TRST, sobota 2. julija 1955 Leto XI. - Št. 155 (3084) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI tt. «, III. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — rederat. ljudrka republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. št. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 slolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S, Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 - Izdaia Založni štvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst ODLOČNE NEHRUJE VE IZJAVE V ZDRAVICI NARODOM JUGOSLAVIJE Dovoli ie groženj z oboroževanjem in in proflgroženj s politiko strahu Tito in Nehru poudarjata, da je politiKa Koeksistence v dobi atomskega orožja edina mogoča pot, da se obrani mir BEOGRAD, 1. — Jutri popoldne ob 16. uri se bosta sestala oba sveta Zvezne skupščine. Pričakujejo, da bo na tej seji govoril predsednik indijske vlade Nehru. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo pričelo jutri, je med drugim sporočilo zveznega izvrnega sveta o gibanju gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta in poročilo driavnegu tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča • zunanji politiki Jugoslavije, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V vili predsednika republike na Dedinju so se danes dopoldne ob 11. uri pričeli razgovori med Nehrujem in predsednikom republike maršalom Titom. Z indijske rt ra ni so se razgovorov udeležili generalni tajnik zunanjega ministrstva Fillai, načelnik zunanjega ministrstva Azim Husain in indijski veleposlanik v Beogradu Tajal. Z jugoslovanske strani so prisostvovali razgovorom E. Kardelj, K. Popovič in veleposlanik Crnobrnja. Današnji razgovori so bili posvečeni izmenjavi misli o mednarodnem položaju v svetu po predpisu delhijske deklaracije. Razgovori, ki so bili prekinjeni ob 12.30 se bodo nadaljevali jutri dopoldne. Po razgovorih sta predsednik republike maršal Tito in njegova soproga priredila v zveznem izvršnem svetu svečano kosilo na čas-t visokega gosta. Kosila se je udeležilo nad 100 povabljencev. Med kosilom sta predsednik republike maršal Tito in Nehru izmenjala zdravice. Predsednik republike je izrekel dobrodošlico voditplju indijskega ljudstva, ki je s svojo bogato zgodovino dajalo in daje velik prispevek k razvoju humanistične in napredne mis-li. Predsednik republike je poudaril sorodnost zgodovine narodov Indije in Jugoslavije v borbi za nacionalno svobodo in neodvisnost, za boljšo bodočnost in za mir v svetu. Indija in Jugoslavija sta razvili vsaka na svojem področju istovetna pojmovanja in načela v mednarodni aktivnosti, kar dokazuje, da eo ta načela in ideje izraz splošnih tendenc v razvoju svobodnega sveta. «Ceprav so pogoji, v katerih Indija in Jugoslavija gradita svojo bodočnost, različni, je poudaril maršal Tito, predstavlja podobnost naših problemov in sorodnost naših skupnih ciljev nadaljnjo osnovo našega zbližanja in sodelovanja«. Maršal Tito je nadalje poudaril, da je razvoj dogodkov v evetu po delhijski deklaraciji potrdil pravilnost načel, ki sta jih Indija in Jugoslavija zastopali v mednarodni aktivnosti, in pravilnost načel medsebojnega sodelovanja «Nač'elo aktivne koeksistence se vse bolj uveljavlja kot vodilno načelo v mednarodnih odnosih, za kar gre velika zasluga Indiji in Jugoslaviji, ki sta se leta zavzemal' za uveljavljanje teh načel«. KPolitika koeksistence Je v dobi atomskega- orožja edina mogoča pot, da se ohrani mir in zagotovi napredek človeštva. V tem pogledu Je posebno važna dosledna uporaba načel enakopravnosti med vsemi državami, velikimi in malimi, in načela medsebojnega sporazumevanja pri reševanju mednarodnih vprašanj, Hrabrilno je, je poudaril maršal Tito, da se tem načelom pripisuje vedno večji pomen, kajti mir je skupna dobrina celotnega človeštva.« Maršal Tito je izrazil prepričanje, da bo obisk Nehruja prispeval k utrditvi stikov toplega prijateljstva in sodelovanja med obema državama, koristil narodom obeh držaV, miru in mednarodnemu sodelovanju. V toplem odgovoru na zdravico se je predsednik Nehru zahvalil za prisrčen sprejem in poudaril veliko razumevanje in prijateljstvo med Indijo in Jugoslavijo, ki počivata na trajnih osnovah. Načela, ki sta jih Indija in Jugoslavija proglasili v Novem Delhiju, sprejema vedno večje število držav. Nihče si ne upa reči, da so ta načela napačna, čeprav nekateri ljudje, katerih misli so napolnjene s strahom, vidijo nevarnost in trike tudi tam. kjer jih ni. Nehru je ugotovil. da je kljub nevarnosti, ki še vedno obstaja, prišlo do zmanjšanja napetosti, za kar gre zasluga Jugoslaviji in drugim državam, ki so sprejele načela mirne koeksistence, v prvi vrsti pa norodom sveta, ki žele in stremijo po miru. Tempo razvoja v tej smeri je počasnejši, kot bi si želeli, v glavnem zaradi strahu in predsodkov nekaterih državnikov, ki zato nosijo veliko odgovornost. »Dovolj Je groženj in proti-groženj z oboroževanjem ter s ponovno oborožitvijo in politiko, ki se izvaja glede na vojaške potrebe in ki temelji na strahu in mržnji,» Je poudaril predsednik Nehru. »Noben odgovoren državnik ne more v današnjem položaju ignorirati vojaškega aspekta, toda nobena razumna oseba ne more sedaj misliti na rešitev katerega koli vprašanja s silo. Ta doba Je ža nami in nuklearno orožje Jo je dokončno pokopalo.« «(!e se vojna izkjuči, tedaj ostane edina pot, pot mirne koeksistence in re-šev»nja vprašanj s pogajanji. To načelo vodi vse države v svobodo. Svoboda pa pomeni konec vsake dominacije, sleh»rnega pritiska, bodisi po- litičnega, gospodarskega ali ideološkega«. Nehru je poudaril, da je večino današnjih problemov izzvala želja po dominaciji, in je izrazil upanje, da bodo zastopniki štirih velesil na konferenci v Ženevi razumno razpravljali z edino željo vrniti mir pretrpeljenemu svetu. Nehru je ugotovil zgodovinski pomen obiska maršala Tita v Indiji in poudaril, da Indija in Jugoslavija nimata nobene države za sovražnika in da povsod iščeta prijateljstvo in razširitev področja sodelovanja v korist miru. Na svečani seji mestnega ljudskega odbora je predsednik Miloš Minič Nehruju izročil danes dopoldne diplomo častnega meščana Beograda. V govoru po sprejemu diplome je predsednik Nehru izjavil, da večje časti ni mogel biti deležen, kot da je postal časthi meščan Beograda. glavnega mesta narodov Jugoslavije, katere ima indijsko ljudstvo za svoje prijatelje in tovariše v mnogih I stvareh, ki vplivajo ne samo na Indijo1 in Jugoslavijo, temveč na bodočnost miru in napredka v svetu. Po svečanosti je bila zakuska, na kateri so bila predsedniku Nehruju in njegovi hčeri izročena številna darila. Med razgovorom predsednika Nehruja s predsednikom Titom je njegova hči Indira Gandhi bila gost na sprejemu Zveze ženskih društev Jugoslavije. Članice zveze so na sprejemu seznanile visoko gostjo z rezultati dela ženskih organizacij, medtem ko je gospa Gandhi govorila o delu ženskih organizacij Indije. Nehru je danes popoldne obiskal Institut za nuklearna raziskovanja v Vinči. Po vrnitvi iz Vinče je s svojim spremstvom prisostvoval športnemu nastopu, ki so ga v njegovo Čast priredili člani telesno-vzgojnega društva »Partizan«, pripadniki JLA in beograjski srednješolci na Stadionu JLA. Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta priredila nocoj v Belem dvoru za indijska gosta svečan sprejem, ki se ga ji udeležilo okrog 700 povabljencev Predsednik indijske sovjetskega veleposlanika Va- Krišna Menon je danes iz New Yorka prišel v VVashing. ton, kjer se je sestal z burmanskim ministrskim predsednikom U Nujem. V ameriških uradnih krogih so mnenja, da sta oba državnika govorila predvsem o možnosti pomirjenja na Daljnem vzhodu. Menon se bo vrnil v New York jutri. silija Valjkova. Med razgovorom so določili datum obiska jugoslovanske parlamentarne delegacije v SZ. Iz parlamentarnih krogov javljajo, da bo jugoslovanska delegacija odpotovala l. avgusta v Moskvo. U Nu in Menon _______ se sestala v Washingtonu j ,«**>, >. - n »•»»» «■ . . steh je japonski zunanji mi- WASHINGTON, 1. Nocoj ( njster Sigemicu baje poročal so se zaključili razgovori bur- i danes ostalim članom svoje manskega ministrskega pred- i via(je da razmišlja o možno-sednika U Nuja z ameriškimi | stj da bi začeli neposredna voditelji, ki so se začeli v | pogajanja s Kitajsko, da bi sredo. Bela hiša bo jutri ob- j p0SpeSili repatriacijo japon-javila poročilo o razgovorih. . Skih državljanov, ki so še na Nehrujev izredni odposlanec I Kitajskem. PRED SKLENITVIJO SPORAZUMA O RIBOLOVU Enzo Storoni prispel v Beograd BEOGRAD, 1. — Danes Je prispel v Beograd z Orient-Expressom bivši državni podtajnik italijanske vlade pri ministrstvu za zunanjo trgovino Enzo Storoni, ki bo v imenu italijanske vlade sklenil sporazum o tehnično-gospodar-skem sodelovanju z Jugoslavijo. Hkrati bo Storoni zaključil pogajanja za sporazum o ribolovu na Jadranu. Storonija in njegovega spremljevalca dr. Marzotlija so sprejeli na beograjski postaji italijanski veleposlanik Guidotti, generalni direktor za gospodarske zadeve pri državuem tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič, italijanski trgovski ataše v Beogradu dr. Seralini in Jugoslovanski trgovski ataše v Rimu dr. Martinovlč in drugi. Euzo Storoni Je iuiel danes prvi razgovor z dr. Pavličem, nato pa ga bo sprejel podtajnik tajništva za zunanje zadeve Hasan Brkič. Z italijanske strani bodo pri zaključku pogajanj poleg Storonija navzoči še italijanski izvedenci dr. Cusmani in prof. Bini, ki sta že dva meseca v Beogradu proučevala z Jugoslovanskimi izvedenci tehnični del sporazuma o ribolovu na Jadrana. k zaključek desete sezone SNG (Ob današnji premieri „PrimorsKih zdrah") Slovensko narodno gledališče zaključuje svojo deseto sezono. Ni prvič, da omenjamo to desetletnico, vendar se nam zdi prav, da se še enkrat ozremo na teh deset let prav danes, ko nam je SNG za ta večer pripravilo svojo zaključno prireditev v tej sezoni: veliko predstavo *Pri-morskih zdrah» na prostem. Saj ni dolga doba desetih let. Toda vendar je lahko tudi ta kratka doba včasih tako natrpana, tako bogata velikih trenutkov, da se zdi, ko se oziramo nazaj, kar neverjetno. da se j* moglo toliko dogoditi v samih desetih letih. Leta 1945 je prišlo naše gledališče na razvaline. 8EONI BO DANEU DOKONČNO POROČAL« GBONCHIJU ČE SE NE ODSTRANIJO NASPROTJA S PU je verjetna možnosl tristranske vlade To možnost je Javno nakazal poslanec Pastore, tajnik CISL, po razgovoril s Megni jeni - V teni primeru l>i morala biti nova vlaila usmerjena na levo, t. J podpirala bi jo direktno PMI in morda tudi KPI v smislu zadnjih Nen-nijevih in Togliattijevih Izjav * Spor s PLI je v vprašanju agrarnih pogodb Nehru je deležen v Beogradu splošnega zanimanja. Beograjčani spremljajo vsak njegov korak, izkoriščajo vsako priliko, da bi izrazili visokemu gostu veliko ljubezen in zahvalo za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen predsednik republike maršal Tito lani v Indiji. B. B. (Od našega dopisnika) RIM. 1. - Danes bo Antonio Segni drugič obiskal Gronchija. da mu poroča o izidu svojih razgovorov o možnosti sestave nove vlade. Verjetno je. da ne bo vnovič zahteval podaljšanja svojega spredmandata« in da bo mogel podati nekaj pozitivnih postavk o možnosti sestave bodisi štiristranske, bodisi — kot se je danes popoldne govorilo — tristranske vlade. Danes se namreč ne govori več o zastoju, katerega večni vzrok so koncent racionist i. Namesto tega se poudarja, da gre za premostitev nasprotij med pogoji, ki jih postavlja ne toliko predstavniki pSDI kolikor Segni sam, in sicer glede izvedbe svoje agrarne vlade | zakonodaje BEOGRAD, 1. — Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša pijade je sprejel danes Osem portugalskih letal se razbilo ob poboiju gorovja Zaradi megle niso piloti Opa/JH ovire in vsa formcija osmih reaktivnih letal je treščila oh skalovje - Vsi piloti so zgubili življenje LIZBONA, 1. — Blizu mesta Coimbra se je danes zjutraj dogodila letalska nesreča, kakršna se do sedaj še ni zgodila. Ob priliki dneva portugalskih letalskih sil so organizirali razne manifestacije, katerih bi se morale udeležiti tudi skupine letal iz raznih letalskih oporosč v državi. Zgodaj zjutraj je skupina 12 reaktivnih letal. ki ji ie poveljeval kapetan Rangel De Lima, odletela z vojaškega oporišča Ota, 50 km severno od Lizbone in je imela nalogo leteti nad mestom Coimbra in bližnjim področjem. Medtem ko so se prva štiri letala pozneie redno vrnila v svoje oporišče, se ostalih osem ni vrnilo. Takoj so organizirali reševalne skupine in kmalu zatem so našli razbitine osmih letal v bližini Vila Nova de Poiaree blizu mesta Coimbra. Reševalne skupine so našle razbitine posejane . vse na-okrog, bližnji gozdič m koruzna polja pa je zajel požar. Iz razbitin so potegnili ožgana trupla osmih pilotov. Ministrski predsednik Sala« zar je odredil takojšnjo preiskavo. Kapetan Kangel de L17 nia je preiskovalni komisiji iziavil, da je med poletom 12 letal v smeri tamkajšnjega gorovja, ki je bilo pokrito z meglo, dal po radiu ostalim pilotom ukaz. naj se nekoliko dvignejo, da preletijo nevidne vrhove. Prva formacija se je verjetno dvignila, kolikor je bilo potrebno, da je preletela oviro pokrito z oblaki, ko pa je Lima skušal ponovno dobiti stik z ostalimi osmimi letali, ni dobil odgovora. Tedaj je dal ukaz za povratek in je letel nad pogorjem, kjer so piloti ob pobočju pogorja opazili kolone dima, ki se je mešal z meglo. Kakor rečeno, so reševalne skupide pozneje našle razbitine vseh 0smih letal posejane na Površini približno enega kvadrjjnega kilometra. Mi Utam sirnima Gruber-De Gasperi DUN\j, i, — Avstrijski kancler Raub je danes sprejel elane godbe in plesne skupine iz okotice Innsbrucka, ki so pred tein nastopili na Dunaju v okvira manifestacije «pravi-ca z.a Južni Tirol«. Raab je pred ocenjenimi Tirolci med drugim poudaril, da so pripadniki jujnotirolske manjšine v Italiji ljbgo gotovi, da bo Dunaj ve8n0 podpiral njihove pravične zahteve. Na otupnjeni manifestaciji so bili naV/oči poslanci skoro vseh avsteijskip strank, in sicer demokratske stranke. Neodvisne stranke in ljudske stranke ter en poslanec izven strank. VRj razen enega so Tirolci in so v svojih govorih poudarili, da Italija ne spoV. >-je pariškega sporazuma iz leta 1!H5 m da je zaradi tega potrebno napraviti končno odločne ■korake, da bi Italijo pri- laganja zahteva od Rima izvajanje pariškega sporazuma. Toda če bo potrebno, naj pozove podpisnice mirovne pogodbe z Italijo, ki so izvajanje pariškega sporazuma zajamčile, pa tudi druge mednarodne forume.« Resolucija je bila soglasno sprejeta in jo bodo poslali tudi vladam velikih sil ter OZN. sporazum izvaja. Ob silili, da _ _______________ zaključku zborovanja, ki ga je organiziral,, društvo «Wiener Tirolerbu«d» skupaj s «Ver-band det- Suedtiroler« in «Oesterrech!scher Kamerad-schaftsbui\d», je predsednik «T.andsmatinschaften» predložil resolucijo »akcijskega odbora velike manifestacije od 1. julija 1955 za Južno Tirolsko«. V resoluciji je rečeno med drugitn, da Italija krši pariški sporazum, in da bo Avstrija z v»emi silami branila pravice Južne Tirolske. Resolucija se zaključuje takole: «7, zadovoljstvom in s hvaležnostjo sprejemamo na znanje zadnje izjave kanclerja Raaba in drugih elanov vlade. Predvsem pozivamo Viado, naj brez od- Faure se posvetuje o položaju v Afriki PARIZ, 1. — Splošna zveza dela in zveza krščanskih delavcev za poštne uslužbence sta objavili skupno poročilo, v katerem «jemljeta na znanje koncesije vlade pod pritiskom akcije sindikalnih organizacij funkcionarjev«. Obe sindikalni zvezi pa ((Ugotavljata, da je »Force Ouvriere« kljub prevzetim obveznostim zapustila borbo, ne da bi se prej posvetovala z ostalimi organizacijami, ter poudarjata svojo voljo boriti se za večje poviške na bazi ter pozivata vse poštne in telegrafske uslužbence, naj se pripra-vijo na novo borbo, ki bo potrebna za novo zmago, ter naj takoj pokažejo svoje nezadovoljstvo s posredovanji pri javnih oblasteh in parlamentarcih«. Sedaj, ko je Faure uspel vsaj začasno preprečiti stavko državnih uslužbencev, ga čakajo druge težke naloge v zvezi s položajem v Afriki.' Danes zjutraj se je Faure raz-govar.ial z najvišjimi predstavniki, ki so neposredno povezani s položajem v Severni Afriki. V torek se bo namreč v narodni skupščini začela razprava o Tuniziji, Alžiru in Maroku. Medtem pa poročajo o novih umorih in atentatih ter sabotažah iz Alžira in tudi iz Maroka. Svoje aanašnje razgovore je nadaljeval Segni prav z liberalnimi prvaki De Čarom, Malagodiiem, Bozzijem in Co-littom, ki so se nato sestali 7. demokristjani Fanfanijem. Cesehijem, Morom, Rumorjem in Colombom. popoldne pa je v svojem stanovanju sprejel socialdemokratska prvaka Mat-teottija in Rossija, demokristjana Piccionija in tajnika PRI Realea' ter Vanonija nato pa voditelja CISL poslanca Pa-storea. Uradno ni znana vsebina omenjenih razgovorov; samo Pastore je dal nad vse važno izjavo, ki se glasi: »Obrazložil sem Segni.iu 12 | programskih točk. ki jih je | CISL svoj čas predložila Scel-bi. 7. a dosego štiristranske vlade je potrebno izvršiti sleherni napor. Toda če hi to pomenilo odstopanje od socialnih postavk programa — pri čemer je Pastore omenil reformo IRT. juridično priznanje delovnih pogodb, agrarno reformo in napore za zboljšanje kompromisa glede a-grarnih pogodb — bi bilo bolje sestaviti tristransko vlado kot pa štiristransko, ki ne bi vseh stvari upoštevala«. Brez dvoma je gornja izjava ena najvažnejših, ki so bile med najnovejšimi Segnije-vimi sondiranji' podane. Kot rečeno, bo obnova .štiristranske koalicijske vlade mogoča, le če bodo liberalci pristali zares na minimum glede izvedbe Segnijeve zakonodaje o agrarnih pogodbah. Pri tem moramo poudariti, da Segni ne postavlja liberalcem kot pogoj pristanek na stoodstotno izvedbo njegovega zadevnegn zakona: predlaga nekakšen kompromis, ki' zadeva trajanje spolovinarskih pogodb (od U do 15 let) in najemniških pogodb (od 12 do 17 let), ter odškodnino za odpoved pogodb, ki naj bi se povečala od 50 odst. v enem primeru, v drugem pa za 100 odst. To je predlagal Segni Malagodiju in Bozziju sinoči. Mulagodi je nato danes zjutraj Segnijeve zahteve obrazložil svojemu vodstvu in liberalnim parlamentarcem. ki so nato dolgo razpravljali. vendar pa niso prišli do nobenih sklepov ter so sestanek preložili na popoldne ob 13. uri: toda okrog 20. ure je prišlo sporočilo, da je sestanek ponovno preložen na jutri zjutraj ob 8.30. češ da je potrebno čakati na izid razgovorov med Segnijem in de-mokristjanskimi prvaki. Zelo je verjetno, da liberalci na Segnijev predlog nočejo pristati. zaradi česar je posege) vmes Pastore s svojim predlogom o tristranski vladi brez liberalcev. Kot je znano ne bi taknšna vlada imela vnaprej zajamčene večine in bi se morala nujno nasloniti na glasove levice. Ta levica pa je Nen-rtijeva PSI. saj je Nenni ponovno Izjavil, da bo tudi v primeru demokristjanskega 'sabotiranja izvajanja Segnijevih zakonov z glasovi svojih par- lamentarcev vlado podrpl. Logično je torej, da je Pastore — čeprav ni tega izjavil mislil na podporo Nennija. t. j. na tristransko vlado z usmeritvijo na levo. Na dejstvo, da bo Segni težko sestavil štiristransko vlado, kaže tudi pomanjkanje vsake volje za uresničenje znamenitega ie tolikokrat napovedanega sestanka predstavnikov štirih bivših koalicijskih strank, čeprav vodstvo krščanske demokracije odločno pcnldHrja nujno,vt obnovitve stare koalicije, pa tudi koncentracionisti se zdi. da so se odrekli zahtevi po enobarvni vladi in bi bili pripravljeni sodelovati s Segnijem. Po drugi strani pa so se socialdemokrati odrekli vztrajanju na zahtevi, da koncentra-ciohisti ne bi smeli biti zastopani v vladi, katerim je Segni ponudil tri ministrstva, ki naj bi bili Andreotti. Mal-vestiti in Scoca. Možnost tristranske vlade predvideva tudi navadno dobro obveščeni komentator turinske «1. v zvezi piše današnja «l’Uni-ta» da gre za »krizo v krizi«, t j. poleg vladne grize za krizo. ki se je vodila v strankah, ki so se toliko let vezale v dosedanji koaliciji. Pri tem komentator spodbuja leva krila vseh štirih strank, ki vedno bolj občutijo potrebo. da se diferencirajo od desničarjev v njih. List poudarja zlasti stališče Villabrune in La Malfe, ki je celu zagrozil, da bo presekal »monotono padajočo krivuljo laične fronte«. »Edina pot — zaključuje komentator — je. da se ne trne ozirati nazaj, da je potrebno za vedno opustiti pot, ki je posejana z neuspehi in z »uspehi«, ki so prava sramota«. Vendar pa ostane aktualno še vedno tisto staro vprašanje: ali bodo v Krščanski demokraciji premagali strah pred podporo socialistov? In: ali bo Nenni storil vse. kar je potrebno, da bi jim pri tem pomagal? A. P. SANTIAGO, 1. — Čilska vlada je zaradi stavk, ki so bile proglašene v državi, u-vedla stanje pripravljenosti v pokrajinah Antofogasta. Ata-cama. Santiago. Chiggins. Concepcion ter v departmajih Valparaiso in Quillota. Našlo je sicer tradicijo, ki v Trstu še ni zamrla v najbolj mračni dobi zgodovine tržaških Slovencev, toda razen te tradicije, ljubezni do gledališča, ni bilo skoraj ničesar. Nekaj zasilnih dvoran je zelo težko dajalo gledališki u-metnosti dostojen okvir. Toda gledališče se ni plašilo pred težavami. S silno voljo, ki se ji niso mogle postavljati po robu nobene zapreke, so se gledališki ljudje zagrizli v delo in niso več odnehali. Vedeli so, da je treba znova navesati na veliko tradicijo slovenskega gledališča v Trstu, da je treba v ljudeh spet zbuditi ljubezen do gledališke umetnosti, in pri tem se niso spraševali, koliko naporov jih to stane. Zakaj niso ostali samo v mestu, ne, šli so kot poslanci Talije od ljudi do ljudi, v bližnje in daljne kraje. Niso se ustrašili dostikrat nemogočih odrov, niso jih zadržali ne vročina ne mraz ne burja. Pri tem ni bilo brez veselih ur. brez velikih zadoščenj, čeprav so bila premnogo-krat plod tolikšnega izčr pavanja, da bi pri tem popustil vsgikdo, ki ni pre žet ljubezni do teatra in želje, posredovati gledali ško umetnost še zlasti tistim, ki so bili desetletja tega velikega užitka in te kulturne potrebe oropani. Presrečno je bilo naše ljudstvo, ko je po dolgih letih spet zaslišalo z odra lepo slovensko besedo. Po pravici je pričakovalo, da bo tudi Slovensko narodno gledališče našlo vso pomoč in podporo pri tistih, s katerimi je v skupni borbi strlo fašizem. Toda nihče se ni zganil, da bi porav nai milijardno škodo, prizadeto Slovencem. In tako je tudi gledplišče zaman Odpor konservativnih poslancev proti napovedani konferenci o Ciprn a Nadškof Makarios izjavlja, da je treba vprašanje rešiti po načelu samoodločbe - Na konte stampa«. k«, pravu «Ai. bo|r8n(jo mofa|j ^ pova(,|jenj |udj pre(istavniki ciprskega prebivalstva - Turško stališče Malagodi pristal na skupne napore ostalih treh, ali pa bo prišlo do tristranske koalicije, (ikatdri vsekakor parlamentarna večina ne bi manjkala, ker je doclej le skrajna desnica izjavila, da bo ostala v opoziciji proti vsaki koalicijski vladi, medtem ko so levičarji povedali, da ne bi nasprotovali nobeni formuli«. V tem primeru bi liberalca Villabruna in Martino sodelovala v vladi kot neodvisna. Nennijevo in Togliattijevo izjavo o možnosti posrednega ali neposrednega podpiranja takšne tristranske vlade, ali pa kakršne koli vlade ne glede na formulo, le da bi imela bistveno socialni program (pa čeprav omejen) objavlja z velikim poudarkom današnji tisk K Pl in PSI. S tem NIKOZIJA. 1. — Nadškof Makarioc, poglavar pravoslavne cerkve na Cipru in glavni predstavnik gibanja za združitev otoka z Grčijo je danes novinarjem izjavil, da si ni mogoče zamisliti nobenih razgovorov o ciprskem vprašanju, če so odsotni predstavniki ciprskega ljudstva. Skof je pri tem mislil na angleške predloge za sklicanje konference med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo, na katerih naj bi razpravljali o vprašanjih vzhodnega Sredozemlja. Dejal je dalje: «Ceprav predstavlja ta angleška pobuda napredek v primeri s prejšnjim stališčem londonske vlade, ne bi smeli mi ostati žrtev neupravičenega optimizma v smislu, da bi upali na Uspešna kratka stavka ameriških jeklarskih delavcev Po dolgih poqajanjih in kratki stavki je bil dosežen sporazum o izboljšanju mezd - Stavke v prevozništvu v raznih mestih PITTSBURG, 1, — Opolnoči po krajevnem času. t. j. okoli 5. ure zjutraj po srednjeevropskem času, se je začela velika stavka v ameriških jeklarnah, v katerih je skupno zaposlenih 81K).U0U delavcev. Medtem pa so pogajanja med predstavniki sindikatov in jeklarn trajala vso noč in po šesturni prekinitvi so se danes zopet nadaljevala. Opolnoči po krajevnem času je zapustilo delo tudi na tisoče delavcev v rudnikih železa. Jeklarne, v katerih je zaposlenih 800.000 delavcev, pridelujejo okoli 90 odstotkov ameriškega jekla. Ko se je zdelo, da sploh ne bo mogoče doseči sporazuma, ker so predstavniki jeklarn odklanjali zahteve sindikatov, in ko so se sindikati pripravljali na dolgo stavko, je prišla vest, da je bil spor poravnan. Delovna pogodba je potekla opolnoči in prt pogajanjih za novo pogodbo so sindikati zahtevali zvišanje mezd za 20 cent na uro, medtem ko so delodajalci ponujali 10 cent. Z družbo »U. S. Steel Corp.« je bil dosežen sporazum za 15 cent poviška na uro. Sporazum stopi takoj v veljavo in v industrijskih krogih izjavljajo, da se bo proizvodnja zopet začela v najkrajšem času, morda, že nocoj. Točno določa stporazum jasno in pozitivno rešitev. Na- biti prepuščene druge države pravzaprav povišanje osnovne mezde za 11.5 cent na uro in premijo 3.5 cent na uro. k: se lahko dvigne na 27 cent za razne kategorije. Nižje kategorije bodo od danes naprej dobivale en dolar in 88.5 cent na uro (nekaj nad 1000 lir), višje kategorije pa tri dolarje in 54,5 cent na uro (okoli 2.200 lir). Domnevajo, da bodo sporazum sprejele tudi druge jeklarne in družbe rudnikov železa. V Washingtonu pa se j* danes začela stavka 2.400 vi za-čev avtobusov in tramvajev, ker je bila odklonjena njihova zahteva za zvišanje mezd za 25 cent na uro. Tudi v Buffalu so nameščenci pri mestni avtobusni družbi začeli danes zjutraj stavko, ker niso bile sprejete njihove zahteve za povišanje mezd ob pogajanjih za obnovitev kolektivne pogodbe. Zaradi stavke je prizadeto področje, kjer prebiva približno milijon ljudi. V Connecticutu stavka že 18 dni 18 tisoč- vozačev tovornih avtomobilov V Los Angelesu in Little Rock (Arkansas) stavkajo nameščenci prevoznih družb že tri mesece. Vse stavke so v zvezi z zahtevami za izboljšanje mezd ob pogajanjih za obnovitev pogodb. še vprašanje lahko najde odgovor samo v načelu samoodločbe. Postavljati ciprsko vprašanje v splošni okvir in vključiti v ta okvir turško vlado, ni dobro znamenje za rešitev krize«. V zvezi z britanskim sklepom, da skliče konferenco treh, je član ciprske etnarhije Zenon Rosidis izjavil na tiskovni konferenci v Atenah: »Glavni argument konference, katere dnevni red ni bil določen, je brez dvoma ciprsko vprašanje. Zato ne razumem, čemu naj se konference ne bi udeležila ciprska delegacija, v kateri bi moral grški element, ki predstavlja 80 odst. otoškega prebivalstva, biti v večini. Turški element, ki je v manjšini, pa ima tudi pravico, zahtevati jamstva, ki smo jih mi pripravljeni v veliki meri dati, upoštevajoč prijateljske vezi, ki vežejo Grke in Turke. Pod grško upravo bodo ciprski Turki uživali iste privilegije, kakršne imajo Turki v Zahodni Trak i j i». Rosidis je nato izjavil, da bi morala Grčija vložiti nov protest v OZN pred 20. julijem, ker tedaj poteče rok za vpis važnejših vprašanj. «Ni važno je dejal, če se konferenca sestane konec julija. Ce bo ciprsko vprašanje zadovoljivo rešeno, bo Grčija lahko vedno umaknila svojo pritožbo * glavne skupščine OZN«. Na koncu je Rosidis izre kel upanje, da bo nadškof Makarios povabljen na napovedano konferenco. V londonskih političnih krogih so mnenja, da povezava ciprskega vprašanja 1. obrambo Srednjega vzhoda izključuje umik angleških čet s Cipra. kakor se je to zgodilo glede Sueškega prekopa. Nakazuje pa se možnost, da bi britanska vlada pristala na angleško - grško - turški kondominij na otoku. Kakor izjavljajo nocoj v Londonu v nekaterih političnih krogih, bo Edenova vlada verjetno naletela na velik odpor konservativnih poslancev, če bo pripravljena na kakršne koli koncesije glede Cipra. Nekateri konservativni poslanci so že kritizirali sklep. k: ga je Eden včeraj sporočil. da bo povabil Grčijo in Turčijo na konferenco, na kateri bo glavni argument Ciper. Eden je tudi včeraj izjavil, da bo vsak od udeležencev na konferenci lahko načel vsa vprašanja, ki se mu bodo zdela umestna, in konservativna desnica je te izjave kr it i-, zirala, češ da ne bi smele k razgovorom, ki ee po njiho-a ih trditvah tičejo samo britanskih notranjih zadev. Za sredo je zunanjepolitični odbor konservativne stranke sklical tajno sejo, na kateri bodo govorili o položaju na Cipru V krogih blizu turškega zu nanjega ministrstva izjavlja jo danes, da bo Turčija, primeru da pristane na ude ležbo na predlagani konferen ci, zavzela stališče, naj uvede položaj enakopravnost za turško manjšino na Cipru V istih krogih dodajajo, da ima otok Ciper »važno vlogo za stabilnost na Srednjem vzhodu zaradi svoje strateške važnosti« in da ne bo Turčija »nikoli pristala na tako ure tlitev. ki bi spremenila to sta bilnost« Tipiuski spim med Argenlino in Kilaisko BUENOS AIRES. 1. — Voditelj kitajskega trgovinskega odposlanstva v Buenos Airesu Lt Cjang Ci je včeraj izjavil, da so sedaj dane mož nosti za ugodno trgovinsko izmenjavo med Kitajsko in Argentino. Dodal je, da bo Kitajska na podlagi razgovorov, ki jih je on imel 1. glav nimi predstavniki argentinski trgovine in finance, lahko iz-važala v Argentino svilo, juto, časopisni papir, stroje za rudniško industrijo in izdelke iz lahkih kovin. V zameno bo Argentina prodajala Kitajski volno, kože in kmetijske pridelke. Kitajsko odposlanstvo je danes odpotovalo v domovino. V Argentini je bilo nekaj tednov. Iz Rosaria javljajo, da je bil tam aretiran predsednik nacionalnega odbora radikalne stranke Gomez, ki ga obtožujejo. da je pripravil manifest. ki žali sodno upravo. Aretiran je1 bil tudi tajnik odbora skupno z drugima dvema osebama, ki sta bili v prostorih organizije, ko je tja prišla policija. Včeraj pa je general Peron sprejel 'delegacijo študentov, kateri je sporočil, da pripravljajo načrt za ustanovitev »socialne organizacije za šturi te«. Novi organizem se bo bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo mladine, in bo skrbel za izmenjavo študentovskih delegacij z drugimi držat mi. Verjetno bo ustanovo vodil dosedanji prosvetni minister Mendes Ban Martin. čakalo, da bi lahko kdaj nastopilo na pravem gledališkem odru. Koliko je bilo prošenj, intervencij, na ZVU, na upravo gledališča *Verdi» in kdo ve, kam še vse. Vse zaman Bilo je res treba železne vztrajnosti, da je pri vsem tem gledališče vendar obstalo in se še celo razvijalo in kvalitetno rastlo. Sredi vseh velikih težav gledališče nikoli ni popustilo v svojem stremljenju k tistemu cilju, ki mora biti nujno cilj vsakega gledališča, ki se hoče uveljaviti, ohraniti ter nazadnje res nastopati kot resnično umetniški ansambel. Danes lahko rečemo, da imamo Slovenci v Trstu sicer ne velik, toda pravi teater. Nihče ne more oporekati umetniške resnosti ansamblu SNG, nihče ne more odrekati umetniške kvalitete režiji in scenografiji, nihče ne more zanikati umetniške višine repertoarju SNG. S tem nočemo trditi, da ne pokaže črta, ki predstavlja razvoj SNG, tudi določenih padcev; toda padcem slede vedno novi vzponi in končna rezultanta kaže neizpodbitno navzgor. Poleg vseh že tako rekoč «normalnih» težgv je moralo prestati gledališče v teh desetih letih precej težkih sunkov, ki so ga včasih zamajali skoraj do temeljev. Gotovo je bilo najhuje takrat, ko je del njegovih dotedanjih prijateljev postal čez noč zaslepljen s sovraštvom, ki ni hotelo več njegove umetnosti in jo je celo preganjalo. Toda niti tedaj niti pri drugih pretresljajih pozneje SNG ni pozabilo, da je njegova naloga tudi vzgoja novih igralcev. V ugodnejših razmerah bi bila ta nalogp gotovo se mnogo bolje izpolnjena, toda gledališče bo svoje moči tej nalogi posvečalo še tudi v bodoče. Gotovo ni gledališča, ki bi v pogledu repertoarja stalo pred tako težkimi nalogami, kakor jih ima SNG. Biti napredno gledališče, varovati umetniško višino, pri tem pa zadovoljevati želje vsega občinstva — to je dostikrat problem, ki se zdi kar nerešljiv. Zakaj občinstvo SNG niso samo ljudje, ki prihajajo v Avditorij, ampak tudi vsi tisti, ki se zbirajo pred zavesami skromnih odrčkov po podeželju. In nič ni čudnega, ce se tu in tam izbor kakega dela na repertoarju ne zdi povsem srečen. Če se pojavijo v tem pogledu negodovanju celo pri gledališčih, pri katerih problem velike raznolikosti občinstva sploh ne obstaja, je v ec kot razumljivo, da tudi SNG ne more vedno z vsakim delom vsem ustreči. Toda občinstvo, ki si ga je gledališče navezalo nase. zna že vse to upoštevati, ko končno le vidi, da se v SNG nikoli ne dela brez resnih stremljenj, brez zavzetosti, brez velikega čuta odgovornosti do gledališke umetnosti in do občinstva. Zato je tudi občinstvo svojemu gledališču zvesto, ga je vzljubilo, ima ga res za svojega. Vemo, da SNG nad vse ceni to navezanost občinstva nanj in tudi nanjo računa. Kot glas iz občinstva lahko zatrdimo, da nase gledališče sme računati na naso privrženost, na naso pomoč v vseh pogledih. Deset let SNG je kljub vsemu zelo hitro poteklo. Začelo se bo drugo desetletje življenja te naše eminentne kulturne ustanove, nadaljnjih deset let truda, naporov m žrtvovanja. Toda da bi bili ti napori m žrtve v ugodnejših razmerah lahko posvečeni zgolj reševanju umetniških vprašanj, nadaljnjemu kvalitetnemu dvigu, še večji popularizaciji gledališke u-metnosti med našim ljudstvom ter tako vedno krepkejšemu, vedno večjemu SNG — to želimo vsi za desetletnico NAŠEMU GLEDALIŠČU. — a — 3. julij* 1959 »HOMISItKt l>X K VI Na današnji dan je leta 1944 izvršil Vzhodnokoroški odred napad na Mežico. wmle Robinsona Crusoeja«. Dan 0' Herling. Filodrammatico. 16.30: «Sevasia- pol ali smrt«, Paulette GOL dard. J, p, Aumont. Supercinema. 16.30: «Kraljica f|r VVesta«, R. Reagan, G. Evaifc. Arcobaleno. 16.30: »Na pol Jtt- 4>»k», R. Skeiton, J, Hagen. Astra Rojan. 16.00: «TrOje te’ usode«, J. Mason, Mladoletnip prepovedano. CagjitoJ. 16.30:.. «Babilonska kuči. zana«. Rhonda Fleming. Mlafp-letnnn prepovedano. Cristallo. 16.00: »Pustolovščine la-pitana Davidsona«, w Cofiy, M. Loekvvooti Grattacielo. i5.30: «Kardilal Lambertini«, N. Gray. Alabarda. 15.30; »Bojim se Si», R. Basehart. Aurora. 16.30: »Maharajahova J?t-nira« K Soderbaum, Armoma. 16.00: »Afrika pod m»r-jj», Sophia Loren. Ariston. 16.00: »Zgodba Glecna Millerja«, J. Stevvart. Garibaldi. 16.00: »Maščevana«. M. Vitale, A. Fernese. Ideale, 16.30: «Med dvema ljubeznima«. Greer Garson. Impero. 16.00: «Canta Diva«, A Lualdl, ltaiia. 16.00: ((Zavržena«, Alberto Farnese, Helene Remy. S. Marco. 17.OO: «Fanfan La Tu-lipe«, Gina Lollobrigida. Kino ob morju, 16.15: «UP°l na bloku 11», N, Brand, L. Gor-don. Mladoletnim prepovefeno. Moderno. 16.00: «Narednik §im», D. Martin. Savona. 16.00: «Rojena za lju- bezen«, E. VVilliams. Viale. 16.00: »Zvonilo Je4 J Payne. Vittorio Venelo. 16.00- «Sli po oblasti«, W. Holdtn, Baibara Stanwyck. Azzurro. 16.00: ((Okrvavljeni puščica«, Charlton Heston. Belvedere. 16.00: »Neuklbčena meja«, 'Cotten in S. Wn>ters. Marconi, 16.30: »Poljubi mt, Katica«, K. Grayson. Massimo. 16.00: »Napad v jžung-li», R Urquhart Novo cine. 16.00: «Puščaia ki živi«. Odeon. 16.00: «Naoravite trostor za mušketirje«, Y. San^n. Radio. 16.00: »Jaz sem Hfunula Rossa«, Rascel. Venezia. 16.00: «Robin Rood in tovariši iz grada«. R. '1’odd. Skedenj. 18.00: ((Pustolovci Iz Plymoutha», S. Tracy, 0 Tier-ney. Kino na Opčinah. 18.0«: »sčit Faivvorthovih«. T Curtis, J. Leigh. POLETNI KINO Arena dei fiorl, 20.30: «Yankee paša«, J. Chandler. Ariston. 20.45: «Zgodba Glenna Millerja«, J. Stewart. Grad Sv. Justa. 21.00: «*tronaimo naše ljubezenske sanje«, M. Bongiorno. Paradiso. 20.30: «Moja ljubezen bo živela«, S. Grangfr Ponziana. 20.30: «Rabelj tropov«, R. Reagan Rojan. 20.45: »skobci Ožine«, Y. De Carlo. orkester: 16.20 Domači odmevi; 16.45 VVagner: Preludij k operi Parslfal; 17.00 plesna čajanka; 17.30 Rossini: Pepelka, opera v 2 dejanjih; 19.00 Wa.lter Giesc-king; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Lepe pesmi iz operet in revi t: 21.00 Rimski - Korsakov: Španski ca-priccio: 21.15 Slavni pevci- 21.43 Priljubljene melodije; 22.15Grieg: Koncert za klavir v a-molu; 22.45 Večerni ples. K O I* l: It Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30. 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poručila: vsak dan ob 20.20, Italijanska poročila: 6.15. 12.30, 19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.25 »Zaljubljenci v parku« - poje Lady Patacheu; 7.30 Za naše žene; 14.40 Tržaška kronika; 14.50 Slovenske narodne 15.00 Pol ure z znamenitimi orkestri zabavne glasbe; 15.30 Tekmovanje prosvetnih društev: PD Ozeljan in PD Prestranek: 17.15 ft opernega sveta; 19.15 Šport; 20.00 Melodije iz operei., filmov in revij; 20.40 Popularn« narodne pesmi; 21.00 30 minut z znanimi pevci in orkestri: 21.30 Radijska igra; 22.30 Zavrtite 3e z nami, « I. 4» V 14 N I .1 A 327,1 m, 202.1 m, 212.4 ni Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 12.3(1, 15.00. 17.00 In 22.00 12.00 Sprehod po starem Dunaju (lahka In oiperetna glasba); 13.10 Glasbeni mozaik (pe.Ver spored operne in solistične glasbe); 14.30 Turistična oddaja; 1440 Slovenska narodna glasba; 15.15 Želeli ste — poslušajte!; 16.00 Utrinki iz literature - Anton Vodnik: Svatovska pesem; 16.20 Iz oper in baletov; 18.00 Okno v svet: 18.15 Z narodno pesmijo v prijeten delopust; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 120 pisanih minut. trsi Ul. sv. Fran. čiška 20/111, tel. 37-338 sprejema la, serate, mal* oglase, osmrtnice m arugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. Najnovejše izdaje slovenskih knjig st lahko ogledate pri DRŽAVNI ZALOZBI SLOVENIJE, ki razstavlja v Jugoslovanskem paviljonu. J Izredna prilika! PATENTIRA! NAPRAVA s katero se v dven minutah vsako navadno pero spremeni v NALIVNO PERO; približno 50.000 pripravljenih posrebrenih naprav. S tem sistemom postane navadno pero bolj upogljivo in z njim boste napisali, ko da bi bilo zlato, vsaj TRI strani protokolnega formata, ne da bi vam bilo treba namakati peresce v črnilniku. . Pripravna za šole, družine, urade itd. PRODA SE CELOTNA PARTIJA ZA 200.000 LIR Informacije daje: UPRAVA LISTA Ul. S. Francesco 20 ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Cicerone 4 tel. 29-243 SOBOTA, 2. juliji 1935 TUNT nisit.ii A 11.30 Lahka glasba: 12,00 Sadje in zdravje; 12.10 Za v)agogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Operna glasba; 14.00 Faurč: Fantazija za klavir; 14.43 Ameriški ritmi; 15.15 Poje teflon st Tito Schipa: 15.30 Pogovor z ženo; 16,00 igra Paechiofijtv salonski POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišča KADENSKA SLATINA in DOBRNA Penzion 1700 lir tv ceni Je vključen zdravniški pregled in kopeli) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobuse iz TRSTA za: UAGO D1 CAVAZZO - nedeljski odhodi ob , 7.30 uri GRADO - dnevni odhodi ob 8 30 uri MILANO - dnevni odhodi ob 21. uri GENOVA - trikrat na teden ob 21. uri COMO - CHIASSO štiri, krat na teden, odhod ob 21. uri UD1NE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 uri BELLUNO - dnevni odhodi ob 6-30 uri TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 uri bolehate P na I na 1 , 1 ~ T R E na jetrih, na žolču, na ledvicah, -inskih motnjah, na izčrpanosti?? 4DENSKO Uavno jiinkkalio vodo r Dobra znamenja V italijanskem javnem in političnem življenju nastajajo pojavi, ki kažejo, da se po vsej verjetnosti nahajamo pred preokretom, ki utegne vplivati pozitivno na nadaljnji razvoj vsega italijanskega političnega življenja, če se bodo ti novi pozitivni elementi ie nadalje krepili in razvijali po poti, ki jo nakazujejo ti prvi razveseljivi pojavi. Prvi tak razveseljiv element imamo v nedavni konferenci CGIL i» njenih zaključkih. V borbi za pravice delavcev v tovarnah in splošne demokratične svoboščine se CGIL ob-tača predvsem na delavce satu« in jih poziva, da se za te pravice in njihovo spoštovanje bore konkretno v okviru tovarne same. Na tem konkretnem terenu so dani vsi pogoji za ostvarjanje tiste e-notnosti delavskega razreda, ki je ni bilo mogoče doseči po dosedanji, da se tako izrazimo, kampanjski poti. V borbi za ogrožane pravice delavcev je. potrebno aktivno sodelovanje vseh delavcev v tovarni, ne glede na njihovo politično in ideološko usmerjenost, in to sodelovati je je ijio-goče doseči izključno na osnovi borbe za konkretne cilje delavstva najprej in predvsem na delovnem mestu, to je v touarni sami. Do tega pravilnega zaključka prihaja danes tudi CGIL, ker so jo dosedanje negativne izkušnje vendarle nekaj naučile. Ne mislimo sicer, da so s tam odstranjene, vse ovire, ki to bile do danes na poti ■ n-spešne sindikalne dejavnosti vsega italijanskega delovnega ljudstva, ker še ne vemo, do kakšne mere se je sedanje vodstvo CGIL dejansko vre-pričalo o načelni zgrešenosti tvoje dosedanje sindikalne politike. Vsekakor pa je pot. ki jo začenjajo s to svojo najnovejšo akcijo za obrambo najosnovnejših človečanskih in demokratičnih pravic italijanskega delavstva, dobra in tudi načelno pravilna ter mo-ra voditi do uspeha, če se ho v svoji konkretni sindikalni politiki dosledno držalo temeljnih načel, ki so proglašena v znanih devetih programskih točkah. To novo razdobje v italijanskem sindikalnem gibanju more nastati le, če je Vodstvo CGIL — kakor uporno — dejansko premagalo in prebolelo protidelavsko in protisocialistično stremljenje po monopoliziranju sindikat ■ nega gibanja. Drugi razveseljiv pojav moremo zabeležiti na sektorju mladinskega gibanja, kjer je zveza komunistične mladine napravila znaten korak naprej v smeri p obijanja dosedanjega sektaštva. Danes se ta zveza poteguje za konkretno sodelovanje z vsemi drugimi mladinskimi organizacijami, ne glede na njihovo politično in ideološko usmerjenost, in imamo vtis, da to pot ne gre le za ponavljanje formalno enakih gesel, ki smo bili nanje, navajeni v bližnji preteklosti, ko so bili splošni strateški ailji komunistične mladina povsem drugačni, ampak da se ta gesla m konkretne zahteve, sprejemljive za vso mladino, o-Stvarjajo danes v povsem novem ozračju vzajemne strpnosti in iskreno mišljenega tovarištva. In tudi laka, načelno pravilna mladinska politika more računati na uspeli, če se bo vodstvo komunistične mladine dosledno držalo načela, da cilj komunistične mladinske organizacije ni v odte-dinskim organizacijam, niti v povanju članov drugim nilu-izpodkopavanju političnega frestiža teh organizacij, ampak v prednjačenjit v borni zn pravice in zahteve vse italijanske mladine, ki se morejo ostvariti le z najlojalnejšim sodelovanjem med vsemi, ki so pripravljeni boriti se ta is te cilje. Tretji razveseljiv element pa imamo v ravnanju NentU je-vih socialistov in vodstva t,a~ lijanske KP v zvezi s sedanjo vladno krizo. Tako moremo le pohvaliti vzorno umerjenost in čut za politično odgovornost, ki ga v tem trenutku kažejo i prvi i drugo. Res je sicer, da to ne izhaja nepo-sredno iz njihovega dosedanjega zadržanja in da je v bistvu le odraz mednarodnega položaja, kjer se v vedno večji meri uveljavljajo načela mt-roljubnega sožitja in sodelovanja med narodi; a kljub temu, da pri tem verjetna >e ne gre tudi za osebne zasluge vodstev teh dveh stran »■ za tako novo politično orientacijo in prakso, je vendarle upati, da bosta ti dve strank' dajali v bodoče vedno otip1!1' vejše dokaze o svoji nrinrze nosti resnični in dejansko socialistični politični praksi- Nekaj sličnega pa bo vodstvom teh strank tudi lem lažje, ke je pričakovati, da bo tudi razvoj mednarodnega puloža-a nudil vedno manj oprijemov za nadaljevanje tiste politike Stoletnica izumitelja brivskih britvic Letos poteka sto let, kar se je rodil v neki vasi v Wiscon-sinu v Združenih državah iznajditelj brivskesa aparata in britvic Gilette. je atala po naključju. Mladi Gi-lette je imel 17 let, ko je njegova družina po nesreči izgubila vse premoženje 'n mla' denič je moral s trebuhom za kruhom. Skraja je bil trgo -ski potnik. Zmeraj se mu J mudilo po poslu in ko se nekega jutra bril, se mu je britev zlomila. Pomagal si .1® tako, da je kos britve vklenil v okvirček in se tako obril. To mu je dalo misliti in pričel je iskati možnosti, da bi svojo iznajdbo razširil. Neki prijatelj mu je dal denarna sredstva in Gilette se je osem let trudil, da bi svojo iznajdbo izpopolnil. Sele leta 1903 so zagledali beli dan prvi brivski aparati z britvicami. Industrija je kmalu zacvetela. Iznajditelj Gilette je umrl leta 1933. stat JI let. ki je temeljila na delitvi sveta v dvu nasproti si stoječa vojaška, politična in ideoloka bloka, kar bo primoralo tn vodstva, da bodo prilagodila svojo politično dejavnost nastalemu položaju in se posvetila predvsem konkretnim vprašan jeni notranjega demokratičnega i« socialističnega razvoja. Ze ti prvi razveseljivi pojavi so zadali italijanskemu političnemu življenju neko posebno dinamičnost. Sedanja vladna kriza je postala prvič politični dogodek, ki skoro strastno zanima ves italijanski narod. Od predsednika republike, ki je osrednja osebnost te krize, pa do najbolj preprostega delaven se. širi težnja, da bi se italijansko politično in socialno življenje premaknilo z mrtve točke, kamor ga je potisnila politična in socialna nejasnost in protislovnost dosedanje vladne koalicije. Demokratično javne mnenje upravičeno pričakuje da bo končno dobilo odgovor na vprašanje, kam namerava najmočnejša stranka: ali na desno, kanto r bi jo hotelo spraviti reakcionarno ':rilu liberalne stranke, monarhisti in neofašisti ali na pot potreb nih in nujnih reform, ki jih terja italijansko gospodarstvo in italijansko delovno ljudstvo; v vseh pa je prepričanje, da se 'z dosedanjo p 'liriko tako imenovanega demokratičnega centra, ki se je skregal z vsemi, zadovoljil p- nobenega, ne pride nikamor — v najboljšem primeril na tja, kamor po besedah sodeč, nihče ne namerava priti, a kamor je do sedaj nujno drsel o vre italijansko politično m soc: U no življenje: v fašizem v tovarnah, v politično disgrirn-nacijo v javnem življenju, v postopno podrejanje države monopolističnim ciljem klerikalnega nintegralizman. Tudi zato so tem bolj razveseljivi zgoraj omenjeni pojavi, ker kažejo, da se. tudi najnaprednejše delavske in ljudske, množice vključujejo v aktivno obravnavanje političnih in socialnih vprašanj italijanskega javnega življenja in da namerava končno premostiti prepad, ki je do sedaj zijal med gibanji in silami, ki so nedvomno zainteresirane na napredno demokratovem razvoju italijanskega javnega življenja. In na tej poti morejo te ljudske množice računa ti na podporo vseh doslednih demokratov in vsega demokratičnega javnega mnenja. OB NOVI REFORMI V ITALIJANSKEM OSNOVNOŠOLSKEM UČNEM NAČRTU Sprememba potrebno bo učnega sistema ne pregledati tudi učni zadošča program Nov učni sistem terja večjo vnemo učnega osebja, ki bo moralo gledati na svoje učence s povsem drugačnim kriterijem kot doslej Z novim šolskim letom t. j. prve dni oktobra, bo stopila v veljavo šolska reforma, zadevajoča novi način in program poučevanja v osnovnih ali, kakor jim tudi pravimo, ljudskih šolah. Pravzaprav niti ne gre za reformo v for-malno-juridičnem pomenu te besede, ker bi kot takšna lahko izšla samo na osnovi določenega zakonskega ukrepa, vtem ko se ta opira na navaden ministrski odlok, ki pa vendar pomeni na področju šolstva nekaj kar postavlja na glavo ves doslej veljavni didaktični sistem v osnovnih šolah in bi ji v tem pogledu mogli pripisati čelo nekakšen revolucionarni značaj. Pred desetimi leti, takoj po končani vojni, so - bili v tem pogledu izdelani progra- mi, ki z didaktičnega stališča celo v primeri z onimi iz leta 1923 niso mogli predstavljati nobenega napredka. Ta ugotovitev, ki niti ni naša, ker smo jo približno takšno zasledili v nekem članku, obravnavajočem to vprašanje in objavljenem v nekem znanem italijanskem ilustriranem tedniku, nas navaja k sklepu, da so se, kar zadeva to, konec konca vendarle našli ljudje, ki so mogli spregledati, kako se sistem šolskega pouka, ki se je nanj opiral fašistični režim, pač ni mogel več dlje ohraniti. Ne moremo se spuščati v podrobnejše opisovanje, kakšen je bil ta sistem, o katerem bi imeli prav mi marsikaj povedati, naj zadostuje, da so celo pod dosedanjo vlado, ki je prav gotovo nismo mogli ( mOSLOVMISM RADIJSKA SLVm mreži za uvedbo ultrakratkih radijskih valov Do sedaj je naj večja pomanjkljivost v prevelikem številu samostojnih programov, ki ne morejo nuditi poslušalcem tega, kar hi lahko dal izbran enoten program,, izpopolnjen s krajevnimi programi Čeprav je jugoslovanska ra-, diooddajna služba stara že nad trideset let, smemo govoriti o pravem razvoju radijske službe v Jugoslaviji šele v zadnjih desetih letih, po osvoboditvi. Po vojni namreč sn bile zgrajene v Jugoslaviji močne radiooddajne postaje, ki so zamenjale skrajno šibke postaje izpred vojne in pa nove postaje v številnih mestih. kier pred vojno radio-oddajnih postaj sploh ni bilo. Sedanja beograjska postaja dela z oddajnikom 150 kW, U ubljana z oddajnikom 135 k W. Novi Sad z. oddajnikom 100 kW. Zagreb z oddajnikom 135 kW. Split z oddajnikom 50 kw, Sarajevo, Prišli »,i, Titograd in Skoplje z oddajniki 20 kW. Poleg teh pa je še vrsta manjših oddajnikov in postaj po manjših mestih in središčih. Skupna sila vseh malih oddajnikov znaša okoli 700 kty in se bo v kratkem povečala na 900 k W V Sarajevu in Skoplju grade sedaj dva oddajnika po 100 kW. To je v glavnem radiool-dajna mreža v Jugoslaviji, ki bi jo lahko ocenili kot precej močno, pa čeprav bomo videli, da jo je treba izboljšati in potencirati. Tudi kar se tiče radijskih »prejemnikov jii Jugoslavija v povojni dobi .napravila velik korak naprej, saj se je število radijskih sprejemnikov pomnožilo za nad 300 odst. To velja za radijske sprejemnike. Prej smo pa govorili o radijskih oddajnikih in radiooddajni mreži nasploh, kamor se moramo povrniti, da bi si pobliže ogledali že omenjene pomanjkljivosti in it-strezne načrte za v bodoče. Prva pomanjkljivost radiood-dfijnih postaj je preveliko število samostojnih programov. V Jugoslaviji je danes okoli 20 oddajnikov in prav tali ko samostojnih radiooddajnih postaj ju programov. Vsi ti pro-Crami se samostojno pripravljajo in oddajajo. Zato ni nič rudnega, da skušajo biti vsi programi «popolni», to se pra-v > da vsebujejo vse glasbene, Sovorne in druge programske dele. Jn prav v tem je er.a največjih šibkosti jugoslovanske radijske službe, saj niti velike države z mnogo večjimi tehničnimi in programskimi možnostmi nimajo tolko Programov, Načrt reorganizacije jugoslovanske radijske mreže predvideva za sedaj dva jugoslovanska radioprograma, Katera Irt prenašale po vsej državi posebne skupine radiooddajni-k°v. Sistem enotnega programa pa se bo mogel izvajati samo v okviru štirih republik, v katerih je osnovni jezik srbohrvaščina. dočim bo za LR Slovenijo in za LR Makedonijo potrebno drugo radiooddsj-no omrežje, ki se bo le delno in to predvsem v glasbenem programu povezalo /. enotno jugoslovansko radiooddajno mrežo. Osnova enotnega sistema jugoslovanskega radioorida jne-Sa Programa obstaja v tem da bo na vsem omrežju enoten program v tistih dnevnih utah, go ljudstvo največ posluša radijske programe t. j. zgodaj zjutraj, zgodaj popoldne in seveda zvečer. Te programe bodo pripravljali in oddajali v izmeničnem redu predvsem študiji radiooddajnih postaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani m tistih radiooddajnih postaj, ki imajo možnosti take programe izvajati. Poleg tega enotnega programa bo vsak republiški šludio po možnosti oddajal preko drugega oddajnika svoj lastni republiški program, ki bi trajal le po nekaj ur na dan. Podobno bi bilo tudi z manjšimi lokalnimi radiotd-dajnimi postajami. Na tak način bi vsi slušatelji lahko poslušali enotni program au pa ožji krajevni program in bi bili tako deležni uspehov i krajevne i celotne radijske mreže oziroma programa. Po sedanjih predvidevanjih bo program celotne jugoslovanske mreže približno sledeč: vse oddaje vesti, razen popoldanskih, se bodo pripravljale v centralni redakciji vesi. v Beogradu. Razen vesti in nekaterih drugih govoril'!', programov v jutranjem in popoldanskem programu, se bo enoten jugoslovanski program oddajal popoldne med 151 in 17. uro in od 19.30 do polnoči. V tem času bodo na programu najvažnejše govorne in glasbene oddaje, kakor na primer vesti, radioduevpik ra-diodrama, radijske reportaže, književne oddaje, prenosi filharmoničnih koncertov, opernih predstav ter razne druge oddaje večjega značaja. Združenje jugoslovanskih radiooddajnih postaj predvideva tudi potrebo formiranja reprezentativnih glasbenih ansamblov, od manjših komornih in instrumentalnih orkestrov do velikega simfoničnega in zabavnega orkestra ter pevskega zbora. Te ansamble bodo cestavljSli povečini kvalitetni glasbeniki jugoslovanskih radiooddajnih postaj. Njihovo delovanje ne bo vezano n« eno središče, ampak bodo delovali v tistem republiškem središču, oziroma radijskem studiu, kjer so za njihovo delovanje najboljši pogoji. Pn- Povsem razumljivo, da jugoslovanski poslušalci z velikim zanimanjem sledijo načr toni novega jugoslovanskega radijskega programa in enotne programske mreže, vendar omraino pribiti pri tem dejstvo, da je to možno uresničiti le z izgradnjo razčlenjenega sistema radiooddajnikov na ultrakratkih valovih, ki bi služiti kot. zveza za prenos modulacij radijskih programov med jugoslovanske radiooddaine postaje. Ko bodo dokončana tlela na ultrakratkovalovni povezavi med Reko in Zagrebom in med Beogradom, Novim Sadom in Zagrebom, bodo postavljeni temelji enotnega jugoslovanskega radijskega programa. Z izgradnjo ultrakratkova- lovne zveze na relaciji Za-greb-Reka in s pomočjo relejnih postaj na Sljemenu, Stipanovem griču in Učki je 15 kW reški oddajnik že povezan s programom zagrebške oddajne postaje. Do jeseni bo dokončana ultrakratkovalovna zveza med Beogradom. Novim Sadotn in Zagrebom preko re-Irjnih postaj na vrhovih Finske gore, Psunja in Zagrfbačke gore. Perspektivni načrt do leta 19G0 pa predvideva na-■daljnjo zvezo na ozemljih vseh republik ter hkrati sinhronizacijo vrste manjših krajevnih oddaljnikov. Obstaja pa še ena težkoča. Znano je, da je v Jugoslaviji več radiooddajnih po:taj s samostojnim programom kot pa jih dopušča prosti obseg valovnih dolžin, ki jih ima Jugoslavija na razpolago. Zato se dogaja, da morajo posamezne radiooddajne postaje oddajati svoje programe samo v določenih urah drugih postaj, kar se posebno odraža med radijskim študijem v Splitu in Zagrebu. F,-dini izhod iz tega je sinhronizacija teh postaj in izgradnja ultrakratkovalovne zveze za premi;- enotnih programov. Radiofikacija Slovenije se bo rešila z uvedbo določenega števila postaj s frekventno modulacijo in s posebnim načinom relejnega prenosnega programa. Radijska postaja Sarajevo se bo vključila v ul-trakratkovalovno mrežo Jugoslavije Po relejnih postajah na vrhovih Vlašiča. Kozare in Majevite; radiooddajna postaja v Titogradu pa preko Lov-čena in Hjelog Polja na severovzhod ter preko Lovčena na Lastovo v jadransko smer. In tako bo celotna jugoslovanska ultrakratkovalovna zveza zaključila svoj krog; od Beograda preko Zagreba na Ljubljano, nadalje na Jadran, nato v Titograd in Skoplje in bi ne prišlo do motnje Končno spet v Beograd imeti za napredno, opazili njegov. anahronizem, njegovo škodljivost, negativne učinke, ki jih je imel na otroke, a nič manj na njihove vzgojitelje. In pri tem ne mislimo na vsebino pouka kot takšnega, ki o njem v tem primeru ne razpravljamo, Ta je danes res nekoliko spremenjena, na videz celo občutno, zakaj ne kaže se nam več kot odkrito in izrecno fašistična, V njej bo nasprotno prav pogosto zaslediti besedo demokracija, tu in tam celo icosvobodilna borba« itd., dasiravno bo na kakem drugem mestu, denimo pri pouku zemljepisa, v pravem nasprotju z resnično vsebino teh pojmov. Toda ne gre za to, gre za način in metode, na katerih je slonel pouk, posebno v osnovnih šolah, a te metode so bile nazadnjaške, nesodobne, reakcionarne, in miselnost otrok, ki se je na njihovi osnovi oblikovala, je nujno morala postati prav takšna. Hkrati pa. seve, tudi uspehi otrok na področju pridobivanja pozitivnega znanja niso mogli biti no osnovi takšnih zastarelih metod zadovoljivi. In prav v tem je, po našem mnenju, iskati razlog, ki je odgovorne činitelje privedel na to. da so temu hoteli poiskati zdravila, da so stari način vzgajanja in poučevanja v osnovnih šolah hoteli zamenjati z novim. Toda naloga napredne države in sodobne družbe nasploh ne more biti samo v tem, da novim generacijam na čini primernejši način posreduje to zadostno količino in kakovost določenega pozitivnega znanja, ampak tudi, da iz njih oblikuje ljudi, ki bodo pridobljeno znanje na čimbolj smotrn ter učinkovit način uporabljali za uspeh in pro-cvit tako svoje ožje državne skupnosti kot celotne družbe. V ta namen pa ne zadostujejo samo moderne oblike, ki bi se v našem primeru izražale v novem, popolnejšem didaktičnem sistemu, ampak je je za to potreben v prvi vrsti napredni duh, ki bi se z njim moral prežeti šoloobvezni o-trok, če naj kasneje postane zares koristen član svoje države in človeške skupnosti. V Ifratkem, hoteli bi poudariti, da sama. tehnično popolnejša oblika novega načina vzgoje in poučevanja v osnovnih šolah prav gotovo ne ho mogla zagotoviti oblikovanja le-teh v ljudi, ki bodo državi pomagali do njenega resničnega razvoja in napredka, /.a to je v prvi vrsti potrebna nova, sodobnejša in napredna vsebina, ki bi izpolnjevala to obliko, kar pa ne bo mogoče vse dokler se to ne bo še prej izrazilo v novih spremenjenih splošnih družbenih odnosih, ki bi se morali uvelja-I viti namesto obstoječih. Kitajski veleposlanik v Beogradu Vu SJu Cuen izroča Maocetungova darila maršalu Titu. Novi didaktični programi bodo, po izjavah odločujočih činiteljev, začeli veljati postopno, se pravi, začenši z njihovo uporabo pri otrocih, ki bodo letos oktobra prvič stopili v šolo, vtem ko se bodo v vseh ostalih razredih glede tega še ohranili doslej veljavni kriteriji. Osnovna novost teh programov je v tem, da se bo z njimi opustil dosedanji način mehaničnega poučevanja ter vzgajanja o-trok, s katerim so se pri teh uničevali iniciativa, domišljija in veselje do učenja, a namesto tega naj bi se otrok čimbolj zbližal z življenjem, in sicer tako, da se mu snov pojasni na njemu najbolj dostopen in prikupen način. Prenehalo se bo s prakso znanega stereotipnega postavljanja vprašanj od strani učitelja, na katerega je moral učenec vestno in tekoče odgovarjati. ne da bi v večini primerov razumel, kakšen pomen imajo njegove besede, ker se je pač snov naučil na pamet. Z novimi programi je osnovnošolski pouk razdeljen na tri cikluse, prvi obsega prvi in drugi razred, kjer se bodo učencu posredovali najosnovnejši instrumenti, potrebni za njegov nadaljnji razvoj; pisanje, čitanje, računanje. Drugi obsega vse tri višje razrede, od vključno tretjega do vključno petega, kjer se vrši otrokova priprava na srednje šolsko izobrazbo. V tretjem ciklusu so trije razredi, ki doslej niso ubstajali, bodo pa od zdaj naprej obvezni za vse otroke, ki imajo dovršiti samo osnovno šolo. S tem bi bila odpravljena pomanjkljivost, zaradi katere so mnogi učenci, ki so končali peti razred pred štirinajstim letom, a v njihovem khaju ni olirtno-nadaljevalne šole (scuo-la di avviamento professio-nale), morali ponavljati ta razred vse dokler niso izpolnili po zakonu predpisane starosti. Nadaljnja novost novega didaktičnega sistema je tudi v tem, da bo z njegovo postopno uveljavitvijo odpadla možnost, da bi učenca v času njegovega šolanja v razredih prvega in drugega ciklusa vrgli, in sicer zaradi tega, ker /.e omenjeni programi ne obsegajo samo posamezno šolsko leto, ampak že omenjene cikluse v celoti. Na ta način se bodo morali učitelji vse bolj potruditi s svojimi učenci kot doslej,' posebno ker se jih ne bodo mogli odkrižati enostavno s tem, da jih vržejo. Morali bodo posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej manj razvitim učencem. da bi jih pripeljali do izpita med drugim in tretjim razredom, kasneje do onega v petem. To so narekovali nadvse vzgojni in človeški razlogi, V prvi vrsti se je pri tem upoštevalo, da duhovni razvoj otroka ne gre vzporedno z razvojem njegove starosti, ampak se večkrat zakasni. Tem otrokom je treba dali možnost, da izgubljeno pridobe. Pouk naj bi upošteval, da se otroku vsaka stvar ali pojm moreta najlepše približati v obliki igre in pa s pomočjo primerov, ki jih on pozna iz svojih lastnih izkušenj. Otrok naj bi se vse, kar mu je potrebno, naučil igraje in z veseljem, to naj bi bil princip. Kontakt med učiteljem in njegovimi učenci naj bi bil čim bolj pristen in tesen, a pouk sam naj bi se pretežno vršil v obliki pogovorov. Takšna bi bila v kratkem osnovna načela novega didaktičnega sistema, ki ima z novim šolskim letom stopiti v veljavo v vseh razredih osnovnih Sol. Načela so dobra, toda hkrati s tem bi bilo treba na šolskem področju še marsikaj urediti, preden bo mogoče reči, da predstavljajo tako njegova vloga kot učinki zareč pomemben delež k razvoju in resničnemu napredku v državi kot izven nje. • 1 na mii uma m mo musimm SPOMNIMO se naših padlih J O/, tl MEZGEC rojen v Trstu 30. 10. 1904 umrl 8. 4. 1945 v lluchenvvaldii FRANCKA MEZGEC roj. SANCIN rojena v Trstu 30. 1. 1907 umrla leta 1945 v Dachauu (Nadaljevanje) Širok moder trak Moščenic se okiepa podnožja in poživlja enolično sliko od mlina pod železniškim mostom, kjer so naenkrat pojavi, pa doli onstran mosta obalne ceste, ko se široko prelivajo v morje. Na domu v mnščeniškem mlinu smo naleteli le na enega gospodarjevih sinov. Sam 80-Ietni Moščeničar je pasel čredo ovc v bregu onstran vode. Jz njegovega pripovedovanja smo zvedeli, da ta daleč poznani mlin. kamor so nosili mlft kdo ve kolika stoletij gori od Opatjega sela, Kostanjevice, Sel, Brestovice in še čez, že nekaj mesecev ni več mlin. Zaradi izsuševanja Sabliškega jezera so izkopali prekop pod železniškim mostom in po jarku navzdol do izvirov Moščenic ter s tem znižali gladino vode za dva metra, in roje so ostale suhe. Stoletno posest vode, ki je dajala kruha nekdaj tako mogočnemu Mošče-ničarju, so mu sedaj kratko in malo odvzeli, ne da bi ga sploh vprašali ali ga razlastili po zakonu. Za slovenskega kmeta. quantite ncgligeable, to niti ni potrebno, saj niso vprašali niti devinskih jusar-jev, ko »o zgradili na njihovih zemljiščih «ezulsko» ribiško naselje. Stari Ivan Kocman iz Slivana si v borbi zaradi izvirov Lokavca ni pomišljal niti pod fašizmom in se je enostavno zapeljal v Rim ter z ministrstvom pritisnil ob zid tudi tržaškega prefekta in žunana ter z Mussolinijem fašističnega federalnega tajnika, Ob krnskih jezerih in šel kajpak zato najmanj dvajsetkrat v zapor, ne da bi bil kdaj — aretiran. A je u-spel. V Sardočevi dolini pod cipresami se je verjetno sedaj nemiren obrnil v grobu, v senci tuoskanskih volkov«. Nebo se je bilo mračno zastrlo, v prijazni dolinici to in onstran Moščenice pa je vedro cvetelo in zelenelo vse. mnogo bolj kot v Bregu v Bar-kovljah. Takoj nad hišo proti železniškim Kalonam opazujemo isto kot v Stivanu; na več mestih vre voda v potokih izpod skal in se izliva sem v prekop. Po mali vzpetini smo v nekaj minutah na sedelcu pod Kalonami Južne železnice, kjer teče prav pod njimi tudi cesta iz Tržiča in se tu začenja dvigati v strmih ovinkih proti Kabličam, kjer doseže cesto iz Stivana proti Gorici. Sedclce domačini, Sabličcvi, imenujejo Ruzalem po domiselni prispodobi starega Sabli-čevega nonota iz dobe skoro pred sto leti, ko so gradili železnico, ko je bilo tod okrog za malo mesto delavskih barak: «Saj je tu kot v Ruza-lemu!« Tu se odpre razgled po dolgi dolini Sablskega jezera, ki v dalji prehaja v Prelosno jezero med kamnitimi kraškiini grički. Slikovit, nenavaden po-, visokih hrastov in topolov, na gled na pokrajino, ki ima ne- robu vode in mlakuž pa živo kaj puščavske veličastnosti, rumenijo šopi cvetočih kaluž-samote, ki nikjer ne izdajajo nic. Tu je napajališče za živi-sledu človeškega dela, njego- no Sabličevih. ve prisotnosti na enolični rav-l Sledeč zgledu posedemo na fini, po položnih pobočjih, na mali vzpetini pod živo mejo, videz čisto kamnitih. Jezera pa ni več. Travnata, rjava planjava, sem in tja pretrgana po zamočvirjenih mlakužah z ostanki posušenega bičja okrog bleščečega traka potočka, ki se vije v sredini in v gornjem koncu doline, sem in tja ob robu zeleno nadahnjene. Takoj v začetku ravnine, pod pobočjem Ruzalema je v delu globok jarek, ki bo očitno izkopan pod sedelcem ter povezan z omenjenim kanalom nad Moščenicami. Ze na cesti in povsod ob robu Jezera naletimo na številne skupine nedeljskih izletnikov, delavskih družin, mladine iz Tržiča, ki je od tu oddaljen komaj slabo uro hoda, Bo vseh ogradah na položnem bregu proti Sabličam, po vseh poteh ob robu Jezera posedajo med grmovjem družine ali igrajo skupine mladincev z žogo, starejši pa kvarta-jo. Posebno živo je gori, više. kjer se poživi jezerski breg z močnim izvirkom čiste vode. ki zamočvirja travnik daleč proti sredini Jezera; ob bregu pa je dal rasti gozdičku da bi se okrepili z malim prigrizkom ob razgledu na Jezero in na celo vrsto kamnitih vrhov, ki se vlečejo onstran ravnine v dalje. Morda smo korakali pol ure po podobni obali, po vzhodni strani »obale«, da smo prišli še do enega, morda najmočnejšega izvira žive vode, ki tu še močneje zamočvirja travnik in dela sem in tja velike, globoke tolmune, obrobljene s suhim bičjem in cvetočimi ka- luž.nicapii. Od kod vsa ta voda? Nizki krnski grički na vzhodni strani pač niso zadostna površina za zbiranje tolikšnih količin vode. Zemljepiscem je dalo odgovor Doberdobsko jezero, ki leži onstran verige kraških gričkov Goljaka, Ruplovega hriba, Gorupe kope in porečja Doberdobskega jezera- Ravnina, ki se je vlekla doslej v severnzapadni smeri, se jo tu obrnila naravnost proti zapadli, po dobrih pet sto metrih pa se zoži v obratu v pravem kotu naravnost proti severu. Tu se polagoma še bolj stiska med grički, dokler se po nekaj sto metrih od o-vinka svet na mah nekoliko dvigne nad ravni jezerski, na- plavinski svet v nekako sedlo med gričkoma, sedlo, ki ga tu seka močan potoček. Utrl si je sam svoj tek skozi grmovje izven suhih, dobro ohranjenih roj, očitno k nekdanjemu mlinu. Res opazimo med gostim grmovjem, ki prerašča nekaj na pol zakrnelih jablan in češenj, ostanke zidov domnevnega mlina. Cez potoček je spet ves med grmovjem skrit mostiček za pot, ki vodi čez griček v Tržič. Čudna otožnost se loti človeka ob pogledu na ruševine nekdanjega življenja. Kdo je živel v tem idiličnem kotičku, kam ga je zanesla usoda, je še kdo žiA? Taka vprašan ia vstajajo, ko si človek približno obnavlja sliko šumečega življenja v malem mlinu, ka- mor .»o nosili ali vozili svoj žitni pridelek od Sabličev. iz Jamelj in Doberdoba ter morda še od dlje. Tam sredi prve svetovne vojne je treščil v samotno idilo peklenski vihar ognja in železa ter zrušil osamelo domačijo, vso gomazečo tujih ljudi — vojske. Takoj nad mostičkom se razteza ravnica, kjer so sledovi njiv iz neposredno preteklih let. Do tu ni segla močvara Sablskega jezera, zato je bilo že zdavnaj mogoče obdelovanje na »uhem dnu doline. Potoček je odtok jezera Pre-Insno. JOSIP TURK rojen v Trstu 13. U. 1904 umrl 18. 1. 1945 v Dachauu HENRIK UKMAR rojen v Trstu 15. 2. 1909 umrl 11. 3. 1945 v Dachauu FEDFRICO TRUSSIN1 rojen v Piranu 8. 3. 1915 pogrešan od 8. 1. 1944 LADISLAV TURK rojen v Sempolaju 27. 6. 1898 umrl zaradi posledic vojne ZORKO JELINČIČ .(Konec prihodnjič) JOSIP VERGINELI.A rojen v Trstu 19. 3. 1919 padel 1. 5. 1945 v Trstu IVAN TRAMPUŽ rojen v Mavhinjah 3. 8. 1903 padel 19. 9. 1943 v Mavhinjah CESARE ULIVETTI GIROLAMO VISENTIN rojen na Škofijah 12. 2. 1917 rojen v Trstu 13. 7. 1909 padel 2. 10. 1943 v Marezigah ustreljen 3.10.1943 v Brezovi« f ‘m, imm JOŽE URD1H ANGEL VELJAK rojen v Mavhinjah 7. 3. 1915 rojen v Kopru 19 u 1919 padel 26. 9. 1943 v Vel. Dolu padel 23. 3. 1944 pri Ribnici GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED PROCESOM PROTI BI1XEWKI fcE TI Kaznovati hočejo antifašiste in zatreti narodni preporod ljudstva Taki ]>roc«Hi no protiustavni in proti določbam mirovne pogodbe - Ogorčenje demokratične javnosti Protifaiistična javnost z ogorčenjem spremlja priprave za proces proti Beneški četi, proti tistemu partizanskemu odredu, ki je edini predstavljal v Benečiji oboroženi odred, ki je na področju Beneške Slovenije uničeval nacifašiste. in ki je edini lahko branil pred nacifašistič-nimi akcijami tamkajšnje prebivalstvo. Vsa protifašistična in demokratična javnost se tega dejstva globoko zaveda. Samo v tem dejstvu pa ne smemo iskati razlog, ki je reakcionarne kroge dovedel do priprave procesa proti Beneški četi. Ce hočemo dojeti globlji smisel procesa, tedaj moramo vedeti, da je videmsko državno pravdništvo začelo s preiskavo zaradi tega, ker je Beneška Slovenija sestavni del slovenskega narodnega ozemlja, kjer so bili naši ljudje skozi desetletja izpostavljani najhujšemu raznarodovanju in gospodarskemu pritisku, kar je vplivalo tudi na razvojno stopnjo njihove narodne zavesti. Protifašistični pokret je vlil temu prebivalstvu upanje, da pride do tistih pravic, ki so mu potrebne za pravilen na-lodni in socialni razvoj. Zaradi tega je Beneška četa predstavljala javno izraženo hotenje beneških Slovencev po kulturnem in socialnem preporedu, katerega so doživeli že vsi narodi, med njimi tudi Slovenci, vendar zaradi tlačanskih razmer sadovi tega preporoda med našimi brati v Benečiji kljub bodrilnemu duhu pokojnega Ivana Trinka ter drugih narodnih delavcev niso bili zadostni. Prebivalci Benečije so upravičeno ponosni na Beneško četo, saj je jamčila v splošnem razsulu uradnih oblasti pod nacifašistično okupacijo za dejansko varnost prebivalstva, katerega so nacifašisti skušali iztrebili in ga odpeljati v taborišča; obenem je simbolizirala slovenski značaj Benečije, ki ga je fašistični režim vedno skušal zanikati. Kdor danes postavlja na zatožno klop pripadnike in samo Beneško četo, tedaj ne postavlja pred sodnike samo borce proti nacifašizmu, ampak tudi slovenstvo Benečije ter voljo Benečanov, da postanejo narodno enakopravni državljani Italije. Dva cilja zasleduje torej italijanska justica s svojo 15 strani obsegajočo obtožnico proti 57 beneškim Slovencem: t. kaznovati protifašistične borce, ki so skupno z vsemi protifašističnimi italijanskimi silami pripomogli k demokra-tičnejši italijanski družbeni ureditvi, 2. izvesti moralni pritisk nad tamkajšnjim prebival- stvom, da bi prenehalo terjati svoje nacionalne pravice. Ali naj protifašistična in demokratična italijanska in slovenska javnost mirno gleda početja, ki nimajo nič skupnega z mirovno pogodbo, po kateri se ne smejo pošiljati pred sodišča borci za svobodo, ki dalje nimajo nič skupnega s črko in duhom italijanske ustave, ki jamči svobodo državljanom in demokracijo, ki je bila priborjena v borbi proti fašizmu. In končno so te krivice v nasprotju z najosnovnejšimi nravnimi načeli. Po našem mnenju javnost teh nesramnosti ne more mirno gledati, ker predstavljajo člen v verigi dejanj, ki jem- ljejo vsebino naši demokratični ureditvi. Za očuvanje demokracije pa je potrebna široka borba vseh prizadetih ljudi poroti sovražnikom demokracije. In to široko podporo beneško prebivalstvo upravičeno pričakuje! Podpore ECA] za mesec julij Občinsko podporno društvo v Gorici sporoča svojim oskrbovancem, da se je na sedežu v Ul. Baiamonti pričelo včeraj razdeljevanje rednih podpor za mesec julij. Podpore se delijo po sledečem redu: danes. 2 julija črke D. E. F, G; ponedeljek 4. julija: črke H, I, K, L; torek 5. julija: črke M, N, O; sreda | 6. julija: črke p, Q, R; četrtek 7 julija: črke S, T; petek 8. julija: črke U,. V, Z. Vsak oskrbovanec se more javiti kakor vedno dan pred določenim dnem za dvig podpore in mora prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti. Po 8. juliju ne bodo več sprejemali prošenj za oskrbovalnino za mesec julij. Nov vozni red na zračni progi Včeraj 1. julija je stopil v veljavo nov vozni red na zračni progi Trst (Gorica) — Benetke — Rim. Odhod iz Gorice ob 7., prihod v Benetke ob 7.30, odhod iz Benetk ob 8., prihod v Kim ob 9.40; odhod iz Rima ob 15.40, prihod v Benetke od 17.20, odhod iz Benetk ob 17.40 in prihod v Gorico ob 18.10. Ponovno odprt občinski park Včeraj so ponovno odprli javnosti občinski park, kjer je bila že lani neke vrste čitalnica. Goriški čitatelji bodo lahko obiskovali park vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Kakor lani, bo tudi letos občina dala na razpolago čitatel.iem razne časopise, revije in publikacije. Avtobus za predstavo uPnmorsice zdrahe« v Trstu Ob priliki uprizoritve Goldonijeve komedije «Primorske zdrahe# v Trstu na prostem, organizira ZSPD avtobusni izlet v Trst v nedeljo 3. julija Voznina in vstopnina skupno GOO lir. Vpisovanje na ZSPD in v kavarni Bratuž se nadaljuje. Opozarjamo, da bo odhod avtobusa ob 14. uri izpred kavarne Bratuž in da bo obiskal okoliške vasi Pevmo, Podgoro, Standrež, Sovodnje-S tem bo udeležencem »Primorskih zdrah# omogočen popoldanski obisk tržaškega velesejma. »Primorske zdrahe# je ponaša dr. Mirko Rupel, režirala pa sta jih Jože Babič in Mo-dest Sancin. Komedija je imela izreden uspeh v Ljubljani in njeno uprizoritev v Trstu pričakujejo z nestrpnostjo. vozil mimo motociklist, 39-let-ni Ernest Celeste iz Gradiške. Cin-v je ta zagledal pred sodo starčka je takoj zavrl, pa je bilo že prepozno, da bi preprečil nesrečo. Zadel je ob starčka in ga podrl. Rešilni avto Zelenega križa ga je takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli s prognozo o-zdravljenja v dvajsetih dneh zaradi poškodb na čelu, verjetnega zloma desnega ramena ter poškodb na desnem kolenu. Nepoškodovan je ostal motociklist, medtem ko se je vozilo znatno pokvarilo. DROBNE VESTI IZ REZIJE CiSlO Čili! mil MII NAJ U/IIJI oni« UPRAVA Končno še je vendarle naša občina zavzela za vzdrževanje ceste, ki veže Beli potok s Cento (Tarcento). Ta cesta je bila namreč nekdaj vojaška in je bila popolnoma zapuščena že od leta 1943. Ker je ta cesta edina, ki vodi v Beli potok, je bilo nujno potrebno, da se oblast zavzame za njeno vzdrževanje. Po tolikih letih zapuščenosti je seveda postala vsa razrita in je težko voziti po njej. Naša občina pa se je sedaj sporazumela z občino Brdo, kajti cesta tudi to veže, in bo prispevala letno 300.000 lir za vzdrževanje. Ta cesta pa ni potrebna samo ljudem iz Belega potoka in Terske doline, ampak je potrebna tudi za razvoj tujskega in obmejnega prometa, saj je edina, ki veže Bovško kotlino s Furlanijo. Ni izključeno tudi, da bodo s časom odprli obmejni prehod v Belem potoku, kot ga bodo odprli te dni na Stupici v Na-diški dolini, promet bi se torej tako razvijal iz Visoko-soške doline proti Furlaniji samo po tej cesti. Ta promet bi seveda prinesel velike gospodarske koristi Belemu potoku, ki je tako rekoč odrezan od ostalega sveta, in vsej zapadni Beneški Sloveniji. Prav bi bilo torej, da bi prevzela skrb za popravilo in vzdrževanje ceste Čenta-Beli potok pokrajinska uprava ali državna uprava cest, saj je tnedpokrajinskega značaja kakor ona, ki pelje iz Nadiške doline v Kobarid in za katero skrbi država. Vinjena razgrajavca V sredo ponoči so agenti javne varnosti v Gorici aretirali v Ul. Carducci 30-letne-ga Guida Zucchiattija iz Ul. sv. Antona 18 in 24-letnega Edoarda Vidicha iz Ul. sv. Antona 2, ker sta bila vinjena in sta motila nočni mir. pa*! «Pf I Uteh v •••' •: S Bi ti s mri ■4 51 pr Povozil je starčka V prvih popoldanskih urah v četrtek je v Ločniku prišlo do prometne nesreče, katere žrtev je bil 73-letni Fedrico Ferrari iz Ul. Giulio Cesare v Ločniku. Ferrari je stal pred ločniško cerkvijo in počakal , da je šel mimo avtobus. Ko je avtobus odšel, je starček hotel prečkati cesto, v tistem trenutku pa je pri- V OKVIRU PRIREDITEV OB 10 LETNICI OSVOBODITVE SPET V AMERIKI NASLOV WiMBLEDONSKEGA PRVAKA Trabert-Nielsen 6:3,7:5,6:1 Pri ženskih dvojicah sta v finalu dve angleški dvojici, pri mešanih pa ena iz ZDA, druga pa iz ZDA in Argentine Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani se je pričel Poljak Witkowsky, Puc in Šved Stohlberg prvi zmagovalci izgubil je 720 dolarjev Fred dnevi je ameriški turist, GO-letni Secondo Mincin iz New Yorka, ki je bil'na obisku v Gorici, izgubil knjižico turističnih čekov v skup. nem znesku 720 dolarjev. Nesrečni turist je zadevo prijavil goriški kvesturi. KINO CORSO. 17.00: »Trdnjava tiranov#, R. Montalban. VERDI. 16.45: »Lahko noč, odvetnik!#, A. Sordi in A. Mašina. CENTRALE. 17.00: »Škotski princ#, v barvah, E. Flynn in P. Campbell. VITTOR1A. 17.00: «Vrni se moja mala#, M. Vitale. V sredo, torej le nekaj dni po začetku številnih športnih prireditev v Ljubljani ob 10-letnici osvoboditve, so se pridružili tem stavnostim se sa-histi z mednarodnim šahovskim turnirjem, na katerem sodeluje skupno 18 udeležencev iz osmih držav. Najprej je spregovoril predsednik Šahovske zveze Slovenije tov. Edo Turnher ter izrekel gostom dobrodošlico, nato pa poudaril pomen tega turnirja za razvoj šaha v Sloveniji in Jugoslavija. Za njim sta izrekla nekaj besed še podpredsednik Mestnega ljudskega odbora Ljubljana tov. ing. Klemenčič in predsednik Šahovske zveze Jugoslavije tov. Jevremovič. Nato je mednarodni sodnik FIDE prof. dr. Anton Bajec seznanil udeležence s turnirskimi pravili, žreb pa jim je dal naslednje številke v turnirski tabeli: 1. Pirc, 2. Padevski (Bolgarija), 3. Kieninger (Zah. Nemč.), 4. Udovčič. 5. Stahl-berg. 6. dr. Paoli (It.). 7. Ro-batsch (Av.). 8. Z. Gabrovšek, 9. Bogdanovič, 10. inž. Vidmar, 11. Grosek. 12. Krivec, 13. Wit-kowsky (Polj.), 14. Persitz (Izrael), 15. Milič, 16. Bertok, 17. Puc in 18. Karaklajič. Edini sekundant na turnirju je mednarodni mojster Cvetkov, ki spremlja prvaka Bolgarije Padevskega na njegovem prvem turnirju v tujini. Padevski šteje šele 22 let in študira na ekonomski fakulteti v Plovdivu. Mojster je postal že leta 1951, ko je na dr-avnem prvenstvu delil četrto mesto. Simpatični 24-letni študent prava Witkowsky je z zadovoljstvom povedal, da je prvi poljski šahist, ki sodeluje na mednarodnem turnirju v Jugoslaviji. Na zadnjem prvenstvu je delil prvo mesto s petkratnim državnim prvakom Sliwo in izgubil nato dvoboj za naslov prvaka z njim z rezultatom 2:4. Tudi Witkowsky igra prvič na mednarodnem turnirju v inozemstvu, sodeloval pa .e, že v raznih moštevnih tekmah. med drugim tudi na prvi deski poljske študentske reprezentance na študentski o-limpiadi v I.yonu, kjer je izgubil s Fudererjem — kot sam pravi — brez pravega odpora. Ze prvo kolo je privabilo v Šahovski dom (vsa ostala kola bodo igrali v dvorani Mestnega gledališča od 15,30 do 20.30) številne ljubitelje šahovske igre. Prva sta zaključila partijo Kieninger in Bertok z remijem v 21. potezi. Z enakim rezultatom sta se razšla bivši državni prvak Pirc in sedanji šampion Karaklajič. Velemojster je imel sicer pobudo, toda črni je uspešno zavrnil vse taktične pretnje nasprotnika. Do prekinitve je bil še en remi in sicer med Z. Gabrovškom in Groskom. Prvo zmago na turnirju je osvojil Witkowsky. Kot črni je izredno ostro zaigral na zmago in žrtvoval dva kmeta za boljši razvoj figur. Kaže. da je dr. Paoli nekoliko podcenjeval nasprotnikove načrte. Witkow-sky je nato z žrtvijo trdnjave i/enačil material in hkrati popolnoma odkril belega kralja. Zaradi nerazvitih figur je dr. Paoli kmalu podpisal predajo partije. Padevski je šele v časovni stiski klonil pred Pucem, pred tem pa Je bila partija vseskozi izenačena. In končno še zmaga Stahlberga nad Persitzem v slogu pravega velemojstra! Prekinjeni sta partiji Bog danovič - ing. Vidmar in Ro batsch - Krivec. Kaže, da bo ing. Vidmar boljši položal kralja in trdnjave ob točni igri uveljavil do zmage, medtem ko ima Krivec skromne možnosti. da resi pol točke. Partija med Udovčičem in Miličem bo odigrana ob prvem prostem dnevu, ker je slednji zakasnil. V dvorani Mestnega gledališča so odigrali v četrtek drugo kolo mednarodnega šahovskega turnirja ob naslednjih podrobnih izidih: Karaklajič - inž. Vidmar prekinjeno. Grosek - Bogdanovič 1:0, Krivec - Z. Gabrovšek remi. Witkowsky - Robatsch 0:1. Persitz - dr. Paoli 1:0, Milič -Stahlberg remi, Bertok - Udovčič prekinjeno, Puc - Kieninger prekinjeno, Pirc - Padev-ski remi. Prekinjeno partijo proti Bogdanoviču iz prvega kola je inž. Vidmar netočno nadaljeval in celo izgubil, medtem ko je Krivec rešil polovico točke v partiji z Robatschem. Po drugem koiu so v vodstvu Stahlberg, Robatsch in Grosek z 1.5 točke. Včeraj so se pomerili naslednji pari: Padevski - Karakla-jič. Kieninger - Pirc. Udovčič-Puc, Stahlberg - Bertok, dr. Paoli - Milič, Robatsch - Persitz, Z. Gabrovšek - Witkow-sky, Bogdanovič - Krivec in inž. Vidmar - Grosek. (Slovenski poročevalec) LONDON, 1. — Za finalno igro moških posamezno se je zbralo gledalcev, kolikor jih je moglo sprejeti stopnišče okrog igrišča, na katerem sta danes nastopila Tony Trabert in Kurt Nielsen. Tudi kentska vojvodinja je bila med občinstvom in pa seveda danski veleposlanik v Londonu. Po odigrani igri je bila prav kentska vojvodinja, ki je zmagovalcu podelila «Challenge Cup». Zmaga je to por spet odšla v Ameriko. Nielsen, evropski predstavnik v finalu, je nudil Američanu le relativen odpor, ki se ni zavlekel čez tri sete. Igra je trajala eno uro in 13 minut in na koncu so gledalci ploskali tako zmagovalcu kot poražencu. Trabert je danes res pokazal igro, s katero je skoraj za razred nadigral Danca, ki mu ni uspelo, da bi zaigral tako kot proti Rose-\vallu. Trabert ima 24 let in je doma iz Cincinnatija. On je drugi igralec po 33 letih in prvi ■/. Donaldom Budgeom (1. 1938). ki je zmagal na wimbledon? skem turnirju, ne da bi izgubil en sam set. S svojo močjo in hitrostjo je pošiljal žoge v kote in potem je spel spravljal v zagato Nielsena, ko mu > pošiljal kratke žoge trk pod noge, tako. da jih kar ni mo- Zmagovita turneja Bologne po Danski KOPENH 4 GEN, 1. — Bologna je lepo zaključila svojo turnejo po Danski. Danes zvečer je v Aalborgu premagala izbrano moštvo Juetlanda s 4:2 (2:0). Včeraj pa je Bologna premagala v Aarhusu moštvo AIA. ki se je pravkar kvalificiralo za prvo državno ligo, s 6:2. * « # TORINO. 1. — Sandro Pup-po, nov trener Juventus, je prispel v Torino, da prevzame svojo novo službo. « * * Roma je baje pred kratkim ponudila pogodbo za angažma jugoslovanskemu trenerju Moli Marjanoviču, ki je sedaj trener jugoslovanske reprezentance. Marjanovič bi baje ponudbo sprejel, toda Jugoslovanska nogometna zveza je nasprotovala. češ da je že pet jugoslovanskih trenerjev v inozemstvu in da je to število, ki je že itak visoko, nemogoče prekoračiti. Pinardi dokončno pri Udinese TORINO, i. — Juventus je po dolgih pogajanjih dokončno prepustila Pinardija klubu Udinese, ki ga je v pretekli sezoni imela samo na posodo. • * # V ponovni tekmi je v nedeljo nogometno moštvo Nove Gorice premagalo Izolo 3:2 (2:1) in tako doseglo potrebni dve točki za osvojitev naslova prvaka Slovenije v zapadni skupini. gel odbijati. Nielsen ni uspel v svojih namerah niti s svojimi močnimi servisi. Trabert, ki je bil nosilec serije št. 1, je tako na sijajen način dokazal, da je bil po pravici postavljen na mesto velikega favorita. Ker bo finale med ženskami posamezno zadeva Američank in finale moških dvojic zadeva Avstralcev, je prav, da ostane nekaj tudi domačinom, to le Angležem. In tako se je končno danes zgodilo, da sta se plasirali v finale dve angleški zenski dvojici, medtem ko v mešanih dvojicah ni vse tako «čistokrvno», temveč je nekoliko pomešano. Rezultati: Moški posamezno — finale: Tony Trabert (ZDA) - Kurt Nielsen (Dan.) 6:3, 7:5, 6:1. Zenske dvojice — polfinale: Mortimer in Shilcook (V.B.) -Muller in Hoad (Avstral.) 6:2, 6:1. Bloomer in Ward (V.B.) -Fleitz in Hard (ZDA) 6:3, 9:7. Mešane dvojice — polfinale; Morea in Brough (Arg.-ZDA), - Fraser in Penrose (Avstral.)] 7(9. 6:4. 6;4. Seigas in( Hart' (ZDA) - Hoad in Hoad- (Avstral.) 6:3, 9:7. * * # ' LONDON. 1. -- Moštvo Krila Sovjetov se je kvalificiralo za finale *a Stewards:Cup. ko je danes premagala ♦ tekmi 1-etvgrCev 4 bTez krmarjj itali-s iansko moštvo Moto Guzzij Rusi so [zmagali s 7:54. I Za svetovno prvenstvo v baseballu. ki bo 5. do 10. julija v Španiji, sta bila pozvana v italijansko reprezentanco tudi Smrekar in Ciacchi, oba člana moštva Giants iz Trsta. HELSINKI. 1. — Pentti Karvanen, 22-letni Finec, je danes zvečer postavil nov svetovni rekord na 3000 m z zaprekami s časom 8:47.8. Prejšnji rekord je imel Madžar Rosznoyoi s časom 8:49,5. Svetovni prvak težke kategorije Rocky Marciano se bo dvobo-jeval 20. septembra na Yankee Stadiumu v New Yorku z Ar-chiem Moorom, svetovnim prvakom srednjetezke kategorije. za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. BLAGOVNIC! KALIGER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA Za poletno sezono vam nudi t DELOVNE HLAČE OD 490 LIR DALJE; MOŠKE HLAČE IZ POPELINE PO 2900 LIR; POLETNE MOŠKE HLAČE IZ VOLNE »ALPA-GATEX» PO 4950 LIR; POLETNE OBLEKE OD 8900 LIR DALJE; POLETNE OBLEKE «ALPAGATEX» OD 12900 LIR DALJE; BOGATO IZBIHO JOPIČEV; POLETNE ČEVLJE PO 950 LIR; BOGATO IZBIRO POLETNIH SRAJC OD 1390 LIR DALJE IN RAZNOBARVNE kINTER-LOC« MAJICE; ŠPORTNE ARTIKLE, TORBICE, NAHHBTNIKE ITD. TORINO. 1. — Nov italijanski rekord na 4x200 m so postavili plavalci Samoiedo, Massaria. G. Pedroni in Palia-ga. člani moštva C. S. Fiat s časom 9:27,9. Prejšnji rekord je imelo moštvo Canottieri Lecco z 9:30. Odgovorni urennnc STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trsi KINIH SHEIIM predvaja danes 2. t. m. ob 18. uri barvni film: Plymoulhski pustolovci Igralci: Spencer Tracy, G. Tierney, Van Johnson NINO PROSIK-KONI0VEL predvaja danes 2. t. m. ob 20. uri film: »USODNO ZAPELJEVANJE« Igralci: Robert Mitchum in Jen Simmons Utrni m C predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri in Jutri 3. t. m. ob 15. uri barvni lilin cinemascope: >• * -Mm.*,:: ■■ Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. ALFREDO MELILLO Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032 j ‘(na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST telefon 90-159 DELAVNICA Vsakovrstna kolesa: spoAtna, potniška, za otroke in za dirke SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACNICE vseh mer in to najboljših tovarn PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikle Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - BIANCH1 - LEGNANO in motociklov PAHILLA (Milan) - motorjev NSU CENE ZMERNE Proizvodi za masažo »UNTO DEL MAGOh - Macerata MOTO GUZZI I..I6IISHI, ZA TURIZEM IN ŠPORT TOVORNIKI -19 S l OTOV, PREVRNI«!IVI V P I. I N J A (! I O K I. I- O R T O oo oo oo oo PKIROR-NADOMENTM DEM DELAUniCII ZA POPRAUILA mOTORJEU AVTO M OTO D I EN EI. . BAT' MONDIAI. TVRDKA CREMASCOLItrst Ul. Fablo Severo IS - Telelon 38903 Pel • pozoru TRST Ul. Ginnastica 22 Te/. 95-998 Ob VII. mednarodnem tržaškem velesejmu obiščire vašo trgovino, ki vam nudi bogato izbiro blaga za moške oblekeponajugodnejših cenah VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE-VSAKOVRSTNE PODLOGE Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 22. Drugo poglavje« V CIBIL-METOOOVI SOLI - UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA 7. Kot rečeno, so me bili starši za drugi razred vpisali v Ciril-Metodovo šolo na Akvedotu. V sebi sem Ml končno premagal še zadnji odpor do sole. Vedel sem, da je šola neizbežna, naj bo dobra ali zla. Spominjam se, da sem čakal s precejšnjo nestrpnostjo na začetek pouka. Radoveden sem bil na novo šolo, na novega učitelja 'n na nove sošolce. Bil sem edini od petero otrok, ki razen tisti mesec ali koliko ni zahajal v ljudsko šolo pri Svetem Ivanu, marveč v mesto. Zakaj me Je mama vpisala v šolo na Akvedotu sicer točno ne vem. zdi se mi pa. da se je bala, ker je imel učitelj Grmek moj razred, da bi spričo strica učitelja ne jemal šole preveč nalahko. Ce je bil to pravi razlog, da so me vpisali drugam, potem moram priznati, da mamina bojazen ni utegnila biti povsem neutemeljena. Kot je znano, je imel pred prvo svetovno vojno v Trstu in okolici šolo v rokah tržaški magistrat, ki v mestu ni dopuščal slovenskih sol, čeprav so takratne volitve v deželni svet pokazale, da Je v mestu samem več ko dovolj slovenskih družin, ki bi lahko po pravici zahtevale slovensko šolo za svoje otroke. Zato Je zadevo vzela Ciril-Metodova družba v svoje roke, ki Je vzdrževala v narodnostno ogroženih krajih svoje šole. Gotovo ni bilo strahu, da bi se v te šole kdaj vpisal kak italijanski otrok. Kljub temu Je mestni magistrat odobril ustanovitev italijanskih šol po Legi Nazionale v povsem slovenskih krajih in občinah, ki gotovo niso imele na- mena, potegniti italijanske otroke iz samega mesta. Ciril-Metodova šola Je imela svoje prostore v eni izmed velikih stavb nedaleč od začetka Akvedota. V nasprotju s prijaznim poslopjem sredi idiličnega vrta pri Svetem Ivanu se Je zdelo poslopje na Akvedotu veličastno, resno in skoraj mrko. V poslopju je bil samo del enega nadstropja namenjen naši šoli. v vseh ostalih prostorih so bili uradi ali zasebna stanovanja zvečine italijanskih meščanov. Tu ni bilo tistega živžava in razgrajanja, ki Je bilo tako značilno za svetoivan-sko šolo in ki je učenca mikalo in spodbujalo k posnemanju. Dečki, ki so prihajali v šolo, so bili povečini mestno napravljeni, disciplinirani in dokaj tihi. Seveda Je bilo zlasti pri odhajanju iz šole tudi tu precej hrupa po stopnišču. Vendar so nas učitelji venomer opozarjali, da nismo v hiši sami svoji gospodarji in da se moramo ozirati na splošni hišni red. Komaj smo se spet nekoliko razprostili, je prišlo novo opozorilo in kdaj tudi ukor in kazen. Moj učitelj v šoli na Akvedotu Je bil Emil Adamič, ki ja že takrat slovel kot skladatelj po vsej slovenski zemlji. Starši so me opozorili na imenitnost osebnosti, ki mi jo je bila usoda naklonila za učitelja. Ni izključeno, da sem na to imenitnost med dvoletnim obiskom šole nekoliko pozabil. Vendar moram priznati, da sem se novega učitelja, čeprav ni bil tak gorostas kakor gromoviti in vse preveč popustljivi stnc Grmek, se kar precej bal. In imel sem se ga tudi za kaj bati. Emij Adamič je bil takrat v naj lepših moških letih. Bil je srednje rasti, vendar šlrokopleč in dokaj zajeten mož malce bledega obraza. Bil je svetlolas in svetlook ter gladkih, napetih lic. Ce se ne motim, je nosil na kratko pristrižene brke. Mislim, da ga ni glasbenika, ki bi ne bil nekoliko rahlih živcev. Na videz ni bil učitelj Adamič prav nič nervozen, toda pa) njegovih reakcijah na najmanjši nemir, na najmanjšo nerodnost sklepam, da so vendarle tudi njega dajali živci. Tisti čas so se v šolah še pridno uporabljale palice kot vzgojno sredstvo im ne vem. če je bil v osnovni šoli »cak učitelj, ki bi Je ne imel vsaj za strašilo. Sicer pa, palica je bila zmerom v razredu, vsaj za kazanje na tablo. Tudi stric Grmek jo Je imel. Vendar dvomim, da je z njo, če je že zamahnil, kdaj tudi resno pritisnil. Adamič ni imel palice za šalo. Dnevno je bil kdo na vrsti, da je dobil z njo čez dlan. Adamič ni namreč s palico mahal v razburjenju ali trenutnem afektu. Malega grešnika je lepo poklical k pultu in mu velel nastaviti roko. Potem je s palico kot za poskušnjo nekajkrat švrknil po zraku — ali tudi ne. Vsekakor je sleherni učenec, ki je bil obsojen na kazen, nehote izmaknil roko, ko je palica zašvisnila po zraku. Nato je moral tako dolgo držati roko, da Je palica usekala čez dlan in je bila kazen izvršena. Jasno je, da je taka kazen, ki je bila izvršena tako rekoč po kapljicah, prizadevala učencu tudi nemajhne duševne muke. Mislim da so bile te hujše kot sama telesna bolečina, čeprav so velikokrat učenci odnesli na dlaneh prave pravcate »klobase*, rdeče ali vijoličaste podplutbe in da je kdaj pri ostrem udarcu počila celo koža in se pocedila kri. Emil Adamič ni imel navade veliko izpraševati; prav pogosto je moral nedolžni pretrpeti kazen za pravega krivca. Tudi jaz sem moraj vsaj enkrat tako nastaviti roko, ne vem več. ali kriv ali nekriv. Priznam, da sem se strahovito bal. večkrat izmaknil roko, ko pa je le priletel udarec na dlan, sem se začudil, da Je tako malo bolelo. Hujše so bile predhodne duševne muke kakor pa kazen sama. čeprav so bile te kazni dobesedno na dnevnem redu. je imel vendarle še neko specifično svojo kazen, ki Jo je Imel tako rekoč pripravljeno «a la minute#. Kot vsi vemo, Je bil Emil Adamič znamenit glasbenik in kot tak gotovo tudi velik ljubitelj skal in harmoničnih akordov. Ker pa med suhoparnim poukom ni imel priložnosti, posvečati svojih muzikaličnih stremljenj resnični glasbeni invenciji in mu je pri tem manjkal tudi vsak oprijemljiv inštrument, si Je tega r.asel na naših laseh in ušesih, na katerih je preizkušal najrazličnejše čutne ln čustvene variacije, seveda na račun ubogih grešnikov. Pri tem je imel tudi neki svoj svojevrstni humor. Začudili se boste, če vam zatrdim, da smo bržkone prav zaradi tega zapopranega humorja imeli Aaamita skoraj vsi učenci na svoj način radi. »Kateri pridejo danes na vrsto, ta grenki ali ta sladki?* je vprašal proti razredu, ko je imel grešnika pred seboj- In ml vsi v smeh in vsi na en glas, čeprav je morda ze naslednji trenutek znana kazen zadela katerega k°li tz* med nas; «Ta sladki, ta sladki, včeraj so bili ta grenki na vrsti.* Nato Je učitelj pristopil k učencu — to kazen je namreč opravljal navadno kar v klopeh — ln poiskal «ta sladke* lase prav za vratom in prav pošteno pocuknil zanje ali jih kako drugače navil Včasih je pa kar vprašal samega grešnika, za katere naj potegne. Navadno je potegnil potem za nasprotne, tako da se je marsikateri učenec naučil zvijačo in povedal tisto kar ga je najbolj bolelo, da bi ga potegnil učitelj za manj ob- čutljivo. Toda Adamič Je bil kot temkoslušen glasbenik tuai pronicljiv psiholog. Kmalu Je spregledal zvijačo ta Je potem postavil svojo. Učenca, ki se je hotel Izviti hujši ooiecttii s tem, da je navedel «ta prave*, računajoč, da Ba bo Adamič potegnil za nasprotne, je ta potem res potegnil za tiste, ki jih je bil učenec sam označil. Pri teh »muzikalnih* operacijah je poznal Adamič najrazličnejše vrste odtenkov. Sodim, da je spoznal po glasovih, ki jih je nesrečnež pri cukanju iztisnil iz sPbe, kje koga najbolj boli ln kako dotični na določene operacije reagira. Poleg grenkih in sladkih je poznal še kisle, sladko-grenke, grenko-sladke, sladko-kisle itd, itd. (Nadaljevanje sledi).