kradel v • v v v zupnisču Stari znanec sil javnega reda, ki ima bivališče v eni izmed občin tržiškega mesta okrožja, je ponovno za zapahi. 36-letnega moškega so aretirali v noči med soboto in nedeljo z obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah. Moškega so izsledili karabinjer-ji iz tržiške postaje, medtem ko se je potikal po župnišču župnije sv. Marije Magdalene v Beljanu. Okrog prve ure po polnoči je moški vlomil skozi stranka vrata v župnišče, kjer je iskal denar in dragocene predmete. Ob vhodu je poškodoval električno napeljavo, saj je mislil, da na ta način bo onesposobil alarmno napravo. To mu ni niti najmanj uspelo. Takoj zatem ko je vstopil v notranjost župnišča, se je vseeno sprožil alarm, tako da so bili tržiški karabinjerji obveščeni o vlomu. Nemudoma so prihiteli do župnišča in vstopili v njegovo notranjost. Moškega so zasačili med krajo, 36-letnik, ki je imel v preteklosti že večkrat opravka s pravico, pa se je lahko le vdal svoji usodi in se je nato v karabinjerskem avtomobilu odpeljal v Gorico. Tu so ga zaprli v zapor v ulici Barzellini, kjer čaka na začetek sodnega postopka. Tržiški karabinjerji niso razkrili identitete moškega; povedali pa so, da preiskujejo, ali naj bi 36-letnik nosil odgovornost še za nekaj drugih tatvin, do katerih je prišlo v prejšnjih mesecih v tržiškem mestu okrožju. Med aretacijo so v žup-nišču v Beljanu zasegli še orodje, s pomočjo katerega je moški vlomil v notranjost poslopja. APrimorski ~ dnevnik Samo en minister Iz gospodarske krize s pomočjo visoke tehnologije in znanosti je naslov okrogle mize, ki se bo začela danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Pinta v novogo-riškem hotelu Perla. Na srečanju je bila napovedana prisotnost dveh slovenskih ministrov, zaradi sklicane seje vlade pa se okrogle mize ne bo udeležil Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Namesto Golo-biča bo na okrogli mizi sodeloval Aleš Mihelič, generalni direktor direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Po drugi strani so svojo prisotnost potrdili minister za finance Franc Križanič, predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik, direktor podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič in izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek. Lovska maša V cerkvi sv. Silvestra v Pevmi bo danes ob 18. uri tradicionalna maša sv. Huberta, zavetnika lovcev. Na obred so vabljeni lovci iz lovskega okraja št. 7 Brda. Festival raznolikosti Jutri ob 20.30 se bosta v dvorani Kulturnega doma v Gorici odvijali predstavi v okviru gledališkega festivala »L'arte del-la diversita-Altre espressivita« (Pregled gledališč raznolikosti). Prva predstava bo »Mali princ« v izvedbi skupine Azzur-ro iz Medee. Sledila bo predstava »Nero putana« v izvedbi skupine Tubbaca-tubba iz Noicattaro. Zgodba je povzeta po knjigi avtorice Isoke Aikpitanyi iz Ni-gerje, ki se bo nato srečala s publiko. Prireditelj festivala je pokrajina s pokroviteljstvom goriške občine. Vstop je prost. Pri vrtcu nočejo antene Odbor staršev otrok, ki obiskujejo vrtec v Stražcah, odločno nasprotuje novi varianti občinskega načrta za mobilno telefonijo. Eno izmed anten družbe Wind, ki jo predvideva načrt, bi namreč bila postavljena 140 metrov od šolskega centra v Stražcah, kjer delujejo ob vrtcu tudi jasli in osnovna šola, in 100 metrov od parka z igrali za otroke. Starši zahtevajo od občine, naj pride do spremembe variante, ki je na ogled na goriški občini. Proti anteni so doslej zbrali 32 podpisov. Schifani v Redipulji Jutri ob 10. uri bo pri kostnici v Redipulji slovesnost ob prazniku oboroženih sil in državne enotnosti. Vojaško poveljstvo FJK je sporočilo, da se bo ceremonije udeležil tudi predsednik senata Renato Schifani. NOVA GORICA - Slovenske in italijanske občine so se skupaj prijavile na evropski razpis Trideset projektov sad sodelovanja Finančno najzahtevnejši projekt predvideva storitve 19. Mestna občina Nova Gorica bi v sodelovanju z Regijsko razvojno agencijo Severne Primorske, številnimi italijanskimi partnerji, tako v vlogi nosilca kot v vlogi partnerja, in z evropskimi sredstvi rada izpeljala sedem projektov. Prijavila jih je na nedavno iztekli se razpis čezmejnega sodelovanja Cilj 3, Interreg Slovenija Italija 2007-2013. »Zadnje čase se govori, kako z Italijani ne sodelujemo. Tu so primeri, da to ne drži,« je v uvodu včerajšnje predstavitve projektov povedal direktor RRA Severne Primorske Črtomir Špacapan. »V sodelovanju z vsemi goriškimi občinami na slovenski strani in njihovimi partnerji na italijanski smo prijavili kar okoli trideset projektov, z mestno občino sedem. To kaže, da sodelovanje je, ne samo z bližnjo Gorico, Trstom in Vidmom, pač pa tudi z ostalimi pokrajinami ter s Fur-lanijo-Julijsko krajino, Venetom in Emilijo-Romagno,« je dodal Špacapan. RRA je projektom različnih oddelkov mestne občine našla partnerje v Italiji in tako v življenje spravila kar nekaj konkretnih idej. Gre za skupne čez-mejne projekte na področju ekologije, turizma, kulture in gospodarstva, predvsem inovacij. Finančno najtežji, dobra dva milijona vreden, je projekt Sitanet, ki predvideva sodelovanje 15 tisoč italijanskih in 4 tisoč slovenskih podjetnikov v skupni mreži storitev na področju Furlanije-Julijske krajine in Veneta, predvsem pri uvajanju novih tehnologij. Projekt Krajina in čezmejne kolesarske poti je nadaljevanje obširnejšega projekta mednarodnih kolesarskih poti. Njegov cilj je izboljšati čezmejne cestne povezave ter povezati mesta in podeželje z željo po omejitvi prometa in onesnaževanja, ki bi hkrati že konkretno povezal kolesarske poti v čezmejnem območju, kjer bodo z evropskimi sredstvi občine skušale udejanjiti še en projekt, Oživitev vod- 000 podjetij z obeh strani meje njakov in kalov. Cilj tega projekta je v sodelovanju z osnovnimi šolami obnoviti kale in vodnjake kot spomenike kulturne dediščine ter oživiti dogajanje okoli njih. Na slovenski strani sodelujejo občine Nova Gorica, Mi-ren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba, na italijanski strani pa občine Doberdob, Sovodnje in Portomaggiore. Z ohranjanjem kulturne dediščine je povezan tudi projekt Pot na Kostanjevico - ohranjanje dediščine dveh mest. Njegova prioriteta je ponovna vzpostavitev stare čezmejne tematske poti od samostana na Kostanjevici do Goriškega gradu, ob tem pa bi občina skušala urediti muzejsko zbirko Bur-bonov in najti idejno rešitev za obnovo celotnega parka Rafut. Naravovarstveni je projekt Prostor kostanja II, nadaljevanje projekta iz prejšnje razvojne perspektive 2000-2006, ki predvideva ponovno oživljanje kostanjevih nasadov in promocijo kostanju posvečenih prireditev, in sicer v Nadiških in Terskih dolinah, na slovenski strani pa od Bovca do Nove Gorice. Na področju ekologije pa je mestna občina Nova Gorica prijavila dva pomembna projekta, in sicer izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacije v Braniku in Čepovanu kot delu sistema čiščenja in varovanja mrzleškega vodo-prispevnega območja. Nove čistilne naprave in kanalizacijo naj bi s sodelovanjem v tem projektu dobile tudi občina Brda z izgradnjo kanalizacije v Biljani, občina Tolmin z obnovo dvajset let stare čistilne naprave, občina Kanal ob Soči s čistilno napravo v Av-čah, in občina Miren-Kostanjevica, kjer bodo v Opatjem selu zgradili sistem čistilne naprave, ki bo vzorčni primer za naselja na izredno ekološko občutljivem območju Krasa. Kako uspešna bodo novogoriška mestna občina in vsi njeni partnerji, na italijanski strani jih je v omenjenih projektih kar 25, na razpisu za evropska sredstva, bo znano januarja. (tb) 2 4 Torek, 3. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / OB PRVEM NOVEMBRU - Slovesnosti pri spomenikih in na pokopališčih V NOB vstopali narodno in družbeno zavedni prostovoljci Na goriškem pokopališču tudi podpredsednik državnega zbora RS Cukjati Cukjati pred spomenikom jugoslovanskim vojakom na goriškem pokopališču (levo zgoraj); delegacija SKGZ in VZPI-ANPI pred partizansko grobnico (levo); števerjanska županja Franka Padovan pred spomenikom padlim (desno) bumbaca »Velika stvar je dejstvo, da so pri nas v Narodnoosvobodilno vojno vstopali in zmago izbojevali zgodovinsko, narodno in družbeno zavedni prostovoljci.« Tako je o naših domoljubih, ki so se med drugo svetovno vojno bojevali proti okupatorju, povedal kulturni in družbeni delavec Aldo Rupel, slavnostni govornik na ceremoniji, ki jo je ob prvem novembru priredila podgorska sekcija VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom rajonskega sveta Podgora. Slovesnosti so v nedeljo potekale tudi ob drugih spomenikih in na pokopališčih na Goriškem, kjer so se delegacije ter številni domačini kot vsako leto poklonili padlim in žrtvam vojnega nasilja. Svečanosti v Podgori so se ob predstavnikih VZPI-ANPI, v imenu katerih je pozdravil Luciano Pelizzo, udeležili tudi predstavniki novogoriške borčevske zveze. Program so obogatili zbor Soča pod vodstvom Marjana Cigliča, zbor Podgora pod taktirko Petra Piriha in taborniki Rodu modrega vala, ki so recitirali nekaj pesmi, krajše posege pa so imeli goriška pokrajinska odbornica Mara Černic, odbornik občine Gorica Dario Baresi in podpredsednica krajevne skupnosti Podgora Caterina Ambrosi. »Če ob 25. aprilu in 1. maju upravičeno poveličujemo junaška dejanja, junaška vztrajanja, zmage in svobodo, ob 1. novembru takšen način izražanja verjetno ni povsem na mestu. Smrt ni nikoli zmagovita, svobodna ali junaška. Junaško je lahko vse pred njo, ona sama na sebi pa ni,« je povedal Aldo Rupel in poudaril: »Zato ne ustvarjajmo mitov povezanih s smrtjo, mit naj kvečjemu zavije v svojo zastavo dejstvo, da so vsi uporniki vstopali v partizanske enote prostovoljno. V to smer naj krenejo naše misli med minutami tišine tudi zato, da se razlikujemo od puhle retorike, ki je značilna za svečanosti na tem istem našem ozemlju, na katerih slavijo mrtve vojske vpoklicanih državljanov.« Pri spomeniku v Pevmi, kjer je potekala svečanost v organizaciji krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Osla-vje ter krajevne in goriške sekcije VZPI-ANPI, sta prisotne nagovorila Barbara Ursic in predstavnik VZPI-ANPI Silvi-no Poletto, prisoten pa je bil tudi goriški občinski svetnik Silvan Primosig. S V Podgori je v imenu sekcije VZPI-ANPI pozdravil Luciano Pelizzo (zgoraj); utrinek s svečanosti (desno) bumbaca spletom Kajuhovih pesmi so sodelovali otroci osnovne šole iz Pevme, zbor Štmaver pa je zapel nekaj pesmi. Sledilo je polaganje vencev na skupni grobnici padlim na pevmskem pokopališču, od koder so predstavniki krajevnega sveta odšli na goriško pokopališče, kjer so položili vence na grobnico padlih partizanov, grob dolgoletnega župnika v Pev-mi Antona Rutarja in grob Angele Bo-škin, prve bolniške sestre na Slovenskem. V Štandrežu se je slovesnost začela pred ploščo padlim partizanom v domu Andrej Budal, kjer je zapela vokalna skupina Sraka, ki je v nadaljevanju spremljala tudi svečanost pri spomeniku padlim na štandreškem trgu. V imenu VZPI-ANPI je posegla Vilma Braini, Maja Peterin pa je v svojem govoru poudarila predvsem potrebo prenašanja spomina in vrednot NOB na nove generacije. V Števerjanu so najprej polagali vence k spomeniku na Trgu svobode, nato pa k spomeniku na Jazbinah. Na osrednjem števerjanskem trgu je županja Franka Padovan poudarila potrebo po oživljanju spomina na vojne dogodke, saj bo le to lahko preprečilo, da bo po- novno prišlo do prelivanja krvi, nato pa je spomenik blagoslovil domači župnik Anton Lazar. Kulturni program sta oblikovala zbor Sedej, ki ga je vodila Martina Hlede, in društvo Briški grič. Več svečanosti se je zvrstilo v občini Sovodnje, kjer je delegacija občinskih odbornikov in svetnikov, ki jo je vodila županja Alenka Florenin, polagala vence na Peči, v Rupi, v Sovodnjah, na Vrhu in v Gabrjah. Pri vsakem spomeniku so zapeli tudi domači zbori, in sicer Rupa-Peč, Sovodenjska dekleta, Danica in Skala. V občini Doberdob se je obhod obeležij padlim pričel v Jamljah, delegacijo občinske uprave je vodila podžupanja Luisa Gergolet. Vence so položili pred grobnico padlih avstroogrskih vojakov v prvi svetovni vojni, pred spomenikom na Trgu svobode, pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih, pred spomenikom padlim na Palkišču, v madžarski kapelici pri Vižintinih, pred spomenikom padlim na Poljanah in pred spomenikom padlim v Doberdobu. Na osrednjem pokopališču v Gorici so se padlim poklonile delegacije VZPI-ANPI in SKGZ ter SSO in SSk, ki so nato pri polaganju vencev spremljale podpredsednika državnega zbora Republike Slovenije Franceta Cukjatija. Z njim so na goriško pokopališče prišli na-čelnica Upravne enote Nova Gorica Bojana Kompare, višja svetovalka Mojca Cotič, podžupan občine Nova Gorica Vojko Fon, predstavniki borčevskih organizacij in generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valen-čič Pelikan. Prisotna je bila goriška pre-fetinja Maria Augusta Marrosu, Mara Černic in Dario Baresi pa sta predstavljala goriški pokrajinsko in občinsko upravo. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je poudaril, da je z leti le prišlo do izboljšanja odnosov med ljudmi, ki živijo v italijansko-slovenskem obmejnem prostoru, potrebno pa bi bilo, da bi prišlo do uradnega spravnega koraka tudi med Italijo in Slovenijo. Goriški pokrajinski tajnik SKGZ Livio Semolič pa je poudaril potrebo po udejanjanju vrednot, zaradi katerih so številni borci žrtvovali življenje, kot spodbujajoče pa je ocenil dejstvo, da se v teh dneh podpisuje Lizbonska pogodba, s katero se udejanja združena Evropa, ki jamči svobodo, demokracijo in sožitje. TRNOVO »Brez borbe Slovenije ne bi bilo« Osrednja komemorativna slovesnost mestne občine Nova Gorica ob dnevu mrtvih je bila v nedeljo na Trnovem. Delegacija mestne občine je pred tem vence položila tudi pri grobišču nad Grgarjem, pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu v Ravnici ter pri dveh grobiščih nad Trnovim. Dogajanje se je ob 11. uri preselilo v Spominski park NOB na Trnovem, v katerem so v kamnite plošče vklesana imena 2.300 padlih borcev. S položitvijo vencev se je junakov spomnilo kar devet delegacij, med domačimi domoljubnimi in veteranskimi vojnimi organizacijami je bila tudi delegacija VZPI-ANPI iz goriške pokrajine; prva je z vencem k ploščam pristopila delegacija novogoriške mestne občine in upravne enote, medtem ko sta goriška občinska svetnika Silvan Primosig in Božidar Tabaj venec položila v imenu Slovenske skupnosti. Še pred tem je zbrane nagovorila direktorica novogori-ške mestne uprave Elvira Šušmelj, ki je že več kot pol stoletja trajajoče prižiganje svečk in plameni-ce v spominskem parku pod Ko-bilnikom - vsakoletno komemo-racijo na tem posvečenem kraju -označila kot ohranjanje spomina na veličastno partizansko borbo. »Tu je našlo svoj zadnji in večni dom več kot dva tisoč tristo znanih in neznanih junakov, mož in žena, fantov in deklet, partizanov različnih narodnosti in svetovnih nazorov. Pred vojno vihro so živeli različna življenja, sanjali različne drobne in velike sanje, a ko je po več kot četrt stoletni fašistični zahtevi, da nehamo biti Slovenci, dvignil glavo še nacizem, ki Slovencev sploh ni videl med izbranimi narodi Evrope, so se združili v odločnosti, da na svoji zemlji postanejo gospodar. Da na svoji zemlji zgradijo državo, v kateri bodo bolje živeli. Po štirih letih krvave borbe in z veliki žrtvami so cilj dosegli,« je poudarila Šušme-ljeva, ki se je v nagovoru dotaknila povojnih let, zaznamovanih s pomanjkanjem, odrekanjem in izgradnjo domovine kakor tudi z »obdobjem neopravičljivega političnega obračunavanja«. Spomnila je na leta blagostanja, a tudi omajanega bratstva, ko so si narodi bivše skupne domovine zaželeli in si izborili svojo drža-vo.»Odločitev je imela svojo ceno - nova iskanja, odpovedovanja in prilagajanja, da smo nazadnje kot enakopraven partner prišli v Evropsko unijo. Še nismo rešili odnosov s sosedi, ko je na vrata potrkala finančna kriza,« je še povedala Šušmeljeva, ki razloge zanjo vidi v, zdi se, pozabljenih vrednotah partizanstva. »Partizanstvo nam je dalo in zapustilo velike vrednote: tovarištvo, solidarnost, predanost, zaupanje, optimizem in veselje. Žal na trenutke zgleda, da smo del teh vrednot izgubili, nanje pozabili. Da jih je izpodrinilo neusmiljeno pehanje za materialnimi dobrinami. Ne samo to. Prepričana sem, da je prav v teh vrednotah izhod iz krize. Večja solidarnost in predanost sebi in družbi, zaupanje v lastno državo in njene voditelje ter optimizem in veselje do življenja so garancija in pogoj za hitrejši in večji korak naprej. Partizanstvo je s svojimi vrednotami deviza, ki je ne smemo zapraviti! To je naša zaveza do mladih generacij. To je naš dolg do padlih,« je zaključila Elvira Šu-šmelj, letošnja slavnostna govornica na Trnovem. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 3. novembra 2009 2 5 GORICA - Pevska skupina Musicum Praznovanje desetletnice z nizom koncertov Ob jubileju pripravljajo tri glasbene večere in zbirko skladb - Prvi koncert v nedeljo Z desne Podveršič, Bandelj, Srebrnič in Hrovatin bumbaca GORICA - V Kulturnem domu Abba show s pečatom solidarnosti Skupina Abba-zia v Kulturnem domu bumbaca Pevska skupina Musicum praznuje deseti rojstni dan. Njeni člani so sklenili, da bodo jubilej obeležili z objavo zbirke skladb in s tremi koncerti, v katerih bodo predstavili svoj umetniški credo. David Bandelj, Bogdan Podveršič, Aljaž Srebrnič in Bernard Hrovatin, ki z Matijo Faganelom in Rokom Bernetičem tvorijo pevski sestav, so včeraj poudarili, da je skupina Musicum v desetletnem delovanju predstavila številne glasbene novosti krajevnih skladateljev, ki so zanjo napisali kar nekaj del, pri tem pa se je srečala z različnimi glasbenimi obdobji in žanri, od renesančnih skladb do pop glasbe. Fleksibilnost skupine Musicum bo izhajala tudi iz treh koncertov, ki bodo potekali novembra in decembra. Prvi, ki so ga naslovili »O hišnem skladatelju«, bo na sporedu 8. novembra ob 17. uri v sejni sobi novogoriške občine, kjer bo ob pevcih nastopil tudi trobilni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz FJK. Skupaj in ločeno bodo izvajali skladbe iz opusa goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. Drugi koncert z naslovom »Visoka pesem« bo potekal 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Musicum z mezzosopranistko Eriko Re-guljovo, baritonistom Eugeniom Leggiadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello ob 20. uri prvič izvedla oratorij »II cantico dei can-tici«, ki jo je za to priložnost napisal Colella. Kulturni center Bratuž pa bo 13. decembra prizorišče zadnjega koncerta z naslovom »Vse najlepše...«, s katerim bo skupina Musicum obeležila 10-letnico delovanja. S podporo ZCPZ bo skupina Musicum izdala tudi zbirko osmih skladb. Gre za novitete, ki so jih razni skladatelji posvetili moški pevski skupini, ki jih želi odslej deliti tudi z drugimi sestavi. GORICA Uvod v festival z razstavo Giannija Marana V Gorici bodo danes uvedli v kulturni festival »Trajnganni«, ki se bo sicer uradno pričel v četrtek, 5. novembra. Drevi ob 18. uri bo v galeriji Dora Bas-si v deželnem avditoriju odprtje razstave likovnih del Giannija Marana z naslovom »Inganno«. V četrtek, 5. novembra, bo festival stopil v živo s predavanjem Maddalene Crudeli v pokrajinski palači, ki bo ob 11.30 spregovorila na temo Morfologija prevar. Isti dan bo ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju srečanje s pesnico Irene Navarra, ob 18.30 pa s pisateljem Gianmariom Villalto. V deželnem avditoriju bo ob 20.45 Maurizio Pallante predstavil projekt »Decrescita felice«. Bogat spored srečanj bo tudi v petek, 6. novembra, ko bo ob 20.45 v deželnem avditoriju predaval filozof Massimo Fini, medtem ko bo dan kasneje - v soboto, 7. novembra, ob 20.45 - psihiater Paolo Crepet predstavil svojo knjigo »Sfa-miglia.« V nedeljo, 8. novembra, bo ob 16. uri v Pokrajinskih muzejih srečanje s srbsko pesnico Jeleno Stosavljevic, medtem ko bo ob 20.45 padel zastor nad festivalom z Giobbejem Covatto. DOBERDOB - Znanost na krožniku Zakaj smo bližnji sorodniki šimpanza? Družba Rogos pričenja v petek, 6. novembra, ob 18.30 v sprejemnem centru Gradina nov niz kulturnih srečanj z naslovom »Znanost na krožniku«, ki bodo potekala v sobi za promocijo kraških pridelkov. Pri družbi Rogos hočejo ponuditi mladim raziskovalcem in diplomantom možnost nastopanja v neformalnem okviru, hkrati pa želijo, da bi obiskovalci ob pokušini kraških dobrot spoznali nekaj novega. Upravitelji centra Gradina so tako z novo pobudo pomislili na nov ključ približevanja znanosti. V petek, 6. novembra, bo gost večera Francesco Zanuttin. Mladi raziskovalec iz Krmina bo svoj poseg poklonil Charlesu Darwinu, katerega letos praznujemo 200. obletnico smrti in tudi 150. obletnico izida njegove najpomembnejše knjige »O izvoru vrst«. Zakaj je še danes za nekatere darwinova teorija tako spotakljiva? Zakaj se čudimo, da smo bližnji sorodniki šimpanza? Kulturna srečanja »Znanost na krožniku« bodo okvirno potekala enkrat mesečno. Za podrobnejše informacije sta na razpolago naslov elektronske pošte inforogos@gmailcom in telefonska številka 333-4056800. GORICA - Razstava V Kulturnem domu Sto let brnenja na goriškem nebu V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri odprtje fotografske dokumentarne razstave o bratih Rusjan »100 let brnenja na goriškem nebu«. Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma v okviru praznovanja 28. obletnice odprtja slovenskega goriškega kulturnega hrama (19812009) v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja in Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji. Fotografska dokumentarna razstava, ki je posvečena stoletnici prvega poleta in sploh življenju goriških pionirjev letalstva, bo odprta do 28. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Petkov koncert v Kulturnem domu v Gorici je ponovno potrdil, da je glasba švedske skupine Abba še vedno zelo priljubljena. Številna publika, ki je napolnila goriški kulturni hram, je namreč s ploskanjem in petjem spremljala izvajanja odlične glasbene skupine »Abba-zia« iz Opatije. Pesmi, kot so Mamma mia, Sos, Fernando, Gimme, gimme, gimme in I Do I Do, so takoj ogrele publiko; pozitivna energija se je postopoma stopnjevala do zaključka skoraj dvournega koncerta, ki se je sklenil z devetminutnim venčkom najlepših hitov skupine Abba. Skupina Abba-zia se je tako spet izkazala kot odličen »cover« band, ki zna pospremiti poslušalca v pravljični svet glasbe švedske skupine. Publika je ob zaključku nagradila izvajalce z dolgim in toplim aplavzom. Pobudniki petkovega dobrodelnega koncerta »Abba show« so bili člani čezmejnega goriško-novogori-škega Rotaract kluba s pokroviteljstvom podjetja Termoidraulica Me-deot iz Ločnika in v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice. Kot je ob zaključku koncerta v imenu prirediteljev poudaril Luca Medeot, je imel koncert človekoljubni pečat, saj je del zaslužka šel v dobrodelne namene. Večer je s svojo solidarnostno vsebino povezal prebivalce obeh Goric, tako da je koncert sodil med tiste dogodke, ki so dejansko prekoračili državne meje po vzoru festivala »Across the border«. GORICA - Med nedeljsko spominsko štafeto alpincev umrl Guido Gaier Vipavo je preveslal od izvira do izliva, udeležil se je številnih spustov in regat Kot strela z jasnega, je v nedeljo zvečer v Gorici odjeknila vest, da je umrl vsestranski športnik Guido Gaier. Bil je na pragu osemdesetih let, vendar je kljub sivim lasem dajal vtis mnogo mlajšega človeka. Gaier je bil povsem predan športnemu načinu življenja, saj smo ga v mestu le redkokdaj videvali v »civilnih« oblekah. Stalno je imel na sebi trenirko in telovadne copate, s hitro hojo pa je dal razumeti, da je z dušo in telesom predan športu. Aktivnemu načinu življenja in preživljanja prostega časa se je zapisala tudi njegova žena Ada. Usoda je hotela, da se je Guido Gaier poslovil od tega sveta ravno na športno-spominski prireditvi. V nedeljo pod večer se je namreč udeležil pohoda bivših alpincev iz Gorice h kostnici na Oslavje, kamor so nameravali pone-sti spominski plamen ob dnevu mrtvih. Rahel vzpon proti Oslavju je bil za Guida usoden. Med hojo se je naenkrat zgrudil na tla, vsaka pomoč prijateljev in osebja službe 118 je bila zaman. Odpovedalo mu je srce; žena ga je medtem čakala pri oslavski kostnici, kjer je izvedela za tragično novico. Guido Gaier je bil znan tudi v slovenskih športno-rekreacijskih kkrogih. Čeprav je bil po ro- Guido Gaier vip du Italijan - žena pa je Slovenka, se je zelo rad udeleževal številnih, zlasti čezmejnih športno-rekreacijskih prireditev. Videvali smo ga na pohodih, na kolesarjenjih in tudi na vzponih na Sa-botin. Najbolj se ga bodo spominjali privrženci rečnega veslanja, saj se je z ženo še do pred nekaj leti udeleževal vseh kajakaških spustov po Soči in Vipavi. Za zvestobo na Soških regatah sta pred leti njemu in ženi kajakaški klub Šilec in ZSŠDI podelila posebno priznanje. Z njunim rdečim kanujem sta skoraj dvajset let veslala po Soči in Vipavi ter postala nepogrešljiv par na prireditvah, ki so nemalo pripomogle k odpravljanju državne meje. Šele v zadnjih letih sta Guido in njegova žena veslanje opustila. Zadnjič sva se videla pred nekaj dnevi v neki trgovini v Svetogorski četrti, kjer je Guido prebival. Ko sva čakala, da prideva na vrsto, sva poklepetala o marsičem, predvsem seveda o nekdanjih in prihodnjih športnih podvigih. Guido je veljal za zelo simpatičnega in zgovornega človeka, ki je bil rad v družbi in je rad pokomenti-ral ta ali oni dogodek. Spominjal se je, kal 0/5 O KRANJ O 1/4 S. GRADEC CELJE 1/5 O MARIBOR O 0/5 PTUJ O M. SOBOTA O 0/4 GORICA O 5/12 O N. GORICA 4/11 O LJUBLJANA 1/6 POSTOJNA O 1/5 KOČEVJE N. MESTO 2/6 o ^ ZAGREB 2/6 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 6/13 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRf > -- - '->j ' Jutri bo oblačno, popoldne bo lahko vreme ponovno osla- Jutri bo pretežno oblačno, popoldne in zvečer se bo dež od belo. zahoda razširil nad večji del Slovenije. V četrtek čez dan bodo padavine večinoma ponehale. BARCELONA - Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je včeraj v Barceloni na katedralo Sagrada Familia izobesila transparent, ki poziva k ukrepanju zoper podnebne spremembe. Več kot 20 aktivistov je na strehi barcelonske znamenitosti razprostrlo transparent, velik 600 kvadratnih metrov, s sporočilom "Svetovni voditelji so odgovorni za podnebje", s katerim so želeli opozoriti na srečanje Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki se je včeraj začelo v Barceloni. Gre za zadnje tovrstno srečanje pred decembrskim vrhom v Koeben-havnu, na katerem naj bi se svetovni voditelji dogovorili o nasledniku Kjot-skega protokola. Možnosti, da bodo voditelji še letos sklenili pravno zavezujoč sporazum, so sicer precej majhne. Člani Greenpeacea pa bi s svojo akcijo v Barceloni radi spomnili svetovne voditelje, da je še vedno čas za sprejetje sporazuma o zaščiti podnebja na prihajajoči konferenci v Koeben-havnu. (STA) Vladna seja na Mount Everestu KATMANDU - Nepalska vlada bo imela sejo na Mount Everestu, da bi pred decembrsko podnebno konferenco v Koe-benhavnu opozorila na učinke globalnega segrevanja ozračja. Kot je včeraj povedal minister za gozdove Deepak Bohora, bo seja vlade potekala ta mesec v baznem taboru pod najvišjo goro na svetu na 5360 metrih nadmorske višine. Dejal je še, da taljenje ledenikov v Himalaji resno skrbi ne-palsko vlado. "Želimo pritegniti pozornost sveta za rešitev Himalaje pred podnebnimi spremembami še pred srečanjem v Koebenhavnu," je pojasnil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Ministri se na ta način želijo "iz prve roke" prepričati o posledicah globalnega segrevanja ozračja za Himalajo. Strokovnjaki ocenjujejo, da se ledeniki na Himalaji, od katerih je posredno odvisnih 1,3 milijarde ljudi, talijo rekordno hitro, zaradi česar regiji grozijo najprej poplave, kasneje pa suše. Za podoben korak kot nepalska se je odločila vlada na Mal-divih, ki je sejo 17. oktobra izpeljala pod morsko gladino. Tako naj bi pozornost svetovne javnosti usmerila k zviševanju morske gladine zaradi globalnega segrevanja, ki grozi, da bo poplavila to nizko ležeče otočje. (STA)