265. številka. Ljubljana, v četrtek 19. novembra. XVIII. leto, 1885 I&haja vBJik dan ivHier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poiti prejenoan za a vstrij sko-ogorsko dežele za vse l^to 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden murne 1 t;ld. 40 kr. — Za I. j ubijan <> brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., tu jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za nue*ec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor podtnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., će ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi Be no vračajo. Uredništvo in upravo idtvo je v Rudolfa KirbiSa hi&i, »Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativno stvari. Dr. pl. Gautsch v Taaffejevem kabinetu. — o.— Dr. pl. Gautsch, ki ga je sreča tako mladega dvignila kvišku na stol naučne naše eksce-lence, stopil je v pluskanje naše notranje politike, ne da bi se vedelo o njem, s kakšnimi očmi on motri sedanje gibanje in kako voditi važne posle prevzetega portfelja ga bodo nagibali njegovi politični nazori. Da bi bil novi naučni minister pred ustopoin v palačo na minoritskem trgu brez politične barve, tega kratko malo misliti ni, grof Taaffe pa je po svoji navadi s tem imenovanjem hotel udariti le našo strankarsko-politično poželjivost, predstaviti nam moža, katerega vnanjost ne kaže, da bi imel v sebi kaj vroče politične krvi. Razlogi pa so, da se povprašuje po politični prošlosti novega ministra, da se mu preiskuje srce in obisti; malo je simptomov, temveč nejasnega ugibanja. Pač so tudi nekateri, ki trde, da takega političnega po-zvedovanja pri tem imenovanji sploh treba ni. Vodstvo nauka in bogočastja, pravijo, ničesar nema opraviti s politiko; za tako vodstvo treba je le roke strokovnjaka in le hvalevreden je čin grofa Taaffeja. da si je za to mesto poiskal izrednega šolnika, nepolitikujočega strokovnjaka dra. pl Gautscha. Ob malem je jasno, da so take trditve in argumentacije povsem neumestne v avstrijskih razmerah. Pri D as je s šolstvom tesno zvezano jezikovno vprašanje, vprašanje torej narodno, ki dela najjasnejše izraženo podstavo naših političnili strank. V avstrijskem šolstvu je posoda, v kateri s« podajata nauk in odgoja, baš tako, če ne kot sredstvo veliko bolj važna kakor stvar sama, nauk in odgoja. Zmago dobiva načelo, da jezik učencev, jezik narodov je jedino pravi pripomoček, s katerim se doseza in povzdiguje prosveta. Narodna odgoja, — to je sedaj zastava pod katero imamo avstrijski Smvani vročo borbo z nemškimi nasprotniki, dDbro vedočimi, da narodna odgoja nas usposobi za sanio-svo,,, svoboden razvoj, za narodno nezavisnost. Tako je šolsko polje ob jednem pri nas tudi eminentno pobačno in zatorej ni neumestno, povpraševati so: ali je politično prepričanje novega naučnega ministra tako, da bode narodom dajal, kar je narodovega, mari ga bodo predsodki in neosnovani nazori politični odvračali od pravega in premega pota? Kakor smo že dejali, preteklost dr. pl. Gautscha nam ničesar ne kaže o njegovem dosedanjem prepričanji in zategadelj bujno poganjajo časnikarske kombinacije. Z jedne strani se trdi, da novi mini-■ .er nauka je centralist, protiven separatističnemu narodnemu teženju, učenec iz šole liberalne, ljubljenec Schmerlinga, patrijarha centralistov ter Stre-mayra, ponemčujočega svojega prednika. Drugi časopisi pa trdo, da je dr. pl. Gautsch Že od nekdaj Taaffejeve politike pristaš, pa saj tudi ni misliti, da bi hotel hoditi s kabinetom minister, repre-zemajoč svoj poseben političen program. Obe ti trditvi, po katerih bi tedaj tir. pl. Gautsch imel „jedno telo, a dve duši", zastopani sia jednako močno. Odkrito rečeno, mi imamo lahko hladno krv, naj je vesnična ta ali ona trditev. Novi minister TaafVejevega kabineta ne bo napravil bolj-šegr, naj je vanj stopil kot centralist ali pa kot avLonomist. Razmere so v istini take, da dr. p1. Gautsch more še nadalje „centralist" biti v Taaffejevem „avtonomističncm" kabinetu, da je lahko ravtonomist", poleg tega pa tudi član Taaffejeve „centralistične" vlado. Kako to more biti, kako to umeti? — vprafiajo optimisti, ki žive" v cre&nih sanjah, da je ".....wmie raafiejevega ministarstva avtonomistično, jednakopravno, narodom prikladno. Na tako vprašanje odgovor dobijo, ako šestletno delo sedanjega kabineta ocenjujo na podstavi činje nic, ne pa na podstavi tega, kar jim poročajo plačani vladni lepopisci. Fakta pa prav pravijo, da grof Taaffe še davno nema avtonomističnega, vse narode jednako pospešujočega programa, da ga še manj zvršuje po svoji inicijativi. Marveč se tudi sedaj le toliko stori in zgodi za stvar dežela in narodov, kolikor se od vlade koncesij pribori, koncesij od časa do časa. Ministra predsednika namen je bil, državni zbor tako popolniti, da v njem ne bi manjkalo nobenega naroda, nobenega kraja zastopanega. Ko je bil to dosegel, gledati mora odslej, da si ima v bodoče naklonjene avtonomiste in narodovee, kateri s konservativci delajo večino. Podporo večine moral je grof Taaffe plačevati s koncesijami: s češkim vseučiliščem, z jezikovno naredbo za Češko, s sodbeniško novelo za Dalmacijo in Istro, s šolsko novelo, s širšo samoupravo Galicije glede na šolsko zakonodavstvo, ker drugače bi odrekli svojo podporo Čehi, nemški konservativci, Hrvatje, Poljaki in to so odločno zagrozili in bi tudi letos bili storili naši slovenski poslanci, da se jim ni koncendovala — „kavalirska beseda". Tam pa, kjer okolnosti grofa Taaffeja v koncesije za stvar avtonomistično in narodno prisilile neso, tam je delo sedanje vlade protiavtonomistično, proti« narodno. Denimo resnični položaj Slovencev, vzemimo tožbe Čehov, Poljakov in dalmatinskih Hrvatov, pa nam je kmalu jasno, da grof Taaffe nema necentralističnega ali jednakopravnoga programa — le položaj državnega zastopstva je tak, da mora časih vlada nekoliko popustiti v korist svobodnišega življenja kronovin, v prid narodnega razvoja. Ker tako tedaj Taaffejcv kabinet nema jednotne osnovne ideje, v njem lahko sedi „centralist" poleg „avto-nomista", „gennanizator" poleg „narodoljuba", zato v resnici no moremo reči, da je dr. pl. Gautsch teženju Slovanov prijazen, ker je poklican v Taalle-jevo ministarstvo, niti bode Taaffejevo ministerstvo nam bolj prijazno, ker utegne novoimenovani minister nauka uvidevati narodne potrebe. A osobito ta okolnost bodi vodnica postopanju slovenskih poslancev : Ne veliko zaupati besedi Taaf jevega programa, nego ukoristiti si dano položaje in ustvarjati take položaje, v katerih je vlada prisiljena, odstopiti, koncedovati nam kaj! Vse jo le koncesija, princip nič ! Vojna. Iz dosedajnih poročil z bojišča se da sklepati, da so Bolgari hrabrejši kakor Srbi. Posebno se jo to pokazalo v nekem boji pri Trnu. Jeden sam bolgarski batalijon se je vspešno branil proti dvema srbskima polkoma in ima napravil mnogo škodo. Srbi so samo zategadelj zmagovali, ker so bili povsod v velikoj večini. Slivnico je napalo nič manj, nego 30.000 Srbov, drugi oddelek Srbov jo pa poskusil Bolgare obiti, a ga jo jeden bolgarski batalijon porinil nazaj. Pri Slivnici bil je knez sam osobno v boji in je navduševal vojake. Sedaj pa nekda Bolgarom šo vedno prihajajo podkrepljenja in strelivo. V Vzhodnji Kameliji vlada najlepši red. Uradniki in učitelji so tam vsi ustopili v vojake, da odidejo na bojišče. Ako se Bolgarom posreči Srbe tako dolgo zadržati, da pridejo vsa podkrepljenja k Sofiji, bodo Srbi imeli trdo delo. Pa tudi pri Vidina njih naloga ne bode posebno lahkP. Kes so se srbske čete premaknile proti Vidinu in so v hudih bojih neki pobile muogo Bolgarov. Iz Belega grada se tudi poroča, da so Srbi ujeli nič manj nego 1000 Bolgarov, katero število je pač pretirano. Srbi trdijo, da so sami manj zgubili, a pal je nadporočnik Milanovih, kateri se je odlikoval s svojo hrabrostjo. Ta zmaga pa še ni Srbom zagotovila Vidina. Ta trdnjava je jako močna, še Rusi so v poslednji vojni imeli dovolj truda, da so jo vzeli. Ako jo bodo Bolgari znali le nekoliko spretno braniti, bodo Srbi imeli velike težave, predno zasedejo to mesto. Srbsko oficijalno poročilo o bojih poslednje dni glasi se tako-le: „Ko so bolgarske četo 13. t. m. pri Dnškaniji in Vlasini napali Srbe, so poslednji objavili vojno in se je dalo v noči od 13. do 14. t. m. povelje Četam, da se imajo dalje pomakniti. Kralj je prevzel glavno poveljništvo vojske še to noč in odpotoval v Pirot. 14. dne novembra popo-ludne prestopili so Srbi mejo pri Pirotu, zjutraj pri Daškani-ji in Kladeci. Pri Pirotu so se bolgarske čete umaknile po kratkem boji pred srbskimi četami. Ob 5. popoludne še istega dne zaseli so Srbi Caribrod. ID. t. m. bil je hud boj pri Trnu, ki je trajal štiri ure in končal s popolnim porazom bolgarskih čet, katere so se dobro držale. Srbi so imeli 30 mrtvih in (»0 ranjenih; bolgarske zgube so večje. Bolgarski poveljnik major Nikolajev je mej mrtvimi, 300 Bolgarov je ujetih. Boj je bil na obeh straneh jako hud. Kolona, katera se je a cheval pomikala po cesti proti Pirotu, imela je pri neki karavli hud boj z Bolgari, ki so se dobro branili. Zaradi teme je prenehal boj. Srbi so vzeli najboljše pozicije Napad, katerega so Srbi nameravali dne 16. t. in., se ni mogel vršiti, ker so se Bolgari umaknili proti Slivnici. 15. vodil jo kralj sam vojevanje kot poveljnik vojske. 10. t. m. šli so Srbi dalje. Krajna kolona imela je več trdih, a srečnih bojev. General Lešjanin, katei i zapoveduje samostojnemu oddelku imel je hud boj pri Adlie in zašel to mesto. Na potu iz Adlie v Vidin so napali generala Ifi. Bolgari ob reki Vitbol Po trdem boji bil je sovražnik popolnem poražen in so je spustil v beg. Srbi so ujeli 1000 Bolgarov, priplenili 2 topa, mnogo pušk, municije in vojnega orodja. Srbske zgube so precejšnje, mej njimi jeden častnik. Vjet je jeden stotnik, '2 nadporočnika in v< <'• podčastnikov. Srbske čete so jako naudušene. Prebivalstvo povsod pozdravlja Srbe kot osvoboditelji!." Pričakovati je pa, da se kmalu naredi mir, naj se že sreča obrne na katero stran koli. Končno bode ta stvar reševal evropski kongres, kakor so iz več stranij zagotavlja, in mi so nadejamo, da se uresriči misel ruskega lista „Novoje Vremja', da Bolgarska izide iz te vojne kot nezavisna država, naj bode njen izid kakeršen koli. Politični razgled. Notranje «ležele. V Ljubljani 19. novembra. O novem imućnom ministru se govori, da ne bode dopuščal, da bi se vseučiliški profesorji udeleževali politiških demonstracij, Pa tudi za dijake na velikih šolah hoče uvesti strožjo disciplino; Maloletnim dijakom namerava neki prepovedati, da ne smejo ustopati V dijaške zveze. Kavno tako baje hoče prepovedati dijakom nositi pOLebna znamenja, katera tilistre bodo v oči. Ker pa večina vseučilL-nikov še ni dopolnilo 124. leto, bode se število članov v dijaških zvezah jako pomanjšalo, ako bode ministerstvo res kaj tacega zaukazalo. Vsi eeski listi bavijo se s Clainovim predlogom, da se uvede drugi deželni deželni jezik na srednjih šolah kot obligaten predmet. „Politik" misli, da ta predlog ni lahko izvedljiv, ker tretja točka člana XIX. drž. osnovnih postav določuje, da S£ uikdo ne sme siliti k učenju druzega deželnega jezika. Ta list tedaj misli, da bi se morala ta določba člana XIX. osnovnih zakonov prenarediti. „Narodni Listy" pa mislijo, da se obligatni pouk druzega deželnega jezika ne sme zmatrati za nikako silo, ker ni nikdo prisiljen obiskovati srednje šole. Ta list se samo boji, da ne bi upe rjava nemščine kot obligatni predmet na čeških srednjih šolah zapeljavala starišev, da bi svoje otroke pošiljali v nemške ljudske šole, da ne padejo v nemščini v prvem raziedu srednje šole. Odrski državni zbor snide se v soboto, v ponedeljek začno že merito.ična posvetovanja. Najprej se bode posvetoval o spremembi zakona o kraljevih notarjih. Hkratu začne tinančni Ousek svoja posvetovanja o budgetu za bodoče leto, ravno tako začno tudi drugi odseki takoj svoje delovanje. T uaii je «1 ratove. Sedanje francosko ministerstvo ne bode več dolgo ostalo na krmilu. Ze danes je čaka v zbornici hud boj. Radikale) bodo odločno zahtevali občno pomiloščenje političnih zločincev, v kar vlada baje ne bode privolila. Sicer pa sedaj še ne mislijo vreči ministerstva, ampak hočejo čakati do Novega leta, da bode že voljen nov predsednik republike. — Iz lla-Noi-a poroča general Courcv, da francoske čete preganjajo pomorske roparje. Domacinci podpirajo Francoze. Kolona Jaumontova posela je več krajev mej Uudečo in Cisto roko. Itn -5to-ii it-lesk.! mejna komisija začela je že svoje delo. Nekaj mejnih stebrov je že postavila. Prvi mejni steber postavila je dve vrsti severno od Cultikara. V štirinajstih dneh bode komisija končala svoje delo pri Cullikarji in odide na Kušk. V ponedeljek bode v laeitvsStcm državnem zboru prvo branje bndgeta. Prejšnje predsedstvo bode se najbrž zopet izvolilo. O davka na slailor se pa sedaj posvetuje poseben odsek zveznega sveta. Danes so volitve na Anglcsk^u!. Katera stranka zmaga se za gotovo ne da sklepati. Liberalci imeli bi dosti več upanja na zmago, ko bi bili jedini mej sabo. Konservativcem bode mnogo škodovale vesti iz Sudana in z Balkana, iz katerih se vidi, da se sedanja vladna politika ni bila posebno srečna. Hudo pa agituje za konservativce duhovščina, ki ima tuđi jako mnogo upliva. Letošnje volitve so posebno pomenljive ker stojimo na pragu velicih dogodkov. Želili bi torej, da zmaga Gladstone, ki je prijatelj llusiie in S.ovanov sploh, ne pa Salis-burrv, ki skuša mej slovanske rodove sejati razpor. Iz Trsta 17. novembra. [Izv. dop.] Naša društva pričela so se sedaj živahno gibati, in vsako skrbi, da svoje člane kolikor možno zadovolji v vsa-cem oziru. Imamo sedaj štiri različna društva, katera se morajo s Tržaškega stališča zmatrati za naše šole, kjer se naše ljudstvo, kar se ga jo do sedaj združilo, krepi v narodnem čutu in uči spoznavati svojo moč. Tudi za odgoj o mladega naraščaja se skrbi, da ne bi mladi zarod gle le slovenske odgoje zaostal, ter bi narodno polje brez delavnih močij ostalo, katerih nam še veliko primanjkuje. Posebno društvena vodstva naj se brigajo, da svoje člane poučujejo praktičnega društvenega delovanja. Kes da so na a društva sploh dobro urejena in upravljana ali vender še mnogo primanjkuje, da bode sploh ljudstvo imelo popolnem v nje zaupanje. Dobre gospodarske in štedljive osobe so glavni faktorji vsacega društva; in take osobe, ki ne znajo ožje svoje hiše gospodariti, tudi neso zmožne za društvene svetovalce. Veliko hrupa in besedičenja napravila je po vseh slojevih meščanstva, iznajdba mikrobov v Na-brežinski vodi po „Triester Zeitung". Ljudje, kateri imajo po hišah Nabrežinsko votlo napeljano, se je ne upajo piti, ker je po mnenji nemškega lista ta voda prouzročila legat (vročinsko bolezen), kajti uprav ondi, kjer imajo v hiše napeljano Nabrežinsko vodo, jih je po zdravstvenem izkazu največ zbolelo. „Indipendente", magistratov organ v polemiki z na-pominanim nemškim listom, daje krivilo konsorciju Nabrežinskega vodovoda, da je le slednji največ pro-uzročil nusprotstvo posestnikov Bistriške vode, ter ob jednem dolži Ljubljansko vlado, da Tržaško mesto še sedaj nema zdrave pitne vode; ker je stvar zadržala, in nasproti dobremu namenu večine sedanjega svetovalstva ostala gluha. Nadalje obžaluje, da so agitatorji nas zbegali in tako napravili veliko protiagitacijo in s tem miren narod probudili itd. Vrhu vseh teh volilnih manevrov in liberalnih grehov, prišli so še novi grehi na dan. Nekateri mestni uradniki v javnej bolnici poneverili so v teku desetih let od 15 do 20 tisoč goldinarjev. To so mikrobi Tržaškega magistrata iredentarskega duha. Drugo poneverjenje pojavilo se je v Dreher-jevi pivovarni pri sv. Ivanu; tamkaj je neki Matija Deutsch, viši uradnik, poneveril čez 30 tisoč goldinarjev. Odšel je z ženo in štirimi otroci iz Trsta, ne ve se kam. I* Kranja 17. novembra. (Koncert god-benega kluba v prid gorenjskim poplav-Ijencem). Koncert tukajšnjega godbenega kluba, kateri se je vršil dne 15. t. m. v krasno renovira -nej dvorani čitalnični v prid gorenjskim poplavljen-cem, bil je sijajen. Najboljši Kranjski krogi bili so zastopani pri tej vpselici, celo nekaj gospodov iz Tržiča prišlo je darovat svoj obolus /a ta blagi namen. Dobro vedoč kako plemenitej stvari velja ta koncert, izbral je godbeni klub za ta večer kakor navlašč in postavil je na program jako izbrane komade. Pohvalno je omenjati, da so se vse točke programa izvršile precizno, eksaktno in izborno, bilo bi odveč, to je o našem godbenem klubu že davno znano. Vse točke programa vsprejele so se s polnim priznanjem in gorko pohvalo, a navdušenje pri-kipelo je do vrhunca, ko je klub sviral „pesni venec" skladbo g. V. Parme. Ta potpourri, ki je jako srečno izbrati in sestavljen iz naših narodnih pesen, ogreti je moral vsacega, kdor ima le količkaj čuta za naše milo doneče in v srce segajoče narodne pesni. S frenetičnim ploskanjem vsprejelo je občinstvo to točko ter jo burno odobravalo, kakor tudi Zajč-ev Uboj, s katerim je godbeni klub ta svoj koncert zvršil. Vspeh bil je jako povoljon, godbenega kluba morejo tem koncertom nabralo plavljence. Kdor in gospodje udje ponosni biti, da se je s 01 gld. za gorenjske po-naše razmere pozna, pritrditi mora da so ti dohodki tako rekoč ogromni za naše mestece. Vsa hvala in priznanje tedaj g. udom godbenega kluba za ta krasni večer, ki so ga nam priredili 8 svojim koncertom Želimo pa, da bi godbeni klub, kateri se je v kratkem času svojega obstanka pridobil toliko zasluženih simpatij in laskavih pri-znanj za svoje vspehe, prav kmalu zopet nastopil ter nam priredil tako zabaven večer, kakor je bil dne 15 t. m. In tej želji naj dodamo le še to, da se naj godbeni klub i nadalje ozira na domače slovenske skladbe, kakor je to storil pri zadnjem koncertu, vsaj domače skladbe zanimajo v prvej meri slovensko občinstvo. Slednjič ne smemo nikakor prezreti, da sta tudi dve gospici Kranjski sodelovali pri tem koncertu, kar nas je jako razveselilo. Godbe-nenm klubu pa zakličomo: Vrlo naprej! S {'attkža ob Savi 17. novembra. [Izviren dopis.] Hvala Bogu, vina smo že precej prodali in po precej dobri ceni, le škoda, da je bilo letos primeroma malo vina. Prvi mošt iz kadi t. j. še mej trgatvijo, prodal se je po 7 gld. 80 kr. 8 gld., in 8 gld. (JG kr. vedro na Gorenjsko. Dražji se je pa prodal pozneje, a še popolnem gost. Najvišja cena bila mu je 13 g.d. 80 kr. vedro. Vina so izborno dobra z izvrstnim okusom, sladka, močna z lepo barvo, kratko letošnje vino je harmonično vino, ter zaradi tega tudi zelo zapeljivo. Zraven gori omenjenih lastnostij ima tudi še posebno prednost, da namreč ljudij pripravlja v najboljšo t. j. „zidano voljo." Pijanci se letos ne pretepajo kot druga leta, ampak so zelo spravljivi, družni in vedno najboljše volje. Najsibode v gostilni ali drugje, pijejo, si v roke segajo zagotovljajoč drug druzega prave, prisrčne prijaznosti in prijateljstva, poljubujejo se itd. Da pri vsem tem ne manjka vsakovrstnih „učenih" in „modrih" govorov in parlamentarnih razprav se razume, vse pa se vrši v najlepšem redu. Da se je pa letos vse jedno te naše božje kapljice varovati treba, ako neče biti kdo prehitro ali preveč pijan, naj služi v potrdilo tega, sledeča, resnična dogod-bica iz našega kraja. Kmetic šol je proti večeru v Stražo po pijačo, za krojače in črevljarje koje je imel ravno v hiši. Da ne bi po noči hodil, in ker se mu je tudi domov mudilo, se vrne kar hitro zopet domov ! Uineje se, da ga je v naglici vendar-le par kozarčkev stisnil. Nekoliko časa gre mirmo in tiho, potem poskusi peti, a kmalu pa je pričel cesto meriti od jed-nega do druzega kraja, slednjič se — zvrne na sredi ceste, kjer tudi še naprej pevajoč obsedi, dolgo tu sedel, ko vidi svojega soseda z vozom isti cesti prihajati, kojemu z znamenji itd. pove, se on vozu ogniti ne more, naj se torej voznik z vozom njemu ogne. Da ga je potem sosed domov Spravil, se razume. Vino pa letos ni samo tega kmeta prevaralo, ampak že tudi marsikoga druzega ; Ni po da terej gospoda pozor, in ne držite se preveč „aazaj", kadar pijete. Tovornikov hilo je precej mnogo tukaj, a prodalo se je tudi veliko vina kar pismeno na vse kraje od gospodov društva, kojih imena smo že navedli. Društvo našo je, ako ravno še le prvo leto delujoče, res pokazalo vso spretnost pri tem poslu, posebno pa zato, ker se je povsod energično in strogo ravnalo. Je pa tudi društva namen in geslo brezo/i rn o, nesproaljivo, ojstro ravnati z vsakim in ga prav pošteno označiti in ošteti, ter vsako sleparijo, ako ne bode šlo z lepa, pa z vsemi dopuščenimi, poštenimi sredstvi in pripomočki obelodaniti ter odpraviti. Nasprotovalo se je pa tudi, in se nasprotuje posamičnim Članom omenjenega društva, tako, da bi marsikomu kak slepar škodoval, če bi le mogel. Hotelo se pa je tudi po ravnanji lažujivega in sleparskega mešetovanja gorenjskim in drugim vinskim trgovcem škodovati. Nekaj jih je bilo vendar le na led speljano, a večina ne. Upamo pa, da je bilo zadnjikrat Nek tukajšnji slepar in širokoustnež, pisal je namreč na več tovornikov na Gorenjsko, da je vino tukaj že vse prodano, da je pot k nam tedaj zastonj; vina pa imamo še zdaj za prodaj! Zakaj se je to zgodilo ? Prvič zato, da bi se društvu nagajalo, ker ne bi naši vinorejci povoljno ali pa prav malo vina prodali, spravilo bi se tedaj društvo ob zaupanje pri ljudstvu; drugič bi jednaki Vampirji sami, kolikor bi bilo v njih moči, vino po najnižnji ceni od ubozega kmeta, koji ravno na jesen najbolj denar za različne potrebe imeti mora, izpreiali in izciganili; tretjič bi sami potem gorenjske vinske trgovce prav do čistega odrli, kar kožo doli, kajti od takih oderuhov se ne dobi tako ceno vino kakor naravnost od vinorejcev, in če se dobi, kako vino! Jedenkrat sedel sem v gostilni zraven nekega Angleža, imela sva vsak isto jed in pijrčo za se; jaz sem plačal 58 kr. a „english manu 1 gld. 62 kr. Nescm se mogel zdržati, da bi nata« karju ne omenil, da ga je prav do kože odri; rekel mi pa je: Morate mu vender na obrazu brati, kje da je doma, ako vsaj trikratno ne plača, menil bo, da je stvar za nič in da se tudi najedel ni. Vinsk: trgovci naj se torej s tem še jedenkrat svarijo pred takimi sitnimi usiljenci. Vina je pri nas, kakor že omenjeno, malo; kdor tedaj dobro kapljico kupiti želi, naj se požuri, kajti kmalu bo p P njem. I« Ccfi.ja 18. novembra. („Die .Perle' d er Priesterschaf t,tt) kakor ga je „ V ah terca" nekdaj imenovala, naš „slavni" nemški opat vitez VVretschko, naročil je - - kar je bilo „Slovenskomu Narodu" že brzojavljeno — odstraniti stranišče, katero si je iz božjega groba „nemške" cerkve dal na holmci sv. Nikola napraviti, ter ga ni več, na do-tičnein mestu. Govori se, da bode to stranišče preneseno v lokalni muzej, kjer se bo s poverjenim zapisnikom one sejo, v kate roj se je opatu, votirala zaupnica mestnih očetov, shranilo med sta-rožitnostimi m znamenitostim! Celjskimi. Ko se bo preneslo v muzej, čuje se, bodo nemški Celjani napravili velike slavnosti, jednake kakor zidovi, ko so prenesli za kralja Davida skrinjo zaveze. Ne ve se pa še, ali bode naš župan dr. Neckermanu posnemajo kralja Davida tudi plesal pri tej priliki pred to skrinjo zaveze naših nemških Celjanov. Če bo res, bodem Vam na vsak način o tem natančneje poročal. Iz Veržcja 15. novembra. [Izv. dop.] Kakor se je že pred kratkim poročalo, bode v sosednem trgu Ljutomeru začetkom prihodnjega leta volitev občinskega zastopa. Prebivalstvo imenovanega trga je razen nekoliko obrtnikov in štacunarjev, koji vsi od Slovencev živijo, skozi in skozi slovensko. Leta 18G9 naštelo se je v Ljutomeru 1074 duš; koliko je mej temi Nemcev, nam ni na tanko znano, ali sigurno lahko rečemo, njih število 30 ne presega. Kljubu temu pa je do sedaj občinski, zastop tega starega trga v nemških, oziroma v nem-čurskih rokah. Komu moramo to prištevati, našim nasprotnikom, ali naši ogromni večini? Po našem mišljenji bi za nasprotnike abotno bilo, ko bi pozicij ne za-seli, koje naši samovoljno zapuščajo in nasproti temu je zelo žalostno za naše Ljutomerske narodnjake, da to, kar je njihovo, zavzema nasprotna stranka. Temu je neka mlačnost uzrok in te napake se ima v kritičnem momentu znebiti slehern narodnjak. Drugi tudi pravijo, da so temu političnemu mraku krive zveze, katere naši z merodaj-niini nemčurji vzdržujejo. Želeti bi bilo, da se pri sedanjih volitvah ne bi več gledalo na družbinske in službene zveze in razmere, ker to le samo našim nasprotnikom koristi, temveč le samo na našo narodnost in ta mora biti čista kakor zlato. Sosedni Ljutomerčanje pokažite, da neste Vi in Vaši pradedi potomci Thuringov, Bavarcev itd., temveč zvesti sinovi blage nam majke Slave. Pr ivina. Iz Srednje vasi v Boh i nji 15. novembra. [Izv, dop ] Danes bil je za nas oddaljene Bohinjce vesel dan. Praznovali smo imendan patrona farne cerkve sv. Martina, z običajno lepo slovest-nostjo, razen tega pa je bil v ta dan pri nas popotni učitelj, tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Pire. Predavanje tega gospoda bilo je povsem dobro, temeljito, strokovnjaško zlasti pa jako poučno. Razlagal nam je v prvi vrsti za Bohinj ve-levažno živinorejo, katera je — lahko rečemo — poglavitni steber tukajšnjih kmetovalcev, Bohinjec redi mnogo goveje živine, od katere dobiva že dovolj znani okusni bohinjski sir, ki ima prav lepo prihodnost. Umetna sirarija razvila se je tukaj še le v novejšem času; osnovale so se po vaseh sirarske družbe, katerih namen je pospeševati izdelovanje sira, ter tako pomagati, da kmet svoje mleko hitro in dobro speča. Nadalje poučeval je gospod Pire o sadjarstvu. Tudi v tej stroki videli in spoznali smo njegovo temeljito znanje in občinstvo zanimalo se je prav živo za njegov pouk. Da so taka predavanja jako redka, srčno ob- j žalujemo. Koliko lepega in koristnega bi se pri ta- | cih prilikah priprosti kmet naučil, kolikanj bi se i zboljšal kmetski stan! Kranjski kmet sicer dobro obdeluje svoje polje, ali zakaj bi se to znanje ne razširilo in pomnožilo vedno bolj in bolj? Seveda to tako hitro ne gre, mislim pa, da je mogoče s časom lep vspeh doseči, in k temu pripomogla bi nam veliko jednaka predavanja. Želeti je torej, da bi nas gospod učitelj bolj pogostem pohodil. Taka predavanja kmeta vzbujajo, kajti on se v svoji stari navadi, ki mu je že železna srajca, niti ne zave, da mora svoje znanje tudi pomnožiti; on dela vedno jednako, leto za letom ter tako ostane pri starem. Pač so, ki se za stvar živahneje zanimajo, a to zanimanje ni splošno ter ostane le v ožjem krogu, Upamo, da se pri jednaki priliki kmalu zopet vidimo. B . . . . r. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 17. novembra. (Konec.) O prodaji mestnih parcel poleg deželne prisilne delavnice, poroča v imenu finančnega odseka podžupan Petričič, Ker je pa došla nova ponudba še za druge parcele od vodstva deželne prisilne delavnice (v jamah, kjer se je nekdaj nasip kopal) sklene se, da se o tej zadevi sklepa še le, ko se bode vsa zadeva natančneje preiskala. Odbornik Hribar poroča potem v skoro jedno uro trajajočem poročilu v imenu finančnega odseka o računskih zaključkih za 1884 leto. Mej mnogimi predlogi, katere je stavil poročevalec, je posebno važen predlog, naj se vendar jedenkrat napravi bilanca imetja Ljubljanskega mesta, da meščani izvedo, koliko ima mesto premoženja, koliko pa dolgov. Zupan Grasselli je k temu predlogu opomnil, da je jako umesten. Mnogo desetletij se o premoženji Ljubljanskega mesta nič natančnega ne ve, akoravno bi bilo to zelo potrebno. Dosti prej, nogo se ta stvar razgovarja v mestnem zboru, mislil je tudi sam že na to in naročil drugemu mestnemu komisarju Križaju, kateri je jako spreten, poučen in vešč o takih sosebno Ljubljane se tikajočih zadeval, naj ob zimskem času, ko ne bode imel toliko posla, sestavi pregled premoženja. A župan je sicer prepričan, da bode g. Križaj svoje naročilo izvestno dobro rešil, dvomi pa, da mu bode mogočo, ker mu že sploh o drugih poslovili časa primanjkuje, izvršiti stvar tako, kakor želi finančni odsek. Da budemo o tej zadevi vedno na gotovem, treba posebnega organa v osobi stalnega mestnega knj igo v od je, Pri glasovanji se računski sklepi za 1884 odobre in vsi predlogi finančnega odseka vsprejmo, potem pa javna seja sklene. Domače stvari. — (Tiskovno pravdo) naklonil nam jo g. Anton Berce, kaplan, poprej Borovnici, sedaj v Planini. V 246. štev. „Slov. Naroda" priobčil je bil g. Janez Borštnik, posestnik v Dolu pri Borovnici „ Odprto pismo g. kaplanu Antonu Bercetu", po katerem se slednji na svoji časti žaljenega čuti. Najel je g. dr. Suppana, kateri je uložil tožbo proti g. Borštniku, ki se je bil pod dotičnim poslanim s polnim imenom podpisal. A ker bi si g. dr. Suppan z jednim zatožencem stekel premalo lovorik, raztegnil je tožbo tudi na našega urednika g. Ivana Ž e 1 e z n i k a r j a. Imeli bodemo torej zopet obravnavo pred porotnim sodiščem. — (Imenovanje.) Predsedništvo tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva imenovalo je oticijala g. Fridolina Ipavica pristavom pomočnik uradov z naslovom „ravnatelj" v IX., kanclista gosp. Frana Za vir Sk a oficijalom v X. in računskega topničarskega podčastnika 1. vrste g. Lavoslava Rotha kanclistom v XI. dijetnem razredu. — (Slovensko gledališče.) Včeraj bila je druga letošnja predstava, gledališče pa z ozirom na današnji imendan cesarice razsvetljeno. Predstavljali sta se dve igri: „V spanji." Vesela igra v jednem dejanji. Spisal Julij Rosen, poslovenil Josip Nolli. in „Moja zvezda." Vesela igra v jednem dejanji. V Francoščini spisal M. E. Scribe, poslovenil Val. Mandelc. Igrali sta se obe prav dobro, na občno pohvalo in odobravanje, k čemur so pripomogli vsi predstavljalci, v prvi igri gospici Vrtni kova in Zvonar jeva, gg. S lobod in in Danilo, v drugi igri pa gospici Zvonar je v a, in N i-grinova, gg. Kocelj, Danilo, S lobod in. Obžalovati moramo, tla je bilo gledališče slabo obiskano. Dramatično društvo, ki s tolikim trudom naš Thespijev voz naprej potiska, bi pač zaslužilo, da mu daje občinstvo več podpore. Tako pa je malomarnost občinstva mnogo kriva, da naša Talija bolje ne vspeva. Videli smo mnogo takih, ki jih ni bilo, osobito pa tistih, ki prav slastno in na polna usta kritikujejo, a dejanski ničesar ne pripomorejo, da bi se obrnilo na bolje. — (Za bodove porotno zasedanje) ■ izžrebani so sledeči gospodje porotniki: Auer Jurij, hišni posestnik v Ljubljani; Babnik Josip, posestnik I in krčimo v Ljubljani; Bolka Anton, posestnik v ; Štosci; Brenfiič Ivan, posestnik na Vrhniki; BUr-! ger Leopold, trgovec v Ljubljani; Czerny Karol, j hišni posestnik v Ljubljani; Faleschini Fran, zidarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Finžger Josip, oštir na Brezji; Gams Ivan, posestnik v Loki; Geltner Henrik, špecerijski trgovec v Ljubljani; Ge-strin Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Grašek Jar-nej, hišni posestnik in trgovec v Kamniku ; Guzelj Ivan, posestnik v Loki; Gvajc Anton, tesarski mojster v Ljubljani; Janeseh Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Jesenko Blaž, hišni posestnik v Ljubljani; Klinar Andrej, kmet v Planini; Klopčič Ja kob, hišni posestnik v Ljubljani; Kreuzer Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Krisper Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Kunaver Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Kunaver Mihael, hišni posestnik in krčmar v Dravljah; Kunst Anton, čevljar v Ljubljani; Majhen Ivan, kmet na Brezji; Maver Peter ml. hišni posestnik v Kranj i; Novak Anton, hišni posestnik in krčmar v Stcpanivasi ; Ojsttič Fran hišni posestnik v Ljubljani; Puppo Karol, trgovec v Ljubljani; Rasp Blaž, hišni posestnik v Ljubljani; Recher Vihtor, hišni posestnik v Ljubljani; Rode Josip, hišni posestnik in krčmar v Kamniku; Sa-massa Albert, tovarnar v Ljubljani; Schuster Anton, trgovec v Ljubljani; Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani: Slitscher Albin, trgovec v Ljubljani; Tome Ivan, hišni posestnik v Ljubljani. — Za namestnike pa gospodje: Bončar Egidij pek; Doler Gašpar, branjevec; Ferjan Josip, ključar; Kopač Ivan, mesar; Plahutnik Jurij, kramar; Podgoršek Jarnej, hišni posestnik; Uazinger Raimund, špediter; Simonetti Ferdinand, hišni posestnik in zlatar; Strel Viljem, hišni posestnik; vsi iz Ljubljane. — (Naslovna knjiga za izvozno trgovino a vs t r o-o ge r s k e monarhije.) C. kr. trgovsko ministerstvo vabi trgovske in obrtne zbornice, naj bi opozorile udeležence na „naslovno knjigo za izvozno trgovino", ki se bode izdala vsled visokonjegove in vis. kr. ogerskega trgovskega mi- nisterstva opomnje, kateri je naloga, da razširi ter oživi znanje izdelkov avstro-ogerske obrtne marljivosti po prodajališčih domače izvozne trgovine. V načrtu se opisuje, da je glavna ovira avstrijski izvozni trgovini ta resnica, da naši izdelki po mnogih inozemskih trgoviščih neso dovolj ali celo nič poznani in da se c. kr. konzulom ne nudijo dovoljne prilike, da bi se sozvedili popolnem z obrtnimi in trgovskimi razmerji Avstrije. Kot nemotljivo sredstvo, da se odpomore tej nepriliki, priporoča se izdatev „naslovne knjige za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije", ki bi se priobčila tozemskim in tujim udeležencem, kakor tudi vsem našim konzulskim zastopništvom v inozemstvu, ter jim omogočila, da bi se nahajala pri vseh v na njih uvoznikih v avstro-oger-skih društvih v inozemstvu, v največin gostilnah celega sveta in n a vseh a vstr o-ogerskih, nemških, italijanskih, španj-skih, francoskih ter angleških parni-k i h, ki donašajo trošivce na kopno. Pojedine obrtne skupine se bodo uredile tako-le: gosp. c. kr. trgovski svetnik dr. J. Zapf, (Dunaj L, trgovska zbornica, borzna palača) bodo uredil: kemično obrt, glinsko obrt, obrt kratkega blaga, j usnje in usnjenino, gumine in gutaper-! čine; gosp. c, kr. trgovski svetnik Viktor Wolf ■ (Dunaj L, Nibelungengasse št. 8) bode uredil: ru-i daistvo in talilstvo, mašinsko obrt, surove in izde-' lane kovine, znanstvene instrumente in orodje; g. ! dr. E. J. Augspitzer (Dunaj L, Eschenbachgasse I št. 11) bode uredil: Tekstilno obrt (tkalstvo), obrt ; za oblačila, les in lesne izdelke, poligrafsko (inno-: gopisne) obrti, živež in užitnine, pivo, vino, žganj -stvo, sladkor in mlinska obrt. Naročila za uvrstbo naj se pošiljajo, kakoršne obrtne stroko I je že jedne mu treh urediteljev kar mijliit-, reje možno, ker je skrajni rok v vsprejemanje na-: ročil dne 20. decembra t 1. Razen tekstov, ki se imajo pošiljati gg. urediteljem, naj se pošiljajo vsi dopisi „uprav ništvu naslovne knjigo za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije1'. Dunaj L, Elizabetna cesta št. >i. Pojasnila se poizvedo tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric. Objavil in založil dr. Jožef Pajek. Cena 4 0 kr. V Mariboru 1 885. Natisnila Leonova, pozneje tiskarna sv. Cirila. G G strani v 8".) Vsebina je razdeljena na tri dole: I. Volkmerjev- životopis (str. 5—8); II. Književno blago Volkmerjevo, uvrščeno po onem redu, v katerem je nastalo (str. 8 do 12) , III. Volkmerjevo basni in pesni (str. 18 00). V kazalu so imena 81 basnij in pesnij pregledno urejena po abecedi. Izdajatelj (predgovor str. d) želi svojim rojakom ustreči s kratkočasnini in koristnim berilom, ki nehote čitatelju smeh v lice privabi, pa tudi resne misli in čute vzbuja. Ker je spis zavoljo posebnosti Volkmerjevega jezika tudi slovničarjem namenjen, ki so se že tudi dozdaj zanj zanimali, ga ni celo nič spremenil ali popravil, kar bi se znabiti komu potrebno zdelo, nego je vse celo zvesto po virih posneto, katere povsodi točno imenuje. — Novo delo velecenjcnega gospoda pisatelja se tedaj priporoča vsem prijateljem naše književnosti po zuanstveni metodi in po kratkočasnem in koristnem berilu, pa tudi po lični obliki iz tiskarne sv. Cirila. Orešec. ■— (Narodna čitalnica v Š k o f j i Loki) priredi v svojih prostorih v nedeljo dne 22. novembra t. 1. veselico na korist po povodnji poškodovanih Gorenjcev. — Vspored: 1. Narodna: »Popotnik«. — o. F. Vilhar: „Zakaj si se mi udala", samospev s spremljevanjem na glasoviru. —8. F. Maver: „Tičica gozdna", čveterospev. — 4. Župan. Izvirna šaloigra v dveh delih. — 5. Ples. — Za-tek točno ob 7'/a uri. — Ustopnina: udom 20 kr., neudom 40 kr., družinam 1 gld. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. — (Vabilo k veselici), katero priredi Sežanska čitalnica dne 22. novembra 1885. leta v dvorani gosp. viteza Scaramanga. — Spored: 1. rZa Hrvate" — poje domač zbor. — 2. „Mi vstajamo" poje kraški kvartet. — 3. „Pevčeva kletev" — Deklamacija. — 4. „Na straži" — poje domač zbor. 5- „Lovska" — poje kraški kvartet. — 0. ,,Bob iz Kranja" — vesela igra s petjem v jednem dejanji. — 7. Ples. — Pri plesu svira izvrsten kvintet — Začetek ob 1XU uri zvečer. — Ustopnina k besedi in plesu za osobo 50 kr. — (Akademično društvo „Triglav") ima svoje III. redno zborovanje v petek dne 19. t. m. v gostilni „zur alten Bierquelleu in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. II. Vat. Lizinski: „Tara gdje stoji", čveterospev. III. „Jastreb in golobica", slika izza mladih let, predava g. stud. med. B. IV. Dr. G. Ipavec: „Mrak", z bariton-solo. VI. Slučajnosti. Gosti dobro došli! Telegrami Slo venskemu Narodu": Sofija 17. novembra v noči. Vsled današnjega vspeha je Slivnica oproščena, odstranjena nevarnost za Sofijo in bržkone bodo Srbi tudi Dragomansko sotesko ostavili. Levo srbsko krilo, popolnem poraženo, preganjajo Bolgari. Desno srbsko krilo tudi ni srečnejše, a se ne preganja. Zvečer počivajo Bolgari 17 kilometrov na levi od Slivnice. Vojaki navdušeni. Pirot 18. novembra. Oficijalno, Prešte-vilne bolgarske čete napale so v torek pred Slivnico skrajno levo krilo Srbov. Sovražnika zavrnili smo po trdovratnem boji, v katerem so se vojaki večkrat bili mož proti možu. Vsled sovražnikovega napada začele so tudi ostale srbske divizije boj proti vsem bolgarskim pozicijam. Stoprav v mraku ponehalo je streljanje topov in pušk. Srbi vzdržali so se v novo pridobljenih postojankah. Srbi izgubili so 60 mrtvih, 300 ranjenih, izgube Bolgarov neprimerno večje. Atene 18. novembra. (Zbornica.) De-Iyannis odgovoril je na neko interpelacijo, da so odnošaji s Turčijo prijateljski. Pariz 18. novembra. Shod vse levice je sklenil, da se Brisson naprosi, naj skoro skliče kongres, da se voli predsednik. V govorih kazala so se jako različna mnenja. RangOOn 18. novembra. Po triurnem boji Minhala včeraj naskokom vzeta. Izgube Angležev neznatne; jeden častnik ubit, trije ranjeni. Pot v Mandalav sedaj prost. Avstri JNliti *.|x-<-i jalil «-(u. Tridesetletna izku\ Btvii so dokazalu, tla se je „.Vio U o v B eidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prehavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljiei z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založil k ■ a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—9) VABILO SOKOLOV „JQUR-F)XE", kateri bode v soboto 21. novembra 1885 v gostilni ..Pri Virantu". f-i i* o xt e r> i 1. Pozdrav čast. gostov. 2. Kedtrd; „Hrntje v kolo", zbor. 3. O trdnjnvski vojski, posebno o obleganji ali pravilnemu napadu trdnjav ali ost rogov. Predava M. J. 4. Mcn)t)(ihl: ..Moj dom*', zbor. 5. Komični prizor: „Korovnr na seninji". 6. Dr. Ipavec: „Na plesa", zbor. 7. Potovanje po l.nškem in bivanje v Neape^ji in Rimu. Predava F. D. 8. Volarič: „Slovenca dom", zbor. 9. „Ribuiški Gregor", burka. 10. * * * „Murjoiikn", zbor. Petje izvršuje oddelek slovenskega delavskega pevskega društva ..Slavce-1. Začetek točno ob 11. uri zvečer. reditelj. Tiojei: 1 K. novembra. Pri *>|»jic x Richter z Dunaja. — Mnycr, Aichler iz Trsta. — Blioori iz Gradca. — pT Bacho iz Hrvatskega. — Ilerbstein z Dunaja. Pri tM»tmrji n\NtrlJHkeiu: Iladki iz Divačo. — Hvala i/. T ilmina. Umrli so v LJubljani: 14. novembra: Alojzij Poš, črevljar, 42 let, Poljanski nasip št. 60, za katarom v črevesu. 16. novembra: Alojzij EEoblar, posestnik, 515 let, je patoma od Zidanega mostu do Ljubljane v vlaku umrl za mrtvoudoui. Urša Ppdlipnik, gostija, 93 let, Karlovska cesta št. 7, zi starostjo. 16. novembra: Fran Melik, delavčev sin, 2 meseca. Črna vas št. II, /a bo/.jastjo. — Anton Berlogar, bivai hišni posestnik, 7<> let, Hilserjeve ulice št. 0, za sušico. V deielnej bolnici: 15. novembra: Josip Ivandek, gostuč, 88 let, za starostjo. 14. novembra: Tine Skcl-I, hlapec, 60 let, za oslablje-njem moči. Meteorologično poročilo. ca 9 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Modrina v mm. > o 7. zjutraj 74302 min,. — 14" C si. vzh. obl. a 2. pop. 740 tJ7nim. 14° C 8l. SVZ. d. Um. 000 mm. od 9. zvečor 739 71 mm. 00° C sl. SVZ. obi. Sredina temperatura O-0u, za 3 3° pod nonnalom. Vremensko porodilo 18. nov. V srednji Evropi pada zračni tlak. Najnižji je pa na severu Evrope in na &panjskem, najvišji v Južni Rusiji. Vetrovi slabi, Bamo ob morskih obrežjih precej močni. Ob Donavu dež in sneg. — Pričakovati oblačno in ponižanje temperature, ter južno vetrove. ID"u.n.a,js]s:SL "borza, dne 19. novembra t. 1. (Izvirno telegrtttično poročilo.) 81 gld. <».=> kr. 82 It 40 _ 108 n 65 99 n 70 8H2 — ' 2-2 50 London .... 125 80 Srebro....... — _ ■ Napol . , 10 „ n C kr. cekini 5 0 98 Nemške marke ... 61 j$ 80 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 126 75 Državne srečke iz 1 1864 100 gld 171 40 Ogrska zlata renta 4°/, 97 30 n - papirna renta ft°/0 89 n 85 n 5e/„ StajerBke zemljišč odvez oblig . 104 n — n Dunava reg srečke r>°/n 100 gld 116 n 75 Zemlj obč avstr. 47i°/o zlati zaat listi . 125 20 ■ Prior, oblig Elizahetinu zapad železnice 114 50 Prior, oblig Ferdinandove eev. železnice 105 50 Kreditne srečke . . 100 gld 176 75 Rudolfove srečke..... 10 „ 17 80 Akcije anglo-iivstr banke Trammway-društ vel j. 170 gld 120 „ 96 _ a. v. . 188 ■ — Va^no za trpeče na prsih in plučah. Neogibno potreben zoper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dobiti čigt in krepek glas, za škrofelj-naste, krvične, slabotne, bledione to krvi-revne je sok kranjskih planinskih zelišč, N |n»«a fosforno Kislini ;i|»iaoiu iII /.<■!<•/.«»tu pomešan. Lastili izdelek. Cena 50 kr. Dobiva se v (673—8) LEKARNI TRNKO CZY zraven rotovža v I jubljani. IH Razpošilja se vsak dan po pošti KB Lepo stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in z vsem drugim lakoj otldn. gospod .loHip Pauer iih Mentpctcrskein |iro«l> uietitjl. (682 -3) V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi se knjižica „TisoUca Metodova." £$}>iMiil dubovoii I j i ■ 1) 1 ) i« ii t*l< • > šliolijo. Cena lO ls:r. Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—12) Kislo zelje, dobro blago, po najnižji ceni prodaja .TA-lNItlZ GliHT^E v t"*liipuli* železniška postaja Z»l»g pri Ljubljani. ^86—1) NAJBOLJŠI ?KpiR ZA CIGARETF LE HOUBLON Frunco.sk fabrikat CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Lnihvig, dr. E. Lippmann, profesorji krmijo na Dunajskem TieučilUči, in sicer zaradi svoje izvršim* kvalitete, nasebne eistnsli in ker nm n«- o pri«] jane nikake zdravju Škodljivo reči. r;oo/ c m t 17, rue MrUfir, iTAHIS •IZMZMZMZMZMZMSHZM* 381etno preskušeno zdravilno Q ft sredstvo, sedaj svetovni iz-v delek. S S s ii 8 g S 6 ft 8 8 0 ft 1 i u M Moj mnogohrojnimi boleznimi, katere more prenašati človeški rod, imamo pa tudi zdravilo, katero mu pomaga v bolečinah in ga ozdravi. Pri vratnih, prsnih holeznih, boleznih Želodca in pomanjkanju krvi itd. je Ivana Ilofta slad m i izvleček čudovito pomagal in rešil nevarnosti. Njega Veličastvo kralj Kristijan Danski pravi: Skusil sem na sebi in na mnogih mojih znancih z veseljem zdravilni upliv Ivana Ilofla sladnega izvlečk-i. Njega Veličastvo kralj saksonski pravi: Dobro je rlel kraljici materi. Akademije dale so Ivanu HolTu za njegovo izumitev zdravilnega sladnega izvlečka kolajne in knezi diplome dvornega založnika, vkupe GO visokih odlikovanj. 37 let je minulo, odkar je izumljeno to sredstvo, predaja že v 27.000 zalogah v vseh delih Bvcta in 2000 časnik p v prinaša zahvalo za zadubljeno ozdiav-Ijenje iz vseh dežel in v vseh jezikih. Gosp I VAM U izumitelju in jedin« mu izdelovatelju pristnih slad-iiin izdelkov, c. kr. dvornemu založniku skoraj vseh vladarjev evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj, Graben, Uršiunerstrasse 8. V Tolni, 17. junija 1885. Dne 2(5. maja do-poslani Hladni izdelki ho se jako dobri pokazali. Več let trajajoče mučno kapljanje pojema, slast do jedi se je povekšala. Piosim, pošjite mi z vraćajoeo pošto 33 steklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. S spoštovanjem dr. Hugo lin s t, c. kr. pnlkovni zdravnik 7. huzarskega polka v Tolni na Ogerakem. V Kolina na K., 2. julija !88f>. Zahvaljujem se Vam iz vsega srca, da sem zopet ozdravel vsled uživanja Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Pet let sem bolehal na nekej bolezni v želodci in sem se ozdravil, ko sem porabil 85 steklenic Vašega sladnega piva. Martin Kaczmarek, gostilna pri levu. (G91—1) Opornim. Sliiihii izvlečki ho ponarejajo, na kar mora pult] '.ilravnik in bolnik. 1'ristiii aladni i/.tlulki Ivana lloltii morajo imeti viiratveno znamko (jioiloho izumitelja Ivana IlotVu in podpis Ivana llnlTat. IViir im i >i i • i ii j i : Zdravilno pivo i/. Blailne^a izvlečka (z zahojom in »tekletiicmiii); U iteklenic ifld. 8,88, 13 gteklnn'.o Bld. 7.'iti, 2M utekloniu fflil. 14.01», M Hteklouio «1(1. ^it.l". — Koiicoiitrovaiii slatini izvleček: 1 tlacon kIiI. 1.18, pol llaeona 70 kr. — BUdna 6oknlad»i pol kilo I. gld. 2.40, H. 1.80. — Slatini bonboni v zavitkih ii 80 kr., 30 kr. in 15 kr. — Umi j Kol za -J t*l«l. M ■■<■ im-slji- Vbo prodajalnlco bo za protlajo na tlrolmo pooblaičcno z lito-fpmfOV*DUn barvastim plakatom. Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. V Kranj 1: Josip Dolenc. V INislojiiii: Doxat & Dietrioh. V Kotovjl: Ed. Hoffmann. V Goriei: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Kup. Bngelsperger. V Kudullovciu: Dominik Kiz-zoli lekar. V Zugrohit: Salvatorjeva lekarna, kne/.o-škoHjska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Cel j i; Murek, Kupfersobmiđt lekana, J. Matić. V Reki: N. Pavačič, F. Jeohel, G. Ćatti, lekarji, V CelOTCl: W. Thuruiwald, lekitr. V Marihoru: F. P. Ilolašek. V Ptuji: 3, Kasimir. V Pnlji: ii. B. Wns-sermann, lekar. Y Trstu: Fiancesco S. Prinz, via AouedottO Carlo Zanetti, J. Serravsillo, lekitr. Vr Heljaku: Dr. Kunipt', V. Scbolz, lekarja, li. Ciiua-vall. V Ziden: ('ristuloro Mazzocco. 8 8 8 8 8 8 S 8 8 8 8 S S 8 g ft 8 M »• < & » a B < P- r-H a CS3 S r—1 š! 1-3 >—'• co "O o r-H o ii •o CE P3 o -'A C. kr. pilv. tovarna za svetilnice. Namizne in viseče svetilnice . samo poskušenih sislcinov in solidnega dela. : Gigantova solnčna svetilutca. ^AfkJZ* Dobiva ho (562—7) Touriiiška /iiiniika. po vseh boljiih prodajalnicah svetilnio. Lzdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk _Narodne Tiskarne"