O&KAJl/A
ŠTUDIJSKA KNJT*Vt
ISA
DNEVNIK
Ne s.me biti Slovenca v Trstu, ki ne bi čutil, da so nastopili taki časi, ki nujno kličejo na skupno delo na kulturnem, gospodarskem in socialnem pod.
* glASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
btev. 271 (2890)
rocju-
Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. l. gr
TRST, nedelja 14. novembra 1954
Cena 25 lir
ničnZu „-hmu. 'n Protifaši-
i « sss
as* pd
»i!a° ,ln /e ju,liia I9« poja-'»lorma iSna reso!ucii« Kom-liji, 2 ’ £* le. lužila Vida-
bili: e„02TVm: da 50 raz' tifniif* ost iraškega pro-
^r^„ner,9,ba"j'i“'e--
ni.st tmh noben komu-Pravice nU?.n delovec nima tirati „	“? mm“to disku-
raZ,° tne7TK ki jih je
Partim l uenU Vsak
trtnulJ ,eL k> hi se ^ za •tališče i °botavlial zavzeti dal>. bo imel°V(>rd l-akrat Vi-
ftem i. J, !! u s»ojem 0seb-
O o, napisan neodpust-ne* kr, 'Okovanja,, Da. rtdevalin0 <<res?,ce» >n pred-forma resolucije Komin-liooin "aninar naibolj očiten
treba poLlv*’ bi bil°
i ' ne da bi o sploh inUhra-i,.in ne d« bt 4	7n'S't'>-	PO Vido-
#i, dela, rP0V!,h, bi fc0'Huni-*p!ob	delovni ljudje
te bi mhte 1naihuiii grph* oorh.i h PTavico, da m<b d!>	''o ,ast”e0« razu-
kominfn+ Prirt}erja]o politiko * pržrmistlčnega Sodstva h dttTm‘ rezultati, ki jih litično	Presojajo po-
rij, ,j„ A1/0. sl>ojih organiza-sptošnin fl rtto diskutirajo o vmhi S lh In Poiitič-banja lenuh delai'skega g i-
podobnJdah^a, in za njemu velike ,.blfokrate, male in “Ptratu KPIh ikar. ..mrgoli v
c,h Kr. J' le bila resolu-titeo K°mn1°rma prav posve-re-rn ?in,!1 naaela, p0 kote-banja £ °nJ delavskega ai-^uttrnii d0V0^en° misliti, bi Se “ : n>. dovoljeno, da frrikse UClh teorije in Koihinfr, 3e Je resolucija !vetil„ Hmr za vse dase po-bvske d-olznost elanov dc-a<bani?a j’n k?munističnega
belo f’ da verjame]°, da je to Vt 0 alt da ie ir”o bc-<t’ in' , pač nanese. Zdaj ki i?« loteFa hud strah, da svezeg°- zraka očistil
WV 02ro^e- ki So fla
te",- do bi utegnili 't oL™	*	'a.nni-
so Jim jih otepali u glavo « ’ W*0«h letih. Tu so rL j.pt za vznemirjenost. Vida-iZ, m njegovih v zadnjih neh, Niti najmanj jih ne rJbi d.a bi ugotovili, ali sto-nar. aVsko 9ibanje korak sobViJ alt ne 2 likvidacijo tuce Kominfarma; niti na
tDrn‘ ?lm, ,le Pride- d<I bi se katere so bile zgre-fcate Postavke te politike in JO o,l„S0 5°,rei razlogi, ki so kakjl 9?	’ ne skrbi jih,
biti s ,bo mopeJ *" moral ‘ bodoči ratvoj, kateri so razviti p"lenti, ki se morajo *u nt„in uveliaviti v interesa i« in1r?d^9a ne-predne-^te ?.]al'sticnega gibanja, ni ti ° .Jld "C skrbi in tudi b' Hm	ne kažejo, da
Tak, nil°. pn "tu.
Jll! komiliVevnx kot italijan-lkuša T„l,{ rmwski tisk po-n“ svo, no?,01*1 ^0l>a d^stna
J1'1- dai.	0	na Pr'-
ko imf razumeti, da )e ta-ZSSR0'10 Poniirjenje tokaj nor^„ ‘v Ju9°slevijo ne Po prani /0rmalne9a, ki
yesar ,,	,'.n	,le zanikuje
ftal'na in remf iz Casou {°nna pl r?soluc']e Ko min-
1'tku 'gre° k°mnjormovskem
k°• če 1 nenadno takti-'Hka in rJTenehaU napadi ?4u, ^	.	adla vzhodnih dr-
^nnne in HT,renehala propa-iU^lovan,ktaVnost lupinic
se obnovi. ■ ^'Brantov,
ln OospoZr lT dtPl°matski 3 rimo QQrski odnosi in ro
^ sodJZ PObude za b°-
Pndr°iM	na	v*eh
avnosti. °sn°vi enako-
^ormLsk*' da bistvo kom-
'!2mo c kam,	ni bilo
'iranskem Jt proti JuSO-Vtc jeob*p ‘?c'al'Zmu- lam-°°letske viaZ °*° To(u,-ko i„ ade,. pod «talf !u'llističnih poiltjko kottiin-^rie te* j Tank, je vem
^.ih y. ’ a prau y
^lizem ^l^uanski so-teh „ tlki in me-
Š&&2£,“
tte H“ t* leta i94Tno0min’
Pn gna cloarta , Cfce ur-
J&dln,rjen^ ^<1 e2rSR ,ke-
d- anoevropsk,„,i fbli l«
On j?11’ stran, r e,“mi pl/ru9> stran „ Jua°slavijo te 1 Po9reb /' pomen‘ torej tenS USe,ni rml ”'°9nd char-
«(e9a ^^iajo i	k‘ «
Woni sov etu0 ®e '2' iop0e°a dobro , 1 .vod>telji pijejo SPHzr,.vedajo, kar ko,! n izmed ,nit do0odkt.
*\%'P°r mZn°rih vz’-°-
PalilČ Je bila^Jugoslavijo tl’e s?”0 konce ' , ■ StaH™va nto Ra Srs? razdeli-tike «-dn izhajala a’ M pO(irm-a2delteno,,7	polt-
2SSj3C|J, ki	vplivnih
v°ino, .nie<l d n, n 38 Rodila ,,,e. da'*1 po ftjej?0jBSUetoiino *°C’0li2r,S t0 dtV M lZ trd'-^tske’na Pod ® b °ka blok
**tid« 2ueze i„ 1, P°m So-
,;pkm%blZkapita-
!^ed o	T,,!. ^°d uod-
^om^ltzmom0 :je borbo Jed dob,ia *R kaptta. Otfta "i	borbe
ih Zbirna med dvema
pomiritvi
velesilama; tak položaj bi moral nujno pripeljati do o-borozenega spopada med državami in narodi. Iz te koncepcije je izhajalo, da se morajo vse socialistične države podrediti Moskvi in da morajo uskladiti svoj razvoj in graditi socializem po tsa-linskem vzorcu. Ne le to — tudi. vsa delavska in demokratična napredna gibanja bi se morala podrediti politiki sovjetske vlade. Kdor ni sprejel te podreditve, se je moral po tem pojmovanju nujno podrediti tako imenovanemu imperialističnemu taboru in mu pripadati, spominjamo se, da je bila ena izmed onih formulacij voditeljev jugoslovanskih komunistov, ki jih je Kominform najbolj napadel, ta, da je svet sicer res razdeljen ha dva bloka, med sile socializma in demokracije na eni strani in sile reakcije na drugi strani, da pa ta razdelitev m zemljepisna ločitev na Vzhod in Zahod temveč, da pomeni., da se v vseh deželah sveta vodi borba med silami socializma, demokracije in napredka in med silami konservativizma m reakcije.
Stalinska zamisel, da se poveže akcija vseh teh sil in se podredi neki državi pa naj bo to tudi Sovjetski zvezi, je bila ne le absurdna, temveč tudi reakcionarna, če ne zaradi drugega, že zato, ker je največ škodovala borbi naprednih sil za uveljavljanje. Tej zamisli je odgovarjala ona, ki je prisilila komunistične partije vseh držav, da so postale orodje teh poskusov podrejanja, kar jim je nalagalo takšno taktiko do ostalih delavskih, demokratičnih in naprednih gibanj, da jih je na eni strani same izoliralu, na drugi strani pa preprečevala delavskemu in socialističnemu gibanju v celoti, da se uveljavi tako, kot bi omogočale njegove sile in objektivne o-koliščine v tej ali oni državi.
To še ni vse. Način in metode za vsiljevanje teh pojmovanj komunističnim partijam, metode, v napadih na socialistično Jugoslavijo — te metode so šle celo do zatiranja in množičnih likvidacij, do organiziranja najhuj-se obrekoualne kampanje, kor Jth }e dotlej b<lo o «„• '
Innl, aS'ba"-m ~ so dokazovale, da je iz pogojev sovjetskega družbenega m pu-ho'm,eaa ustr°j“ "^tai stra-
po nad°ntP°l- ne Lc ~-5. stvarmi, temveč tu-d. monopol nad idejam? p“.
nositi do SOV'iet*k.ih	t
'icv in delavcev drZavl>a-fr^bena Jist^v
kateri UStVarnnlu komun, v „	»e Politično, družbe-
? 1,1 Gospodarsko vodstvo P enasa od osrednjih urga-
Innre	na skupnosti de-
vcev v občinskem okviru, vse to je živa kritika družbenega razvoja v ZSSR, zlatil v zadnjem desetletju,
J er se je vsa delavnost skoncentrirala v rokah centralistične in monopolistične države; njej se je morala podrediti tudi politična in ideološka delavnost same komunistične partije. Odnosi med. Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi deželami so bili neizbežen odraz poli-jnih, družbenih in gospodarskih notranjih odnosov v sami ZSSR.
Danes obstajajo jasni zna-• da so se tudi na teh področji h začele stvari spreminjan. Dahko bi celo rekli, da so bilj je pred. sedanjo fazo pomiritve med ZSSR in Jugoslavijo vidni znaki nove rientactje bodisi glede pro-blemoo, ki jih postavlja start stalinski ustroj za notranji družbeni in gospodarski azvoj v ZSSR, bodisi glede Problemov, ki so jih ustvarili■ * j j odn°si med sovjetsko državo in vzhodnoevropskimi deželami. Skratka, gre za širok proces na vseh področjih. Danes že nemo o njem nekaj konkretnih podrobnosti, jutri bomo vede-li mnogo več.
Vi dali in njegovi so zaenkrat samo nehali govoriti v besopmh o titofaši-stil, da bi bt.lt «t> Uniji» s pomiritvijo, toda preveč hi bifo pričakovati od njih, da bi kakor kolt prispevali k diskusiji o teh vprašanjih da bi poskušali dati pobudo *a diskusijo med komunisti
Zvil Ci °, aktualnih opra-sanjih, socializma m socia-Itsticne borbe. Pridobil, so , Uredniške šarže v povsem drugačnem delovanju
struki nCm' kl bi bilo knn-uhtivno i n pozitivno.
(Iz «Progressa»)
Delegacija z min. Ricciom odpotovala v Beograd
"■Sii, r,
gospodarska delegacija, W “ bo v Beogradu pogajala i ju. goslovanskinu predstavniki za obnovitev trgovinske pogodbe Jugoslavijo. Delegacijo vod. Pooblaščeni m,nister za runa
de zadeve Kircio. Stara no godba poteče konec tega leta.
Vlada ZSSR predlaga sklicanie konference o evropshl varnosti
Y nasprotju z dosedanjo prakso poprejšnjega posvetovanja velesil je bila sovjetska nota izročena 23 evropskim državam • Prvi zahodni komentarji s najprej bi bilo treba ratificirati pariške sporazume
MOSKVA, 13. — Sovjetska vlada je poslala danes 23 evropskim vladam note, v katerih predlaga, na, se 29. no-v.e.pl.bra v Moskvi ali Parizu skliče konferenca o evropski varnosti, na kateri bi sodelovale tud, ZDA, medtem ko bi LR Kitajska poslala svoje opazovalce.
Nota je tila izročena diplomatskim predstavnikom. 23 evropskih dežel, s katerimi vzdržuje ZSSR normalne diplomatske odnose. Te države so. Francija, Anglija, Avstri-ja. Albanija, Belgija, Bolgarija, Madžarska. Vzhodna Nemčija, Holandska, Grčija, Danska. Isla-ndija. Italija, Jugoslavija, Luksemburg. Nnrve-ska, Poljska. Romunija, Tur-cija CSR, Švedska, Švica in r mska. Obenem izraža nota mnenje, da bi se konference lahko udeležile tudi evropske države, s katerim, ZSSR ne vzdržuje rednih diplomatskih odnosov (Zahodna Nemčija, Španija, Portugalska in Irska), k, bi jih pa povabile vlade ZDA. Francije ali An-guje ki imajo z njimi diplo-matske odnose.
Sovjetska nota pravi, da se je viada ZSSR posvetovala s poljsko in češkoslovaško vla-do, ki sta odobrili njen predlog. in zatrjuje nato, da ne bi bilo primerno odlašati s sklicanjem konference, ker se bo v decembru v nekaterih državah . začelo proučevanje ratifikacije pariških sporazumov.
23. oktobra, pravi sovjetska nota. so bili podpisani v Parizu sporazumi, ki se tičejo Zahodne Nemčije. Ti sporazumi. nadaljuje nota. kršijo mednarodne sporazume o Nemčiji m predvidevajo, preporod nemškega militarizma, ustanovitev zahodnonemških oboroženih ■ sil in vključitev Zahodne Nemčije v vojaški blok nekaterih evropskih dežel proti drugim evropskim deželam. V Zahodni Nemčiji, nadaljuje nota, se ustanavlja v viška, ki bfi kmalu stela S(M)-52O.O0O mož z znatnimi o-klepnimi in letalskim, silami in ki ji bodo poveljevali bivši 1 nacistični generali, medtem ko nemški militaristi ne prikrivajo, da vidijo v nemških kontingentih, katerih ustanovitev določajo londonski in pariški sporazumi, samo izhodišče za razvoj mnogo številnejših oboroženih sil.
O pariških sporazumih pravi sovjetska nota nadalje: irGlede Zahodne Nemčije se izvaja politika, ki- je neskladna tako s krepitvijo miru v Evropi kot z vprašanjem obnovitve nemške enotnosti. Na drugi strani pariški in londonski sporazumi niso. v skladu s francosko-sovjetsko pogodbo o zavezništvu in medsebojni pomoči iz leta 1S34. kot tudi z anglešao-sovjeisko pogodbo iz leta 1942 o povojnem sodelovanju in medseboj-n, pomoči; obe pogodbi predvidevata skupne ukrepe, ki naj preprečijo nevarnost novega nemškega napada«.
Nadalje zatrjuje sovjetska nota, da bo ustanavljanje nasprotujočih si vojaških blokov, sestavljenih iz številnih evropskih držav. «nujno pripeljalo. kot kaže zgodovina, do poslabšanja medsebojnih odnosov in končno do vojne«. Da bi se ta položaj popravil, pravi , sovjetska vlada, «jg potrebno ustvariti v Evropi varnostni sistem, v katerem bi bile včlanjene vse evropska države, ne ghde na njihov družbeni in politični ustroj«. Ustanovitev taksnega sistema kolektivne varnosti v Evropi bi ustvarila stalen temelj smirnega sodelovanja med evropskimi državami in jamčila njihovo varnost«, ker bi se vse udeležene države obvezale, da bodo z mirnimi sredstvi reievale morebitne spore, ki bi nastali med njimi; nadalje bi bila predvidena za primer nevarnosti za mir ali kršitve miru skupna akcija, tudi na vojaškem področju, proti morebitnemu napadalcu.
Nato pravi nota. da je treba konferenco o evropski vai-nosti sklicati nemudoma, ker se bo kmalu začelo razpravljanje o ratifikaciji pariških' soprazumov.. «Ta ratifikacija —- zatrjuje nota — bi v znatni meri zapletla položaj v Evropi in kompromitiral, obstoječe možnosti, da se rešijo nekatera še nerešena evropska vprašanja, med njimi vprašanje Nemčije« .
Končno prosi sovjetska vlada države, ki jim je bila poslana nota, naj ji čimprej sporočijo, ali pristajajo na sodelovanje na konferenci o evropski varnosti. Sklicanje konference ni \ezano na pristanek vseh povabljenih držav. temvoit bi se je udeležile, kot pravi nota, one države. ki bi bile pripravljene sodelovati.
Besedilo note, ki omenja med drugim tudi nedavne sovjetske predloge za olajšanje rešitve nemškega vprašanja (takojšen umik okupacijskih čet sporazum o številčnem stanju in oborožitvi policijskih sil v obeh Nemčijah), je bilo izročeno novinarjem danes popol dne med tiskovno konferenco ki jo je sklicalo sovjetsko zu nanje ministrstvo.
LONDON, 13. — V Londonu, pa tudi v ostalih zahodnih mestih zaenkrat še ni uradnih komentarjev o sovjetski noti. Izjema je edino kancler Adenauer. ki se je v nekem govoru že dotaknil najnovejšega dogodka in med drugim dejal,
sovjetske note in se. o njej v naglici posvetoval s svojimi svetovalci.
Mnogi pariški krogi pa izražajo mnenje, da datum objave sovjetske note ni bil izbran popolnoma brez zveze s potovanjem ministrskega pred-
da bo z veseljem pozdravil (sednika Mendes-Franeea v sklicanje konference o evrop- j Ameriko in da je tudi sicer
ski varnosti, če se bo to zgodilo «o pravem času«. S tem je dal Adenauer razumeti, da je treba najprej ratificirati pariške sporazume.
V pomanjkanju uradnih komentarjev pooblaščenih predstavnikov Foreign Officea menijo v angleških krogih, ki so blizu vladi, da se zahodni pristanek na sovjetske predloge ne zdi verjeten, vsaj ne pred ratifikacijo pariških sporazumov in rešitvijo (dokončno ali praktično gotovo) nemškega in avstrijskega vprašanja. Sicer pa sodijo, da se bodo o noti začela posvetovanja med zavezniškimi vibami.
Po prvih komentarjih, ki jih je slišati v Washingtonu. se zdi, da bodo ZDA zavrnile današnji sovjetski predlog, ker po ameriškem mnenju ne vsebuje ničesar novega. Še prejšnjo sredo, opozarjajo v Wa-shingtonu. je državni tajnik ! John Foster Dulles dejal, da ! bi kakršna koli konferenca i služila Moskvi samo za sred- ! stvo. da prepreči ratifikacijo j pariških sporazumov. Nadalje j izrazajo v ameriških krogih | prepričanje, da bosta Anglija in Francija tudi ob tej priložnosti podpirali stališče ZDA.
O podobnem stališču poročajo tudi iz Bruslja, Haaga in Kopenhagena, čeprav Danska sicer ni včlanjena v Zahodnoevropski zvezi
nota v precejšnji meri namenjena Franciji, v kateri ZSSR očitno se vedno vidi šibko točko Zahodnoevropske zveze. Vendar se ne strinjajo vsi z mnenjem, da je izključni namen sovjetske note ta, da se prepreči ratifikacija pariških sporazumov.
Sicer pa opozarjajo v Parizu na nekatere značilnosti sovjetske note, predvsem na razliko med današnjim predlogom in prejšnjimi sovjetskimi predlogi o evropskem varnostnem
sistemu, ki ga je prvič omenil Molotov med berlinsko konferenco. Medtem ko je še v zadnji noti od 23. oktobra sovjetska vlada predlagala sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, na kateri bi razpravljali o nemškem vprašanju in o sklicanju evropske varnostne konference, se danes vlada ZSSR obrača neposredno na prizadete evropske države, ne več s posredovanjem kolegija velesil.
Iz Waslungtona poročajo še, da je tiskovni predstavnik Bele hiše Hagerly danes izjavil, da bo predsednik Eisenhower v ponedeljek zahteval od senatne zunanjepolitične komisije, naj brez odlašanja začne proučevati pariške in londonske sporazume in do januarja predloži senatu predlog o ratifikaciji.
V nedeljo 28. t. m. bo ustanovljena Slov, gospodarsko-kultnrna zveza
Predsednik pripravljalnega odbora dr. F. Mikuletič je izjavil, da se je doslej prijavilo 28 raznih društev in ustanov, ki štejejo okoli 3UU0 članov
Naš urednik je obiskal predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenske gospodarsko-kultume zve~e dr. Fortunata Miku-let.!a In mu postavil nekaj vprašanj, na katera je dr. Mikuletič rade volje odgovoril.
❖ >i< £
Splošno je znano, da se snuje Slovenska gospodarsko - kulturna zveza. Ali nam lahko, tov. dr. Mikuletič, poveste, v kakšni fazi je delo pripravljalnega oddora, ki mu na-eeliijete?
Pripravljalno delo je tako rekoč dokončano in bo^ še ta mesec, če hočete točen datum, v nedeljo 28. novembra. sklican ustanovni občni zbor Zveze. Po mo-
jem mnenju je ustanovitev Zveze nujna, vendar je treba počakati še teden ali dva. da se bo še kdo odločil in prijavil svoj vstop v Zvezo.
Koliko društev je doslej prijavilo svoj pristop k Zvezi?
Glede pobudnikov za u-stanpvitev Slovenske goapo-darsko-kulturne zveze je bilo dovolj pisanega v dnevnem časopisju in ni treba tega ponavljati Doslej je pristopilo k Zvezi 28 raznih kulturnih, gospodarskih in kmečkih društev ter ustanov, ki štejejo po mojem približnem računu nad 3.000 članov. Gornji številki nista točni, ker je tako stanje bilo pred štirimi dnevi m nimam še podatkov o na-
VAZEN ČLANEK ..BORBE" O SOŽITJU
Ati m	sožitje
ati pa	za sožitj v smrti
\ današnjih pogojih, v katerih bi oborožen spopad ogrožal obstoj človeštva, je pojem ^koeksistenca" istoveten s pojmom ..eksistenca"
zem. Sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo je pogoj za obstoj in nadaljnji razvoj človeštva. V današnjih pogojih v katerih bi
je pojem »koeksistenca« istoveten s' pojmom aeksistenca«. ‘ kot je j to nedavno izjavil predsed-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Današnja «Borba» posveča uvodnik ,	",	...	belgijskih	! vprašanju sožitja med naro-
krogin pri tem ne izključujejo , di d naslovom „Enot.nost u .	J	,
da M sei pogajanja o sttVjetskih Uveta«. List ugotavlja, cia le I oborožen spopaij	pripeljal	dc
predlogih lahko začela se pred | popolnolria oapačno mišljenje,	popolnega propada	in	ogrozil
nh?a°mi^»^gr F10 7aho(lnc«a i da je sožitje začasno premir-	obstoj človeštva,
sistema.	I je med dvema nasprotujočima
Z Dunaja pa poročajo, da iz- i si svetoma. Današnji svet, u-razajo avstrijski krogi v prvih, ! gotavija list sploh ni razde-se ne uradnih komentarjih ! ljen na dve nasprotujoča si i »'H repuujike, ko je ugotovil, mnenje, da ni mnogo upanja, j dela jlerlt’ tpazvola. Negativ-1 ds stoji svet. pred alternati-da bi sovjetski predlog imej.i no in nevarno je mnenje, po vt>» da se odloči ali za sožitje perspektive za pozitiven raz- | katerem bi tako imenovani voj. Pri tem poudarjajo na j socialistični tabor drugemu Dunaju, da bi bilo nujno naj-j vsiljeval svojo ureditev, in prej rešiti avstrijsko vpra- J po katerem naj bi protikomu-sanje. •	j nisticni svet uničil komurii-
Funkeionarji francoskega zu- stični svet. Pod plaščem ta-nanjega ministrstva in pred-■ kih iedeologij se pogosto skri-sedstva vlade danes niso hoteli komentirati sovjetskih predlogov, češ da jih je treba najprej skrbno proučiti. Zvedelo se je pa, da si je Mendes-France tik pred svojim odhodom v Ameriko utrgal toliko
tendencam politika krepitve svetovne varnosti, s pomočjo Združenih narodov. To je pot, ki vodi k zbližanju in združitvi človeštva«, poudarja ob zaključku «Borba». B. B.
vajo ekspanzionistične in im-perialističe tendence, poudarja «Borba».
Vsa dosedanja praksa prepričljivo dokazuje, da miru v svetu ne ogražajo razlike v družbeni obliki, temveč
časa, da j^ pregledal besedilo '■ ekspanzionizem in imperiali-
Sestanek Vukmanovič-Dulles
V sredo se bo S. Yukmanovič sestal s predsednikom Eisenhowerjem
W ASHINGTON, 13.	—	”
VVashingtonu se nadaljujejo jugoslovansko-ameriški gospodarski razgovori, ki so še začeli včeraj s sestankom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukma-noviča z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Prvi delovni sestanek je bil posvečen razgovorom o razvoju jugoslovanskega gospodarstva in vprašanjem, ki so nastala zaradi stalnega vzpona gospodarstva Jugoslavije. Govorila sta tudi o poglabljanju gospodarskega sodelovanja med ZDA in Jugoslavijo.
Ameriški diplomatski krogi s pozornostjo zasledujejo te razgovore, ker se bo vodja jugoslovanske delegacije še dvakrat sestal z Dullesom v sredo pa ga bo sprejel predsednik Eišenhotver. Po končanih razgovorih se bodo člani jugoslovanske delegacije zadržali v ZDA še dva dni in obiskali nekatere gospodarske ustano-
ve. 22. t. m, se bo delegacija vrnila skozi London v domovino,
BEOGRAD, 13. — Predsednik republike maršal Tito je dal pristanek za imenovanje novega poljskega veleposlanika v Beogradu Henryka Gro-chulskega.
Izid volitev v Novi Zelandiji
. VVELLINGTON, 13. - ((Narodna stranka«, ki ji predseduje vladni predsednik Sydney Holland, je zmagala pri današnjih splošnih volitvah v Novi Zelandiji, toda z manjšo večino nad laburistično stranko kakor pri prejšnjih volitvah. Narodna stranka je dobila 43 poslanskih mest, laburistična pa 37. V prejšnji zbornici je narodna stranka imela 50 poslancev. laburistične pa 30.
v življenju ali pa za sožitje v smrti.
((Družbeni razvoj ni omejen samo na del sveta, temveč napreduje v svoji celoti. Danes ni mogoče govoriti _«o čisti« kapitalistični družbi, ker se tudi v kapitalističnih državah, nekje v večji, nekje v manjši meri nekje hitreje, nekje počasnčje, pojavljajo in razvjajo socialistični elementi. Osnovno obeležje sodobnega sveta je prehod od kapitalizma k socializmu. Ta proces, se razvija povsod tako, da lahko govorimo samo o različnih stopnjah tega univerzalnega svetovnega razvoja«.
((Jugoslavija, ki se z vsemi silami zavzema za ohranitev miru, je prepričana ne samo, da je. možno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo, temveč da je možna tudi pot, ki postopoma vodi k univerzalni ureditvi človeštva. To prepričanje, poudarja, «Borba#, temelji na dejstvu, da sveta glede družbenega in gospodarskega razvoja ne loči kitajski zid. Splošni razvoj človeštva vodi k zmanjšanju, k razbijanju in k postopnemu odstranjevanju umetnih pregrad. Zato so vsi, ki se zavzemajo za napredek,, dolžni, da ga vsestransko podpirajo. Jugoslaj vija je vedno delala v tej smeri. Njena politika je bila vedno usmerjena k ustvarjanju novih odnosov v svetu.
«To je politika prijateljskega sodelovanja med narodi in vsemi državami, ki se drže osnovnih načel demokracije v mednarodnih odnosih. To je dosledna politika po-bijanja vsakega ekspanzionizma in politika tesnega sodelovanja med vsemi drzaya-mi, ki so proti napadalnim
Nehru povabljen v Moskvo
Na tiskovni konferenci je Nehru poudaril neodvisno politiko Indije - Po njegovem mnenju potrebuje Kitajska 15*20 let miru, da postavi temelje socialistične države
NOVI DELHI, 13.	- In-
dijski ministrski predsednik Nehru je danes imel tiskovno konferenco; ki je bila v glavnem posvečena njegovemu potovanju v Indijo in In-dokino. Ob tej priliki je tudi sporočil, da je dobil od sovjetske vlade pred svojim odhodom v	Peking	uradno
vabilo. naj	obišče	Moskvo.
Dodal je, da sedaj ne more določiti dneva tega potovanja in je še povedal, da bo konec decembra odšel v Dja-karto, kjer	se bo	udeležil
konference držav skupine Co-lombo.
Nehru je na svoji konferenci poudaril željo Kitajske do miru in	je med	drugim
bile njene nasprotnice, in je dodal, da meo svojim bivanjem v -Pekingu n; zahteval od kitajske vlade nobenega jamstva ali zagotovila proti morebitni kitajski ekspanziji. «Vendar pa, je dodal Nehru, se kitajska viada ne želi vmešavati v notranje zadeve drugih držav in ta namen je izražen v petih načelih, ki sestavljajo uvod kitajsko-in-dijske pogodbe o Tibetu.
Zatem je Nehru izjavil, da se Indija ne želi vzporejati z nobeno drugo državo, poudari) pa je enakost vprašanj, ki jih imata Indija tn Kitajska, ter je dodal, da ima Indija še poseben inte-
iz j a vil; ((Prepričan sem, daj res glede načina, kako so bi-
Kitajska zelo želi mir v svojem lastnem interesu. Kitajska potrebuje 15 ali 20 let miru da postavi temelje so-cialistič-ie države.« Izjavil je nato da želi pekinška vlada diplomatske odnose z vsemi državami, vštevši tiste, ki so
la ta vprašanja rešena na Kitajskem.
Dalje je Nehru izjavi), da v Pekingu ni obljubil, da bo posredoval pri Veliki Britaniji za
je vzel na znanje kitajsko stališče, ne da bi razpravljal o tem vprašanju.
Glede sovjetskega vpliva na Kitajsko je Nehru _ izjavil, da Kitajska znatno računa na sovjetsko tehnično pomoč, da pa se sovjetski tehniki, potem ko izučijo kitajske .tehnike, vrnejo domov-
Glede svojega potovanja po Indokini je Nehru izjavil, da je položaj v treh pridruženih državah znatno različen, da pa v teh državah vsi želijo iskreno izvajanje ženevskih sporazumov. Po njegovem mnenju so tj sporazumi znatno prispevali k pomiritvi v svetu, ker so pokazali, da se «vsa vprašanja lahko rešijo z mirnimi sredstvi«.
Nehru je še dodal, da so v Kambodži vsa vprašanja praktične že rešena in da je mednarodna komisija skoraj končala svoje delo. Nevtral-
Mendes- France odpotoval v ZDA
PAKIŽ, 13, — iuendes-r rnlice je nocoj ob 22.15 odpotoval z letalom v Kanado in ZDA. Razen njegove žene ga spremljajo še šef kabineta in posebni svetovalec George Boris, namestnik šefa kabineta Jean Marie Soutou. šef kabineta v zunanjem ministrstvu Claude Cheysson. tehnični svetovalec Philippe De Seynes in namestnik načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Jean Pier-re Bernard.
Jutri bo Mendes-France prispel v Quebec. od koder bo v torek odpotoval v Montreal. Od tu bo odpotoval v Ottawo, kjer se bo razgovar-jal s kanadskim ministrskim predsednikom St. L-aurentom. Zvečer pa bo odpotoval v Wa-shington. kjer bo imel nar
tt
slednjega dne razgovore z Ei-senhowerjem in Dullesom. Z državnim tajnikom Dullesom se bo razgovarjal tudi dan pozneje, ko bo imel tudi govor v časnikarskem klubu. 20. novembra bo iz New Yorka odpotoval v domovino.
V francoskih političnih krogih z zadovoljstvom poudarjajo važnost, ki se v ZDa pripisuje potovanju Mendes-Francea. Popoldanske izdaje pariških listov poud.)r'a,jo zanimanje, ki ga ameriško javno mnenje kaže do predsednika francoske vlade, ki ic v treh mesecih uspel rešiti celo vrsto vprašanj, ki so do sedaj veljala za nerešljiva.
Pred svojim odhodom je Mendes-France imel po radiu običajni sobotni govor, v katerem je omenil ponudbo socialistom za sodelovanje v vladi in pripomnil, da bi morala dosedanja akcija vlade biti zanje zadostno jamstvo. Govoril je nato o poljedelskih vprašanjih, o koordinaciji cestnih in železniških prevozov in je zatem pozval vse Francoze, naj se zavedajo resne nevarnosti zaradi širjenja alkoholizma. Prihodnji govor po radiu bo Mendes-France imel 27. novembra, ko se bo vrnil iz ZDA
A. Cucchi: ..Vračam se z najboljšimi vtisi”
Cucchi /e na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani izjavil, da so delavski sveti najboljša pot za uresničenje socializma
LJUBLJANA,' 13. — Zastopnik irveze italijanskih neodvisnih socialistov Aldo Cucchi, ki je že več dni na obisku v Jugoslaviji, je imel danes dopoldne v Ljubljani tiskovno konferenco o svojih vtisih z obiska v številnih krajih in tovarnah v Sloveniji in na Reki. Dejal je, da je v Jugoslavijo prišel prav s tem namenom, da spozna jugoslovansko stvarnost in predvsem, da spozna vrednost delavskega upravljanja podjetij. Vse, kar je videl, je napravilo nanj najboljši vtis.
((Delavski sveti so najboljša pot za uresničenje socializma«, je poudaril Cucchi. Dejal je tudi, da je na Reki u-gotovil, da uživajo Italijani v Jugoslavijo prav enake pravice n» vseh področjih udejstvovanja. kot ostali narodi, ki živijo v Jugoslaviji.
Cucchi se vrne jutri v Italijo. Novinarjem je izjavil, da se vrača z najboljšimi vtisi.
ska zveza ne postavlja te prepovedi kot pogoj «sine qua non« za nadaljevanje pogajanj ali pa za njeno sodelovanje v ustanovi za atomsko silo. Izjavil je nato, da je potrebno spremeniti resolucijo sedmih držav, ki po njegovem prejudicira vezi, ki naj se upostavijo med OZN in mednarodno atomsko ustanovo, ter je poudaril, da bi
se moral; o tem pogajati, za- ______________________________    _	___
to da se določi povezava med j diralnega značaja, poleg te-
daljnjih pristopih. Prepričan pa sem, da se bo število članov do občnega zbora še pomnožilo.
Na čem temelji Vaše prepričanje?
Predvsem na absolutni potrebi ir. splošni želji vseh tržaških Slovencev, da se združimo in skupno nastopamo vsakokrat, ko gre za koristi vseh tržaških Slovencev. ne glede na njihovo politično in ideološko usmerjenost ter gledanje na Življenje. Praktično gledano pa naslanjam to svoje prepričanje na osnutek pravil Zveze, ki je že izdan in ki je zamišljen tako, da bo gotovo splošno sprejet.
Ali nam o pravilih oziroma osnutku pravil lahko kaj podrobnejšega poveste?
Seveda! Pravila vsebujejo predvsem običajne tehnične določbe. Poudarjam pa, da je med «Ciljj in nameni* Zveze zabeležena tudi ta, določba: «Zastopati, branati m pospeševati skupne gospodarsko - kulturne koristi Slovencev«, a med «Pravi-cami in dolžnostmi članov*, da se «Zveza in njeni organi ne morejo vmešavati v notranje zadeve in društveno poslovanje posameznih članov*. S tem je po mojem mnenju vse povedano. Vsako včlanjeno društvo ohrani svojo absolutno samostojnost in avtonomijo, lahko dela v okviru svojih pravil svobodno, kar hočs in kar ima za potrebno. Kadar* pa bi slo za take koristi in interese, kl ne zadevajo samo posameznega društva, temveč ves naš živelj, tedaj bomo imeli v Zvezi tisto ustanovo, ki bo lahko povsod in ob vsakem čašu nastopala v interesu skupnosti. Fravila so zasnovana. tako, da posamezno včlanjeno društvo ne do imelo drugih dolžnosti do Zveze kot to, da bo pomagalo Zvezi pri njenem delu s konkretnimi predlogi in pobudami, ki naj dovedejo do primernih nastopov ter da bo plačevalo skromno članarino, ki ne bo nikogar spravila v konkurz.
Kgle, da se nekaterim, krogom dozdeva, da je delovanje Zveze zgolj na go-spodarsko-kulturnem področju premalo m da bi bilo treba to enotnost in skupno delovanje razširiti tudi na politično področje. Kaj menite o >ej stvari?
Seveda bi bilo idealno, če bi se to doseglo. Toda jaa nisem politik in se ne morem spuščati na to področje. Poudarjam pa, da je politika samo del narodovega izživljanja. Glavno v življenju naroda je, da dela na gospodarskem in kulturnem področju. Ce tu dosežemo skupnost in enotnost, potem lahko prav po domače rečem, da smo na konju. In mislim, da bo Zveza temu kos! Kdor meni, da bo sam, rnimo Zveze, kaj več dosegel, jemali naivne*, ali pa razdirač.
Ali Vam je znano, da so se Če pojavili nekateri izpadi odnosno kritike na račun ustanavljanja Slovenske gospodar sko-kult urne zveze?
Te kritike in izpadi kažejo na namene, ki jih je treba obžalovati, ker so raz-
ustanovo in Varnostnim sve-1 tom.
Višinski je izjavil, da je prepričan, da bo mogoče spremeniti resolucijo sedmih držav, tako da se zajamči njena odobritev in soglasnost pri glasovanju. V ta namen je svetoval enaka posvetovanja, kakršna so bila tista, ki so omogočila soglasnost glede resolucije o razorožitvi.
Ameriški delegat Cabot Lodge ni izključil možnosti vezi med Varnostnim svetom in mednarodno atomsko ustanovo ter je izrekel upanje, da govor Višinskega izraža željo Sovjetske zveze po sodelovanju s to ustanovo.
Potem ko je z zadoščenjem sprejel na znanje pripombe Cabota Lodgea. je Višinski sporočil, da bo predlagal spremembe k. resoluciji sedmih držav, ki se nanašajo na njegove ugovore.
morebiten povratek I ne komisije, ustanovljene v Hong Konga Kitajski. Kar se pridruženih državah delujejo roljubne uporabe atomske si-tiče Formoze, je izjavil, da | v redu m v polnem soglasju, le. Dodal pa je, da Sovjet-
Približevanje stališč o atomski sili
NEW YORK, 13. — Jugoslovanski predstavnik v političnem odboru glavne skupščine OZN dr. Jože Brilej je včeraj v političnem odboru OZN pozdravil dejstvo, da združeni narodi proučujejo vprašanje uporabe atomske energije v miroljubne namene. Pripomnil je, da , je' Jugoslavija takoj v začetku podprla Eisenhowerjevo zamisel
o postavitvi atomske energi-	_____
je pod mednarodno nadzor- strijske socialistične stranke je
danes zaključil svoje delo in odobril vec resolucij. V glavni resoluciji se poudarja, da bodo avstrijski socialisti pristali na državno pogodbo, samo če bo ta vzpo-tavila popolno politično in gospodarsko neodvisnost Avstrije in zajamčila takojšnji ter popoln umik vseh zasedbenih čet.
Zaključen kongres
avstrijskih socialistov
DUNAJ, 13. — Kongres av-
stvo. Prav tako je pozdravila zamisel o skupni konferenci znanstvenikov.
Sovjetski delegat Višinski pa je izjavil, da je potrebno prepovedati atomsko orožje. zato da se omogoči popoln razvoj mi-
ga pa Kažejo na miselnost, ki jo je treba pomilovati zaradi malenkosti in je nevredna ljudi, kl naj bodo pripadniki zrelega naroda. Mislim, da ga ni Slovenca v Trstu, ki ne bi čutil, da so nastopili taki časi. ki nujno kličejo na skupno delo na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju. Jasno je. da je nekdo moral prevzeti iniciativo. .Našemu pripravljalnemu odboru in pobudnikom je v čast, da so se kot prvi zavedli in se lotili konkretnega dela za obrambo in dosego naših skupnih pravic in koristi.
Ali. ste prepričani, da bo ustanovitev Slovenske gospodarsko-kultume veze imela uspehe v nadaljnjem delovanju? Popolnoma sem prepričan. Prosim, zapišite naslednje dobesedno: Duh londonskega dogovora m nameni pogodbenih strank so taki, da utegne nastopiti tu, v tem našem evropskem kotu novo zgodovinsko razdobje, ki bo lahko za vzor drugim deželam. 2elja vsakega do-bromislečega in poštenega Slovenca je in mora biti. da .se tržaški. Slovenci Dokažemo zrele m medne teth novih časov.
Ifcj/
KPOniN»KI l>XLVI
Na današnji dan se Je leta 1838
rodil Avgust Senoa, hrvatski pi-
satelj.
IZ BILTENA TRGOVSKE ZBORNICE ZA SEPTEMBER!
T			
IV m			mm
			
Taoes, NEDELJA M. ■p**
Serapion, Borg*«, *
Sorvoe vzide ob	934	L«?
16.36. Dolžina dneva	mj,
vzide ob 20.26 in zatone o
Jutri, PONEDELJEK •
Leopold, VOJCrca	_
Na Proseku martinovanje
Občutno zmanjšanje prodaj na drobno “ iTrjllT. ob zvišanju teoretičnih življenjskih stroškov
V septembru je porasla potrošnje tobaKa, Ker je prišlo več turistov iz Italije - Padec potrošnje mesa
Gospodarski položaj Trsta je bil tudi v septembru precej slab, kar podrobno prikazujejo uradni podatki in ugotovitve Tržaške trgovske industrijske in kmetijske zbornice. Združenje trgovcev na drobno sporoča, da so tudi v septembru zaznamovali zelo občutno zmanjšanje prodaj. Kljub ugodni sezoni niso prodali vež niti gotovih oblek in čevljev in so samo prodali nekaj vež papirja, zvezkov in podobnega blaga, ker so se prižele šole. Kupovalci so še vedno zelo oprezni in redko kupujejo izven normalnih nujnih potreb. Zelo številne razprodaje ob koncu sezone so imele le malo uspeha, zaradi česar so se zaloge povečale in se je obtok blaga znižal
Cene na veliko so ostale neizpremenjene za maslo, meso in svinje kot tudi za živo in zaklano živino, jajca pa beležijo rahel dvig cen. Teoretični stroški za življenje so kljub trdnim cenam na veliko zabeležili dokaj občuten porast za 0,9 odst. v primerjavi z avgustom.
Tržačani so v septembru 1954 pokadili 52.978 kg tobaka, kar predstavlja porast za 8,46 odst. v odnosu do istega mesece 1953 leta. Od januarja do septembra pa so v Trstu prodali 449.446 kg tobaka, kar je za 0,40 odst. manj kot v istem obdobju preteklega leta. Ti podatki govore, da se je na splošno uporaba tobaka znižala, in sicer p.redvsem zaradi znižanja kupne moči prebivalstva, da pa se je hkrati povečal obseg prodaj tobaka italijanskim turistom, saj so cene cigaret in drugih tobačnih izdelkov v Trstu znatno nižje kot v Italiji. V zadnjih mesecih pa se je zaradi političnih dogodkov močno povečal dotok italijanskih turistov. V septembru so tako zabeležili 25.744 nočnin italijanskih obiskovalcev, kar je za 19,89 odst. več kot v istem mesecu preteklega leta.
Mesa pa so porabili v Trstu 8.491 stotov, kar je za skoro 6 odstotkov mani kot v septembru 1953. Skupna uporaba mesa je znašala v prvih devetih mesecih tekočega leta nekaj čez 81 tisoč stotov, kar je za približno en odstotek manj kot v istem obdobju preteklega leta.
Tudi rib so prodali v Trstu manj zaradi izredno neugodnih klimatskih razmer, tako da so zabeležili občutno znižanje potrošnje v primerjavi s septembrom 1953 kot tudi z avgustom tekočega leta.
Stanje kreditov in tekočih računov v tržaških kreditnih ustanovah je bilo v obravnavanem mesecu normalno in niso zabeležili omembe vred nih sprememb. Nekoliko se je zboljšal položaj tržaške zastavljalnice in so zabeležili
sodila neka banka zasebni
družbi, 18 milijonov so znašala posojila, sklenjena med privatnimi osebami, dve posojili za 26 milijonov je dodelila ZVU, 25 operacij .v vrednosti več kot 56 milijonov lir pa so napravili v zvezi z načrtom Aldisio.
V septembru so pobrali davka na poslovni promet v vrednosti 645 milijonov lir, kar je za približno 20 milijonov lir manj kot v istem mesecu preteklega leta. Od januarja do septembra je znašal dohodek omenjenega davka 5,836 milijonov lir, medtem ko je v istem obdobju 1953 znašal 5,851 milijonov lir.
Meničnih protestov so zabeležili 1842 v vrednosti nad
50 milijonov lir. Stanje se je torej izboljšalo, saj se je znižalo za 8,6 odst. število meničnih protestov in za 10,5 odst. njih skupna vrednost.
Zaposlenih je bile po podatkih urada za delo 87.453 oseb, kar je za 1,29 odst. manj kot v istem mesecu preteklega leta. V stavkah je sodelovalo 2,562 delavcev industrije, kar je privedlo do izgube 22.280 delovnih ur.
Romita odpotoval
Minister za javna dela Romita, ki je v petek dal tehničnim organom glavna navodila za izvedbo izrednega načrta o pomoči Trstu, je včeraj odpotoval v Milan.
«po-
novitev» martinovanja. Prose-ča ni namreč upoštevajo, d a je bilo na dan sv. Martina slabo vreme in si zaradi tega številni in vsakoletni obiskovalci tradicionalnega sejma niso mogli udeležiti. Kdor bo danes prišel na Prosek, temu bodo postregli z vsemi dobrotami, ki jih nudijo priznane proseške gostilne. Kar se pa vinske kapljice tiče, ta ne potrebuje posebne hvale: V gostilnah in v osmicah jo možje že nekaj dni pridno pokušajo, pa še domov nesejo kakšno steklenico, da potolažijo ženo in dobijo odpustek... sv. Martina.
Omenimo naj še, da bo popoldne ob 16.30 v dvorani na Kontovelu nastopila dramska družina iz Zgonika s Finžgar-jevo «Verigo». Ljubitelji odrske umetnosti bodo prav gotovo napolnili dvorano, in ne bo jim žal, kajti že na prvi predstavi v Zgoniku so igralci pokazali, da jim je igra razlezla meso in kri».
NAČRTI	U ZGRADITEV	ELEKTRARNE PRI OSPU ZANIMAJO TUOI TRST
Za cenejšo dobavo vode Trstu
naj se upoštevajo jugoslovanski načrti
Ko ob notranjska Reka zadostila potrebam elektrarne pri Ospu, se bo neizkoriščena izlivala v Miljski zaliv - Vodovod iz Ospa bi bil neprimerno cenejši kot oni iz Pierisa
IZPRED SODISCA
Po medsebojnih obdolžitvah oba motociklista oproščena
Spreten gol jut obsojen v odsotnosti na 2 leti in 4 mesece zapora
V našem listu -mo že pred, tržaškem županstvu ustanov-dvema tednoma objavili vest, [ ljena posebna komisija, ki da je med načrti, ki jih iz- proučuje dva načrta za grad
delujejo posebne komisije pri izvršnem svetu LRS za potrebe koprskega okraja, tudi načrt velike hidrocentrale pri
njo novega vodovoda za Trst. Prvi načrt ki je bil v glavnih potezan tudi že sprejet od komisije, predvideva grad-
Ospu. Elektrarna bi iskori-lnjo novega vodovoda v bli-ščala vodo notranjske Reke, i zini Pierisa. Pri Pierisu naj ki b’ jo zajezili pri Vremah. ■ bi črpali podzemske izvire preden se izgubi v Skocijan- j pitne vode in nato zgradili sko jamo. Od jeza bi bila vo- dolg podzemski vodovod do da speljana po 18 km dolgem Trsta. Drugi načrt pa predvi-rovu s padcem 370 metrov do j deva pojačenje sedanjega vo-strojnice pri vasi Osp, od ko- j dovoda pri Stivanu. Po vseh der bi se spuščala v Rižano j dosedanjih diskusijah so prišli do zaključka, da je naj-
ali pa v Miljski zaliv.
To vest je te dni objavil tudi Alessijev «11 Piccolo«. Toda omenjeni list ne objavlja vesti kot pozitivno, ki mora zanimati tudi Trst zaradi dobave električnega toka in
Lahko rečejo, kar hočejo—
. . . lahko delajo kar hočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati. BERNUM je izredno nalivno pero za vse sloje. 35»' popusta delavcem in uradnikom Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI
znižanje za 0,7 odst. števila | stavljen sedanji največji tr-in za 0,5 odst. vrednosti za- žaški vodovod. Pomanjkanje stavljenih predmetov.	vode Timava, ugotavlja list,
Kredit pri poštnih hranilni- bo nujno vplivalo na vir vo-cah le znašal 31. avgusta 7161 de štivanskega vodovoda, milijonov lir in je padel ob Nato poudarja, daje danes koncu obravnavanega mese- ^ še bolj nujno pospešiti izved-ca na 7i5 milijonov lir. Ne-ibo načrta za gradnjo nove-k sliko se je dvignil obseg ! ga vodovoda. Komisija. ki vrednosti poštnih	vrednost-j	proučuje dosedanje	načrte,
nih papirjev, ki je	znašal	ob |	bo morala po mnenju	tega li-
koncu septembra 3 776 mili- sta upoštevati tudi gornji ju-ionov lir.	I	goslovanski načrt in	je prav
V obravnavanem mesecu so .zato nujno, da se vprašanje zabeležili sledeča važnejša vodovoda reši čimprej posojila: 19 milijonov je	po-1	Znano je, da je	bila pri
boljši načrt za črpanje vode pri Pierisu, čeprav je ta nekoliko dražji od štivanskega. Toda stroški za prvi ali drugi načrt znašajo okrog 4 milijarde lir. Te stroške si_ tržaška občina zaradi svojega stalnega deficitnega proračuna ne more privoščiti. Zato bo morala, če bo hotela zgraditi nov vodovod, ki je za mesto in njeno industrijo nujen, najeti posojilo.
Z novim načrtom gradnje hodrocentrale pri Ospu pa se « ji n i u. •< t , ji nudi Trstu nov vir dobave
U. Bernardi, Trst, Ul. Mazzini 44; pitne vode voda, ki bo od
Vrem do Ospa speljana po dolgem podzemskem rovu, se bo nato stekala v Koprski ali Miljski zaliv. To se pravi, da voda ne bo več izkoriščana ko bo šla skozi turbine elektrarne. Po že izdelanih načrtih, bi se ^ dala ta voda izkoristiti za tržaški vodovod. Ce pogledamo, kje je Osp in kje Pieris, bomo takoj ugotovili, da je Osp v bližnji tržaški okolici, medtem ko je furlansko naselje okrog 40 km daleč od mesta. Jasno je, da možnost izkoriščanja vode elektrarne pri Ospu za tržaški vodovod ni tako enostavna stvar in je povezana a tehničnimi in drugimi vprašanji, ki jih mi gotovo ne moremo reševati. Toda dejstvo je, da bo z izvedbo načrta gradnje hidrocentrale pri Ospu, prišla velika količina vode v najbliž-
še posebno glede dobave pitne vode mestu, ki sedaj primanjkuje. Ne. List izraža »zaskrbljenost«, da bo prva posledica zajezitve notranjske Reke pri Vremah in preusmeritev vode proti Ospu ta, da bo zmanjkala voda reki Ti-mavu, kjer je pri Stivanu po.
njo okolico Trsta. To dejstvo bi moralo spodbuditi tržaške upravitelje, da bi začeli misliti kako bi se dala izkoristiti.
Stroški za gradnjo novega vodovoda iz Furlanije so tako visoki, da bi morali pristojni uradi tržaške občine in italijanske vlade temeljito razmišljati o novj možnosti, ki se nudi Trstu, da dobi pitno vodo mnogo ceneje. Zato se še bolj čudimo pisanju «11 Piccola«, ki teh pozitivnih možnosti niti ne omenja, medtem ko se je takoj zavzel za čim hitrejšo gradnjo novega vodovoda iz Furlanije, češ da bo nova centrala pri Ospu odvzela vodo sedanjemu vodovodu pri Stivanu.
Oktobra lani sta po cesti Ricmanje - Boljunec drvela
dve motorja, in sicer znamke «Puch», na katerem sta sedela 28-letni Silvan Stančič od Sv. M.M. Sp. in njegov prijatelj 22-letni Giordano Fontanot iz Boljunca, ter drugi znamke «Rumi», katerega je vozil 18-letni Maksimiljan Cenda prav tako od Sv. M.M. Sp., poleg njega pa je sedel Renato Babič od Domja.
Naenkrat pa sta vozili trčili drugo v drugega in trenutek zatem je Fontanot že ležal hudo ranjen na tleh. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudega zloma noge pridržali na ortopedskem oddelku, kjer je ostal nekaj mesecev.
Policija je takoj po obvestilu uvedla preiskavo, vendar ni bilo mogoče ugotoviti vzroka nesreče niti kdo je zakrivil trčenje. Tudi izjave motociklistov so si nasprotovale, kajti Stančič je pojasnil, da ga je hotel Cenda med vožnjo prehiteti, pri čemer ga je oplazil, kar je zadostovalo, da je izgubil oblast nad vozilom, z njim trčil v obcestni kamen ter se zvrnil po pobočju. Cenda pa je trdil ravno nasprotno, to je, da ga je Stančič hotel prehiteti in sicer z desne strani. Slednji je tudi odločno zanikal Staneičevo izjavo, da sta trčila s krmili. Dejstvo pa je, da je Stančičev motor utrpel precejšnjo škodo .medtem ko je bil motor znamke «Rumi» popolnoma nepoškodovan.
Ker ni bilo mogoče ugotoviti krivca so oba motociklista ki »ta brez dvoma neprevidno vozila obtožili povzročitve telesnih poškodb ir. ju prijavili sodišču kjer so Stančiča oprostili s formulo da ni izvršil dejanja, medtem ko so Cendo oprostili zaradi mlado-letnosti.
Sodnik — Lugnani, zapisn. — Scelzo, obramba — odv. padovani in Polonio,
* * *
Po dolgem času se je policiji posrečilo identificirati nevarnega goljufa, ki je v raznih italijanskih mestih in tu-
di v Trstu kupoval na desno in na levo ter plačeval z ukradenimi in nepokritimi čeki, pri čemer so mu trgovci celo izplačevali razliko v gotovini.
Septembra 1951 leta se je oglasil v trgovini Godina v Ul. Oriani 43-letni Antonio Gardelin, brez stalnega bivališča, ter si kupil 32.000 lir vredni dežni plašč. Plašč je plačal s 100.000- lirskim čekom in zahteval ter tudi dobil ostanek v gotovini. Na enak način, samo s 50.000-lir-skim čekom, pa je možak, ki se je izdajal za Antonija Via-nella, kupil pri zlatarju Pe-traccu 34.000 lir vredno zlato zapestnico.
Mož je seveda takoj nato izginil brez. sledu, vendar so zadnje čase izvedeli iz Rima, da je hotel enako ravnati v Rimu, kar pa se mu ni posrečilo, ker so ga pravočasno spravili na varno. Kakor se je izvedelo, je bil možakar že obsojen pred beneškim sodi ščem. Za dejanja, izvršena v Italiji.
Ker je Gardelin, ki se je izdajal za trgovca in je bil že neštetokrat kaznovan že v zaporu. so ga na našem sodišču obsodili v odsotnosti na 2 leti in 4 mesece zapora ter na 12.000 lir globe.
Preds. — Gnezda, tož. — De Franco, zapisn. — Maliac-ca, obramba — odv. Palovani.
ZLA GANA VSEBINA ANONIMNEGA PiSMA
Drago plačana maščevalnost
Da bi očrnil soseda, je poslal policiji pismo, sedaj pa se bo moral zagovarjati zaradi klevetanja
Sredi oktobra lani je na policijsko poveljstvo prispelo anonimno pismo, s katerim je neznanec vabil .poveljstvo,, da bi se izvršila preiskava v stanovanju 43-letnega Marija Vi-taleja iz Stare istrske ceste, češ da se možakar ukvarja s tihotapstvom cigaretnih vžigalnikov in mamil. Poveljstvo letečega oddelka je takoj prosilo sodno oblast za dovoljenje za hišno preiskavo v stanovanju prijavljenega Vitaleja, kar je tudi dobilo. Preiskava, ki je bila izredno natančna, pa je bila negativna. Šele tedaj so preiskovalni organi, ki so dobili informacije, da ni možakar z ničemer tihotapil, uvideli, da je pismo napisala kaka oseba, ki se je hotela s tem maščevati nad Vitalejem. V ta namen so prosili moža, da bi se-
‘j n g
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 14. novembra 1954 ob 16. uri gostovanje v ŠKOFIJAH
z Jonsonovo komedijo
MVOLPONErt
V nedeljo 21. nov. 1954 v AVDITORIJU v TRSTU tretja premiera v sezoni 1954—1955
Hans Tiemayer
»Mladost pred sodiščem«
KO-
ODDAM JOBO^^avelli
palnico m
PROSVETNI DOM
V NABREŽINI
V torek 16. novembra 1954 ob 20. uri
Jonsonova komedija
wVOLPONEw
Izvaja SNG.
Impero. 13.30: «Tramvaj — pože- *■*..r-merniV/frl
lenje«. M. Brando. Mladolet- HBFfiffL' [J 1 i
nim prepovedano.	^	  k(y
Italia. 15.00: «Spalnica mladenk«,
F 'Arnoul.
S Marco. 14.00: «Cloveška srca«,
'j Stcvvart.
Kino ob morju. 15.00: «Onstran Sahare«.
Moderno. 14.00:	«St	rastna pe-
sem«, N. Pizzi,
Savona. 14.00: »Žalostna sirota«,
G Garson.
Viaie. 14.30: «Hrepenenje po soncu«, G Rondinella.
VUtorio Veneto. 13.30: «Tramvaj — poželenje«, M. Brando. Mladoletnim prepovedano.
Azzurro. 13.30: »Giuseppe Verdi«, film o življenju slavnega skladatelja.
Belvečere. 14.00: »Železni ljubimec«, A. Ladd Mladoletnim prepovedano.
Marconi. 14.30: «Dvoboj na Sier-ri Madre«, R. Mitehum.
Massimo. 14.00: »Lovec na srečo«,
J Derek Novo cine. 14.00: «Kiruh, ljube-! zen in fantazija«, G. Lollobri-i gida.	\
Odeon. 14.00: »Vrtinec«, S. Pam- j patrini.	i
Radio. 14.00:	»Cilj	Mongolija«,
R Widmark.	!
Secolo. 14.00: «Voščena krinka«,,
V. Priče.	i
Venezia 14.00, 16.30, 19.00, 21.30:1 »Odrske luči«, C. Chaplin. j Skedenj. 16.00:	«Missourski	lo-
vec«, M G.M.
Kino na Opčinah. 16.00: »Povratek Don Camilla«, Fernandel.
Kino v Križu. 16.30: «Show Boat«,
A. Gardner.
nadomestni
PeThufcr$%žsf
vila motorjev L.ča J	ret-
rija. Mehanična	SHna[or.
ruccio Cobez. Opčin« 55M) MOTORNA kolesa P Vellw lir, kolesa po 8.000 1«^ -izbira motorjev 3 Marcon, Ulica P‘ „oV evroP MNOGO KANADCA poroči skih narodnosti se .	40	1*
z Jugoslovankam	svoje -g
Interesen-tke na)J.u	zastoP” .,
slove generalnem instituta Fl.«,
znanega nemškega	Ludv,K	pa
ner za Kanada - pjest, ter, 117 Hunter St-dJ
m-ilton-Ontano,
«UNI0N»
Svetovno znana M-
«28Vj^va TRSTU, UL VALD>R1V0^
tel. 275D - 35MS
Prokurator RAVNi
O LOJALNOSTI IN MORALI
stavil seznam oseb, s katerimi se je v zadnjem času sprl in ko so imeli imena v rokah, so agenti na podlagi podpisov na duplikatu osebnih izkaznic, ki so v policijskih arhivih, začeli pregledovati pisavo v anonimnem pismu. Po kratkem trudu se je agentom zdelo, da je podpis na izkaznici 19-letnega Luciana Orlanda, ki stanuje nasproti Vitaleju v isti hiši zelo podoben pisavi v pismu, zaradi česar so mladeniča aretirali. Slednji je seveda vse priznal in pojasnil, da se je s tem hotel maščevati zaradi obsodbe izrečene s strani kazenskega sodišča proti njemu. Obtožili so ga nenravnih dejanj z mladoletno hčerko Vitaleje-ve sostanovalke in ga zaradi tega tudi strogo kaznovali. Ker je Orlando proti obsodbi vložil priziv, je bil po razpravi izpuščen na začasno svobodo, vendar je sedaj ponovno končal v zaporu in se bo moral kmalu zagovarjati tudi zaradi klevetanja.
Dr. J. Agneletto nam je poslal sledeče pismo:
«L ozirom na članek »Lojalnost...«, ki je bil objavljen v »trim. Dnevniku» II* t. m. Vas pozivam, da glasom čl. 8 ukaza st. 270 3VU objuuite v p, ihodnji številki sPnmor-
glasni v tem, da je namen prizadevanj o skupnem nastopu tržaških Slovencev glede vprašanja izvajanja posebnega statuta tudi ta, da se prepreči ločeno nastopanje pred oblastmi predstavnikov posameznih slov. političnih
in
skega unevnika» na istem | strank v tem vaznem
vsem tržaškim Slovencem skupnem vprašanju. To je bi-
mes.u sledeči
PGFHAVEK;
1) Ni res, da sem prekršil prvi sklep o enotnem nastopu predstavnikov vseh slo-
la torej soglasno sprejeta predpostavka, na podlagi katere je bil v sporazumu venskih županov m občinskih | vseh predstavnikov političnih svetovalcev, ker sva bila z strank sprejet sklep o sklica-Dr. Simčičem sprejeta pri ge-: nju sestanka županov in ob-
ne.amem komisarju Dr. Pa-lamari izrečno kot predstavniku dven političnih strank, Slovenske Demokratske zveze oziroma Slovenske Katoliške skupnosti, ne pa kot občinska svetovalca in niti ne kot zastopnika slovenske skupnosti.
2) Ni res, da sem jaz s tem zagrešil, nadvse grobo in skrajno nelojalno dejanje, ne samo ker ni bilo na sestanku občinskih suetoualcep sklenjeno, da ne smejo poli-tiče stranke stopati v stik z vladnim predstavnikom na Tržaškem ozemlju, ampak tudi ker ima pri nas vsaka politična stranka, zlasti t>_ lastnih zadevah in v vprašanjih javnih interesov, neoporečno pravico vzdrževati stike z vsemi državnimi oblastmi
činskih svetovalcev, ki naj se sporazumejo o svojem nadaljnjem delovanju.
2. V skladu s tem sklepom je bila na sestanku županov in občinskih svetovalcev 7. t. m. izvoljena štirinajstčlan-ska delegacija, z nalogo, da prouči statut londonskega sporazuma in da zaradi čimprejšnjega izvajanja njegovih odločb stopi v stik z zastopniki tukajšnjih oblasti.
Ta dejstva je potrebno pribiti prav spričo gornjega popravka, ki nam ga je poslal v objavo dr. J. Agneletto. Citatelji pa naj tedaj sami presodijo ali je bilo ali ne po vseh teh sklepih lojalno in korektno, da je dr. J. A-gneletto samo 24 ur nato odšel k glavnemu vladnemu ko-dr. Palamari, ne da
skih svetnikov, ki je bil v nedeljo 7. t. m. izvedeli sledeče:
1. Dr. J. Agneletto ni na tem sestanku črhnil niti besede o tem, da je skupaj s dr. Simčičem «zaprosil za sprejem pri dr- Palamari že dosti prej, kot pa se je vršil sestanek občinskih svetovalcev od 7. novembra«.
To se pravi, da je dr. Agneletto istočasno, ko Je na sestanku 7. t. m. soglašal z izvolitvijo delegacije in se zavedal, da Je bil sestanek sklican in delegacija izvoljena na podlagi predpostavke, da se preprečijo ločena nastopanja pred oblastmi v važnem vprašanju statuta, te ne samo vedel, temveč skupaj z dr. Simčičem že davno prej zaprosil za ločen sprejem zaradi tega vprašanja. Kje je torej tu morala in lojalnost, na kar se »Demokra cijau v članku tako patetično sklicuje?!
2. Glede naslova, v imenu katerega naj kdo nastopa in glede prepovedi pa je jasno, da ni nikomur padlo na um, da je bilo s sklepom o skup
 ...... ...... misarju
Z odličnim spoštovanjem bi pred lem smatral za po-Dr Josip Agneletto l. r.». trebno opozoriti kogar koli
od onih, s katerimi je soglasno sprejel zgoraj omenjene sklepe, pri čemer je govoril z dr, Palamaro, ki je najvišji sedanji predstavnik oblasti na Tržaškem, ravno o vprašanjih posebnega statuta kot je poročal radio Trst 11 in kot priznava sam Agneletto v zadnji številki »Demokracije«.
Glede pisanja zadnje številke »Demokracije«, v kateri je dal objaviti članek pod naslovom it^ojalnost in morala», pa smo od udeležencev sestanka županov in občin-
•1* 4*
K gornjemu popravku pripominjamo naslednje:
1. Stopili smo v stik z večjim številom oseb. ki so se kot zastopniki posameznih slovenskih političnih strank in skupin udeležile pripravljalnih razgovorov katerih rezultat je bil sklicanje sestanka slovenskih županov in občinskih svetovalcev vseh občin na Tržaškem, Te osebe so nam soglasno izjavile, da so bili vsi udeleženci in tudi dr. Josip Agneletto v svoj-stvu predsednika SDZ, so-
obvestilo. In res, vsi so se tega sklepa točno držali in se po njem ravnali: najprej je radio Trst II objavil omenjeno obvestilo, nato naš list, dalje »Novi list« in končno včeraj tudi «Delo». Toda čuj-te, kdo se tega sklepa ni držal? To je bila edino in prav Agnelettova «Demokracija»!! Agnelettovo glasilo omenjenega obvestila sploh ni objavilo, čeprav je bilo na Agne-lettov predlog sklenjeno, naj se objavi, pač pa je namesto tega izšlo v »Demokraciji« obširno poročilo z hudimi in zlobnimi napadi in podtikanji na račun «titovcev»...
Ponovno vprašamo čitate-lje; Ali je to morala?! Ali je to lojalnost?!
Iz vsega gornjega sledi, da so na dosedanjih sestankih predstavnikov slovenskih političnih strank in skupin bili sprejeti v glavnem trije sklepi; 1. o enotnem nastopu, ki naj prepreči ločeno nastopa nje predsetavnikov posamez nih političnih strank, 2. o tem, da se razen soglasno sprejetega obvestila o sestan-
Novi odpusti
V podjetju »Pastificio Trie stino« so napovedali odpust nadaljnjih šest delavcev, po tem ko so nedavno od tega odpustih štiri delavke. Sindikati so se seveda tem odpustom uprli in zahtevali od Zveze industrijcev, da skliče sestarek predstavnikov dela in delodajalcev, na katerem se bodo o stvari pogajali-
Obveshlo iz Miljskih hribov izseljenim lastnikom hiš
Ugotovljeno je, da so mnoge osebe, ki so se izselile iz novo priključenega ozemlja odnesle s seboj ključe svojih stanovanjskih hiš in drugih poslopij, ki so ostala zaklenjena in nedostopna. Iz varnostnih in higienskih razlogov pa je nujno potrebno pregledati tudi te zgradbe. Zato pozivamo vse posestnike in uživalce teh poslopij, da do sobote 20. novembra izročijo ključe v pisarni občinskega sveta Koper -okolica, ki je v zadružnem domu v Škofijah. Pisarna je odprta vsak dan od 8. do 11. ure. Poslopja. za katera ključi do navedenega dne ne bodo izročeni, bo uradna komisija kljub temu odprla in pregledala.
Slikar Giorgio Grai v galeriji Rossoni
Jutri ob 18. uri bo v umetnostni galeriji Rossoni na Kor-zu št. 9 odprtje razstave slikarja in kiparja Giorgia Graia
Po 30 letih odsotnosti iz Trsta, njegovega rojstnega mesta razstavlja umetnik prvič Važno zbirko del, ki vsebuje portrete, kompozicije, pejsaže tihožitja in kipe. Razstava je pravi prerez dela tega umetnika.
Mladina z Opčin organizira 28 novembra množični- izlet v Sežano Vpisovanje vsak dan r,a sedežu od 20. do 21.30 do vključno 19. t m.
Motoklub »Amatori« organizira 28 novembra izlet v Vipavo in Opatijo. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19 ure do 17. t. m.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Barkov-
Ijah sklicuje 21. novembra ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank-lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in eventualno spremembo pravil.
Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva.
4= t- *
Zadnja odborova seja bo jutri v ponedeljek 15. t. m. ob 21. uri. Odborniki so na-prošeni, da prinesejo poročila za občni zbor.
Prosvetno društvo v Skednju sporoča članstvu, da se preureja društvena knjižnica v obnovljenih prostorih (Skedenjska ulica 122 — nad mizarno) in prosi člane, ki so medtem zadržali knjige na domu,, da jih izroče zaradi kontrole knjižničarju v ponedeljek, torek in četrtek od 16 do 19 ure Vsi odborniki društva so naprošeni, da se v teh dneh javijo na novem sedežu.
Otvoritev prostorov in poslovanje knjižnice bo v četrtek 18. t. m. ob 19. uri.
Huda prometna nesreča
Medtem ko se je 55-letni u-radnik Ferruccio Tommasini iz Ul. F. Venezian vozil včeraj opoldne s svojim motornim kolesom po Nabrežju III. novembra, se je v višini stavbe družbe «Adriatica» z vso silo zaletel vanj s svojim poltovor-nikom 20-letni Ignazio Pansini iz Ul. Lazzaretto vecchio, ki je tedaj vozil v isti cmeri kot Tommasini. Moža je sunek vrgel s sedeža visoko v zrak, nakar je po nekaj metrih leta priletel na trdi tlak, kjer je negibno obležal.
Z rešilnim avtom so Tomma-sinija naglo odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi zloma gležnja in prebitja lobanje ter hudega omotičnega stanja pridržati na ortopedskem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno, zaradi česar so si zdravniki prdržali prognozo.
Pri trčenju vlaka ranjenih 6 oseb
20 minut pred 16. uro so z rešilnim avtom pripeljali bolnišnico 41-letnega Renata Bisianija iz Ul. Cisternone, 26-letno Lidio Felcaro iz S. Giovanni del Natisone, 41-let-no Angelo Petkovič vd. Co-ceani iz Sesljana in 55-letnega Teofila Mikuža iz Ul. Virgilji. Prvega so morali zaradi ran pridržati s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na II. ki rurškem, druga pa s prognozo okrevanja v 4 ali 6 dneh na opazovalnem oddelku, medtem ko so Petkovičevo, ki so ji ugotovili verjetni zlom zapestja odslovili s priporočilom 10 do 30- dnevnega počitka. Vsi so postali žrtve trčenja vlaka na kolodvoru ob 15.20.
Društvo slovenskih srednješolcev vabi na plesno čajanko, ki bo danes
14. t. m. v Ul. R. Manna št. 29 s pričetkom ob 17. uri. Igra jazz orkester. Uro pred pričetkom plesna vaja.
Razna obvestila
NEDELJA, 14. novembra K O P E K
254,6 m ali 1178 kc
SLOVENSKA POROČILA:	ob
8.00, 13.30, 19 30 in 23.30.
ITALIJANSKA POROČILA: ib 7.15	12.30, 17.00, 19.00 in 23.00.
HRVATSKA POROČILA ob 20.
7.45 Jutranja glasba; 8.15 Iz domačih logov za nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.30 Mladinski oder; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 11.00 Simfonični koncert orkestra Slov. filharmonije, sodeluje pianist Anton Sol-er, dirigira Djura Jakšič; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Primorski zbori, ansambli in solisti pojo in igrajo; 15.30 Ljudje pod Snežnikom;
16.00 Nedeljski promenadni koncert; 16.30 Izbrano cvetje z domače grede; 17.03 Glasbeni i-n-termezzo; 17.30 Slušna igra v ital. - A. Sca-rfa-ttii:	»Memiet«;
18.00 Plesna glasba; 19.15 Kontrasti v ritmu; 20.15 Juri-na in Franina; 20.30 Glasba po željah v hrvaščini; 21.00 Večerni koncert operne glasbe: 23.40 Glasba za lahko noč.
. K M T I I.
Slovensko planinsko
priredi danes 14. t. m. ob 19. uri martinovanje v gostilni pri Preslu («Na pošti«) v .Bazpvici.
Tržaški filatelistični klub »L Košir«. — Dar.es 14. t. m. bo običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Odbor priporoča članstvu, da prevzame ie danes pripadajoče znamke, ker je to zadnji dan delitve. V sredo 17. t. m. bodo ostanki neprevretih znamk na razpolago vsem članom interesentom
Darovi in prispevki
Marija D-ašič daruje 600 m Miroslava 300 lir za Dijaško Mati«0.	•.
V počastitev spomina pok. Benedikta Godiina daruje Draga Gregorič-Rosenberg 500 lir za Dijaško Matico.	.
Ob 13. obletnici smrti Edvarda Rustja daruje družina Rust.ja-Polduzzi 1.500 tir za Dijaško Matko.	,
Namesto cvetja na grob pok. France Berce daruje družina Križmančič iz Gropade 500 lir za Dijaško Matico.
8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oodaja; 9.15 Slovenski motivi; 9.45 Eugene Liszt; 11.28 R, Strauss: Tako je govoril Zaratustra; 12.00 Pestra operna glasba; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 16.30 Priljubljene melodije; 17.00 Koncert barkovljanske' ga pevskega zbora; 17.20 Plesna čajanka; 18.24 Milhaud: Koncert za violino ir* orkester; 18.48 Kubanski ritmi; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Motivi J. Straussa; 20.35 Zbor Slovenske filharmonije: 21.00 Športni komentar; 21.15 R. Strauss: «Ka-rfmttvo v»lir z rožo«, 1. dej; 22.35 Ve černi ples.
r K N v t.
mira stoka
in
IVAN CUK danes poročena Kontovel-Prosek, 14. nov.
9.35 V veselem tempu; 15.30 Reportaža z nogometne tekme
17.30 Simfonični koncert, dirigira Rudolf Moralt; 19.45 Šport; 21.05 Glasbeni variete.
r* a. O V E 1% * J A 254,6 m ali 1178 kc Poročila ob 6.00, 7.00, 12.30 15.00, 19.00 in 22.00.
8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava - R. Kapling: Riki-tiki-Tavi; 9.30 Operetna in lahka glasba; 10.00 Družinski pogovori; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert
11.00 Oddaja za beneške Slovence; 12.00 Pogovor s poslušalci; 13.00 Pol ure za našo vas;
13.30 Želeli ste — poslušajte!
15.15 Lahka glasba; 15.30 Zvone Kržišnik:	Presihajoče	jezero;
16.00 »Neznani talenti« (javno na gradno tekmovanje solistov in ansamblov v veliki fiihanmoniičnl dvorani); 17.00 V plesnem ritmu;
17.30 Radijska igra - Aleksander Marcdič:	Aida Knox	(ponovi,
tev); 18.00 Promenadni koncert
20.15 Večerni operni	koncert 2i.0C Kulturna kronika.
I >.l KVIZIJA 15.45 Športni popoldan; 17.30 Film; 21.05 »Najsrečnejši«; 22.00 Pustolovščine Yeffieya	Jonesa
ADEX I
27. in 28. n°»einW»
(dvodnevni*
Reka — OPatljvipava
žK?” »£";>«•
Tolmin — K°ba
Bovec
Vpisovanje
do 18-
t. !*• 19H
4. in 5. de«®®,? (dvodnevni)
Reka — OpatU*
Ilirska Bistrica Knežak - p^ocerga Pregara
5. decembra ls54 (enodnevni)
Sežana — St po^toih* Senožeče - ^ j Dutovlje v15čic» Komen — ciavniH Podgorje - noV.Pn Vpisovanje d0 - onf;S» «ADRIA-E.f/>
ul- CKX ^
27. in 28. noveli
dvodnevni
LJUBLJANO
POSTOJNO
SENOŽEČE
ŠTORJE
SEŽANO	.s	ne’'
Vpisovanje
do
4. in 5. deceng ,
dvodnevni
BUZET sv. STEPAN livade
195*
MOTOVUN J3
Vpisovanje
„oV.
(954
19. decembra „
enodnevni «»
TOMAJ
DUTOVLJE KOMEN (C0 KOSTANJE' g d &
Vpisovanje
Excelsi°r, 14.30: »Grisbi«, J. Ga-bin, L' Ventura.
Fenice. 13.30: «Upor na Cajni«, H. Bogart
Rossctti. 14.30: «Daleč od zvezd«, C Heston, L. Scott.
Nazionale. 14.00: «Vesell konjeniški oddelek«, V. De Sica, S. Pampanini.
Fitodrammatico. 14.30: «Serif brez pištole«, W. Rogers ml., N. Olson.
Supercinema. 14.00: «Alvaro, raje
gusar«.
Arcobaleno. 14.30: »Rdeče kape«, A. Ladi, L Genu.
Astra Rojan. 14.30: »Rdeči kapitan«, R Greene, L. Amar.
Capitol 14.00: «Izdana», L. Bose.
Crlstallo. 13.30: «Quo vadiš?«, R Taylor!
Grattacielo. 14.30: »Stlri v medicini«, D. Bogarde.
Alabarda. 14.30:	»Honduraškl
uporniki«, A. Sheridan.
Ariston. 14.00:	»Velika strast«,
T. Povvel.	,
Armonia. 14.00: «Parada sijaja«.
Aurora, 14,00:	((Junaški prime«,
J. Mason, J. Leigh.
Garibaldi. 14.00: «Operacija Ap-felkern«, B. Daurant
Ideale. 14.30: «Podeželska ljubezen«, F. Granger.
dnlkom
Naznanjam žalostno vest vsem s°r , prijateljem, da je umri dne 10. t. m. v Juzn
UTOPOM) ŽIVKC ^ n.
Žalostna sestra Marijd' *e xegt i„ hčerka Milka *^
Dutovlje - Buenos Aires, 13. novembra
ZAHVALA
ki	tai
Najtopleje se zahvaljujemo vsem.
na zadnjo pot nepozabno mamo, staro
in teto
sPren
m111
ščo
JOŽEFO GRUOEN
nem nastopu o vprašanju |	drugega	ne	p0roča in
statuta in s sklepom o de - ^ ^ glasila vseh skupin ob-gaciji prepovedano stopiti	R	.	..
v stik z oblastmi. Ce naj bi politične stranke še nadalje nastopale posamezno in ločeno o vprašanju statuta, potem je tudi jasno, da ne bi imelo niti smisla voliti delegacijo, ki naj v tem specifičnem vprašanju nastopi enotno v imenu vseh tržaških Slovencev in yseh slovenskih političnih strank.
Pa še nekaj! Na sestanku je bilo med drugim — prav na predlog in živo željo samega dr. Agneletta sklenjeno, naj se časopisje in radio omejijo na objavo kratkega obvestila, ki ga je povrh vsega! — on sam sestavil in diktiral. Pri tem je dr- J. A. še posebno poudaril
javijo samo obvestilo Kot vidimo, je prav Agneletto vse tri sklepe prekršil.
Popolnoma logično se torej postavlja vprašanje, ki ga pri-krajamo po zadnjem stavku iz Agnelettove «Lojalnosti in molale«: Ali nimajo te kršitve dr. Josipa Agneletta še drugi zahrbten namen, razbijati vnaprej enotno predstavništvo slovenske skupnosti po slovenskih občinskih svetovalcih?
Končno vabimo urednike »Dela«, ki v svoji zadnji številki kljub temu, da so jim vsa ta dejstva znana, ravnanje dr J. Agneletta branijo, naj si natančno prečitajo
u	  _____________ ^	gornji članek in naj po vesti
željo,	naj	se^o	tem	s"es'anku j zapišejo, ali dr. Agneletto za-
ne	objavlja	za	javnost	prav	služi, da se takšna njegova
nič	drugega	kot golo uradno 1 morala in lojalnost branita.
j OD VČERAJ DO DANES j
Posebno zahvalo izrekamo č. t valcem cvetja ter vsem, ki so t ob bridki izgubi.
Nabrežina - Buenos Aires, 14. noveih
ZAHVALA
vsem, ki ste spremili našo drago
Ul ARIJO
cveti«; gol' kak
^lcem .-Ykršen
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE i Caimela Jurinčič, filmski reži-l	VREME	VČERAJ
Dne i4 novembra t. 1. se je | ser Antonio Gallo in gospodinja Najvišja temperatura 17.5, naj-v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo < Libera Fumis, električar Liveno nižja 11.l ob 17 uri 13.8, zračni
,	  —	t-	kli«	i	a	<•"	irtian/ia	1013.1	narašča veter 28
km vzhodnik, vlaga o3 odst., nesemo Petruzzi in gospooinja ■ umku jsv. «u-hkim	bo oblačno, morje rahlo razgi-
En
je 10 oseb porok pa je	bilo 14.	Crlsmani	in gospodinja Iolainda
POROČILI SO SE: zlatar Eu- Valič.
enio Petruzzi in gospodinja'	UMRLI	SO:	70-letna Celcste
J mm a Roncavassaglia,	delavec	Gambi-no	por. La Forgia, 43-lei-
Silvio Lussetti in šivilja	Graziel.ini Mario	RossUli, 81-letna Giu-
la Ritcobon, uradnik Ptetro Be r»ussi in gospodo )a Marja Kozlovič,	narednik	am. vojske R.
Ernest	Giroux i>n uradnica Ne-
rina Pazanrn, zdravnik Nicola Massari in gospodinja Maria Ori-son, čevljar Rosario Terranova in gospodinja Maria Luigia Pastor ello, zidar Aurelio Hrevatln in gospodinja Joskpina Olenik, mehanik Sergio Skrdla i-n gospodinja G i ust in a Cergol, vojak am. vojske Albert George Hod-ge in	uradnica Cellina Nemlz, I MILANO
aelavec Marino Poppini m go-1 N A POLI spodinja Maria Fornasicro, urad-j PALERMO mk Ferruccio Desanti in gospo- ROMA dinja	Palmi ra	Dodič, delavec	TORINO
Alessandro Uva ih gospodinja i VENEZIA
eppina Prodani vd. Sella 66-letna Elena Lucich por. Mari-nclla, 70-lftna Francesca Pl-schianz por Sorini, 94-letna Maria Cabas vd. Suppancig, 61-letni VRtorio Rumi, 76-lčtni Francesco Verchi 74-letna Frar.cesca Gher-lizza, 76-letna Karolina Kert. LOTERIJA
51	48	40	6	61
80	37	36	16	84
32	13	26	62	57
18	77	47	68	20
61	58	40	89	68
32	44	66	35	53
29	45	48	24	39
13	83	5J	85	75
23	30	83	39	31
32	81	7	10	'(7
bano, temperatura morja 14.8.
k zadnjemu počitku, vsem darova ^ skemu zboru ter vsem onim, ki s° knačin pomagali in sočustvovali z 11 Žalujoča: mama,
VM",0
Opčine, 14. novembra 1954
BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6, Al Llo.vd, Ul. delTOrologio 6; Alla Madon-1 ria del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti U; Sponza, Ul. Momorsiflo 9 (Rojan).
ZAHVALA	^	irv	"po-
Vsem sorodnikom, prijateljem, -jn poča vsem onim, ki so na kakršen 0 min naše nepozabne
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde Ul Settefontane 39; Gmei-ner. bi. Giulia 14; Al Llo.vd, Ul delTOrologio 6; Signori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Bar-kovljah In Nicoll v Skednju.
ROZALIJ!: GRBI* ek
se iskreno in najprisrčnejše z<‘ 1 zgiu)0^
Prosek - Matulje, 14. novembra
1954-
*»»ski dnevnik
tudi za nas
POSEBNI STATUT!
4tPretol beneski Slo-
1 vellklm ani-
Aki . Ul Pogaja-
CJVr VrŠilla pre-
•fek!, Lond°nu gle-"N& basanja. 7,
. JsUom sm,, spreje.
^° tem Je ,bil. spora-y da . vPrašapju pod-
t]e r.- 3e ‘Io to vPra-2aj	na miren na-
^°]3- sm° bili, Nanj, ®, ell> da ^ Ju-fW, °Ses!a s tem ";;2a trS, P0Sebni «ta-
Tke S1(>vence, 8 Kosu° zajamčene
Ka * ,.pravice sl°'
Vena na Trža-
o Cfr,nlSmo in ne
■ ak0 n * bui zadovolj-
3 v!ada t,,HCala ltalijan-°ščenia dl dam istega
‘ W rint °u nS b0dO atuta r °ob Possbne-
ice v S -na ostale f1 's na r ’ na Goli. na Benesko Slove-
L^° takšni Slovenci
L' nam tmjo v Trstp!
- Pmvi!Qri!J ne da3°
^ležni kot Jih bo-2111 tržažki Slovenskost? Spc kovala ,kinm na Ce bi bi-
? ratičn^ J d' zares
fSa tnrii ranka- bi nlUd> ^ beneške b teg® ^statut. In n? ut ifatuta bi se N v Twvrsevale pr k 3 ker tu ni k j° sa^Lnih skupin-f° 513 stob-° Iove'nci!
■ fn zahte| Sm° ?p
S*
rjfe1
ob:
f^biki p-hm" ‘T‘
«*->■ o.dijo, da v
LJ? zahw^ sm° 2e' Pi-i>e iolP h od °blasti °nia S]0v® Za naše po-
heflc° sm ke vasi> to' ? Ušesa Paieteli na
IN e n Cel° na P°-cbl^a- posmeho-
fNn'ki * 1 m narod-5 ^liriah dij°’ da v gov?r, Blcvencev f k^iTh 0 S1°vencih V Se P°smehu-HaH i-nrn1 iltalijan-UravM domaci od' Vi3° 0 našem
v^SiPnbli?n° ta-
:	dol?; i1 zmj0 v
“solinah niso «&.
lci. Prebivalstvo
PTvvrvr-; ____
m* zz;
Zatff Jedno zvesto nesmiselne
V3 lina P Za te 13udi’
A tvo ne zeli>>-
» „! izgovore bomo
% izgovor Hi:	To ie
JVE, Ml nismo mk-m ' da v Beneški JHi 'iudstvo govori
■ da zevni jezik-jij Prebivalstvo na-
I TnrtVor'' sl°vensko l;Mi da mi vemo. da feien v ‘inj^ski narod iij° ra,ve-c skupin, ki tVf®)3 italijan-
“■ dUlošn Pa lmaj° z h‘,?o manj " •pijanskim
ti?x~
Šrort 3e tuc 'CrazdeL1en ^ er ljudstvo
Aiiiaju
skup-
knj
;W 7 ,"uve.
'liski , Jezikom. k 7 je tudi
K°t Pa na-
slovenskim
knm 'tj' ^ 4-
Kot
sloven-
ien v sku-
?3 sin 3
*i kai Venska C.te«h je eno
govori
narečja.
'enst e!n°
! nsko narečje,
Sn ved0 tud 1b° nasprotni, m 5 beneškim
'ita Jenske Sole
ijo hcei a an®ki S\ jo ,, poznat! ,<oi0 J®zik, obisko
na-
Mi
ti-
da
Slo-
I n. -UU1 t
^din°7Te Ui* Za,to j
Slovenci.
h
L ^
*s “kto	64	naši
^ Nv °^ «P-v
otrKa pesmi
ASncI
7r 6a kni'žieo ver-bi	ni	Slo-
C"ni S;,POZnal K;>-
l ieJt») : ®a) s° neka-če-
A i krat, kkomaJ deset
,'Md se je nJ° zbirke
^ K 'arn živel ier-v , °rii i. Vel. se k-
tam ti
sv°bodo.
V 1 -Ml .•	-•	o
b°iih tam tudi h	^ob°do.
‘ ’ nZdaJa Ka-
ditve naših nasprotnikov ine drze. Ako bi imeli beneški Slovenci šole v materinem jeziku, kot jih imajo Italijani, «čeprav govorijo narečja*, bi tudi oni poznali svoj književni je-zjk kot pcznajo svojega Italijani in kot ga poznajo Slovenci v Ljubljani To smo in bomo vedno trdili, ker je naša trditev res-licna in logična. Kot takšno bi jo morali priznati tudi naši vnasprotn:ki, če imajo količkaj skupnega s poštenostjo in demokracijo.
Toda oblasti in nasprotniki, ne samo. da nočejo spoznati resnice, da nočejo pristati na naše upravičene zahteve, ampak hoče-jo s^pomočjo svojega tiska z lažmi in klevetami pobiti to, kar lahko vidi in ve ves svet. da je prav in resnično. kar trdimo.
Vemo, da ni prav in lepo ponavljati istih besed, toda kadar imamo opravka s trdovratnimi ljudmi ni zamere, če se mera ista stvar in iste besede večkrat povedati. V svojih rokah imamo na stotine in stotine argumentov, s katerimi lahko dokažemo, tudi tistim, ki ne poznajo naše dežele in naših ljudi, da živi v naših dohnah samo slovenski narod. To nam priča zgodovina, nam priča govorica našega ljudstva, priimki naših ljudi, pričajo vasi in doline, reke in potoki, priča nam vse, da živi tu samo slovenski narod. Potem ni niti potrebno, da pišemo kaj smo in kaj nismo. Pozna nas ves svet in sramotno je, da se najdejo v Italiji še ljudje, ki si u-pajo trditi, da smo «ita-Iianissimi». V državi, ki inra za seboj dvatisočletno kulturo in civilizacijo so še taksni ljudje, kj se vojskujejo proti zgodovini m proti naravi. Da, proti naravi, ker hočejo ori nas dejansko preobličiti naravo.
Tisti, ki ne poznajo Be-nrfhf ,slovenije njenega
nnri? v /a’ ali	kl	SO
podlegh lazi in klevetam, ^es>. da tu ni Slovencev,
H^Jv'raJ?e3? v roke zemljevid. Videli bodo, da ie ua primer Dreka, ena iz-
niie n^nTiBfneSke slove-Ravnp ir-	Livek	in
cd Tirov sba oddaljena sta nne 2a„d0ber streljaj,
^In^veJSra SS?'XM°'r!ko fcl0.
umen?’da^b: misij*0., J0' ne Večkr06! meje niso stal'
ffiSsfisa-s
nijo. N0afoWSceStnostone!me' a|5ar pa .» tiče italljan-fjudstva mlSljenja našega
da w ;>ner,bomo trdili’ da i o^0, PoveTno samo, nrikun- eneska Slovenija Priključena k Italiji že 88
šk sJa od takrat bene-
nohe'?hencl,niso imeb več
matiunirn stlkov s svojim
mo da f}?rodom. Pove-
naše lbiH^ - raznaroduje
3e preval Z® °d dneva. kn
mi kraii lac °^ast nad b8' 3 • e je naše ljud-
b 'ki	zabeležimo
' v ramn	v zadnjem
sSki ;,.na prvem me-’ V^ajo ,-3o. KaJ“boodi 'HtŽ9vna’ kl J? Je oskr-!6t‘t>rLo °Žba Slove-Preijvl ušan Mora-
\So n» ™ Z3t0' k” SSno Tsko del° ta'
<‘j« hrj„ druSič pa za-
?V Br,/ .na zaJ°žba S
::W^6kihaK0bletnic° 'V in vel il- gac* na .^iu<istva.Praznik sl°-
'C^^em ni treb ok- ’ ,saj. ea naši
stvo postalo žrtev italijanske raznarodovalne politike, se nimajo odgovorni ljudje v Italiji kaj bahati, ker to, kar so storili z beneškimi Slovenci je sramota za drža.vo. Kar so storili z nami je proti naravi, ni človeško!
Po drugi strani pa lahko rečemo, da ni vse, tako kot trdijo naši nasprotniki. Lahko s ponosom po-vemu svetu, da v 90 letih raznarodovanja Italiji ni uspelo raznaroditi našega prebivalstva, da je nase ljudstvo ohranilo še živo svojo slovensko besedilo, da je beneški človek trdo jeklo, ki se ne da več u-pogniti.
Za nas je torej najbolj varčno, da ljudstvo govori slovenski. Mislimo, da narod nobene italijanske pokrajine ne bi prenesel 90 let raznarodovanja, da bi bili ljudje te pokrajine ohranili, ne da bi imeli sole v materinščini, svoje italijansko narečje. Za to imamo dokaze, za to nam priča še enkrat zgodovina. Koliko Sicilijancev je bilo italijanskega mišljenja, ko so tam vladali Saraceni?^ Mislimo, da zelo malo, čeprav so bili bolj mečni, ker jih je bilo več, kot beneških Slovencev. Tudi ko so bila podjarmljena italijanska mesta in vasi pod Avstrijo, je bilo malo Silvijev Pelicov v Italiji! Takrat je bilo več narodnih odpadnikov kot domoljubov in narodnih odpadnikov je bilo največ v visokih slojih družbenega življenja, toda ti ljudje so imeli šole v materinem jeziku. Vemo. da so v tistih vaseh v Furlaniji, ki so bile pod Avstrijo do 1918. leta, se stan ljudje, ki bi želeli, da bi se Avstrija zopet vrnila v njihove kraje. Kakšnega mišljenja so bili ti ljudje, čeprav so bili in so se Italijani, čeprav so imeli pod Avstrijo italijanske šole? Se enkrat povemo, da zaradi mišljenja ali zvestobe, ki jo kaže neki narod do države, pod katere suverenostjo živi, država ne sme odreči taksmu narodu narodnostnih pravic. Z mišljenjem ali z zvestobo. «ki jo imamo do države ne mislimo «zapiti ali zaluni-Patb svojih nacionalnih pravic!
V Švici živi več kot 220 tisoč Italijanov, ki niso nikdar zahtevali, da bi bili priključeni k Italiji, ker so vsi švicarskega mišljenja, toda Švici ni mar njihovo mišljenje. Dala jim je šolo v materinem jeziku. Kaj smo torej mi beneški Slovenci? Ali nismo ljudje kot Italijani v Švici, kot t:sti v Istri, kot Slovenci v Ameriki? Zakaj torej nam ne dajo slovenskih šol?
Da nismo Slovenci, ne drži Več, da smo italijanskega mišljenja, še manj, ker smo v članku dovolj jasno povedali kaj pomeni mišljenje nekega naroda in kaj so narodnostne pravice.
Ako bodo še trdili, da nismo Slovenci, zahtevamo, naj pošlje OZN mednarodno komisijo v nase doline, da ugotovi resnico! Toda ta kem!sij a ne sme iti ne k županom, ne k tajnikom, ne h karabinjerjem. Iti mora v vasi, med ljudstvo! Toda bolj kot kateri koli komisiji, zaupamo demo-
kratičnim silam v Italiji in naši matični domovini Jugoslaviji, da prisilijo odgovorne ljudi v Rimu, da raztegnejo posebni statut, ki so ga dali tržaškim Slovencem, tudi na ostale Slovence v Italiji. Samo na ta način lahko postanemo most, ki bo vezal obe sosednji državi v medsebojno prijateljstvo, sodelovanje in spoštovanje.
Samo na ta način bodo popravili škodo, ki so nam jo prizadejali prejšnji režimi v Italiji — zlasti, ker pravijo, da vlada danes v njej demokracija.
IZIDOR PREDAN
Naš tede
pregled
Rodoljub Colakovič, Josip Vidmar in Miroslav Krleža na zasedanju jugoslovanskih književnikov — Pomenek med odmorom
PRED VIHARJEM V KROGIH DMETNOSTNIH ZGODOVINARJEV?
MONALISA-MOSKI?
v
Švedska umetnostna zgodovinarka Torborg Ottosdotter zatrjuje, da Mona Lisa ni bila ženska, ampak mladenič z vzdevkom «Vrag», ki je bil Leonardov učenec in na katerega je bil mojster tudi čustveno navezan
Prejkone ni v vsej zgodovini žena primera, ko bi se o r.jih toliko pisalo, kolikor je bilo napisanega o nesmrtnem nasmešku Mone Lise, žene flo. rentinskega meščana France-sea del Giocondo, nasmešku, ki se je z njim proslavil ge-nianlni renesančni slikar n humanist Leonardo da Vinci.
O nasmešku Mone Lise in njegovem skrivnostnem pomenu so bile napisane cele razprave, debele knjige, pri čemer pa m nikomur uspelo, da bi ga do konca raztolmačil.
Pred kratkim sta se v svetu pojavili dve novi hipotezi o Giocondi. Ena se nanaša na njen nasmešek, njen avtor pa je ameriški otorinolaringolog, t. j. zdravnik specialist za bolezni ušesa, nosu in grla dr. Peter Pastor?, ki je o tem
• imel referat na letnem kongresu ameriške akademije za otorinolaringologijo, organizacije, ki so v njej včlanjeni domala vsi ameriški otorino-laringologi. Druga hipoteza se nanaša na Giocondo kot tako. Avtor le-te pa je švedska umetnostna zgodovinarka Torborg Ottosdotter. Njena hipoteza bo vsekakor povzročila vihar v mednarodnih umetniških krogih, zakaj opira se na trditev, da je «najzagonet-nejša žena vseh -easova pravzaprav bila — moški.
Kaj je dalo dr. Pastoreju pobudo, da je z medicinskega stališča osvetlil primer Mone Lise, ni znano; a tudi sam v svojem referatu tega ne omenja. Prejkone spada tudi on med iskrene oboževalce tega nesmrtnega Leonardove-ga dela, in če že ni imel pri-
Da Vincijeva «La Gioconda«, ki se nahaja v pariškem Louvru
like, da bi ga občudoval v ha in sv. Janeza Krstnika. Tu-originalu, je to bržčas mogel di za ta primer je gdč. Ot-vsaj v obliki kake popolnej- j tosdotter našla argumente, s še reprodukcije. Naj bo lta- katerimi brani svojo hipotezo, kor že, verjetno njegovo za- 0na namreč trdi> in v tem
nimanje vsaj spočetka ni bilo izključno medicinskega značaja. Pri tem pa, razumljivo, je njegovo iistrokovno oko» opazilo zanimiv detajl zanimiv seve z medicinskega gledišča. Za kaj gre? Na Giocon-dinem vratu je dr. Pastore namreč opazil malo oteklino, ki jo je realistični čopič genialnega slikarja natančno reproduciral. Takšne otekline pa se pri zdravih ženah ne pojavljajo same od sebe, marveč so rezultat te ali one od 75 bolezni ali motenj, do Katerih prihaja v organizmu. Za katero teh je trpela Mona Lisa? Vsekakor za eno omenjenih petinsedemdesetih, natanč. no za katero pa je težko ugotoviti. Morda za astmo, v tem primeru pa bi Giocondin nasmešek bil astmatičen, in ne enigmatičen. Morda ža oteklimi mandeljni, morda zato, ker je požrla kak trd predmet (na pr. manjši gumb).
Kar trdi švedinja Ottosdotter —da namreč žena z najbolj zagonetnim nasmeškom v zgodovini nasploh ni bila žena, ampak moški — je vsa zadeva še zanimivejša. Te hipoteze ni moč, kot bi kdo mislil. odpraviti z navadnim prezirljivim nasmeškom, zakaj trditve gdč. Ottosdotter so vsaj na prvi pogled dobro argumentirane. Pri natančnem proučevanju Leonardovih slik, posebno Mone Lise, sv. Janeza Krstnika, Lede in mladega boga Bakha, je švedska zgodovinarka umetnosti opazila naravnost neverjetno podobnost med njihovimi fiziognomijami, še prav posebno pa kar zadeva njihov nasmešek. Ta podobnost je tako presenetljiva — trdi gdč. Ottosdotter — da mora človek neogibno priti do sklepa, da je kot model vsem tem slikam morala služiti ena in ista oseba, da-si predstavljata dve sliki ženo, dve pa moškega.
Samo to seveda še ne dokazuje, da bi bil kot model za Moro Liso služil Leonardu neki moški, ki mu je hkrati bil tudi za model Lede, Bak-
1 na slovenskem knjižnem trgu
VS, knk0maj deset iVi^iith Ustao nastale
S S v arU s«di
> b>°dilneEZaaVahb in \ OV Vs<*akor n°Ja' r	po0Venska r?a-
osth bn° °b‘ ^	*b?ke
V p	v
k 4i- J>. i«, j bes®dno
nahs te knjižice, ki smo ga drobni brošuri dobilj takoj
Prav tVa°k°ditV1' * P°^b
iridu ! JB bUa kmala PO na i2riaZPr<^ana prva P°P0l-škega ali Ka3uhoveSa pesni-
je enak	knjiga,	ki	j0
vse ? Uredil Dušan Mora-
IWuhezrHmeSla VSe' kar 3e vodu ,Z elega ustvaril. V u-
PredstavilPnP,°mbah. Pa je veku e! slovenskemu člo-
»'•»«
govo kratko " ‘n ->VS° n)E' Posvečeno J,: f- napredlli ldeji
danja ,zdaja ?:nJSk° POt' Se'
te; kniiri	prirejena po
Pesm? k ^ V8ebui« 'udi iste spreipi ° bb je Moravec
Zato h V PrV° kn3iŽn° izdai°' nubltp/;z niP ustreženo vsem st; ;	Kajuhove	umetno-
dožiln„aVem ,tiSUm’ ki s° dilnega boji? ^ °SV°b°'
1bra,teratUra 3e Sl°' na' sko, • £em mal° zna'
“Ipanska ‘ 'ahko rekli
budTc8aniyas»”- Zato je po-
sredovati t fVe Založbe’ P°’
naiz”ačilnei- m bralceni' med
deli sveto3 ’ naprednimi 1 “vetovne literature tudi
dela španskih avtorjev, vsekakor vredna priznanja. Založba je že izdala nekaj del špansko pišočih pisateljev, nedavno pa smo dobili ro-man uKatedralav, k; ga je napisal Blascn Ibanez. Ta pi-satelj je malo znan, čeprav smo v slovenskem prevodu dobil; že pred vojno njegov roman «Krvava arena«. Beseda o pisatelju zato ne bo odveč.
Ibahez je živel v drugi po-‘OVlci preteklega stoletja. »Njegovo življenje je bilo izredno nemirno in razgibano, j.	, £e	je v Valenciji, štu-
ir .1 v Madridu, se potem vrnil	zopet domov. Med študi-
Je.tn 3o bil že zaprt in preganjan. Kot odločen nasprotnik monarhije se je udeležil vsta-'e proti njej in moral je be-.. v Pariz, Potem se je spet vrrnl v rod io mesto in se f.a<r,e* sktivno ukvarjati s po-' 17?' Vendar ga j? njegova 'rna	narava zanesla v
i UZni° ^mei'iko, kjer je de-uval kot kolonizator. Ko se vrnil	v domovino je po-
novno sodeloval pri državnem
udaru, toda ko ta ni uspel, se je moral zateči v Francijo. V izgnanstvu je tudi umrl. Monarhija in cerkev, proti katerima se je boril vse svoje življenje, sta ga preganjali še po smrti in nista dovolili prepeljati njegovega trupla v domači krai.
To nemirno življenje z burnimi doživljaji je dajalo Iba-nezu dragoceno snov za literarno snovanje. In res se je udejstvoval s peresom od mladih dni do smrti veliko kot novinar. Seveda je pomembnejši kot pisatelj. Napisal je vrsto romanov, med katerimj so najbolj znani ((Krvave arene«, agtirje apokaliptični jezdeci«. «Mare no-strum« in «Katedrala». V prvih njegovih leposlovnih delih je čutiti močan Zolajev vpliv. Kritika mu je tudi o-čitala, da je zgradba njegovih romanov slaba, da je jezik slab, slog pomanjkljiv. Zato pa so mu vsi priznavali, da so njegova dela polna živ-I jen ja, gibanja, obenem pa taka, da odkrivajo bralcu Španijo in probleme njene-
ga življenja v vsej resničnosti. Tak je tudi roman ((Katedrala«, ki smo ga zdaj dobili v slovenščini. Zgodba junaka tega romana, bivšega se-meniščnika, kasnejšega socialnega reformatorja, je pravzaprav skromna. Toda roman nam odkriva dragocene resnice	o	življenju	v Toledu,
zlasti o življenju tistih ljudi, ki žive	v senci	tamkajšnje
katedrale. Zato je prav, da srrto	ga	dobili v	slovenskem
prevodu. Našemu bralcu bo pomagal odkrivati resnico o španski tragični stvarnosti. Je	že	tako. da	radj potu-
jemo, radi spoznavamo tuje dežele in življenje ljudi v tujih krajih. Zal je le malokomu omogočeno potovati tako, kot bi to želel. Potovanje nadomešča branje potopisov. Ni čuda zato, da jih ljudje po vsem svetu vedno radi čitajo. Zlasti mladina. Tej odpirajo dobro napisani potopisi neznane dežele, njih življenje, približujejo ljudstvo teh dežel, jo zato izobražujejo ter bogate z znanjem. Zlasti opisi oddaljenih dežel, kamor
večina najbrž ne bo nikoli prišla, so posebno priljubljeni. Zato je slovenski mladini prav gotovo v veselje knjiga, ki jo je pod naslovom «Potovanje Marka Polait izda-, la založba ((Mladinska knjiga«. Marka Pola poznamo kot slavnega morjeplovca, ki je kot prvi Evropejec spoznaval skrivnosti oddaljenih predelov Azije. Doma je bil z dalmatinskega otoka Korčule, kjer so prav letos poleti proslavili sedemstoletnico njegovega rojstva. Toda živel je večinoma v Benetkah, zato ga Italijani, posebno Benečani, prištevajo med svoje najslavnejše može. Marko Polo je s svojim očetom in stricem živel več kot dvajset let med Tatari. Ko se je po dolgi odsotnosti vrnil v Benetke, pa je bil v vojni Benetk z Genovo ujet. V ujetništvu je nastala knjiga spominov, ki jih je narekoval pisarju. Tako smo dobili knjigo, v kateri je opisal svoja potovanja, svoje doživljaje, opisa tujih dežel in neznanih ljudstev. Marsikje je knjiga za naše današnje znanje preveč zastarela, včasih tudi neverjetna. Toda čar njegovega pripovedovanja je vendar izredno močan. Zato ta stara knjiga še vedno predstavlja priljubljeno branje, zlasti mladine. Ni dvoma, da bo tudi naši mladini napravila mnogo veselja; bo pa bogatila tudi nje znanje in ji krepila Željo po spoznavanju.
S. R.
smislu tudi navaja vrsto zanimivih avtentičnih argumentov, da je Leonardo bil pravzaprav homoseksualec, in v tem primeru bi res ne bilo jiič čudnega, če si je izbiral svoje modele med moškimi. Ta trditev švedske umetnostne zgodovinarke sicer ni nova, ker je nekaj podobnega že navajal ((tvorec psihoanalize« Sigmund Freud v neki svoji razpravi o Leonardu. V tej razpravi je Freud na temelju dokumentarnega gradiva trdil, da je ((Leonardo še kot mladenič, v času, ko je bil učenec pri Verrochiju, bil s še nekaterimi mladeniči obtožen, da je homoseksualec, vendar je bil obtožbe oproščen.« Vendar se zdi, pravi dalje Freud, da Leonardo nikakor ni bil nedolžen, ker se je ((kasneje, ko je sam postal mojster, rad obkrožal z lepimi dečki in mladeniči, ki so postali njegovi učenci.«
«Ali si je mogoče zamisliti, da bi bil ta dokazani mi-zogin (sovražnik žensk) kdaj hotel ovekovečiti na svojem platnu neko lepo Florentinko, tembolj ko je znano, da je vse svoje življenje bil obkrožen z lepimi in nekoliko efemi-niziranimi mladeniči?« Tako se vprašuje gdč. Ottosdotter in takoj odgovarja, da je to nemogoče. Toda kdo bi potemtakem bila Mona Lisa? Na osnovi nekih starih dokumentov. ki jih navaja švedska umetnostna zgodovinarka, ni bil to nihče drug, kot neki mladenič, ki je kot desetleten deček prišel v Leonardovo hišo, prejkone kot posinovljenec ali učenec, kasneje pa je postal mojstrov sluga in njegov najljubši model. Temu je tudi po svoji smrti zapustil vse svoje imetje. Kako se je ta mladenič imenoval? Tega nihče ne ve, toda znano je, da mu je Leonardo dal vzdevek «Vrag». To pa zaradi tega — pravi gdč. Ottosdotter, ki ima na vsako vprašanje pripravljen odgovor — ker je ta pokvarjeni mladenič verjetno grenil mojstrovo življenje, kot se to pri takšnih odnosih rado dogaja...
Ves svetovni tisk st je zadnje dni razpisal o novih spravljivih glasovih iz Moskve. Glasovi so prepogosti in tudi preveč določni in soglasni, da bi lahko sodili, da gre za navadne časopisne kombinacije. Poleg tega bi jih potrjevali tudi nekateri drugi znaki s te strani zavese. Tako je Churchill v torek govoril o možnosti in potrebi mirnega sožitja in sodelovanja med Vzhodom in Zahodom, predsednik Eisen-hower pa je bil v sredo izredno zmeren, ko je govoril o nedavnem letalskem incidentu severno od Japonske. Celo državni tajnik Foster Dulles, ki sicer v trdih izrazih ni izbirčen, je bil za čudo mehak; zatrjujejo, da na Eisenhoiverjev poziv.
V nedeljo je bil v Kremlju svečan sprejem ob obletnici oktobrske revolucije; u-deležilo se ga je več tisoč ljudi. Na večerji, ki je sledila, in po njej je prišlo razen do šaljivih prepirčkov o zdravicah, kot so običajni med dobrimi prijatelji, do zanimivih skoraj zasebnih razgovorov. O teh razgovorih bi težko rekli, da so bili slučajni; s sovjetske strani se. opaža skoraj nekak vojni načrt. Tako je Malenkov govoril z angleškim in ameriškim veleposlanikom, Molotov je obdeloval Francoza, prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev pa se je prilepil na jugoslovanskega veleposlanika; temu razgovoru se je nazadnje pridružil še Malenkov.
V razgovoru z angleškim in ameriškim veleposlanikom je Malenkov — tako precej soglasno poročajo iz več virov — izrazil željo po izboljšanju odnosov med tremi velesilami, obenem pa priznal, da to ne gre čez noč in zato predlagal, da je najboljša pot običajna diplomatska praksa, s katero bi se postopoma gradili boljši odnosi. Mimogrede je menda tuar o-menil konferenco štirih zunanjih ministrov, ni se pa dotaknil, tako vsaj poročajo, predloga o sestanku šefov treh vlad, kot ga zagovarja na primer Churchill. To bi bilo v skladu s tezo, da ni mogoče delati čudežev, medtem ko naj bi bil sestanek treh največjih prav poskus, da se v nekaj dneh napravi čudež.
Zahodni veleposlaniki so o razgovorih poročali svojim vladam. Dulles je pred dnevi izjavil, da poročilo ameriškega veleposlanika Bohle-na ene vsebuje ničesar sem-zacionalnega», v Londonu pa je predstavnik Foreign Offi-cea samo dejal, da poročilo cea samo dejal, da poročilo angleškega veleposlanika Haytera proučujejo. Iz Pariza ni vesti — sicer pa je tudi Francija v teh kombinacijah nekje ob strani. K Dul-lesovi izjavi je bilo v wa-šhingtonskih krogih slišati pripombo, da v diplomaciji sploh.ni senzacij in da končno utegnejo biti senzacije bolj ali manj neresna zadeva, medtem ko je stališče, ki ga je, kot trdijo, prikazal Malenkov, mnogo bolj realistično.
Našel se je angleški dnevnik, ki se vprašuje, ali svet res ne gre v razdobje miru in napredka in odgovarja z nekako optimistično skepso, da je to preveč lepo, da bi moglo biti res — da pa gre razvoj, kot vse kaže, dejansko v to smer. Nato omenja list — konservativni «Daihj Mailn — nedavni letalski incident. pri katerem sta dve ruska lovca sestrelila ameriški veliki bombnik B-29, in opozarja, da so Kitajci pred časom sestrelili angleško potniško letalo, v katerem ie
Letošnji Nobelov nagrajenec za fiziko Max Bom s svojo ženo v domači knjižnici
bilo samo nekaj ameriških
državljanov, Amerikanci pa so reagirali skrajno ostro in «za kazein spravili na tla dva kitajska lovca, medtem ko danes Eisenhaivcr komentira hokaidski incident, češ da stvar ni povsem jasna. Da se v tem vsekakor kaže neka sprememba, pritegnemo *Dui-ty Mailus tudi mi.
Prihodnji teden potuje na uradni obisk v ZDA francoski ministrski predsednik Mar.dšs France, man zagovornik razgovorov z ZSSR, ki je že nekajkrat izrazil mnenje, da bi bila konferenca štirih zelo koristna. Mnogi sodijo, da bo Mendis France v svojih razgovorih z ameriškimi predstavniki ponovno sprožil to zamisel. Ameriško uradno stališče • tem je znano: najprej ratifikacija pariških in londonskih sporazumov, potem konferenca. ZDA bi se skratka hotele pogajati z ZSSR, če bi se sploh hotele, šele z nemško oborožitvijo v žepu, ker o-čitno niso povsem gotove, da se jim uresničenje njihovega glavnega političnega in strateškega cilja v Evropi še enkrat ne bi izmuznilo iz rok.
Mendčs France, ki si je sicer pridobil dovolj trdno večino za ratifikacijo pariških sporazumov, zlasti po pristanku socialistov nanjo, pa verjetno vendarle ne bi nasprotoval možnosti, da se konferenca štirih o Nemčiji sestane poprej, pa četudi bi se zaradi tega uresničenje pariških sklepov zavleklo, ali pa do njega sploh ne bi prišlo. Poleg tega imajo v Parizu verjetno še en razlog, da se zavzemajo za konferenco štirih zunanjih ministrov, in to prav zato, ker gre za štiri ministre. Pri raznih drugih kombinacijah, se boje v Parizu, bi utegnila Francija odpasti ali pa postati udeleženec druge vrste.
Na drugi strani je zanimivo ,kar je te dni pisala ePravda«, ki je v polemiki s trditvami raznih zahodnih virov poudarila, da ZSSR ne postavlja razpusta NATO kot bistven pogoj za sodelovanje. Formulacija v »Pravdi« je sicer previdnejša, toda vendar dovolj prozorna, da nakazuje določen razvoj sovjetskega stališča.
K vsemu temu prištejmo še govor podpredsednika vlade ZSSR in člana politbiroja Saburova, ki je govoril na svečani akademiji ob obletnici oktobrske revolucije v imenu CK KP ZSSR in med drugim zlasti prijateljsko obravnaval Jugoslavijo; med drugim je govoril celo o potrebi prijateljstva med «dvema velikima narodoma«. Do nedavnega je bil velik narod samo ruski ali kvečjemu, če je politična potreba tako nanesla, kdaj pa kdaj še kakšna velesila.
Nekateri zahodni politični opazovalci so popolnoma pravilno sklepali, da se nova smer sovjetske politike zaenkrat najbolj konkretno kaze v odnosu do Jugoslavije. K temu bi lahko pripomnili, da vse kaze, da v Moskvi ne le želijo popraviti napadalno stalinsko politiko do FLRJ, temveč da so se tudi začeli zavedati velike vloge, ki jo ima danes Jugoslavija v svetu. Priznanje te vloge — in to jc vloga države z neodvisno zunanjo politiko — pa je obenem bistvena sprememba dosedanje sovjetske politike, usmerjene k ustvarjanju satelitov.
Dosedanji spori med obema državama, je dejal Sa-burov, so samo koristili sovražnikom Jugoslavije m ZSSR. s sovjetske strani je to najboljše priznanje zgre-šenosti politike Kominforma, ki je, kot pravi Saburov, škodovala Sovjetski zvezi. Z. jugoslovanske strani je postavil piko na «i» predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve, ko je dejal, da je izključno stvar Jugoslavije same, da presoja, kdo je njen sovražnik in kdo njen prijatelj.
Vskakor pa vlada v svetu čedalje bolj občutek, da se «nekaj dogajao, da se položaj spreminja na bolje. Kako daleč in zlasti, kako hitro bo šel ta proces, pa je odvisno od mnogih činite-Ijcv, zlasti od dobre volje vseh strani. Da je bila normalizacija odnosov med Jugoslavijo in ZSSR mogoča najprej, čeprav so bili ti odnosi po sovjetski krivdi najbolj zastrupljeni, je nedvomno zasluga jugoslovanske vlade, ki jo je pri pristajanju na sovjetske pobude vodila samo želja, da ravna v interesu miru in napredka, brez vnašanja vsakih drugih ciljev ali celo maščevalnih teženj. Ce bo takšno stališče prevladalo povsod, pot do mnogo stabilnejšega miru ne bo tako težavna,
*■ •,
PRIMORSKI DNEVNIK
* —
U no'
iv«rt>n
FERENC MOLNAR
D) TO
Odlomek iz povesti «Dečki Pavlove ulice«
«Ne. Toda tudi če me bodo sumih, ne bo nihče niti zinil, ker se me vsi bojijo. Med njimi ni niti enega hrabrega deč ka».
Nenadoma ga je presekal oster glas:
«Kaj da ne!«
Ozrli so se. Feri Ač je vprašal presenečen:
«Kdo se je oglasil?«
Nihče mu ni odgovoril. A ostri glas se je zopet javil: «Koj da ne!»
Zdaj so že jasno slišali, da prihaja glas z vrha velikega drevesa. Takoj nato pa so zašumele veje, nekaj se je lomilo in pokalo med zelenjem in v naslednjem trenutku se je z drevesa spustil majhen, plavolas deček. Ko je skočil z zadnje veje na tla, si je mirno očistil obleko, obstal je ravno kot sveča in je drzno pogledal naravnost v oči osupli četi rdečih srajc. Nihče ni spregovoril niti besede, tako je vse presenetil nepričakovani gost.
Gereb je prebledel. »Nemeček«, je rekel prestrašeno.
A mali svetlolasec mu je takoj odgovoril:
«Da, Nameček, jaz sem. Ni si vam treba beliti plane, kdo je vzel iz skladišča zastavo dečkov iz Pavlove ulice. Jaz sem jo vzel. Tu je. Moja je noga, ki je še manjša kot Vendauerova. In ne bi se oglasil, gori na vrhu bi lahko ostal vse dotlej, dokler ne bi vsi odšli, saj sem tam čepel že od pol štirih. Toda ko je Gereb rekel, da med nami ni niti enega hrabrega dečka, sem pomislil: Počakaj, ti bom že jaz pokazal, da so tudi med nami iz Pavlove ulice hrabri dečki, če nihče drugi ni, je Ne-meček, navaden vojak! Glejte, tu sem, slišal sem vse vaše posvetovanje, vzel sem vam zastavo, da bi jo vrnil, sedaj pa prosim, lahko storite z mano, kar vam je drago, pretepite me, iztrgajte mi zastavo — iz roke, ker sam vam. je ne bom dal. Dajte, Dajte! Jaz sem sam, vas pa je deset«.
Zardel je, ko je to govoril iv. razširil obe roki. V eni je stiskal zastavico. Rdeče srajce se niso mogle zavesti, buljili so v tega drobcenega, plavolasega dečka, ki je padel mednje z neba m jim je tako hrabro, z dvignjeno glavo metal v obraz drzne besede, ko da je tako močan, da lahko pretepe vso družbo z močnima Pastorjema in Ferijem Ačem vred.
Najprej sta se znašla oba Fastorja, stopila sla k malemu Nemečku in ga prijela za roke z leve in desne. Mlajši Pastor te bil na njegovi desni m ga je že zgrabil za roko, da bi mu izpulil zastavo, ko je v veliki tišini zadonel glas Ferija Ača:
«Stojta! Ne dotaknita se ga!«
Brata Pastorja sta presenečeno pogledala vodjo.
«Ne dotikajte se ga!« je rekel ta. »Všeč mi je ta deček. Hraber fant si, Neme-ček, ali kako te že imenujejo. Na, mojo roko. Prestopi. k nam, rdečim srajcam!« Nemeček je odkimal. »Nočem!« je rekel kljubovalno.
Glas mu je drgetal pa ne od strahu, temveč od razburjenosti. Bled, resnega pogleda je stal pred njimi tn ponovil: itNočem!«
Feri Ač se je nasmehnil.
»Ce nočeš, ni treba. Nikogar še nisem povabil v naše vrste. Kdor k oh je tu, vsi so me prosili, da jih vzamem. Ti si bil prvi, ki sem ga pooabil. Toda če nočeš, ne hodi...«
In obrnil mu je hrbet.
«Ka j bomo z njim?« sta vprašala Pastorjeva.
Vodja je odgovoril malomarno:
«Vze '~'ta mu zastavo».
Z eno kretnjo je starejši ponor izvil iz Ilemečkove slabotne ročice rdeče-zeleno zastavo. To ga je bolelo. Pastorjeva sta imela presneto močne roke, toda plavolasi malček je stisnil zobe in ni niti pisni!.
»Storjeno«, je javil Pastor. Vsi so napeli ušesa, da bi slišali, kaj se bo zgodilo. Kakšno grozno kazen si bo izmislil Feri Ač. Nemeče k je kljubovalno stal še vedno na istem mestu in stiskal ustnice.
Feri Ač se Je obrnil k njemu in namignil Pastorjema.
eZelo je šibak. Ne spodobi se, da ga pretepemo. Temveč... malo ga skopajta«.
Rdeče srajce so bruhnile v glasen smeh. Smejal se je tudi Feri Ač, smejala sta se Pastorjeva. Sebenii je vrgel kapo v zrak, Vendauer pa je skakal, ko da je ponorel. Celo Gereb se je smejal pod drevesom in v vsej tej veseli skupini je samo en o-braz ostal resen,- Nemečkov obraz. Prehladil se je in
kašljal že nekaj dni. Mati mu je že za danes prepovedala iti z doma, toda plavolasi malček ni strpel doma. Zbežal je z doma ob treh in od polštirih do večera presedel na vrhu drevesa na otoku. Toda za nič na svetu ne bi tega omenil. Da bi povedal, da se je prehladil? Smejali bi se mu še bolj. Smejal bi se tudi Gereb, kot se je pravkar smejal: videli so se mu vsi zobje, tako je raztegnil usta. Molčal je. Pustil je, da so ga sredi splošnega krohota odvedli k bregu jezera in tam sta ga Pastorjeva potunkala v plitvo vodo. Strašna dečka sta bila Pastorjeva. Prvi ga je zgrabil za o' e roki, drugi pa ga je držal za tilnik. Potopila sta ga v vodo do vratu in tedaj so vriskali vsi na otoku. Rdeče srajce so na bregu veselo zaplesale, metali so v zrak čepice in vriskali: tiHuja, hop! Huja, hop!«
To je bil njihov bojni klic.
Toda mnogoštevilni vzkliki «huja hop«, so se stapljali s krohotanjem, večerno tišino otočka je kalilo veselo vpitje, a na bregu, kamor sc je Nemeček s tako žalostnimi očmi oziral iz vode kot kakšna uboga žaba, je stal Gereb razkoračen, se krohotal in z glavo migal proti malemu svetlolascu.
Končno sta ga Pastorja izpustila in Nemeček je zlezel iz vode. Sele zdaj je nastalo pravo veselje, ko so fantje zagledali njegovo blatno, čisto premočeno o-bleko. Od suknjiča se je cedila voda, kadar pa je potresel z roko je iz rokava curljala voda kot iz škropilnice. Vsi so odskočili ko se je stresel kot polit kužek. Od vseh strani so letele porogljive besede:
»Zaba!»
«Si se napil?«
«Zakaj nisi malo zaplaval?«
Nikomur ni odgovoril. Grenko se je nasmejal in gladil mokri suknjič. Tedaj pa je predenj stopil Gereb. posmehljivo je raztegnil usta in ga zviška vprašal:
«Je bilo lepo?«
Nemeček ga je pogledal z velikimi . modrimi očmi in odgovoril: ,,	, ....
«Lepo je bilo«, je rekel tiho in nadaljeval, «lepo je bilo, mnogo lepše kot stati na obali in se norčevati.. Raje sedim do novega leta v .vodi do vratu, kot da bi se vezal z nasprotniki svojih tovarišev. Ne zmenim se zato. ker sta me potunkala v vodo. Zadnjič sem spodrsnil sam v vodo, tudi takrat sem te videl na otoku med sovražniki. Toda zaman m; vabita med vas, lahko se mi laskate, mi delate kakršne koli poklone, nočem imeti nobenega opravka z vami. In če me še enkrat vržete v »o Jo, in če me st o in tisočkrat potunkate, vseeno bom znova prišel sem še jutri, pojutrišnjem. Se bom že nekje skril, da me ne boste opazili. Ne bojim se' nikogar med vami. Ce pa boste prišli k nam v Pavlovo ulico, da nam vzamete trg, vas bomo te počakali! In pokazali bomo, da se tam, kjer je tudi nas deset, lahko dru-n:v razgovor jam o kot jaz tukaj govorim zdaj z vami. Lahko vam je bilo z mano! Močnejši zmagal Pastorjeva sta mi ukradla frniku-le v Muzejskem parku, ker sta bila močnejša. Lahko je desetim proti enemu, toda nič za to. Lahko me tudi pretepete, če se vam zljubi. Ce. bi hotel, mi ne bi bilo treba v vodo. Toda nisem prestopil k vam. Raje vidim, da me utopite v vodi, ali da me do smrti pobijete, toda nikakor ne. bom izdajalec kot tisti, ki stoji tam... tam... tam...«
Iztegnil je roko in pokazal na Gereba, ki mu je smeh zastal v grlu. Svetloba svetilke je padala na Ne-mečkovo lepo, plavolaso glavo in na obleko, ki se je svetila od vode. Pogumno, ponosno in čistega srca je gledal Gereba v oči, a Gereba je ta pogled tako pretresel, ko da bi mu padlo na dušo neko breme. Zresnil se je in sklonil glavo. V tem hipu so vsi molčali, tak mir je bil, ko da bi bili v cerkvi in razločno je bilo slišati, kako curlja voda z Ne-mečkove obleke na trda tla.
Veliko tišino je presekal Nemeček:
«Lahko grem?«
Nobeden mu ni odgovoril. Se enkrat je vprašal:
«Torej me ne boste potolkli? Lahko grem?«
Ker pa tudi zdaj ni bilo odgovora, je mirno, lepo počasi krenil proti mostu. Niti ena roka ni trznila, nihče se ni ganil z mesta. Vsi so začuttli da je ta plavolasi malček pravi junak, pravi mož, ki bi zaslužil, da je odrasel človek... Oba stražarja na mostu, ki sta opazovala ves dogodek, sta osuplo strmela vanj, toda nobeden
se ga ni upal dotakniti. Ko je Nemeček stopil na most, je zadonel globoki, bobneči glas Ferija Ača:
»Pozdrav!«
Stražarja sta se postavila mirno in dvignilo v zrak kopji s >srebrno konico. Vsi dečki so udarili s petami in dvignili kopja v zrak. Nihče ni spregovoril niti besede, ko so se srebrne konice kopij zalesketale v mesečini. Samo Nemečkovi koraki so udarjali na mostu, ko je odhajal. Potem pa je zamrlo tudi to, slišati je bilo samo ko da hodi nekdo v čevljih, polnih vode... Nemeček je odšel.
n
»rSf^p i
TJ ifp-Siii
•Jh
0
Mars-Kars se je leno zleknil na otomano in si prižgal ž atomskim vžigalnikom tri debele cigare.
«Kje je Kars junior?« je vprašal svojo ženo. ki .'e na mizo postavljala kosilo: 5 o-ranžnih tablet pečenke. 3 bele testenin in 2 zeleni sočivja.
«Pravkar mi je sporočil po svoji ročni oddajni . postaji, da se nahaja 1220 kilometrov od doma. Prišel bo šele čez dobrih deset minut*.
Nadela si je temna očala z debelimi stekli in nejevoljno vzkliknila:
«Presneti falot, vidim £a, kako divja z atomskimi kotalkami po cesti. Gotovo je že prekoračil dovoljeno hitrost 3000 kilometrov. Vedno plačujem zanj kazni, ker kr-
LETOŠNJI NOBELOV NAGRAJENEC ZA LITERATURO
f*. Ilvillltlf]ll*fllj
Cez dva metra visok, širok kot razsežna omara, z osivelo brado in dobrodušnimi očmi. to je «starec iz morja« — a-meriški pisatelj Ernest He-mingway. že večkrat predlagan za Nobelovo nagrado, toda namerno ali nenamerno prezrt, človek, čigar knjige so prevedene na vse svetovne jezike in katerih skupna naklada znaša 50 milijonov izvodov. Slovenci ga poznamo po romanu «Komu zvonu) in po novelah «Sneg na Kiliman-džaru« ter »Starec in molje«, ki je ena najboljših svetovnih novel.
Postal bom pisatelj
V Oak Parku, predmestju Chicaga, so mu potekala mlada leta. Oče zdravnik, ga je vodil po svojih poteh, ki so ga včasih povedle daleč v notranjost države, tja do zapuščenih indijanskih naselbin. Tako je imel Ernest priliko, da je spoznal Ameriko kot divjo in prirodno deželo, A-meriko. za katero so današnji Amerikanci prevarani. Njegova glavna zabava sta bila potepanje in ribolov. Zaman se je mati trudila, da bi iz umazanega paglavca napravila malega gentlemana. Ostal je takšen do danes. Potepanje in pustolovščine, vesele družbe, dobre knjige in veselje nad življenjem, to je Ernest Hemingway.
Sedel je na stari barki ter ure in ure potrpežljivo molel trnek v vodo. Oče je opazoval močnega dečka, kako je doraščal v mlademča in ko mu je ta nekega dne izjavil: «Oče, postal bom pisatelj«, se je začudil. Kajti za dvanajstletnega, normalno razvitega dečka, je to dokaj čuden odgovor. Pisatelj! Človek bi razumel, če bi dejal:	inženir,
general, kapitan ali kaj podobnega. Toda pisatelj? Ne! Oče tega ni mogel razumeti. Ko ga je vprašal, zakaj, mil je sin mirno odgovoril: »To pa je moja privatna stvar«. Tako se je končala nedeljska idila v Hemingwayevi družini. Leta so tekla in prišla je svetovna vojna. Ernest je bil med prvimi ameriškimi
prostovoljci. Zavrnili so ga. ker je bil premlad in ga poslali s prvim vlakom domov.
Leta 1917 je poizkusil znova. Uspel je. Postal je reporter «Kansas city Star«, doživel svoj novinarski krst in bil poslan kot bolniški strežnik v Italijo. Poveljeval je avtomobilu Rdečega križa in trem Italijanom vse do takrat, ko je avtomobil zadela avstrijska granata in razstrelila Ernestu nogo. Dolgo je poležaval po bolnicah, dokler se ni leta 1919 vrnil domov z največjim italijanskim odlikovanjem in aluminijastim kolenom. Postal je tih in, preboleval posledice vojne.
Beg v svet
Dolgo ni strpel doma. Odpotoval je v Chicago in dobil službo pri nekem obrtnem časopisu. Literarne beznice, podobne kriminalnim brlogom, 50	postale njegovo
zatočišče. Leta 1921 se je poročil in odpotoval v Kanado. V Torontu,	glavnem mestu
province Ontario, je postal sodelavec «Toronto Star«. Tri mesece nato je bil v Evropi, kjer je ravno še. ujel konec grško-turške	vojne. Nato je
odpotoval v	Losano na mi-
rovno konferenco. Ko se je konferenca končala, Ernest rti imel več kaj početi v Evropi. Toda ni se več mogel ločiti od starega kontinenta in Jako se je zgodilo, da je ostal v Parizu. Zakon se je razbil in Ernest je postal samosvoj. PriDetilo se je, da je zgubil kovček in rokopis in tako so njegova prva dela ostala neznana. Delal je kot reporter pri Hearstovem časopisu in zaslužil ravno toliko, da je bilo premalo. Leta v Parizu so bila najhujša. Brez denarja, z eno obleko, parom čevljev in dvema srajcama se je prebijal skozi življenje. Po. : tem pa so prišle njegove knjige, z njimi denar, slava in uspeh. Pariz pa je postal njegovo zatočišče in vedno znova se je vračal nazaj, živel, kot je živelo tisoče in tisoče literatov vseh časov. Ko se je začela v Španiji državljanska vojna, 9e je pojavil
S
mmmmm
fe ............""1........»|	"iiaiill**’*"'	:M
Sedel je na robniku pločnika in jokal. Mimo so hodili ljudje. Nekateri brezbrižno, drugi so mu rekli: «Cmera, pojdi domov!« Potem so odšli naprej in se niso več zmeni li zanj. On pa je presunljivo jokal, jokal je tako silovito, da je moral loviti sapo, zraven pa je hlipal.
Sel sem mimo. pa sem se vrnil in obstal ob njem. Ni se ozrl. Kar n;prej Je jokal tn glavo tiščal med roke.
VpraSal sem ga: »Zakaj jočeš? Povej!» NČ mi ni odgovoril, nenadoma je vstal, zbežal v sosedno u-lico in se naslonil na o-grajo. Stopil sem za njim Mislil sem. da bo znova, zbežal. Po’a kal me je. Prijel sem ga za roko in ga obrnil k sebi. »Povej!« sem dejal in skušal ujeti njegov pogled, ki ga Je skrival pred menoj
»Kako ti Je lme?» sem silil vanj In zopet zaman čakal na odgovor. Sedaj je že meni postajalo nerodno. Nisem vedel, kako naj ga pripravim, da bo odprl usta.
»Povej, se bova pogovorila!« sem mu rekel prijazno to ga stresel za roko. «PogleJ, kakšen fant si in jokaš. Vsaj ime mi zaupaj.«
»Tone«, je rekel.
«Torej Tone si«, sem ponovil. »In zakaj jokaš?« sem zopet vprašal
»Si se stepel?« sem dejal. Svojemu vprašanju n'sem verjel. Njegov jok Je bil preveč presunljiv in bolesten. Zdelo se mi je, da ga vse boli Njegova otroškost je morala biti hudo tepena. Najbrž je premišljeval: »Zakaj, zakaj, zakaj«, in si ni vedel odgovoriti.
«Ne, nisem se stepel. Doma sem bil tepem«, mi je odvm'1.
«Si že zaslužil«, sem ga hotel izvabiti, da bi mi vse povedal
«Ni res, da sem zaslužil,« je skoraj zavpil. «Ni res, da sem zasluzil.«
»Zakaj naj bi te potem tepli?« sem vprašal.
»Oče me je. Vedno sem tepen, kadar pride domov pijan Pa ne samo jaz, vs' smo tepeni, vsi po vršiti, kar nas je doma Kadar dobi plačo smo vedno tepeni, ko pride domov.«
Nisem ga več ogovarjal. Nič mu nisem vedel povedati. Pobožal sem ga po glavi. Odšel sem in mislil: vedno, kadar dobi ]>lačo..
Uspavanka
Aja-tutaja punčka že aja. Psiček^pred vrati nič več ne laja. Muca v zapečku nič več ne prede.
Na nebu svettjo zvezdice blede.
v ‘ Madridu. Na Strahi »rdečih« se je dve leti bor.l z gverilci, se drugič oženil in kmalu postal vdovec. O Spa niji ne govori rad. Govori pa njegova knjiga «Komu zvoni«. ki je postala dokument o nasilju in trpljenju Španije v času, ko je Franko s strojnicami kosil bedne špansko kmete. Nekajkrat je potoval okoli sveta, ne da bi zato porabil en sam groš. Bil je v malajskih džuglah, v Afrik', na Madagaskarju, v Japonski in v Avstraliji. Na Kitajsko je potoval s svojo tretjo ženo in se spoznal s tamkajšnjimi komunističnimi voditelji. Prepotoval je v starem fcrdu vso Azijo, spoznal kopico ljudi in med njegovimi prijatelji so bili knezi, maharadže. barmani in gangsterji, filmski zvezdniki in postopači. Vsi ti so bili ljudje, ki so živeli svoje življenje
Tudi II. svetovna vojna ni minila brez Homingwaja. Svoje ribiško barko «Pilar« je preuredil v malo vojno ladjo in dve leti križaril ob severni obali Kube ter pomagal ameriški mornarici, kjer ie mogel. Leta 1944 se je odpeljal v Anglijo kot reporter velikih ameriških časopisov. Kjer se je kaj zgodilo, tam se je pojavil, ne glede na ukaze, ki so mu jih pošiljali razni generali. S svojo sivo brado, jeklenimi očali in o-gromno usnjato jopo je drvel po Franciji, med dvema frontama v blatnem jeepu; s seboj je imel svojega zamorca in tri pripadnike odpora. Kjer se je pojavil, tam je izbruhnilo veselje, petje, muzika in pijača. Hemingway je namreč vlekel po celi Franciji dve ogromni bencinski posodi, ki sta bili vedno polni: v eni je bil vermut, v drugi džin. Tako je Ernest sredi zapornega ognja mešal koktajle in brundal kavbojske pesmi.
tiemingway sosede Pariz
Bližala se je bitka za Pariz. General tretje armade je izdal ukaz, da ne sme noben novinar pred armado. He-mingway je to zvedel in se usedel s svojo družbo na jeep Smer je bila Pariz. Armada je ostala daleč zadaj. Sredi vročega poletnega dne se je na pariških ulicah pojavil drdrajoči jeep, v katerem je sedel osivel velikan s krvavo obvezo okoli glave. Pariz je bil prazen. Na velikih bul-varih ni bilo žive duše. Jeep se je ustavil pred hotelom Ritz.
Drugi dan, ko so bile ceste polne ljudi in je zavezniška armada zmagoslavno vkorakala v Pariz, se je iz bara Ritz zaslišal jazz. Pred vrati je stal pijan črnec jn mahal poveljujočemu generalu; »Mister priti sem, vas vabiti mister
Hemingway. V kleti mnogo dobre pijače«.
V baru je sedel Ernest v družbi štirih pripadnikov odpora jn ducatov praznih steklenic. Pariz je bil osvobojen.
Ribič
Seaaj je četrtič poročen in živi na Floridi. Njegov opravek je lovljenje velikih rib in pisanje dobrih knjig. Poznajo ga vsi pod imenom »mister papa«. Ne poznajo ga kot pisatelja temveč kot dobrega človeka, ki pomaga tam. kjer je to potrebno. Živi ob svojem Karibskem morju, poln življenjske sile. poln dogodivščin, katerih ni doživel še noben junak iz še tako pustolovskih romanov. Iz svoje vile, ki stoji na visokem griču. gleda na pot, ki jo je prehodil
Veverica pekarica
lam v daljav!, tam v goščavi, tam so lešniki doma. Veverica pekarica
tam pekarno Ima.
Z vitke veje
V,.:.-
se zasmeje.
krog pasu predpasnik belin prodaja in razdaja,
kar sl' kdo je zaželel:
Postopaču
to beraču
ježu da pogač,
požeruhu
to lenuhu
polhu da kolač
tn rudarju.
kožuhar ju
krtu da rozin
in lisici
po butlci
polno pest luščili
Dane Zajc
ši prometne predpise«.
«Ne smeš mu preveč zameriti«. je miril Mars-Kars. «saj je še mlad. Prihodnji mesec j bo dopolnil 56S. leto«.
Prekinilo ga je nestrpno brnenje zvonca.
«To bo bržčas Kars junior«, sta vzkliknila oba hkrati. «Skoči no skozi okno! Gotovo je pozabil ključ od dvigala«, je ukazala gospa Kar-sova svojemu možu.
Mars-Kars si je nataknil volnene copate, pričvrstil padalo ter se nerodno skobacal skozi okno. Pr; tem je godel: «Kako je to zoprno! Kar naprej moram skakati skozi okno. Naši sosedje Mars-Farso-vi so si kupili pred dobrim tednom leteči krožnik. Seveda, saj je ona skrbna gospodinja. In tudi kuhati zna prvovrstne mesnate pilule. Naša mati pa...». Stavka ni dokončal ker ga je gospa Kar-sova sunila, da je padel v globino: stanovali so v 125. nadstropju.
Cez nekaj sekund so že vsi trije sedeli za mizo in žvečili pilule.
«Kaj pa si ti misliš?« je začela oštevati lahkomiselnega sina gospa Karsova. »Sedaj je ura točno dve, sedem minut, 42 sekund in 5 desetink sekunde. Ob tem času smo po navadi že vedno pojedli«.
«Draga mamica«, je odvrnil s polnimi usti mladi Kars, «na trgu sem poslušal najnovejša poročila, pa sem zamudil«.
«Ah, ta tvoja poročila. Same neumnosti«, ga je zavrnila gospa Karsova.
»Kaj pa je novega?« je vprašal stari Kars.
«Nič posebnega. Marsov je v svojem govoru napadel zahodne imperialiste, v Mars-fransiji je padla vlada, v Marsvvoodu so izvolili miss Marsa za letošnjo sezono, iz gospoda Mars-Varsa so z operacijo napravili dve ženski, ena se bo imenovala gospa Mars, druga pa gospa Vars.-.«.
«Ne govori med jedjo«, je tarnala gospa Karsova.
«Pusti ga naj pove do konca!«, je nestrpno dejal gospod Kars. «Morebiti bi se dala tudi iz mojega bedra narediti čedna gospodična«.
«Se nekaj sem pozabil«, je nadalje- al Kars junior. «Nad mestom so se pojavili neznani leteči predmeti, imeli so obliko kuhalnice, barvo pa so spreminjali. Domnevajo, da gre za letalske stroje, ki so prišli z Zemlje. Vendar tega ni- verjeti, s.aj smo se učili v šoli. da na Zemlji ni živih bitij«.
«Kaj pa učitelj ve«, mu je padel, v besedo stari Kars. «Pred časom sem bral, da imajo na Zemlji kulturo, ki je daleč pred našo. Celo a-tomska bomba je pri njih baje zastarela«.
«Neumnosti. Tisti, k.i so videli te kuhalnice, so se bržčas najedli alkoholnih pilul in so videli prikazni«, je pripomnila gospa Karsova.
»Poročila natančno navajajo, kakšno zunanjost imajo ti prišleci z Zemlje. Baje imajo samo dve nogi in — sliši se prav neverjetno — samo eno glavo. Ne morem si jih nikakor predstavljati«.
«Eno glavo«, se je ironično nasmehnila gospa Karsova. »Saj sem rekla, same neumnosti«.
«Ko sem hod i na univerzo«, je dejal gospod Kars, »nam je profei r pokazal v špiritu otroka, ki je imel samo dve glavi, toda živel je le sto let. Da bi imeli samo eno glavo tega skoraj ne verjamem«.
«Dosti je tega praznega govoričenja. Pojdita v lekarno po večerjo, jaz pa bom medtem pomila epruvete«, je zaključila razgovor gospa Karsova.
Kars senior in Kars junior šta leno vstala, si nataknila vsak po tri klobuke, na vsako glavo po enega, si pritrdila padala in skočila skozi okno.
«Leteče kuhalnice. Ljudje na Zemlji. Ena glava. Neumnosti!« .ie nejeverno zagodrnjala gospa Karsova, zamahnila z roko in se lotila pomivanja.
Sestavljena iz najboljšega niot Izdelana po najnovejših te Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S k*
Zahtevajte 10 pri
Ivan Ribari*
Uvoz - izvoz Zaloga oglja, premoga to ^rv
za
Klil
rjj*0
NA DROBNO - NA
debe^
Vseh vrst trdega to ga lesa. furnirja, vezam«
Preranumo prevoze vsakovrstnego Hoja 1 'a3'111®1 • gj-SJjj
14 - Te ’ 96-’* Urad. TRST Ul. Onspi st. H __ Tet
Skladišče: Ul. delle Milizie 1»	95-91»
Telefonska stev. stanovanja
MOTOM48 ®
DELFINO 160 CCM
ctftj
torc‘
A f.tf pr°d #> V ra**.
$/}
j
——
Postaja za usluge v Nabrežini ^ jj ZNIŽANE^
STARA IN ZNANA
m li
i ' c 4	1
6*
Zeguljena uganka
Ce ste količkaj SJovenci in če bistri ste učenci, tole stvar ml vi povejte in imena ta nastejte: Deklic 25 Imamo, njih imena vsi poznamo, so doma iz ene hiše, vsaka se drugače piše.
Naj povem še za nameček: deklica Je vsaka deček, pet med njimi je kričačev. Komur pamet se kaj miga. ve, da hiša njih je — Kdor ima pod nosom brke, ve, da deklice so —
(95{Z? _ VBlfUJlJ
Kraljiček in orel
Kraljiček je veselo po-letaval od grma do grma, ko je visoko nad sabo o-pazil orla. Ves presenečen je sledil njegovemu poletu. Ko pa Je ta končno izginil z vidika, je malce pomislil ter se vprašal:
»Zakaj neki bi ne poskušal tudi jaz tako visoko in tako lepo leteti?«
Skušal je vzleteti proti soncu, a zaman; kaj kmalu je spoznal, da njegove peruti niso ustvarjene za višino.
Malce je pomislil ter pomodroval:
»Ce bi bil velik kot on, bi tudi jaz letal visoko. Sicer pa je tudi pri tleh in med grmovjem lepo: če te tu. kdo zasleduje, se mu vsaj lahko skriješ.«
Zakaj pojesta dve beli ovci več kot ena črna? (Ker sta beli dve, črna •(Bua ouras Ed af
ž5-lemu jauislvu. (Naprodaj	do*>r0
v omaricah. Vzamemo v račun' ^ oAV\^ stroje Popravila z Jamstvom. oUg v lir dnevno. Brezpla™" ^
TOVORNI PREVOZI
POŽAR ARTEMIO
TRST, LI L. c-Tel. 44-208 Telegr.
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo,
gradbeni material	y
'n '»»‘M
SPECIALIZIRA^ ^
ZA VSAKOVRSTNA
^UMOHSKI 0NEVNIK
«
— 5 —
14. novembra 1954
r
NAŠI ERAH IN LJUDJE
Kaj ukreniti za naše kmeti
Wed„o,T^° ' gospodarski
tszlirn	Jas^ega	Krasa je
-em Z0lnenje' kl P“ « ®l«»-
*£i»?	deliti na d™
"o alf tuT nerealno in real-
d'^sk0 V™ ™Ztn° }n P°' spadnir,	,	skupino
pX JTivalcl Trst“ *
30 dul. Čan*ko miseln0st-
»«S5ero-!očeno °d »«*« i?i*°
'man"3* mciona,na čustvi’ pre&°'	Kras ,
i>rez	Pred 'crat,co
Pa čep™ *«-itvode DrT'2 n]egove Pro-,iai° vsi k?? Skupjn° se^av-Vezani *	0 s Kvasom po-
Sko) .7naterialno (gospodarji 2-m°ralno- Ve*dar je
,fco-noawB,'h 0iede kmet‘i-nja Kr rske?a vrednote-ki imn °Sa• de^eno mnenje, ,‘T	ločnico	,
m "ooim rodom,
svojo ločnico med sta
na "°mrTn!Lr0CiOm- M(adi
5!,oj 0n« P a9a oso uero za osair- POdars,c‘
S drupi
znani.
drug
dan ja, m njegovi
obstoj v poklic, le
Ta po jan je vzroki
Cf! prezremo pruo skupino.
k»ar aliTHH> da bi se
su “	2	njeno	sodbo	o Kra-
"iladine	ob	mn^nju
‘ouanie n f' Ai> se kme-Iji re; u“ nasi kraški zem-
ko
tudi
oec ne izplača? Lah-
")«.■ ar’ nastQoimo vpraša-"'otnnJ- 5° Tes 'črpane ose
7	n3e-
* reSsenVe^teZ- A ni tak*■
r*s nen	aJne razmere so
ne Pons j	kot 50 neu0od-
'n ogradah P° kr°aWh pol3ih zemul dak s tenk° Plastjo
r'a,n tun nebne
^ek2\\r,lK m *račne
“jsL, fca zadeoa o Icme-besedn’ posebno	‘*na če
m0ra° b“r>“;	temu	pa
«... ° trditi, da bi mogli
razmere
manj.— na9ajajo, ker po. m1 matije talne
Ali bomo po tolikih razočaranjih končno mogli obuditi vero v pravično in razumno naklonjenost državne uprave nasproti nam in našemu o-snovnemu kapitalu — zemlji? Predvsem pričakujemo, da bo cimprej rešeno vprašanje strokovne izobrazbe naše podeželske mladine. Ta naša, že stara zahteva je nekaj tako naravnega in utemeljenega, da bi vsako nadaljnje odlaganje z njegovo rešitvijo bilo ne le v nasprotju z duhom londonskega sporazuma, ampak bi pomenilo zanikanje našega obstoja in pravice do napredka. Cesar nismo dobili do sedaj, nam v toliko večji meri pritiee odslej.
C e torej naše kmecko-de-lavsko ljudstvo zahteva čim-več znanja in bolj umno izkoriščanje svoje zemlje, je to utemeljeno gospodarsko in socialno. Kmetijska šola. kmetijski tečaji in predavanja niso namenjena le kmetu. Naš delavski človek si žal ne zna lepšati in lajšati življenja na bolj razumen in kulturen način. Dom naj bi mu ne bil le udobna stanovanjska streha, temveč naj mu vzbudi razumevanje in smisel za odmor in razvedrilo v prirodi, to je predvsem v umno in smotrno urejenem vrtu, ki naj ugodno vpliva na oko in — želodec. Ce to na splošno pogrešamo, je to zaradi te-
ga, ker ni od nikogar pobude in napotkov, vzgoje in Pauka niti za moški, Še manj za ženski spol. Da, tudi za žene bi morali skrbeti in jo usposobiti za vedno težjo nalogo v gospodinjstvu, kar bi vsestransko učinkovalo zelo blagodejno. Smelo lahko podčrtamo, da je njena soudeležba pri narodnem gospodarstvu tako odločilnega pomena, da bi glede strokovne izobrazbe ne smela zaostajati za moškim, Severni narodi znajo to njeno vlogo bolje ceniti kot mi.
Gospodarske ustanove m organizacije naj temu *vprašanju posvečajo čim večjo pozornost. Niso od tega izvzete občine, ki naj bi jim bila ta skrb med prvimi. Državna uprava pa naj to čim-prej izvede.
J. F.
ne gnojnice sadnemu
DREVJU!
Izvedenci so proti temu, da bi v jeseni sadnemu drevju prilivali gnojnice. S tem bi v tem času, ko sadno drevje prekine svojo rastno dobo, še enkrat pognali v rast drevesa, ki bi pričela na vršičkih vejic na novo poganjati. Ob prvem mrazu bi vršički pomrznili. Poleg tega je v jeseni sadno drevje z gnojnico zelo dovzetno za bolezni, predvsem za raka
OPČINE
8. t. m. je. Kuta Perčičeva z Opčin praznovala 94-letnico svojega rojstva. Kremenita Openka iz kremenitega rodu je poznala vse trdote življenja. Kljub svoji visoki starosti nona Kata še danes pomaga pri delu svoji nevesti, če ne drugega, da plete nogavice za ves dom. Pred nekaj
tedni je slavljenko obiskal tudi filmski reporter iz Beograda in jo posnel Kati Peračevi z Opčin želimo ob redkem jubileju, da bi še dokaj let bila po nos našega slovenskega rodu in da bi ob njeni stoletnici spili kozarček dobrega domačega vina v njeni družbi.
Kot v starih, zlatih časih!
Pretekli torek smo spremili k zadnjemu počitku nenadoma preminulo Marijo Daneu iz znane in spoštovane Dane-
■ vove družine na Pikelcu, Ma-1 lokdaj je pri naših pogrebih toliko ljudi in cvetja, kot ga je bilo ta dan, kar je pač najlepši dokaz,- da je bila po-! kojnica čislana od vseh vaščanov. Pri odprtem grobu ; je zapel žalostinki domač pev-j ski zbori in bila je že noč, ko | so se vaščani poslovili od j drage pokojnice.
Pevski zbor je na tem po-j grebu že drugič nastopil. Pr-j vič smo ga slišali 1. novembra na pokopališču, ko je zapel «Vigred», «Gozdič» in | «2rtvam». Kljub temu, da so ! pevci imeli le nekaj vaj, so lepo zapeli, da nas je kar prevzelo. Res je, da je med njimi mnogo petja vajenih glasov, kar pa seveda ne zmanjšuje njihovega uspeha. Sedaj krožijo govorice, da se bodo ti, zaenkrat še nekako priložnostni pevci, resno oprijeli dela. Pravijo, da bodo u-stanovili močan pevski zbor, k: se bo lotil predvsem narodnih pa tudi umetnih pesmi. Res bi bil čas, da se tudi v naši vasi «zmigamo», saj je prav pod častjo, da ima skoro vsaka sosednja vas svoj zbor, mi pa nič!
Lani je dramska skupina z uspehom nastopala s ((Tremi vaškimi svetniki«. Pravijo, da se člani te skupine že pripravljajo na novo igro, katero naj bi igrali še v tej zimi. Kako lepo bi bilo, ko bi se dramski družini priključili tudi pevci in s svojim nastopom izpopolnili program. Takrat bi se kulturno-pro-svetno življenje na Opčinah res razmahnilo tako kot v »starih, zlatih časih«.
Toda preidimo s kulturno-prosvetnega področja na gospodarska probleme. Brali
smo, da je bilo za združitev obeh openskih postaj ter razširitev tamošnjih tirnih naprav nakazanih 1 milijardo 300 milijonov lir. Ta dela so res potrebna,' saj so Opčine danes važna obmejna postaja. ki pa s svojimi objekti ne more zadostiti zahtevam modernega prometa. Ko bodo napravili novo postajo za potniški promet, uredili skladišče ter razširili železniški park, tedaj upamo, ,da bo tudi za nas dovolj dela. Ce bo tržaško pristanišče res služilo vsem zalednim državam, kot je to predvideno v sporazumu, tedaj se bo skozi Opčine razvijal promet na dveh najvažnejših progah iz tržaškega pristanišča: Trst-Ljub-ljana in Trst-Jesenice. Kako je bilo takrat, ko smo potovali po Južni železnici iz Trsta na Dunaj, se starejši še spominjamo. Upajmo, da bo koristi sprostitve prometa na tej progi občutila tudi naša mladina.
NABREŽINA
z  ---------- ’	ul	mogli
i„ *ynPmi agrotehničnimi
kitit UJlmi Pmpomočki izva-, Udi iz kraške skope zem-
} ve6-Nai 2a to
tm° le nekaj primerov. Wemimo na Primer našo
^zviet\m:-ti}skeBa 36-
W aZtr iw,n°reJ°, ozi-yia govedorejo. Ta fe"*ne-
lko komaj poi tega_ kar hfcoi bila. Tudi nismo še res-® Skušali z rejo perutnine " drugih malih Hvali, za kar 0 Pri nas na splošno povoli-m Pogoji.
.Glede na gojitev poljskih in STn° os*aH Pri starem i:kne.Pem° o intenzivnem kuduju zemlje, zlasti ne-r,d povrtnin. AH more->i!cnSOUOriti 0 sadiarstvu. Koko	!e	!od nekoč *>ilo,
o te se spomin. Ima-
n0 p90dna za vsakovrst ieieni USt0 sadje■ a razen K, 1
ase
',‘iene.
ga skoro ne poznamo, češplje so bile zelo ce-
ln arehr::ellC nism° 0°iili-
juflosin' T, .mandeljni? Neki
!(t)enifc " V sadiar - *«an-
*Ca preH le pisCu tega član-giin dem? * leti med dni-Ci odpore dih6 bl S<? Krašev'
»>u drevju USCmu *“**«-
,r>ieii IT’- enemu bi »e
ie telo hZ ^ °nd0tne kr°-
Hteh nn ,nq drevo: ob
bi lahklen°Zet'h 'n omal-0relii.)> rastU kakovostni
To
'U o 2Tekai Učenih mi-‘*jtke d?n°Stl zm'sanie kme-in » tem
na £ X°dTSke<>° qb-
*°žn0£ T k	h■	A tp
* Pogoji ,T° p°vezane
bCi dnevnik t °e “Primor-vsaki Z°' obravnaval ,lcciji n '£°Tmbvejši jav"i državI , blt' zainteresira-r>alno in Pr,sPevati ma-*m0	,	moralno,	imeli
vseh ve-
trov "°osP°darje,
'tl
!)en
Niso
niso
zmenili
,‘^njn „ Poznali našepa
2 PTreb tn zobtev.
za nas
iv-
r razn. m m'l'jarde so šli
k°!j gospodarske jn n, . nea°spodaT<,ke „	.
i 1,1 nesori,	v	s°cud-
‘9	‘Qlne	kanale
C,°dan,hULn}e hila deležna o-‘it Lazarjevih kosti T
Na-
Itrti
n' bila niti
kosti, ker Pastorka.
USPEHI IN PRIZADEVANJA LJUDSKIH OBLASTI
Novo življenje v vaseh od Školif do Dragonje
Zadružni domovi - središča gospodarskega in prosvetnega življenja - Nova industrijska središča, novi vinogradi, melioracije, elektrifikacija podeželja
Koper smo si že ' ogledali, zdaj pa pojdimo malo na de-«1°, po istrskih vaseh in gri-
vega Vldim°’ kai je tam no-
vuVie0nŽrneM j.esens)ten' dne-Po naši Tst^ • pr'ietno Potovati da ie uI,:i:-rekel bi sk0^i.
mlad. Nebo ?e ^ k°l P°' -tlomodro £ mirno°'v"vino-
» »‘««h. Na z,dovih starih s" kTruamh iStrSklh hiš se su-
eten ’• ‘Z kl6tl P® sili pri-vonj novega vina. A ,o
letjVSe TT° bil° tudi pred
.a, rat je bilo življe-"! ^trškega kmeta ena sa-dolga trnova pot, ker ie moral služiti tujemu gospo-&rju, ker je bil zaradi svo-Je narodnosti preganjan, ker j naJlePŠa in najrodbvitnej-sa remija bila last veleposest-Plka; ker ni imel najmanjših godnosti spodobnega in so o nega življenja in se ni mogel gospodarsko, niti kulturno razvijati.
Ce je bila osvobodilna bor-a zgodovinskega pomena za ves nas narod, je bi)a to tembolj za našega istrskeg 5 »veka. Bolj kot kjerkoli prav v Istri vidijo koraku
a
se
na vsa-spremembe
clik napredek po osvobodit-• Začelo se je novo življe-
r.ie’ M°Veka. dost°jno živije-• • Napisati bi moral dolg
merfavn° te'’ .Spremembi s pri-sedan meQ ne*tdan.iim, m Jimi razmerami. Pa pre-
LTlm° t0 bo'i sP°sobnim
seh H° ^ Zdaj beŽno Po va-, od. Škofij do Dragonje
obali in notranjosti te na-
se lepe dežele, ki ji je D0
stoletjih suženjstva končno
bila priznana pravica, da se združi s svojo domovino.
Na novem bloku srečamo v jutranjih urah delavce in kmete iz vasi, ki so bile po londonskem sporazumu priključene k Jugoslaviji. Eni gredo na delo v mesto, drugi na svoja polja, ki so ostala tostran meje. Po kratki formalnosti nadaljujemo svojo pot. Na levi strani so Plavje, naša vedno zavedna in napredna vas. Tu se je začelo novo življenje pred nekaj dnevi. Na Škofijah je pred zadružnim domom pri starem bloku živahno, skupina ljudi iz raznih vasi čake pred občinskim uradom zaradi svojih opravkov. Lep zadružni dom so tu postavili ko je še ta mimo potekala meja. V domu imajo gostilno, lepo trgovino, več sob in prav lepo in prostorno dvorano. Pred dnevi je nastopale gledališče za i’ I Slovensko Primorje s Kranjskimi komedijanti in dvorana je bila natrpana z domačim občinstvom- Zdaj pa so dobili tudi moderno kino-aparaturo, tako da bodo stalno imeli kinopredstave. Lahki bi šli pogledat malo po Miljskih hribih, pa je pot s Škofij na )51erje prestrma. Poti so bile tod pod prejšnjo miljsko občinsko upravo zelo zanemarjene. Zdaj so jih popravili in nasuli z gramozom. Toda ne bo oSalo pri tem. V načrtu je, in krediti so že obljubljeni, da bodo čimprej zgradili s Škofij na Elerje popolnoma novo, bolj položno cesto, ki bo povezala cesto Trst-Koper s krožno cesto po Miljskih hribih, ter novo cesto od Sv. Bride do o-balne ceste pri Debelem rtiču, tako da bo nastala nova
in
U0	:
Hill
Poslopji
osnovne šole v Šmarjah.
krožna cesta Škofije — Milj-ski hribi — Debeli rtič — Ankaran s povezavo na tržaško cesto in novo cesto Koper — Ljubljana.
Nadaljujemo svojo pot. Proti Ankaranu? Tam je zdaj lepo urejena bolnišnica, a še lepša je v Valdoltri, nad cesto pa je skupina novih stanovanjskih hiš. V tem lepem obmorskem predelu bodo prav gotovo zrasla sčasoma razna zdravilišča in domovi za vso Slovenijo. Med Ankaranom in izlivom Rižane je bila pred leti izvršena melioracija, za obnovo teh melioracijskih naprav pa so v zadnjih letih investirali že 33 milijonov dinarjev. Nad cesto v Ankaranu je 8 al; 9 novih stanovanjskih hiš.
Krenimo po novi cesti proti Dekanom. V bližini križišča se dviga prva stavba bodočega industrijskega središča, ki bo tu nastalo. Zgrajena je že hladilnica za^ sadje in , zelenjavo. Tu oodo zdaj končali z montiranjem potrebnih naprav. Zmogljivost hladilnice bo 600.000 ton sadja in zelenjave letno. Tu je v gradnji tud. nova ' in moderna mlekarna, za katero so letos investirali 53 milijonov dinarjev. Začeli so z deli tudi za gradnjo tovarne ključavnic, ki že obratuje v Dekanih, a zaradi razvoja potrebuje novo in večjo stavbo. Tri stanovanjske hiše so že zgrajene za delavce in nameščence tega centra sezidali pa jih bodo še več.
Ob cesti je zrastla pod Dekani še druga lepa stavba, šolsko poslopje za osemletko. Dekančani pa imajo v vasi tudi nov zadružni dom, ki so si ga zgradili pred nekaj leti. O novi cesti, ki bo vezala Koper z Ljubljano, smo že r.ekaj pisali. Računajo, da bodo del ceste Rižana - Crni ka' izročili prometu že ob koncu letošnjega leta. To cesto je Istra krvavo potrebovala.
Ko se vračamo po cesti proti Kopru vidimo na levi strani na dolgem grebena griča znane vasi Sv. Anton, Cezarji, Pobegi, katerih zgodovina upora proti okupatorju je zapisana z zlatimi črkami.
2e od daleč lahko zapazimo nove, velike zgradbe. To sta zadružna domova pri Sv. Antonu in pri Cežarjih-Po-begih. Ob cesti proti Kopru pa je spet zadružni dom v Bertokih. Tu pravijo, da je najbolj rodovitna zemlja in res, vsaka zelenjava, vse pridelujejo in obdelujejo pridne I roke kmeta, ki ni več kolon. ! Agrarna reforma je bila pra-i va prelomnica v življenju teh i ljudi in je sprostila njihove ' sile.
Bližamo se Kopru. V Sko-cijanu so blizu kmetijske to-
le zrastle čedne stanovanjske hiše; ob Jcrižišču, kjer se odcepi pot v Šmarje in v Koper, pa je mogočna stavba nove vinske kleti. Zadaj, ob poti proti Vanganelu, so zdaj dogradili veliko zgradbo tovarne za pohištvo Stil. Povsod nove stavbe, nove gradnje, domovi, hiše, tovarne, ko da bi se teh ljudi in krajev lotila posebna mrzlica. Ni mrzlica. Istra hoče nadoknaditi, kar je zamudila pod tujim jarmom in hoče čvrsto korakati z drugimi predeli svoje socialistične domovine.
Pustimo Koper ob strani in krenemo proti Smarjam. Ta velika istrska vas je bila med vojno hudo prizadeta in skoraj vsa požgana, zdaj pa je prenovljena, ima lepo novo šolsko zgradbo in velik zadružni dom. Vas ni več natrpana kot prej, ker so si zgradili nove hiše na bolj položnem in prostornem kraju. Prihodnje leto. bod> verjetno sezidali poslopje za gimnazijo, pred leti pa so iz Šmarij napravili novo cesto proti Novi vasi, Ce gremo po tej cesti, pridemo v kraje, ki so bili vedno najbolj zapuščeni: Krkavče, Puče, Koštabona, Šempeter, Padna.
Na križišču ceste Smar-je-Puče so zgradili moderen valjčni mlin in oljarno. Kot znano, je na južnem pobočju tega gričevja pravi oljčni gaj, zlasti tam pri Krkavčah, in Padni, in je zaradi tega nova oljarna za te kraje velikega pomena. Pri Šempetru,' ali na Ravnem, je zraven roslopja osnovne šole zrastla stavba za osemletko.
Onstran teh vasi je velik podolgovat hrib, ki mu domačini pravijo Brič. Se pred nekaj leti je bil porastel z grmovjem in trnjem. Danes pa je preoran po vsej dolžini, posredi pa se vleče nova cesta. V dolžini 1800 m so preorali zemljo. Nato so uredili terase in začeli saditi. Do sedaj je nasajenih 0 ha; saditev bo končana prihodnje leto in bo skupna površina t~-ga posestva 73 ha, od katerih bo kar 75 ha vinograda. Lani je okrajni odbor ir .estiral za ureditev Briča 26 milijonov dinarjev, let-s pa še nadaljnjih 40 milijonov. Tu bodo zgradili še primerno stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter moderno vinsko klet. Tam spodaj teče Dragonja, meja med Slovensko in Hrvatsko Istro, ki je preplavljala 450-500 ha polj v dolini svoje struge. Sedaj jo regulirajo in utirajo njeni strugi ravno pot. Okrajni ljudski odbor je dal za regulacijo Dragonje že nad 70 milijonov din. Omenimo naj še, da zdaj regulirajo tudi strugo Kornalunge, ki je ogrožala 250 do 300 ha polj kmetov iz Marezig, Vanganela in Manža-
na. Za njeno regulacijo so investirali že 45 milijonov din.
Ob koncu bogate doline med lapornato Slovensko Istro so Sečjole, kjer kopljejo visoko kalorični črni premog. Leta 1990 so tu začeli z obnovitvenimi deli, ker je pred leti voda vse zalila. V nekaj mesecih so izčrpali iz jame nad 3 milijone kubičnih metrov vode. Ostra je bila borba Rudnik so na novo ojiremili, zgradili nove jaške in separacijo. V to so investirali o-krog 400 milijonov dinarjev, poleg tega pa še 100 milijonov za nova stanovanja rudarjev. Lani v oktobru so. začeli s proizvodnjo; z normalno proizvodnjo pa bodo začeli v začetku prihodnjega leta. V letu 1955 predvidevajo proizvodnjo nad 20 tisoč ton premoga, ki pa se bo znatno povečala v naslednjih letih. O-menimo naj, da je kalorična vrednost sečjolskega premoga okrog 7.000 kalorij.
O znanih solinah, kjer so zadnja leta izpopolnili in modernizirali razne naprave in so po finančni moči do sedaj najvažnejše industrijsko podjetje v koprskem okraju, ne bomo zdaj kaj več pisali. Tudi o piranski ladjedelnici, o Piranu samem in o industrijski Izoli je potreben poseben članek.
Po dolgi poti se malo odpočijemo v Portorožu, kamor v poletni sezoni prihaja vedno več domačih in tujih turistov. Tudi ta prelep kotiček dobiva lepše zunanje lice. Škripajočega starega tramvaja ni več, od Sv. Lucije do Pirana vozijo zdaj lepi avtobusi, parki so lepo urejeni, v hotelih pa imajo gostje dobro postrežbo.
Goličave se spreminjajo v sadovnjake in vinograde, drugod pa so začeli z intenzivnim delom pri pogozdovanju, za kar so lani porabili 28 milijonov din.
Težke milijone so okrajni, ljudski odbor in kmetijske zadruge izdali tudi za mehanizacijo kmetijstva. Rigolno podjetje v Kopru ima šest težkih rigolnih traktorjev, medtem ko imajo kmetijske zadruge 16 traktorjev za poljsko delo. Tb vse seveda vpliva na dvig proizvodnje, En primer. Leta 1952 so kmetje pridelali, oziroma prodali 4 milijone 264 tisoč kg povrtnin, naslednje leto pa 8 m*‘ lijonov 462 tisoč kg.
Ljudska oblast je zares mnogo storila za napredek teh krajev. O tem nam P°leR drugega govori 276 zrajenih in obnovljenih hiš, 20 novih zadružnih in prosvetnih domov, ki so raztreseni po vsem okraju, tudi v najbolj oddaljeni vasi, elektrifikacija, nove ceste, šole itd. Do leta 1952 je bilo popolnoma elektrificiranih 47 vasi, lani je zasvetila elektrika še v 14 vaseh, letos pa v desetih. Lepa razlika, če pomislimo, da je Italija do 1942. leta elektrificirala v teh krajih le 10 naselij ih še to le tista ob morju.
S tem smo zaključili naše potovanje po istrskih vaseh, videli smo marsikaj, mnrgo lepega in razveseljivega, kako si ti kraii gradijo iepšo bodočnost in vsestransko napredujejo. Nismo pa vsega videli niti omenili; zato se bomo še povrnili v te kraje in pisali o njih.
A. B,
Skrb občine za sodobno šolsko vzgojo
Občinska komisija z županom na čelu je te dni pregledala nekatere šole in vrtec v naši občini z namenom, da ugotovi in nato odpravi nekatere pomanjkljivosti, kar je umestna akcija. To pa nas posredno opozarja na velik nedostatek, ki mogoče ni tako viden in znan, ker posega v problem sodobnega šolstva. Sicer je ((Primorski dnevnik« nar.j že nekajkrat opozoril in bi bilo zelo priporočljivo, da b: mu vse podeželske občine posvetile več zanimanja. Gre namreč za šolsko , vzgojo v smeri kot jo vedno bolj narekuje družbeni razvoj: za vzgojo spoznavanja in zbliževanja s prirodo in posredno za spoznavanje osnovnih načel umnega izkoriščanja plodne zemlje ne le od kmečke, ampak tudi od strani delavstva.
Pkrog naših šol je pušča namesto skrbno urejenega in negovanega zemljišča. Mari nj to v zasmeh vzgojno-pouč-nim nalogam šole? Vrt ob šo-li_ ali vsaj kos zemljišča v učne namene je danes stopnjevana nujnost. Brez tega ne moremo govoriti o sodobni šoli, in to še najmanj na deželi.
Podjetje Montecatini je ob prihodu Italije poklonilo svojim delavcem (kamnosekom) po 15.000 lir nagrade. Dobro bi bilo, da bi se ta «socialni» čut podjetja zbudil tudi ob drugih prilikah in bi ga v tem smislu posnemala tudi druga kamnoseška podjetja, saj jim delavci ustvarjajo lepe dobičke/'' -«>	i
Magazzini UHLICER
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL 44185 JE
VAŠA TRGOVINA
V njej dobite :
OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 Ur naprej. DEŽNE PLASCE od 2.950 lir naprej. - VOLNENE HLAČE po 1.350 Ur. — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnjžjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE itd.
POSKUSITE!
TELEVIZIJA SOSSI
ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA Pr'' 3 5VILA.
RADIJSKI APARATI
MARELL1
UNDA
MINLi.v.A
TELEFUNKEN
SIEMENS
PHONOLA
TELEVIZIJSKI APARATI
MARELLI	UNDA	PHONOLA
ZGONIK
Naše gospodarsko in prosvetno življenje
V zadnji nedeljski številki ((Primorskega dnevnika« smo čitali pritožbo o redkih poročilih iz naše vasi. To je res. A je tudi res, da smo temu krivi sami. Sploh je naša velika slabost, da se v vsem, kar se tiče splošnosti, zanašamo le na druge. Kar je prav in koristno, moramo storiti tudi sami. Za pisanje res nismo vneti, a smo vsi pismeni in bi lahko nekaj napisali. Za danes povem jaz nekaj. Ce ni dela in zaslužka. zakaj bi se ne lotili domačih del. ko je toliko prilik za izboljšanje kmečkega gospodarstva? Naše senožeti, polja in vinogradi kličejo po pridnih in čimbolj razumnih rokah. Ce ne bodo za to hvaležni takoj, bodo malo kasneje Zemlja ni sirota in zna pravično nagraditi. Tožimo, d;, ni sadja, vina, zelenjave. Se manj bo, če bo mladina zrla na zemljo le križem rok. Naši pridelki res podlegajo suši, vetru, škodljivcem, a še bolj. naši nemarnosti. Cim prej bomo to spoznali in popravili, tem bolje za nas.
To sem želel povedati in tudi vprašati, če je res, da se namerava ustanoviti nekje pri nas (Zgonik ali Salež) kmetijska šola. Res je za to že skrajni čas in bi bilo s tem ustreženo vsem vasem.
Našo učiteljico g. Lupine stavimo za zgled podeželskemu učiteljstvu kot kulturno prosvetno delavko.
DOLINA
Na pošti še vedno italijanska uradnica
Pied kratkim smo se oglasili v zvezi z novo uradnico na pošti. Vsi naši protesti v časopisu so bili zaman. Uradnica je še vedno ista. Pa tudi napisna deska, o kateri smo tudi že pisali, je še vedno samo v italijanščini.
10. t. m. zvečer ob 18. uri se je izvršila zamenjava civilnih policistov. Na njih mesto so prišli karabinjerji. Policisti pa so zaenkrat ostali samo nad vasjo, kjer je obmejni prehod pri Prebenegu. Zanimivo je, da tisti policisti, ki svojih stvari niso odnesli iz vojašnice do omenjene ur.e, pozneje tega niso mogli več storiti in. jih niso pustili več v vojašnico. Vsi policisti so sedaj pri Sv. Soboti in vlada med njimi zelo slabo razpoloženje. Prejšnji napis nad vojašnico so odstranili in postavili novega samo v italijanščini.
Ne smem pozabiti omeniti še to, da je naš odbor OF vreden kritike zaradi tega, ker ne postavi plakatov po vasi, kadar je množični sestanek, tako da se ga mnogi člani ne udeležijo, ker zanj ne vedo,
fp~č~c" O
vseh vrst. na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Vam nudi
TVRDKA
OPČINE - UL. MONTE RE štev. 4 (blizu šole) 1 e 1 e f o n :	trgovina 2 1-15 5	— stanovanje 2 1-15 4
PRODAJA TUDI NA OBROKE!
AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA
STAR
TRST (ROJAN) OUCA M0RER17 TELEFON Štev. 35-608
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
pmvoz
POIIIIIIIOV
na
slavijo, Avstrijo in droge države
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deska tmre kova, mace snrtvt in trdil
lesov in tro
me nudi najugodneje
!
1(181
vialnSoniM lul. 00441
PIETRO CONTENTO
TRST - ULICA CARDUCCl Štev. 7 - TEL. 372-73
lOOOOOOOCOOOOOOCQCCOCOCCOClCKy)01x--r'^-?-:-——.
VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic tn rokavic.
TUŠI, uedelja 14. novembra 1954
V K K JIK
Vremenska napoved za danes. Pretežno oblačno vreme, nagnjenje k padavinam. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.5 stopinj; najnižja pa 11.1‘stopinj.
PRIMORSKI DNEVNIK
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 11.00: Simfo
RADI*
21*25?
pevskega zbora. - Trst I.: 17.30: Simfonični konc Slovenija: 16.00: «Neznani talenti*.
ŠPORTNE VESTI
NEPRIČAKOVAN IZIU UVUhUJA V MILANU
Himiii/ lVIilri k. n.
Mitri je ponovno izgubil naslov evropskega prvaka
MILAN, 13. — Krasno sliko , široko odprli vrata gostom iz Jfc nudila danes zvečer milan-1 Avstrije. Že okrog 1200 Av-ska športna palača. Vse je bilo | strijcev je prejelo vizum za lepo pripravljeno in organizi- j vstop na Madžarsko. Seveda rano in med tisoči gledalcev vsi na bodo šli gledat tekme, ni manjkalo niti številnih j temveč jih je med njimi mno-predstavnic nežnega spola.i go takih, ki bodo raje sli obi-Mitrija, junaka iz «fotoroma- j skat sorodnike in prijatelje.
nov», hoče videti pri njego- ‘	-------
vem pravem «delu» tudi mar- KONČAN TURNIR V BEO-likatera oboževalka.	i	GRADU
Gledalci morajo brzdati svo-	•
je nestrpnost najprej s tem, da ! O T 0 U S 16 1 H P T V 1 prisostvujejo nekaterim manj ■ lu(alar,n,,Ji važnim dvobojem. Po daljši I I*lQlClIlU VIC Ui Uyl pavzi pride končno na ring; v zadnjem kolu je Gligorič npjprej Kumez. za njim pa j premagal Petrosjana v partiji, Mitri, ki hiti k nasprotniku, kj je bilsa mogoče najlepša na da mu stisne roko. Pred začet- I	vsem	turnirju
kom se vrte fotografi z vseh
... . , BEOGRAD, 13.
strani okrog ringa. Po običaj- j na mednarodnem
Danes so šahovskem
nih formalnostih in po zadnjih j turnjrju y Beogradu odigrali navodilih sodnika se dvoboj za(jnje kolQ y sredjšču MnU
Prl0ne	.	'	manja je bila partija med ru-
V prvi rundi najprej pos u- s|<iln velemojstrom Bronstei-sanje, takoj nato pa se začne nom jn m|ad]m jugoslovanskim bolj resno. Humez izziva, ven . mednarodnjm mojstrom Matador je Mitri v premici v IRn j novičem. Partija se je končala na srednjo lazda jo^ un a ; remi. Na ta način je Bronstein konča z lahno pre nos jo o- OSVOjjj prVo mesto, toda samo sedanjega evropskega prva a. ^ ^ točke pred Matanovi-
* *
KDAJ BODO OTVORILI otroški vrtec v Pevmi?
Pevmski otroci morajo zaradi pomanjkanja lastnega vrtca na oddaljeno Oslavje
cem, kar predstavlja za rala-i dega Jugoslovana v družbi ru-
Druga runda: Humez napada. a Mitri odbija in nato s
srednje razdalje zadeva. Hu‘i skjh madzarskih, nemških, iz-mez se v nizki o nam i varuj* i rae|skjb argentinskih, angle-z rokavicami in od casa do j	jn domač|h mojstrov Ve-
časa iztegne levico, ki zadeva j ]jk uspeh
skoraj nizko. Mitri pa energič- j ostali rezultati: Petrosjan • no napada z bližine in je tudi Gljgorie ,0 je bj)a ena jz. v tej rund, se v rahli premoči. ■ ^ naj|ep-ih
iger turnirja.
Tretja runda.	; Djuraševič je premagal Ma-
odločil. Ako bi na a Jeva	džara Barczo, Pilnik in Ne-
v prvih dveh run a . i s. de|jjfovj^ sta remizirala v 35. gotovo sodnikova od oci ev ■ ; potez| ■ |vkov je premagal Ja-koncu glasila, da je i i ri z - n0jeVj^a czerniak pa Wadeja. gal po točkah, ce i mu m Trifunovič si je z zmago nad goče ne uspelo se kaj drugega. Karak!ajieen, zagot0vil tretje Torej je bilo tre a tvega i.	mesto. Trifunovič je poleg
pod Humezovim ut 'llCe™	Bronsteina edini nepremagani
je Mitri v ringu
zrušil. Še se
udeleženec turnirja. Pirc in
je sicer dvignil pred usodnim	sta	remizirala.
«deset», toda ze ves majav.
Humezu
ni bilo težko zadeti |
Pred mikrofonom beograj-
ga drugič z močjo,
tako da se
je zopet zrušil
In tedaj je sle-
skega radia se je sovjetski velemojster Bronstein zelo pohvalno izrazil o jugoslovanskih
dila sodnikova odločitev, pie-$ahovskjb mojstrih, zlasti pa
inferiornosti Mitrija
Humez je zmagal v tretji rundi s tehničnim k. o
kinitev dvoboja zaradi očitne pohv-UI odlično lgr6 Mata-
noviča in Ivkova. Izrazil je prepričanje, da bo sodelovanje med jugoslovanskimi in sovjet-
Humezooa
| skimi sahisti' prispevalo k raz-
To ie velika zp toga in Mitri je v Pora~ p0 I voju sodelovanja na vseh podmeni- mogoče do on 'no	j ročjih športa in kulture med
nitev njegove o 's"™ eMiti | jugoslovanskimi in sovjetski-
riere. tvaj na] sedaj	i in i narodi
počne? Mar naj se zopet izpo- jm'KQNCNb STANJE: 1. Bron-stavlja uda c m p	jstejn 13.5; 2. Matanovič 13; 3.
n ih boksarjev p	, | Trifunovič 12; 4.-5. Petrosjan,
da bo mogoče cez le	^	g_? G|iIoriCf pn.
mestih
to ali dve lahko zopet nastopil proti boksarjem večjega itn ena. Toda v tem času bodo zrasli že tudi drugi, ki bodo zahtevali vstop na areno, kjer je borba za visoke naslove. Nočemo biti preroki hudega in mogoče bomo ie brali Mi-trijevo ime kot zmagovalca v kakem velikem dvoboju. Toda če se to ne bo zgodilo, se pa tudi ne bomo več čudili.
Drobny premagal Gaidmlja
SAO PAOLO. 13. — Drobny je zmagal na tukajšniem turnirju. V finalu je premagal Gardimja (It.) s 4:6, 5:7, 6:2, 6:1, 6:4.
nik 11; 8.—9. Djuraševič, Bar-cza 10 5 itd.
Oanes Madžarska-Avslrija
DUNAJ. 13. — V treh tekmah se bodo danes pomerili med seboj Madžari in Avstrijci. V Budimpešti bosta nastopili obe državni reprezentanci, v Badnu madžarska reprezentanca C in reprezentanca Burgenlanda ter v Debreczenu madžarska reprezentanca B in reprezentanca Gornje Avstrije.
Prvič po vojni so Madžari na
beograjskega šahovskega turnirja: Bronstein.
Z zanimanjem smo sledili zadnjemu zasedanju goriške-ga občinskega sveta, na katerem so svetovalci razpravljali tudi o državnih posojilih, ki naj bi jih v bodočnosti prejela goriška občina za gradnjo več šolskih poslopij. Razumemo potrebe, ki uh ima prebivalstvo v Ločniku, pri Sv. Roku. pri «Madonni-ni» in v mestu in odobravamo njih zahteve po povih šolskih poslopjih, kjer bi otroci našli primerne prostore za učenje Toda ne moremo mimo dejstva, da goriška občina že vec let zanemarja naše potrebe na šolskem področju, ki so prav tako pereče. Naši najmlajši morajo v otroški vrtec na Oslavje in morajo hoditi tri četrt ure pa tudi več. Zato se dogaja, da pošiljajo nekatere ne dovolj zavedne matere svoje malčke v :talijanski otroški vrtec v Ul. Torriani.
Goriški /upan je svetovalcu Pavlinu obljubil, da se bo osebno zanimal za otroški vrtec. Toda danes lahko ugotovimo, da se naša potreba ni upoštevala pri izdelavi spiska šolskih poslopij, ki se bodo gradila v goriški občini s pomočjo državnega posojila. Zji-pan je na ponovno zahtevo našega svetovalca odgovoril, da se za otroški vrtec v Pevmi zanima ustanova, ki vodi otroški vrtec na Oslavju. Toda vse to so za nas samo besede, na papirju pa še nikjer ni zapisano, da bomo deležni tistega, kar najbolj potrebujemo. če hočemo, da bodo naši otroci prišli pripravljeni v osnovno šolo.
Zavlačevanje ustanovitve 0-troškega vrtca v Pevmi je poskus odvrnitve naših otrok od slovenske šole. S tem, da se onemogoča obisk našim malčkom slovenskega otroškega vrtca, se nujno silijo v italijanskega, ki je pač najbližji. Tako ravnanje je zelo pogodu goriškim šovinistom, ki bi želeli, da se iz naših vasi odstrani vse tisto, kar dokazuje našo narodno pripadnost. Njim niso všeč spomeniki naših padlih junakov in jih hočejo odstraniti z izgovori, ki so za vsakega človeka neutemeljeni in protizakoniti. Predstavniki oblasti se z zavlačevanjem rešitve naše prošnje , o ustanovitvi otroškega vrtca postavljajo na stališče vsen tistih sovražnikov slovenske manjšine, ki bi želeli, da bi se mi in naši otroci ponovno vzgajali v duhu propadlega režima. Prav zaradi tega bi bil čas, da tudi naše zahteve končno najdejo mesto in ljudi, ki jih bodo upoštevali, ker si bomo v nasprotnem primeru njihov molk razlagali s sovraštvom in podcenjevanjem predstavnikov oblasti do nas.
—ab
Sladkor in kava prosle cone
Jutri 15. t. m. se bo pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potroš-
IZ DREKE V BENEŠKI SLOVENIJI
V Belgiji na delu izgubil življenje
Zelo veliko bi bilo število, če bi sešteli, koliko naših mož je izgubilo življenje po svetu. kamor so šli po košček kruha zase in za svojo družino. Ne bomo povedali, koliko jih je umrlo v Franciji, Belgiji in v drugih državah, ker bi se ob . pogledu na tisto število marsikateri materi, ženi ali hčeri utrla solza iz oči; žalostno je to, pa vendar resnično. Številnim beneškim Slovencem, ki so izgubili življenje v tujini, se je 4. novembra pridružil tudi komaj 33-letni Vincenc Kukli iz Trušnjega. Kukli Vincenc je šel v Belgijo pred sedmimi leti, delal je v tovarni, kjer ga je zadela smrtna nesreča. Ni mu bilo dano, da bi živel s svojo mlado ženo, s katero se je poročil komaj pred dobrimi 4 meseci. Vincencu naj bo lahka zemlja v tujini.
nike iz Sovodenj in Gorice za | Po igrici smo se veselo za-mesec rovember. Sladkor: 1.51 vrteli, mnogi pa so jo mah-kg na	osebo na	oarezek štev.	j	nili	v domače gostilne, kjer
23 po 160 lir kg:	kava:	0.400 kg	|	je bilo na mizi že novo vi-
surove	ali 0.320 kg	pražene	j	no.	marsikje pa tudi lovski
kave na osebo na odrezek 1 zrezki, štev. 24. Razdeljevanje se za-kliuči 30. t. m.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo	od 7. do 13. novembra
k rojstev. 10 primerov smrti, 4 oklici in 6 porok.
Rojstva: Maurizio Planiscig. Roberto Scaini, Arianna Pelle-grini, Maurizio Degano, Gio-vanna Palmieri, Silvano Furlan. Elena Lucchesi. Ornella Persolia. Luisa Capotorto.
Smrti: 68-ietni železniški upokojenec Ercole Ferrari. 85-let-ni vojni invalid Giovanni Be-nedetič. 48-letna gospodinja Maria Bulfoni. 59-letni Eugenio Pividor, 70-letni državni upokojenec Eugenio Cecchetti, 64-letna gospodinja Maria Marus-si, vd. Gorjup, 75-letni kovač Antonio Eohore. 71-letni čevljar Francesco Milost. 76-let-na gospodinja Caterina Ruz-zier. vd. Dervis, 23-letni dijak Livio Toplicar.
Oklici: kmetovalec Leopoldo Marcosig in gospodinja Alba Luin, delavec Auguste Grudi-na in gospodinja Maria Ga-brielcig. uradnik Luciano Vi-sintin in učiteljica Clara Puccini, mizar Enrico Močilnik in delavka Angela Pahor.*
Poroke:	policijski stražnik
Umberto Pigliacampo in gospodinja Giovanna Ronchini, policijski stražnik Natale Lon-goni in uradnica lolanda Beg-gi. trgovec Angelo Eassani in delavka Rosina Sjlli. zidar Mario Franco in gospodinja Olga Spazzapan, novinar Giovanni Bonzio in uradnica Ana-stasia Frasconi, agent policije Gino Grandi in gospodinja Agnese Droshig.
Taki	ljudjeI POSLOVILA STA SE OD TOVARNE
razburjajo	duhove iy ^ ^ d(||aja	75
Doberdobski otroški vrtec bo prišel do svojih prostorov
To mu bo omogočeno z zgraditvijo novih vojašnic
Jutri dopoldne, bo.slavnostna otvoritev štirih orožniških vojašnic. Najprej bodo predstavniki oblasti prisostvovali otvoritvi novega poslopja pri Sv. Martinu na Krasu,' zatem v Doberdobu, Sovodnjah in v Štandrežu.
Z otvoritvjo nove vojašnice v Doberdobu bo otroški vrtec dobil na razpolago svoje prostore, s katerimi so doslej razpolagali orožniki, in bo po popravilih omogočen našim malčkom obisk otroškega vrtca.
Pred novim letom je upati, da bodo otvorili tudi carinarnice, ki so še v gradnji.
Kdo bi vedel za obstoj monarhistične stranke na Goriškem, če ne bi njen edini p.redstavnik v občinskem svetu odv. Karlo Pedroni izkoristil vsake prilike in odprl usta, da so ga že sami svetovalci naveličani poslušali.
Ko so pa pred dnevi monarhisti sklenili, da bodo imeli nekak pokrajinski kongres, so se znašli v velikih skrbeh, kaj bodo na njem govorili. Iz zagate jih je rešil odv. Pedroni, ki je poslal županu interpelacijo, v kateri na podlagi zakonov predlaga odstranitev spomenika v Pevmi in zahteva od župana, naj v prihodnjem proračunu že določi vsoto za odstranitev spomenika, ker je postavljen na javnem prostoru in ker občina za postavitev spomenika ni dala svojega dovoljenja. (Objavljeno v «Piccolo» in uGazzettinos).
Interpelacija je kongresi-stom prišla kot mana z neba;
ni Komel na Tržaški cesti skromna prireditev ob slovesu ki sta ga dva najstarejša delavca goriške tovarne leda (SAIF) v Ul. del Carso, dala svojim delovnim tovarišem in ali si mislite, kaj bi na celo-1 podjetju, s katerim so jih ve-
Pred dnevi je bila v gostil- kolajno. Zahvalil se je Josip
V Štandrežu so martinovali
Na Martinovo je bilo letos pri nas nenavadno veselo. Zvečer smo se zbrali v prostorih domačega prosvetnega društva «Oton Zupančič*, kjer smo prisostvovali izvedbi spevoigre «Zaskrbljena žena*. Igra nam je bila zelo všeč in pohvaliti moramo njenega režiserja, ki jo je tudi sam spisal. Zelo razveseljivo dejstvo je bilo, da je prireditvi prisostvovalo veliko število mladine, ki je imela priliko slišati tudi tov. Marinčiča, ki je pripovedoval o zanimivih o-bičajih našega naroda ob martinovanju.
Da vam ne zmrznejo vodni števci
Občinska podjetja v Gorici pozivajo vse potrošnike, da zaradi bližajoče se zime obvarujejo vodne števce pred mrazom in ledom s tem, da jih ovijejo s slamo ali čim podobnim in v bolj izpostavljenih krajih, da pustijo teči malo vode čez noč. Obvešča nadalje, da v primeru morebitnih poškodb odgovarja zanje potrošnik sam.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18. - tel. 21-24.
dnevnem kongresu govorili, če ne bi bilo te resolucije in tistega nesrečnega spomenika, (ki «je v nasprotju z interesi mesta in čustvi meščanov«), ki je bil postavljen žrtvam monarho fašističnih in nacističnih tol p.
Monarhistični sovražniki našega ljudstva so najprej hoteli uničiti naše ljuastvo; sedaj bi radi uničili še spomenik, ki je živa priča njihovih grehov — Spomenik je njihova vest.
Naj povedo, kdaj mislijo končati s svojo zločinsko raboto!
Okradena lastnica kavarne «AJla Posta"
Včeraj je lastnica kavarne «Alla Posta* Rachele Candolo prijavila policiji tatvino 30.000 lir, katere je pustila v blagajni.
Po preiskavi, ki so jo izvršili organi javne varnosti, se je ugotovilo, da so tatovi čakali, da je prejšnji večer gospodinja zaklenila lokal in odšla domov, zatem pa so skozi stranišče vdrli v kavarno. Blagajna lokala je bila zaklenjena, vendar so tatovi vlomili vanjo in odnesli enodnevni zaslužek v znesku 30.000 lir. Policija je znčpla s preiskavo.
KINO
CORSO. 15: «Mogambo», barvni film, C. Gable in A. Gard-ner.
VERDI. 15: «Mambo», V. Gass-mann in S. Mangano.
CENTRALE. 15: «Drugi časi*. V. De Sica in G. Lollobri-gida.
VITTORIA. 15: «Trije tatovi*, J. C. Pascal in J. Simon.
MODERNO. 15: »Dolina maščevanja*, B. Lancaster.
B E LT R A M
uvoz;
UL. VALDIRIVO št. 3 ELEFON 36-99I
IZVOZ
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete v Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vSe, kar je potrebno.
Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco)
2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov.
zale najbolj tesne vezi. Jubilanta sta bila 71-letni Jožef Nanut s Tržaške ceste štev. 100 in 71-letni Angelo Mar-gherita iz Podgore. Oba sta tako rekoč zrasla s tovarno, ki je bila ustanovljena leta 1907 in katere lastnik je bil Wital Tanner. Nanut je delal v njej 35 let, Margherita pa 40 let.
Ob tem prijetnem slovesu, kateremu so prisostvovali tudi delovni tovariši obeh upokojencev, je ravnatelj tovarne Antonio Cozzarolo izroči upokojencema v spomin zlato
V sredo predavanje v Ljudski čitalnici
V sredo 17. t-m. bo ob 20- uri v Ljudski čitalnici predavanje šolskega ravnatelja v pokoju Riharda Orla o njegovih po--potnih vtisih. Vabimo k udeležbi.
Nanut z najbolj toplimi besedami, v katerih je želel vsem preostalim delavcem, da bi se čimbolj trudili za uspeh tovarne.
Tudi z naše strani naj prejmeta k temu redkemu jubileju najiskrenejše čestitke z željo, da bi v miru in zadovoljstvu preživljala svoj zasluženi počitek.
toierokazolcl
Meglenk* in
Žarometi
la« za rr-Signala« toM _
UVOZ 12V02
Zalogo električnegn nadomestnih delov M al
TRST • Ul CORONEO 39
.tel>955
(I
predvaja DANES 14. t. m. ob 16. uri in JUTRI 15. t.m. z začetkom ob 18. uri blm:
(Povratek Don Caiib
Nastopata FERNANDEL in GINO ceRvi
Ne zamudite izredne prilike in si og/e/f« t6 nimivi film, ki žanje povsod ogromne usp6^* ••
TtoMtt!
Preden nabaviš štedilnik, obišči
tvrdko
KERŽE
© G-
ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog. ^s’ plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamst^0111
Zapomni si: tvrdka KERŽE - Trst • Piazza S. Giovanni 1 * tel. šteV>
j PRODAJ A JV D/ NA OBROČNO ODPLAČEVA
					
         ...................................................................................................................................................................................................................................................  im...mm....	^
črke tovarne tobaka Lucky S trike - «LS-MFT* ^
Means Fine Tobacco) - (Lucky Sbrifce PoVCie it>og pS' op. ur.) v "Lord Save Me Ftrom TaJmadge?■	0grOS o(g>
Talmadgeja). Študenti iz vse države so se ^ re. tola im protestirali zaradi Talmadgejeve J:K-fvl1ani zacija, ki se je imenovala »Razburjeni di* tagj T*1.. je začela organizirati protestne mitinge, a. v so odgovorili z organizacijo «Razburjeni ' rjem* gije*. _ Veliki Zmaj Green je ukazal fclv» , bodo navzoči na sestankih proti Talmadgeju ih	ff'
ljeni na nevšečnosti*.	ort0	$4	‘
V tem času je Arnall imenoval ,dn^f1e^%edeV1!
|j' kennedy1 dem* d
45
«Ne bodi preveč prepričan,* je rekel drugi.
»Prepričan sem, da se ukvarja z organiziranjem vojaškega spremstva,* je prerokoval tretji.
V tein casu se je mnogo miličnikov in policajev, med ka-ter mi sem spoznal tudi mnoge kot brate klanovce. prihajalo sem, da bi pomagali pristašem Talmadgeja.
Kon’no smo slisali besede, ki so vzbujale živčno napetost kot električni tok: «Glejte, Arnall prihala!* Takoj so _ bila vrata guvernerjeve pisarne zaprta in zaklenjena. Miličniki in uporniki so se postavili pred vrata kot trden zid
Veliki Ellis Arnall se je naglo sam napotil po stopnicah kap tola Sel je naravnost proti nmolici, kot bi je niti ne bilo Množica je oklevala, nato popustila in mu pustila prost prehod. Arnall je prišel do vrat svoje pisarne in pritisnil na kljuko, kot ie to storil vsako jutro. Ko je videl, da so vrata zaklenjena, je krepko potrkal.
Uporniki so tiho mrmrali.	.
Od znotraj ni prišel nikak odgovor, pa četudi ie tudi tam vladalo precejšnje razburjenje.
Arnall je ponovno potrkal in zaropotal s kljuko.
Skupina upornikov in milica so napravili krog okoli njega.
»Guverner Talmadge je zaposlen in vi boste morali čakati na vrsto v sprejemnici, kot vsi drugi navadni državljani,* je rekel Arnallu eden izmed Hummonovih pomočnikov.
Zahtevam vstop v svoj urad!* je rekel Arnall.
Hummonov pomočnik je ponovil svoje besede, a Arnall je še dvakrat zahteval od njega, naj se odstrani.
Več policajev je odpelo torbice svojih revolverjev, a eden je revolver do polovice tudi izvlekel.
Končno se je guverner Arnall obrnil in rekel množici: «Vi ste vsi priče, da so mi odvzeli pravico prihajanja v moj urad!*
Po teh besedah se je prerinil v rotondo kap.tola, V sobi za informacije je napravil svojo «pisarno za primer potrebe*.
Ko so novinarji od njega zahtevali izjavo, je Arnall rekel.
«Preteklo noč pod zaščito teme so vojaške sile pretendenta ob pomoči ključavničarjev izvršile nacistično akcijo in odstranile ključavnico z vrat mojega urada!* On je nadalje dejal, da Hummonova zahteva temelji samo na dediščini in dodal: «Toda Georgija ni monarhija.* Od časa do časa je označeval Talmadgeja kot uzurpatorja, pretendenta, krivca in parazita
«V obrambi ustave Georgije stojim sam, brez vojakov, telesne straže, kriminalcev in parazitov,* je dejal gromovito.
Bil sem sredi množice in slišal sem, kako je eden od lopov mrmral drugemu: «Ce nas bo še enkrat imenoval kriminalce, bomo sli do njega!*
Ni bilo dvoma, da je Arnall postavil svoje življenje v njihove roke. Klanovci majo navado, da najprej ubijejo, po-
tem pa včasih obžalujejo, posebno takrat, ko je sovraštvo ojačeno z alkoholom, kot se je to zgodilo to jutro.
Ostali del dneva je šel mimo v veselju. Od časa do časa so metali blizu Amalla solzilne bombe in male rakete Proslavljali so svoj uspešni puč. množica je plesala v kapitolu, medtem ko jim je John Carson igral. Pred tridesetimi leti je Carson igral ob podobni svečanosti nad zravnanim telesom Lea Franka, nedolžne žrtve množice, ki ga je linčala. ze zopet se je slišala njegova melodija, antisemitska «ba>lada» «Mary Phagan*.
Številni udeleženci proslave so si zataknili Ku Klux Kla-nove izkaznice na svoje klobuke in zadovoljno pozirali pred fotografi.
Ni potrebno reči, da so posli države Georgije prišli zelo hitro v čuden položaj. Tudi Talmadge in Arnall sta izdajala ukaze kot guvernerja dišave Neki list v Atlanti je duhovito zapisal: «Na robu mesta v nekem šotoru so neki ljudje imeli tele z dvema glavama — zakaj ne bi vrgli šotor čez kapitol in pobirali po dva dolarja od ljudi, ki bi želeli videt; dvoglavo državo?*
KRIZA V GEORGIJI
Kakor v drugih stvareh, je kriza, v kateri se ,1e znašla država, vse bolj kazala Hummonove prste. Enkrat se je oglasil v radiu države Georgije, da bi zasmehoval Arnaillovo »trditev*, da je guverner. Humraon je dejal besno: \J New York Cityju je neki nigger. ki se imenuje Father Divine (božanski oče — op ur.), ki misli, da je bog, toda to ga se ne dela boga.*
Medtem ko so organizatorji državnega udara konsolidirali svojo oblast, se je vsa reakcija začela z akcijo v Georgiji. Toda odgovarjali so tudi črnci in parafrazirali znamenite reklamne
i sta poleg dveh ^'n0f]er.a * čnika. ki sta bila	Lca. Na
ta
ki sta,_„n se [ jcoh1
T5
mesto Griffiua. Tako tudi dva njuna pomočnika njem in razveljavljanjem ukazov svojega so bile pred skladišči orožja straž", ki ^“la’vo. se Ko Je Južno Georgijo zadela nesre'a s p,j,daja ul< razvila borba za to. kateri pomočnik naj lz niso poslali nikakršne pomoči.	^
ENA DRŽAVA - DVA GUVEKNf!^c Vv
. . »p Stric„vi dine>. Mnogo se je pripovedovalo, da bi - _A pr® Jjgv-J ^ vmešal v rešitev georgijske krize. Ustava Opi)ko J jp^žjN1?-federalna vlada zajamčiti »republikansko ne o vsaki državi. Toda niti ob največji domhXN y ^rld tj Ca je režim, ki so ga ustvarili s 697 glasovi ^ pC® d. loveka, ki mu Je dana oblast s P.CMn°pkcč dog lzjavLi *L kanski, v ameriški zgodovini se je .-^očrish0 ,e pjf, d1 primer, ko sta leta 1874 dva človeka^ •- lcžajui	piv"
sta guvernerja države Arkansas. V teni	j€ z	m)
sceno predsednik ZDA Ulysses S. oran*.	4
(Naddlte‘
, i ANI sl	A V	KtNKII	- OKtllNIS" VO IIULA MlINItlTHI »1	N Ul	11*0	- lHefon	»levil** 9.I-8U8 U,	J4-648	-	euilm
udguvoini '*_■ i /p w a V A	1II.1CA	SV	SHANC1SKA SL. 40 — TelefonsKa ittrnlKii	37;«8 —	OGl.ASl:	od 8.	do 12 4C lil od	15	18	Tei.
viSme v Sirim I stolpe* trgovski 60 finančno	iipravm	lOO. oauirto.ee 90	tir — Za KLKJ ta	vsak imr,	širine 1
-Tiska Tfskarski ravod ZTI - Podmln Gorie« 1)1	S. Pelliro t-II Tel. 33-89	- Rokopisi se n-	vračajo
predal
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm sfoibra ra vse vrsle o»ta.-ov t>o 75.- din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 000 polletna 1700, celoletna 3300 lir. Sed. Ijud. repub Jugoslavija'
10, ort
Pojtm tekoči račun ra STO ZVU Založništvo triaSkega tiska Trst II5Š74 — Za VI, p J: Agencija demokratičnega mozetn.
Ulje, Ljubljana. Stritarjeva S-I., tel 21-038 tek. račun prt Narodni tianki v l.j'|0ianl.80» T 375 — Izdala ZaloZniStvp tria* _______________________
Izvod
tiska