večernalpriloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vhitIi tlan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer. Orednlitvo in upravniitvo: Kolodvorske nlioo itev. 16. — Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od U. do 13. uro. — Rokopisi so no vračajo. — Inserati: Šeststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem pouav-^»nji daje se popust. — Volja za Ljubljano v upravniitvu: za oelo loto e gld., za pol leta 8 gld., na četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poiiljatov na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti voljo «» oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moBco 86 kr. ______________________________ Štev. 105. • *uiu u *— "— “ O I _ . , _ leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moBco 86 kr. V Ljubljani v soboto, 9. maja 1885. Tečaj II. Naša javna moralnost. Na srečo in blagostanje narodov uplivajo duševne sile, kojih ne nahajerao v nobeni statistiki, katere zaman iščemo v borznem kurzu, kajti ne dadti se izražati s številkami — in vladajo vender tako oblastno v svetovni zgodovini, da niti numerična moč, niti izobraženost, ne bogastvo ne reši narodov gotovega propada, ako so izgubili te neprecenljive zaklade. Sile, o katerih govorim, so Pravni čut in javna moralnost. Gorj6 narodu, ako sreč njegovo ni več pristopno onemu finemu čutu, kateri mu narekuje, kaj je dobro, kaj slabo; izgubljen je, kakor hitro je v njegovi duši vgasnilo sovraštvo do krivice, spoštovanje pred resnico, pred javno nravnostjo. Gorju pa tudi onim zapeljivcem, kateri iz sebičnih ali nizko-strankarskih ozirov svoje javno delovanje zlorabijo v to, da begajo narod, da pačijo naravni njegov čut za pravo in mor&lo! Na to napačno, kvarno jofc_zagazila Bta( ve_ JjSj^zagazila »Slovenec" in ^Slovenski Narod", era 8e sedaj,~v očigled ihojemu stvarnemu popravku, zvijata in mučita, da bi slovenskemu ob-, ^instvu vsaj za nekaj časa še prikrila blamažo, katero sta si bila nakopala. Intriga je bila dokaj spretno napeljana. Ministerskega prvosednika odgovor na jako neumestno in netaktno vprašanje 2avijal se je tak6, da se je dal rabiti za volilni nian6ver. Potem, hajd ž njim v časnike! »Slo-Ven§ki_ Narod" ■ kateri se uže dlje časa pod se-vAUj imifid s t v o m odlikuje neko pnaehno Be-Olikanostjo. zagrabil je takoj z obema rokama v svojo blatno vrečo ter me pozdravil z izobraženimi vpridevki »lažnjivec« iu »slepar". Njegov drug, (( vrli »Slovenec", kateri po svoji diplomatični pre-vganjenosti daleč prekosi nerodnega in robatega il pajdaša iz »Narodne Tiskarne*, jo je bolje pogodil. Na videz čisto nepristransko slikal je prizore v ministerskih dvoranah, očital meni »neresničnost", brez kake opazke, brez kakega komen-tara, prepustivši čitateljem, naj sami potegnejo potrebne sklepe na moj značaj iz premis, katere jje »Slovenčev" vestni poročevalec tako skrbno bil sestavil. Bil je volilen manfiver tako perfiden; kakor malo takih! Ne bodem se dlje časa mudi pri tej nakani, vender nekaj ne morem zamolčati. Ali je kandidatura onega poslanca, za kojega se Vi potegujete, v istini tako negotova, tako težavna, da treba takih sredstev v njeno podporo? Mož je sedel skorojdvajset let, prej kot pristaš nemške stranke na Schrev-evi strani, sgdaj zop_et kot izvoljenec slovenskega narada poleg, Vošnjaka v državnem in deželnem zboru. Ali zares v dolgih teh letih ničesar ni storil na korist svojih sodeželanov, ali nobenih de-janjskih zaslug njegovih ne morete naštevati, bodi-si vtem ali v onem oziru, da morate segati po takem orožji in to proti parla-)nentnemu začetniku, kateri niti v domovini ne biva ter niti s svojim glasom, s svojo osebo ne more. uplivati na volilca?! "^encler imela sta protivna mi lista lep izgovor, s katerim bi lehko zagovarjala pred sodiščem javne rnor&le svoje ponesrečene spletke. Druzega jima ni trebalo, nego da ponatisneta poslani jim popravek, če prav z dostavkom, da sta bila ministrove besede morala tolmačiti v meni neugodnem zmislu. »Minister sam je bil pozabil, kaj moremo mi za to! “ dejala bi bila. A niti tega storila nista in baš v tem tiči najgifaa njih zloba. Kajti jda sem v istini uže pri svoji prvi avdijenci se pzgovarjal z grofom Taaffejem o dolenjski želez-pici, da se nisem lagal volilcem svojim in čita- Listek. Inštruktor. (1’rosto preložil J. Bed6nek) (Dalje.) jeza "^osPod'net v‘ ste menda pozabili," zakriči je od Q^iajtenanti »da imam leta> v katerih nam potreba, uže davno za seboj." j° je an^° je hotel gorko odvrniti — ali požrl le «n\ 6r z ramama mignil, kar je pa barona e bolj razkačilo. j: .”Sedaj Pa prav določno zahtevam, da se stre-je zvrši, kajti od tegatrenotka postalo je zame stna reč, da ne ostanem kakor bahač na ce-■‘V pravi jezno baron ter pokliče dečka k sebi »Ako menite, da je vaša čast v nevarnosti,'1 odvrne mu na to Stanko porogljivo, »imate po polnem prav, da nam dokažete svojo hladnokrvnost, Pač pa vam za to ni potreba tega dečka, kojega telo premoženje so zdrave pesti njegove." „No, in kdo naj bi mi pa list držal?" »Jaz ga vam bodem držal sam", odvrne Stanko teljem »Ljublj. Lista", o tem baje niti v ,Ndrodni ^ Tiskarni" več ne dvojijo. Nesramnost z moje strani \ presegala bi vse meje, ako bi k prvemu dostojanstveniku našega cesarstva se podal, ubijat mu v glavo, da sem mu nekaj bil govoril, o čemur je on prepričan, da nikdar razgovora ni bilo med nama! Znal je tedaj „Slov. Narod," znal tudi pobožni »Slovenec", da sta krivico delala moji |časti. Pač žalostno, da jima strankarska strastni dopuščala, priznati svojo zmoto ter vsaj neko zadoščenje dati žaljenemu rojaku! In s kakimi ničevimi razlogi skušata sedaj zagovarjati svoje krivično dejanje! Na prvi pogled jogrešal bode nepristranski opazevalec najvažnejšo ;očko v člankih „Naroda" in »Slovenca". Odgovor minist. prvomestnika sta pač prijavila vsled mojega stvarnega popravka, o vprašanji pa, po laterem je bil izzvan, niti sledu ni v obširnih razpravah jezičnih protivnikov! In vender je jasno, da je absolutno nemogoče, odgovor razumeti, ako se vedoma zamolči vprašanje, katero ga je pro-uzročilo. Trdil sem, da je bil grof Taaffe od jed-negaposlanca pavlašč interpelovan o stvari, katere jaz nikoli izustil nisem; dejalsem, da dolozni namen tičf uže v tem nekvalifikova-nem vprašanji — in nobeden teh poštenjakov se niti ne gane, da bi ovrgel mojo trditev! Sicer se pa še druga misel usiljuje objektivnemu čitatelju. Ali je nj. eksc. grof Taaffe v istini bil dolžan točno odgovarjati nadležnemu vpra- - šalcu, kateri je pri minist. predsedniku pomoči { 1 iskal v svojih volilnih stiskah? Vsaj meni nasproti se visoki gospod nikakor ni izjavil tako, da bi mogel sklepati iz njegovih jako prijaznih besedij, da se minister ne spomina več najinega razgovora o dolenjski železnici! Toda, recimo tudi, da je bil grof Taaffe čisto ° mirno, ter vzame ob jednem iz svoje listnice vizitko. »Kako — vi sami želite “ »Zakaj bi je ne držal ravno tako dobro, kakor deček, vam se pa zlat prihrani!" Obraz mu je postal neskončno resnoben in protiven, ko se postavi s karto v roci na strelišče. Cela govorica razpletla se je tako v kratkem času, da na kak ugovor nikdo še misliti ni vteg-nil. Tedaj še le, ko so uže doktorja s karto v roci na strelišči videli, jeli so od vseh strani ugovarjati. Še celo pogumni Milau izrazil je svojo ne voljo takovi igrači v očigled, tem bolj pa je baron trdil, da se mora stvar do konca dognati. Groz-dana hiti k doktorju iu ga roti, naj krene s poti, na katero je po svoji neprevidnosti zašel. »Bojazljivost bi mi očitali, ako se umaknem," reče jej mirno doktor. Tudi Darinka sedaj k njemu pristopi in taisto tresočim glasom od njega zahteva Veselo in pogumno jo Stanko pogleda iu pravi: »Nič se ne bojte zamč, milostljiva gospica, dokazal vam bodem samo, da si hočem srečo in čast današnjega večera v popolni meri zaslužiti." - Darinka zarudi in odstopi. Baron se pripravlja. Stanko pa, kakor bi se bil česa domislil, predene listek iz desne v levo roko ter se na primerno daljavo postavi. Koj na to poči strel; svinčenka oplazila je najskrajni rob lista ter šla svojo pot. »Zaradi vas nijsem hotel bolj na levo meriti", povzame baron besedo. Stanko le kratko z ramama migne. — Društvo si lahko oddahne. »A propos! gospod doktor! smem )i vas vprašati, zakaj ste ravno pred strelom listek poprijeli v levo roko ? Saj vas menda vender ni kaka vraža na to opomnila?" Nagovorjenec naslonil se je prekrižanima rokama ob steber ter je hudo govornika pogledal. »Morebiti bi bilo boljše za vas, ako mi odgovor na to odpustite, odgovoii. »O zakaj — prosim vas, le kar govorite, ni se vam treba nič sramovati, niti se zamč brigati." »Dobro, prav tako. Znano vam bode, da je pozabil na moje besede. Saj to ni nemogoče, kajti kdor zna, koliko raznih prosilcev z najrazličnejšimi željami se bliža prevzvišenemu gospodu, čudil se bode mnogo več državnikovemu spominu, če se domisli na vsako posamezno prošnjo, nego po-zabljivosti njegovi, če mu uide ta ali ona želja, izražena po pojedincu. Taka vprašanja se sploh obširno razpravljajo le pri ressortnem ministru, in po tem načelu ravnal sem se i jaz, kajti pri grofu Taaffeju razložil sem težnje svojih vo-lilcev le v velikih potezah, dočim sem pri eksc. bar. Pinu in bar. Czediku obširno razkladal celo vprašanje ter nadrobno posvetoval se z njima o dotičnem projektu. Netakten bi moral biti, kakor urednik „Slov. Naroda" ali kakor dotični poslanec, ki je na veliki zvon obesil vso to uprav smešno zadevo, ako bi kratko odmerjeni čas pri grofu Taaffeju uže sedaj v tem stadiji tratil z obširnim razpravljanjem vprašanja, katero vender več ali manj v področje trgovinskega ministra spada in organov njegovih. „Slov. Narod" skušal je seveda tudi jasni odgovor grofa Taaffeja zvijati in razveljaviti. Njegove besede tolmači tako, kakor da bi se minister ž njimi le odkrižati hotel prenadležnega profesorja Šukljeja. Žal, da mu niti te pretveze dovoliti ne morem! Kajti prevzvišeni gospod se je baš minuli petek posebno dolgo baviti blagovolil z mojo malostjo, in ko je pri kraji bil najin razgovor o mojem popravku in dolenjski železnici, pogovarjal se je dokaj časa še z menoj o tej in oni zadevi. Niti ta interpretacija tedaj ne dela časti vaši hermenevtiki! Ker tedaj „Slov. Narod" z vso svojo zlobnostjo ne more zanikati, da sem ravnal skozi in skozi pravilno, ter eklatantno dokazal svoje ne-omadeževano poštenje, spravlja se konečno še na volilce, hujskajoč jih proti njih deželnemu poslancu. „Križajte ga, govoril je o lokalni železnici 1!" Dk, d&, in niti ne sramujem se svojega zločina. Kar se pa volilcev tiče, opominjati jih treba le na prežalostno resnico, da državne železnice uže dolgih dvanajst let zastonj čakamo. Vse se je poskušalo, da bi jo uresničili, nič ni koristilo. Nam Dolenjcem pa voda v grlo teče, in če kmalu ne dobimo železnice, prekasno bode za naše propadajoče gospodarstvo. Da bi le količkaj upanja imel, da dobimo svetovno progo, nikdo je ne bi z večjim navdušenjem pozdravljal in podpiral, nego jaz. Ali sam izvrševalni odbor (glej popravljeno njegovo izjavo) je sprevidel, da so te nade prazne, isto so bivši državni poslanci čuli pri svojih av-dijencah, in jaz vsaj sem tak čudnjak, da mi bolj S ^ ugaja lokalna železnica, katera se v istinj V ^zgradi, nego državna, katera se nam ^ niti več ne obeta. Veliki ekonomi »Slov. Na- roda" tega baje še ne spoznavajo, praktični razum dolenjskega prebivalstva se pa v tem sigurno ne bode dal motiti po nepoklicanih varuhih! Tel ob priložnosti, ko je streljal po jabolku na glavi svojega sina, dve pušici iz tula vzel, in sicer drugo iz tega namena, da, ko bi bil ranil svojega sina, bi bil z drugo prestrelil srce Geslarjevo. Tudi meni je bil nekako enak povod. Hotel sem si za slučaj, ko bi se vam vaša igrača ne bila dobro obnesla, desnico zavarovati ter nevarni igri, katero vi takd ljubite, enkrat za vselej neprestopne meje postaviti." Zaničljivo in jezno ozrl se je po teh besedah na barona. Ker je cela družba zloglasno igračo, ki jo je baron ravno kar dovršil, soglasno obsodila, se baron ni upal razžaljenega kazati se; mogoče pa tudi, da ga je zadrževala zavest ravno kar dokazanega junaštva in hladnokrvnosti — le posiljeno se je zahrohotal ter se k bližnjemu gospodu obrnil. »Ali ti nisem pravila", šepeta Grozdana Darinki, „da za tim grmom ves drugačen zajec tiči Mari li v resnici meniš, da se tak mož res za Nikoliča piše in domač učit.elj postane. Kako jih vse zaporedom prekosi, kako veličanstvo, kako In kaj naj porečem o skromni zahtevi velecenjenega „Slovenca“, kateri celo podpis ministrov zahteva na mojem popravku, predno ga prijavi? Ne. ne. dragi -Slovenec", v pravniških kon-troverzah mi pač še nisi avtoriteta. tyj_qn.ajd_žalil, ne ministra^grofa Taaffeia. moj poprave!? bodeš moral natisniti in objaviti, ne da bi trebalo na pomoč pozvati ministerski prezidij. Kar sem ti bil zagrozil, skušal bodem izvršiti proti tebi in „Slov. Narodu"; ne sicer zaradi svoje lastne časti, pač pa z ozirom na pravni čut svojega naroda in javno moralnost! Na Dunaji, 8. maja 1885. Prof. Fr. Šuklje, dež. poslanec. P. n. gospodom volilcem dolenjskih mest in trgov! Pozvan od mnogih veljavnih volilcev dolenjskih, naj sprejmem državno-zborsko kandidaturo v vašem volilnem okraji, odgovarjam s tem častnemu pozivu. Srčno se zahvaljujem svojim zvestim prijateljem in milim rojakom za njih naklonjenost, ob iednem izrekam, da se sicer nikakor ne silim v volilno gibanje, da bi si pa vender štel v naj večjo čast, prejeti mandat od slovenskega naroda ier zagovarjati in braniti v državnem zboru vaše ravice, potezati se za gmotne in duševne koristi jrje in ožje domovine naše. Stališče, katero zavzemam, je vam znano, prav na kratko je hočem še enkrat označiti. V narodnem oziru se ponosno prištevam narodni slovenski stranki. Slovenec sem, Slovenec ^stanem — domovinskemu čutu se nikdar ne iz-neverim. Trudil bi se kot državni poslanec v zvezi z drugimi slovenskimi poslanci, da bi priborili lepoglasnemu slovenskemu jeziku po ustavi za- gotovljeno mu jednakopravnost. Delal bi na to, da bi se slovenska mladina v ljudskih in srednjih šolah odgojevala na temelji materinega jezika, da zadobi slovenski jezik v uradih pravico, ki mu po isti ustavi gre. V ta namen se morajo primerno urediti potrebni učni zavodi, kakor tudi dotična državna oblastva, in to v vseh pokrajinah, v katerih je zastopana slovenska narodnost. Program mni je tedaj ndMpfl naroden; ali ob jednem me navdaja prepričanje, da se morejo pravične želje Slovencev izpolniti le v krepki in mogočni Avstriji. Ta misel pa mi je vodilo, protiviti se vsaki narodni nestrpnosti, izogibati se vsaki pristranosti nasproti drugim narodom. V verskih prašanjih imelbodemvedno pred Očmi, da je naš narod skoz in skozi katolišk, verno udan materi cerkvi. Slovensk poslanec se ne sme in ne more postavljati na drugo stališče; poklican je braniti z narodnimi svetinjami vred 'tudi verske svetinje svojega naroda. Tem bolj je plemenito dušo pokazal nam je ravno kar po svojem ravnanji. Sam je držal listek v roki, samo da je vbozega dečka nesreče obvaroval. Takč sem navdušena zanj, da bi ga kar poljubila; kar mi ga pa še bolj prikupi, je pa to, da mu nekaj skrivnostnega na srcu gloda, nekak črv, ,ki kljuje od zore do mraka, od mraka do dnšl‘ Bogami, da je res!" Darinka nič ne reče. Tim bolj pa buči po njenem srcu vihar. Molčč gledala je za odhajajočim mladim junakom, ki je v družbi nekoliko mOž strelišče ravno zapuščal. Salon v gradu odseval je v sijajnem morji svetlobe, kojo so stotine luči po njem razlivale. Krasne ženske v elegantnih in dragocenih robah, v svili in baržunu bolj rajskim slikam nego vmrljivim zemljankam podobne, mešale so se med črno oblečenimi gospodi in zlatobrobljenimi dragocenimi oficirskimi opravami. Godci so bili uže pripravljeni, vse je pričakovalo le migljaja, da se veliki ples s polončzo otvori Vsak je bil uže na svojem mestu, le njega je še manjkalo, koji prične s kraljico večera, z prekrasuo iu divuo Darinko, to dandanes njegova dolžnost, ker so anarhistična C grozodejstva očividno dokazala, kam ljudstvo za-^i brede, ako mu ugasne luč pozitivne vere! Posebno zanimati se mora zastopnik zanemarjene Dolenjske za materijalne koristi svojih » volilcev. Gospodarstvene nadloge in potrebe dolenjskih pokrajin so mi le predobro znane, saj se tudi ja/, smem prištevati jmioni dolenjske zemlje! Uverjeni bodite, gospodje volilci, da jih z vami vred živo čutim! V prvi vrsti je dolenjska železnica, za kojo se bode moral vaš poslanec potezati zlasti sedaj, ko se leta 1887. ponovi nagodba z Ogersko Treba bode krepko, ob jednem pa spretno delati v ta namen, da *>e f dožene železnična zveza kranjske stolice z brvat-skimi progami z jedne, z Ribnico in Kočevjem 1 druge strani. V to svrho bi se ne bal nobenega v truda, kajti do duše sem prepričan, da je Dolenj- ( ska izgubljena, ako je železnica kmalu ne veš' pretečega ji gospodarskega pogina! Kar se tiče državnih cest, prične se letos delo preložitve Gorjanske cestne proge. Sploh je potrebno, da zastopniki vaši skrbč za boljšo cestno zvezo med Novim Mestom, Kostanjevico h1 Krškim. Tudi v tem oziru se smete zanašati, bi kot državni poslanec storil svojo dolžnost, kako' sem jo — smem misliti — storil v zadevi naših Gorjancev v deželnem zboru. Obrtna odgoja nadarjenega našega naroda Je dosihmal še sila zanemarjena. Še le pred nekoliko leti ustanovila se je začetna strokovnjaška šola za lesno obrtnijo v Kočevji, katera pa vsled svojega učnega jezika ne more ugajati slovenski m111' dini. Prizadeval bi si, da se jednak zavod, kateti se bode ob jednem moral raztegniti na ilovnate izdelke, ustanovi na državne stroške v najprimer' uejšem kraji, namreč v Ribnici. Stara domača obrtnija po ribniški dolini potrebuje le nekolik0 navoda in podpore, in nadejati se je najlepš'*1 vspehov od njenega razcvetanja. Preobširno bi bilo, gospodje volilci, naštevati vse one točke in predmete, kateri morajo na srd biti vestnemu vašemu zastopniku. Le to mi je * glašati, da bi se kot vaš državni poslanec P1'1 vsaki priliki srčno brigal za vse velike in važ°e dolžnosti, katere poslanec z mandatom prevza®e do države, do naroda svojega in do častitih svoj' volilcev. Zavezujem se ob jednem, ako me volite, P'1' stopiti državnozborski desnici ter v soglasji 1 drugimi slovenskimi poslanci podpirati sedanje ministerstvo, njegovo domoljubno, prav avstrijsk0 politiko, dokler se vlada drži dosedanjega svojeg8 programa. To so moji nazori, gospodje volilci dolenjskih mest in trgov, ž njimi odgovarjam onim dolenjski"11 veljakom, ki mi ponujajo kandidaturo. Ako Dalje v prilogi. ples. Evo ga! v črni salonski opravi, kako elegantno in ponosno stopa nam proti oni stf8l,'j kjer Darinka v sredi med svojimi uže nanj Č»k Milostljivi gospe poigra malopriden smeb'J po ovenelih ustnih, ko se Stanko pred Dan ioko priklone — nikakor ni bilo njeni plemenit®1 P misleči glavi po volji, da je tolika prednost neplemenitaža doletela, ki je ob enem c«1' domač učitelj njenega sina, in marsikatero g° rk" morala je zaradi tega Darinka slišati od njo, kaj je pač v take neslanosti dovolila. t Tudi stari gospod je til pa tam nevolj"0 j glavo pomajal, dasiravno se mu je bil Stanko v" svojega hrabrega in vrlega obnašanja po ^"e jako | rikupil. ,#i Stanko je trenotek kakor zamaknjen g' divno devojko, ki je pred njim stala bolj V1ŠJ® bitju kakor slabi ženski podobna. Sladka, znana čut, razlije se mu po celem telesu, srC<\0te :_____1 .Uunin in /nirut oio KIH Lrr\ t.H 1’liisK^ jame hitreje in čvrsteje bfti, ko se to rajsko _ prekrasno svojo ročico med njegovo polo njega dotakne. Lahko rečemo brez pretilanj® ne da bi se nepotrebno za Darinko poteza i» Priloga „L,jul)lj. Listu” št. 105 z dne 9. maja 1885. tedaj strinjate z mojimi načeli, izjavite svojo voljo na dan volitve, in ne odtegnem se Častnemu vašemu pozivu. Na Dunaji, 5. maja 1885. Fr. Šuklje, deželni poslanec in profesor na dunajski akademični gimnaziji. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Shod treh cesarjev vzbuja zdaj mnogo zanimanja, povsodi se radostno pozdravlja v6st o tem shodu. O izvoru te všsti se poroča iz Bero-lina, da je car pred kratkim izrekel se nekemu tujemu državniku, da bi rad zopet videl nemškega in avstrijskega cesarja ter rad obiskal nji-jini državi. Oe se bode, dejal je car, razpor z Anglijo mirno, kakor on želi, poravnal, bi se mu mu mogla ta želja izpolniti morda uže to poletje. Te besede carjeve poročile so se v Berolin in na Dunaj, in povsodi so se z veseljem pozdravljale. »Slovensko družtvo" na Štajerskem objavlja m ^venskim volilcem priporoča sledeče kandidate v državni zbor: *•) Za okraje Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec in Marenberg: gosp. baron Goedel, bivši državni poslanec in podpredsednik v posla-niški zbornici, dvorni svetovalec itd. 2.) Za okraje Ptuj, Oromož, sv. Lenart, Rogatec, Smarije, Ljutomer, Gor. Radgona: č. gospod Božidar Raič, bivši državni poslanec, župnik. ^ 3.) Za okraje Celje, Vranjsko, Gor. Grad, Laško, Šoštanj, Brežice, Kozje, Sevnica: gospod Mihael Vošnjak, posestnik v Celji. V Tirolski nameravali so klerikalci skleniti kompromis z italijanskimi nacijonalci v kuriji ple-menitaškega veleposestva, a vsa prizadevanja so se razbila. Zdaj baje nameravajo klerikalci skleniti kompromis z liberalci. Tuje dežele. Bolgarski listi bavijo se z možnostjo an-&lebko-ruske vojske ter izražajo veliko bojazen Pred to vojsko, ker bi se vsled te vojske zelo °viral gospodarstveni napredek balkanskega polu-°toka in bi se čas popolne nezavisnosti zopet da- odtegnil. Kar se tiče obnašanja Turčije v tem ^točaji, bi bila po mnenji bolgarskih krogov zveza iirčije z Rusijo škodljiva za Vzhodno Rumelijo, er bi prišla v nevarnost konstitucijonalna svo-D°da; zveza z Angleško pa bi bila še bolj škod-JiVa, ker bi potem Turčija zasela vse balkanske soteske. Najbolje bi bilo za Bolgarijo, če bi Turčija ostala nepristranska, a tudi v tem slučaji bi se morala obžalovati vojska, kajti Rusija bi imela opraviti sama s seboj in bi se ne mogla brigati za bolgarske interese. smo še vrlo malo lepšega videli, nego je bila ta visokotanka devica v bledorudečkasti fini opravi, iz koje so polne forme tako vabljivo, mično in ^peljivo glodali. V laseh imela je vpleten venec Iz drobnih cvetlic, po katerih se je kakor jutranja biserje in žlahtno kamenje lesketalo. Ni je kak ^ b' SG biI° 2 n^° meriti m0olai in bila je, obd°^ Pomladanska sapica lepodišeča, ljubezniva, vi5tVaa °d (*ivne žens^e lePote nedolžnega de-Popolno v svoji krasoti. Saln ° Prav*c‘ •*e b*1 prvi par najlepši po celem . Du; in vsakdo nam bo pritrdil, da se je dvoje Jbolj odličnih oseb združilo. On ponosen v pravi zrave l0pOti’ k‘ je neh0tč vsakemu imponirala ,n.n;t0inje’ kralJice denašnjega godu. lu ni se a j alo zavidljivih pogledov, ki so ju korak za korakom spremljali. Tudi Grozdana ju je skrbno opazovala ter se nikakor ni mogla Stankovi spretnosti pri plesu načuditi. Kako taktno, kako elegantno vodil je Pare; vedno nove zavijače, vedne nove kolobare izumeval je. V čisto drugi luči razodel se je tukaj Stanko opazovajočim očem Grozdane. Torej tudi Razmere med Anglijo in Rusijo se bodo vender poravnale mirnim potem; določeno je uže, da se pričn6 dotična pogajanja o uravnavi afgan-ske meje. Predvčeranjim izjavil je ministerski predsednik Gladstone v angleški dolenji zbornici, da se bodo glavne točke afganskega mejnega vprašanja rešile v Londonu. Da se je Lumsden poklical domov, se je zgodilo zaradi tega, ker ima izpolniti važnejšo nalogo nego je ona na afganski meji. Lumsden poklical se je dnd 4. t. m. v London. Rusija sprejela je posredovanje dne 3. t. m. Cela zadeva z dne 17. marcija izročila se bode torej razsojevalcu. — »Standard" piše, da pogajanja o afganski meji ne bodo zadela na nobeno oviro. Glavno vprašanje je, če se bode Rusija hotela po želji Anglije obvezati, da tudi pozneje ne bode šla dalje čez mejo. Iz Suakirua se poroča: Dalnje pomikanje angleških čet proti Tamaniebu se je opustilo, ker so Angleži dobili poročilo, da so čete Osmana Digme preveč raztresene, tak<5 da bi jih kolona niti dobiti ne mogla. Razen tega bi bilo nemožno, Osmana Digmo samega ujeti, kajti on odide vsako noč v gore ter ne prenočuje nikdar dve noči zapored na istem kraji. Dvanajst sto njegovih pristašev, kateri so ga po nesrečnem napadu na Za-rebo dnč 22. marcija zapustili, vrnilo se je zopet k njemu; s temi vred brojijo Osmanove čete 3000 mož. Trpijo pa mnogo vsled pomanjkanja živeža, kateri obstoji samo iz mesa, kajti žito se je uže vse porabilo. Tolpa Arabcev zbrala se je s svojimi čredami okolo Tokarja ter prosila Angleže, naj jo varuje pred Osmanom Digmo. Dopisi. Iz Rudolfovega, 7. maja. [Izv. dop.] (Kdo je omahljiv.) Nerad dragi čas tratim z besedovanjem, ko nas še čaka toliko merodajnega dela, ako hočemo naš narod in posebno našo dolenjsko stran rešiti pogina. Ni zadostilo moje kratko »poslano", katero je dalo »Slovencu" povod, svojo pravniško bistroumnost razkrivati ter besedo kompromis drugače tolmačiti, kakor uči Arndts, in kateri je iznašel, da tudi odvetniki zamorejo notarje nadomestovati. Dopisnik v „Slovencu“ toži, da sem omahljiv, ker sem enkrat proštovo kandidaturo zagovarjal, a ko je bilo po razjasnili!) gosp. Pfeiferja skleneno, g. Šukljeja voliti, g. Šukljeja volil in da sem Šukljeju prijatelj ostal, med tem ko je g. Pfeifer uže zdavnej svojo tedanjo zmoto sprevidel. Naj zvedo, kaj je resnice na tem. Pred volitvijo v deželni zbor sem • prejel od centralnega odbora poziv, da se pogovorim z gosp. proštom in drugimi zaupnimi meščani zaradi kandidata. Izvrševaje ta nalog povprašal sem gosp. prošta, če res tudi on kandidira, kakor je slišati. v tej stroki bil je mojster, aj, aj, kedo bi si bil tega pri tak6 resnobnem mladeniču nadejal, kedo bi bil tak6 izbornega plesalca pričakoval! Ko so zadoneli glasovi Štravsovega valčeka, zibal se je v elegantni harmoniji z Darinko dvakrat na okoli po dvorani in med tem, ko je druge pare divna harmonija dunavskega valčeka za seboj v divni vrtinec vabila, stopil je z njo k oknu, kjer se je umetna uta iz visokih zeli in dragocenih zagrinjal improvizirana nad mehkim sedežem obokala. Darinka se vsede, Stanko pa poleg nje obstoji. Ko se ji kipeče prsi nekoliko pomirč, začne Darinka bojazljivo z nežnim glasom: „Ali mi verujete, gospod doktor, da se na vas v resnici prav zlobim ?" »Vi, da se zlobite na-me? To me boli, go-spica!“ »Ali vam ničesar v6st ne očita?" »Ne spominam se", odvrne on ter ji globoko v epo črno oko pogleda, da revica zmešana oči povesi. "Vam hočem pa jaz povedati", piavi ona brzo Gosp. prošt je na to odgovoril, da njemu ni za to mesto, naj se voli drugi bolj sposobni in jaz sem odgovoril, da se njegova sposobnost splošno priznava. Centralni odbor ni pozneje več vprašal, koga si meščani žele, ampak je priporočal gosp. prošta. A mi meščani smo bili večinoma za gosp. Šukljeja, kakor je to volitev dokazala, a ne da bi s tem prečastitemu in od vseh visokospošto-vanemu g. proštu kako nezaupanje izkazati hoteli, ampak radi tedanjega postopanja centralnega odbora in nekaterih gospodov v Ljubljani, ki še zdaj nazore srednjega veka propagirajo in v zatiranji posameznih stanov srečo ljudstva iščejo. Moja pregreha je torej ta, da nisem ostal pri trmi in da sem se udal disciplini za Novo Mesto merodajnih faktorjev. Torej je tudi pregreha, da zdaj sam kandidiram, med tem ko sem pri prejšnjih volitvah g. Pfeiferja zagovarjal, o katerem je »Slovenec" še dnč 30. marcija 1885 v štev. 71 sledeče pisal: »Nas Dolenjce razveselili so zopet letos navadni dunajski pirhi iz državnega zbora, velikanska ničla namesto pričakovane železnice. Železnica — od kod tudi?"................. »Naš bodoči poslanec v državnem zboru — piše dalje »Slovenec" — mora biti pravi domoljub, v verskem in jezikovnem oziru z našim kme-tiškim ljudstvom, edin v mislih in življenji. Tak mož je moral izmed njega izrasti, med njim prebivati, z njim občevati in tako našega kmeta ter njega blagor in gorje do dobrega spoznati. Imeti mora dosti bistroumnosti in skušenosti, pa tudi srca in značajnosti in takta in dostojnega obnašanja. Ako je poleg tega še tudi zgovoren in hitro odločen za vsak slučaj, ali tudi vpliven po svoji akademični časti in viši stopnji, s katere ves državni organizem od kmeta in rokodelca do ministra in vso upravo dobro pregleda, potem toliko bolje, tim pripravniši je za državnega poslanca." Gosp. Pfeiferju se lahko čestita, da ima hipoma za Dolenjsko toliko zaslug, o katerih »Slovenec" 30. marcija t. 1. še nič vedel ni. Zdaj se g. Pfeiferju celo šteje v zaslugo, da za Krško nič storil ni. Mi Novomeščani vsaj priznamo njegovo prizadevanje glede podpor za poškodovance po toči, za katere so se tudi okrajni glavarji in posebno deželna vlada hvalevredno trudili. Mi pripoznamo dalje zasluge g. Pfeiferja gledč njegovega (ruda da je sam prišel v Novo Mesto sprožit misel na preložbo državne ceste na levi breg Krke in da je od mestnega zastopa glede te ceste vloženo prošnjo s tem zagovarjal, da je priporočal vladi izpolnitev za poškodovance na Krškem pri deželni, vladi vložene prošnje. A Črnomaljci in Metličani, katerim je obljubil, da bo, kakor za Krško in Kostanjevico, tudi za te kraje vse storil, da dob4 odškodovanje za na to, kakor bi hotela s temi besedami svojo zadrego pokriti. „Vsi tukaj navzoči so mi uže danes čestitali, le od vas —" Zarudi, obmolkne in z brzim očesom Stanka zadene, na kar ji on odvrne: »Niste li našla moje vizitke in majhnega šopka na vaši mizici, kamor so se vam čestitke pokladale?" »Pač, konvencijonalne dolžnosti ste elegantno in vestno izpolnili", povzame nekako britko Darinka, »ali vedite, da sem se ravno od vas kaj več — nadejala. Zdela se vam bodem morebiti otročja, da rojstnemu dnevu tako smešno važnost prikladam, toda jaz tega nisem tako razumela. Ni se vam zdelo vredno —.“ „Milostljiva gospodičina" — prestriže ji Stanko s tresočim glasom besedo in med obema nastal je kratek molk. Njene oči so begale po dvorani on pa se je zamislil. »Ali bi vam bilo v resnici na moji ustmeni čestitki kaj ležeče?" vpraša jo. „D*t“, izdihne, komaj da se čuje, ona in ru_ dečica jo polije čez in čez. Stanko se zgane. (Dalje prihodnjič.) to, kar so trpeli vsled goveje kuge, pravijo, da še niso nič dobili, med tem, ko so bile uže velikanske preiskave in sodbe zaradi izplačevanja odškodnin v krškem in kostanjeviškem okraji. Dalje pravijo Novomeščani, Metličani in Črnomaljci, nas je 66 tisoč in mi smo Krščanom, katerih je le 16 tisoč — celih 12 let pustili svojega poslanca, a zdaj hočemo poslanca iz naše srede. Zakaj niso naši poslanci porabili toliko ugodnih prilik, ko so v državnem zboru večino odločevali, da niso imeli besedice za dolenjsko železnico. Kakor je g. Pfeifer nam v Novem Mestu pred dvema mesecema pravil, je grof Hohenwart njemu rekel: Mi slovenski poslanci smo za Dolenjsko pasivni bili, dajmo pred sklepanjem državnega zbora še kaj storiti za Dolenjsko. To je bil povod njegove poti in peticiji za preložbo ceste skozi St. Peter. Kam pridemo, če se železnica od sesije do sesije odklada? Mi Novomeščani in cela okolica britko čutimo nasledke pomanjkanja železnice. V Novem Mestu je velikanska kasarna, ki je stala nad 120 tisoč goldinarjev; dalje magazin s pečnico, v kateri se lehko dan na dan 5000 hlebov peče. Ta kasarna je zdaj prazna. Zdaj ni več vaj, h katerim je vsako leto toliko vojakov in novincev prihajalo, za katere se je mnogo mesa, vina in poljskih pridelkov spečalo. Sto tisoč goldinarjev na leto za naše kraje ni mali denar! Če se pa po novem v Ljubljani protežiranem projektu kočevska železnica zida, nam znajo še gimnazijo in okrožno sodišče vzeti. Zdaj pa vprašam, ali je omahljivost ina moji strani in ali mi more kdo očitati, da sem častihlepen, ako se tak6 važni argumentaciji vdam in pri mojih razmerah težko breme poslanstva prevzeti obljubim? Gledč napadov na g. dr. Slanca sem prepričan, da se bo sam najbolje zagovarjal. Le toliko naj bi bode dovoljeno konstatirati, da med nama ni kruhoborstva in da ima tudi on toliko opravkov, da mora pozno v noč delati in za njegovo pisarniško osobje še tretjo sobo najeti. Neprijetno mi je bilo izzivanje, a nikdo mi ne more v greh šteti, svojo čast branim pred narodom, za katerega sem se vedno boril. Dr. Albin Pomnik. Z Velehrada. Slavnostni odbor velehradski poslal nam je naslednje poročilo: •Sedaj k Velehradu narod Oberni smer svojih korakov; Tje v zapad ino vzhod Razlivaj svojih vodd teke. Ljubezen sveto obnovite tam, Slavite si svetoven hram !» Fr. Sušil. Še nekoliko trenutkov in praznovali bomo mi, a z nami vsi bratimski slovanski narodi prepo-menljivo leto 1885 — tisočletni spomin smrti velikega našega apostola sv. Metoda. Središče te slavnosti bo gotovo posvečeni Velebrad, od koder se je pred tisoč leti ko blisk raznesla otožna novica po široki domovini od Balte do črnega morja: „Oče Metod je umrl." — Svetišče velehradsko se je uže obleklo v prazuično opravo in sem na Ve-lehrad bodo celo leto 1885 zahajali bratje vseh pokrajin, kajti Slovan povsod brate ima, da bi se vdeležili slavnosti leta 1885. Slavnostnemu odboru velehradskemu je za dostojno slavo poskrbeti in vse pripraviti, kar bi jo poviševalo. Ta odbor si je tudi postavil nalogo, vstanoviti za celo leto posebno čitalnico, kjer bodo razpoložene novine in strokovnjaški časopisi naši in vseh slovanskih narodov, in kateri bodo pristopni vsem popotnikom velehradskim. Takošna čitalnica bode gotovo vsakega milo osupnila. Gotovo je primerno, da bi časopisi proslavljali sv. Cirila in Metoda, ki sta po razsodbi „očeta narpda1* Frančiška Palackega blazega spomina i n8.križem prinesla prvo knjigo, vložila temelj literaturi in začela vrsto pisateljev kot najdostojnejša“; bila prva učitelja slovanske vzajemnosti in noseča celi narod brez razločka v svojem srci, dala nam vero, omiko in zgodovino. Razne vesti. — (Šti riindvaj set nevest.) Iz New-Yorka se poroča: Pred nedolgim bilo je opazovati na tako zvanoin prostoru ,Castle-Garden‘, kjer se navadno zbirajo iz druzih delov sveta došli tujci, sledeči zanim-ljivi prizor: Uže nekoliko dnij zaporedoma zbiralo se jo tam 24 mladih, krepkih mož, ki so z veliko nemirnostjo pričakovali prihod ladij. Koga da pričakujejo, ali kaj da sploh tukaj iščejo, bila je velika tajnost. Vender zagrinjalo skrivnosti se je pretrgalo, ko dospe parnik ,Vora‘. Med 418 popotnimi bilo je tudi 24 lepih, mladih deklic, v starosti od 17. do 24. leta, ki so z vso silo drvile se iz gnječe ter hitele na prostor, kjer so bili zbrani mladi možje. Stvar je bila ta. Ti možje bili so doma iz Mauch-Chunka v Peimsjlvaniji, kjer imajo službo pri ondotnih rudokopih. Tam ozirali so so zastonj po ženskih in bilo jim je nemožno, najti zvesto žensko srce. Čitali pa so, da je v Kossuthu na Ogerskem mnogo preveč žensk, tako, da jih le manji del pride do moža. Zatorej poslali so tja svojega poslanca, ki je imel preskrbeti jim nevest, in glej, dobil je kmalu 24 deklet, ki so se odločile, zapustiti svojo domovino in roko in srce darovati tujim, nepoznatim možem. Le-ti bili so videti zolo srečni in zadovoljni. A da ne nastano med njimi kak prepir in da bi se dva ne pulila za jedno, srečkaK so med seboj za neveste. Ko jo bilo to dokončano, podal je vsaki svoji roko in vseh 24 srečnih parov odpeljalo se je potem domov na ženitovanje. Domače stvari. — (Najvišji dar.) Nj. veličanstvo presvitli cesar podaril je za popravo cerkve v Stehanji vasi sto in petdeset goldinarjev iz Najvišje zasebne blagajnice. — (Imenovanja na Primorskem.) Mini-sterski predsednik kot vodja ministerstva za notranje zadove je okrajnega komisarja Germana Zuocha imenoval namestniškim tajnikom za Primorsko. — (V ojaStvo.) Divizija c. kr. 12. topniCarakega polka, katera ima iz Celovca se presolit v Ljubljano, ne pride ob določenem času sem, ker so jej konji oboleli za smrkljem. Bolezen je med njenimi konji tako hudo razširjena, da so morali do zdaj uničiti uže 8 k6nj. — (Imenik ljubljanskih volilcev) za volitev jednega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne 2. junija t. 1. izvoliti, razpoložen je 9ega do vštetega 16. dne t. m. v magistratnem ekspeditu za splošno pregledovanje. Ugovori zoper ta zapisnik, bodi si, da je vanj kdo za volitev neopravičen upisan, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, morajo vložiti se naj pozneje do zadnjega gori določenega, to je 16. dne t. m. Ugovori po preteku tega dnč vloženi, se bodo zavrnili kakor prekasni. — (Gosp. Viktor Globočnik,) notar v Za-tičini, preseli so v Kranj, kjer bode dne 15. t. m. pričel svoje poslovanje. — (Gospod Alojzij Vavpotič,) telegrafski uradnik v Trstu, znani naš domači umetnik na citre, izdal je ravnokar lično knjižico o zgodovini citor. Knjižica (v nemškom joziku) dobiva so v Lloydovi tiskarni v Trstu. — (P. n. čitatelje) opozarjamo na program g. prof. Šukljeta, kateri so nam jo danes doposlal in katerega prinašamo na drugem mestu. — (Potovanje na Volehrad.) Na drugom mestu podajemo dopis, katerega nam je poslal slavnostni odbor z Velohrada kot poziv k potovanju na Volehrad. Kdaj so bode odpeljal vlak od tukaj v Prago in na Velehrad, nam za danes podrobno še ni možno poročati, ker nam tukajšnji odbor za priredbo vlaka na Velehrad in v Prago ni izvolil doposlati programa; obrnili smo se torej do odbora na Velehrad, kateri nam bode gotovo prijazno dal pojasnil, katera bodemo potem takoj obznanili. — (Z južne železnice.) Na južni železnici po dnovi med Dunajem in Reko vozeči jadrni vlaki imajo tudi direktne vozove prvega in druzega razreda, da se tako v Opatijo potujočim prihrani neprijetno prosedanje iz jednega voza v druzega na postaji Št. Petor. — (Posnemanja vredno.) Gosp. Gustav Tun-nies v Ljubljani zaukazal je, da se v njegovi tovarni za stroje, kjer dela nad sto delavcev, v kantini ne smejo prodajati več žgane pijače, marveč samo vino. Odkar je v veljavi ta narodba, delajo delavci mnogo bolj pridno in vztrajno ter so veliko bolj zdravi. Naj bi imel mnogo posnemovalcev! — (Na ljubljanskem bogoslovskom učili š č i) je razpisano učno mesto za fundamentalno teologijo in dogmatiko in bode 28. t. m. pismena, 29. pa ustna poskušnja. — (Vreme.) „Majnik zlati" prinosol je s soboj zel6 neprijetno vreme; skoro vsak dan dežuje. Sinoči okolo 10. ure pa jo nastal hud vihar, da se nam 1° zdelo, kakor bi bile kje na Krasu. Danes ves dan žujo, raz sneženih gora pa vejejo ledeni vetrovi. Nebo prevlečeno je s temnimi oblaki in malo nam daje upanja na lepo vreme. „Le enkrat daj še majnik zlat>i da zorni gledam tvoj obraz!. . . . — (Včerajšnji živinski somenj) bil je slabo obiskan. Prignalo se je na sejmišče 604 k°' niadjo konj volov, krav in tolet. Cona klavni živini j° bila nizka. Konj bilo je precej in lopih tor se jil> J° mnogo prodalo. — (Ostrupil) je žagar M. Debršek v Velonji pri Celji svojega hlapca B. Kranjca, da bi dobil sto goldinarjev, katero jo hlapcu kot plačilo izplak1, — (Iz Trsta) se poroča: Ivan Kondič, kipar, kateri je krasni grobni spomenik za Gorupi'0 družino na Reki dovršil, izdelal je ravnokar nov na" grobni spomenik za obitelj Jankovič na tukajšnje111 srbskem pokopališči. Ta spomonik sme se meriti s Pr vim. Deklica v ercegovski noši sedi na grobu ter s trakom cvetice; zadnja stran jo okrašena z 1,12(111 tinskim mozaikom. Strokovnjaki izrokajo so o to® ^c*u ■l največjo pohvalo. Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“ Budimpešta, 8. maja. Pred tukajšnjim sodiščem pričela se je danes konečna obravnava Protl Emeriku Valentiču, morilcu Veronike Pešek in ina*e Roze Budaj. Zatoženec prizna, da je dovršil zločin dvojnega umora ter tatvine 31 gld. Na to se zaslišale priče, katerih je bilo poklicanih najst. Več prič izpovč, da je bil Valentič V P)Ja' nosti zelo krut in krviželjan. Kadar je prišel pUal1 domov, zbadal je vselej z nožem mačko. Na ne' zdravo strast opiral se bode zagovor. Razsodba bode zvečer objavila. Petrograd, 8. maja. Štirinajstletna hčerk* črnogorskega kneza je včeraj v tukajšnjem lenskem samostanu za plučnico umrla. Včeraj s*111 došla knjeginja je našla hčer uže mrtvo. London, 8. maja. V dolenji zbornici je naznanil Northcote predlog, s katerim se bode obrnil proti dovolitvi 11 milijonov kredita, dokler ne bode vlada povedala, čemu ga misli porabiti. London, 8. maja. Poročilo iz Kalkute pi'aVl’ da se je v Rangoonu prikazala kolera. Rim, 8. maja. Po daljši debati o kolonij^01 politiki, pri kateri je Depretis v imenu vsega J*8" bineta izrekel solidarnost z Mancinijem, vsprejf*9 je zbornica v znanje Mancinijev odgovor na l°' terpelacijo o vnanji politiki s 158 proti 97 g'a' sovom. Telegrafično borzno poročilo z dač 9. maja. .j J.0& Jodnotni drž. dolg v bankovcih.........................iJg.gO » » » > srebru.......................... Zlata renta........................................... • b°L avstr, renta...........................................as4'^' Delnice n&rodne banke.................................... Kreditne delnice......................................... London 10 lir sterling...................................... 9-8^ 20 frankovec................................................. 5- 86 Cekini c. kr................................................6l‘0& 100 drž. mark............................................ Meteorologično poročilo. S Q Oas opazovanja Btanjo barometra v ram Torapo- ratnra cJ 7. zjutraj 733'29 12-8 2. pop. 731-09 20 0 GO 9. zvečer 733-17 14-2 Votrovi Nobo Mo-krina v m*11 vzh. sl. jjzpd. sl. zpa. sl. obl. d. jB. * 9-1° dež Važno za častnike in vojake! Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg na Kongresnem trgu št. 2: Službovnik za o. kr. vojatvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr. Službovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., III. del 20 kr, (slovcnsko-nemžki). Garnizonska in stražna služba, 30 kr. (sloven-sko-nemški). Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski). Slovnioa vojaška, 1 gld. Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr. (28) 13 lSE5H5HSB5H52SHSBSHEB5č!5H£rHSHSHffasa5B5B5BS^. Umetne m zoloe In. zo"boT7-ja,| vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez jr vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse g jjj zobne operaoije (39) 12 u zobozdravnik A. Paicliel, [J poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ^5 isasasasHSiSEsasasBasasasasasasasEsasas' KKKKXKXXXIX*XXKKKK X X X X X X X Oznanila in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Dn-naji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). * X X xl I* X X XXXXXXXXXHXXXXXXXX Velikanske izgube, katere so zadele vžliko londonsko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Conip., pri najnovejšeni padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja- Postelje so skoro tu narisani slične. joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po ba-jeviti, tii še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in hrezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine. F. Bugdnyi zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse. Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-fese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mog6 lehko skupaj skladati, dAje prednost pred lesenimi. (21) 10—8 Blago za obleke rajne {za : le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 3'10 metrov ( za gld. 4,96 iz dobre ovčje volne; za ! » > 8,— » boljše » » jodno obleko l » > 12,40 » jako fine j> » Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča to Stikarofsky eme fa/torišlca, zalogfa, v Brnu. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej pri- moran, take ostanke po jako nizkih fabrlških oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—14 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Ivan Lapajne v Krš je izdal sledeče knjige in knjižloe za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. (45) 30-6 Kisla voda, kopelišče Radvanj m Vsled obilega ogljenokis lika, natrona , in lithiona je rad-vanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, kam nji v žolči, mehurji in ledvicnli, zlati žili, hrambo rici, bralioru, zlatenici, želodeč-nih boleznih in pri kataru v obče. Kopelji, stanovanja in restavracija po ceni. s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli ,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotoveje zdravilo. 52—1 (81) Cesarsko in eksportno pivo -v e te Is: 1 e n. i c a, la. priporoča A. M ayerjeya trgovina piya v steklenicah v Ljubljani. (l) 51—20 m p UjTi [fjdi H S1 J, novo izumljena prekomorska štupa pomori stenioe, bolhe, ščurke, molje, štrigalioe, muhe, mravlje, stanoge, buljavke (tičjo mleko), sploh vsa mrčesa, z neko skoro čeznatorno hitrostjo in gotovostjo tako, da od nahajajoče mrčesno zalege ne ostane nljedna sled. Pristno in po coni se dobiva v Andelevi lekarni 13 ,pri črnem psu1 Hišna ulica 13. (Dominikanska ulica 13, Retezovo (vorižno) ulice 11) v Pragi. V Ljubljani prodaja to štupo gospod Albin Slitsclier, trgovec; v Feldkirohnu (Koroška) gospod A. Z w er g er, lekar; v Doberli vasi (Koroška) gosp. R. D. Taurer. (72) 10—2 Zaloga v deželi povsodi, kjer so dotični plakati izobešeni. OS Preselitev in otvorenje prodajalnice. Trudeč se, mnoga leta od mojih p. n. odjemnikov meni izkazano zaupanje v vsakem oziru opravičiti in da ustrežem potrebam po večjem prostoru, ukrenil sem, preseliti mojo slaščičarno v novo zgradjeno hišo na Kongresnem trgu Nisem se strašil ni truda ni stroškov, da pretvorim mojo slaščičarno v prekrasen etablissement, in se bom, kakor do sedaj, trudil i v bodoče, da zadovoljim vse moje odjemnike s pazljivo postrežbo ^in izbranim blagom. Zlasti opozarjam na moje gorke napoje, na pr.: kavo, čokolado, čaj, punč itd., daje bom imel. kakor do sedaj, vedno na razpolaganje najfinejšo zmrzlino v največjem izbiru in tak6 omiljeno ledeno kavo, ledeno čokolado, punč A la glalj»na' Izdeljuje se perilo tudi natanko po meri, suk-neni vzorci in ilustrovani cenilniki razpošiljajo se franko. f66) 1 U Passiva* Aktiva 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Za tekoči račun (konto-korrentne terjatve) Dvojljivi račun delničarjev...................... Tekoči račun kreditnega društva . • • • Dvojljivi račun » » • • • • Effektni račun................................... Rimesni račun A.................................. Rimesni račun B.................................. Troški........................................ • Najmarina........................................ Služnine ...».................................... Davki . . . .................................... Za pokriti kredit. . . • • • • • ; • • • Račun troškov Avg. Tschinklovih smov . . Kranjska hranilnica v Ljubljani.................. Račun blagajnice.............................. 88 808 343 702 19 375 6 762 5 287 77 058 75 181 970 428 2 248 55 1770 923 115000 3 575 741146 V Ljubljani v dan 30. aprila 1885. 43 28 99 04 50 Akcijna glavnica Akcijne obresti.................................... Kreditnega društva poroštveni zaklad. . . . Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad Račun rezervnega zaklada krediLnega društva Za tekoči račun (konto-korrentni dolgovi) Rimesne obresti A . ......................... Rimesne obresti B............................. Obresti za pokriti kredit ....... Giro................. Račun prvega 257o poplačanja pri giro-konto Provizije.................. Obresti za tekoči račun Mobilije................... Račun dobička in izgube 150000 56 21532 2 944 2 663 37 460 3 200 3 778 529 515 030 1850 92 414 460 1135 741 146 (82) Mayer s. r. Kranjska eskomptna družba v likvidaciji. Jos. Luckmann s. r. Za knjigovodstvo: Fran Zeschko s. r. Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. KIeinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.