Seaway se pripravlja na odprtje nove ladjedelnice v Tržiču V Moraru rešujejo problem smradu Stojan Spetič ocenjuje aktualno politiko slovenske manjšine ter odnose med levico in Demokratsko stranko /2 Po širitvi kamnoloma pri Devetakih bo poskrbljeno tudi za gmajno Primorski Dileme evropske identitete Martin Brecelj Živimo v času globalizacije, v katerem klasične nacionalne države niso več absolutni politični subjekti. Vse bolj se uveljavljajo globalni akterji, kot so Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, muslimanski svet, Latinska Amerika - se pravi nekako to, čemur Samuel P. Huntington pravi civilizacije. In kakor je jezik temeljno vezivo narodov, tako je religija značilen cement civilizacij. Državljani Evropske unije v tem smislu ne moremo ne biti kristjani. Vendar to ne pomeni, da sprejemamo eno izmed krščanskih veroizpovedi, ampak da se prepoznavamo v sistemu temeljnih vrednot, navad in obredov, tudi mimo teološke nadgradnje (če hočemo, mitologizacije) posameznih cerkva in vernikov. V podobnem smislu smemo trditi, da so Rusi pra-voslavci, Indijci hindujci, Kitajci konfucijanci, Japonci šintoisti itd. Bolj kot o veri bi morali pravzaprav govoriti o civilni religiji, bolj kot o krščanstvu o post-krščanstvu. Mogoče ni odveč, da si prikličemo v zavest ta kulturno-zgo-dovinski kontekst, ko skušamo razumeti nasprotujoča si stališča, ki jih je izzvala včerajšnja razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice glede izobešanja križev v italijanskih državnih šolah. Evropsko sodišče meni, da razpela ne sodijo v javne učilnice, ker kot verski simboli kršijo načelo verske svobode in sploh laične države. Z drugimi besedami, ni sprejemljivo, da bi državna šola vsiljevala takšno ali drugačno veroizpoved, saj bi kršila temeljni vrednoti svobode in enakosti državljanov ter s tem teptala najvišje dosežke evropske civilizacije. A po drugi strani ni nujno, da vidimo v izobešanju razpel v javnih šolah kršenje načela laičnosti države. Italijansko ustavno sodišče je v okviru istega postopka, ki je rodil včerajšnjo razsodbo v Strasbourgu, zavzelo stališče, da je križ tudi simbol italijanske zgodovine in kulture, vključno načel enakosti, svobode in laičnosti države. Očitno se je nanašalo na identiteto evropske civilizacije, ki ne more ne biti krščanska oz. post-krščanska v uvodoma nakazanem smislu. Gre za dve legitimni stališči, ki sta se pojavili tudi ob snovanju ustavne listine Evropske unije oz. sedanje Lizbonske pogodbe, ne da bi našli prave sinteze. Mogoče ni odveč spomniti, da so se svoj čas s podobnimi dilemami ubadale nacionalne države, ki obsegajo narodne manjšine: naposled se niso odpovedale rabi svojih nacionalnih simbolov v imenu spoštovanja manjšinskih pravic, ampak so svojim simbolom skušale dati širši pomen, sprejemljiv tudi za manjšine. dnevnik SREDA, 4. NOVEMBRA 2009 št. 261 (19.660) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EVROPSKA UNIJA - Potem ko je češko ustavno sodišče razsodilo, da je skladna s češko ustavo Klaus podpisal Lizbonsko pogodbo Veljati bo predvidoma začela 1. decembra - Veliko zadovoljstvo v Evropi SLOVENIJA - HRVAŠKA - Reševanje mejnega vprašanja Pahor in Kosorjeva bosta danes podpisala arbitražni sporazum LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj napovedal, da bo danes v Stockholmu z Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Pred ratifikacijo sporazuma v državnem zboru pa bo slovenski vladi predlagal, da sporazum da v presojo ustavnemu sodišču. Pahor je napovedal tudi, da bo Slovenija v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju državnemu zboru v času ratifikacije sporazuma predlagala sprejem slovenske enostranske izjave. na 3. strani PRAGA - Češko ustavno sodišče je včeraj odločilo, da je Lizbonska pogodba v celoti skladna s češko ustavo, nakar je češki predsednik Vaclav Klaus novo pogodbo EU končno podpisal. S tem je zaključil ratifikacijski postopek na Češkem in omogočil uveljavitev nove evropske pogodbe. Ta bo predvidoma začela veljati 1. decembra, že sredi novembra pa se bo zbral evropski vrh, da bi pripravil vse potrebno in se med drugim dogovoril o tem, kdo bo prvi stalni predsednik EU in kdo njen zunanji minister. Češko ratifikacijo pogodbe so v Evropi po pričakovanjih pozdravili. Na 13. strani SSG: na prefekturi šele 11. novembra Na 7. strani Naš intervju: Adrian Grant, biograf Michaela Jacksona Na 8. strani V Trst prihajajo tri »velike« ženske Na 10. strani Za zapahi tudi italijanski člani kriminalne mreže Na 16. strani Selitev v dvorec razbremenjuje proračun Na 16. strani ITALIJA Evropsko sodišče proti križu v šolah STRASBOURG/RIM - Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj presodilo, da križi v javnih šolah kršijo svobodo do laičnega izobraževanja. Italija z razpeli v javnih šolah naj bi kršila pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojimi prepričanji, pa tudi omejevala pravico otrok do tega, da verujejo ali ne. Italijanski škofje so razsodbo sodišča v Strasbourgu odločno zavrnili. V odzivih italijanskih političnih predstavnikov prevladujejo kritični toni, vlada pa je napovedala, da bo vložila priziv. Na 6. strani TRST - Slovesna maša v stolnici sv. Justa Praznik zavetnika z novim škofom TRST - Tržačani so včeraj praznovali svojega zavetnika sv. Justa. Kot običajno je bil glavni dogodek slovesni verski obred v stolnici na slovitem griču, pomembno mašo pa je prvič daroval novi tržaški škof Giam-paolo Crepaldi. Svojo homilijo je začel z opisom lika tržaškega zavetnika, zaključil pa z ugotovitvijo, da se lahko Trst začne spet razvijati v duhu civilnega prijateljstva, s pogumnim in inteligentnim pogledom v prihodnost. Pri maši je sodeloval Crepaldi-jev predhodnik Evgen Ravignani, v polni stolnici so bili navzoči tudi predstavniki oblasti. Na 9. strani Slovenija turistična »top« destinacija Na 18. strani PLINOVODI Slovenija pod vplivom Gazproma? MILAN - Gospodarski dnevnik Il sole 24 ore je prepričan, da je odklonilno stališče Slovenije do ža-veljskega terminala pogojeno od ruskega energetskega giganta Gazprom. Glavno besedo pri uplinje-valnikih vsekakor nima okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo, pač pa minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola, ki odloča o lokaciji terminalov. Tržaški župan Roberto Dipiazza se na pogajanjih z družbo Gas Natural zgleduje po lokalnih upravah na Siciliji, ki skušajo za uplinjevalnik čim več iztržiti. Na 7. strani 2 Sreda, 4. novembra 2009 ALPE-JADRAN / MANJŠINSKA POLITIKA - Pogovor s Stojanom Spetičem »Na Rim pritiska le Ljubljana, manjšina pa igra vlogo statista« Perspektive levice in odnosi z Demokratsko stranko - »Odnosi med SSO in SKGZ na bazi boljši kot na vrhu« TRST -Primarne volitve Demokratske stranke so nekako uvedle novo politično »sezono«, v kateri hoče aktivno vlogo igrati tudi levica. Tako vsaj pravi Stojan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov. Najprej smo mu postavili vprašanje, kaj se dogaja na levi od Demokratske stranke, če se sploh kaj? Marsikaj. Čeprav nas je izločitev iz parlamenta potisnila v senco, daleč od žarometov. Levica je prisotna na delovnih mestih, v šolah, javni upravi, skratka tam, kjer kriza poraja družbene konflikte. Išče predvsem nove oblike delovanja. Novosti so predvidene tudi za našo manjšino. Za kakšne novosti gre? V teku je proces združevanja komunistov in levih socialistov v federacijo, ki je po mojem zametek novega političnega osebka, kakor je Die Linke v Nemčiji. Konec meseca bo federacija imela svojo ustanovno skupščino v naši deželi, prve dni decembra, po rimski manifestaciji proti Berlusconijevi vladi, ki jo prirejamo skupaj s stranko Antonia Di Pietra, pa za vso Italijo. Kakšna naj bi bila ta nova levica? Gre za pluralno, a enotno levico, ki se ne boji lastne istovetnosti in zgodovine. Taka, kakor je potrebna sedaj, ko je desnica čedalje bolj agresivna do ustavnega reda in iz dneva v dan krči prostor svobode in demokracije. Na primarnih volitvah Demokratske stranke sta prevladala Bersani v Rimu in Debora Serracchiani pri nas. Mislite da to odpira nove perspektive sodelovanja na levici? Zdi se, da Bersani opušča prejšnjo samovšečnost, ki je Berlusconiju utrla pot na oblast in navezuje dialog z demokristjani, a tudi z levico in komunisti. Videli bomo, če bo kaj kruha iz te moke. Debori Ser-racchiani sem voščil za zmago, pozneje sva Stojan Spetič je precej kritičen do aktualne politike slovenske manjšine kroma se tudi pogovorila po telefonu. Poudaril sem, da smo lojalno in pozitivno sodelovali v deželni Demokratični zavezi. Predvidoma se bova tudi srečala. Prodijeva koalicija je leta 2006 premagala Berlusconija, a tudi zaradi notranjih razprtij potem ni bila sposobna vladati. Kako preprečiti, da se to jutri v primeru volilne zmage ne bi ponovilo? Prodija je rušil Veltroni, zrušil pa Mastella, to čivkajo vrabci na strehi. Potem je na oblast prišla prevratniška desnica, ki skuša izničiti ustavo, porojeno v odporništvu, da bi v Italiji postavila avtoritarni populi-stični režim. Da to preprečimo, je potrebna enotnost celotne opozicije v parlamentu in v družbi. Ubraniti moramo ustavno demokracijo in spremeniti krivični volilni sistem. Svojo moč morata levica in reformi-stična sredina dokazati na pomladanskih upravnih in deželnih volitvah. Čas bo pokazal, kdo naj vlada in če nam bo s skupnimi močmi uspelo poraziti desnico. To ne bo ravno enostavno.. Važno je, da demokrati sedaj razumejo nesmisel dvostrankarskega sistema, na katerega so stavili, medtem ko Italija potrebuje učinkovito in spoštljivo koalicijo leve sredine. Njen temelj naj bo uresničenje ustavnega programa. Upam le, da demokrati ne bodo spet prisluhnili sirenam Berlusconijeve desnice, ki jim ponuja kompromise (tudi DAAlemo v EU), če bodo nadaljevali z mehko opozicijo. Prejšnji torek ste tudi vi sodelovali na okrogli mizi v Slovenskem klubu v Trstu o organiziranosti in razvojnih vizijah slovenske manjšine. Kakšne vtise ste odnesli s tega soočenja? Ne vem, čemu je ta razprava koristila, saj je le potrdila razhajanja med krovnima organizacijama. Manjšina ima svojo razvojno vizijo, vendar ni konkretna, dokler nam oblast krči sredstva in pravice. Tudi tiste, ki so zapisane v zakonu. Žal se nekateri zadovoljujejo s polovičnimi rešitvami in nižanjem njihove itak nizke ravni. Kaj imate v mislih? Kriza SSG in krčenje državnih proračunskih sredstev bi zahtevala splošno mobilizacijo manjšine in vseh italijanskih demokratov. Predlagali smo krizni štab, a zaman. Mene osebno so v Klubu presenetila ne toliko različna stališča med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, na katera smo že vajeni, kot zelo različne vizije o položaju in prihodnosti manjšine, ki so prišla do izraza med Rudijem Pav-šičem in Dragom Štoko. Kaj menite o tem? Demokrati in SSk so vezani s politično pogodbo, a se samo kregajo med seboj. Prej ali slej bodo morali potegniti črto in nehati s sprenevedanjem. Kaj pa SKGZ in SSO? Kar zadeva SKGZ in SSO so na bazi stvari enostavnejše, na vrhu pa interesi, ki porajajo nesoglasja. Ne preostaja nam drugega, kot da razhajanja spremenimo v pozitivno kompetitivnost. Vi ste »dali skozi« raznorazne enotne delegacije, skupna predstavništva in več ali manj razširjena manjšinska omizja. Mislite, da smo danes na slabšem ali na boljšem? Odločno na slabšem. Zakaj pa? Pritisk na Rim prepuščamo ljubljanski vladi, sami igramo le vlogo statistov. Za krizo SSG smo se enkrat sestali. In to je vse. Predvsem pa imamo zakonsko opredeljen organ, to je paritetni odbor, ki spi spanje pravičnega, medtem ko bi moral delati s polno paro. Kaj očitate odboru? Zdi se, kakor da paritetni noče motiti oblastnikov in jim prepušča zadnjo odločitev. Poglejte primer dvojezičnih tabel na Tržaškem, kjer odloča župan Dipiazza, paritetni odbor pa kakor minister Gregor, ne reče nič. S.T. DEMOKRATI Prenova stranke je nujno potrebna VIDEM - Primarne volitve so dokazale, da Demokratska stranka nujno rabi ne samo korenito prenovo, temveč tudi nova notranja pravila. V to je prepričana kandidatka za deželno tajnico stranke Maria Cristina Carloni, ki meni, da se morajo demokrati še bolj odpreti družbi. Carlonijevo precej skrbijo razhajanja v taboru, ki je na primarnih volitvah podpiral novoizvoljeno deželno tajnico Deboro Serracchiani. Deželni pristaši kandidata za državnega tajnika Ignazia Marina so prepričani, da sta dva mandata povsem dovolj za vse izvoljene predstavnike stranke in to od parlamenta navzdol. Primarne volitve so vsekakor potrebne tudi za sestavo kandidatnih list. O kandidaturah za senat in za poslansko zbornico so doslej odločali v Rimu, po novem pa bi morale odločitve pasti na deželni ravni. Novoizvoljena deželna skupščina Demokratske stranke se bo na umestitveni seji zbrala v ponedeljek, 9. novembra ob 18. uri v Palmanovi. Na zasedanju bodo formalno potrdili izvolitev Debore Serracc-hiani za tajnico v FJK, nakar bo slednja predstavila skupščini smernice svojega dela in tudi ekipo, ki ji bo pomagala pri delu. Na sejo v Palmanovo so vabljeni tudi članice in člani nove državne skupščine stranke, ki so bili izvoljeni v Furlaniji-Ju-lijski krajini. ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina LADJEDELNIŠTVO IN MOLEKULARNA BIOMEDICINA: DEŽELA VLAGA V RAZISKOVANJE RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU LADJEDELNIŠTVA IN REKREACIJSKE NAVTIKE RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU MOLEKULARNE BIOMEDICINE Cilj razpisa je spodbujanje usposobljenosti - na državnem in svetovnem tržišču -deželnih podjetij, ki delujejo na področju ladjedelništva in rekreacijske navtike ter s tem povečati njihov nivo znanja, tehnične in ekonomske sposobnosti. Na podlagi razpisa lahko financiranja pridobijo tisti projekti, katerih je s finančnega vidika prevladujoča dejavnost industrijsko raziskovanje. Razpis je torej namenjen vsem podjetjem, ki delujejo v proizvodni verigi ladijskih konstrukcij in gradnji rekreacijskih plovil, vključno tistim, ki se nahajajo na začetku ali na koncu omenjene verige in so s tema dejavnostima povezana. Dodelitev sredstev je namenjena projektom na področju molekularne biomedicine, katerih cilj je razvojna in raziskovalna dejavnost, s prevladanjem industrijskega raziskovanja. Razpis zaobjema tiste tematske sklope molekularne biomedicine, ki predstavljajo oporne točke na deželnem nivoju in so lahko zanimive na državnem. To so patologije srca in ožilja, rakasta obolenja in nevrodegenerativne bolezni. Aplikacije pozitivno učinkujejo na izboljšanje kakovosti življenja posameznika, s posebno pozornostjo za šibkejše osebe. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani dežele (www.regione.fvg.it) v sekciji namenjeni ROP FESR. NALOŽBA V NASO PRIHODNOST r.ECISNE AUTONOMA FRiyLI VeNEZIA giuua / ALPE-JADRAN Sreda, 4. novembra 2009 3 slovenija - hrvaška - Reševanje mejnega vprašanja med državama Pahor in Kosorjeva bosta danes podpisala arbitražni sporazum Slovenski premier pa je na zasedanju OZP še povedal, da bo sporazum nato dal v presojo ustavnemu sodišču LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je na včerajšnji nujni seji odbora za zunanjo politiko napovedal, da bo danes v Stockholmu z Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Pred ratifikacijo sporazuma v državnem zboru pa bo vladi predlagal, da sporazum da v presojo ustavnemu sodišču. Pahor je v uvodnem nastopu napovedal tudi, da bo Slovenija v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudi-ciranju državnemu zboru v času ratifikacije sporazuma predlagala sprejem slovenske enostranske izjave. Kot pomembno je pri tem izpostavil, da hrvaška izjava ni del arbitražnega sporazuma, saj ni priložena podpisu sporazuma, do njenega sprejema pa ima sicer Hrvaška suvereno pravico. Švedsko predsedstvo EU pa je tudi seznanil, da če bi dalo pričevanje pod to enostransko izjavo Hrvaške, da sporazuma ne bo podpisal, ker bistveno spreminja status 3. člena sporazuma. Če bo Hrvaška sprejela enostransko izjavo, bo Slovenija sprejela svojo izjavo, je dodal. V njej bo zapisala, da v skladu z mednarodnim pravom hrvaška izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in da Slovenija šteje hrvaško izjavo za nesprejemljivo ter brez kakršnega koli učinka za nadaljnje postopke. Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem, še piše v izjavi. Medtem so iz urada vlade za komuniciranje sporočili, da je vlada na včerajšnji seji sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma med slovensko in hrvaško vlado z usklajenim besedilom sporazuma in da je slovenska vlada tudi sprejela omenjeno izjavo. Seja OZP je bila sicer sklicana prav zaradi obravnave poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma, in sicer od 30. septembra, ko je odbor že podprl sporazum, je ob začetku seje povedala predsednica odbora Janja Klasinc. Kot je ponovil Pahor, je arbitražni sporazum nastal na podlagi drugega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna, v katerem je Evropska komisija upoštevala večino slovenskih dopolnil. Po oceni Slovenije je komisija upoštevala bistvena dopolnila - glede sestave arbitražnega sodišča, nalog tega sodišča ter glede zapisa odločanja arbitražnega sodišča tako, "da z besedami odraža tista načela, ki v pravnem pomenu pomenijo načelo pravičnosti ex equo et bono", je dodal. Potem so potekala pogajanja, ki so bila po besedah Pahorja zelo zahtevna in naporna, vendar z iskreno voljo na obeh straneh, da pridejo do sporazuma, ki bo omogočil, da arbitražno sodišče pravično razsodi o meji med državama. Pojasnil je, da je Hrvaška v pogajanjih "najbolj napadla" dve določili - sestavo in nalogo arbitražnega sodišča, na koncu pa se je osredotočila na tretji člen, torej naloge arbitražnega sodišča, še posebej v točki 3b, ki zadeva nalogo sodišča, da določi stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Ker za Hrvaško ta naloga ni bila sprejemljiva, je prišlo do več pobud za spremembe, ki pa jih je zavrnil. Med njimi tudi pobudo, da bi relativizirali pomen 3. člena tako, da bi predsedstvo EU ob pričevanju ZDA sprejelo deklaracijo predsedstva, v kateri bi bilo zapisano, da nobeno določilo sporazuma ne prejudicira rešitve. Ob tem je glede ZDA dejal, da je država, ki je na njegovo prošnjo "nudila dobre usluge v pogajanjih". "Ko bo začelo delati arbitražno sodišče, bo v bistvu sporazum o reševanju meje prinesel s koncem dela arbitražnega sodišča tudi rešitev, na katero ne mi ne hrvaška stran ne bosta imeli vpliva, ampak se v sporazumu obvezujeta, da bosta rešitev sprejeli," je pojasnil. Če bo DZ vztrajal pri tem, "da mora poznati rešitev sporazuma, še preden ratificira pogodbo, se to lahko zgodi," je še dodal. Spomnil pa, da bo arbitražno sodišče začelo z delom s podpisom pristop- ne pogodbe Hrvaške z EU, nato pa se bo začel dolg proces ratifikacije te pogodbe v državah članicah EU. DZ pa ima suvereno pravico, da to pogodbo ratificira "kadar hoče in kakor hoče", saj ga arbitražni sporazum pri tem ne omejuje. Pahor je še napovedal, da bo po sredinem podpisu sporazuma "vladi predlagal, da ob sprejemu predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma pošlje ta sporazum na ustavno sodišče," ki naj pred ratifikacijo sporazuma presodi o skladnosti sporazuma z ustavo.Dodal je še, da ne nasprotuje temu, "da ljudje na referendumu odločijo o usodi arbitražnega sporazuma", da pa ga bo z vso odgovornostjo branil kot ugodnega za Slovenijo. "Po 18 letih smo prišli do predloga, ki bo, ko bo arbitražno sodišče zaključilo svoje delo, dokončno rešil vprašanje meje," je pristavil. Nato so poslanci začeli razpravo, v kateri je med drugim zunanji minister Samuel Žbogar pojasnil, da bosta premier Pahor in hrvaške premierka Jadranka Kosor v sredo v Stockholmu podpisala angleško inačico sporazuma. (STA) Borut Pahor in Jadranka Kosor sta prišla do podpisa sporazuma, do končne rešitve mejnega vprašanja pa bo pot še strma Deželni glavar Gerhard Dörfler in vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi Peter Karpf na predstavitvi progama jubilejnega 20. Evropskega kongresa narodnih skupnosti 2009 v Celovcu celovec - Predstavili 20. manjšinski kongres, ki ga bo 10. novembra odprl Heinz Fischer Osnovno vprašanje kongresa bo, ali smo vsi Evropejci, ali pa je še prostor za narodne skupnosti Univerze v Sibiuju (Romunija), ki se bo lotil perspektiv narodnih skupnosti v zraščajoči se Evropi. Predstojnik Oddelka za politologijo in sociologijo Univerze v Salzburgu bo sledil z referatom na temo »Od talilnega lonca do mozaika - globalizacija družbe ZDA«, temeljnih pravic in svoboščin etničnih manjšin v Evropi pa se bo nato lotil Gabriel Toggenburg z Evropske agencije za človekove pravice na Dunaju. Položaj Sintov in Romov v Evropi oz. Turkov v Nemčiji bosta osvetlila predsednik Centralnega sveta nemških Romov in Sintov Romani Rose in Andreas Goldberg s Centra za študije o Turčiji v Essenu v Nemčiji. »Slovenstvo v zedinjeni Evropi: zgodovinske izkušnje in razvojne možnosti slovenskih narodnih skupnosti« je tema predavanja Danijela Grafena-uerja z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Erdal Selmanovic, vodja kabineta podpredsednika Federacije Bosne in Hercegovine, pa bo podal analizo trenutnega položaja v svoji državi. Jubilejni kongres bodo zaključili trije avstrijski predavatelji: univerzitetni profesor Karl Woschitz s predavanjem »Kulturni spomin. Misli o ohranitvi iz razvoju identitete«, Georg Marschnig z Univerza na Dunaju s predavanjem »Kočevarji kot del evropske spominske skupnosti« ter predsednik ZSO Marjan Sturm, ki se bo lotil vprašanja, ali raziskovanje miru lahko pomaga pri reševanju etničnih sporov. Deželni glavar Gerhard Dorfler je predstavitev kongresa spet enkrat izkoristil, da bi novinarjem prikazal baje vzorno manjšinsko politiko koroške deželne vlade, Karpf pa je izpostavil pomembno vlogo svojega Biroja kot »servisne točke« v zvezi z vprašanji slovenske manjšine na Koroškem. Med drugim je Biro za slovensko narodno skupnost v preteklih 20 letih zabeležil približno 5000 stikov, opravil nad 2500 prevodov, zgradili strokovno knjižnico z nad 2500 izvodi ter oblikovali sodobno spletno stran, ki ima povezave z vsemi za manjšino pomembnimi ustanovami. Poleg doslej 19 Evropskih manjšinskih kongresov pa je Biro za slovensko narodno skupnost v preteklih 17 letih skupaj z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev izvedel tudi vsakoletni »Kulturni teden koroških Slovencev« s skupno 5000 obiskovalcev. Ivan Lukan koroška - Po »srečanju kultur« Konsenzna skupina zavrača očitke NSKS CELOVEC - Nastop t.i. konsen-zne skupine 25. oktobra na »kulturnem srečanju« pri Mariboru, na katerem so se v publiki pojavili tudi nekdanji SS-ovci, še vedno buri duhove na Koroškem. V skupni izjavi je kon-senzna skupina sedaj odgovorila na očitke Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je v odprtem pismo koroškemu dnevniku Kleine Zeitung nedvoumno kritiziral »izvoz koroške udobnosti« v Maribor ter obenem opozoril, da časnik v svojem poročilu niti z besedo ni omenil, da se je prireditve, na kateri sta bila glavna akterja člana konsenzne skupine, predsednika koroškega Heimatdiensta Josef Feldner in Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, udeležilo tudi »nekaj gospodov z oznakami SS na reverju«. Člani konsenzne skupine Marjan Sturm, Josef Feldner, Bernard Sa-dovnik in Heinz Stritzl (vsi štirje so se udeležili »srečanja kultur« v Mariboru) v skupni izjavi odločno zavračajo trditev, da konsenzna skupina ne bi zasledovala konsenza in sprave in da je pri prireditvi šlo za »pometanje zgodovine pod preprogo«. Konsenzna skupina v skupni izjavi izrecno poudarja, da njeni člani »najodločneje obsojajo zločine nacionalsocializma in se jasno in brezpogojno distancirajo od te miselnosti«. Absurdno pa je, če se kot »dokaz« za »pometanje zgodovine pod preprogo« s strani Narodnega sveta koroških Slovencev podtika konsenzni skupini bližina do tako imenovane Kameradschaft IV. Konsenzna skupina ob tem poudarja, da te skupine ni povabila na nobeno prireditev in tudi ne na »srečanje kultur« v Mariboru, ki jo mimogrede ni organizirala konsenzna skupina, temveč domača kulturna društva. Vse izjave na prireditvi pa da so merile v spravo in prekomejno sporazumevanje, je še poudarjeno v skupni izjavi, ki so jo podpisali Sturm, Feldner, Sadovnik in Stritzl. (I.L.) CELOVEC - »Smo vsi Evropejci, ali je le še prostor za narodne skupnosti?« je osrednja tema letošnjega jubilejnega XX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki bo 10. in 11. novembra potekal v Domu glasbe v Celovcu. Kongres bo slovesno odprl sam predsednik države Heinz Fischer, program pa sta v ponedeljek na tiskovni konferenci na sedežu koroške deželne vlade predstavila koroški deželni glavar Gerhard Dörfler in vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade Peter Karpf. Slednji je obenem predstavil tudi Biro za slovensko narodno skupnost, ki ga je pred 20 leti kot pododdelek direkcije urada koroške deželne vlade ustanovil nekdanji deželni glavar Jörg Haider. Biro so vsa leta vodili uradniki iz vrst slovenske manjšine, Karpf je prvi, ki ni koroški Slovenec in tudi ne govori slovensko, zato biro operativno vodi slovensko govoreči Thomas Kassl. Uvodni referat letošnjega jubilejnega kongresa, ki ga kot vsa leta prej organizira Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, bo imel ugledni strokovnjak za vzhodnoevropska vprašanja, publicist Paul Lendvai, na temo »Večine in manjšine v spreminjajoči se Evropi. Izkušnje, razočaranja in upanja«. Drugi dan kongresa se bo začel s predavanjem dekana Evangeličanske teološke fakultete 4 Sreda, 4. novembra 2009 GOSPODARSTVO ladjedelništvo - V industrijski coni v Tržiču so že začeli proizvodnjo Seaway uspešno izpeljal največjo slovensko naložbo v Italiji Uradno odprtje ladjedelnice pred božičem - Sodelovanje s Francozi TRŽIČ - »Rojen sem v Turinu, zadnjih dvajset let pa sem delal v Sanremu, kjer sem se v neki ladjedelnici ukvarjal s trženjem. Zdaj sem dva meseca tukaj, v ekipi, ki ima dobre potenciale,« nam je povedal Carlo Giordano, pooblaščeni upravitelj družbe Seaway Technologies Srl, ki se v tržiški industrijski coni pripravlja na »splovitev« svoje nove proizvodne dejavnosti. Hala ob kanalu je zgrajena, obala je opremljena, dokončati pa morajo še proizvodne naprave, vključno s pečjo, tako da računajo, da bodo nov proizvodni obrat uradno odprli pred božičem, nam je povedal Giordano. Seveda smo bili radovedni, kako ga je pot zanesla s Tirenskega na Jadransko morje. »V Sanremu sem delal v ladjedelnici, za katero sta projektirala tudi brata Jakopin, tako da ju poznam že dolgo in me z njima druži veliko prijateljstvo. Ko sta mi predlagala, da se jima pridružim v Tržiču, sem ponudbo sprejel, saj je šlo za nov izziv. Brata Jakopin sem vedno občudoval in cenil zaradi njune inovativnosti, hitrosti in fleksibilnosti, s katero se odzivata na spremembe in novosti,« je povedal glavni šef italijanskega podjetja skupine Seaway. Sicer pa smo se nanj in na Andreja Cunjo, ki pri družbi Seaway Technologies vodi projekte, obrnili zato, da bi izvedeli, ali dela za gradnjo ladjedelnice, ki se razprostira na 42 tisoč kvadratnih metrih in je zahtevala skoraj 25 milijonov evrov naložbe, tečejo po načrtih in kdaj bo proizvodnja stekla s polno paro. Povedala sta nam, da bo proizvodnja v celoti stekla v prvih mesecih prihodnjega leta, zdaj pa so še v fazi zaključevanja del, ko pri njih delajo mojstri iz Furlani-je, s Krasa, iz Slovenije, skratka, kot pravi Cunja, je njihovo osebje popolnoma multietnično. Enako velja za okrog 35 že stalno zaposlenih, ki so zamejci, Italijani, Slovenci, Furlani itn. V perspektivi se bo število zaposlenih, tako Giordano, povzpelo na 120 do 140 ljudi, od tega bo znaten del inženirjev oziroma visoko speciaqliziranih sodelavcev. Medtem se je v tržiško industrijsko cono priselil še en vodilni navtični proizvajalec, francoska skupina Bene-teau, ki je za svojo hčerinsko družbo Monte Carlo Yachts odkupila skoraj 50 tisoč kvadratnih metrov prostora ob kanalu, kjer bo razvijala znamko Monte Carlo Yachts. Ker pa Seaway oziroma projektantski studio J&J bratov Jakopin že leta sodeluje s francoskim navtičnim velikanom, je povsem naravno, da bosta sodelovala tudi v Tržiču. »Toda ni- Vhod v novo proizvodno halo, ki jo je Seaway zgradil v tržiški industrijski coni altran kar ne napišite, da Beneteau kupuje Sea-way!« nam je zabičal gospod Giordano, ker menda že krožijo tovrstna natolcevanja, ki pa nimajo nobene osnove. Nasprotno, skupini bosta sodelovali na osnovi dolgoročnega sporazuma o sodelovanju za razvoj novih modelov navti-čnih plovil. V perspektivi bo mogoča tudi podvojitev proizvodnih zmogljivosti, če bo seveda pozitiven odziv na trgu, ocenjuje Giordano, ki nam je povedal, da bo Seaway na osnovi sporazuma manjšinski lastnik terena, ki ga je odkupil Be-neteau za svojo ladjedelnico. Družbi sta torej neodvisni, poleg načrtov sodelovanja pri razvijanju in proizvodnji novih modelov, pa ju druži tudi lastniški odnos pri drugi tranši terena, ki ga je leta 2007 odkupil Seaway. Za konec se pomudimo še pri zanimivi podjetniški zgodbi bratov Jakopin. Arhitekt Jernej in zdravnik kardiolog Japec sta svoji karieri zamenjala za tisto, kar imata zares rada, in v tem postala najboljša na svetu. Oba odlična jadralca in vrhunska strokovnjaka sta po mnogih zapletih brez pomoči države in lokalne skupnosti na Zgoši pri Begunjah na območju nekdanje tovarne Sukno Za-puže zgradila industrijski objekt, v katerem je družba Seaway na podlagi znanja domačih strokovnjakov začela oblikovati in izdelovati serijska motorna in jadralna plovila. Brata sta v svojem studiu J&J design profesionalno oblikova- la jadrnice že od leta 1983, najprej za begunjski Elan, s katerim pa sta se razšla leta 1987. Seaway je nastal leta 1990, s 50 zaposlenimi, med katerimi je bilo 14 konstruktorjev - designerjev in 24 modelarjev, sta kot edina v Evropi izpeljala celoten razvojni postopek za serijsko izdelavo motornih in jadralnih plovil. Podjetje Seaway je leta 2001 dokapita-lizirala KD Group in postala 50-odstot-na lastnica, brata Jakopin pa sta obdržala vsak četrtinski delež in en glas več pri odločanju. Pred leti je Seaway kupil skandinavski blagovni znamki jadrnic Shipman in motornih jaht Skagen, katerih izdelava je bila na robu rentabilnosti, v slovenskem lastništvu pa sta izdelava in prodaja spet zacveteli. V štiriindvajsetih letih je po njihovih načrtih in orodjih nastalo 215 projektov, na podlagi katerih je petdeset ladjedelnic v 25 državah izdelalo več kot petdeset tisoč jadrnic in motornih bark. Seaway je postalo vodilno navtično podjetje v svetovnem merilu in eden največjih slovenskih izvoznikov znanja. Brata Jakopin trenutno tudi končujeta razvoj jadrnic Shipman 72 in 80, dolgih 22 in 24 metrov. V zadnjih letih je Seaway povečal število zaposlenih s 50 na sedanjih 184. V podjetju je zaposlenih kar 35 razvojnih inženirjev. Podjetje Seaway Technologies Srl v Tržiču je sicer največja slovenska naložba v Italiji. Vlasta Bernard napovedi - Bruselj s podobnimi kazalniki kot Umar V Sloveniji letos predvidoma 7,4-odstotni padec gospodarske rasti LJUBLJANA - Tako glede gibanj slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) kot glede ostalih makroekonomskih kazalnikov, predvsem inflacije in gibanj na trgu dela, se napovedi Evropske komisije ne razlikujejo pomembneje od jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so za STA poudarili na Umarju. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je urad pripravil septembra, je Umar za letos namreč predvidel 7,3-odstoten padec BDP, v letih 2010 in 2011 pa ob pričakovanem okrevanju zunanjega povpraševanja 0,9-oz. 2,5-odstotno rast. Evropska komisija je včeraj v jesenski gospodarski napovedi medtem ocenila, da bo Slovenija letos beležila zmanjšanje obsega BDP za 7,4 odstotka, v prihodnjih letih pa bo zabeležila 1,3- oziroma 2-odstotno rast. Tudi glede napovedi ostalih makroekonomskih kazalnikov, predvsem inflacije in gibanj na trgu dela, se napovedi ne razlikujejo pomembneje, poudarjajo v Umarju, kjer so v svojih napovedih podobno kot Evropska komisija predvideli, da bo gospodarska kriza na trg dela vplivala z zamikom in da bo poslabšanje kazalnikov na trgu dela dolgotrajnejše, kar se bo odražalo v počasni krepitvi potrošnje gospodinjstev. Po najnovejših ocenah Bruslja naj bi stopnja brezposelnosti v Sloveniji letos dosegla 6,7 odstotka, v prihodnjem letu 8,3 odstotka, v letu 2011 pa 8,5 odstotka, medtem ko je še spomladi komisija za letos omenjala 6,6-odstotno stopnjo brezposelnosti, za prihodnje leto pa 7,4-odstotno. Umar v svoji jesenski gospodarski napovedi sicer uporablja parameter stopnje zaposlenosti. Ta naj bi letos po pričakovanjih urada nazadovala za 2,4 odstotka, upadanje zaposlenosti pa se bo nadaljevalo tudi prihodnji leti, in sicer za 1,6 oz. 0,9 odstotka. V Umarju poudarjajo, da bo pričakovano okrevanje gospodarstev Evropske unije po napovedih Evropske komisije posledica tako izboljšanih zunanjih dejavnikov oz. okrevanja svetovnega go- spodarstva kot tudi obsežnih javnofi-nančnih ukrepov za blažitev posledic gospodarske krize. Ker pa bodo ti v prihodnjih letih zaradi postopne konsolidacije javnih financ najverjetneje umaknjeni, bo okrevanje gospodarstev postopno in počasno, na kar bo vplivalo tudi nadaljnje poslabšanje razmer na trgu dela, poudarjajo v Umarju. Glede na visoko vpetost Slovenije v mednarodne trgovinske tokove, kar je vplivalo tudi na močan prenos svetovne gospodarske krize na slovensko gospodarstvo, so tveganja za nižjo gospodarsko rast in potenciali za hitrejše okrevanje v Sloveniji, kot podobno ugotavljata tako Umar kot Bruselj, v največji meri povezana z okrevanjem evrskega gospodarskega območja in svetovne trgovine. Urad na podlagi lastnih pričakovanj glede makroekonomskih gibanj sicer ocenjuje, da brez korenitejših posegov v javnofinančne odhodke, povezane s strukturnimi reformami, v naslednjih letih ne bo mogoče doseči vrnitve k bolj vzdržnim javnim financam. (STA) Podjetje Weissenfels dobilo nove lastnike VIDEM - Na sedežu deželne uprave v Vidmu so včeraj podpisali pogodbo, s katero so likvidacijski upravitelji prepustili trbiško jeklarsko podjetje Weissenfels novim lastnikom, furlanski navezi, ki jo vodi podjetnik Azzano. »Danes se je končalo dolgo in težavno obdobje pogajanj, začenja pa se nova razvojna faza, ki mora vliti zaupanje vsemu deželnemu gospodarstvu,« je podpis komentiral deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani. Pogodbo so odobrili tudi sindikati, medtem ko je predsednik videmskih industrijcev Adriano Luci izrazil prepričanje, da se začenja novo proizvodno obdobje, ki bo podjetje hitro postavilo nazaj na trg. Illycaffe napovedal »vojno« Starbucksu NEW YORK - Tržaški proizvajalec kave Illycaffe počasi osvaja ameriški trg, saj njegovi naskoki na domačega velikana Starbucks začenjajo dajati rezultate. Kot je včeraj poročal Wall Street Journal, Illyjeva politika sklepanja pogodb z ameriškimi lokali za ekskluzivno dobavo kave dobro učinkuje, pa čeprav je skodelica kave Illy (v zameno za zajamčeno kakovost) dražja glede na konkurenco. Na osnovi programa, ki se imenuje Artisti del Gusto, dobavlja Illycaffe svojim odjemalcem v ZDA aparate za kavo espresso, skodelice, pa tudi tečaje za usposabljanje osebja. Trenutno je v programu 28 lokalov v ZDA, Illyjev cilja pa je, da se jim v naslednjih treh letih pridruži še najmanj sto. Stabucks pa kljub težavam v zadnjih mesecih ostaja tržni lider, saj ima samo v ZDA približno 11 tisoč barov. Pri Illyju trdijo, da obvladajo 10-odstotni delež ameriškega trga kave visoke kakovosti, ki sicer v celoti velja 48 milijard dolarjev. Vino iz FJK na sejmu vHongkongu VIDEM - Z deželnim prispevkom po zakonu št. 1/2005 in s podporo vi-demske trgovinske zbornice, deželnega sistema zbornic, zavoda ICE in hongkonškega sveta za razvoj trgovine je na mednarodni sejem vina v Hongkong odpotovalo osem proizvajalcev iz FJK, ki bodo poleg svojega vina razstavili tudi izbrano ponudbo tipičnih deželnih proizvodov. EVRO 1,4658 $ -q,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA B. novembra 2GG9 valute evro (povprečni tečaj) B.11. 2.11. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4658 132,25 1,4772 132,95 ruski rubel 43,0487 69,4720 43,1401 69,2950 danska krona 7,4422 0,89860 7,4424 0,90330 švedska krona 10,4635 10,3936 8,4300 češka krona 26,279 26,462 1,5093 estonska krona 15,6466 278,20 15,6466 275,28 poljski zlot 4,2860 4,2563 1,5958 avstralski dolar 1,6350 1,9558 1,6323 romunski lev 4,3015 3,4528 4,3060 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,5904 0,7091 2,6045 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2473 7,2410 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE B. novembra 2GG9 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,24156 0,39 0,27813 0,56219 1,18188 0,67 0,985 1,22125 EURIBOR (EUR) 0,426 0,72 1,001 1,236 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.693,76 € +541,87 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE B. novembra 2GG9 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,87 IMTTIDCI IDADA ")0 -1,23 -0 16 KRKA 1 UKA KOPER 70,50 -1,12 -0 11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 26,98 171,88 -1,19 TELEKOM SLOVENIJE 332,86 149,18 -0,27 -0,78 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,00 AERODROM LJUBLJANA 35,99 DELO PRODAJA - CTni +0,64 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 7,25 -4,61 ISTRABENZ 7,25 -4,61 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,94 - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 27,27 14,90 -1,59 -0,67 -021 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 469,00 208,60 +1,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 26,53 -2,38 -1,99 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. novembra 2GG9 -1,57 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,24 78,49 1658 -0,87 -0,65 +1 41 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,72 1 26 -3,38 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,92 1 02 -2,91 -3,62 -1 63 EDISON ENEL ENI 4,09 1686 -0,97 -1 69 FIAT FINMECCANICA 10,34 1162 -1,15 -0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,91 -1,97 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,80 1434 -2,52 +1 41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,34 -2,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,38 8,43 1 86 -0,68 -2,88 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,37 1179 +1,19 -1,94 -2 16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 20,3 +0,40 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,25 5,44 1 08 -0,31 -1,18 TENARIS TERNA 12,89 -2,78 +2,87 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,67 0,17 -0,28 -3,46 UNICREDIT 9,71 2,26 -0,87 -2,47 SOD NAFTE (159 litrov) 79,43 $ -q,21 IZBRANI BORZNI INDEKSI B. novembra 2GG9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.312,89 1.043,97 -0,60 -0,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 338,70 1.982,26 -2,77 +0,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.771,91 1.679.20 1.045,41 1.109.24 5.353,35 5.037.21 3.584.25 2.460,10 1.112,0 2.712,30 9.802,95 2.621,55 21.240,06 3.114,23 15.404,94 -0,18 +0,38 +0,24 +0,28 -1,43 -1,32 -1,52 -2,60 -1,63 -1,83 -0,90 -1,75 +1,22 -3,09 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 4. novembra 2009 s OGLEDALO Med resničnostjo dejstev in izkrivljeno zavestjo 55 Ace Mermolja_ Tržaški pisatelj Claudio Magris je opozoril na val populizma, ki preplavlja marsikatero evropsko državo, med njimi je tudi Italija. Populizem je manipulacija z množicami, ki verjamejo v izkrivljeno stvarnost, v zrežirano igro in ne v življenjsko resničnost. Mediji in novinarji nosimo nedvomno del krivde za rastoči populizem. Proti populizmu so edina zdravila znanje, kritična zavest in informacija, ki sloni na dejstvih. S temi izhodišči in zaradi teh problemov sem si med redkimi ambicijami, ki mi preostajajo, zastavil cilj ali vsaj željo, da dialogiram z mladimi oz. mlajšimi. To ne pomeni očetovskega odnosa, ampak posredovanje izkušenj, soočanje, ki je lahko tudi ostro in, zakaj ne, kritično. Pri tem početju sem tudi sam pripravljen sprejemati kritike, saj lahko "pogoltnem" tako konstruktivne kot destruktivne. Slednje bi mlajšim vendarle rad prihranil, a je življenje tako, da se moraš soočati tudi z destruktivnimi ocenami. Kako nanje reagiraš, je drugo vprašanje. Vsekakor je boljša destruktivna kritika od zlagane pohvale, ki te vodi v iluzijo. Pričel bi torej prav pri svojih mlajših kolegih novinarjih. Njim bi svetoval permanentno izobraževanje, veliko branja, metodo, da vedno poglobijo informacije. Pri majhnih časopisih je delo pogostokrat mrzlično, obenem pa rutinsko in po svoje tudi dolgočasno. Novinarski poklic je za ogromno večino piscev obrt, kot je to pravilno ugotavljal pokojni kolega Lucijan Volk. Vseeno pa ima naš poklic povsod neka pravila, svojo etiko in moralo. Pesnik ali pisatelj lahko črpata iz imaginarnega sveta in pripovedujeta zgodbe, ki se v resnici niso zgodile. Novinar ne. Ko novinar piše kroniko, lahko daje različne poudarke, njihova osnova pa so dejstva. Ko napiše mnenjski članek, je lahko subjektiven in manj bo avto-cenzure, bolj bo članek zanimiv. Mnenje ali daljše razmišljanje pa morata nujno sloneti na informacijah, na znanju in poznavanju stvari. Cilj je ponuditi bralcu razlog za razmišljanje, ki bo slonel na dejanskem problemu in ne v fikciji. Nadalje, če novinar napiše reportažo, bo pozornost usmeril na določene aspekte, druge pa opustil ali pa jim dal manjšo težo. To je neizbežno. Vseskozi pa je bistveno, da sloni novinarsko delo na dejstvih, na dogodkih, ki so se resnično zgodili. Pomemben je tudi kontekst, v katerem se nekaj dogaja. Časovna dekonte-stualizacija omogoča Berlusconiju, da grozi s komunizmom po komunizmu. Opažam, da mlajši in starejši kolegi večkrat prezrejo omenjene principe, ne poglobijo svojih informaciji in nudijo bralcem zavajajoče predstave dejstev. Včasih to delajo v dobri veri, mnogokrat pa zato, ker ostajajo pokorni sluge gospodarja. Tega problema se ne bom dotikal in dal prednost prvemu sklopu vprašanj. Naj mi ne zameri, vendar bom kot dokaz zapisanega izbral uvodnik Poljan-ke Dolhar z naslovom "Če se manjšina cepi na manjšine". Objavljen je bil v četrtek, 29. oktobra 2009 v Primorskem dnevniku. Za svojo kritiko sem izbral članek Poljanke Dolhar, ker je nadarjena za pisanje, ima v sebi novinarsko žilico in je škoda, da bi se prepuščala nekim pavšalnim sodbam. Njen članek navajam kot primer, obenem pa zato, ker se dotika ne-lahke problematike, ki jo Primorski dnevnik večkrat prikazuje na netočen način. In še zadnje dejstvo: Poljanka Dolhar me je malce "rešila', ko sem ugibal, kaj naj napišem za Ogledalo. Spodbudila me je in zato sem ji hvaležen. Ne bi ponavljal njene ocene o enotnosti oziroma neenotnosti manjšine, kajti tu gre za povsem legitimne poglede novinarke, ki jih v marsičem delim. Citiral pa bi naslednji odstavek: "Na torkovi debati je bilo jasno, da med njimi (komponentami op. ur.) prednjači preživetje naše skupnosti in njenih organizacij. Skupni končni cilj torej obstaja, do njega pa vodijo različne poti. Kdo naj določi, katera je prava? Kdo je poklican za to, da sestavi seznam prioritet? Navedem naj samo nekatere mo- žne dileme. Kako naj porazdelimo javna sredstva, do katerih imamo zakonsko pravico? Za ohranjanje poklicnega gledališča ali Primorskega dnevnika? Če je odgovor pritrdilen: kaj smo kot skupnost pripravljeni narediti za njun obstoj in razvoj? Če je odgovor odklonilen: v kateri sektor bi raje vlagali?". Odstavek daje jasen vtis, da imamo Slovenci v Italiji po zakonu možnost, da samostojno razpolagamo z javnimi sredstvi. Ni tako. Ta informacija ali mnenje je močno zavajajoče. Dejstva so drugačna, naša "subjektivnost" je krepko omejena (danes še prav posebej). Poglejmo vsaj, kako je z nekaterimi "zakonskimi" sredstvi. Zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001 omenja sredstva v naslednjih členih: člen 8 (raba slovenskega jezika v javni upravi), člen 10 (javni napisi in toponi-mi), 11. člen (javne šole s slovenskim učnim jezikom), 12. člen (določila za vi-demsko pokrajino), 15. člen (glasbena vzgoja-sekcija Tartini), 16. člen (inštitu-cije in dejavnosti slovenske manjšine), 21. člen (zaščita družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov), 27. člen (finančno kritje). Del sredstev ima v zakonu, kot je razvidno, že določen namen. Nekatera od teh sredstev niso bila izkoriščena, ker ni prišlo do uresničevanja zakona. Za dejavnosti manjšine obstaja najpomembnejši in letno izkoriščen 16. člen, ki določa višino sredstev za leti 2001 in 2002, nato pa piše: "Za naslednja leta se višina sklada določi letno s finančnim zakonom na osnovi 3. odstavka, točka d) zakona štev. 468." Vlada torej lahko s finančnim zakonom določa višino sredstev za inšti-tucije in dejavnosti slovenske manjšine. Če bo obveljal letošnji finančni zakon, bo manjšina prejela prihodnje leto milijon manj sredstev, naslednji dve leti pa po dva milijona manj letno. Sredstva se niso povišala od leta 1991, ko je manjšina prejemala podpore potom zakona za obmejna območja. Višina sredstev je pomembna pri izbirah, saj je kruto in očitno, da lahko s tremi milijoni evrov manjšina ohrani pri življenju le organizacije, ki niso drage in ki zaposlujejo malo ljudi ali pa nič. Gre za raven podhranjenosti, ko bo v bistvu nemogoče razpravljati o kaki kvaliteti. Pogajalska moč še tako strnjene in enotne manjšine pa je v odnosu do sedanje Berlusconijeve vlade skromna in se lahko v bistvu naslanja le na mednarodne odnose na osi Slovenija-Italija. Menim, da je bralcem jasno, da sedanja italijanska vlada ne sprejema predlogov opozicije, toliko manj, kar zadeva razporeditev finančnih sredstev. Dokaz tega je že usoda popravkov, ki jih je v senatni komisiji vložila sen. Tamara Bla-žina: vsi so bili zavrnjeni. Poljanka Dolhar omenja SSG in Primorski dnevnik. Sredstva za gledališče bi morala prihajati v najvišji meri iz Rima (FUS, ki bo skrčen) in iz blagajn krajevnih uprav (Tržaške Občine in Pokrajine ter z Dežele FJK). Krajevne ustanove so se doslej krepko izmikale zakonskim dolžnostim. Delna izjema je Dežela FJK. K temu je treba dodati dejstvo, da noben zakon ne more prisiliti krajevnih uprav, da pristopijo k nekemu stalnemu gledališče in prevzamejo zanj odgovornost. To je sad kulturne in politične volje. Ko pristopijo, so seveda dolžne izpolnjevati svoje naloge. Večina sredstev za PD prihaja iz zakona za založništvo in nekaterih drugih državnih zakonov, ki vsebujejo prispevke za večje število časopisov. Z nobeno vlado, niti Prodijevo ne, slovenskim politikom in organizacijam ni uspelo najti "varno" zakonsko zagotovilo za edini slovenski dnevnik v Italiji. To pomeni, da je potrebno vsako leto delati in čakati, kaj bo Primorskemu namenil finančni zakon. Teh dejstev preprosto ni možno obiti, kar pomeni, da Slovenci nimamo neke posebne avtonomije pri delitvi sredstev. Lahko se borimo, jasnih zagotovil pa nimamo. Tudi sredstva iz zaščitnega zakona za "inštitucije in dejavnosti slovenske manjšine" ne prihajajo na nek "manjšinski" račun, iz katerega bi potem črpali. Ne Pavšič in ne Štoka nimata blagajn. Omenjena sredstva deli Dežela FJK na osnovi posebnih norm. Predvidena je tozadevna posvetovalna komisija, ki jo sestavljajo razne slovenske komponente, predseduje pa ji odbornik za kulturo. Ta komisija ima posvetovalno vlogo, končno besedo ima deželni odbor. Pri tej zadevi je tako, da je moč komisije odvisna od deželne vlade. Ko je bil pod Illyjevo upravo odbornik Anto-naz, njegov "pomočnik" pa bivši do-berdobski župan Mario Lavrenčič, je bila beseda posvetovalne komisije bistvena. Z novo, Tondovo upravo in z odbornikom Molinarom kaže, da se odnosi spreminjajo in to v prid volje odbora in odbornika. V nobenem primeru pa niso slovenske organizacije ali stranke (posebno če so v opoziciji) tiste, ki imajo pri porazdelitvi sredstev zadnjo besedo. Dogovorjeni slovenski predlogi imajo seveda večjo moč od morebitnih dvojnih ali trojnih opcij, v nobenem primeru pa ni predviden organ, v katerem bi Slovenci sami in po lastni volji delili javna sredstva. Tudi volitve v manjšini ne bi spremenile tega dejstva. Zato je napačno posplošeno mnenje, da je vse odvisno od dogovora "med nami". Ni skrivnost, da prihaja slovenskim organizacijam v Italiji del sredstev tudi iz Slovenije. Manjšina in njeni krovni organizacij lahko na njihovo porazdelitev vplivajo s stiki, z dogovori in pogovori itd. Zadnjo besedo pa imajo vendarle država, pristojno ministrstvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. V resnici izzveni stavek" Skupni končni cilj torej obstaja, do njega pa vodijo različne poti" takole: "Skupni končni cilj obstaja, do njega vodi več možnih poti, ni pa jamstva, da bo cilj dosežen." Zanj se je treba boriti v časih, ki manjšini niso najbolj naklonjeni in to iz več razlogov, pretežno pa političnih. Samoodločanje manjšine je utvara, avtoreferenčnost napaka. Dejansko imajo slovenske organizacije vseskozi opravka z dvema državama, s krajevnimi upravami, z različnimi političnimi opcijami itd. Zapisano ne izključuje možnosti izbir v sami manjšini, vendar morajo politik, sindikalist in novinar le vedeti, katera so pravila igre, kdo nosi večjo odgovornost in kje je morebitni ali resnični nasprotnik. V normalnih družbah pride do osnovnih konfliktov prav pri porazdeljevanju ali pa pri prerazdelitvi sredstev; posebno v časih splošne krize. To je že jasno vedel sicer vedno bolj pozabljeni Marx. Konflikti so v politiki a tudi v civilni družbi. Njihov najmočnejši motor je denar. Z zapisanim nisem želel napasti Po-ljanke Dolhar in niti "ubraniti" vodstva manjšine pred odgovornostmi. Želel pa sem opozoriti na neke zelo stvarne zakonske in politične implikacije, ki niso namišljene, ampak faktične. Naši subjektivni akciji dajejo objektivni pogoji določene okvire, spodbude, večkrat pa tudi težko premostljive zapreke. Slabi objektivni pogoji, kot je lahko krčenje javnih sredstev, žal ne pomagajo k izboljšanju subjektivne akcije. Tudi vprašanje:"Kdo je poklican za to, da sestavi seznam prioritet?" ima še neko predvprašanje:" Kaj narediti, da nas določena politika ne povozi in onemogoči kakršnokoli izbiro?" Mislim, da se bo moral pri tem vprašanju "mobilizirati" vsak posameznik, ki sta mu pri srcu slovenski jezik in slovenska kultura. In tudi v tem primeru ne bo šlo brez močnega zavezništva tako z deli italijanske družbe kot s prisotnostjo v slovenskem javnem mnenju. Ob tem apelu realistično pričakujem tudi ostrejše odnose znotraj manjšine, saj bomo priča potezam italijanske politične večine, da nas dodatno cepi in deli. Žal, tudi za manjšino in njeno dostojno preživetje ni enostavnih receptov, predvsem pa nismo vedno in zmerom sami odgovorni za to, kar se z nami dogaja. Odgovornosti so, pritiski in blokade "od zunaj" pa tudi. Na teh faktih lahko gradimo svoje mnenje in svojo pripoved. Slike, ki niso le spomin PRIPRAVLJA: FILIP FISCHER Evin kostum in goriške nečedne misli Iz kupa starih razglednic z ženskami v pozah, ki so pred približno sto leti veljale za pikantne, sem izbral za objavo tisto, ki se danes sploh ne more zdeti predrzna. Upam, da se bodo bralci strinjali z mano in da ne bodo videli v tem posnetku nič žaljivega. Pa tudi nisem hotel prikazati ženske-predmeta, zagotavljam. Ze 45 let je šlo mimo od Mah-ničeve postavitve Škofjeloškega pa-sijona na oder tržaškega Kulturnega doma. Vsi takratni člani našega gledališča so odigrali to baročno živo pridigo z velikim občutkom za čas, ko je igra nastala. V ponos mi je, da sem statiral v tem najstarejšem slovenskem dramskem besedilu in ga torej doživel "od znotraj'. Spominjam se, kako je Nora Jankovič čudovito odigrala Evo. Na sebi je imela dvodelni odrski kostum zelene barve, ki se je zdel narejen iz listja in trav, skladno pač z vso dotedanjo krščansko ikonografsko tradicijo. No, v Trstu vse lepo in prav. Ko pa smo šli gostovat v Gorico, so tamkajšnji moralistično usmerjeni ljudje, ki so nas povabili, zahtevali, naj se Eva pokrije, naj si nadene tak enodelni kostum, ki ne bo vzbudil med občinstvom nečednih misli... GLEDALIŠČE GLEJ - Delo Pop Tasica Slovenec po čudežu v tragikomičnem kabaretu Avtorski projekt Nebojše Pop Tasica Kako sem postal Slovenec je tragikomična kabaretna izpoved človeka, "ki je postal Slovenec po čudežu". Intimna predstava gledalca popelje skozi iskanje utopičnega kraja, kjer bi protagonist lahko živel po lastnih vrednotah in od lastne pameti. Nova premiera Gledališča Glej bo na sporedu 6. novembra ob 20. uri. Predstava Kako sem postal Slovenec je resnična zgodba o človeku, ki zaradi čudežnega spoznanja zapusti dom, družino in prijatelje ter se odpravi v Slovenijo. Sledimo mu na poti spoznavanja ljudi in navad v "obljubljeni deželi". O svojih velikih pričakovanjih, dogodivščinah, pasteh in zablodah nam protagonist pripoveduje z avtoironijo in humorjem. Skozi songe se sooča z novim jezikom in s svojo novo identiteto, so zapisali v Gledališču Glej. Pop Tasic (1962) je bil rojen v Zemunu. V osemdesetih je najprej deloval kot novinar, nato pa se je leta 1989 vpisal na Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu - smer kulturni management, gledališka in radijska produkcija. Ustanovil je Tajno ekološko društvo Črni list in med le- toma 1989 in 1992 izvajal predvsem ulične ekološke performanse. V Slovenijo se je Pop Tasic preselil leta 1992. Najprej je deloval kot glasbenik v skupinah Romano Rai, Ciganska jazzbina in Karlo Jederman in kot avtor satiričnih kolumn v Večeru. Kmalu pa je začel kot pisec, dramaturg in glasbenik sodelovati pri predstavah večjih in manjših slovenskih gledališč. Čeprav Pop Tasic slovi predvsem kot dramaturg, se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja tudi kot dramatik. Je tudi dobitnik Borštnikove, Šeligove in Grun-Filipičeve nagrade, so sporočili iz Gleja. Med Pop Tasicevimi zadnjimi avtorskimi besedili je Nižina neba, ki so jo letos v režiji Jerneja Lorencija uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču. Pop Tasic je za predstavo Kako sem postal Slovenec prispeval besedilo, songe in glasbo, v njej pa tudi nastopa. Pri režiji avtorskega projekta mu je pomagal Gašper Tič, za kostumografijo in scenografijo je poskrbela Katja Komljanec Koritnik. Tragikomični kabaret je nastal v koprodukciji Gledališča Glej in Zavoda Zofka. (STA) 6 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / sodstvo - Postopek pred sedmimi leti sprožila mati šolskih otrok v kraju Abano Terme Evropsko sodišče za človekove pravice proti izobešanju križev v državnih šolah Škofje ogorčeni, v odzivih političnih predstavnikov prevladujejo kritični toni - Vlada napovedala priziv STRASBOURG/RIM - Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj presodilo, da križi v javnih šolah kršijo svobodo do laičnega izobraževanja. Italija z razpeli v javnih šolah naj bi kršila pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojimi prepričanji, pa tudi omejevala pravico otrok do tega, da verujejo ali ne. Na razsodbo sodišča v Strasbourgu se je že odzvala vlada, ki je napovedala, da bo vložila priziv. Postopek je sprožila italijanska državljanka finskega rodu Soile Lautsi Albertin pred sedmimi leti, ko sta njena otroka začela hoditi v državno šolo v kraju Abano Terme pri Padovi. Tožnico je motilo, da so v razredih v šoli bila razpela, in v imenu laičnosti države zahtevala od ravnatelja, naj jih odstrani. Toda šolske oblasti so njeno zahtevo večkrat odbile, tako da se je z njo obrnila na deželno upravno sodišče, ki je sprožilo vprašanje pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče in za njim upravno sodišče sta pritožbo Lautsijeve potem zavrnili, češ da je križ simbol italijanske zgodovine in kulture, vključno načel enakosti, svobode, strpnosti in laičnosti države. Toda Lautsijeva se s tem ni zadovoljila in se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ji je naposled dalo prav. »Študentje vseh starosti bi prisotnost razpela zlahka tolmačili kot verski simbol. Na tak način bi občutili, da se vzgajajo v šolskem okolju, ki je zaznamovano od ene vere. To bi lahko bilo spodbudno za verujoče študente, a moteče za študente, ki pripadajo drugim verstvom, zlasti manjšinskim, ali so ateisti,« med drugim piše v razsodbi. Sodišče v Stras-bourgu je zakoncema Albertin prisodilo 5000 evrov odškodnine. Denar naj bi jima izplačala italijanska vlada, ki bi seveda morala tudi drugače upoštevati razsodbo, če bi posta dokončna. Kot rečeno, pa je vlada medtem že napovedala, da bo vložila priziv. Razsodba je sprožila kopico odzivov. Italijanska škofovska konferenca (CEI) jo je sprejela odločno negativno: »Razsodba povsem spregleda dejstvo, da ima križ več pomenov, saj ni samo verski, ampak tudi kulturni simbol,« je zapisalo v noti za tisk. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je dejal, da bo Sv. sedež razsodbo še preučil, vsekakor pa jo je označil kot »kratkovidno«. V reakcijah predstavnikov italijanskega političnega življenja prevladujejo kritični toni. Šolska ministrica Mariastella Gelmini je zatrdila, da nihče ne bo oropal Italije njenih tradicij. Kot je poudarila, je križ v razredu del italijanske tradicije. Predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini je menil, da zagovarjati laičnost ne pomeni zanikati krščanstva v italijanski identiteti. Voditelj UDC Pier Ferdinando Casini je poudaril, da je križ simbol krščanske identitete Italije in Evrope. Za sekretarja Demokratske stranke Pier Luigija Bersani-ja »stara tradicija, kot je izobešanje razpel, ne more biti žaljiva za nikogar«. Načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi je dejal, da razsodba predstavlja slab odgovor na sicer legitimno zahtevo po laičnosti države. Za tajnika Italijanske unije ateistov in agnostičnih racionalistov Raffaeleja Carca-na pa je bil včerajšnji dan »praznik italijanske laičnosti«. Podobno stališče sta zavzela tudi voditelj Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero in predsednik Unije muslimanov v Italiji Adel Smith. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da »križ v j avni šoli krši svobodo do laičnega izobraževanja in pravico staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojimi prepričanji«. Se strinjate? O O O DA NE NE VEM zdravstvo - Največ smrtnih primerov zabeležili v Kampaniji Nova gripa: 17. žrtev V Italiji nad 250 tisoč ljudi okuženih z virusom H1N1 - Polne ambulante RIM - Sedemnajsti mrtev in več kot 250 tisoč okuženih. Tak je bil včerajšnji obračun nove gripe. V bolnišnici v Salernu je za posledicami virusa H1N1 umrl 37-letni glasbenik Fernando L. Kaže, da je bolehal tudi za nekaterimi drugimi patologijami in se je zdravil z dializo. Bil je trobentač, ljubitelj jazza. Kljub hudemu zdravstvenemu stanju je bil poln življenja, so se ga včeraj spominjali v rojstnem kraju Altavilla Si-lentina. Fernando L. je bil že osma žrtev nove gripe v Kampaniji. Kampanija je sploh dežela z največjim številom mrtvih za novo gripo. Sledijo Emilija-Romagna in Lom-bardija s po tremi smrtnimi primeri ter Sicilija, Toskana in Umbrija s po enim. Analize so pokazale, da 10-le-tni deček, ki je umrl v ponedeljek v Rimu, ni podlegel posledicam nove gripe, temveč iz drugih vzrokov. Po podatkih ministrstva za socialno blaginjo so vse žrtve, razen ene, bolehale tudi za drugimi boleznimi. Pandemija je sprožila pravi preplah med prebivalstvom. Na stotine ljudi z znaki gripe se je zateklo po prvo pomoč v bolnišnice in tako otežilo delo teh oddelkov za emergenčne primere. Tudi zdravniške ambulante so bile polne pacientov. Največ je bilo družin, ki so pripeljale svoje otroke na zdravniški pregled. Bojazen, da so morebiti zboleli za novo gripo, je bila velika. Mnogi so spraševali po cepivu. Podminister za zdravstvo Ferruccio Fazio je včeraj ponovil, da so cepivo porazdelili po vseh deželah. Decembra se bo začelo cepljenje otrok in nosečnic, nova gripa naj bi dosegla svoj višek januarja. Fazio je pozval ljudi, naj ne za-sičejo bolnišnic. Po njegovem mnenju so bili najhujši primeri obolenja za virusom H1N1 zelo omejeni, smrtni primeri pa dvajsetkrat (!) nižji od običajnih sezonskih grip. Ferruccio Fazio ansa senat - Poročilo pravosodnega ministra Alfano: »Poiskali bomo krivce, Cucchi ni hotel obvestiti družine« Stefano naj bi se tudi odrekel pregledu v bolnišnici - Dvomi odvetnika in sestre Ilarie RIM - Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj poročal v senatu o primeru Stefana Cucchija, 31-letnika, ki je 22. oktobra ob zori zaradi številnih zlomov umrl po enotedenskem priporu v rimskem zaporu Regina Coeli. »Stefano Cucchi ne bi smel umreti, njegovo smrt bi morali preprečiti,« je bil Alfanov uvod. Minister je zatrdil, da vlada hoče razčistiti dogodek in odgovornosti: »Demokratična država lahko odvzame posamezniku prostost, ne sme pa odvzemati pravice do zdravja. Poiskali bomo krivce.« Preiskovalci skušajo odgovoriti na dve ključni vprašanji: kako se je Cucchi poškodoval in zakaj ga niso umetno hranili. »Stefano Cucchi je bil vseskozi priseben. Sprejemal je odločitve. Zdravniku je povedal, da se je poškodoval pri padcu, nato se je odrekel pregledu v bolnišnici,« je dejal Alfano. Ob tem naj bi sam Cucchi zaprosil zdravnike, naj staršev ne seznanijo z njegovim zdravstvenim stanjem. Starši niso vedeli, kaj se s sinom dogaja. Dvakrat so se predstavili v zaporniškem oddelku bolnišnice Pertini, Stefana pa niso smeli videti in zdravniki jim niso nudili informa- cij o njegovem zdravstvenem stanju. Minister je včeraj razložil, da se lahko sorodniki pogovorijo z zaporniki samo z ustreznim dovoljenjem, informacije o zdravju zapornika pa lahko zdravniki nudijo le s sodnikovim nalogom in s privoljenjem zapornika samega. Cucchi je baje podpisal dokument, s katerim je posredovanje teh informacij prepovedal. Odvetnik Fabio Anselmo, ki zastopa prizadeto družino, si ne more predstavljati, da bi Stefano z zlomljeno hrbtenico podpisal tovrsten dokument. »Tudi v tem primeru pa bi bil nujen psihiatričen pregled in starše bi morali tako ali tako obvestiti,« je komentiral. Na tribunah senata je sedela tudi Ste-fanova sestra Ilaria, ki je na koncu dejala, da bi rada videla bratov podpis na dokumentu, ki ga omenja minister. Zdravniki so po njenem mnenju vsekakor krivi, saj je Stefano umrl. Družina Cucchi bo zdravnike bolnišnice Pertini tožila obrekovanja. »Ko so govorili o njegovem zdravju, so izjavili, da je bil Stefano odvisen od mamil. To ni res, bil je nekdanji odvisnik na rehabilitaciji,« je povedala sestra Ilaria. politika - Predsednik poslanske zbornice Fini: Berlusconi se včasih obnaša kot pravi monarh RIM - »Silvio Berlusconi je nesporni vodja desne sredine, včasih pa se obnaša kot absolutni monarh.« Predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini je v novi knjigi novinarja Bruna Vespe takole ocenil predsednika vlade, s katerim je v prejšnjih tednih večkrat javno polemiziral. Ve-spa je svojo novo knjigo vsekakor napisal pred oktobrskim razčiščevalnim sestankom med Finijem in Berlusco-nijem, na katerem sta politika sklenila neke vrste politično premirje. Fini je Vespi povedal, da sploh ne razmišlja o Berlusconijevem nasledniku, češ da se ta problem trenutno ne postavlja. Predsednik zbornice je prepričan, da italijanski bipolarni politični sistem ni pod vprašajem in da se bosta politični koaliciji v prihodnosti okrepili in ne ošibili, kot napovedujejo nekateri. Fini je iskreno priznal, da so mnogi vidni voditelji bivšega Nacionalnega zavezništva danes bližji Berlusconiju kot njemu, a v tem ne vidi nič posebne- ga. V Ljudstvu svobode vsekakor ni in tudi ne bo nobene Finijeve struje ali frakcije, pač pa bo Fini še naprej usmerjal svojo fundacijo. Po njegovem je prav, da je v največji vladni strank prišlo do »mešanja« različnih preteklih političnih izkušenj in da vo-lilci počasi pozabljajo na Nacionalno zavezništvo in na Forza Italia. Predsednik poslanske zbornice je ponosen, da je bil skupaj s predsednikom vlade med ustanovitelji stranke Ljudstva svobode. Glavno pozornost sicer trenutno namenja svoji visoki institucionalni funkciji, na politični sceni pa se oglaša vsakič, ko se mu zdi primerno in zlasti potrebno. »Pri tem ne iščem poceni aplavza ali konsenza, ki ga ne potrebujem, pač pa želim opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v italijanski družbi,« je Fini povedal Vespi, ki je vse to zabeležil v svoji novi knjigi. V njej se pojavljajo tudi intervjuji z Berlusconijem in z drugimi vidnimi italijanskimi politiki. politika - Novost v desni sredini Stranka Ljudstva svobode s sicilijansko različico PALERMO - Gianfranco Mic-ciche vodja Ljudstva svobode na Siciliji, je držal obljubo in ustanovil deželno različico desnosredinske stranke. »Ne gre za stranko Juga, pač pa za stranko, ki bo trdno zasidrana v sicili-janskem okolju,« je pojasnil Micciche, ki je torej prekinil vsakršno sodelovanje z »uradnim« Ljudstvom svobode, ki ga na otoku vodita pravosodni minister Angelino Alfano in predsednik senata Renato Schifani. Spori v sicilijanskem Ljudstvu svobode trajajo že dalj časa. Kamen spotike je predsednik deželne vlade Raffaele Lombardo, vodja lokalnega av-tonomističnega gibanja, ki se je na spomladanskih evropskih volitvah odcepil od desne sredine in šel svojo pot. Al-fano in Schifani sta Lombarda obtožila političnega izdajstva. Micciche pa je ostal zvest predsedniku Sicilije, ki je grozil z ustanovitvijo stranke Juga, potem pa se je premislil. Namesto nove Lombardove stranke se je na otoku rodila lokalna različica Berlusconijeve Gianfranco Micciche ansa stranke. Micciche zagotavlja, da bo v deželnem parlamentu še naprej podpiral Lombarda in njegovo vlado. Z njim je potegnilo 15 deželnih poslancev Ljudstva svobode na skupnih 34. Na predstavitvi nove stranke je njen pobudnik zanikal možnost političnih zavezništev z Demokratsko stranko, v isti sapi pa je ostro napadel svoje nekdanje somišljenike, češ da sabotirajo Lombardovo deželno upravo in s tem kopljejo jamo ne samo lokalni vladi, temveč tudi sicili-janski desni sredini. rim - Marrazzo Karabinjerji se zasliševanja niso udeležili RIM - Danes bo zunajobrav-navni senat rimskega sodišča odločal o ugovorih zoper pripor štirih karabinjerjev, ki naj bi izsiljevali zdaj že bivšega predsednika deželne vlade Lacija Piera Marrazza. Carlo Tagliente, Luciano Simeone, Nicola Testini in Antonio Tam-burrino so v priporu, prvi trije se včerajšnjega zaslišanja niso udeležili. Tamburrina, ki je osumljen, da je skušal sporne videoposnetke o Marrazzovi spolni aferi prodati časopisom, zaenkrat javni tožilec ne namerava več zaslišati. Peti osumljeni karabinjer, Donato D'Autilia, je včeraj spregovoril pred sodniki in zanikal vsakršno vpletenost v zadevo. V ponedeljek so tožilci dve uri zasliševali Marrazza, ki je zatrdil, da ga karabinjerji niso izsiljevali, temveč oropali. O denarju, ki ga je sam dajal transseksualcem, pa je dejal, da je bil včasih namenjen tudi kupovanju droge. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 4. novembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 SSG: srečanje na prefekturi bo šele v sredo, 11. novembra Bo skupščina gledališča, napovedana za 9. november, odpadla? - Bo potrebna reorganizacija dela? Kriza Slovenskega stalnega gledališča ne bo razrešena v nekaj dneh, kot je bilo pričakovati še do konca oktobra. Tržaška prefektura je sklicala za sredo, 11. novembra, sestanek, na katerem bodo člani ustanove in predsednika krovnih organizacij skupno vzeli v pretres poročilo izvedencev o stanju v gledališču in predlog ukrepov za izhod iz finančnih težav. To pa dejansko pomeni, da vodstvo Slovenskega stalnega gledališča ne bo moglo na skupščini, sklicani za 9. november, sprejeti ukrepe, ki bi bili potrebni za obnovitev delovanja in začetek nove gledališke sezone. Izvedenca, komercialistka Marija Marc in direktor Deželne gledališke ustanove Renato Manzoni, sta - kljub zelo omejenemu času, ki sta ga imela na razpolago - v roku izdelala svoje poročilo o stanju v gledališču in ga posredovala tržaški prefekturi nekaj dni pred 31. oktobrom. Prefektura je prvotno sklicala srečanje članov gledališke ustanove in krovnih organizacij za petek, 30. oktobra. Sestanek pa je odpadel, ker se predstavniki ene od javnih uprav, članic SSG, niso mogli udeležiti srečanja. V ponedeljek je tržaška prefektura določila nov datum: 11. november. Vzrok za tolikšen zamik naj bi bila »prezaposlenost« ene od javnih uprav, ki ni mogla zajamčiti udeležbe svojega predstavnika na sestanku pred tem datumom. Tako se je vsa zadeva močno zapletla. Skupščina SSG, sklicana za ponedeljek, 9. novembra, bo dejansko brezpredmetna, ker bo treba počakati na odločitve srečanja na prefekturi. Zato jo bodo po vsej verjetnosti preložili na datum po 11. novembru. S tem pa se bo odmaknil začetek nove sezone. »Če bo šlo vse kot po maslu, bo prva premiera šele tam nekje pred božičem,« je napovedal eden od udeležencev sestankov na prefekturi. Tržaška prefektura je članom SSG (Deželi, Občini, Pokrajini in Društvu Slovensko gledališče) ter krovnima organizacijama SKGZ in SSO že konec oktobra posredovala poročilo izvedencev, da bi ga pregledali, preštudirali in pripravili konkretne predloge za izhod iz krize. Na podlagi nekaterih sugestij kaže, da bo treba delo v gledališču krepko reorganizirati. M.K. ENERGIJA - Mednarodna »partija« plinskih terminalov Slovenija pod vplivom ruskega Gazproma? E.On. računa na Krk in hkrati na Tržaški zaliv Italijanski ekonomski dnevnik Il sole 24 ore zelo pozorno spremlja državno in mednarodno energetsko politiko. V tej luči v zadnjih tednih obširno poroča tudi o plinskih terminalih in o vsem, kar je z njimi povezano. Okrog uplinjevalnikov in energije na sploh se igra velika »mednarodna« partija, v katero sta po mnenju milanskega časnika direktno vpleteni tako Italija kot tudi Slovenija. Il sole 24 ore izhaja iz ugotovitve, da je povpraševanje po zemeljskem plinu tudi v Italiji v zadnjem času precej upadlo. Spričo tega bodo morala pristojna ministrstva še kar zmanjšati število načrtovanih plinskih terminalov. Italija naj bi tako danes kot danes potrebovala tri oziroma največ štiri nove terminale. Slednji naj bi se pridružili pravkar odprtemu morskemu uplinjevalniku ob obali pri Rovigu. Milanski dnevnik piše, da imajo največ možnosti za gradnjo uplinje-valniki pri Žavljah v tržaški pokrajini ter napravi na Siciliji (Porto Em-pedocle in Priolo). Žaveljskega načrtuje španska družba Gas Natural, načrt za Porto Empedocle (Agrigen-to) je pripravil italijanski Enel, terminal v Priolu (Sicarusa) pa skupaj načrtujeta multinacionalni družbi Shell in Erg. Omenjenim trem upli-njevalnikom naj bi se pridružila še posebna ladja za utekočinjenje plina, ki naj bi bila stalno zasidrana pred Li-vornom. In to naj bi bilo vse, kar si Italija lahko v tem trenutku privošči na tem področju. Il sole 24 ore navaja, da Slovenija nasprotuje žaveljskemu terminalu in da se je glede tega že obrnila na Evropsko unijo. V časopisu tudi beremo, da naj bi bila Ljubljana naklonjena terminalu v Dalmaciji (projekt družbe E.On na otoku Krku), za odklonilnim stališčem Slovenije do Žavelj pa naj bi stal ruski energetski kolos Gazprom, ki si ne želi novih konkurentov v Italiji. Plinski terminal na obali pred Rovigom (zgoraj) obratuje že nekaj dni, nemška družba E.On. pa še vedno računa na uplinjevalnik v Tržaškem zalivu (levo). Družba z večinskim nemškim kapitalom E.On, ki je prevzela špansko Endeso, »igra svojo partijo na dveh igralnih mizah«. Na eni strani pritiska za terminal na Krku, na drugi pa še ni obupala glede uplinjeval-nika v Tržaškem zalivu. Milanski časnik poroča, da je italijansko okolj-sko ministrstvo na tem, da izda oko-ljevarstveno dovoljenje za morski uplinjevalnik. Prošnja za terminal je bila vložena leta 2006. Il Sole 24 ore omenja tudi vlogo tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki naj bi se glede Žavelj zgledoval po uplinjevalniku v kraju Porto Empedocle. Lokalne uprave so od družbe Enel tam iztržile veliko protivrednosti, za kar naj bi si prizadeval tudi Dipiazza. Župan Trsta je dolgo časa nasprotoval žaveljskemu terminalu, sedaj pa je njegov velik privrženec. Iz pisanja Il sole 24 ore izhaja, da ima pri uplinjevalnikih glavno besedo ministrstvo za ekonomski razvoj, ki ga vodi Claudio Scajola. Okoljsko ministrstvo se omejuje na svoje zakonske oziroma birokratske obveze, upoštevajoč tudi dejstvo, da je ministrica Stefania Prestigiacomo doma s Sicilije in torej bolj občutljiva za probleme otoka. DRUŠTVA Pestra dejavnost SKD F. Prešeren Slovensko kulturno društvo France Prešeren iz Boljun-ca ponuja, ob začetku nove društvene sezone, paleto starih in novih društvenih dejavnosti. Odsek 35-55 že tretjo leto zapored organizira tečaj pilate-sa v prostorih srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Med nove ponudbe spada tečaj vadbe joge s strokovnjakom Goranom Korenom, ki že vrsto let goji tehniko hatha joge pri najbolj priznanih mednarodnih učiteljih. Med vadbo se izvajajo različni telesni položaji (asane) ter spro-stitvene dihalne tehnike (prana-jama). Ob tem je poudarek tudi na iyengar metodi. Te tehnike predstavljajo osnovo discipline in omogočajo tudi začetnikom, da se prvič soočijo z jogo in preizkusijo njene pozitivne učinke. Pred kratkim je Društvo odprlo vpisnine za plesna tečaja, ki sta namenjena različnima skupinama. Babydance daje možnost malčkom iz vrtca in osnovne šole, da se prvič srečajo z glasbo in plesom, medtem ko se odrasli vseh starosti zabavajo in utrjujejo tehnike standardnih latinskih plesov pod vodstvom izkušene učiteljice Antonelle iz plesne šole Club Diamante. Tudi letos, kot že vrsto let, se ljubiteljice in ljubitelji slovenske narodne zapuščine zbirajo ob ponedeljkih zvečer okrog mize za šivanje in skupaj z mentorko Franko Slavec odkrivajo skrivnosti šivanja narodne noše. V ponos Društva je še skupina tamburašev, ki pod vodstvom Ervina Zerjala nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo in umetniško ustvarjanje. V letošnji sezoni bo Tamburaški ansambel nastopil na koncertih v Italiji, Sloveniji in drugih sosedskih državah. 8 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / svetovni pohod za mir - V soboto bo karavana prispela na Tržaško Opčine bodo lepo sprejele svetovne pohodnike za mir Krajši slovesnosti na »nikogaršnji zemlji« pri Fernetičih in na Škavenci Svetovni pohod za mir in nenasilje, ki bo na svoji dolgi poti iz Nove Zelandije preko Istanbula in Balkana v soboto dosegel naše kraje, je odlična priložnost, ne le da opozorimo javnost na potrebo, da z vsemi močmi prispevamo k gradnji takšnega sveta, ki bo opustil vojne in nasilje pri reševanju sporov ter poskrbel za trajni mir, temveč je tudi priložnost, da v naših krajih prispevamo k boljšemu sožitju med različnimi narodnostnimi skupnostmi in odpravi vseh ovir, ki še vedno kalijo pravo vzdušje prijateljstva. To je bila osnovna misel torkovega sestanka s predstavniki vzhodnokraških organizacij, ki ga je v open-skem Prosvetnem domu sklical Odbor Danilo Dolci za mir, sožitje in solidarnost. Uvodoma je predstavnik omenjenega odbora Luciano Ferluga z zadovoljstvom ugotavljal, da je k mirovniški pobudi pristopilo veliko ustanov in organizacij, kot so Občina in Pokrajina Trst, Univerza, ali z manjšinske strani SKGZ in SSO, vendar hkrati pristavil, da niso dovolj formalni pristopi, temveč je potrebna širša osveščenost, za kar pa mediji ne postorijo dovolj. Ob tem je citiral izjavo predstavnika Emergency Gina Strade, ki žal ni prodrla v javnost, da stane na primer vojna v Afganistanu dnevno tri milijone evrov in da bi s tem denarjem v enem letu lahko postavili več tisoč šol in več sto bolnišnic. Kar zadeva sobotno slovesnost ob prehodu pohodnikov za mir skozi Opčine, pa je bilo določeno, da bo zjutraj srečanje otrok z obeh strani nekdanje meje na kraju nekdanje nikogaršnje zemlje, kjer naj bi ob petju oblikovali simbol miru, kakršnega bodo pozneje oblikovali tudi na Velikem trgu v Trstu. Pohodniki se bodo nato za trenutek ustavili pred spomenikom 71 talcem na Pikelcu in nadaljevali pot do Nanoške-ga trga, ali po domače Škavence, kjer naj bi ob 10. uri potekala krajša slovesnost s skupnim pevskim in recitacijskim nastopom šolarjev in dijakov slovenskih in italijanskih šol ter s kratkimi pozdravnimi nagovori predsednika Vzhodnokraškega rajonskega sveta Milkoviča, predstavnikov slovenske in italijanske šole ter duhovnikov obeh skupnosti. Z Opčin bo nato štafeta miru tekla do Trga Oberdan, ob 11.30 bo v Narodnem domu predstavitev Čezmejnega omizja za mir in podelitev nagrade Danilo Dolci, popoldne ob 15. uri pa bodo na Velikem trgu oblikovali največji (tako vsaj pravijo) živi simbol miru ob zvoku tolkal godbe Berin-bau. Pred in po vseh navedenih slovesnostih bo še vrsta spremnih pobud, o katerih smo že in bomo še poročali. (du.ka.) Na Opčinah so se sestali predstavniki sodelujočih društev in organizacij kroma nova gripa Preprečiti pretiran naval na bolnišnice Nova gripa povzroča v Italiji (in po svetu) kar precejšen preplah, pa čeprav izvedenci vztrajno ponavljajo, da je bolezen, ki jo prinaša virus A-H1N1, šibkejša od navadne sezonske gripe. To se pozna tudi po številu nepotrebnih obiskov, ki so jih v zadnjih dneh zabeležili v bolnišnicah. Gianni Messi je predsednik italijanskega združenja pediatrične ur-gentne medicine (SIMEUP), odgovoren pa je tudi za urgentni oddelek tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofo-lo. Včeraj je javno pozval deželne uprave, naj z učinkovitimi ukrepi preprečijo pretiran naval na bolnišnice in okrepijo osebje v oddelkih za pediatrično urgenco, saj naj bi bili ti oddelki ponekod na robu kaosa. »V zadnjem tednu je zaskrbljenost staršev zaradi epidemije gripe povzročila porast obiskov v pediatričnih oddelkih,« je dejal Messi. V Italiji znaša povprečni porast obiskov po smrti prvega obolelega otroka 15%, v Neaplju pa celo 105%. barkovlje - Poseg vreden milijon 700 tisoč evrov Pri Fričih raste nov ovinek Za lokastim nasipom ploščad s 25 parkirnimi prostori in pasom za avtobuse - Te dni povečan tovorni promet na Furlanski cesti Na območju pri Fričih na Furlanski cesti nad Barkovljami je te dni zrastel 15 metrov visok železobetonski jez, podporni zid novega ovinka, po katerem bo čez nekaj mesecev stekel promet, podobno tako, kot je pred več kot letom stekel po novem ovinku pri Rumeni hiši. Na Furlanski cesti beležijo zadnji teden povečan promet velikih tovornjakov. Ti prinašajo zemljo, kamenje in drugi material, s katerim bodo napolnili nasip, po katerem bodo speljali ovinek, ob njem pa še uredili parkirišče za 25 novih parkirnih mest za avtomobile in šest za motorna kolesa. Ze pred tem so delavci uredili spodnji del soteske in namestili cevi za odtok potoka. Ploščad parkirišča bo obsežna 850 kvadratnih metrov. Na njej bodo posadili nova drevesa in uredili gredice ter namestili avtobusno postajo, da bosta izstop z avtobusa in dostop naj varna. Predvsem pa bo bolj varen sam ovinek, saj ne bo tako oster, kot je dosedanji. Ureditev območja pri Fričih je bila nujno potrebna. Po usadu v bližini Rumene hiše so občinski tehniki opravili vrsto geoloških pregledov na Furlanski cesti in pri tem ugotovili, da je območje pri Fričih geološko nevarno. Občinska uprava se je odločila za saniranje. Kot v primeru usada pri Rumeni hiši se je obrnila na deželno civilno zaščito. Ta je zagotovila prispevek v višini milijona 200 tisoč evrov, občinska uprava je pristavila dodatnih 500 tisoč evrov, tako je poseg dobil potrebno finančno kritje. M.K. Pri Fričih ob Furlanski cesti »raste« nov ovinek kroma naš intervju - Adrian Grant, sodelavec in biograf Michaela Jacksona »Mnogi prihajajo, da bi se mu poklonili« V gledališču Rossetti je do nedelje na ogled muzikal Thriller Live, ki je posvečen ameriškemu glasbeniku - Kralja pop glasbe pooseblja več različnih pevk in pevcev Jacksonov sodelavec in biograf Adrian Grant kroma Nekaj mesecev po nenadni smrti kralja pop-glasbe Michaela Jacksona in ob izidu filma o njegovem življenju se tudi gledališče Rossetti pridružuje emocijskemu valu glasbenega sveta z odmevno otvoritvijo sezone muzikalov, gostovanjem produkcije Thriller Live. Predstava, ki s koreografski-mi in pevskimi točkami prikazuje glavne etape umetniške poti legendarnega Jacksona, je premierno zaživela v Trstu včeraj zvečer, ponovitve pa se bodo nadaljevale do 8. novembra. Avtor in koproducent muzikala je Jacksonov sodelavec in biograf Adrian Grant, ki se je včeraj mudil v Trstu, da bi se pogovoril z novinarji o produkciji, a tudi o nepozabnem umetniku, s katerim je sodeloval odkar ga je pred dvajsetimi leti obiskal v Neverlandu. Neločljiva vez med petjem in plesom je verjetno glavna značilnost Jacksonovega stila. Kako obravnavate ta dva elementa? Režijo in koreografije je podpisal Gary Lloyd, ki je dal produkcij svoj pečat, a se hkrati ni oddaljil od izvirnih koreografij. Imeli smo tudi srečo, da smo lahko sodelovali z Jacksonovim koreo-grafom LaVelle Smithom Jr., ki je pripravil z nami izvedbo pesmi Dangerous. Pevci morajo pospremiti gledalce na potovanje skozi Michaelovo ka- riero. Zato imamo več vodilnih pevcev, ki izvajajo njegove uspešnice; dva otroka se izmenjujeta pri točkah, ki so posvečene njegovim prvim korakom v skupini Jackson Five, sledi njegova bolj rockov-ska faza s pesmimi kot je Beat it, nato imamo tudi žensko, ki interpretira njegov lik na primer v pesmi The way you make me feel. Mislim, da je porazdelitev glavne vloge med razne izvajalce veliko bolj zanimiva za publiko, po drugi strani pa ni osebe, ki bi lahko primerno interpretirala Jacksona v vseh fazah njegove kariere. Bil je edinstveni plesalec in pevec in samo on bi zmogel kaj takega. Si je Jackson ogledal produkcijo? Žal ni videl te produkcije, ki vsekakor izhaja iz vsakoletnih poklonov, ki jih njemu v čast prirejam od leta 1991. Veselilo ga je srečanje z občudovalci, videti, kako so ga oponašali v oblačenju ali kako so otroci peli njegove pesmi. Ko si je ogledal jubilejno, deseto izvedbo tega šova v Londonu, ga je navdušeno ocenil kot neverjetnega. Takrat se mi je porodila zamisel za produkcijo Thriller Live, da bi si čim širše občinstvo po svetu lahko ogledalo novo različico našega že tradicionalnega poklona. Jackson nam je voščil veliko sreče za to predstavo in bila sva dogovorjena, da bi nas sredi svojega novega toura obiskal v Londonu. Žal pa ni dočakal tega trenutka. Katero podobo umetnika in osebe želite posredovati s to produkcijo? V življenju so ga kot umetnika podcenjevali, čeprav je bil izjemen avtor, pevec in plesalec. Zato mislim, da je važno širiti njegovo glasbo med širšim občinstvom. Zelimo pokazati njegovo umetniško veličino, ne glede na vse, kar so časniki, noro pisali o njegovem zasebnem življenju. Govorimo le o glasbi, naš cilj je ponuditi publiki prijeten večer v popolnem spoštovanju njegovega opusa in spomina. S to produkcijo prikazujemo 40 let glasbene kariere in starostni razpon naše publike je vedno zelo širok, od predšolskih otrok do starejših oseb. Kako se je spremenil odziv gledalcev po Jacksonovi smrti? Mnogi prihajajo, da bi se na tak način poklonili umetniku, kot da bi ogled predstave postalo oblika spoštovanja in spomina. Nekateri niso nikoli imeli priložnosti in sreče, da bi se kdaj udeležili njegovih koncertov v živo. Gledalci sodelujejo s petjem, ploskanjem, včasih zelo emo-tivno, ker doživljajo predstavo kot počastitev. Večina vsekakor prihaja, da bi počastila predvsem njegovo življenje. ROP / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 9 sv. just - Slovesna maša ob dnevu zavetnika in homilija novega tržaškega škofa Trst naj se začne razvijati v duhu omikanega prijateljstva Nadškof Crepaldi: Živeti krepostno, s pogledom v prihodnost in brez obremenjevanja s preteklostjo Nadškof Giampaolo Crepaldi kroma Trst je včeraj praznoval svojega zavetnika sv. Justa, slovesno mašo pa je v polni stolnici na slovitem griču prvič daroval nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je v svoji homiliji med drugim predlagal Tržačanom novo obdobje omikanega prijateljstva s pogumnim pogledom v prihodnost. Navzoči so bili predstavniki krajevnih uprav, civilnih in vojaških oblasti, ob Crepaldiju pa je bil prisoten tudi njegov predhodnik Evgen Ravigna-ni. Verski obred je spremljal zbor Cappella Civica pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula. Nadškof Giampaolo Crepaldi je v svoji homiliji opisal lik sv. Justa, ki je živel v tretjem stoletju, v času cesarja Dioklecijana pa je v Trstu umrl mučeniške smrti, ker je zavrnil žrtvovanje bogovom. »S svojim mučeništvom osvetljuje sv. Just skrivnost krščanskega križa,« je dejal nadškof. Križ zavzema v življenju kristjanov pomembno mesto: verniki se prekrižajo, blagoslovijo s križem, molijo s križem. »Bolj kot ga prenašati, moramo križ častiti, želeti in mu zvesto služiti.« Justovo mučeništvo pa nam pomaga tudi pravilno razumeti vrednote, na katerih temelji civilno in politično sožitje. »Sv. Just, žrtev verskega in političnega sovraštva, nas uči, da je sožitje popolno samo tedaj, ko temelji na omikanem prijateljstvu in bratstvu,« je poudaril Cre-paldi. Pristavil je, da so ideologije in kulture individualizma in kolektivizma v moderni in sodobni družbi onemogočale združevanje principov svobode in bratstva, ki sta v resnici neločljiva. Na koncu je nadškof izrazil prepričanje, da potrebuje Trst »obdobje prepričanega in radodarnega omikanega prijateljstva, ki bi omogočilo uresničitev dolgoročnih načrtov za družbeni, gospodarski in kulturni razvoj mesta, v skladu z njegovo preteklostjo«. Ob omembi sv. Tomaža Akvinskega je nadškof sklenil homilijo z mislijo, da je najbolje živeti krepostno in misliti ambiciozno, s pogumnim in inteligentnim pogledom v prihodnost, ne da bi se preveč obremenjevali s preteklostjo in se pustili voditi od psihološke in ideološke lenobe. ob dnevu mrtvih - Še nekaj utrinkov s spominskih svečanosti »Prižgimo si lučke za vse prijatelje« Učenci in dijaki slovenskih šol obiskali grobove in spomenike padlim - Tudi organizacije in društva so polagala vence Ob skoraj vsakem spomeniku padlim, s katerim so posejani naši kraji, so se v teh dneh zvrstile spominske svečanosti. »Prižgimo si lučke za vse prijatelje,« je prejšnji petek zazvenela otroška pesem pred spomenikom padlim pri sv. Ani, ob grobu Bazoviških junakov in narodnega heroja Pinka Tomažiča. Učenci in učitelji osnovne šole Ivana Grbca - M. Gre-gorič Stepančič so se s pesmijo in recitacijami poklonili žrtvam vojne in fašističnega nasilja. Ob tej priložnosti so poklonili tudi šopek cvetja nekdanji učiteljici in kulturni delavki Devani. Podobno so storili otroci iz repen-tabrske občine. Učenci osnovne šole Alojza Gradnika in otroci vrtca Antona Fakina so obiskali grobove na domačem pokopališču in položili cvetje ob Fa-kinov grob ter ob spomenik padlim. Tudi učenci openske srednje šole Srečka Kosovela vsako leto počastijo spomin na padle v času fašizma in druge svetovne vojne z obiskom openskih spomenikov, spomenika Bazoviškim junakom in Rižarne. Tako so v petek, 30. oktobra, učenci prvih razredov v spremstvu domačinke Konstance Mikulus obiskali spomenike na openskem strelišču in vaški spomenik. Ob spomeniku Bazoviškim junakom so učenci drugih razredov prisluhnili zgodovinarju Milanu Pahorju. Učenci tretjih razredov pa so v Rižarni v spremstvu zgodovinarja Sandija Volka obudili spomin na grozote, ki so se tam dogajale v času druge svetovne vojne. S svojo spoštljivo prisotnostjo v krajih spomina in s svojim podoživljanjem pričevanj iz časa narodnoosvobodilnega boja so še enkrat dokazali, da so jim v njih izražene vrednote še vedno pri srcu. Pred spomenikom padlih pri Dom-ju sta v nedeljo zapela moški in mešani pevski zbor Kulturnega društva Fran Ven-turini, priložnostno misel pa je podal društveni predsednik Aleksander Coretti. V teh dneh so se spomnili tudi padlih v prvi svetovni vojni. Delegacija Sveta slovenskih organizacij in Slovenske skupnosti je položila venec pri spomeniku v Gropadi, kjer je priložnostno misel prebral prof. Robert Petaros. »Prva svetovna vojna je bila sicer neosnovana, a strašna, blazna, vendar ne ideološko klanje kot druga.« Govornik je spomnil, kako so »26. julija 1914 (bila je menda nedelja) ljudje v vseh naših krajih, vaseh in mestih zagledali na ulicah in vogalih hiš velike oglasne plakate, ki so pozivali vse moške do 42. leta starosti k splošni mobilizaciji. Naši fantje in možje so se le nekaj dni zatem bojevali kar na treh frontah: srbski, ruski in leto kasneje tudi italijanski, ki je bila najbolj krvava. Avstrijskega domoljubja seveda ni bilo kaj prida, slovenstvo pa je moralo biti pri vseh bolj utišano. A na primorskih tleh so se naši ljudje kot levi krčevito borili proti zemljelačnemu, irendentističnemu in imperialističnemu sosedu, ki je na soški fronti žrtvoval 600.000 mož, da si je ob vojaški in kasneje diplomatski podpori svojih zaveznikov zasužnjil 500.000 Slovencev in Hrvatov.« Hvaležna misel je šla vsem, ki so pripomogli, da lahko danes živimo kar se da svobodno. Pri Domju se je padlih spomnilo društvo Fran Venturini Gropado je obiskala delegacija SSO in Slovenske skupnosti Otroci so zapeli tudi pred spomenikom pri Sv. Ani Učenci OŠ Gradnik in otroci vrtca Antona Fakina na domačem pokopališču Nadzor nad ribiči, ribarji in gostinci Tržaška pristaniška kapitanija je zaključila štiridnevni poostren nadzor nad ribiškimi in povezanimi dejavnostmi na celotnem obalnem pasu Furlanije-Julijske krajine. Obalna straža je v glavnem preverjala, ali prodajalci na večjih in manjših tržnicah, v ribarnicah in gostilnah spoštujejo obstoječe predpise. Inšpektorji so opravili 323 kontrol, zabeležili pa so vsega skupaj 34 nepravilnosti, v glavnem povezanih z pomanjkanjem etiket in podatkov o ribah oz. školjkah. V štirih dneh so zasegli 340 kilogramov ulova in naložili denarne kazni v višini 29.300 evrov. Po nesreči v Sloveniji pridržali Tržačana V noči na torek je 51-letni voznik iz Trsta ob 1.15 na avtocesti med Kozino in Divačo izgubil oblast nad avtomobilom in trčil v odbojno ograjo, pri čemer se baje ni poškodoval. Po navedbah koprske policijske uprave je Tržačan vozil prehitro in pod vplivom alkohola (napihal je 0,63 promila). Pridržali so ga in oglobili. Telovadba za dobro počutje Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Nabrežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30. Za informacije in vpisovanja se lahko zainteresirani obrnejo na Urad za socialne storitve v Naselju sv. Mavra 124, Se-sljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. V nedeljo svečanost borcev v Kučibregu Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI sporoča, da bo v nedeljo, 8. novembra, ob 10.30 v Kučibregu pri Momjanu na Hrvaškem spominska svečanost, ki bo obeležila 65. obletnico skupnega boja partizanov italijanske, slovenske in hrvaške narodnosti v Istri. Novembra 1944 je brigada Alma Vivoda, v kateri so se rama ob rami borili borci vseh treh narodnosti, doživela hud poraz in zahtevala veliko žrtev, na katere bodo v nedeljo obnovili spomin. Istega dne bo v spomin na hude boje iz Trušk proti Kučibregu krenil Pohod prijateljstva, ki naj bi zahteval približno tri ure lažje hoje. Narečno gledališče V okviru revije Apriteatro bo narečna gledališka skupina L'armonia danes predstavila skupino Proposte teatrali z dellom I sempi qualche volta i la indovina. Začetek ob 18. uri. Pesnik Rodolfo Alonso Tržaški Pen klub prireja jutri v kavarni San Marco v Ul. Battisti srečanje z argentinskim pesnikom Rodol-fom Alonsom. Predstavili ga bodo Juan Octavio Prenz, Claudio H. Martelli in predstavnica združenja Ineruopa Marina Poretti. Srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri poteka v okviru 4. mednarodne konverence tržaškega Pen kluba. Darwinova molitev Kulturno središče Veritas bo v petek, 6. novembra, ob 18.30 predstavil knjigo Micheleja Luzzatta Darwinova molitev. Dela Laure Grusovin V galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri odprli razstavo del slikarke Laure Grusovin z naslovom Magični realizem. 1G Sreda, 4. novembra 2GG9 TRST / Tri ustvarjalne ženske, tri življenja za skupen projekt: bogatiti italijansko kreativnost in širiti njena obzorja. Trst bo v prihodnjih dneh gostil tri velika imena sodobne kreativne scene: arhitektko in oblikovalko Gae Aulenti, arhitektko in umetnico Nando Vigo ter stilistko in načrtovalko Nanni Strada. Niz »Tri življenja za projekt« prireja kulturno društvo Terredarte, ki je v prejšnjih letih priredilo že dva odmevna dogodka, razstavi, posvečeni Enzu Mariu in Ettoreju Sottsassu. Tokrat so se odločili za hommage ženskam, ki so na svojem področju nedvomno pustile neizbrisno sled. Gae Aulenti kot restavratorka pariških muzejev D'Orsay in Pompidou ali beneške palače Grassi. Nanda Vigo kot oblikovalka nekaterih luči in stojal za znamko Arredoluce, ki jih danes uvrščajo v zgodovino dizajna. Nanni Strada kot stilistka za modno hišo Max Mara (njena je bila linija Sportmax) in kot načrtovalka, ki je leta 1970 poskrbela za prvo obleko brez šivov. Prva bo Trst obiskala Nanni Strada. V petek, 6. novembra, ob 18.30 bo v dvorani Villas (Ul. Pa-strovich 5 v parku nekdanje umobolnice) sodelovala na javnem srečanju, na katerem bodo predvajali tudi video Il manto e la pelle. Naslednjega dne (ob 10. uri) bo v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni) imela predavanje, v debati pa bodo sodelovali tudi Raffaella Sgu- Plašč, ki ga je Nanni Strada narisala za zbirko Sportmax - Max Mara 1969-7G Nanni Strada bin, Beppe Finessi, Ettore Bellotti, Rossella Cuffaro in Laura Vasselli. Nanda Vigo bo 14. novembra slavi- la rojstni dan, praznovala pa ga bo v Trstu. V jutranjih urah bo predavala v Državni knjižnici (sodelovali bodo tudi Alberto Bassi, Giuliana Carbi in Gino di Maggio), v Studiu Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) pa bodo ob 19. uri predstavili video In viaggio con Nanda. ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA Nov prvenec Knjigo goriškega pisca bodo jutri predstavili v Tržaški knjigarni Matjaž Klcmsc V zakrpanih gojzarjih Včeraj danes U Kino Danes, SREDA, 4. novembra 2009 KAREL Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 8.55. Jutri, ČETRTEK, 5. novembra 2009 ZAHARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 994,5 mb raste, veter 67 km na uro, vzhodnik, severovzhodnik, burja, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. [12 Lekarne Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel roman V zakrpanih gojzarjih, prvenec goriškega pisatelja Matjaža Klemšeta. To je zgodba o življenjskih preizkušnjah, o rasti, o boju za preživetje, zgodba o uspehu. Junak romana se po hudi bolezni odpravi na planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana in dolga pot je nov izziv ter vzvod za razmišljanje. Ace Mermolja je o knjigi zapisal: »Bolezen, smrt, narava, ljubezen se zlijejo v vsakdanjost. Tudi ko je hoja še ošibljenega telesa napor, ni nikoli podvig, borba s sabo ali z goro. Hribi so ena izmed možnih človekovih pokrajin in nimajo usodnosti Klementa Juga in njegovih privržencev. Niti niso to, kar so npr. pri Dušanu Jelinčiču. Klemše se ne ukvarja s filozofskimi vprašanji. Vprašanja prihajajo med potjo, se izluščijo in zatonejo. Bistvo je hoditi in upati, da bodo, med potjo zalepljeni škornji zdržali do povratka domov.« Prva predstavitev prvenca bo v Tržaški knjigarni jutri ob 18. uri. Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. novembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Piave 2 - 040/361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040/390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040/274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040/309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. NIZ TRI ŽIVLJENJA ZA PROJEKT - Od sobote do 21. novembra Trst bo gostil tri velika imena italijanske scene Mesto bo gostilo arhitetko Gae Aulenti, stilistko Nanni Strada in oblikovalko Nando Vigo Operna akademija Križ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v Danes, 4. in jutri, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccinijeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Vstopnice: cena 10,00 evrov, prodaja eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno eno uro. H Čestitke Veliki finale so prepustili Furlan-ki Gae Aulenti, ki bo 21. novembra predavala v dvorani Villas (o njej bodo spregovorili Giovanni Fraziano, Fran-cesca Balena Arista in Fiorella Bule-gato). V večernih urah pa bo na Postaji Rogers prisluhnila koncertu saksofonista Massimiliana Donnonellija. (pd) Dragi DENIS, okrogla leta danes slaviš in 40 poljubčkov od vseh nas dobiš. Vse najboljše ti želimo, na fešti se dobimo in...sedaj izmislisi kar ti naprej rimo! Vsi prijatelji. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestersko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 22.30 »Up - 3D«; 20.00 »Baaria«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Capitalism: A love story«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 21.15, 22.15 »Michael Jackon's This is it«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.15 »Amore 14«; 16.00, 18.00, 20.00 »Nel paese delle creature sel-vagge«; 16.30, 20.00, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingan-nare il diavolo«; 18.50 »Oggi spo-si«; 16.00, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 22.10 »Brueno«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10 »Up -3D«; 22.00 »Bastardi senza gloria«. FELLINI - 16.15, 21.45 »La battaglia dei tre regni«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Trilli e il tesoro perduto«; 20.20 »Up«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 22.00 »Oggi sposi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus -L'uomo che voleva ingannare il diavolo«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Moja grška avantura«; 17.40, 22.10 »Michael Jackson - This is it«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Žaga VI«; 17.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Michael Jackson - This is it«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Amore 14«; Dvorana 3: 16.10, 17.45, 20.45 »Nel paese delle creature selvagge«; 19.20, 22.20 »Brueno«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »Il nastro bianco«; 22.00 »Ba-stardi senza gloria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jac-kon's This is it«; Dvorana 2: 17.45 »Up«; 20.10, 22.10 »Julie & Julia«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva in-gannare il diavolo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Amore 14«; Dvorana 5: 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«. KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. [H Osmice JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 21. Tel. 040 - 229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Tel. 040-208375. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! Loterija B. novembra 2GG9 Bari 87 2G 2B 2 B7 Cagliari 24 5G 17 82 8G Firence 28 6G 75 54 8G Genova 56 B7 B 49 1G Milan 78 14 B9 49 85 Neapelj 82 B7 B9 5B 28 Palermo 11 B9 76 8G 1G Rim BB 4B 22 B B2 Turin 14 5 87 2G B5 Benetke 77 9 1 4 B1 Nazionale 45 7B 74 56 B7 Super Enalotto Št. 1B2 22 35 44 66 71 aa jolly 76 Nagradni sklad 3.763.756,97 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 81.454.277,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 25 dobitnikov s 5 točkami 22.582,55 € 3.227 dobitnikov s 4 točkami 174,94 € 73.852 dobitnikov s 3 točkami 15,28 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 19 dobitnikov s 4 točkami 17.494,GG C 327 dobitnikov s 3 točkami 1.528/GG C 4.732 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG C 28.937 dobitnikov z 1 točko 1G/GG C 63.401 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C /— Sklad Mitja Čuk ^fsvoii 30-letnici danes 4.11.2009 ob 19. uri v župnijsko cerkev na Opcinah, kjer se bomo spomnili malega Mitje S peto mašo bo sodeloval dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Sceka. v petek 6.11.2009 V dvorano ZKB na Opčinah: ob 10.30 otroški čarodej Jole Cole za vrtce in osnovno šolo ob 16.00 odprtje dokumentarne razstave o delovanju Sklada-nastopila bosta Moški pevski zbor Tabor in glasbena skupina Upnska mu/arija H Prireditve OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi danes, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccini-jeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripco-vich. Predstava traja približno 1 uro. SKLAD MITJA ČUK: Ob 30. obletnici smrti se bomo spomnili malega Mitje pri maši, danes, 4. novembra, ob 19. uri, v domači župnijski cerkvi na Opčinah. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Svoj posebni blagoslov je poslal tudi kardinal Carlo Maria Martini. Toplo vabljeni vsi, ki ste imeli Mitjo radi in vsi, ki verjamete v delovanje Sklada Mitja Čuk in ga podpirate. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage fotografa Petra Cvelbarja. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Mladinskega centra Podlaga v Sežani do petka, 6. novembra. Razstava je odprta od ponedeljka do četrtka od 12. do 18. ure in v petkih od 16. do 22. ure. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvoma Musica senza frontiere in KRr rom Briščiki ter ob podpori Pokrajine Trst, vabi v sklopu prireditev ob »Svetovnem pohodu za mir« v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 v prostore KRr rom Brišči-ki (Briščiki, 77) na koncert iz niza rdriaticfestival 2009 »Stories tales about animals and woods« - izvaja Michele Veronese (keltska harfa). SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN-OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabita v soboto, 14. novembra, ob 18. uri na baklado v spomin na vse vaščane, ki so preminuli za rakom. Sodelujejo: Otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina in Pevski zbor združenja staršev Romjan-Ronke. Start baklade izpred galerije Škerk v Trnovci. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki so zboleli za rakom. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 15. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šem-polaju na kulturni večer »Od ljubezni... do ljubezni«, ki ga bosta oblikovali Moška pevska in dramska skupina Kraški dom iz Repna. H3 Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRUT nudi svojim članom sprostit-veno masažo za dobro počutje. Dodatne informacije in prijava na sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. KRUT obvešča članstvo, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo ob četrtkih popoldne. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Na-brežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30, od 26. oktobra 2009 dalje. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Urad za socialne storitve v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. PILATES - skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren v Boljuncu obvešča, da je vadba pilatesa in telovadbe, ki poteka v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini, začasno prekinjena. Spet se bomo srečali v polovici januarja 2010, dan in urnik bomo pravočasno sporočili. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 913), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 040-6758020 ali 348-4729825. KRUT sporoča, da bo tečaj 2. stopnje »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« začel danes, 4. novembra, ob 17.45. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti danes, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 4., in 11. novembra: »Igrajmo se s plastiko«, »Igrajmo se s pašto«; 6. in 13. novembra: »Igrajmo se s kartonom«, »Igrajmo se z barvami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od 8. do 13. ure. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martino-vanje. Sprehodili se bomo od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacijskih obveznosti prosimo, da se javite do danes. 4. novembra, na telefon: 040226283 Viktor ali 040-200782 Franko. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od danes, 4., do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje danes, 4. in v četrtek, 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo danes, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. SZSO-TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da bo skavtska trgovina odprta danes, 4. novembra, od 18. do 19. ure na Ul. Risorta 3. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizaci- / ŠPORT jami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 0402171189 ali 347-5292058. POKRAJINSKI ODBOR VZPI ANPI vabi ob svetovnem pohodu za mir in nenasilje v petek, 6. novembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert »Maledetta la guerra«. Pesmi izvajajo Ornella Serafini, Martina Feri in Andrea Zullian. Na kitaro spremlja Sergio Giangaspero, pokrovitelj Tržaška pokrajina. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces individualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Tren-tu, član Sima (italijanskega združenja antropozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchiori z antro-pozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040360072. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolico Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpisovanja sprejemamo do sobote, 7. novembra, na tel. št. 347-0410542. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje domačinov Biserke Cesar in Davida Kralja »Tisoč in ena noč v Namibiji« v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. V SOBOTO, 7. novembra, bo Skupina 85 priredila Tomizzovo pot po romanu Mladoporočenca iz ulice Rossetti. Zbirališče ob 14.30 v Trgu Oberdan, pod arkadami Deželne palače. Vodita Stella Rasman in Pa-trizia Vascotto. Vstop je prost. Sprehod traja približno 2 uri in pol. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 328-4559414, info@mela-nieklein.org. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na družabni večer v soboto, 14. novembra, ob 19.uri, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v Ricmanjih. Postregli vam bomo z okusno večerjo, glasbo v živo in zabavo. Rok prijave zapade v nedeljo, 8. novembra. Za naknadne informacije in prijave lahko pokličite v večernih urah na tel. št. 347-4481432. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 9. novembra. Gost večera bo Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Z njim se bo pogovarjala časnikarka Večera Darka Zvonar Predan. Pred začetkom srečanja bo odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Tri desetletja izrazov Drage. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja izmena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040209873. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpi-si Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.: 347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. SPDT IN MLADINSKI ODSEK prirejata v nedeljo, 15. novembra, martinovanje v Gabrjah za člane, družine in prijatelje. Zbirališče ob 9.00 pri vodnjaku v Gabrjah. 3-urni pohod proti Cerje; sledila bo družabnost in kosilo v priredbi KD Skala-Gabrje. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite na 040-220155 (Li-vio), 348-7757442 (Laura) ali na mladinski@spdt.org. Vabljeni!! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). 30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 347-4481432 - Anna za Breg in Milje, 346-5231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repenta-bor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@libero.it. Sreda, 4. novembra 2009 71 SI Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo fiksno mesečno izplačilo plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM zazidljivo zemljišče na Opčinah za enostanovanjsko hišo v centru Opčin. Tel. št.: 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 349-6349037. IŠČEM DELO kot varuška dojenčka, tudi z zdravstvenimi problemi. Tel. 333-6802172. IŠČEMO UČITELJA ANGLEŠČINE da bi prišel v Zgonik enkrat tedensko za štiri odrasle. Tel. št.: 328-4253103 ali 349-6768192. KUPIM štiri zimske gume za polo, po možnosti po ugodni ceni. Tel. 040229335. NA PROSEKU dajem v najem stanovanje. Za informacije pokličite na tel. št.: 345-2721826 ali 328-9413919. PRODAM po ugodni ceni trisedežni divan (1,90 m) iz usnja v temnordeči barvi. Tel. 338-3999360. PRODAM po zelo ugodni ceni šivalni stroj znamke keiser 6.610, komplet z vsemi pripomočki. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-413429. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 3283178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE na Opčinah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM dvajset nosilnih opor za opaže (punte). Cena: 120,00 evrov. Tel. 040-415336. PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540. PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040229404 v večernih urah. V PREČNIKU dajemo v najem popolnoma opremljeno majhno stanovanje, neodvisno, primerno za eno ali dve osebi. Tel. 338-9714161. Prispevki V spomin na pokojnega očeta Dina Vernija daruje hčerka Loredana 300,00 evrov za SK Devin. V počastitev spomina Loredaninega očeta Dina Vernija daruje družina Mozan 50,00 evrov za SK Devin. Namesto cvetja in v spomin na Lore-daninega očeta Dina Vernija darujejo Elder, Erika P., Nadja, Grazia, Dario, Erika U., 60,00 evrov za SK Devin. V spomin na mamo Milko ob njenem rojstnem dnevu daruje hči Wilma 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB pri Sv. Ani. Namesto cvetja na grob Stanka Blaži-ne darujeta Stana in Ninko Lazar 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na dragega moža Steliota Krmeca, ki bi danes praznoval 80. letnico rojstva, daruje žena Palmira 100,00 evrov za Skupnost družina Onlus. V spomin na pokojne starše daruje Edi z družino 50,00 evrov za cerkev na Jezeru in 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. 12 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / NATEČAJ VICTOR DE SABATA - Marko Ozbič z drugo nagrado dokazal svoje dirigentsko znanje Dirigent pred orkestrom je kot bikoborec, ko stopi v areno Eliana De Sabata o pomenu tržaškega tekmovanja za mlade dirigente Tržaški dirigent Marko Ozbič je s svojimi poklicnimi dosežki, s katerimi se je uveljavil na mednarodni glasbeni sceni, že večkrat doživel precejšnjo pozornost javnosti. Pred kratkim se je zaključilo njegovo sodelovanje z gledališčem San Carlo v Neaplju, kjer je bil več let vodja opernega zbora. Dejaven glasbenik si očitno ni privoščil daljšega premora, saj je v soboto osvojil drugo nagrado na natečaju za mlade dirigente Victor de Sabata. Po strogi selekciji šestnajstih kandidatov so predstavniki prestižnih gledaliških in glasbenih ustanov določili, da ne bodo podelili prve nagrade, zato je zelo dobra uvrstitev avtomatično postala najvišje priznanje te prve izvedbe. Tekmovalce so ocenjevali umetniški vodja Londonskega filharmoničnega orkestra Timothy Walker, organizacijski direktor norveškega simfoničnega orkestra iz Trondheima Roar Leinan, dirigent Niksa Bareza, akademik Svete Cecilije Renato Zanettovich, umetniški vodja operne hiše v Cincinnatiju Evans Mira-geas, glasbeni asistent umetniškega vodstva gledališča Alla Scala Paolo Gavaz-zeni in še umetniški vodja gledališča Verdi v Trstu Umberto Fanni. Ozbič je za natečaj izvedel na straneh Primorskega dnevnika, ki ga redno prebira kljub temu, da živi v tujini. Izziv ga je zamikal, zato je takoj poslal video gradivo in življenjepis, na podlagi katerih je komisija izbrala kandidate. Od razglasitve imen tekmovalcev do dneva nastopa je bila pot precej naporna, saj so dirigenti imeli le dva tedna intenzivnega študija za pripravo trodelnega programa. V prvi, izločilni selekciji je Ozbič vadil z orkestrom koncert v d Igorja Stravinskega; ko se je število kandidatov zreduciralo na polovico, pa je v polfinalnem delu prepričal žirijo s poglobljenim poznavanjem Schumannove prve simfonije in z izkušenim pristopom k operni govorici v ariji iz Puccinijeve opere Boheme. Z uvrstitvijo v finale je lahko pokazal še izvrstno obvladanje klasičnega stila pri Haydnovi simfoniji št.104 in neobičajni pogled na obširno skladbo Slike z razstave Modesta Musorgskega. Po dolgoletnih izkušnjah z vodenjem profesionalnih zborov si dirigent zdaj želi nove izzive na simfoničnem področju in nagrada je potrdila, da so časi zreli za tovrstni razvoj njegove kariere. Orkester gledališča Verdi je od torka do sobote prestal zahtevno in utrudljivo preizkušnjo sodelovanja z vsemi tekmovalci, ob koncu pa so tudi orke-stranti lahko izrazili svoje mnenje in podelili posebno nagrado moskovski dirigentki Alyi Joffe. Tekmovalnim nastopom so v dvorani Tripcovich ob žiriji sledili tudi glasbeniki, navdušenci in otroka legendarnega tržaškega dirigenta, kateremu je tekmovanje posvečeno, Elio in Eliana De Sabata. Gospa Eliana je izrazila zadovoljstvo nad celotno pobudo, ki ovrednoti talent mladih, zaslužnih dirigentov: »Zdi se mi zelo pomembno, da smo lahko ponudili to redko priložnost mladim, ki imajo za seboj resne poklicne izkušnje in se lahko soočajo z orkestrom z zrelim pristopom. S tem tekmovanjem želimo zabeležiti konkretne rezultate. Najpomembnejša nagrada ni namreč denar, temveč prirejanje koncertov, ki jih bo najbolje uvrščeni kandidat lahko izvedel v pomembnih ustanovah, ki sodelujejo pri tem projektu.« Gospa De Sabata nam je tudi razkrila, katere morajo biti lastnosti idealnega dediča njenega očeta: »Disciplina je prva, najnujnejša vrlina in hkrati pravilo, predvsem v odnosu do samega sebe. Dirigent mora organizirati v sebi kompleksnost partiture, ki povezuje različne instrumente in s tem, vsakič znova preizkušati lastno pripravljenost. Razlika med dirigentom in drugimi interpreti je ravno v tem, da imajo slednji doma svoja glasbila, na katerih lahko dan za dnem eksperimentirajo in utrjujejo najbolj učinkovite prijeme, dirigent pa lahko preveri učinkovitost svojih idej le, ko stopi pred orkester in mora upati, da bo lahko imel z njim dovolj vaj. Otroci instrumentalistov navadno stopajo po sledovih staršev, ker rastejo v stiku z zvokom instrumenta, otroci dirigentov pa poslušajo tišino, skrivnostno značilnost te prečudovite umetnosti. Stopiti na dirigentski oder je Marko Ozbič (levo) je z drugo nagrado (prve niso podelili) dokazal svoje dirigentsko znanje, nad katerim je bila navdušena tudi Eliana De Sabata, hči slavnega dirigenta Victorja velika preizkušnja, saj se vse misli, analize, podobe lahko ojačijo ali zrušijo v trenutku, ko postanejo zvok. Dirigent ima pred sabo profesionalce, ki morajo udejanjati njegove ideje, za seboj pa publiko, ki jo mora prevzeti in še kritike, ki bodo odprli debato o opravljenem delu. Ko dirigent stopi pred orkester, je kot bikoborec, ki vstopi v areno.« Rossana Paliaga LITERATURA - Prevodi Mozetičeva dela v več svetovnih jezikih PISA - Brane Mozetič te dni beleži prav poseben uspeh. Nove prevode njegovih del so predstavili v treh evropskih mestih - Brnu, Barceloni in Pisi. Poleg prevodov romana Angeli v češčino, pesniške zbirke Metulji v italijanščino in izbora pesmi iz Banalij v katalonščino so njegova dela že dalj časa dostopna v številnih svetovnih jezikih. Prevod Mozetičevega romana Angeli (Andele) so v Brnu predstavili v sklopu queer festivala Mezipatra. Roman je v če-ščino prevedel Pater Mainuš, izdala pa založba Vetrne Mlyny. V Barceloni pa so predstavili tudi izbrane pesmi iz Mozeti-čeve zbirke Banalije (Banalitats), ki jih je v katalonščino prevedla Simona Škrabec. Mozetičeve pesmi so izšle v okviru ugledne zbirke španske in prevodne poezije Cafe Central, ki letos beleži petindvajsetletnico obstoja. O knjigi sta spregovorila urednik Antoni Clapes in pesnik in prevajalec Victor Obiols. Te dni je v Pisi izšla tudi Mozetičeva pesniška zbirka Metulji (Farfalle). Za ugledno italijansko založbo ETS jo je prevedla Jolka Milič, je sporočil literat. CELOVEC - Rizzijeva nagrada SPZ in ZSO Letošnji dobitnik kulturni center na celovški univerzi Unikum CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem bosta letošnjo Rizzijevo nagrado podelila kulturnemu centru UNIKUM na celovški univerzi. Nagrado bodo podelili že sedmič, UNIKUM pa jo bo prejel predvsem zato, ker se temeljito razlikuje od običajne koro- Umetniški vodja Unikoma Gerhard Pilgram (levo) in poslovodja Emil Krištof j.puch FESTIVAL IPERPORTI - Neobičajna predstavitev knjige ške kulturne podobe, je poudaril poslovodja SPZ Janko Malle. Ob tem je še posebej izpostavil, da ima v delovanju centra svoje pomembno mestu tudi slovenščina. Prvo Rizzijevo nagrado sta SPZ in ZSO podelila pred 17 leti, poimenovana pa je po nemško govorečemu koroškemu humanistu, duhovniku, pisatelju in novinarju Vinzenzu Rizziju (1816 - 1856), ki se je ofenzivno zavzel za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji. Doslej so jo prejeli bivša glavna urednica cerkvenega lista krške škofije »Kärntner Kirchenzeitung« Maria Halmer, nato -skupno - avtorji Helmut Scharf, Robert Saxer in Peter Gstettner, nadalje strokovnjak za izobraževalne vede na celovški univerzi Dietmar Larcher, dolgoletna manjšinska govornica Zelenih Terezija Stojsic skupaj z zgodovinarjem celovške univerze Karlom Stuhlpfarrerjem, lani pa nemško govoreči odvetnik Sepp Brugger za uspešen (pravni) boj za ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Rizzijeva nagrada je namenjena zaslužnim osebam, ki delujejo v prid sporazumevanju in sožitju in ki s svojimi zgledi nakažejo, kako naj bi uveljavljali jezikovne pravice kot del temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Letošnjo Rizzijevo nagrado bodo celovškemu UNIKUM-u podelili na posebni slovesnosti v ponedeljek, 23. novembra, v k&k-centru v Šentjanžu v Ro-žu. Kulturni spored ob podelitvi nagrade bodo pod dvojezičnim geslom »Kein schöner Rand/ Ta hiša je moja« oblikovali Dietmar Pickl, Primus Sitter, Stefan Gfrerrer in Emil Krištof. Slednji je tudi poslovodja UNIKUM-a. V pogovoru za Primorski dnevnik je Krištof dejal, da kulturno društvo univerze v Celovcu z veseljem sprejema Riz-zijevo nagrado za svoje medkulturno ustvarjanje in povezovanje ljudi na tro-meji med Koroško, Slovenijo in Furlani-jo. »Priznanje potrjuje, da je UNIKUM po ustanovitvi leta 1986 ubral pravo kultur-no-politično pot in globoko zaoral v trdo koroško kulturno ledino,« je še pristavil koroški Slovenec Emil Krištof. (I.L.) Roman o fašistu Emiliu Z. Pietro Spirito je v svoj najnovejši roman Il bene che resta vpletel rokopis tržaškega fašista, obsojenega na večletno zaporno kazen V sklopu literarnega festivala Iperporti, ki je prejšnji teden potekal v Trstu, so v kavarni San Marco priredili tudi predstavitev romana Il bene che resta. Napisal ga je novinar dnevnika Il Piccolo Pietro Spirito, tudi avtor romanov Le indemoniate di Verzegnis, Speravamo di piu (s katerim je bil med finalisti nagrade Strega) in Un corpo sul fondo. Predstavitev je potekala po neobičajnem scenariju. Pietro Spirito je sedel za pisalni stroj ter začel pripovedovati genezo romana; kako je v starinarni našel rokopis, v katerem je Emilo Z. opisoval svoje življenje fašističnega borca, povojno obsodbo zaradi kriminalnih dejanj, ki jih je zagrešil za časa Salojske republike, večletno zaprtje, beg iz zapora. Tržaškemu fašistu je glas posodil igralec Alessandro Mizzi, ki je občinstvu prebral več odlomkov iz romana, tako da je predstavitev potekala v obliki dialoga med avtorjem in »njegovim« junakom. Pietro Spirito je roman Il bene che resta zgradil na podlagi omenjenega rokopisa, literarno pripoved pa obogatil s fiktivno zgodbo, ki jo v svojih pismih pripoveduje upokojeni tržaški profesor. Realna (ali vsaj verodostojno zapisana) biografija se tako prepleta s fikcijo, realni junaki s tistimi, ki so sad Spiritove fantazije. V knjigi srečamo tako tudi nekatere ženske like: tudi z njihovo pomočjo se avtor sprašuje o neizogibnosti slabega ...in o »dobrem, ki ostane«. (pd) Pietro Spirito je »igral« pisatelja ... kroma / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 13 evropska unija - Po dolgem oklevanju in postavljanju pogojev Češki predsednik Klaus naposled podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe Evropski voditelji zadovoljni - Nova pogodba povezave bo predvidoma začela veljati 1. decembra PRAGA - Potem ko je češko ustavno sodišče včeraj odločilo, da je Liz-bonska pogodba v celoti skladna s češko ustavo, je predsednik Vaclav Klaus sporočil, da je ob 15. uri podpisal ratifikacijo nove pogodbe EU in tako zaključil ratifikacijski postopek na Češkem. Klaus je obenem omogočil uveljavitev Lizbonske pogodbe. Klaus je tako postal zadnji evropski voditelj, ki je podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Nova pogodba EU bo lahko v celotni EU začela veljati, ko bo vseh 27 držav članic v Rimu deponiralo ratifikacijske dokumente, in sicer prvi dan naslednjega meseca. Po včerajšnjem Klausovem podpisu je verjetno, da bo pogodba uveljavljena 1. decembra. Na novinarski konferenci, na kateri je obelodanil svoj težko pričakovani podpis, je Klaus sicer znova ocenil, da bo Češka z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe prenehala biti suverena država. Predsednik je tudi kritiziral razsodbo češkega ustavnega sodišča. Vaclav Klaus ansa "Odločitev ustavnega sodišča sem pričakoval in jo spoštujem, čeprav se z njeno vsebino in utemeljitvijo načeloma ne strinjam," je dejal in dodal, da razsodba "ni nevtralna pravna analiza, ampak pristranska politična obramba Lizbon-ske pogodbe s strani njenih privržencev". Češki parlament je Lizbonsko pogodbo sicer potrdil že pred meseci, a je nato konec septembra skupina 17 evro-skeptičnih senatorjev vložila pobudo za presojo skladnosti pogodbe s češko ustavo. To je bilo že drugič, da je češko ustavno sodišče presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe s češko zakonodajo, obakrat - tako včeraj kot že tudi novembra lani - pa je razsodilo, da je pogodba v skladu z ustavo. Klaus je sprva vztrajal, da ratifi-kacijske listine ne bo podpisal, dokler se o pogodbi na ponovnem referendumu ne bodo izrekli Irci. Tik pred irsko potrditvijo Lizbonske pogodbe 2. oktobra je sledila že omenjena pobuda za presojo ustavnosti in Klaus je napovedal, da bo s podpisom čakal do odločitve ustavnega sodišča. Vmes je evroskeptični češki predsednik postavil še eno zahtevo. Vztrajal je, da mora biti Češka izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe, češ da bi lahko na podlagi listine prišlo do vračanja premoženja, ki je bilo z Beneševimi dekreti po drugi svetovni vojni odvzeto Su-detskim Nemcem. Evropski voditelji so na srečanju pretekli četrtek in petek v Bruslju Klausovi zahtevi ugodili. Češka naj bi bila tako podobno kot Poljska in Velika Britanija izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah. Omenjeni državi sta sicer izvzetje dosegli v času pogajanj o pogodbi. Češki predsednik je po sprejetju sklepa na vrhu EU obljubil, da za svoj podpis pod pogodbo ne bo postavljal nobenih pogojev več. In to obljubo je včeraj tudi izpolnil. Iz tujine so takoj prišli odzivi na ratifikacijo Lizbonske pogodbe na Češkem. Švedsko predsedstvo EU je sporočilo, da bo ratifikacija pogodbe na Češkem omogočila, da bo unija postala "bolj demokratična". Švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob tem sporočil, da bo z državami članicami unije "zdaj začel pogovore" o novem predsedniku EU in novem visokem predstavniku za zunanjo in varnostno politiko, ki ju predvideva Lizbonska pogodba. Rein-feldt bo v kratkem sklical tudi izredni vrh EU, na katerem bodo voditelji razpravljali o kandidatih za omenjena položaja. Češko ratifikacijo Lizbonske po- godbe je v Washingtonu pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kot je dejal, je bila s tem odstranjena še "zadnja ovira" na poti k uveljavitvi nove evropske pogodbe. Zadovoljstvo ob ratifikaciji je izrazil tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. "Zdaj so odstranjene vse ovire za takojšnjo uveljavitev pogodbe, ki bo za EU odprla novo ero," je sporočil Solana. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v govoru v ameriškem kongresu dejala, da bo EU z novo pogodbo "postala močnejša in bolj sposobna ukrepati in tako močan in zanesljiv partner za ZDA". "Na podlagi tega lahko zgradimo stabilna partnerstva z drugimi, predvsem z Rusijo, Kitajsko in Indijo," je dodala. Na Klausov podpis Lizbonske pogodbe se je odzval tudi britanski premier Gordon Brown in ga označil za "pomemben in zgodovinski korak za vso Evropo. (STA) zda - Po srečanju s predsednikom Obamo je nemška kanclerka nastopila pred kongresniki Merklova v ameriškem kongresu o zgodovini in podnebnih spremembah WASHINGTON - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo doživela prisrčen sprejem v ameriškem kongresu, kjer je opisala novejšo nemško zgodovino od nacizma naprej, predvsem pa pozvala kongres k sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam. Pred govorom v kongresu se je Oba-ma Merklovi zahvalil za nemške žrtve v Afganistanu. Nemčijo je označil za izjemno trdnega zaveznika, Merklovo pa za izjemno trdno voditeljico, še posebej na področju boja proti podnebnim spremembam. Nemška kanclerka, ki je pred tednom dni začela drugi mandat na čelu vlade, pa je poudarila, da želi obisk izkoristiti za izraz hvaležnosti podpori ZDA v procesu, ki je pripeljal do ponovne združitve Nemčije. Nemčija letos praznuje 20. obletnico padca berlinskega zidu, ki je vzhodne Nemce, med katerimi je bila tudi kanclerka, ponovno združila z zahodnimi v skupno državo Zvezno republiko Nemčijo. Merklova se je po glasnem aplavzu članov obeh domov ameriškega kongresa in članov Obamovega kabineta spomnila nekdanjega predsednika zahodne Nemčije Konrada Adenauerja, ki je bil pred njo leta 1957 doslej edini nemški voditelj z govorom, sicer pred obema domovoma ameriškega kongresa posebej. Poudarila je, da je bila takrat otrok v Nemški demokratični republiki, ki ni bila svobodna, izrazila svoje sanje o Ameriki kot deželi svobode, pozabila pa ni omeniti niti zločinov nacizma. Dejala je, da ne bo nikoli pozabila, koliko Nemčija dolguje ZDA, v nadaljevanju pa poudarjala posebno partnerstvo med ZDA in Evropo, ki delita vrednote. "Kljub nekaterim razlikam v preteklosti, ZDA ne bodo nikoli imele boljšega zaveznika, kot je Evropa in obratno," je dejala Merklova. Nemška kanclerka je priznala, da je veliko ljudi strah globalizacije, vendar pa naj bi bila naloga politikov ljudi prepričati, da gre za veliko priložnost za vse. "Glo-balizacija nas sili v sodelovanje, alternativa pa je zapiranje pred drugimi, kar bo prineslo osamo in bedo," je dejala Merklova. Kongresnike je navdušila z zagotovilom, da Nemčija ne bo tolerirala jedrskega orožja v Iranu in da je pripravljena še zaostriti gospodarske sankcije proti islamski republiki. Največji aplavz si je prislužila, ko je dejala, da se glede varnosti Izraela ne bo pogajala in da vsak, ki ogroža Izrael ogroža ves svobodni svet. Glede boja proti terorizmu je poudarila pomen sodelovanja in partnerstva ter dejala, da je Nemčija v Afganistanu pripravljena prev- zeti svojo odgovornost. Dotaknila se je tudi svetovne finančne in gospodarske krize. "Če smo se kaj naučili iz pretekle krize je to, da globalizi-rana ekonomija potrebuje globalni red, okvir pravil brez katerega bomo tvegali zlorabo svobode in stabilnosti," je poudarila Merklova. Kongres sicer še vedno ni potrdil predlaganih reform regulacij finančnega sistema, kakor tudi ne ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, o čemer je govorila v nadaljevanju. Boj proti podnebnim spremembam je označila za enega od velikih izzivov, ki ga je potrebno rešiti v 21. stoletju. Poudarila je, da je potrebno porušiti zid, ki preprečuje ohranitev življenja, ki ga poznamo. Opisala je posledice podnebnih sprememb, kot je dvig gladine morja, taljenje ledu in begunce v Afriki zaradi pomanjkanja hrane. Izrazila je veselje, da Obama skupaj s kongresom razume, da je boj proti podnebnim spremembam pomembna naloga in poudarila, da je na decembrski podnebni konferenci v Koebenhavnu potrebno doseči soglasje o tem, da rast glo- Angela Merkel govori v kongresu ansa balne temperature ne sme preseči dveh stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo. Merklova je poudarila, da je potrebno sprejeti mednarodno zavezujoče cilje in dejala, da je zanemarjanje znanosti neodgovorno tako z vidika zaščite okolja kot z vidika tehnološkega razvoja. Te besede so na noge dvignile demokrate, za njimi pa so malce zaploskali tudi republikanci, ki ovirajo sprejetje potrebnega zakona proti podnebnim spremembam z utemeljitvijo, da bo to škodilo ameriškemu gospodarstvu in zato še vedno zahtevajo več znanstvenih dokazov o človeški odgovornosti za podnebne spremembe. Republikanci so pokazali malce več navdušenja, ko je Merklova povedala, da brez držav, kot so Indija in Kitajska, ne bo mogoče doseči napredka, vendar pa je takoj nato izrazila prepričanje, da bosta ZDA in EU s svojimi vodstvenimi sposobnostmi pomagali prepričati tudi druge, da se pridružijo in "porušijo zdi, ki nas loči od prihodnosti". Merklo-va je je na koncu izrazila prepričanje, da bodo kljub oviram, kot je sebičnost, skupaj našli moč, da ta zid porušijo. (STA) francija Umrl antropolog Claude Levi-Strauss PARIZ - V starosti 100 let je v Parizu umrl priznani francoski antropolog Claude Levi-Strauss, za mnoge oče moderne antropologije. Bil je eden najvplivnejših francoskih intelektualcev 20. stoletja. Pomembno je vplival na več generacij antropologov. Umrl je v petek, pokopali so ga v Lignerollesu v Bretanji na severu Francije. Novico je včeraj sporočil Philippe Descola, vodja oddelka za antropologijo na raziskovalnem inštitutu College de France. Levi-Strauss je preoblikoval področje antropologije in vanjo med drugim uvedel koncept strukturalizma - koncepte o splošnih vzorcih obnašanja in mišljenja, še posebej mitov, v širokem spektru družboslovnih znanosti. Strukturalizem, definiran kot iskanje vzorcev mišljenja v vseh oblikah človeške aktivnosti, je primerjal formalne odnose med posameznimi elementi v danem sistemu. (STA) afganistan - Novi-stari predsednik predstavil svoj program Karzaj: Drugi krog volitev bi bil boljši Talibani: Preklic balotaže je naša zmaga KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj izjavil, da bi bilo za Afganistan bolje, če bi v ponedeljek odpovedani drugi krog predsedniških volitev potekal. Ob tem je obžaloval umik svojega nesojenega izzivalca Abdulaha Abdulaha iz volilne tekme. Afganistanska volilna komisija je v ponedeljek odpovedala za soboto predvideni drugi krog volitev, saj se je Abdulah v nedeljo odločil, da zaradi neprimernega ravnanja afganistanske vlade in po njegovih trditvah sporne volilne komisije izstopi iz volilnega boja. Ob tem je volilna komisija Kar-zaja tudi razglasila za zmagovalca volitev, ki so potekale 20. avgusta. "Upali smo. Za našo državo, za demokratični proces in za nas bi bilo bolje, če bi naš brat Abdulah sodeloval v drugem krogu volitev in bi drugi krog volitev potekal. To smo si želeli," je izjavil Karzaj, ki bo v skladu s ponedeljkovo odločitvijo volilne Hamid Karzaj ansa komisije na čelu Afganistana še prihodnjih pet let. Karzaj je tudi obljubil, da bo "izkoreninil madež" korupcije v Afganistanu. "Afganistan je korupcija očrnila. Našo vlado je korupcija očrnila. Z vsemi možnimi močmi si bomo prizadevali izkoreniniti ta madež," je dodal. K okrepitvi prizadevanj za izkoreninjenju korupcije je Karzaja v ponedeljek v telefonskem pogovoru pozval ameriški predsednik Barack Obama, ki je ob čestitki Karzaju za novi mandat tudi pozval k "novemu poglavju" v sodelovanju med Afganistanom in ZDA. Novi-stari afganistanski predsednik se je tudi izrekel za "sodelovanje ljudi z vseh koncev države" v njegovi vladi. Kot je pojasnil, bo v svojo vlado sprejel kogarkoli iz opozicije, saj si želi "vlade narodnega sodelovanja". Karzajev nesojeni izzivalec Abdulah je sodelovanje s predsednikom sicer zavrnil, sta se pa zasebno pogajala o morebitnih ministrskih stolčkih in o tem, kako bi lahko v program vlade vključili Abdulahovo platformo. Karzaj je tudi ponudil oljčno vejico talibanskim "bratom" in jih pozval, naj "se vrnejo domov". "Naše ta-libanske brate pozivamo, naj pridejo domov in objamejo svojo deželo," je poudaril Karzaj. Talibanski uporniki so sicer sporočili, da odpovedani drugi krog dokazuje, da so bila njihova prizadevanja z grožnjami in na- padi, da volitve spodletijo, uspešna. V izjavi, objavljeni na talibanski spletni strani, so zapisali, da "so bili naši pogumni mudžahedini sposobni prekiniti celoten proces". Navedli so tudi, da njihov nedavni napad na gostišče, v katerem so prebivali uslužbenci Združeni narodov, dokazuje, da "niti ti niso varni v Kabulu". Uporniki so nato objavili tudi sporočilo, v katerem so Karzaja označili za "predsednika lutko", zahodne sile pa obtožili, da so te odločile, da drugi krog odpade. "Odpoved drugega kroga je pokazala, da se odločitve o Afganistanu sprejema v Washing-tonu in Londonu, predstavlja pa v Ka-bulu," so zapisali talibani. "Kar preseneča je, da so pred dvema tednoma trdili, da je bil predsednik lutka Hamid Karzaj vpleten v volilne prevare, sedaj, ko je na podlagi istih prevar izvoljen kot predsednik, pa sta mu Washington in London takoj poslala čestitke". (STA) / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 74 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu MORARO - Iz obrata za kompostiranje se v poletnih mesecih širi neprijeten vonj Prebivalce bodo rešili problema smradu Pokrajina in občine urgirale pri podjetju Iris, ki bo do decembra izdelalo tehnično analizo Prebivalce Morara, Mariana, Fare in Šlovrenca bodo rešili smradu, ki se širi iz kompostarne v Moraru. Pokrajinsko podjetje za javne storitve Iris, ki upravlja obrat za predelavo organskih odpadkov, bo namreč do prihodnjega poletja poskrbelo za rešitev problema, s katerim se prebivalci omenjenih občin srečujejo predvsem v poletnih mesecih. Sklep je bil sprejet na srečanju, ki je potekalo včeraj na sedežu goriške pokrajine, kjer so se srečali pokrajinska odbornica Mara Černic, pokrajinski funkcionar Flavio Gabrielcig, podžupan občine Mariano Lucio Fedele, podžupan iz Morara Umberto Colombo, podžupan iz Fare Stefano Vio, župan iz Šlovrenca Enzo Clocchiatti, direktor okoljskih služb podjetja za javne storitve IRIS Donato Catano, Andrea Va-lantig z goriškega zdravstvenega podjetja ter Ettore Salvanio in Franco Sturzi z agencije ARPA. »Čeprav je podjetje Iris že poskrbelo za namestitev filtrov in je ogradilo napravo za kompostiranje na treh straneh, to še ni zadostovalo. Poleti, ko so temperature višje, se z vetrom širi smrad, nad katerim se pritožujejo prebivalci iz zaselka Corona v Marianu, iz Šlovrenca, Morara in iz Fare,« je povedala pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic in nadaljevala: »Problem je treba dokončno rešiti. Za to bo poskrbelo podjetje Iris, ki bo izvedlo tehnično analizo obrata in ukrepe, ki bodo potrebni. Po vsej verjetnosti bo potrebno napravo popolnoma ograditi in s pomočjo biofiltrov poskrbeti, da ne bo prišlo do emisije neprijetnih vonjev v ozračje.« Černičeva je povedala, da bo analizo tehnoloških značilnosti kompostarne v Moraru izvedel Enzo Favvino, ki je na tem področju med najbolj priznanimi strokovnjaki v Italiji, rezultati pa bodo znani decembra. »Takrat se bomo ponovno srečali z župani in ostalimi sogovorniki, Catano pa nam bo povedal, kako bo podjetje Iris ukrepalo,« je pojasnila Černičeva in dodala: »Smrad, ki se širi iz kompostarne v Mo-raru, ni nevaren za zdravje občanov, je pa neprijeten. Zato je nujno, da pride do rešitve, saj je pravilno, da poskrbimo tudi za kakovost življenja občanov.« (Ale) Kompostarna v Moraru je pomemben člen sistema ločenega zbiranja odpadkov na Goriškem; količino sortiranih odpadkov želi pokrajina do leta 2012 dvigniti do 65 odstotkov bumbaca r^S * UR» GORICA - Družba Carraro Stavka delavcev v Padovi, dopolnilna blagajna podaljšana Preko tisoč delavcev iz vseh italijanskih tovarn družbe Carraro se je včeraj zbralo pred sedežem podjetja v kraju Campo-darsego pri Padovi. Delavci so manifestirali proti namenu družbe, da krči število delovnih mest v svojih tovarnah, seveda pa so med protestniki bili tudi zaposleni v goriškem obratu. »V Padovo so se goriški delavci odpravili z avtobusom in z avtomobili,« pojasnjuje pokrajinski tajnik FIOM-CGIL Thomas Casotto, ki je bil tudi sam med udeleženci včerajšnjega shoda. Po njegovih besedah se bo danes v Padovi vodstvo družbe Carraro sestalo s predstavniki vseh svojih italijanskih tovarn, kar je za sindikaliste vsekakor pozitivno, saj se kriza končno rešuje na ravni koncerna in ne posameznih obratov. Medtem so za goriški obrat do januarja podaljšali redno dopolnilno blagajno, ki bi se drugače zaključila 17. novembra, tako da imajo sindikati nekaj več časa za iskanje dogovora z vodstvom družbe. Sprevod delavcev v kraju Campodarsego pri Padovi GRADIŠČE - Jutri Župani z Riccardijem o projektu elektrovoda Riccardo Riccardi bumbaca Projekta čezmejnih elektrovodov, ki ju na Goriškem načrtujeta konzorcij pod vodstvom družbe KB 1909 in družba Adria link, bosta v središču srečanja med deželnim odbornikom Riccar-dom Riccardijem, župani sedmih občin in predstavnikom goriške pokrajine, ki bo potekalo jutri na sedežu občine Gradišče. Kot je bilo določeno julija, bodo krajevni upravitelji ob tej priložnosti izrazili deželnemu odborniku svoje stališče v zvezi z novo traso podzemnega kabla med Vrtojbo in Redipuljo, ki ga je predstavila italijansko-slovenska naveza pod vodstvom družbe KB 1909. Občina Sovodnje in občina Zagraj sta že izrazili pozitivno mnenje, tudi občina Gradišče pa do izboljšane variante projekta podzemnega kabla nima posebnih zadržkov. V ponedeljek so upravi Franca Tommasinija predstavili svoj alternativni predlog čezmejnega elektrovoda tudi konkurenti konzorcija pod vodstvom družbe KB 1909, t.j. družba Adria link, ki pa se bo morala z občino Gradišče še naprej dogovarjati. »Adria link nam je v ponedeljek predstavila le osnutek trase; vprašali smo za dokončni projekt, da lahko predlog ocenimo. Predloga Adrie link nismo apriorno zavrnili, potrebujemo pa podrobnejše podatke in dokumentacijo, da lahko izdamo mnenje,« je povedal Tommasini. Jutrišnje srečanje z Riccardijem, na katero so bili vabljeni predstavniki občin Gorica, Zagraj, Sovodnje, Gradišče, Fara, Foljan-Redipulja in San Pier, se bo začelo ob 17. uri. Ob robu sestanka se bo sovodenjska županja Alenka Florenin z deželnim odbornikom pogovorila o vprašanju gradbenih del za prekvalifikacijo hitre ceste Vi-leš-Gorica. (Ale) RONKE - Priletna ženska trčila v drog javne razsvetljave Trk na spolzkem cestišču Lažje poškodovano voznico je osebje službe 118 prepeljalo na zdravljenje v tržiško bolnišnico Avto je trčil v drog javne razsvetljave iz fiberglasa altran Spolzko cestišče je bilo po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj ob 10.30 v Ronkah. Z lažjimi poškodbami so prepeljali v tržiško bolnišnico priletno voznico, čigar istovetnosti niso posredovali. Ženska je izgubila nadzor nad svojim vozilom tipa Fiat punto med vožnjo po ulici Monte sei busi; avtomobil je zavozil na drugo stran cestišča in trčil v drog javne razsvetljave, ki je bil k sreči iz fiberglasa. Trk v drog je namreč ublažil hitrost, s katero bi drugače avtomobil trčil v zid tamkajšnjega dvorišča. Na kraj nesreče so takoj po trku prihiteli stanovalci sosednjih hiš, kmalu zatem pa še osebje službe 118, ki je žensko prepeljalo v tržiško bolnišnico z lažjimi poškodbami. Posredovali so tudi gasilci, ki so zavarovali območje, dokler niso na kraj prišli uslužbenci podjetja Enel, ki so začasno popravili okvaro na električnem omrežju. Poseg gasilcev je bil potreben tudi za čiščenje cestišča, po katerem se je izlilo motorno olje. Po zakonu predvidene meritve so opravili policisti prometnega oddelka iz Tržiča. RENČE - Elektrovod Upravno sodišče razveljavilo še drugo delno gradbeno dovoljenje Upravno sodišče je oktobra razveljavilo še drugo delno gradbeno dovoljenje za gradnjo 2x110 kilovoltnega daljnovoda skozi Renče, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Podjetje Elektro Slovenije (Eles) namreč ni izkazalo pravice graditi na vseh zemljiščih, prek katerih naj bi tekel daljnovod, so včeraj sporočili iz Civilne iniciative Renče. Renčani in Eles so že več let v sporu glede poteka daljnovoda, ki je nujen za polno obratovanje črpalne hidroelektrarne Avče. Ob strani sta na sodišču sprožili več tožb. Upravno sodišče je tako razveljavilo še drugo delno gradbeno dovoljenje za daljnovod, ki je bilo izdano tik pred predajo dolžnosti med prejšnjo in sedanjo vlado, pojasnjujejo v renški civilni iniciativi. Po njihovih besedah to kaže, da je »izvršna oblast pripravljena kršiti zakone in postopati v nasprotju s pravicami državljanov, ko gre za njene parcialne koristi ali prikrivanje zlorab, ki jih je storila v preteklosti«. Eles nima zakonite osnove, niti za gradnjo zračnega daljnovoda, niti za vkop kablovoda. Osnova za gradnjo bi lahko bil le državni lokacijski načrt, ki pa ne obstoji, trdijo v Renčah. Na vkop kablovoda so pristali le kot na »manjše zlo«, a civilna iniciativa ne namerava vplivati na lastnike zemljišče, ki Elesu nočejo odstopiti služnosti, čeprav si želi, da bi do dogovora prišlo. Sicer pa v renški civilni iniciativi domnevajo, da Eles daljnovoda trenutno niti ne želi graditi. Vzrok naj bi bilo pomanjkanje denarja, zmanjšano povpraševanje po električni energiji ali kaj drugega. (sta) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. novembra 2009 15 doberdob - Nov korak na poti do odobritve variante št. 8 k regulacijskemu načrtu Po širitvi kamnoloma bo poskrbljeno tudi za gmajno Občinski svet sprejel obvezo, da bodo posajene avthtone drevesne vrste Na deželnem glavnem ravnateljstvu za okolje in javna dela so pozitivno ocenili varianto št. 8 k regulacijskem načrtu, ki jo je aprila vložila do-berdobska občina in je vezana na širitev kamnoloma pri Devetakih. Varianto so deželni uslužbenci pregledali in jo vrnili doberdobski občini, da odobri še dodatna navodila, ki so potrebna za pridobitev okoljskega soglasja za širitev kamnoloma. Za potrditev odloka z navodili dežele se je v ponedeljek sestal do-berdobski občinski svet na izrednem zasedanju, ki je potrebni sklep tudi izglasoval. »Ker kamnolom sodi v zaščiteno območje SIC, je treba preveriti, kakšen bo učinek njegove širitve na naravno okolje,« pravi doberdobska podžupanja Luisa Gergolet in pojasnjuje, da so z dežele prejeli navodila, na podlagi katerih pripraviti dodatno dokumentacijo. Dežela namreč zahteva obvezo občinskih upraviteljev, da bo po širitvi kamnoloma poskrbljeno za vzdrževanje kraške gmajne in gozda. Toliko kvadratnih metrov, kolikor se bo kamnolom širil, bodo tako morali posaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Doberdobska občina je v ta namen določila parcelo v svoji lasti, ki se nahaja nad Dolom; najprej jo bodo očistili zaraščajočega grmovja, potem pa bodo posadili avtohtona drevesa. Med obvezami, ki jih mora sprejeti ob- Ruj v jesenskih barvah na doberdobskem Krasu (levo); kamnolom pri Devetakih bumbaca, b.k. činska uprava, je tudi zagotovilo, da bo poskrbljeno za vrnitev naravnega videza na območju kamnoloma, ko se bo kopanje kamenja zaključilo. Občinski svetniki so sklep z navodili dežele sprejeli v desetih minutah, občinski uradi pa so že pripravili dokumentacijo, ki bo omogočila nadaljevanje upravnega postopka. Dežela mora zdaj dokončno odobriti varianto, ki se bo nato še enkrat vrnila na do-berdobsko občino. Upravni postopek se mora zaključiti pred 25. januarjem, potem pa bo prižgana dokončna zelena luč za širitev kamnoloma. Varianta poleg širitve kamnoloma vsebuje tudi razne urbanistične spremembe; postopek za njeno odobritev je precej kompliciran ravno zaradi širitve kamnoloma, ki zahteva odobritev s strani raznih deželnih uradov in služb. Postopek se zato nadaljuje po rokih, ki jih imajo posamezni uradi, vsekakor pa se bo zaključil do 25. januarja. Med ponedeljkovim občinskim svetom so izglasovali še nekaj manjših sprememb v proračunu. Med drugim je doberdobska občina prejela od pokrajine prispevek 5.000 evrov za kritje potnih stroškov učnega osebja, ki je v službi v šolah na gorskem območju Krasa. Občina bo denar dala na razpolago Večstopenjski šoli Doberdob, ki ga bo nato razdelila med svojim učnim osebjem. pevma - Parkirišče ob vrtcu Čakajo na zeleno luč dežele FJK »Parkirišče je že urejeno, potrebno je le dovoljenje za uporabo, ki ga mora izdati dežela Furlanija-Julijska krajina.« Tako je o parkirišču med ja-hališčem Remuda in otroškim vrtcem v Pevmi povedal goriški občinski svetnik stranke Slovenska skupnost Silvan Primosig, ki se je prejšnji teden na ta račun srečal z županom Ettore-jem Romolijem, predsednico pristojne svetniške komisije Marino Francesco Colombo in funkcionarko Mario Antonietto Genovese. »Upravitelj zemljišča med jaha-liščem in vrtcem je klub Remuda, ki ga je že uredilo in posipalo z gramozom. Treba je urediti le še vhod nanj in vhod v vrtec. Da se bodo starši in osebje slovenskega vrtca lahko posluževali parkirišča, manjka le še zelena luč dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je lastnik zemljišča,« je povedal Primosig, ki upa, »da se bo birokratski zaplet kmalu rešil, saj gre pri tem vprašanju za varnost otrok, ki obiskujejo vrtec.« Jutri skupščina Slovika V konferenčni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Provomajski ulici v Sovodnjah bo jutri ob 18.30 redna in izredna skupščina Slovenskega izobraževalnega konzorcija. S tem dogodkom se bo sklenil formalni postopek projekta Izobraževalna naveza, s katerim je Slov.I.K. postal edini član Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Večina dosedanjih članov zavoda je pristopila v konzorcij, nekateri pa so povišali svoj delež in s tem bistveno pripomogli k izvedbi projekta. Na rednem delu skupščine bodo člani konzorcija volili nov upravni odbor, na izrednem delu pa bodo glasovali o spremembah statuta. Križišče brez razsvetljave Križišče med ulicami Orzoni, Scodnik in Mighetti v Gorici je že več časa brez razsvetljave. Da bi treba čim prej namestiti nova svetila, opozarja kulturni in družbeni delavec Pino Ieusig, ki je na pomanjkanje razsvetljave že opozoril podjetje za javne storitve IRIS. Odgovorili so mu, da pokvarjena svetila na anteni javne telefonije mora zamenjati telefonska družba, zato pa je na pomanjkanje luči opozoril še mestne redarje. »Kot drugje čakamo, da se bo pripetila prometna nesreča, potem pa bomo namestili nova svetila,« zaskrbljeno ugotavlja Ieusig. Koncert prijateljskih zborov Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice prireja Koncert prijateljskih zborov v soboto, 7. novembra, ob 20. uri v veliki dvorani goriškega kulturnega centra Lojze Bra-tuž. Sodelujeta mešani pevski zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Maribora mešani pevski zbor iz Krope. krepita prijateljske vezi Tajnik skupine Prihodnost Simon Koren in deželni predsednik Mladih SSk Aljoša Jarc sta se prejšnjo soboto kot gosta udeležila 12. kongresa Slovenske demokratske mladine (SDM) v Ljubljani. Jarc je med zasedanjem pozdravil prisotne in poudaril dobro sodelovanje med skupinama. Na kongresu so izvolili nov izvršni odbor in novega predsednika Klementa Perka. »V imenu skupine Prihodnost čestitam novoizvoljenemu predsedniku in upam, da se bodo dobri odnosi med organizacijama še utrdili. Novo vodstvo bo nedvomno podpiralo naše poslanstvo in sodelovanje bo obrodilo želene sadove,« poudarja Simon Koren. gorica-nova gorica - Na pokrajini predstavili 6. izvedbo čezmejnega orientacijskega teka Z eno karto po dveh mestih Med 500 udeleženci tudi dijaki slovenskega višješolskega središča ter učenci nižje srednje šole iz Doberdoba in Trinko iz Gorice Preko petsto šolarjev iz Slovenije in Italije se bo v petek, 6. novembra, udeležilo tekme v orientacijskem teku »Ena karta - dve mesti«, ki bo povezala Gorico in Novo Gorico. »Tekmovalci se bodo podali na odkrivanje dveh mest z eno karto; povzpeli se bodo na goriški grad in na Kostanjevico, kontrolne točke bodo iskali po Raštelu in po Škabri-jelovi ulici,« pojasnjuje Lucia Lamberti, deželna predsednica združenja UISP, ki je prireditelj dogodka skupaj z zvezo Fiso FVG, Športnim zavodom Nova Gorica in novogori-škim Orientacijskim klubom. Tekma se bo pričela ob 9. uri na trgu pred Severno postajo v Novi Gorici, od koder se bodo udeleženci odpravili odkrivat obe mesti. »Doslej se je prijavilo preko petsto šolarjev iz raznih krajev goriške pokrajine, iz Trsta, Tolmeča, Vidma in seveda tudi iz Nove Gorice in okolice, od koder bo prišlo okrog sto tekmovalcev,« pra- vi Lambertija in pojasnjuje, da bodo tekmovali tudi dijaki slovenskih goriških višjih srednjih šol in učenci nižjih srednjih šol iz Doberdoba Z lanske izvedbe (levo); včerajšnja predstavitev orientacijskega teka (desno) bumbaca in Ivan Trinko iz Gorice. »Z orientacijskim tekom širimo med mladimi športno obliko turizma in jih spodbujamo k aktivnemu preživlja- nju prostega časa,« še poudarja Lambertijeva, ki je včeraj na pokrajini predstavila potek prireditve skupaj z drugimi prireditelji in s po- krajinsko odbornico Saro Vito. Med drugim so napovedali, da naj bi petkov orientacijski tek potekal ob vsakem vremenu. 16487279 16 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - Občinska uprava v novih prostorih Selitev v dvorec Coronini razbremenjuje proračun Za najem dosedanjega sedeža so letno potrosili petnajst tisoč evrov Dvorec Coronini v Šempetru foto t.b. Uprava občine Šempeter-Vrtojba se je z lokacije, v kateri je delovala vse od ustanovitve občine v letu 1998 in za katero je letno plačevala od 10 do 15 tisoč evrov visoko najemnino, dokončno preselila v zadnjih oktobrskih dneh. S ponedeljkom tako delujejo na 400 kvadratnih metrih drugega nadstropja in podstrešja še ne dokončno obnovljenega dvorca Coronini. Ta iz dneva v dan dobiva lepšo podobo, zdaj pa je po desetletjih, kot speča lepotica, zadihal tudi v vsakdanjem življenjskem utripu. Dvorec Coronini je občina začela obnavljati pred tremi leti, ko ga je odkupila od države, ki je z njim ravnala precej mačehovsko. Obnova se je nato začela na pobudo in hkrati zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je obnovo pogojeval z ohranitvijo originalne fasade in nekaterih notranjih delov dvorca. V vsem tem času je občina v dvorec vložila milijon in pol evrov, del je evropskih sredstev, in tako obnovila streho, kletne, t.i. protokolarne prostore, pritličje z vhodno avlo in prvo nadstropje, ki z velikim salonom predstavlja jedro dvorca in zaenkrat še ni zaživelo. Namenjeno pa bo protokolarnemu programu in ureditvi galerij -skih prostorov za namestitev stalnih in občasnih muzejskih zbirk. Prvo nadstropje z obnovo ohranja originalno stanje iz obdobja Fabianije-ve obnove, tako po zasnovi, kot površinski obdelavi sten, tlakov in stropov. Občinski upravi je namenjeno drugo nadstropje in del podstrešja, kjer bo poleg nekaj pisarn tudi občinski arhiv, svoje prostore pa je ob občinski upravi v dvorcu dobil tudi krajevni urad novo-goriške upravne enote. V zadnjih dveh mesecih so sanirali tudi fasado, uredili prostor pri glavnem vhodu, obnovili teraso v prvem nadstropju in montirali notranje dvigalo. Za zunanjo ureditev pa bo občina poskrbela v prihodnjih letih. Priložnost za to se je pokazala v sode-lo vanju z goriško fundacijo Coronini. Oktobra so na razpis za evropska sredstva Cilj 3 prijavili skupen čezmejni projekt, s katerim naj bi povezali Gorico in Šempeter s t.i. Coroninijevo potjo. Gre za zelo zanimiv projekt, s katerim bodo uredili park in zunanje površine dvorca Coronini v Šempetru, ob tem pa bodo v Gorici uredili park tamkajšnjega dvorca, ki je pod okriljem fundacije Coronini. Obe strani bosta, če bosta na razpisu seveda uspešni, iztržili vsaka po 750 tisoč evrov. Tamara Benedetič gorica - Zveza ASCOM Vračajo se dnevi nakupov V zadnjem letu se množijo novice o Goričanih, ki nimajo dovolj denarja, da bi plačevali račune za elektriko, plin in odpadke in se z veliko težavo prebijejo do konca meseca. Večina občanov se seveda ne spoprijema s tako hudo finančno stisko, dejstvo pa je, da družine vedno bolj previdno uporabljajo denar. S krčenjem potrošnje se v težavah znajdejo tudi goriški trgovci, ki jih ob tem pesti tudi konkurenca komercialnih centrov na obeh straneh meje. Pri goriški zvezi trgovcev Ascom so se odločili, da bodo tudi letos skušali spodbuditi potrošnjo s »predbo-žičnimi popusti«. Med 19. in 21. novembrom se namreč vrača pobuda »Jesenski dnevi popustov« (Shopping days d'autunno), ki je lani dosegla velik uspeh med kupci. Odločitev o ponovitvi pobude je padla na zadnjem zborovanju goriške zveze trgovcev, v prejšnjih dneh pa so uslužbenci zveze že začeli zbirati prijave za sodelovanje med goriškimi trgovinami. Lani so »predbožični popusti« potekali 20., 21. in 22. novembra, udeležilo pa se jih je čez 40 trgovin. Trgovci, ki so sodelovali, so na izložbo nalepili letak, izvajali pa so 20-odstotne popuste. V glavnem je šlo za trgovine z oblačili, k sodelovanju pa so vabljeni tudi drugi trgovci. Tudi letos bo posebna akcija trajala tri dni: trgovine, katerih seznam bodo objavili v prihodnjih tednih, bodo izvajale popuste v četrtek 19., v petek 20. in v soboto, 21. novembra. nova gorica - Napeto v družbi Hit Sindikati nikakor ne soglašajo z odpovedjo kolektivne pogodbe Hitov sedež v Novi Gorici bumbaca trnovo Slovesnost brez venca goriške uprave Osrednje nedeljske spominske svečanosti novogoriške mestne občine ob prvem novembru na Trnovem se tudi letos niso udeležili predstavniki goriške občinske uprave, čeprav je prejšnji petek župan Nove Gorice Mirko Brulc položil venec pred lapidarij v spominskem parku v Gorici in je nato povabil goriške upravitelje na trnovsko svečanost. Kot smo zapisali v včerajšnjem članku, sta na Trnovem venec položila tudi občinska svetnika Slovenske skupnosti Silvan Primosig in Božidar Tabaj. »Venec sva položila v imenu slovenskih občinskih svetnikov pri goriški občini, ne pa samo v imenu najine stranke,« pojasnjuje Primosig in opozarja, da je skupaj s Tabajem prvič položil venec na Trnovem pred tremi leti. Takrat se je namreč župan Ettore Romoli odločil, da se ne bo odpravljal na Trnovo, kot je po drugi strani počenjal njegov predhodnik Vittorio Branca-ti. »Ko sem takrat izvedel, da Romolija ne bo na Trnovem, sem se postavil v stik z Brul-cem, nato pa sva s Tabajem pred spomenik položilia venec v imenu goriških občinskih svetnikov,« še pojasnjuje Primosig. Uprava družbe Hit je pretekli teden odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo in sporazum o delovnem času za zaposlene v igralništvu. S tem ne nikakor soglašajo sindikati, ki zaenkrat še ne razmišljajo, kako se bodo odzvali na potezo vodstva družbe. Uprava Hita, ki jo od avgusta vodi Drago Podobnik, je odpoved podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma delovnega časa za zaposlene v igralništvu poslala vsem trem reprezentativnim sindikatom v družbi, v vednost pa tudi svetu delavcev poslala v četrtek. Gre za potezo v skladu s programom sanacijskih ukrepov, so jih v oktobru potrdili nadzorniki, je pojasnil vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi. Kot je uprava novogoriške igralniške družbe zapisala v pojasnilu delavcem, so bili oba dokumenta »primorani odpovedati do konca oktobra« zaradi določil, da je odpoved možna le dva oz. mesec pred iztekom koledarskega leta. Pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe v zadnjih treh letih niso pripeljala do »želenega cilja«, glede na spremenjene razmere pa nadaljevanje pogajanj »ni smiselno«, ampak je »veliko primerneje« pričeti z novimi pogajanji, so poudarili. »Pričakujemo, da se bodo sindikati na naše vabilo odzvali,« so dodali. Sicer pa v Hitu, ki je lani ustvaril osem milijonov evrov izgube, letos pa mesečno ustvari okoli milijon evrov izgube iz tekočega poslovanja, opozarjajo, da določila kolektivne pogodbe v obsegu, kot so veljala doslej, še vedno veljajo in zavezujejo družbo v koledarskem letu 2010 oz. do sprejema nove podjetniške kolektivne pogodbe. »To nam ne ustreza in s tem ne sogla-šamo,» je poudarila predsednica sindikata Git Jožica Bone. Po njenih besedah se vsi trije reprezentativni sindikati v Hitu - Git, Sids in Vrba - še usklajujejo, saj bi radi nastopili enotno, a zaenkrat še ni konkretnih dogovorov. »Ne strinjamo se, da bi podjetje reševali na ramenih delavcev. Radi bi videli še kake druge ukrepe,« je ponovila že znano stališče. Predstavnik sindikata Vrba Primož Gulin je povedal, da še čakajo na pravno mnenje o možnih potezah, do takrat pa izjav za javnost ne dajejo. Podobno izjav ne dajejo v novogoriški enoti sindikata Sids. Iz sprejetih sklepov četrtkovega zbora enote pa je razvidno, da se v primeru enostranske prekinitve kolektivne pogodbe »nemudoma napove stavko«. S stavko je zbor soglašal tudi, v kolikor se bo nadaljevalo kršenje notranjih aktov oz. nepripravljenosti uprave na konstruktivno sodelovanje s sindikatom Sids enota Nova Gorica. Kot je pojasnil Majnardi, napovedi stavke zaenkrat še niso prejeli. (sta) nova gorica - Mamila Za zapahi tudi italijanski člani kriminalne verige Nedavno priprti 45-letnik iz Foljana-Redipulje, ki so ga nabrežinski karabinjerji z obtožbo razpečevanja prepovedanih drog aretirali potem, ko so prostost pred meseci že odvzeli 50-letniku in 42-letniku iz Červinjana, je, kot kaže, le eden izmed členov verige, ki so jo slovenski in italijanski razpečevalci spletli na širšem goriškem čezmejnem območju. Priprti je namreč, kot je včeraj povedal direktor sektorja kriminalistične policije na policijski upravi Nova Gorica Milovan Ipavec, član ene od treh združb, ki so jih novogoriški kriminalisti v sodelovanju s karabinjerji iz Nabrežine in Gradišča vzeli na muho v zadnjih mesecih. Po večmesečni kriminalistični preiskavi kriminalnih združb in posameznikov, ki so v čezmejnem območju oskrbovali slovenske in italijanske kupce s prepovedanimi drogami, so novogoriški kriminalisti že konec julija zasegli večjo količino prepovedanih drog, nekaj streliva in ročno bombo. Takrat so opravili sedem hišnih preiskav, zasegli več kot pol kilograma različnih opojnih substanc, od heroina in kokaina do konoplje in hašiša, in podali kazenske ovadbe zoper štirinajst posameznikov. Zaradi suma storitve kar 96-ih kaznivih dejanj so julija osem osumljenih privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper tri osumljence odredil pripor, štirim pa naložil hišni pripor. Gre za tri kriminalne združbe, v katerih je po izsledkih novogoriških kriminalistov sodelovalo kar štirinajst oseb. Prvo, petčlansko združbo, ki je delovala predvsem na območju Nove Gorice, je vodil 56-letni Novogori-čan, ki je že bil priprt zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Takoj po izpustitvi iz pripora je organiziral mrežo preprodajalcev za območje Nove Gorice in okolice, ki so drogo prodajali predvsem italijanskim državljanom. 29-letnika iz Nove Gorice in okolice ter 51-let-nik iz Opatjega Sela so mamila Italijanom prodajali v Sloveniji. Prepovedane droge je 56-letnemu vodji dostavljal 29-letni državljan Bosne in Hercegovine, sicer bivajoč v Ljubljani. Temu so poleti zasegli bogat plen drog, pa tudi elektronske tehtnice in ostale predmete, ki so jih omenjeni uporabljali pri preprodaji. Drugo združbo je vodil 29-letni Ljubljančan, ki je s heroinom oskrboval 38-letnika z območja Renč. Ta je s pomočjo 30-letnega posrednika iz Mirna prepovedano drogo preprodajal na območju Nove Gorice, tako slovenskim kot italijanskim kupcem. Drogo je Mirenc nabavljal tudi pri 24-letnemu Renčanu, ki je prepovedane droge prodajal kar na svojem domu. Najpomembnejši mož tretje kriminalne združbe na območju Nove Gorice pa je bil 25-letnik z območja Branika, ki je nabavljal pri 33-letnemu Ljubljančanu ter drogo na širšem območju Nove Gorice, predvsem Rožne Doline in Šempetra pri Gorici, prodajal domačinom in italijanskim kupcem. Zanj je prepovedano drogo prodajal tudi njegov sovrstnik in sokrajan. 45-letnik iz Fo-ljana-Redipulje, ki so ga aretirali prejšnji teden, ter 50-letnik in 42-letnik iz Červinjana so bili torej vključeni v eno izmed treh omenjenih kriminalnih združb. Kot znano so drogo v majhnih količinah kupovali v Mirnu, potem pa so jo preprodajali uživalcem na območju goriške, videmske in tržaške pokrajine. Po julijski aretacijah v Novi Gorici je torej napočil čas za priprtje tudi italijanskih členov kriminalne verige. (tb) nova gorica - Srečanje odpadlo Seja o Hrvaški zadržala ministra Dveh slovenskih ministrov, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča in ministra za finance Franca Križaniča včeraj ni bilo v Novo Gorico. Na povabilo poslanca in novogoriškega župana Mirka Brulca naj bi se udeležila okrogle mize, na kateri naj bi razpravljali na temo Iz gospodarske krize s pomočjo visoke tehnologije in znanosti. Govorili bi o pomembnem koraku vlade, in sicer nedavni vključitvi Slovenije v projekt Mednarodnega centra pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov v Evropi. A ministra sta svojo udeležbo, prvi že v ponedeljek, drugi pa včeraj zjutraj, odpovedala, saj sta se včeraj popoldne morala udeležiti nujne seje vlade v Ljubljani, ki je bila posvečena arbitražnemu sporazumu za rešitev vprašanja meje s Hrvaško. Bosta pa te dni Goriško obiskala, vsaj po napovedih sodeč, vsaj še dva ministra. Jutri se bo v Kulturnem domu v De-sklah na prireditvi Klepet z znano osebo predstavil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, njegove korenine namreč segajo prav v te kraje, v petek pa bo na Goriškem minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik. Jutri se bo v Novi Gorici mudila tudi predsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak, ki bo z vodstvom novogoriškega mestnega odbora govorila o aktualnih lokalnih političnih zadevah, pripravah mestnega odbora na lokalne volitve, regijski problematiki in gospodarski krizi. Predsednik mestnega odbora stranke Oton Fi-lipič jo bo kot član iniciativnega odbora seznanil z aktivnostmi v zvezi z ustanovitvijo nove občine Banjšice - Trnovo. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. novembra 2009 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.30 »La bat-taglia dei tre regni«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.45 »Up« (Digital 3D); 20.10 - 22.10 »Julie & Julia«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Par-nassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Amo-re 14«. Dvorana 5: 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«. Čestitke Alenka Florenin in kolegi OE v občinskem svetu se veselijo z Dolores in možem ob prihodu prvorojenca SAMUELA, malemu novemu občanu pa voščijo zdravja in sreče v življenju. HH Osmice GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 7. novembra, ob 20.30 »Sacco e Vanzetti - Una storia americana sbagliata« v izvedbi skupine GAD iz Trenta; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice obvešča, da je v teku predprodaja abonmajev za gledališki niz Zimski popoldnevi, ki bo potekal od 14. novembra do 20. februarja 2010; informacije v uradih CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici, tel. 0481537280, www.ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it. Prva predstava bo »A King listens« v izvedbi gledališke skupine Zavod federacija Ljubljana. FESTIVAL RAZNOLIKOSTI bo potekal danes, 4. novembra, ob 20.30 Kulturnem domu v Gorici: prva predstava bo Mali princ v izvedbi skupine Az-zurro iz Medee. Sledila bo predstava »Nero putana« v izvedbi skupine Tubbacatubba iz Noicattaro. Zgodba je povzeta po knjigi avtorice Isoke Aikpitanyi iz Nigerje, ki se bo nato srečala s publiko. Prireditelj festivala je pokrajina s pokroviteljstvom goriške občine. Vstop je prost. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il teso-retto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 5. novembra, ob 20.45 koncert »Iberia / Bolero« pianistk Katie & Marielle Labeque; v petek, 6. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »£ bello vivere liberi!« napisala in igra Marta Cuscuna; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo 12. novembra ob 19. uri predavala na temo Prehodne faze odraščanja skozi življenje, 19. novembra ob 19. uri na temo Materinstva: razglabljanje in soočenje med ženskami, 21. novembra ob 19. uri na temo Očetovstva: razglabljanje in soočenje med moškimi in 3. decembra ob 19. uri na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. KULTURNO ZDRUŽENJE EX_BOR-DER prireja četrti kulturni praznik »Tra_Inganni«: v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Gorici je na ogled razstava gradeškega umetnika Giannija Marana; v četrtek, 5. novembra, ob 11.30 bo v pokrajinski palači predavanje mlade raziskovalke Maddalene Crudeli na temo Morfologija prevar; ob 17.30 bo srečanje s pesnico Irene Navarra v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju, ob 18.30 pa s pisateljem Gianmariom Villalto, v deželnem avditoriju bo ob 20.45 spregovoril Maurizio Pallante, ki bo predstavil projekt »Decrescita felice«. V petek, 6. novembra, bo ob 20.45 v deželnem avditoriju predaval filozof Massimo Fini, v soboto, 7. novembra, ob 20.45 bo psihiater Paolo Crepet predstavil svojo zadnjo knjigo »Sfa-miglia.« V nedeljo, 8. novembra, bo ob 16. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju srečanje s srbsko pesnico Jeleno Stosavljevic, ob 20.45 bo zaključek festivala z monologom Giobbeja Covatte o težavah Afrike. MARTINOVANJE v Domu na Bukovju v Števerjanu bo potekalo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri. Na programu odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja z naslovom Od zrna do kruha, nastop folklornega društva Rožmarin Dolena, priložnostni govor direktorja Goriškega Muzeja v Krom-berku Andreja Malniča in družabnost. NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO v Doberdobu bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 predstavili knjigo Mladost 40. Knjigo je uredil Branko Lakovič s pomočjo Darija Frandoliča in Petra Gergoleta. Publikacija je posvečena štiridesetletni zgodovini doberdobskega športnega združenja Mladost. SKRD JADRO IZ RONK IN SKRŠD TRŽIČ vabita na predstavitev tretje zbirke zakonov in razsodb Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki bo v četrtek, 12. novembra, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Sodelovali bodo Samo Pahor in Renzo Frandolič. V CERKVI SV. NIKOLAJA v Tržiču bo v petek, 6. novembra, ob 19. uri maša za rajne z Laškega. Pel bo ženski pevski zbor iz Ronk, maševal bo g. Mirko Butkovič, sledila bo družabnost. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 5. novembra, ob 18.03 bo v dvorani APT v železniški postaji v Gorici predstavitev zadnje knjige Veita Heinichena z naslovom »La calma del piu forte«. Z avtorjem se bo pogovarjal Stefano Cosma. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »L'ultima vittoria di Napoleone«. Knjigo bodo predstavili avtor Roberto Gargiulo in predstavnika Akademije strednjeveških študijev Jaufre Rudel in Maria Luisa Cecere. S Mali oglasi 13 Koncerti PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. fl Razstave MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo od 8. novembra do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan, 1 v Ronkah. Odprtje razstave bo v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava slikarjev Carla Pie-montija in Adriana Velussija; do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri odprtje fotografske dokumentarne razstave ob 28-letnici Kulturnega doma Gorica Poklon bratoma Rusjan z naslovom 100 let brnenja na goriškem nebu. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg E. Kardelja 5) je na ogled razstava slik Natalije Šeruga z naslovom Vrnitev v domači kraj; do 13. novembra od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, zaprto ob nedeljah in praznikih. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Volariča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro. KD SABOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica vabi na sedež društva (v okraju Znorišče v Štmavru) na ogled razstave o nastanku letalstva na Goriškem in razstave modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič; na ogled do polovice novembra. RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure. KD SOVODNJE prireja predstavitev fo-tomonografije Rema Devetaka z naslovom Tosijev dvorec v Škrljah - Nekdanji sijaj in današnji sledovi v petek, 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481-531407). M Izleti MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ iz Gorice prireja Koncert prijateljskih zborov v soboto, 7. novembra, v veliki dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 20. uri. Sodelujeta MePZ Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Maribora ter MePZ iz Krope. PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja tri koncerte: v nedeljo, 8. novembra, bo ob 17. uri v sejni sobi novogoriške občine koncert z naslovom O hišnem skladatelju; ob pevcih pevske skupine Musicum bo nastopil tudi trobil-ni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz FJK. Drugi koncert z naslovom Visoka pesem bo potekal 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Musicum z mezzosopra-nistko Eriko Reguljovo, baritonistom Eugeniom Leggiadrijem Galla-nijem in organistom Marcom Colel-lo ob 20. uri prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. 13. decembra bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom »Vse najlepše...«, s katerim bo skupina Musicum obeležila 10-letnico delovanja. S podporo ZCPZ bo skupina Musicum izdala tudi zbirko osmih skladb. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.15 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije na tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 7. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil kvartet Maffei; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 6. novembra, ob 20.45 bo nastopil kitajsko-kanadski duo Hou; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, www.lipizer.it. Ü3 Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža obvešča udeležence avtobusnega izleta na ogled primorskih lepot v sklopu martinovanja, ki bo v nedeljo, 8. novembra, da bodo organizatorji pobirali denar danes, 4. novembra, od 18. do 20. ure v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin). KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v So-vodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 349-3666161 (Erik). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini). GORIŠKI URAD KMEČKE ZVEZE obvešča, da je na razpolago občanom, ki potrebujejo pomoč ali svetovanje v zvezi z razlastitvenim postopkom zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš na območju sovodenjske občine; informacije na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotal-kališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 048121361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 6. novembra, ob 18.30 kulturno srečanje Znanost na krožniku. Ob pokušnji kraškega vina in prigrizku bo gost večera spregovoril o Življenjskih oblikah - poklon Charlesu Darwinu ob 200 letnici rojstva. DRUŠTVO JADRO obvešča, da je v teku popoldanski tečaj kleklanja; informacije na tel. 0481-776123 (Štefanij Pahor). GLASBENA MATICA obvešča, da bo danes, 4. novembra, goriško tajništvo zaprto. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem in predavanje 9. novembra; informacije na tel. 349-3884549, amps.gori-zia@yahoo.it, www.mammepapase-parati.org. MARTINOVANJE društev Jadro in Tržič bo v nedeljo, 15. novembra, v Doberdobu pri Kovaču; informacija in vpisovanje čimprej pri odbornikih. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Ta nagrada se obnavlja za vse letnike rednega študija, če dobitnik zadosti pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene tudi enkratne nagrade za naslednje letnike. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra 2009; informacije na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure ali na dobrodelno@libero.it. SPDG obvešča, da bo martinovanje SPDG v nedeljo, 15. novembra. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu; informacije in prijave na tel.320-1423712.(Andrej). V KINODVORANI KINEMAX V GORICI bo v četrtek, 5. novembra, potekala državna premiera filma »Alza la testa«, ki so ga snemali v Gorici, Novi Gorici in okolici in ki bo od 6. novembra dalje na ogled v ostalih italijanskih kinodvoranah. Na premieri bosta prisotna režiser Alessandro Angelini in goriška igralka Anita Kra-vos, predstavili bodo tudi kratki film v produkciji Transmedia »To je zemlja, brat moj« slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča. V ŠKOCJANU prirejajo v šotoru na glavnem trgu dva večera posvečena predstavitvi in degustaciji domačih pridelkov. Danes, 4. novembra, ob 20. uri bodo predstavili krajevne vrste medu, vina in sira, v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri pa bo na vrsti olje; vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Guido Gaier z glavnega pokopališča v cerkev na Svetogorski ul. in na glavno pokopališče; 11.00, Stefano Falcone (iz Trsta) v stolnici in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Santa Bernardotto (sestra Eleonide) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lorenzo Benvenuti na pokopališču; 11.00, Ne-rina Gratton vd. Gerolin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče v Štarancanu. DANES V TURJAKU: 10.30, Nadia Fe-del vd. Masat v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Elisa Stabile vd. Varotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / turizem - Izbor revije National Geographic Traveler Slovenija v samem vrhu svetovnih turističnih destinacij Med 133 kraji zasedla 5. mesto - Lestvico izračunali na podlagi ocen preko 400 izvedencev LJUBLJANA - Ameriška revija National Geographic Traveler je v ocenjevanju, v katero je bilo zajetih 133 svetovnih turističnih krajev, Slovenijo uvrstila na peto mesto. Prejela je 78 točk, 5. mesto pa si deli z ameriško zvezno državo Vermont, z avstralskim narodnim parkom Kakadu ter špansko Granado. Norveški fjordi, ki so zasedli prvo mesto v ocenjevanju, so prejeli 85 točk. V ocenjevanju je sodelovalo 437 strokovnjakov z različnih področij. Sloveniji so prisodili visoko oceno, ker »iznajdljivo ohranja ravnotežje med turizmom ter ohranjanjem kulturne in zgodovinske dediščine«. Po njihovem mnenju je Ljubljana kot prestolnica »barvita, živahna in arhitekturno privlačna«, poleg tega pa »slovenske Alpe in vinorodna območja ostajajo med najbolj trajnostno naravnanimi in avtentičnimi kraji, ki jih je moč obiskati v Evropi«. Slovenijo so v utemeljitvi opisali tudi kot »najbolj eklektično, turistično inteligentno in avtentično destinacijo med vsemi post-komunističnimi evropskimi drža- Strokovnjaki-popotniki so zelo pozitivno ocenili slovenske lepote, med katerimi je nedvomno tudi Blejsko jezero koper - Sojenje koprskemu županu Popovič proces označil za politično motiviranega zdravstvo - Napovedujejo nove primere V Sloveniji prva smrtna žrtev nove gripe Koprski župan Boris Popovič sodni proces označuje za politično motiviranega LJUBLJANA - Ženska, ki so jo zaradi nove gripe zdravili na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je včeraj ob 12.30 umrla zaradi posledic nove gripe. Predstojnik infekcijske klinike Franc Strle je dejal, da je pričakovati še več težkih primerov, tudi smrtnih. Lečeči zdravnik umrle ženske Matjaž Jereb je na novinarski konferenci v UKC pojasnil, da se je stanje bolnice včeraj kljub intenzivnemu zdravljenju slabšalo. Vzrok smrti je bil po njegovih besedah zaplet osnovne bolezni ob dokazani okužbi z virusom nove gripe. Strle je še dejal, da so ponoči sprejeli še tri bolnike s sumom na novo gripo, a ta sum še ni potrjen. Pojasnil je tudi, da so pri novi gripi najbolj ogroženi bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi, bolniki s prizadetostjo srca, oz. tisti, ki težko dihajo, in tisti, ki jim noge otekajo in so srčni bolniki. Ogroženi so tudi bolniki z me- tabolnimi boleznimi, najbolj pogosta je sladkorna bolezen, bolniki s kroničnimi jetrnimi boleznimi, s slabim delovanjem ledvic in ljudje, ki imajo nekatere nevrološke bolezni. Na vprašanje, ali bo sedaj sledil večji naval bolnih k zdravniku, je odgovoril, da navodila ostajajo taka, kot pred prvim smrtnim primerom zaradi nove gripe. Smrtni primer v tem smislu zato po njegovih besedah ne spremeni ničesar in tudi ne bo edini. Tisti bolniki, ki imajo blago bolezen ter tisti, ki nimajo osnovnih bolezni in imajo znake gripe, naj ostanejo v domači oskrbi. Bolniki, ki imajo osnovne bolezni in dobijo znake gripe, pa naj čim prej pokličejo svojega zdravnika in se posvetujejo. Bolnica, ki je včeraj umrla za posledicami nove gripe, je bila pretekli teden sprva sprejeta na običajen oddelek Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, v manj kot 24 urah pa v petek premeščena na oddelek intenzivne terapije. (STA) Slovenec na pasji razstavi v Rigi ugriznil dva človeka RIGA - Na pasji razstavi v latvijski prestolnici Riga je v nedeljo 27-le-tni lastnik psa iz Slovenije ugriznil dva človeka. Pasji lastnik se je k pasjemu obnašanju zatekel, potem ko se njegov štirinožec na razstavi ni odrezal tako dobro, kot je pričakoval. Slovenec je napadel enega od sodnikov in lastnika zmagovalnega psa ter v nogo ugriznil varnostnika, ki je posredoval, je sporočila latvijska policija. Policija je moškega zadržala na policijski postaji, v tem času pa je ta v roko ugriznil policista. Moškega, čigar imena ne navajajo, bil pa naj bi pod vplivom alkohola, je doletela kazen v višini 336 evrov. Umor in samomorv Mariboru MARIBOR - V mariborskem lokalu Avto Marko na Ruški cesti je včeraj okoli 13. ure 31-letni slovenski državljan s pištolo ustrelil 31-letno natakarico, potem pa še sebe. Kot je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret, je moški umrl takoj, žensko pa so s hudimi poškodbami prepeljali v mariborski univerzitetni klinični center, kjer pa je okoli 16.30 ure umrla . Motiv za uboj in okoliščine dogodka policisti in kriminalisti še preiskujejo. 31-letniku v Luciji zaplenili orožje LUCIJA - Piranski policisti so v hišni preiskavi pri 31-letniku v Luciji med drugim zasegli puško in ma-lokalibrsko pištolo, zaradi česar bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo. Osumljen je utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper. Med petkovo hišno pre- iskavo so mu zasegli potezno puško znamke maverick s petimi naboji kalibra 12 mm v cevi in dodatnih 17 enakih nabojev, malokalibrsko pištolo znamke HS in pet nabojev, palico oziroma tonfo, podobni tisti, ki jo uporablja slovenska policija, nož z bokserjem in tri kapsule substitol v originalni embalaži (na posnetku). KOPER - Na okrožnem sodišču v Kopru se je nadaljevalo sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču, obtoženemu zlorabe položaja, utaje davkov in ponarejanja listin. Popovič je celoten sodni proces znova označil kot politično motiviran, nezakonit in "inkvizicijski". V obrazložitvi, ki jo je prebral sodišču, je vnovič poudaril, da so bili dokazi, ki jih je predložil njegov nekdanji prokurist Hrvoje Osivnik, pridobljeni nezakonito. Domnevno obremenilni dokazi so nastali načrtno in za potrebe postopka, je dejal. Okrožna državna tožilka Janja Hvala pa je pojasnila, da bi moralo višje sodišče nezakonito pridobljene dokaze izločiti po uradni poti, v kolikor bi nanje naletelo. Sodnica Tatjana Stojkovič Pav-lovec je odločila, da bo sodišče sledilo napotilom višjega sodišča in izvedlo vse dokaze, nato pa je nadaljevala z branjem listin. Med drugim je prebrala zapisnike o predmetih, zaseženih v hišni preiskavi poslovnih prostorov družbe BPC, hišnih preiskavah na naslovu obtoženega Popoviča, njegove sestre Laure Ban ter nekdanjega zaposlenega v enem od lokalov Tomaža Blažka. Med prebranimi listinami so bili še predlogi okrožnega državnega tožilstva in odredbe sodišča za uvedbo prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora telekomunikacij z izvajanjem prisluhov, ki jih je policija nad Popovičem in podjetnikoma Antejem Gubercem ter Geor-gom Subanom izvajala v letu 2003. Koprsko okrožno sodišče je septembra 2007 izreklo oprostilno sodbo Popoviču in soobtoženim, ki jih je obtožnica bremenila, da so si prek družinskih podjetij BPC in Food Party protipravno pridobili materialno korist. Glavna priča Hrvoje Osiv-nik je takrat dejal, da so ga policisti z grožnjami in lažnimi obljubami prepričali, da je ponaredil del dokumentacije v lokalih. Višje sodišče je nato konec leta 2008 ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca Bojana Pečnika in oprostilno sodbo razveljavilo, ker je ocenilo, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov. Do zdaj so bili na glavni obravnavi zaslišani nekdanji vzdrževalec blagajn v Popovičevih lokalih Anton Kovačič, nekateri zaposleni v lokalih ter davčni inšpektorici, ki sta opravili inšpekcijski nadzor nad družinskima podjetjema Food Party in BPC. (STA) kriminal - Mamilo je bilo skrito v avtomobilu 26-letnega srbskega državljana Na mejnem prehodu Gruškovje cariniki zaplenili večjo količino heroina MARIBOR - Slovenski cariniki so v četrtek na mejnem prehodu Gruškovje pri 26-letnem srbskem državljanu odkrili večjo količino prepovedanih poživil. Kot so povedali na včerajšnji skupni novinarski konferenci carine in policije v Mariboru, so v osebnem vozilu z avstrijskimi registrskimi tablicami odkrili 24,5 kilograma heroina, zaradi česar so voznika priprli. Vodja carinske izpostave na Gru-škovju Milan Klep je povedal, da se je srbski voznik osebnega vozila Fiat Scudo na mejni prehod Gruškovje pripeljal 29. oktobra zvečer. Carinski kontroli ni prijavil ničesar, a sta carinika njegovo vozilo in prtljago kljub temu natančno pregledala. Avtomobil je imel v prostoru za prevažanje tovora polico, na kateri so bili zvočniki. Carinika sta ugotovila, da je polica zgoraj zaprta z iverno ploščo, spodaj z lesonitom, spredaj pa z iverno letvijo. Glede na debelino iverne plošče in lesonita sta posumila, da bi bil med obema ploščama lahko vmesni prostor. Po na- tančnejšem pregledu sta odkrila rjave pakete, zavite v prozorno polivinilasto folijo, za katere sta takoj posumila, da gre za prepovedano drogo. Osumljenec se je v tistem trenutku začel počasi odmikati od avtomobila, potem pa je stekel proti policijskim zapornicam. Carinik in policisti, ki so ga pozivali, naj se ustavi, so stekli za njim. Moški njihovih pozivov ni upošteval in je bežal naprej, vendar so ga policisti ujeli in mu odvzeli prostost. Nadaljnji pregled vozila so opravili cariniki skupaj s kriminalisti. Po besedah vodje kriminalistov na Policijski upravi Maribor Marjana Fanka so v nadaljnji preiskavi odkrili 37 paketov, preliminarni test pa je nakazal, da gre za heroin. Za omenjeno količino, ki naj bi bila namenjena na avstrijski trg, bi izkupiček na črnem trgu na drobno znašal okoli 1,3 milijona evrov. Sicer pa je Slavko Koroš iz sektorja kriminalistov na Generalni policijski upravi še dodal, da so te dni opravili tudi zaseg kokaina v poštnem paketu. Slovenski kriminalisti so namreč v sodelovanju z nemško policijo pridobili informacijo o tihotapljenju kokaina iz Argentine v Slovenijo. Po skupni preiskavi je carinska služba iz Dresdna 24. oktobra pregledala letalsko poštno pošiljko, ki je prispela iz Argentine na letališče v Leipzigu. Po carinskem pregledu oz. odprtju paketa so nemški carinski organi našli deset deset kosov razne fotodokumentacije, med katerimi je bila skrita neznana prašnata snov bele barve, za katero so z analizo ugotovili, da gre za 500 gramov kokaina. Kot pošiljatelj je bila na paketu navedena oseba iz Argentine, kot prejemnik pa oseba z območja Slovenske Bistrice, ki je bila 33-letni osumljenki tudi dostavljena. Zoper osumljenko so zato podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nadaljujejo pa z aktivnostmi za odkritje še ostalih morebitnih sostorilcev. (STA) / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 79 GLEDALIŠČE GLASBA ČEDAD - V cerkvi S. Maria dei Battuti od 7. do 22. novembra Razstava posebnih bitij Luise Tomasetig Antološka samostojna razstava priznane beneške likovne ustvarjalke Luise Tomasetig, od 7. do 22. novembra v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu, bo gotovo ena od glavnih kulturnih prireditev zadnjih časov, in ne samo za Benečijo. Vstopiti v umetniški svet Luise, ki jo vsi poznajo zaradi njenih ilustracij, ki iščejo motive v folklori iz Benečije in v pravljičnih svetovih, ne pomeni samo odkrivati podobe neke zgodbe, temveč brati, v teh podobah, drugo paralelno zgodbo, ki nam odpre vse možnosti fantazije. Prav tako kot z 'Ekvilibristi, ki so protagonisti te razstave in ki so, kot pravi sama Luisa, "posebna bitja, ki ne znajo stati pokonci, razen če lebdijo na kakšni napeti vrvi. Če jih postaviš na ulico, v sobo ali na trg, se zdijo neokretni, v zadregi, nespametni. A ko slonijo na armaturni plošči, lebdijo na veji, plujejo po vodi ali se močno približajo ognju, so v svojem elementu." Na razstavi v Čedadu bo Luisa Tomasetig predstavila tudi del svojega bogatega opusa ilustracije ter scenografijo, lutke in maske, ki jih je leta 2006 pripravila za Slovensko Stalno Gledališče za lutkovno predstavo Olgica in Mavrica. Šoloobveznim otrokom so namenjena srečanja z avtorico, ki jim bo predstavila potek priprave in realizacije lutk za predstavo Olgica in Mavrica ter Benečijo skozi svoje ilustracije beneških pravljic. Razstava bo odprta do četrtka, 22. novembra, s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v nedeljo od 10. do 18. Prireditelji so Kulturno društvo Ivan Trinko, Študijski center Nediža, Beneška galerija in SSG v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in s pokroviteljstvom Občine Čedad. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Alberto Savinio: »Capitano Ulisse« / Režija Giuseppe Emiliani. Urnik: v petek, 6. in v soboto 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. ob 16.30, od srede, 11. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. novembra ob 16.30. Od srede, 11. do sobote, 14. novembra / Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be«. Nastopajo Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato, režija Elisabetta Courir. Dvorana Bartoli Marco Martinelli in Ermanna Monta-nari: »Overtutre alcina« / Urnik: do sobote,7. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 8. novembra ob 17.00. Dacia Mariani: »Stravaganza« Režija: Caludio Misculin, nastopajo: Claudio Misculin, Sabrina Nonne Wagner, Dario Kuzma, Donatella Di Gilio, Gabriele Palmano in Giuseppe Feminiano. Urnik: od torka, 10., do sobote, 14. ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 6. novembra ob 20.45 / prevzeto biografiji Ondine Petani: »E' bello vivere liberi«. GORICA Kulturni Dom V soboto, 7. novembra ob 20.30 / »Sac-co e Vanzetti«; nastopa teater "Città di Trento". _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Carlo Goldoni: »Campiello«. Prevod in režija: Sergej Verč, nastopa skupina SKD »Tabor« iz Opčin. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 6., soboto, 7., v ponedeljek, 9. ob 19.30 ter v torek, 10. novembra ob 18.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V petek, 13. novembra ob 19.30 / Sašo in Mojina Jurcer: »Medejin krik«. Mala drama Danes, 4. novembra ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Jutri, 5. in v petek, 6. novembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II igra«. V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog Masakra«. V torek, 10. novembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 4. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. Jutri, 5. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V petek, 6.novembra ob 10.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V soboto, 7. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. V ponedeljek, 9. novemra ob 9.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 10. novembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V sredo, 11. novembra ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. Mala scena V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 11. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom Danes, 3. in v nedeljo, 8. novembra ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / David Harrower: »Črni kos«, režija: Rene Maurin, nastopata: Ivan Babic in Janez Starina. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 4. novembra ob 12.00 / Ivan Cankar in Silvan Omerzu: »Hiša Marije Pomočnice«. Jutri, 5. novembra ob 12.00 / Neda Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. Spodnja dvorana Jutri, 5. novembra ob 18.00 / F. M. Dostojevski in Diego de Brera: »Zločin in kazen«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 11. novembra ob 19.30 / A. Jaoui in J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Adrian Grant: »Thriller live« / Režija in koreografije od Garyja Lloyda. Urnik: do petka, 6. ob 20.30 ter v soboto,7. in v nedeljo, 8.novembra ob 16.00 in ob 20.30. V ponedeljek, 9. novembra / »Quar-tetto Sine Nomine z A. Pay - Klarinet«. Program: W.A. Mozart - Quintetto K581; H. Dutilleux - "Ainsi la nuit" za loke; J. Brahms - quintetto op. 15. Gledališče Verdi Danes, 4. in jutri, 5. novembra ob 20.30 dvorana Tripcovich / Giacomo Puccini: »Gianni Schicchi«. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V petek, 6. novembra ob 20.30 Chiesa della Beata Vergine del Rosario / »Te-nebrae factae sunt«. Nastopa ansambel Odhecaton: Alessandro Carmignani, Raoul Le Chenadee. Gianluigi Ghi-ringhelli - controtenori; Fabio Furna-ri, Mauro Collina, Vincenzo Di Donato - tenori; Mauro Borgioni - bariton; Giovannni Dagnino, Philippe Roche -basi; dirigent Paolo Da Col. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V četrtek, 12. novembra ob 20.30 / »Magnificat anima mea«. Nastopata Sabina Maculli - sopran in Alessandra Sagelli - orgle. BRIŠČIKI KRD Dom (Briščiki 77) V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30 / »Stories tales about animals and woods«, nastopa: Michele Veronese -keltska harfa. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 5. novembra ob 20.45 / Katia & Marielle Labeque: »Iberia / Bolero«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Moški pevski zbor Mirko Filej prireja »Koncert prijateljskih zborov«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Od jutri, 5. do sobote, 7. novembra ob 20.00 Linhartova dvorana / »SRH Zvok na koži«. Glasba Milko Lazar, ko-reograf Matjaž Farič. V ponedeljek, 9. novembra ob 20.00 Gallusova dvorana / »Državni orkester iz Lilla«. Dirigent: Jean-Claude Casa-desus; solist: Herbert Schuch - klavir. V sredo, 11. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Nastopa Simon Trpčeski - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: še danes, 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: še danes, 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. V Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Grandi foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra. OPČINE V Bambičevi galeriji: je na ogled razstava slik Eve Ronay: »Študije o človeški figuri«. Ogled je mogoč do 20. novembra, od ponedeljeka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. 404 212289, e-mail: gmb@skladmc.org. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 v nedeljo, 8 novembra ob 11.00 bo otvoritev razsave fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava slikarjev Carla Piemontija in Adriana Ve-lussija. Urnik: do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Združenje Amici di Israele je na ogled razstava, ki jo je uredil Claudio Bulfo-ni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. V Galeriji ARS, (Travik 25): je na ogled razstava umetnika Štefana Turka »Por-tae Aureae«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. V MC Podlagi: do petka, 6. novembra, je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja pod naslovom: »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Urnik: od ponedeljka do četrteka od 12.00 do 18.00 in ob petkih od 16.00 do 22.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. IZOLA Galerija Salsaverde: do 15. novembra je na ogled razstava Marka A. Kova-čiča pod naslovom: »Plastos«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spa-cala: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mohoriča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: je na ogled razstava »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3.11. 2009) Vodoravno: makaronar, stanarina, Irida, T. D., Alesi, Mei, Ivan, olika, prš, I. S., Ertl, prakamnina, E. K., leha, Raga, Bra, Edo, M. E., nosač, marjanca, aloa, E. R., Stael, Dino; na sliki: Ivan Pahor. 2 0 Sreda, 4. novembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Liga prvakov Milan in Real tokrat Juventus v Izraelu ni blestel, a je vseeno premagal skromni Maccabi iz Hajfe Po sinočnji izidih so se Bordeaux, Manchester United, Porto in Chelsea dva kroga pred koncem že uvrstili v naslednjo fazo, Milan in Juventus pa morata kljub ugodnima izidoma še počakati. Real Madrdi je sinoči v Milanu igral precej boljše kot pred dvema tednoma na stadionu Bernabeu, končni izid pa je bil tokrat 1:1. Obe moštvi sta igrali napadalno, Real pa je le pokazal več. Boljši začetek so gostje kronali z golom, ki ga je v 29. min. dosegel Benzema, potem ko je Milanov vratar Dida v polje odbil strel Kakaja. Tokrat Dida nima za gol nobene odgovornosti, saj je Kakajev strel delno preusmeril branilec, tako da brazilski vratar Milana žoge objektivno ni mogel zadržati, niti boljše odbiti. Milan je izenačil le šest minut kasneje po enajstmetrovki Ronaldinha, potem ko je branilec Reala (nenamerno, a jasno) igral z roko po podaji Zambrotte. Nemški sodnik Brych je nato razveljavil gol zelo razpoloženega Pata, češ da si je pomagal z roko, verjetno pa se je Brazilec žoge dotaknil z ramo. V drugem polčasu je ritem upadel, prevladali sta taktika in utrujenost, najboljšo priložnost pa si je priigral Real, vendar je Dida mojstrsko odbil strel Marcela. Juventus je v Izraelu proti Macca-bi v prvem polčasu veliko napadal, ni bil pa dovolj konkreten (enkrat pa je odločilno posegel Buffon), tako da je moral počakati na prvo minuto podaljška, da je Camoranesi vendarle zatresel mrežo nasprotnikov. V drugem polčasu so igralci trenerja Ferrare z najmanjšim trudom obdržali prednost. Zelo dobro je igral Diego. Proti nasprotniku, ki v Ligi prvakov še ni dosegel ne točke ne gola, bi moral Juventus vsekakor pokazati večjo premoč. Zelo razburljivo je bilo na Old Traffordu, kjer je moskovski CSKA že vodila s 3:1, za Manchester pa je Antonio Valencia na 3:3 izenačil v sodnikovem podaljšku. Milan - Real Madrid 1:1 (1:1) STRELCI: Benzema v 29., Ronal-dinho (11-m) v 35. min. MILAN: Dida, Oddo, Nesta, Thia-go Silva, Zambrotta, Pirlo, Ambrosini, Seedorf, Pato, Borriello (od 79. Inzag-hi), Ronaldinho. REAL MADRID: Casillas, Sergio Ramos, Albiol, Pepe, Arbeloa, Diarra, Xabi Alonso, Kaka, Marcelo, Benzema (od 81. Van Nistelrooy), Higuain (od 75. min. Raul). Maccabi - Juventus 0:1 (0:1) STRELEC: Camoranesi v 45. min. MACCABI: Davidovitch, Meshu-mar, Keinan, Teixeira, Masilela, Osman, Boccoli (od 71, Zaguri), Culma (od 4. Ghedir), Katan, Arbeitman, Dvalisvili. JUVENTUS: Buffon, Caceras, Le-grottaglie, Chiellini, Grosso, Felipe Melo, Poulsen, Camoranesei, Diego, Tiago (od 60. De Ceglie), Amauri (od od 83. Trezeguet). Marco Boriello proti Realu poskuša zadeti z glavo ansa Danes Inter in Fiorentina V tekmi skupine E se bo Fiorentina (6 točk) danes doma (20.45) pomerila z madžarskim Debrecenom (0), ki ga je toskan-sko moštvo v gosteh premagalo s 4:3. Milanski Inter (3) bo gostoval v Kijevu pri Dinamu (4). V Milanu sta se moštvi pred petnajstimi dnevi razšli pri neodločenem 2:2. Tekma bo tudi po TV Raiuno. Skupina A IZIDA 4. KROGA Bayern - Bordeaux 0:2, Maccabi - Juventus 0:1 Bordeaux 4 3 10 6:2 10 Juventus 4 2 20 3:1 8 Bayern 4 1 12 4:4 4 Maccabi 4 0 04 0:6 0 PRIHODNJI KROG (25.11): Bordeaux -Juventus, Bayern - Maccabi SKUPINA B IZIDA 4. KROGA Manchester U. - CSKA 3:3, Besiktas - Wolfsburg 0:3 Manchester U. 4 3 10 7:4 10 Wolfsburg 4 2 11 7:3 7 CSKA Moskva 4 1 12 6:8 4 Besiktas 4 0 13 1:6 4 PRIHODNJI KROG (25.11.): CSKA Moskva -Wolfsburg, Manchester U. - Besiktas Skupina C IZIDA 4. KROGA Milan - Real Madrid 1:1, Marseille - Zürich 6:1 Real Madrid 4 Milan 4 Marseille 4 Zürich 4 2 1 1 11:6 7 2 1 1 6:5 7 2 0 2 8:6 6 1 0 3 4:12 3 PRIHODNJI KROG (3.11.): Real Madrid -Zurich, Milan - Marseille Skupina D IZIDA 4. KROGA Apoel - Porto 0:1 Atl. Madrid - Chelsea 2:2 Chelsea 43 10 8:2 10 Porto 43 01 5:2 9 Atl. Madrid 40 22 2:8 2 Apoel 40 13 1:4 1 PRIHODNJI KROG (25.11 ): Porto - Chelsea, Apoel - Atletico Madrid DOPING WADA ima na muhi Agassija LONDON - Nekdanji sloviti teniški igralec Andre Agassi si je po priznanju, da je v času aktivne kariere užival prepovedane snovi ter o tem tudi lagal vodstvu Združenja profesionalnih teniških igralcev ATP, prislužil pozornost Svetovne proti-dopinške agencije (WADA).Gene-ralni direktor WADA David How-man je pisal vodstvu ATP. Vsebina pisma ni znana javnosti, a v tej organizaciji za boj proti dopingu pričakujejo «temeljit odgovor». »Naša naloga je zaščititi 'čiste' športnike in zagotoviti, da se takšne stvari ne dogajajo,« je dejal Howman. ODŠEL - Argentinski nogometni strokovnjak Hector Cuper je slaba dva meseca pred iztekom pogodbe zapustil mesto selektorja gru-zijske nogometne reprezentance. NI VEČ RAJ - Vladajoči španski socialisti so dosegli dogovor, da država po novem ne bo več davčni raj za tuje nogometne zvezdnike. Po novem naj bi tujci, ki le začasno živijo v Španiji in zaslužijo več kot 600.000 evrov, padli v najvišji 43-od-stotni davčni razred. Doslej so morali nogometaši plačati le 24 odstotkov davka. HOTTOR - Milan je od Trie-stine za 800.000 evrov odkupil polovično lastništvo mladega ganske-ga nogometaša Edmunda Hottorja (16 let), ki pa bo ostal v Trstu najmanj do konca sezone. KONEC - Francoska plavalka po rodu iz Francoske Gvajane Ma-lia Metella (27 let), olimpijska pod-prvakinja iz Aten 2004 na 50 m prosto, je končala kariero, da se bo lahko povsem posvetila študiju novinarstva. EVROLIGA - Danes: Prokom - Armani Jean Milan (20.15); Asvel Villeurbanne - Montepaschi Siena (19.00); Marusi - Lottomatica (18.00), jutri Union Olimpija - Caja Laboral (20.30). KAZNI - Športni sodnik je po nedeljski izključitvi s prepovedjo igranja za en krog diskvalificiral Ju-ventusovega napadalca Amaurija. En kroo bodo mirovali še: Dainelli (Fio-rentina), Capuano in Silvestre (Catania), Biava (Genoa), Langella (Bari), Panucci (Parma). PROMOCIJSKA LIGA- Izid 1. kroga na Goriškem: Dom - Ama-tori Isontini 60:49 ODBOJKA - Klubsko SP Novo pravilo ni podaljšalo akcij DOHA - V prvi tekmi klubskega SP v Dohi je Trentino volley s 3.1 (25:18, 25:21, 23:25, 25:20) premagal skromni egiptovski Zamalek, ki pa ga je v zadnjih dveh setih resno zaposlil. Posebnost prvenstva je eksperimentalna formula Golden, po kateri se mora akcija po sprejemu servisa obvezno končati z napadom iz druge linije! Uvodna tekma je pokazala, da se zaradi tega akcije niso bistveno podaljšale. V Dohi nastopajo v skupini s Trentom še Zenita Kazan in portugalski Corozal, v skupini B pa polsjki Belchatow, katarski Al Arabi, iranski Payakan in brazilski Cimed. TRST 2010 - Pretekli teden je bil v Rimu žreb skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva za moške, ki bo prihodnje leto v Italiji. Kot znano, bo ena od skupin prvega kroga v Trstu, v njej pa se bodo med sabo pomerile reprezentance Srbije, Poljske, Nemčije in Kanade. Krajevni organizacijski odbor je prejel tudi že uradni koledar tekem, ki se bodo v dvorani Palatrieste odigrale v dneh 25., 26. in 27. septembra 2010. Spore d je sledeč: Sobota, 25.9. ob 16.00 Poljska -Kanada; ob 20.00 Srbija - Nemčija. Nedelja, 26. 9. ob 16.00 Kanada - Srbija; ob 20.00 Poljska - Nemčija. Ponedeljek, 27.9. ob 16.00 Nemčija - Kanada; ob 20.00 Srbija - Poljska. V naslednjo fazo napredujejo tri najboljše ekipe. BLED - Moštvu ACH Volley se je pridružil Kanadčan Daniel Lewis. Tri-intridesetletni odbojkar je zadnji dve sezoni nastopal v poljski ligi pri moštvu državnih prvakov Belchatow, z reprezentanco Kanade pa je do sedaj nastopil na dveh SP leta 2002 ter 2006, letos pa se je pod vodstvom trenerja Glenna Hoaga preko kvalifikacij uvrstil še na tretje. V dosedanji karieri je 193 cm visoki igralec, ki prihaja iz Toronta, igral na mestu sprejemalca, zadnje obdobje pa na mestu libera, kjer bo opravljal naloge tudi v dresu ACH Volleyja. HIT - Danes osmina slovenskega pokazala za ženske: HIT Nova Gorica - Formis Bell (OŠ M.Štrukelj, Nova Gorica ob 19:00). NOGOMET - Za tekmo dodatnih kvalifikacij Slovenija- Rusijo v Mariboru Vstopnice ekspresno pošle Povpraševanje trikrat večje od razpoložljivih mest na stadionu Ljudski vrt - Za VIP-ovce in »družino« NZS 4.000 mest LJUBLJANA - Vstopnice za povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo leta 2010 med Slovenijo in Rusijo, ki bo 18. novembra v Mariboru, so pričakovano ekspresno pošle. Kot so sporočili z Nogometne zveze Slovenije, se je prodaja vstopnic končala ob 15.50, bržčas pa bi se še prej, če bi strežniki spletne strani delovali brez prekinitev. Kot so pojasnili na NZS, je bilo zanimanje za vstopnice zelo veliko, vsaj trikrat večje od razpoložljivih mest na stadionu Ljudski vrt. Navijači so sicer prek spleta lahko kupili 4726 vstopnic, navijaške skupine 2017, ruski zvezi je pripadlo 1266 kart, poslovnim kupcem 730, članom reprezentance 464, sponzorjem, oglaševalcem in komercialnim partnerjem 1145, tako imenovani «nogometni družini» pa 2162. »Pri takem povpraševanju, ki je za nekajkrat preseglo ponudbo, so možnosti uspešnega nakupa vstopnic majhne in tudi drugačna razdelitev kvot bistveno ne bi povečala možnosti za splošno javnost, kvečjemu za nekaj odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da ima večina zgoraj ome- Se bodo Slovenci veselili tudi po dvojnem spopadu proti Rusiji? ansa njenih deležnikov pogodbeno prioritetno možnost nakupa vstopnic, pri drugih, na primer nogometni družini, pa gre za člane NZS, katerih večina si prav tako, kljub temu, da dnevno in povečini brez nadomestila dela v nogometu, ne bo mogla ogledati tekme v živo. Dejstvo je, da bi bil v podobnih primerih edina vsaj delna rešitev večji stadion,« so pojasnili na NZS in se dotaknili tudi same spletne prodaje. »Dolžni smo tudi nekaj tehničnih pojasnil glede samega internetnega nakupa vstopnic. Podobno kot se dogaja ob prevelikih obremenitvah, so strežniki naključno omogočali izpeljavo nakupnega procesa in žal se je pre-nekateremu potencialnemu kupcu pripetilo, da je bil njegov nakupni postopek prekinjen. Ob tem lahko samo omenimo, da bo NZS razmislila o drugačnih možnostih za podobne tekme, pri čemer se trenutno kot edina uveljavljena možnost ponuja žreb,« še pravijo na NZS. (STA) / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 21 SMUČARSKI TEK - Petra Majdič meri visoko V zbirki ji manjka le olimpijska kolajna Slovenka s fizioterapevtom izboljšuje regeneracijo, s kinezofiziologijo pa tehniko RAMSAU - Slovenska tekaška reprezentanca se pripravlja na novo sezono, ki se bo uradno pričela 21. novembra v norveškem Beitostolnu. Da je sezona olimpijska in da si nadvse želi olimpijsko odličje, daje slutiti tudi najboljša Slovenka v zgodovini nordijskih športov Petra Majdič. Slednja je v tem športu že postavila takšne mejnike, ki jih bo kmalu težko ponoviti, a ne skriva, da si želi tudi olimpijsko kolajno, ki v njeni zbirki manjka. Prav zaradi tega je letos za dosego ciljev vložila tudi svoja sredstva in okrepila strokovno ekipo, letos ji med drugim pomaga tudi fi-zioterapevt Jaro Gajdoš. Pred dnevi se je Majdičeva, skupaj z ostalimi člani reprezentance, mudila na avstrijskem ledeniku Dachstein (2995 metrov), zdaj pa vadi v norveškem centru Sjusjoen, kjer se pripravlja le nekaj kilometrov stran od Beitostoelna, ki bo gostil prvo tekmo. V Sjusjoenu ima Majdičeva tri lokacije za treninge, snežne razmere pa so dobre. »Vse poteka brez težav. V mojem treningu je letos nekaj novosti, fi-zioterapevt, kinezofiziolog, kriotera-pijo poznam od lani. Predvsem fi-zioterapevt mi bo pomagal pri regeneraciji, s kinezofiziologijo pa sem precej izboljšala drsalno tehniko. Vse to zato, da bi bili rezultati še boljši, čeprav bo to zelo težko. Že zdaj imam z devetimi zmagami v svetovnem pokalu v sezoni tretji najboljši izid pri ženskah, pred mano sta z 12 le Nor-vežanki Bente Skari in z desetimi Ma-rit Bjoergen,« je priprave opisala zgovorna Majdičeva. Glede ciljev je Majdičevo pred sezono dopolnil trener Ivan Hudač. »Program bomo prilagajali sproti. Glede globusa za skupno zmago lahko rečem, da bomo hitro videli, kje smo. To bo jasno po prvih petih ali šestih tekmah. Izpustili bomo le tekme v Rusiji, drugih se imamo namen udeležiti. Zelo pomembna bo Rogla, tam bi se pred domačimi gledalci radi predstavili v najboljši luči. Kar zadeva novoletno turnejo Tour de Ski pa se bomo prav tako odločili sproti. Lahko da bo kdo taktiziral in ne bo nastopil na vseh preizkušnjah, morda bomo podobno ravnali tudi mi, odvisno bo od trenutne forme, a ne SMUČANJE - SK Devin Petra Majdič se je rodila 22. decembra 1979 v Dolu pri Ljubljani. Lani je v svetovnem pokalu osvojila kar devet zmag, skupno v karieri pa petnajst _i ansa TENIS Srebotnikova se želi vrniti med najboljše MARIBOR - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik se bo v novo sezono 2010 podala z novima trenerjema, novo ekipo in novo soigralko. Velenjčanka, ki je v minuli sezoni poškodbe izgubila več kot 400 mest na lestvici WTA, se bo čez teden dni podala na teniško akademijo v švicarski Biel, kjer bo sodelovala s trenerjema Bennijem Lindlom in Jensom Gerlachom. Nekdaj najboljša slovenska igralka Srebotni-kova se je v minuli sezoni bolj kot s tenisom morala ukvarjati s poškodbama Ahilove tetive in ramena, ki sta jo potisnili na 425. mesto jakostne lestvice WTA. Sezono 2008 je 28-letna Velenjčanka končala kot 21., v tej sezoni pa je le nemočno opazovala drsenje navzdol. Kljub temu ima pred prihodnjo sezono dovolj optimistične načrte, da se lahko spet prebije med najboljše. Vrhunec sezone bo Roland Garros, ki bo za Srebotnikovo edini grand slam v sezoni. ZSŠDI - Danes Na Opčinah nagrajevanje Šport in šola Danes bodo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah ob 17.00 podelili nagrado Šport in šola, ki jo že devetnajstič zapored razpisuje ZSŠDI. Nagrado prejemajo dijaki in dijakinje slovenskih šol s Tržaškega in Goriškega, ki dosegajo uspehe v šoli in vidne rezultate na športnem področju. Že tretje leto zapored se izbor dijakov sestavi na podlagi prijav, ki jih ZSŠDI prejme. Letos je komisija analizirala približno 50 prošenj, odobrila pa jih je 29. Med nagrajenci je 17 dijakinj in 12 dijakov, 8 z Goriškega, ostali pa obiskujejo višje srednje šole na Tržaškega, eden pa je dijak srednje šole v Postojni. Pobudnik nagrade je bil leta 1991 profesor športne vzgoje Franko Drasič. □ Obvestila PLAVANI KLUB BOR sporoča, da zaradi velikega povpraševanja ponovno odpira vpise v tečaje prilagajanja v bazenu pri Danevu na Opčinah. Za prijave in informacije 3341384216 (Andreina). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martinovanje od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacije prosimo, da se javite do danes na telefon: 040-226283 Viktor ali 040-200782 Franko. SK DEVIN prireja Smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Zbiranje danes in jutri (10.30-19.00), prodaja vsako soboto in nedeljo od 7. do 29.novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na : info@skdevin.it ali 040 209873 AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v Domu Brdina na Opčinah: jutri od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058. bomo šli na nož, saj je sezona dolga. Vsekakor so glavni cilj sezone olimpijske igre v Vancouvru,» je povedal Hudač. Po uvodni tekmi v Beitostoelnu čaka smučarske tekačice in tekače tekma v Kuusamu, nato Dusseldorfu in Davosu, nato pa se bo 19. in 20. decembra karavana najboljših predstavila na Rogli. Po slovenskem prizorišču bo sledil Tour de Ski, nato Otepjaje in Rjabinsk, po kanadskem Canmoru pa olimpijske igre v Van-couvru. Za konec sledi še zaključek sezone na skandinavskih prizoriščih, Lahti, Drammen, Oslo, Stockholm in Falun bodo dali odgovor, kdo si zasluži kristalne globuse za skupno zmago in zmage po posameznih disciplinah. ■ ■ • ■ • V • «V Najmlajši prvič na ledeniku Moelltaler Elan je predstavil letošnje smuči V domu Brdina so prejšnji teden predstavili Elanove smuči. Boštjan Gašperšič, bivši trener openskega kluba, sedaj pa odgovorni za prodajo in promocijo pri begunjskem podjetju, in Dušan Blažič, bivši trener slovenskih reprezentanc in odgovorni za tekmovalno skupino sta prisotnim orisala vse novosti in modele, ki jih letos ponuja Elan. Srečanja, ki je steklo v režiji SK Brdine in smučarske komisije ZSŠDI, so se udeležili predstavniki naših klubov, učitelji smučanja, tekmovalci in drugi smučarski navdušenci. Pri SK Devin se je ob koncu lanske sezone oblikovala nova skupina najmlajših predtekmovalcev, ki so že v poletnem času imeli na voljo kondicijske priprave, v polovici septembra pa so začeli z utrjevanjem smučarske tehnike na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom učitelja Natalina Culota. Pretekli konec tedna so se prvič podali na ledenik Moelltaler na Koroškem, kjer so lahko uživali ob prekrasnem vremenu, čudovito pripravljenih progah in tako na najboljši način izpeljali trening na snegu. Začel se je projekt Šola Šport društev SK Devin in Sci Club 70 Na plastični progi v Nabrežini se je v oktobru začela že 4.izvedba projekta Šola Šport, ki ga prirejata SK Devin in Sci Club 70 in je namenjen učencem 2. In 3.razredov slovenskih in italijanskih šol nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in zgoniške osnovne šole pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina in Zgonik. Finančno so to pobudo podprli Tržaška pokrajina, Dežela FJK in Zadružna kraška banka. Pri letošnjem nizu tečajev alpskega smučanja, ki se odvijajo pod vodstvom društvenih smučarskih učiteljev v okviru šolskega urnika sodeluje skoraj 140 otrok od katerih je 62 učencev štirih slovenskih osnovnih šol J.Jurčič iz Devina, V.Šček iz Nabrežine, S.Gruden iz Šempolaja in L.K.Gorazd iz Zgonika. Tečaji potekajo namesto šolske telovadbe po 2 uri tedensko in mali smučarji so razdeljeni po obvladanju smučarskih veščin od začetniškega do nadaljevalnega in utrjevalnega tečaja. Slovenski šolarji so na vrsti ob četrtkih v jutranjih oz.popoldanskih urah. Ob koncu pa jih bo čakala tudi zaključna tekma in seveda nagrajevanje. Na sliki: učenci šol V.Šček in S.Gruden 22 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / naš pogovor - Nogometaš Zarje Gaje in nekdanji košarkar Bora Mattia Bronzato »Nogometaši se po zmagi bolj zabavajo kot košarkarji« Udobno svetoivansko telovadnico zamenjal s pozimi »sibirsko« Bazovico Med našimi športniki je kar nekaj takih, ki se ukvarjajo z več panogami. Nekateri pa so eno športno disciplino zamenjali za drugo. To se pri mladih športnikih dogaja pogosto. Redkejši pa so primeri pri starejših, mladincih ali članih. Tržaški Slovenec Mattia Bronzato je v lanski sezoni avgusta začel priprave z Borovo člansko košarkarsko ekipo v državni C-ligi. Nato si je poškodoval gleženj in januarja je znova treniral. Ampak ne na svetoivanskem 1. maju, temveč na nogometni zelenici v Bazovici. 21-letni Mattia (letnik 1988) je košarkarsko žogo zamenjal z nogometno. Od Bora se je preselil k vzhodno-kraški Zarji Gaji. »Prehod je bil šokanten predvsem zaradi klimatskih razmer. V Bazovici sem prvič treniral januarja, ko je bila v večernih urah temperatura okrog ničle. Pred tem pa sem v telovadnici lahko treniral s kratkimi hlačkami in kratko majico. V Bazovici pa se je treba pošteno dobro obleči, drugače je, še posebno z burjo, zelo mrzlo,« nam je svoj prvi stik z nogometom orisal Mat-tia, ki je pred dvema letoma diplomiral na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois, univerzitetni študij pa nadaljuje na tržaški fakulteti za komunikologijo (specializiral se bo v marketinško smer). Bronzatov prvi šport je bila košarka. »Začel sem pri tržaški Azzurri in igral še pri Don Boscu. Nato sem prvič prestopil k nogometu. Približno pet let sem igral pri Esperii. Nato sem spoznal trenerja Matijo Jogana, ki me je povabil k Boru. Bilo je prijetno, saj smo bili z Batichem, Ma-lalanom in ostalimi lepa skupina. Pri Boru sem igral približno osem let. Enkrat sem bil vpoklican tudi v tržaško pokrajinsko reprezentanco,« je povedal Mattia, ki je dvakrat igral tudi z Borovo člansko ekipo v državni C-ligi. »Zame je bil to lep uspeh, vseeno pa me je stalno privlačeval nogomet,« je priznal Mattia. In kako je prišlo do selitve v Bazovico? Oziroma kdo je Mattio privabil k Zarji Gaji? »Pravzaprav sem se košarke naveličal. Pri Boru ni bilo več prave klape. Ko sem se pogovarjal z nekaterimi nogometaši Zarje Gaje, so mi pripovedovali, kako lepo se imajo in kako se tudi skupaj zabavajo. To je pritegnilo mojo pozornost in prijatelj Aron Mihelčič mi je predlagal, naj pač vprašam predsednika in trenerja Zarje Gaje, ali lahko vsaj treniram z ekipo, če že ne igram. Na prošnjo sta se oba odzvala pozitivno in tako so me sprejeli k Zarji Gaji. To je bilo januarja letos. Lansko sezono sem sicer začel pri Boru. Avgusta smo s člansko ekipo začeli s pripravami. Vsekakor lani nisem prišel v poštev za ekipo v C-ligi, temveč bi igral z ekipo v promocijski ligi. Nogometaš Mattia Bronzato v nedeljo proti Piedimonteju . . in leta 2007 kot košarkar Bora kroma odbojka Olympia ne bo izgubila tekme V komentarju o deželnih odbojkarskih ligah v zadnji športni prilogi je zaradi nesporazuma prišlo do neljube napake, za katero se prizadetim in bralcem opravičujemo. Pomotoma smo namreč zapisali, da odborniki Olympie niso pravočasno prebrali uradnega sporočila deželne odbojkarske zveze FIPAV o diskvalifikaciji podajalca Filipa Hle-deja in tolkača Igorja Valentinčiča, zgodilo pa se je ravno obratno. Na odbojkarski zvezi do petka niso prebrali pri-ziva, ki jo je goriško društvo vložilo takoj po tekmi drugega kroga proti Prati. Zaradi tega je bila diskvalifikacija igralcev Olympie naknadno začasno suspendirana, kar je zveza FIPAV tudi uradno sporočila v petkovem sporočilu, ki ga pa mi na žalost nismo prejeli. Priziv goriškega društva in položaj omenjenih igralcev bodo na odbojkarski zvezi obravnavali v četrtek, tako da bo šele takrat znano, če bo rezultat tekme s Prato potrjen ali jo bodo ponovili, in če bosta igralca sploh kaznovana. Rezultat tekme s Cusom pa ni pod vprašajem. Pri Olympii so se odločili, da se po tekmi s Prato, ki so jo izgubili s 3:1 in na kateri jih je sodniški par močno oškodoval, pritožijo zato, ker se jim je zdela izključitev Igorja Valentinčiča nepravilna, saj bi igralec kvečjemu zaslužil le ustni opomin. Odbojkarski zvezi so poslali tudi posnetek tekme drugega kroga, a so jim predstavniki zveze FIPAV že sporočili, da ga ne morejo upoštevati. Nato sem si poškodoval gleženj in sem moral mirovati do novembra. Z novim letom sem tako začel z novim športom.« Mattia, ki redno trenira, je prvo uradno tekmo z Zarjo Gajo odigral aprila proti Castionsu. Od prve minute pa je stopil na igrišče na derbi tekmi proti Primorju. »To mi je bilo posebej v čast,« je dejal Bronzato. Trener Giacomo Di Summa ga je postavil v konico napada, čeprav mu najbolj ustreza igralno mesto na bočnih pozicijah. V nedeljo je proti Piedimonteju igral v obrambi in je dobro pokrival nasprotnikovega napadalca. »Prvi cilj, ki sem si ga zadal, sem že izpolnil, saj sem igral od prve minute. V prihodnje bi rad postal standardni igralec. Vem, da je to zahtevna naloga, vseeno pa je vredno poskusiti. Pri nas igrata veterana Bečaj in Zocco. Jaz sem še mlad in lahko igram nogomet še petnajst ali dvajset let (smeh),« je dodal Bronzato. Katere pa so glavne razlike med košarkarskimi in nogometnimi ekipami oziroma društvi? »Razlik je veliko. Dejansko sta tu dve različni mentaliteti. Nogomet je pač v Italiji šport številka ena in to se pozna tudi na amaterski ravni. V Bazovici so me celega oblekli. Dobil sem nekaj trenerk, hlačke, nogavice, majčke, torbo, pa še bon za čevlje. To še ne pomeni, da pri košarki tega nismo imeli. Nasprotno, manjši meri. Nekoliko drugačno je tudi vzdušje v slačilnici. Vse je nekoliko bolj sproščeno in po tekmi, še posebno po zmagi, se znajo nogometaši bolj zabavati. Še posebno tu pri Zarji Gaji, pri kateri imamo tudi številne in zabavne navijače. Treningi pa so popolnoma drugačni. Pri košarki je veliko več sprintov, pri nogometu pa se več pozornosti nameni daljšim tekom in kondicijski pripravi,« meni Bronzato, ki je strasten In-terjev navijač. Februarja si je ogledal In-terjevo tekmo lige prvakov proti Manche-stru Unitedu. Letos pa bi rad odpotoval še enkrat v Milan. Tokrat na tekmo Inter - Rubin Kazan. Mladenič iz Trsta obenem sodeluje s slovensko mladinsko turistično agencijo Mondial Travel. »Prijatelj Aljoša Ota iz Boljunca me je povabil, naj sodelujem z njimi. Tako sem dejansko animator, ki organizira žure in spremlja skupine mladih. Pred kratkim sem bil v Budimpešti, kamor bomo odpotovali na silvestrovanje,« je še povedal Bronzato, ki ni popolnoma odpisal košarke. »Mogoče si bom ogledal der-bi med Borom in Bregom,« je zaključil nogometaš Zarje Gaje, ki se ne kesa svoje športne izbire. »Navsezadnje je bil nogomet od vedno moja prva ljubezen.« Jan Grgič Krasov branilec Niko Jevnikar kroma košarka - Državno prvenstvo mladincev Bor ZKB se je po začetnih težavah dobro upiral še nepremagani Venezii Giulii DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 19 Bor Zadružna kraška banka - Vene-zia Giulia 70:82 (11:26, 25:38, 43:61) BOR: Manta, Pertot 10, Celin 2, Pallini 6, Bencic, Mase, Penco 2, Licca-ri 1, Sorini 4, Pipan 16, Gallocchio 24, Preprost 5, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Gallocchio 2, Pertot in Pipan 1. Še nepremagana Venezia Giulia s košarkarji iz vrst Azzurre je bila pretrd oreh za Martinijeve mladince, ki so se po zelo slabem začetku tekme sicer upirali zelo čvrsto. Gostje iz Milj so izkoristili lagoden pristop domačih in uvodoma povedli z 18:4, v teku srečanja so dosegli tudi do 20 točk prednosti. Borov trener je po prvi četrtini energično predramil svoje varovance, ki so zlasti v drugem polčasu igrali bistveno bolje, v napadu je izstopal Lu-ca Gallocchio, tudi ostali igralci pa so delovali prepričljivo. Tako so vsaj doživeli časten poraz, kaj več pa jim je preprečila res dobra nasprotna ekipa, ki je, ko so se Svetoivančani približa- Andro Pertot (Bor ZKB) kroma li na šest točk, s preudarno igro in trojkami ob pravem trenutku spet vzpostavila varnejšo razliko. Jadran Zadružna kraška banka je bil tokrat prost. Ostali izid 7. kroga: San Vito -Basketrieste 43:105. Vrstni red: Venezia Giulia 12, Basketrieste 10, Jadran ZKB 4, Bor ZKB 2, San Vito 0. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 19 Jadran Zadružna kraška banka - Fo-gliano 55:90 (17:23, 27:55, 37:71) JADRAN: Košuta 9, Valentinuz 6, Daneu 16, Gregori 19, Zhok, Žer-jal 3, Moscati, Majovski, Starec 2, trenerja Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič. Nasprotnikom letnikov 1991 in 92 so se jadranovci postavljali po robu skoraj izključno s kadeti letnika 1994, ki so bili kljub pohvale vrednemu prizadevanju seveda brez možnosti za uspeh oziroma bolj enakovreden boj. Starejši člani ekipe so bili namreč bolni, poškodovani ali zadržani. Eno četrtino so kljub temu gostitelji vzdržali tempo Fogliana, ki pa je v nadaljevanju nogomet - Deželni mladinci Juventina premagala Vesno, ki je v Štandrežu vodila z 2:0 Visoka zmaga repenskega Krasa, ki ostaja prvi na lestvici Juventina - Vesna 4:2 (1:2) STRELCI: Gramazio, Marassi, Camarata 2; Bagatin, Radivo. JUVENTINA: Petronio, Pojan, Grusu, Brankovič, Grudina, Marassi (Bizzai), Peric, Marchioro, Camarata, Pittia, Gramazio (Cadez). Trener: Cur-rato. VESNA: Sorci, Spadaro, M. Vac-caro, Bagatin (Madotto), S. Rossoni, Pu-ric, Kerpan (Cheng), A. Vaccaro, Radivo, Debernardi, Simonis (Del Savio). Trener: Toffoli. Juventina je tokrat prijetno presenetila in še drugič zapored zmagala. Mladinci štandreškega društva so si tokrat privoščili kriško Vesno, ki je celo vodila z 2:0. Pred odmorom so gostitelji zmanjšali zaostanek, v prvi minuti drugega dela pa še izenačili. To je povsem zmedlo Vesno, ki je nato popustila na celotni črti. Po petnajstih minutah je Juventina že vodila s 4:2 in tekme je bilo dejansko konec. V zadnji minuti je imela Vesna na razpolago kazenski strel iz enajstih metrov. Vratar Petronio je strel lepo ubranil. Kras - Staranzano 5:0 (1:0) STRELCI: Andrejič v 7., Pečar v 76., Marino v 77., Jurinčič v 85. in Martini v 90. KRAS: Dedenaro, Jevnikar, Petti-rosso, Dolliani, Latin, Križmančič, Candotti, Andrejič (Jurincic), Martini, Pečar, Marino (Škabar). Trener: Kragelj. IZKLJUČEN: Križmančič v 53. min. Kras je kljub slabi in neprepričljivi igri premagal Staranzano, ki se je upiral vse do polovice drugega polčasa. Varovanci trenerja Marina Kraglja so nato v zadnjih petnajstih minutah kar štirikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu je Kras igral z desetimi igralci. Sodnik je namreč Marku Križmančiču pokazal drugi rumeni karton. Ostali izid: Muggia - Trieste Calcio 0:2. Vrstni red: San Luigi, Kras 18, Trieste Calcio 15, Monfalcone 14, Muggia 12, San Giovanni 11, Vesna 10, Opicina 9, Ponziana 7, Pro Gorizia, Ju-ventina, Aquileia 6, Fincantieri, Sta-ranzano 4. Prihodnji krog: Staranza-no - Juventina, Ponziana - Kras, Vesna - Monfalcone. dvoboja uveljavil znanje, izkušnje in razumljivo telesno premoč. Zelo dober vtis sta v domačih vrstah z dobro igro skozi vso tekmo zapustila petnajstletnika Niko Daneu in Erik Gregori. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 15 Manzano - Bor Zadružna kraška banka 72:44 (23:12, 45:23, 62:33) BOR: Kocijančič 6, De Luisa 2, Perco 1, Semen 2, Mattiassich 9, Bole 6, Milič, Sternad 18, trenerja Dejan Faraglia in Lucio Martini. Mlada združena vrsta Bora in Brega je gladko izgubila proti nasprotniku, ki sicer ni bil premočan, vendar je razpolagal s spretnima play-makerjem in centrom. Gostje so srečanje začeli kar dobro, vendar v igri so premehki, v vseh košarkarskih elementih pa jih sploh čaka še veliko dela. Pomenljiv je podatek, da je Borova ekipa izgubila kar 40 žog, kar je seveda olajšalo delo domačim. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. novembra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Tako & Pako -Ježek išče ljubezen Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.05 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: Leredita (v. C. Conti) 20.30 Šport: Rai Sport 20.45 Nogomet: Dinamo Kiev - Inter 22.45 Šport: 90° minuto 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.25 19.00 Talent show: X Factor 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 0.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 18.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.30 Variete: Scorie 1.15 Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: La nuova Squadra 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Giudice Amy 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 19.35 20.30 21.10 23.45 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Fuoco verde (pust., ZDA, '54, r. A. Marton, i. S. Ganger) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Don Camillo monsigno-re...ma non troppo (kom., It., '61, r. C. Gallone, i. Fernandel) Film: Formula per un delitto (tri-ler, i. S. Bullock, B. Chaplin) 3 a N D E .i h 1,1 [. [. O (": x Formula ^ Delitto m 3 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis, L. Laurenti) 23.30 Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.00 Nan.: The Mentalist 23.00 Nan.: Californication 23.35 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 11.00 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Super Sea 12.50 Variete: Attenti al cuoco 13.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.50 Aktualno: In contatto 14.10 Klasična glasba 15.00 Aktualno: Videomotori 15.30 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 20.05 Variete: Itinerari nascosti 20.30 Deželni dnevnik 20.15 Il Rossetti 21.15 Film: Amore, piombo e furore (western, '78, r. A. Brandt, i. F. Testi) 22.55 Tržaška univerza, Start Cup 2009 23.30 Aktualno: Perche??? 0.30 Dok. odd.: La grande storia LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il seme dell'odio (dram., ZDA, '74, r. R. Nelson, i. S. Poitier) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.10 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.30 16.45, 18.40 Risanke 9.50 Risanka: Gumbek in rjavček (pon.) 10.15 Zlatko Zakladko 10.30 ZGNZ - Big father 2 10.55 Knjiga mene briga 12.05 Dok. oddaja: Mount Everest 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.25 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Stopimo skupaj za brezposelne 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 1.15 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 4.11.1991 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.45 Otroška serija: Mulčki (pon.) 12.10 Žogarija (pon.) 13.00 To bo moj poklic (pon.) 14.30 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 4.11.1991 (pon.) 15.05 Glasbeni večer: Koncertni cikel Festine 2009 (pon.) 17.05 Mostovi - Hidak 17.35 Črno beli časi 17.55 Hum. nad.: Samo bedaki in konji 18.45 O živalih in ljudeh 19.00 Na vrtu 19.25 Z Damijanom 20.00 Moč in nemoč slovenskega liberalizma 21.10 Rudi Šeligo: Volčji čas ljubezni 23.00 Slovenska jazz scena 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Tednik 15.00 Globus 15.30 Vas tedna 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Pogovorimo se o ... 20.40 Dok. oddaja: City folk 21.10 22.45 Folkest 2009 22.30 Artevisione 23.20 Iz arhiva po vaših željah 0.25 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mladinska oddaja: Mavrica pogledov 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Ekonomica (pon.) 22.30 Rak imunska terapija radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Tržačanke kot ustvarjalke in liki slovenske književnosti; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Najlepša vi-ža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 4. novembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI Velika depresija, ki je nastala nad britanskem polotoku, nas bo vjela z mrzlimi atlantski tokovi. Prva perturbacija bo dosegla naše kraje že danes, jutri popoldne pa bo sledila še druga. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev spet krepila, v drugi polovici dneva bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 10.01 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 8.55. PLIMOVANJE Danes: ob 3.44 najnižje -20 cm, ob 9.50 najvišje 54 cm, ob 16.36 najnižje -59 cm, ob 23.08 najvišje 22 cm. Jutri: ob 4.12 najnižje -11 cm, ob 10.16 najvišje 47 cm, ob 17.13 najnižje -53 cm. 1000 m............3 1500 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Ponoči se bo lahko pojavila megla v ravninskem svetu. V teku dneva bo spremenljivo oblačno na vsem območju dežele, z večjo prisotnostjo sonca v jutranjih in povečano oblačnostjo v popoldanskih urah. Zvečer bo v ravninskem svetu rahlo deževalo, sneg se bo pojavil nad 1000 - 1200 metrov. Po nižinah in na obali bodo možne nevihte. V noči na četrtek se bodo padavine okrepile, občasno bo ponekod spet snežilo do nižin. Do jutra bodo večinoma ponehale, v četrtek čez dan bo pretežno oblačno, a povečini suho. V petek bo oblačno, občasno bo spet deževalo, nad okoli 800 metri pa snežilo. zda - Poklon žrtvam terorističnih napadov 11. septembra 2001 V New York priplula ladja iz jekla stolpnic WTC NEW YORK - V New York je v torek priplula ameriška vojaška ladja, pri gradnji katere so uporabili jeklo iz konstrukcije dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, ki sta bila 11. septembra 2001 tarči terorističnega napada, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novozgrajena 208 metrov dolga ladja je svoje krstno potovanje v New York zaključila s topovskimi salvami. Ob tej priložnosti se je ob reki Hudson zbralo več tisoč ljudi, da bi se spomnili skoraj 3000 ljudi, ubitih 11. septembra 2001. Med zbranimi je bilo tudi več svojcev žrtev terorističnega napada. Pri gradnji ladijskega premca so uporabili 7,5 tone jekla iz konstrukcije v terorističnem napadu uničenih dvojčkov. Milijardo dolarjev vredna ladja, poimenovana USS New York, lahko na krovu nosi do 800 marincev, na njej pa lahko pristajajo tudi helikopterji. V New York je na njej priplulo 361 mornarjev, od katerih jih 13 odstotkov prihaja iz zvezne države New York. V spomin na žrtve napadov 11. septembra v ZDA gradijo še dve ladji, Arlington in Somerset, ki bosta vsebovali material iz stavbe Pentagona, v katerega je prav tako treščilo letalo, še piše AFP. (STA) biologija - Mednarodna raziskava Znanstveniki dešifrirali genom domačega prašiča WASHINGTON - Mednarodna ekipa znanstvenikov je včeraj sporočila, da so izdelali prvi osnutek genoma udomačenega prašiča, kar bo po njihov besedah pripeljalo do novih spoznanj na področju kmetijstva, medicine, varovanja okolja in evolucije. V raziskavi, v kateri jim je uspelo dešifrirati okrog 98 odstotkov genoma, so uporabili rdečega prašiča pasme duroc, ki je ena izmed petih glavnih pasem pri vzreji svinjine in ena izmed dvestotih vrst udomačenih prašičev. Vodja projekta Larry Schook z univerze v Illinoisu je povedal, da je prašič edinstvena žival, pomembna pri prehrani in iskanju živalskega modela za raziskave človeških bolezni ter hkrati zelo zanimiva za proučevanje genomskih učinkov udomačitve, saj določene vrste te živali še vedno živijo v divjini. Osnutek genoma naj bi raziskovalcem omogočil odkritje genov, ki so pomembni za proizvodnjo svinjine ali pa so vključeni v imunski sistem oziroma kakšen drug pomemben fiziološki proces pri prašičih. Delo raziskovalcev naj bi prineslo izboljšanje postopkov parjenja, ponudilo naj bi vpogled v bolezni, ki napadajo prašiče in pomagalo pri ohranitvi redkih, ogroženih in divjih prašičev. Raziskava je prav tako pomembna z vidika proučevanja človeškega zdravja, saj so prašičji organi zelo podobni človeškim v smislu fiziologije. Islandija, Tajska in London najugodnejši turistični cilji LONDON - Islandija in London sta po zaslugi svetovne gospodarske krize na 1. in 3. mestu lestvice najugodnejših turističnih ciljev, ki jo je nedavno izdala založba turističnih vodnikov Lonely Planet. Na drugem mestu pa je že "tradicionalno ugodna" Tajska. Med desetimi najugodnejšimi turističnimi destinacijami, omenjenimi v vodniku Najboljše za potovanja 2010, so še Južnoafriška republika, Indija, Malezija, Mehika, Bolgarija, Kenija in ameriški Las Vegas. Islandija po gospodarskem zlomu ni več tako pregrešno draga, kot je bila nekoč, zato jo je Lonely Planet uvrstil na sam vrh najugodnejših turističnih ciljev. Za njo je tradicionalno poceni Tajska, na tretjem mestu pa London, za katerega v vodniku piše, da so minili časi, ko je bilo to mesto drago za obiskovalce. Zaradi ugodnega menjalnega tečaja so namreč namestitev in gostinske storitve lahko tudi do polovice cenejši kot pred nekaj leti. Na splošno so najboljše države za popotnike Salvador, Nemčija, Grčija, Malezija, Maroko, Nepal, Nova Zelandija, Portugalska, Surinam in ZDA. Med deset najboljših mest na svetu pa je Lonely Planet uvrstil Abu Dabi, Charleston, Cork, Cuenca, Carigrad, Kjoto, Lecce, Sarajevo, Singapur in Vancouver. »Pokojni« Tajvanec zmoti svojega očeta pri žalovanju TAIPEI - Tajvanec, za katerega je njegov oče mislil, da ga je povozil vlak, se je po treh dneh živ in zdrav pojavil na svojem pogrebnem obredu. 65-letni Hu Fu-chin iz Taoyuana na severu Tajvana je policistom povedal, da se je pred dnevi s sinom pogovarjal preko železniških tirov, nekaj trenutkov zatem pa je videl, kako ga je povozil vlak. Hu je odšel v mrtvašnico, kjer je identificiral sinovo truplo, nato pa se je vrnil domov, kjer je začel večdnevni pogrebni obred v skladu s daoistično tradicijo. Toda po treh dneh se je Hujev sin vrnil domov živ in zdrav, takrat pa je 65-letnik ugotovil, da je vlak očitno povozil nekoga drugega. "Ne vemo, zakaj je gospod Hu trdil, da je bila žrtev njegov sin," je povedal predstavnik policije, ki bo zdaj poskušala moškega identificirati s pomočjo analize DNK. (STA) Seaway se pripravlja na odprtje nove ladjedelnice v Tržiču V Moraru rešujejo problem smradu Stojan Spetič ocenjuje aktualno politiko slovenske manjšine ter odnose med levico in Demokratsko stranko /2 Po širitvi kamnoloma pri Devetakih bo poskrbljeno tudi za gmajno Primorski Dileme evropske identitete Martin Brecelj Živimo v času globalizacije, v katerem klasične nacionalne države niso več absolutni politični subjekti. Vse bolj se uveljavljajo globalni akterji, kot so Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, muslimanski svet, Latinska Amerika - se pravi nekako to, čemur Samuel P. Huntington pravi civilizacije. In kakor je jezik temeljno vezivo narodov, tako je religija značilen cement civilizacij. Državljani Evropske unije v tem smislu ne moremo ne biti kristjani. Vendar to ne pomeni, da sprejemamo eno izmed krščanskih veroizpovedi, ampak da se prepoznavamo v sistemu temeljnih vrednot, navad in obredov, tudi mimo teološke nadgradnje (če hočemo, mitologizacije) posameznih cerkva in vernikov. V podobnem smislu smemo trditi, da so Rusi pra-voslavci, Indijci hindujci, Kitajci konfucijanci, Japonci šintoisti itd. Bolj kot o veri bi morali pravzaprav govoriti o civilni religiji, bolj kot o krščanstvu o post-krščanstvu. Mogoče ni odveč, da si prikličemo v zavest ta kulturno-zgo-dovinski kontekst, ko skušamo razumeti nasprotujoča si stališča, ki jih je izzvala včerajšnja razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice glede izobešanja križev v italijanskih državnih šolah. Evropsko sodišče meni, da razpela ne sodijo v javne učilnice, ker kot verski simboli kršijo načelo verske svobode in sploh laične države. Z drugimi besedami, ni sprejemljivo, da bi državna šola vsiljevala takšno ali drugačno veroizpoved, saj bi kršila temeljni vrednoti svobode in enakosti državljanov ter s tem teptala najvišje dosežke evropske civilizacije. A po drugi strani ni nujno, da vidimo v izobešanju razpel v javnih šolah kršenje načela laičnosti države. Italijansko ustavno sodišče je v okviru istega postopka, ki je rodil včerajšnjo razsodbo v Strasbourgu, zavzelo stališče, da je križ tudi simbol italijanske zgodovine in kulture, vključno načel enakosti, svobode in laičnosti države. Očitno se je nanašalo na identiteto evropske civilizacije, ki ne more ne biti krščanska oz. post-krščanska v uvodoma nakazanem smislu. Gre za dve legitimni stališči, ki sta se pojavili tudi ob snovanju ustavne listine Evropske unije oz. sedanje Lizbonske pogodbe, ne da bi našli prave sinteze. Mogoče ni odveč spomniti, da so se svoj čas s podobnimi dilemami ubadale nacionalne države, ki obsegajo narodne manjšine: naposled se niso odpovedale rabi svojih nacionalnih simbolov v imenu spoštovanja manjšinskih pravic, ampak so svojim simbolom skušale dati širši pomen, sprejemljiv tudi za manjšine. dnevnik SREDA, 4. NOVEMBRA 2009 št. 261 (19.660) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evropska unija - Potem ko je češko ustavno sodišče razsodilo, da je skladna s češko ustavo Klaus podpisal Lizbonsko pogodbo Veljati bo predvidoma začela 1. decembra - Veliko zadovoljstvo v Evropi slovenija - hrvaška - Reševanje mejnega vprašanja Pahor in Kosorjeva bosta danes podpisala arbitražni sporazum LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj napovedal, da bo danes v Stockholmu z Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Pred ratifikacijo sporazuma v državnem zboru pa bo slovenski vladi predlagal, da sporazum da v presojo ustavnemu sodišču. Pahor je napovedal tudi, da bo Slovenija v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju državnemu zboru v času ratifikacije sporazuma predlagala sprejem slovenske enostranske izjave. na 3. strani PRAGA - Češko ustavno sodišče je včeraj odločilo, da je Lizbonska pogodba v celoti skladna s češko ustavo, nakar je češki predsednik Vaclav Klaus novo pogodbo EU končno podpisal. S tem je zaključil ratifikacijski postopek na Češkem in omogočil uveljavitev nove evropske pogodbe. Ta bo predvidoma začela veljati 1. decembra, že sredi novembra pa se bo zbral evropski vrh, da bi pripravil vse potrebno in se med drugim dogovoril o tem, kdo bo prvi stalni predsednik EU in kdo njen zunanji minister. Češko ratifikacijo pogodbe so v Evropi po pričakovanjih pozdravili. Na 13. strani SSG: na prefekturi šele 11. novembra Na 7. strani Naš intervju: Adrian Grant, biograf Michaela Jacksona Na 8. strani V Trst prihajajo tri »velike« ženske Na 10. strani Za zapahi tudi italijanski člani kriminalne mreže Na 16. strani Selitev v dvorec razbremenjuje proračun Na 16. strani italija Evropsko sodišče proti križu v šolah STRASBOURG/RIM - Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj presodilo, da križi v javnih šolah kršijo svobodo do laičnega izobraževanja. Italija z razpeli v javnih šolah naj bi kršila pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojimi prepričanji, pa tudi omejevala pravico otrok do tega, da verujejo ali ne. Italijanski škofje so razsodbo sodišča v Strasbourgu odločno zavrnili. V odzivih italijanskih političnih predstavnikov prevladujejo kritični toni, vlada pa je napovedala, da bo vložila priziv. Na 6. strani TRST - Slovesna maša v stolnici sv. Justa Praznik zavetnika z novim škofom TRST - Tržačani so včeraj praznovali svojega zavetnika sv. Justa. Kot običajno je bil glavni dogodek slovesni verski obred v stolnici na slovitem griču, pomembno mašo pa je prvič daroval novi tržaški škof Giam-paolo Crepaldi. Svojo homilijo je začel z opisom lika tržaškega zavetnika, zaključil pa z ugotovitvijo, da se lahko Trst začne spet razvijati v duhu civilnega prijateljstva, s pogumnim in inteligentnim pogledom v prihodnost. Pri maši je sodeloval Crepaldi-jev predhodnik Evgen Ravignani, v polni stolnici so bili navzoči tudi predstavniki oblasti. Na 9. strani Slovenija turistična »top« destinacija Na 18. strani plinovodi Slovenija pod vplivom Gazproma? MILAN - Gospodarski dnevnik Il sole 24 ore je prepričan, da je odklonilno stališče Slovenije do ža-veljskega terminala pogojeno od ruskega energetskega giganta Gazprom. Glavno besedo pri uplinje-valnikih vsekakor nima okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo, pač pa minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola, ki odloča o lokaciji terminalov. Tržaški župan Roberto Dipiazza se na pogajanjih z družbo Gas Natural zgleduje po lokalnih upravah na Siciliji, ki skušajo za uplinjevalnik čim več iztržiti. Na 7. strani 2 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / manjšinska politika - Pogovor s Stojanom Spetičem »Na Rim pritiska le Ljubljana, manjšina pa igra vlogo statista« Perspektive levice in odnosi z Demokratsko stranko - »Odnosi med SSO in SKGZ na bazi boljši kot na vrhu« TRST -Primarne volitve Demokratske stranke so nekako uvedle novo politično »sezono«, v kateri hoče aktivno vlogo igrati tudi levica. Tako vsaj pravi Stojan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov. Najprej smo mu postavili vprašanje, kaj se dogaja na levi od Demokratske stranke, če se sploh kaj? Marsikaj. Čeprav nas je izločitev iz parlamenta potisnila v senco, daleč od žarometov. Levica je prisotna na delovnih mestih, v šolah, javni upravi, skratka tam, kjer kriza poraja družbene konflikte. Išče predvsem nove oblike delovanja. Novosti so predvidene tudi za našo manjšino. Za kakšne novosti gre? V teku je proces združevanja komunistov in levih socialistov v federacijo, ki je po mojem zametek novega političnega osebka, kakor je Die Linke v Nemčiji. Konec meseca bo federacija imela svojo ustanovno skupščino v naši deželi, prve dni decembra, po rimski manifestaciji proti Berlusconijevi vladi, ki jo prirejamo skupaj s stranko Antonia Di Pietra, pa za vso Italijo. Kakšna naj bi bila ta nova levica? Gre za pluralno, a enotno levico, ki se ne boji lastne istovetnosti in zgodovine. Taka, kakor je potrebna sedaj, ko je desnica čedalje bolj agresivna do ustavnega reda in iz dneva v dan krči prostor svobode in demokracije. Na primarnih volitvah Demokratske stranke sta prevladala Bersani v Rimu in Debora Serracchiani pri nas. Mislite da to odpira nove perspektive sodelovanja na levici? Zdi se, da Bersani opušča prejšnjo samovšečnost, ki je Berlusconiju utrla pot na oblast in navezuje dialog z demokristjani, a tudi z levico in komunisti. Videli bomo, če bo kaj kruha iz te moke. Debori Ser-racchiani sem voščil za zmago, pozneje sva Stojan Spetič je precej kritičen do aktualne politike slovenske manjšine kroma se tudi pogovorila po telefonu. Poudaril sem, da smo lojalno in pozitivno sodelovali v deželni Demokratični zavezi. Predvidoma se bova tudi srečala. Prodijeva koalicija je leta 2006 premagala Berlusconija, a tudi zaradi notranjih razprtij potem ni bila sposobna vladati. Kako preprečiti, da se to jutri v primeru volilne zmage ne bi ponovilo? Prodija je rušil Veltroni, zrušil pa Mastella, to čivkajo vrabci na strehi. Potem je na oblast prišla prevratniška desnica, ki skuša izničiti ustavo, porojeno v odporništvu, da bi v Italiji postavila avtoritarni populi-stični režim. Da to preprečimo, je potrebna enotnost celotne opozicije v parlamentu in v družbi. Ubraniti moramo ustavno demokracijo in spremeniti krivični volilni sistem. Svojo moč morata levica in reformi-stična sredina dokazati na pomladanskih upravnih in deželnih volitvah. Čas bo pokazal, kdo naj vlada in če nam bo s skupnimi močmi uspelo poraziti desnico. To ne bo ravno enostavno.. Važno je, da demokrati sedaj razumejo nesmisel dvostrankarskega sistema, na katerega so stavili, medtem ko Italija potrebuje učinkovito in spoštljivo koalicijo leve sredine. Njen temelj naj bo uresničenje ustavnega programa. Upam le, da demokrati ne bodo spet prisluhnili sirenam Berlusconijeve desnice, ki jim ponuja kompromise (tudi DAAlemo v EU), če bodo nadaljevali z mehko opozicijo. Prejšnji torek ste tudi vi sodelovali na okrogli mizi v Slovenskem klubu v Trstu o organiziranosti in razvojnih vizijah slovenske manjšine. Kakšne vtise ste odnesli s tega soočenja? Ne vem, čemu je ta razprava koristila, saj je le potrdila razhajanja med krovnima organizacijama. Manjšina ima svojo razvojno vizijo, vendar ni konkretna, dokler nam oblast krči sredstva in pravice. Tudi tiste, ki so zapisane v zakonu. Žal se nekateri zadovoljujejo s polovičnimi rešitvami in nižanjem njihove itak nizke ravni. Kaj imate v mislih? Kriza SSG in krčenje državnih proračunskih sredstev bi zahtevala splošno mobilizacijo manjšine in vseh italijanskih demokratov. Predlagali smo krizni štab, a zaman. Mene osebno so v Klubu presenetila ne toliko različna stališča med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, na katera smo že vajeni, kot zelo različne vizije o položaju in prihodnosti manjšine, ki so prišla do izraza med Rudijem Pav-šičem in Dragom Štoko. Kaj menite o tem? Demokrati in SSk so vezani s politično pogodbo, a se samo kregajo med seboj. Prej ali slej bodo morali potegniti črto in nehati s sprenevedanjem. Kaj pa SKGZ in SSO? Kar zadeva SKGZ in SSO so na bazi stvari enostavnejše, na vrhu pa interesi, ki porajajo nesoglasja. Ne preostaja nam drugega, kot da razhajanja spremenimo v pozitivno kompetitivnost. Vi ste »dali skozi« raznorazne enotne delegacije, skupna predstavništva in več ali manj razširjena manjšinska omizja. Mislite, da smo danes na slabšem ali na boljšem? Odločno na slabšem. Zakaj pa? Pritisk na Rim prepuščamo ljubljanski vladi, sami igramo le vlogo statistov. Za krizo SSG smo se enkrat sestali. In to je vse. Predvsem pa imamo zakonsko opredeljen organ, to je paritetni odbor, ki spi spanje pravičnega, medtem ko bi moral delati s polno paro. Kaj očitate odboru? Zdi se, kakor da paritetni noče motiti oblastnikov in jim prepušča zadnjo odločitev. Poglejte primer dvojezičnih tabel na Tržaškem, kjer odloča župan Dipiazza, paritetni odbor pa kakor minister Gregor, ne reče nič. S.T. demokrati Prenova stranke je nujno potrebna VIDEM - Primarne volitve so dokazale, da Demokratska stranka nujno rabi ne samo korenito prenovo, temveč tudi nova notranja pravila. V to je prepričana kandidatka za deželno tajnico stranke Maria Cristina Carloni, ki meni, da se morajo demokrati še bolj odpreti družbi. Carlonijevo precej skrbijo razhajanja v taboru, ki je na primarnih volitvah podpiral novoizvoljeno deželno tajnico Deboro Serracchiani. Deželni pristaši kandidata za državnega tajnika Ignazia Marina so prepričani, da sta dva mandata povsem dovolj za vse izvoljene predstavnike stranke in to od parlamenta navzdol. Primarne volitve so vsekakor potrebne tudi za sestavo kandidatnih list. O kandidaturah za senat in za poslansko zbornico so doslej odločali v Rimu, po novem pa bi morale odločitve pasti na deželni ravni. Novoizvoljena deželna skupščina Demokratske stranke se bo na umestitveni seji zbrala v ponedeljek, 9. novembra ob 18. uri v Palmanovi. Na zasedanju bodo formalno potrdili izvolitev Debore Serracc-hiani za tajnico v FJK, nakar bo slednja predstavila skupščini smernice svojega dela in tudi ekipo, ki ji bo pomagala pri delu. Na sejo v Palmanovo so vabljeni tudi članice in člani nove državne skupščine stranke, ki so bili izvoljeni v Furlaniji-Ju-lijski krajini. ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina LADJEDELNIŠTVO IN MOLEKULARNA BIOMEDICINA: DEŽELA VLAGA V RAZISKOVANJE RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU LADJEDELNIŠTVA IN REKREACIJSKE NAVTIKE RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU MOLEKULARNE BIOMEDICINE Cilj razpisa je spodbujanje usposobljenosti - na državnem in svetovnem tržišču -deželnih podjetij, ki delujejo na področju ladjedelništva in rekreacijske navtike ter s tem povečati njihov nivo znanja, tehnične in ekonomske sposobnosti. Na podlagi razpisa lahko financiranja pridobijo tisti projekti, katerih je s finančnega vidika prevladujoča dejavnost industrijsko raziskovanje. Razpis je torej namenjen vsem podjetjem, ki delujejo v proizvodni verigi ladijskih konstrukcij in gradnji rekreacijskih plovil, vključno tistim, ki se nahajajo na začetku ali na koncu omenjene verige in so s tema dejavnostima povezana. Dodelitev sredstev je namenjena projektom na področju molekularne biomedicine, katerih cilj je razvojna in raziskovalna dejavnost, s prevladanjem industrijskega raziskovanja. Razpis zaobjema tiste tematske sklope molekularne biomedicine, ki predstavljajo oporne točke na deželnem nivoju in so lahko zanimive na državnem. To so patologije srca in ožilja, rakasta obolenja in nevrodegenerativne bolezni. Aplikacije pozitivno učinkujejo na izboljšanje kakovosti življenja posameznika, s posebno pozornostjo za šibkejše osebe. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani dežele (www.regione.fvg.it) v sekciji namenjeni ROP FESR. NALOŽBA V NASO PRIHODNOST r.ECISNE AUTONOMA FRiyLI VeNEZIA giuua / ALPE-JADRAN Sreda, 4. novembra 2009 3 slovenija - hrvaška - Reševanje mejnega vprašanja med državama Pahor in Kosorjeva bosta danes podpisala arbitražni sporazum Slovenski premier pa je na zasedanju OZP še povedal, da bo sporazum nato dal v presojo ustavnemu sodišču LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je na včerajšnji nujni seji odbora za zunanjo politiko napovedal, da bo danes v Stockholmu z Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Pred ratifikacijo sporazuma v državnem zboru pa bo vladi predlagal, da sporazum da v presojo ustavnemu sodišču. Pahor je v uvodnem nastopu napovedal tudi, da bo Slovenija v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudi-ciranju državnemu zboru v času ratifikacije sporazuma predlagala sprejem slovenske enostranske izjave. Kot pomembno je pri tem izpostavil, da hrvaška izjava ni del arbitražnega sporazuma, saj ni priložena podpisu sporazuma, do njenega sprejema pa ima sicer Hrvaška suvereno pravico. Švedsko predsedstvo EU pa je tudi seznanil, da če bi dalo pričevanje pod to enostransko izjavo Hrvaške, da sporazuma ne bo podpisal, ker bistveno spreminja status 3. člena sporazuma. Če bo Hrvaška sprejela enostransko izjavo, bo Slovenija sprejela svojo izjavo, je dodal. V njej bo zapisala, da v skladu z mednarodnim pravom hrvaška izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in da Slovenija šteje hrvaško izjavo za nesprejemljivo ter brez kakršnega koli učinka za nadaljnje postopke. Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem, še piše v izjavi. Medtem so iz urada vlade za komuniciranje sporočili, da je vlada na včerajšnji seji sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma med slovensko in hrvaško vlado z usklajenim besedilom sporazuma in da je slovenska vlada tudi sprejela omenjeno izjavo. Seja OZP je bila sicer sklicana prav zaradi obravnave poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma, in sicer od 30. septembra, ko je odbor že podprl sporazum, je ob začetku seje povedala predsednica odbora Janja Klasinc. Kot je ponovil Pahor, je arbitražni sporazum nastal na podlagi drugega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna, v katerem je Evropska komisija upoštevala večino slovenskih dopolnil. Po oceni Slovenije je komisija upoštevala bistvena dopolnila - glede sestave arbitražnega sodišča, nalog tega sodišča ter glede zapisa odločanja arbitražnega sodišča tako, "da z besedami odraža tista načela, ki v pravnem pomenu pomenijo načelo pravičnosti ex equo et bono", je dodal. Potem so potekala pogajanja, ki so bila po besedah Pahorja zelo zahtevna in naporna, vendar z iskreno voljo na obeh straneh, da pridejo do sporazuma, ki bo omogočil, da arbitražno sodišče pravično razsodi o meji med državama. Pojasnil je, da je Hrvaška v pogajanjih "najbolj napadla" dve določili - sestavo in nalogo arbitražnega sodišča, na koncu pa se je osredotočila na tretji člen, torej naloge arbitražnega sodišča, še posebej v točki 3b, ki zadeva nalogo sodišča, da določi stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Ker za Hrvaško ta naloga ni bila sprejemljiva, je prišlo do več pobud za spremembe, ki pa jih je zavrnil. Med njimi tudi pobudo, da bi relativizirali pomen 3. člena tako, da bi predsedstvo EU ob pričevanju ZDA sprejelo deklaracijo predsedstva, v kateri bi bilo zapisano, da nobeno določilo sporazuma ne prejudicira rešitve. Ob tem je glede ZDA dejal, da je država, ki je na njegovo prošnjo "nudila dobre usluge v pogajanjih". "Ko bo začelo delati arbitražno sodišče, bo v bistvu sporazum o reševanju meje prinesel s koncem dela arbitražnega sodišča tudi rešitev, na katero ne mi ne hrvaška stran ne bosta imeli vpliva, ampak se v sporazumu obvezujeta, da bosta rešitev sprejeli," je pojasnil. Če bo DZ vztrajal pri tem, "da mora poznati rešitev sporazuma, še preden ratificira pogodbo, se to lahko zgodi," je še dodal. Spomnil pa, da bo arbitražno sodišče začelo z delom s podpisom pristop- ne pogodbe Hrvaške z EU, nato pa se bo začel dolg proces ratifikacije te pogodbe v državah članicah EU. DZ pa ima suvereno pravico, da to pogodbo ratificira "kadar hoče in kakor hoče", saj ga arbitražni sporazum pri tem ne omejuje. Pahor je še napovedal, da bo po sredinem podpisu sporazuma "vladi predlagal, da ob sprejemu predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma pošlje ta sporazum na ustavno sodišče," ki naj pred ratifikacijo sporazuma presodi o skladnosti sporazuma z ustavo.Dodal je še, da ne nasprotuje temu, "da ljudje na referendumu odločijo o usodi arbitražnega sporazuma", da pa ga bo z vso odgovornostjo branil kot ugodnega za Slovenijo. "Po 18 letih smo prišli do predloga, ki bo, ko bo arbitražno sodišče zaključilo svoje delo, dokončno rešil vprašanje meje," je pristavil. Nato so poslanci začeli razpravo, v kateri je med drugim zunanji minister Samuel Žbogar pojasnil, da bosta premier Pahor in hrvaške premierka Jadranka Kosor v sredo v Stockholmu podpisala angleško inačico sporazuma. (STA) Borut Pahor in Jadranka Kosor sta prišla do podpisa sporazuma, do končne rešitve mejnega vprašanja pa bo pot še strma Deželni glavar Gerhard Dörfler in vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi Peter Karpf na predstavitvi progama jubilejnega 20. Evropskega kongresa narodnih skupnosti 2009 v Celovcu celovec - Predstavili 20. manjšinski kongres, ki ga bo 10. novembra odprl Heinz Fischer Osnovno vprašanje kongresa bo, ali smo vsi Evropejci, ali pa je še prostor za narodne skupnosti Univerze v Sibiuju (Romunija), ki se bo lotil perspektiv narodnih skupnosti v zraščajoči se Evropi. Predstojnik Oddelka za politologijo in sociologijo Univerze v Salzburgu bo sledil z referatom na temo »Od talilnega lonca do mozaika - globalizacija družbe ZDA«, temeljnih pravic in svoboščin etničnih manjšin v Evropi pa se bo nato lotil Gabriel Toggenburg z Evropske agencije za človekove pravice na Dunaju. Položaj Sintov in Romov v Evropi oz. Turkov v Nemčiji bosta osvetlila predsednik Centralnega sveta nemških Romov in Sintov Romani Rose in Andreas Goldberg s Centra za študije o Turčiji v Essenu v Nemčiji. »Slovenstvo v zedinjeni Evropi: zgodovinske izkušnje in razvojne možnosti slovenskih narodnih skupnosti« je tema predavanja Danijela Grafena-uerja z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Erdal Selmanovic, vodja kabineta podpredsednika Federacije Bosne in Hercegovine, pa bo podal analizo trenutnega položaja v svoji državi. Jubilejni kongres bodo zaključili trije avstrijski predavatelji: univerzitetni profesor Karl Woschitz s predavanjem »Kulturni spomin. Misli o ohranitvi iz razvoju identitete«, Georg Marschnig z Univerza na Dunaju s predavanjem »Kočevarji kot del evropske spominske skupnosti« ter predsednik ZSO Marjan Sturm, ki se bo lotil vprašanja, ali raziskovanje miru lahko pomaga pri reševanju etničnih sporov. Deželni glavar Gerhard Dorfler je predstavitev kongresa spet enkrat izkoristil, da bi novinarjem prikazal baje vzorno manjšinsko politiko koroške deželne vlade, Karpf pa je izpostavil pomembno vlogo svojega Biroja kot »servisne točke« v zvezi z vprašanji slovenske manjšine na Koroškem. Med drugim je Biro za slovensko narodno skupnost v preteklih 20 letih zabeležil približno 5000 stikov, opravil nad 2500 prevodov, zgradili strokovno knjižnico z nad 2500 izvodi ter oblikovali sodobno spletno stran, ki ima povezave z vsemi za manjšino pomembnimi ustanovami. Poleg doslej 19 Evropskih manjšinskih kongresov pa je Biro za slovensko narodno skupnost v preteklih 17 letih skupaj z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev izvedel tudi vsakoletni »Kulturni teden koroških Slovencev« s skupno 5000 obiskovalcev. Ivan Lukan koroška - Po »srečanju kultur« Konsenzna skupina zavrača očitke NSKS CELOVEC - Nastop t.i. konsen-zne skupine 25. oktobra na »kulturnem srečanju« pri Mariboru, na katerem so se v publiki pojavili tudi nekdanji SS-ovci, še vedno buri duhove na Koroškem. V skupni izjavi je kon-senzna skupina sedaj odgovorila na očitke Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je v odprtem pismo koroškemu dnevniku Kleine Zeitung nedvoumno kritiziral »izvoz koroške udobnosti« v Maribor ter obenem opozoril, da časnik v svojem poročilu niti z besedo ni omenil, da se je prireditve, na kateri sta bila glavna akterja člana konsenzne skupine, predsednika koroškega Heimatdiensta Josef Feldner in Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, udeležilo tudi »nekaj gospodov z oznakami SS na reverju«. Člani konsenzne skupine Marjan Sturm, Josef Feldner, Bernard Sa-dovnik in Heinz Stritzl (vsi štirje so se udeležili »srečanja kultur« v Mariboru) v skupni izjavi odločno zavračajo trditev, da konsenzna skupina ne bi zasledovala konsenza in sprave in da je pri prireditvi šlo za »pometanje zgodovine pod preprogo«. Konsenzna skupina v skupni izjavi izrecno poudarja, da njeni člani »najodločneje obsojajo zločine nacionalsocializma in se jasno in brezpogojno distancirajo od te miselnosti«. Absurdno pa je, če se kot »dokaz« za »pometanje zgodovine pod preprogo« s strani Narodnega sveta koroških Slovencev podtika konsenzni skupini bližina do tako imenovane Kameradschaft IV. Konsenzna skupina ob tem poudarja, da te skupine ni povabila na nobeno prireditev in tudi ne na »srečanje kultur« v Mariboru, ki jo mimogrede ni organizirala konsenzna skupina, temveč domača kulturna društva. Vse izjave na prireditvi pa da so merile v spravo in prekomejno sporazumevanje, je še poudarjeno v skupni izjavi, ki so jo podpisali Sturm, Feldner, Sadovnik in Stritzl. (I.L.) CELOVEC - »Smo vsi Evropejci, ali je le še prostor za narodne skupnosti?« je osrednja tema letošnjega jubilejnega XX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki bo 10. in 11. novembra potekal v Domu glasbe v Celovcu. Kongres bo slovesno odprl sam predsednik države Heinz Fischer, program pa sta v ponedeljek na tiskovni konferenci na sedežu koroške deželne vlade predstavila koroški deželni glavar Gerhard Dörfler in vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade Peter Karpf. Slednji je obenem predstavil tudi Biro za slovensko narodno skupnost, ki ga je pred 20 leti kot pododdelek direkcije urada koroške deželne vlade ustanovil nekdanji deželni glavar Jörg Haider. Biro so vsa leta vodili uradniki iz vrst slovenske manjšine, Karpf je prvi, ki ni koroški Slovenec in tudi ne govori slovensko, zato biro operativno vodi slovensko govoreči Thomas Kassl. Uvodni referat letošnjega jubilejnega kongresa, ki ga kot vsa leta prej organizira Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, bo imel ugledni strokovnjak za vzhodnoevropska vprašanja, publicist Paul Lendvai, na temo »Večine in manjšine v spreminjajoči se Evropi. Izkušnje, razočaranja in upanja«. Drugi dan kongresa se bo začel s predavanjem dekana Evangeličanske teološke fakultete 4 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / ladjedelništvo - V industrijski coni v Tržiču so že začeli proizvodnjo Seaway uspešno izpeljal največjo slovensko naložbo v Italiji Uradno odprtje ladjedelnice pred božičem - Sodelovanje s Francozi TRŽIČ - »Rojen sem v Turinu, zadnjih dvajset let pa sem delal v Sanremu, kjer sem se v neki ladjedelnici ukvarjal s trženjem. Zdaj sem dva meseca tukaj, v ekipi, ki ima dobre potenciale,« nam je povedal Carlo Giordano, pooblaščeni upravitelj družbe Seaway Technologies Srl, ki se v tržiški industrijski coni pripravlja na »splovitev« svoje nove proizvodne dejavnosti. Hala ob kanalu je zgrajena, obala je opremljena, dokončati pa morajo še proizvodne naprave, vključno s pečjo, tako da računajo, da bodo nov proizvodni obrat uradno odprli pred božičem, nam je povedal Giordano. Seveda smo bili radovedni, kako ga je pot zanesla s Tirenskega na Jadransko morje. »V Sanremu sem delal v ladjedelnici, za katero sta projektirala tudi brata Jakopin, tako da ju poznam že dolgo in me z njima druži veliko prijateljstvo. Ko sta mi predlagala, da se jima pridružim v Tržiču, sem ponudbo sprejel, saj je šlo za nov izziv. Brata Jakopin sem vedno občudoval in cenil zaradi njune inovativnosti, hitrosti in fleksibilnosti, s katero se odzivata na spremembe in novosti,« je povedal glavni šef italijanskega podjetja skupine Seaway. Sicer pa smo se nanj in na Andreja Cunjo, ki pri družbi Seaway Technologies vodi projekte, obrnili zato, da bi izvedeli, ali dela za gradnjo ladjedelnice, ki se razprostira na 42 tisoč kvadratnih metrih in je zahtevala skoraj 25 milijonov evrov naložbe, tečejo po načrtih in kdaj bo proizvodnja stekla s polno paro. Povedala sta nam, da bo proizvodnja v celoti stekla v prvih mesecih prihodnjega leta, zdaj pa so še v fazi zaključevanja del, ko pri njih delajo mojstri iz Furlani-je, s Krasa, iz Slovenije, skratka, kot pravi Cunja, je njihovo osebje popolnoma multietnično. Enako velja za okrog 35 že stalno zaposlenih, ki so zamejci, Italijani, Slovenci, Furlani itn. V perspektivi se bo število zaposlenih, tako Giordano, povzpelo na 120 do 140 ljudi, od tega bo znaten del inženirjev oziroma visoko speciaqliziranih sodelavcev. Medtem se je v tržiško industrijsko cono priselil še en vodilni navtični proizvajalec, francoska skupina Bene-teau, ki je za svojo hčerinsko družbo Monte Carlo Yachts odkupila skoraj 50 tisoč kvadratnih metrov prostora ob kanalu, kjer bo razvijala znamko Monte Carlo Yachts. Ker pa Seaway oziroma projektantski studio J&J bratov Jakopin že leta sodeluje s francoskim navtičnim velikanom, je povsem naravno, da bosta sodelovala tudi v Tržiču. »Toda ni- Vhod v novo proizvodno halo, ki jo je Seaway zgradil v tržiški industrijski coni altran kar ne napišite, da Beneteau kupuje Sea-way!« nam je zabičal gospod Giordano, ker menda že krožijo tovrstna natolcevanja, ki pa nimajo nobene osnove. Nasprotno, skupini bosta sodelovali na osnovi dolgoročnega sporazuma o sodelovanju za razvoj novih modelov navti-čnih plovil. V perspektivi bo mogoča tudi podvojitev proizvodnih zmogljivosti, če bo seveda pozitiven odziv na trgu, ocenjuje Giordano, ki nam je povedal, da bo Seaway na osnovi sporazuma manjšinski lastnik terena, ki ga je odkupil Be-neteau za svojo ladjedelnico. Družbi sta torej neodvisni, poleg načrtov sodelovanja pri razvijanju in proizvodnji novih modelov, pa ju druži tudi lastniški odnos pri drugi tranši terena, ki ga je leta 2007 odkupil Seaway. Za konec se pomudimo še pri zanimivi podjetniški zgodbi bratov Jakopin. Arhitekt Jernej in zdravnik kardiolog Japec sta svoji karieri zamenjala za tisto, kar imata zares rada, in v tem postala najboljša na svetu. Oba odlična jadralca in vrhunska strokovnjaka sta po mnogih zapletih brez pomoči države in lokalne skupnosti na Zgoši pri Begunjah na območju nekdanje tovarne Sukno Za-puže zgradila industrijski objekt, v katerem je družba Seaway na podlagi znanja domačih strokovnjakov začela oblikovati in izdelovati serijska motorna in jadralna plovila. Brata sta v svojem studiu J&J design profesionalno oblikova- la jadrnice že od leta 1983, najprej za begunjski Elan, s katerim pa sta se razšla leta 1987. Seaway je nastal leta 1990, s 50 zaposlenimi, med katerimi je bilo 14 konstruktorjev - designerjev in 24 modelarjev, sta kot edina v Evropi izpeljala celoten razvojni postopek za serijsko izdelavo motornih in jadralnih plovil. Podjetje Seaway je leta 2001 dokapita-lizirala KD Group in postala 50-odstot-na lastnica, brata Jakopin pa sta obdržala vsak četrtinski delež in en glas več pri odločanju. Pred leti je Seaway kupil skandinavski blagovni znamki jadrnic Shipman in motornih jaht Skagen, katerih izdelava je bila na robu rentabilnosti, v slovenskem lastništvu pa sta izdelava in prodaja spet zacveteli. V štiriindvajsetih letih je po njihovih načrtih in orodjih nastalo 215 projektov, na podlagi katerih je petdeset ladjedelnic v 25 državah izdelalo več kot petdeset tisoč jadrnic in motornih bark. Seaway je postalo vodilno navtično podjetje v svetovnem merilu in eden največjih slovenskih izvoznikov znanja. Brata Jakopin trenutno tudi končujeta razvoj jadrnic Shipman 72 in 80, dolgih 22 in 24 metrov. V zadnjih letih je Seaway povečal število zaposlenih s 50 na sedanjih 184. V podjetju je zaposlenih kar 35 razvojnih inženirjev. Podjetje Seaway Technologies Srl v Tržiču je sicer največja slovenska naložba v Italiji. Vlasta Bernard napovedi - Bruselj s podobnimi kazalniki kot Umar V Sloveniji letos predvidoma 7,4-odstotni padec gospodarske rasti LJUBLJANA - Tako glede gibanj slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) kot glede ostalih makroekonomskih kazalnikov, predvsem inflacije in gibanj na trgu dela, se napovedi Evropske komisije ne razlikujejo pomembneje od jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so za STA poudarili na Umarju. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je urad pripravil septembra, je Umar za letos namreč predvidel 7,3-odstoten padec BDP, v letih 2010 in 2011 pa ob pričakovanem okrevanju zunanjega povpraševanja 0,9-oz. 2,5-odstotno rast. Evropska komisija je včeraj v jesenski gospodarski napovedi medtem ocenila, da bo Slovenija letos beležila zmanjšanje obsega BDP za 7,4 odstotka, v prihodnjih letih pa bo zabeležila 1,3- oziroma 2-odstotno rast. Tudi glede napovedi ostalih makroekonomskih kazalnikov, predvsem inflacije in gibanj na trgu dela, se napovedi ne razlikujejo pomembneje, poudarjajo v Umarju, kjer so v svojih napovedih podobno kot Evropska komisija predvideli, da bo gospodarska kriza na trg dela vplivala z zamikom in da bo poslabšanje kazalnikov na trgu dela dolgotrajnejše, kar se bo odražalo v počasni krepitvi potrošnje gospodinjstev. Po najnovejših ocenah Bruslja naj bi stopnja brezposelnosti v Sloveniji letos dosegla 6,7 odstotka, v prihodnjem letu 8,3 odstotka, v letu 2011 pa 8,5 odstotka, medtem ko je še spomladi komisija za letos omenjala 6,6-odstotno stopnjo brezposelnosti, za prihodnje leto pa 7,4-odstotno. Umar v svoji jesenski gospodarski napovedi sicer uporablja parameter stopnje zaposlenosti. Ta naj bi letos po pričakovanjih urada nazadovala za 2,4 odstotka, upadanje zaposlenosti pa se bo nadaljevalo tudi prihodnji leti, in sicer za 1,6 oz. 0,9 odstotka. V Umarju poudarjajo, da bo pričakovano okrevanje gospodarstev Evropske unije po napovedih Evropske komisije posledica tako izboljšanih zunanjih dejavnikov oz. okrevanja svetovnega go- spodarstva kot tudi obsežnih javnofi-nančnih ukrepov za blažitev posledic gospodarske krize. Ker pa bodo ti v prihodnjih letih zaradi postopne konsolidacije javnih financ najverjetneje umaknjeni, bo okrevanje gospodarstev postopno in počasno, na kar bo vplivalo tudi nadaljnje poslabšanje razmer na trgu dela, poudarjajo v Umarju. Glede na visoko vpetost Slovenije v mednarodne trgovinske tokove, kar je vplivalo tudi na močan prenos svetovne gospodarske krize na slovensko gospodarstvo, so tveganja za nižjo gospodarsko rast in potenciali za hitrejše okrevanje v Sloveniji, kot podobno ugotavljata tako Umar kot Bruselj, v največji meri povezana z okrevanjem evrskega gospodarskega območja in svetovne trgovine. Urad na podlagi lastnih pričakovanj glede makroekonomskih gibanj sicer ocenjuje, da brez korenitejših posegov v javnofinančne odhodke, povezane s strukturnimi reformami, v naslednjih letih ne bo mogoče doseči vrnitve k bolj vzdržnim javnim financam. (STA) Podjetje Weissenfels dobilo nove lastnike VIDEM - Na sedežu deželne uprave v Vidmu so včeraj podpisali pogodbo, s katero so likvidacijski upravitelji prepustili trbiško jeklarsko podjetje Weissenfels novim lastnikom, furlanski navezi, ki jo vodi podjetnik Azzano. »Danes se je končalo dolgo in težavno obdobje pogajanj, začenja pa se nova razvojna faza, ki mora vliti zaupanje vsemu deželnemu gospodarstvu,« je podpis komentiral deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani. Pogodbo so odobrili tudi sindikati, medtem ko je predsednik videmskih industrijcev Adriano Luci izrazil prepričanje, da se začenja novo proizvodno obdobje, ki bo podjetje hitro postavilo nazaj na trg. Illycaffe napovedal »vojno« Starbucksu NEW YORK - Tržaški proizvajalec kave Illycaffe počasi osvaja ameriški trg, saj njegovi naskoki na domačega velikana Starbucks začenjajo dajati rezultate. Kot je včeraj poročal Wall Street Journal, Illyjeva politika sklepanja pogodb z ameriškimi lokali za ekskluzivno dobavo kave dobro učinkuje, pa čeprav je skodelica kave Illy (v zameno za zajamčeno kakovost) dražja glede na konkurenco. Na osnovi programa, ki se imenuje Artisti del Gusto, dobavlja Illycaffe svojim odjemalcem v ZDA aparate za kavo espresso, skodelice, pa tudi tečaje za usposabljanje osebja. Trenutno je v programu 28 lokalov v ZDA, Illyjev cilja pa je, da se jim v naslednjih treh letih pridruži še najmanj sto. Stabucks pa kljub težavam v zadnjih mesecih ostaja tržni lider, saj ima samo v ZDA približno 11 tisoč barov. Pri Illyju trdijo, da obvladajo 10-odstotni delež ameriškega trga kave visoke kakovosti, ki sicer v celoti velja 48 milijard dolarjev. Vino iz FJK na sejmu vHongkongu VIDEM - Z deželnim prispevkom po zakonu št. 1/2005 in s podporo vi-demske trgovinske zbornice, deželnega sistema zbornic, zavoda ICE in hongkonškega sveta za razvoj trgovine je na mednarodni sejem vina v Hongkong odpotovalo osem proizvajalcev iz FJK, ki bodo poleg svojega vina razstavili tudi izbrano ponudbo tipičnih deželnih proizvodov. EVRO 1,4658 $ -q,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA B. novembra 2GG9 valute evro (povprečni tečaj) B.11. 2.11. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4658 132,25 1,4772 132,95 ruski rubel 43,0487 69,4720 43,1401 69,2950 danska krona 7,4422 0,89860 7,4424 0,90330 švedska krona 10,4635 10,3936 8,4300 češka krona 26,279 26,462 1,5093 estonska krona 15,6466 278,20 15,6466 275,28 poljski zlot 4,2860 4,2563 1,5958 avstralski dolar 1,6350 1,9558 1,6323 romunski lev 4,3015 3,4528 4,3060 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,5904 0,7091 2,6045 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2473 7,2410 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE B. novembra 2GG9 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,24156 0,39 0,27813 0,56219 1,18188 0,67 0,985 1,22125 EURIBOR (EUR) 0,426 0,72 1,001 1,236 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.693,76 € +541,87 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE B. novembra 2GG9 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,87 IMTTIDCI IDADA ")0 -1,23 -0 16 KRKA 1 UKA KOPER 70,50 -1,12 -0 11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 26,98 171,88 -1,19 TELEKOM SLOVENIJE 332,86 149,18 -0,27 -0,78 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,00 AERODROM LJUBLJANA 35,99 DELO PRODAJA - CTni +0,64 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 7,25 -4,61 ISTRABENZ 7,25 -4,61 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,94 - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 27,27 14,90 -1,59 -0,67 -021 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 469,00 208,60 +1,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 26,53 -2,38 -1,99 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. novembra 2GG9 -1,57 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,24 78,49 1658 -0,87 -0,65 +1 41 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,72 1 26 -3,38 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,92 1 02 -2,91 -3,62 -1 63 EDISON ENEL ENI 4,09 1686 -0,97 -1 69 FIAT FINMECCANICA 10,34 1162 -1,15 -0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,91 -1,97 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,80 1434 -2,52 +1 41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,34 -2,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,38 8,43 1 86 -0,68 -2,88 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,37 1179 +1,19 -1,94 -2 16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 20,3 +0,40 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,25 5,44 1 08 -0,31 -1,18 TENARIS TERNA 12,89 -2,78 +2,87 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,67 0,17 -0,28 -3,46 UNICREDIT 9,71 2,26 -0,87 -2,47 SOD NAFTE (159 litrov) 79,43 $ -q,21 IZBRANI BORZNI INDEKSI B. novembra 2GG9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.312,89 1.043,97 -0,60 -0,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 338,70 1.982,26 -2,77 +0,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.771,91 1.679.20 1.045,41 1.109.24 5.353,35 5.037.21 3.584.25 2.460,10 1.112,0 2.712,30 9.802,95 2.621,55 21.240,06 3.114,23 15.404,94 -0,18 +0,38 +0,24 +0,28 -1,43 -1,32 -1,52 -2,60 -1,63 -1,83 -0,90 -1,75 +1,22 -3,09 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 4. novembra 2009 s OGLEDALO Med resničnostjo dejstev in izkrivljeno zavestjo 55 Ace Mermolja_ Tržaški pisatelj Claudio Magris je opozoril na val populizma, ki preplavlja marsikatero evropsko državo, med njimi je tudi Italija. Populizem je manipulacija z množicami, ki verjamejo v izkrivljeno stvarnost, v zrežirano igro in ne v življenjsko resničnost. Mediji in novinarji nosimo nedvomno del krivde za rastoči populizem. Proti populizmu so edina zdravila znanje, kritična zavest in informacija, ki sloni na dejstvih. S temi izhodišči in zaradi teh problemov sem si med redkimi ambicijami, ki mi preostajajo, zastavil cilj ali vsaj željo, da dialogiram z mladimi oz. mlajšimi. To ne pomeni očetovskega odnosa, ampak posredovanje izkušenj, soočanje, ki je lahko tudi ostro in, zakaj ne, kritično. Pri tem početju sem tudi sam pripravljen sprejemati kritike, saj lahko "pogoltnem" tako konstruktivne kot destruktivne. Slednje bi mlajšim vendarle rad prihranil, a je življenje tako, da se moraš soočati tudi z destruktivnimi ocenami. Kako nanje reagiraš, je drugo vprašanje. Vsekakor je boljša destruktivna kritika od zlagane pohvale, ki te vodi v iluzijo. Pričel bi torej prav pri svojih mlajših kolegih novinarjih. Njim bi svetoval permanentno izobraževanje, veliko branja, metodo, da vedno poglobijo informacije. Pri majhnih časopisih je delo pogostokrat mrzlično, obenem pa rutinsko in po svoje tudi dolgočasno. Novinarski poklic je za ogromno večino piscev obrt, kot je to pravilno ugotavljal pokojni kolega Lucijan Volk. Vseeno pa ima naš poklic povsod neka pravila, svojo etiko in moralo. Pesnik ali pisatelj lahko črpata iz imaginarnega sveta in pripovedujeta zgodbe, ki se v resnici niso zgodile. Novinar ne. Ko novinar piše kroniko, lahko daje različne poudarke, njihova osnova pa so dejstva. Ko napiše mnenjski članek, je lahko subjektiven in manj bo avto-cenzure, bolj bo članek zanimiv. Mnenje ali daljše razmišljanje pa morata nujno sloneti na informacijah, na znanju in poznavanju stvari. Cilj je ponuditi bralcu razlog za razmišljanje, ki bo slonel na dejanskem problemu in ne v fikciji. Nadalje, če novinar napiše reportažo, bo pozornost usmeril na določene aspekte, druge pa opustil ali pa jim dal manjšo težo. To je neizbežno. Vseskozi pa je bistveno, da sloni novinarsko delo na dejstvih, na dogodkih, ki so se resnično zgodili. Pomemben je tudi kontekst, v katerem se nekaj dogaja. Časovna dekonte-stualizacija omogoča Berlusconiju, da grozi s komunizmom po komunizmu. Opažam, da mlajši in starejši kolegi večkrat prezrejo omenjene principe, ne poglobijo svojih informaciji in nudijo bralcem zavajajoče predstave dejstev. Včasih to delajo v dobri veri, mnogokrat pa zato, ker ostajajo pokorni sluge gospodarja. Tega problema se ne bom dotikal in dal prednost prvemu sklopu vprašanj. Naj mi ne zameri, vendar bom kot dokaz zapisanega izbral uvodnik Poljan-ke Dolhar z naslovom "Če se manjšina cepi na manjšine". Objavljen je bil v četrtek, 29. oktobra 2009 v Primorskem dnevniku. Za svojo kritiko sem izbral članek Poljanke Dolhar, ker je nadarjena za pisanje, ima v sebi novinarsko žilico in je škoda, da bi se prepuščala nekim pavšalnim sodbam. Njen članek navajam kot primer, obenem pa zato, ker se dotika ne-lahke problematike, ki jo Primorski dnevnik večkrat prikazuje na netočen način. In še zadnje dejstvo: Poljanka Dolhar me je malce "rešila', ko sem ugibal, kaj naj napišem za Ogledalo. Spodbudila me je in zato sem ji hvaležen. Ne bi ponavljal njene ocene o enotnosti oziroma neenotnosti manjšine, kajti tu gre za povsem legitimne poglede novinarke, ki jih v marsičem delim. Citiral pa bi naslednji odstavek: "Na torkovi debati je bilo jasno, da med njimi (komponentami op. ur.) prednjači preživetje naše skupnosti in njenih organizacij. Skupni končni cilj torej obstaja, do njega pa vodijo različne poti. Kdo naj določi, katera je prava? Kdo je poklican za to, da sestavi seznam prioritet? Navedem naj samo nekatere mo- žne dileme. Kako naj porazdelimo javna sredstva, do katerih imamo zakonsko pravico? Za ohranjanje poklicnega gledališča ali Primorskega dnevnika? Če je odgovor pritrdilen: kaj smo kot skupnost pripravljeni narediti za njun obstoj in razvoj? Če je odgovor odklonilen: v kateri sektor bi raje vlagali?". Odstavek daje jasen vtis, da imamo Slovenci v Italiji po zakonu možnost, da samostojno razpolagamo z javnimi sredstvi. Ni tako. Ta informacija ali mnenje je močno zavajajoče. Dejstva so drugačna, naša "subjektivnost" je krepko omejena (danes še prav posebej). Poglejmo vsaj, kako je z nekaterimi "zakonskimi" sredstvi. Zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001 omenja sredstva v naslednjih členih: člen 8 (raba slovenskega jezika v javni upravi), člen 10 (javni napisi in toponi-mi), 11. člen (javne šole s slovenskim učnim jezikom), 12. člen (določila za vi-demsko pokrajino), 15. člen (glasbena vzgoja-sekcija Tartini), 16. člen (inštitu-cije in dejavnosti slovenske manjšine), 21. člen (zaščita družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov), 27. člen (finančno kritje). Del sredstev ima v zakonu, kot je razvidno, že določen namen. Nekatera od teh sredstev niso bila izkoriščena, ker ni prišlo do uresničevanja zakona. Za dejavnosti manjšine obstaja najpomembnejši in letno izkoriščen 16. člen, ki določa višino sredstev za leti 2001 in 2002, nato pa piše: "Za naslednja leta se višina sklada določi letno s finančnim zakonom na osnovi 3. odstavka, točka d) zakona štev. 468." Vlada torej lahko s finančnim zakonom določa višino sredstev za inšti-tucije in dejavnosti slovenske manjšine. Če bo obveljal letošnji finančni zakon, bo manjšina prejela prihodnje leto milijon manj sredstev, naslednji dve leti pa po dva milijona manj letno. Sredstva se niso povišala od leta 1991, ko je manjšina prejemala podpore potom zakona za obmejna območja. Višina sredstev je pomembna pri izbirah, saj je kruto in očitno, da lahko s tremi milijoni evrov manjšina ohrani pri življenju le organizacije, ki niso drage in ki zaposlujejo malo ljudi ali pa nič. Gre za raven podhranjenosti, ko bo v bistvu nemogoče razpravljati o kaki kvaliteti. Pogajalska moč še tako strnjene in enotne manjšine pa je v odnosu do sedanje Berlusconijeve vlade skromna in se lahko v bistvu naslanja le na mednarodne odnose na osi Slovenija-Italija. Menim, da je bralcem jasno, da sedanja italijanska vlada ne sprejema predlogov opozicije, toliko manj, kar zadeva razporeditev finančnih sredstev. Dokaz tega je že usoda popravkov, ki jih je v senatni komisiji vložila sen. Tamara Bla-žina: vsi so bili zavrnjeni. Poljanka Dolhar omenja SSG in Primorski dnevnik. Sredstva za gledališče bi morala prihajati v najvišji meri iz Rima (FUS, ki bo skrčen) in iz blagajn krajevnih uprav (Tržaške Občine in Pokrajine ter z Dežele FJK). Krajevne ustanove so se doslej krepko izmikale zakonskim dolžnostim. Delna izjema je Dežela FJK. K temu je treba dodati dejstvo, da noben zakon ne more prisiliti krajevnih uprav, da pristopijo k nekemu stalnemu gledališče in prevzamejo zanj odgovornost. To je sad kulturne in politične volje. Ko pristopijo, so seveda dolžne izpolnjevati svoje naloge. Večina sredstev za PD prihaja iz zakona za založništvo in nekaterih drugih državnih zakonov, ki vsebujejo prispevke za večje število časopisov. Z nobeno vlado, niti Prodijevo ne, slovenskim politikom in organizacijam ni uspelo najti "varno" zakonsko zagotovilo za edini slovenski dnevnik v Italiji. To pomeni, da je potrebno vsako leto delati in čakati, kaj bo Primorskemu namenil finančni zakon. Teh dejstev preprosto ni možno obiti, kar pomeni, da Slovenci nimamo neke posebne avtonomije pri delitvi sredstev. Lahko se borimo, jasnih zagotovil pa nimamo. Tudi sredstva iz zaščitnega zakona za "inštitucije in dejavnosti slovenske manjšine" ne prihajajo na nek "manjšinski" račun, iz katerega bi potem črpali. Ne Pavšič in ne Štoka nimata blagajn. Omenjena sredstva deli Dežela FJK na osnovi posebnih norm. Predvidena je tozadevna posvetovalna komisija, ki jo sestavljajo razne slovenske komponente, predseduje pa ji odbornik za kulturo. Ta komisija ima posvetovalno vlogo, končno besedo ima deželni odbor. Pri tej zadevi je tako, da je moč komisije odvisna od deželne vlade. Ko je bil pod Illyjevo upravo odbornik Anto-naz, njegov "pomočnik" pa bivši do-berdobski župan Mario Lavrenčič, je bila beseda posvetovalne komisije bistvena. Z novo, Tondovo upravo in z odbornikom Molinarom kaže, da se odnosi spreminjajo in to v prid volje odbora in odbornika. V nobenem primeru pa niso slovenske organizacije ali stranke (posebno če so v opoziciji) tiste, ki imajo pri porazdelitvi sredstev zadnjo besedo. Dogovorjeni slovenski predlogi imajo seveda večjo moč od morebitnih dvojnih ali trojnih opcij, v nobenem primeru pa ni predviden organ, v katerem bi Slovenci sami in po lastni volji delili javna sredstva. Tudi volitve v manjšini ne bi spremenile tega dejstva. Zato je napačno posplošeno mnenje, da je vse odvisno od dogovora "med nami". Ni skrivnost, da prihaja slovenskim organizacijam v Italiji del sredstev tudi iz Slovenije. Manjšina in njeni krovni organizacij lahko na njihovo porazdelitev vplivajo s stiki, z dogovori in pogovori itd. Zadnjo besedo pa imajo vendarle država, pristojno ministrstvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. V resnici izzveni stavek" Skupni končni cilj torej obstaja, do njega pa vodijo različne poti" takole: "Skupni končni cilj obstaja, do njega vodi več možnih poti, ni pa jamstva, da bo cilj dosežen." Zanj se je treba boriti v časih, ki manjšini niso najbolj naklonjeni in to iz več razlogov, pretežno pa političnih. Samoodločanje manjšine je utvara, avtoreferenčnost napaka. Dejansko imajo slovenske organizacije vseskozi opravka z dvema državama, s krajevnimi upravami, z različnimi političnimi opcijami itd. Zapisano ne izključuje možnosti izbir v sami manjšini, vendar morajo politik, sindikalist in novinar le vedeti, katera so pravila igre, kdo nosi večjo odgovornost in kje je morebitni ali resnični nasprotnik. V normalnih družbah pride do osnovnih konfliktov prav pri porazdeljevanju ali pa pri prerazdelitvi sredstev; posebno v časih splošne krize. To je že jasno vedel sicer vedno bolj pozabljeni Marx. Konflikti so v politiki a tudi v civilni družbi. Njihov najmočnejši motor je denar. Z zapisanim nisem želel napasti Po-ljanke Dolhar in niti "ubraniti" vodstva manjšine pred odgovornostmi. Želel pa sem opozoriti na neke zelo stvarne zakonske in politične implikacije, ki niso namišljene, ampak faktične. Naši subjektivni akciji dajejo objektivni pogoji določene okvire, spodbude, večkrat pa tudi težko premostljive zapreke. Slabi objektivni pogoji, kot je lahko krčenje javnih sredstev, žal ne pomagajo k izboljšanju subjektivne akcije. Tudi vprašanje:"Kdo je poklican za to, da sestavi seznam prioritet?" ima še neko predvprašanje:" Kaj narediti, da nas določena politika ne povozi in onemogoči kakršnokoli izbiro?" Mislim, da se bo moral pri tem vprašanju "mobilizirati" vsak posameznik, ki sta mu pri srcu slovenski jezik in slovenska kultura. In tudi v tem primeru ne bo šlo brez močnega zavezništva tako z deli italijanske družbe kot s prisotnostjo v slovenskem javnem mnenju. Ob tem apelu realistično pričakujem tudi ostrejše odnose znotraj manjšine, saj bomo priča potezam italijanske politične večine, da nas dodatno cepi in deli. Žal, tudi za manjšino in njeno dostojno preživetje ni enostavnih receptov, predvsem pa nismo vedno in zmerom sami odgovorni za to, kar se z nami dogaja. Odgovornosti so, pritiski in blokade "od zunaj" pa tudi. Na teh faktih lahko gradimo svoje mnenje in svojo pripoved. Slike, ki niso le spomin PRIPRAVLJA: FILIP FISCHER Evin kostum in goriške nečedne misli Iz kupa starih razglednic z ženskami v pozah, ki so pred približno sto leti veljale za pikantne, sem izbral za objavo tisto, ki se danes sploh ne more zdeti predrzna. Upam, da se bodo bralci strinjali z mano in da ne bodo videli v tem posnetku nič žaljivega. Pa tudi nisem hotel prikazati ženske-predmeta, zagotavljam. Že 45 let je šlo mimo od Mah-ničeve postavitve Škofjeloškega pa-sijona na oder tržaškega Kulturnega doma. Vsi takratni člani našega gledališča so odigrali to baročno živo pridigo z velikim občutkom za čas, ko je igra nastala. V ponos mi je, da sem statiral v tem najstarejšem slovenskem dramskem besedilu in ga torej doživel "od znotraj'. Spominjam se, kako je Nora Jankovič čudovito odigrala Evo. Na sebi je imela dvodelni odrski kostum zelene barve, ki se je zdel narejen iz listja in trav, skladno pač z vso dotedanjo krščansko ikonografsko tradicijo. No, v Trstu vse lepo in prav. Ko pa smo šli gostovat v Gorico, so tamkajšnji moralistično usmerjeni ljudje, ki so nas povabili, zahtevali, naj se Eva pokrije, naj si nadene tak enodelni kostum, ki ne bo vzbudil med občinstvom nečednih misli... GLEDALIŠČE GLEJ - Delo Pop Tasica Slovenec po čudežu v tragikomičnem kabaretu Avtorski projekt Nebojše Pop Tasica Kako sem postal Slovenec je tragikomična kabaretna izpoved človeka, "ki je postal Slovenec po čudežu". Intimna predstava gledalca popelje skozi iskanje utopičnega kraja, kjer bi protagonist lahko živel po lastnih vrednotah in od lastne pameti. Nova premiera Gledališča Glej bo na sporedu 6. novembra ob 20. uri. Predstava Kako sem postal Slovenec je resnična zgodba o človeku, ki zaradi čudežnega spoznanja zapusti dom, družino in prijatelje ter se odpravi v Slovenijo. Sledimo mu na poti spoznavanja ljudi in navad v "obljubljeni deželi". O svojih velikih pričakovanjih, dogodivščinah, pasteh in zablodah nam protagonist pripoveduje z avtoironijo in humorjem. Skozi songe se sooča z novim jezikom in s svojo novo identiteto, so zapisali v Gledališču Glej. Pop Tasic (1962) je bil rojen v Zemunu. V osemdesetih je najprej deloval kot novinar, nato pa se je leta 1989 vpisal na Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu - smer kulturni management, gledališka in radijska produkcija. Ustanovil je Tajno ekološko društvo Črni list in med le- toma 1989 in 1992 izvajal predvsem ulične ekološke performanse. V Slovenijo se je Pop Tasic preselil leta 1992. Najprej je deloval kot glasbenik v skupinah Romano Rai, Ciganska jazzbina in Karlo Jederman in kot avtor satiričnih kolumn v Večeru. Kmalu pa je začel kot pisec, dramaturg in glasbenik sodelovati pri predstavah večjih in manjših slovenskih gledališč. Čeprav Pop Tasic slovi predvsem kot dramaturg, se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja tudi kot dramatik. Je tudi dobitnik Borštnikove, Šeligove in Grun-Filipičeve nagrade, so sporočili iz Gleja. Med Pop Tasicevimi zadnjimi avtorskimi besedili je Nižina neba, ki so jo letos v režiji Jerneja Lorencija uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču. Pop Tasic je za predstavo Kako sem postal Slovenec prispeval besedilo, songe in glasbo, v njej pa tudi nastopa. Pri režiji avtorskega projekta mu je pomagal Gašper Tič, za kostumografijo in scenografijo je poskrbela Katja Komljanec Koritnik. Tragikomični kabaret je nastal v koprodukciji Gledališča Glej in Zavoda Zofka. (STA) 6 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / sodstvo - Postopek pred sedmimi leti sprožila mati šolskih otrok v kraju Abano Terme Evropsko sodišče za človekove pravice proti izobešanju križev v državnih šolah Škofje ogorčeni, v odzivih političnih predstavnikov prevladujejo kritični toni - Vlada napovedala priziv STRASBOURG/RIM - Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj presodilo, da križi v javnih šolah kršijo svobodo do laičnega izobraževanja. Italija z razpeli v javnih šolah naj bi kršila pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojimi prepričanji, pa tudi omejevala pravico otrok do tega, da verujejo ali ne. Na razsodbo sodišča v Strasbourgu se je že odzvala vlada, ki je napovedala, da bo vložila priziv. Postopek je sprožila italijanska državljanka finskega rodu Soile Lautsi Albertin pred sedmimi leti, ko sta njena otroka začela hoditi v državno šolo v kraju Abano Terme pri Padovi. Tožnico je motilo, da so v razredih v šoli bila razpela, in v imenu laičnosti države zahtevala od ravnatelja, naj jih odstrani. Toda šolske oblasti so njeno zahtevo večkrat odbile, tako da se je z njo obrnila na deželno upravno sodišče, ki je sprožilo vprašanje pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče in za njim upravno sodišče sta pritožbo Lautsijeve potem zavrnili, češ da je križ simbol italijanske zgodovine in kulture, vključno načel enakosti, svobode, strpnosti in laičnosti države. Toda Lautsijeva se s tem ni zadovoljila in se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ji je naposled dalo prav. »Študentje vseh starosti bi prisotnost razpela zlahka tolmačili kot verski simbol. Na tak način bi občutili, da se vzgajajo v šolskem okolju, ki je zaznamovano od ene vere. To bi lahko bilo spodbudno za verujoče študente, a moteče za študente, ki pripadajo drugim verstvom, zlasti manjšinskim, ali so ateisti,« med drugim piše v razsodbi. Sodišče v Stras-bourgu je zakoncema Albertin prisodilo 5000 evrov odškodnine. Denar naj bi jima izplačala italijanska vlada, ki bi seveda morala tudi drugače upoštevati razsodbo, če bi posta dokončna. Kot rečeno, pa je vlada medtem že napovedala, da bo vložila priziv. Razsodba je sprožila kopico odzivov. Italijanska škofovska konferenca (CEI) jo je sprejela odločno negativno: »Razsodba povsem spregleda dejstvo, da ima križ več pomenov, saj ni samo verski, ampak tudi kulturni simbol,« je zapisalo v noti za tisk. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je dejal, da bo Sv. sedež razsodbo še preučil, vsekakor pa jo je označil kot »kratkovidno«. V reakcijah predstavnikov italijanskega političnega življenja prevladujejo kritični toni. Šolska ministrica Mariastella Gelmini je zatrdila, da nihče ne bo oropal Italije njenih tradicij. Kot je poudarila, je križ v razredu del italijanske tradicije. Predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini je menil, da zagovarjati laičnost ne pomeni zanikati krščanstva v italijanski identiteti. Voditelj UDC Pier Ferdinando Casini je poudaril, da je križ simbol krščanske identitete Italije in Evrope. Za sekretarja Demokratske stranke Pier Luigija Bersani-ja »stara tradicija, kot je izobešanje razpel, ne more biti žaljiva za nikogar«. Načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi je dejal, da razsodba predstavlja slab odgovor na sicer legitimno zahtevo po laičnosti države. Za tajnika Italijanske unije ateistov in agnostičnih racionalistov Raffaeleja Carca-na pa je bil včerajšnji dan »praznik italijanske laičnosti«. Podobno stališče sta zavzela tudi voditelj Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero in predsednik Unije muslimanov v Italiji Adel Smith. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da »križ v j avni šoli krši svobodo do laičnega izobraževanja in pravico staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojimi prepričanji«. Se strinjate? O O O DA NE NE VEM zdravstvo - Največ smrtnih primerov zabeležili v Kampaniji Nova gripa: 17. žrtev V Italiji nad 250 tisoč ljudi okuženih z virusom H1N1 - Polne ambulante RIM - Sedemnajsti mrtev in več kot 250 tisoč okuženih. Tak je bil včerajšnji obračun nove gripe. V bolnišnici v Salernu je za posledicami virusa H1N1 umrl 37-letni glasbenik Fernando L. Kaže, da je bolehal tudi za nekaterimi drugimi patologijami in se je zdravil z dializo. Bil je trobentač, ljubitelj jazza. Kljub hudemu zdravstvenemu stanju je bil poln življenja, so se ga včeraj spominjali v rojstnem kraju Altavilla Si-lentina. Fernando L. je bil že osma žrtev nove gripe v Kampaniji. Kampanija je sploh dežela z največjim številom mrtvih za novo gripo. Sledijo Emilija-Romagna in Lom-bardija s po tremi smrtnimi primeri ter Sicilija, Toskana in Umbrija s po enim. Analize so pokazale, da 10-le-tni deček, ki je umrl v ponedeljek v Rimu, ni podlegel posledicam nove gripe, temveč iz drugih vzrokov. Po podatkih ministrstva za socialno blaginjo so vse žrtve, razen ene, bolehale tudi za drugimi boleznimi. Pandemija je sprožila pravi preplah med prebivalstvom. Na stotine ljudi z znaki gripe se je zateklo po prvo pomoč v bolnišnice in tako otežilo delo teh oddelkov za emergenčne primere. Tudi zdravniške ambulante so bile polne pacientov. Največ je bilo družin, ki so pripeljale svoje otroke na zdravniški pregled. Bojazen, da so morebiti zboleli za novo gripo, je bila velika. Mnogi so spraševali po cepivu. Podminister za zdravstvo Ferruccio Fazio je včeraj ponovil, da so cepivo porazdelili po vseh deželah. Decembra se bo začelo cepljenje otrok in nosečnic, nova gripa naj bi dosegla svoj višek januarja. Fazio je pozval ljudi, naj ne za-sičejo bolnišnic. Po njegovem mnenju so bili najhujši primeri obolenja za virusom H1N1 zelo omejeni, smrtni primeri pa dvajsetkrat (!) nižji od običajnih sezonskih grip. Ferruccio Fazio ansa senat - Poročilo pravosodnega ministra Alfano: »Poiskali bomo krivce, Cucchi ni hotel obvestiti družine« Stefano naj bi se tudi odrekel pregledu v bolnišnici - Dvomi odvetnika in sestre Ilarie RIM - Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj poročal v senatu o primeru Stefana Cucchija, 31-letnika, ki je 22. oktobra ob zori zaradi številnih zlomov umrl po enotedenskem priporu v rimskem zaporu Regina Coeli. »Stefano Cucchi ne bi smel umreti, njegovo smrt bi morali preprečiti,« je bil Alfanov uvod. Minister je zatrdil, da vlada hoče razčistiti dogodek in odgovornosti: »Demokratična država lahko odvzame posamezniku prostost, ne sme pa odvzemati pravice do zdravja. Poiskali bomo krivce.« Preiskovalci skušajo odgovoriti na dve ključni vprašanji: kako se je Cucchi poškodoval in zakaj ga niso umetno hranili. »Stefano Cucchi je bil vseskozi priseben. Sprejemal je odločitve. Zdravniku je povedal, da se je poškodoval pri padcu, nato se je odrekel pregledu v bolnišnici,« je dejal Alfano. Ob tem naj bi sam Cucchi zaprosil zdravnike, naj staršev ne seznanijo z njegovim zdravstvenim stanjem. Starši niso vedeli, kaj se s sinom dogaja. Dvakrat so se predstavili v zaporniškem oddelku bolnišnice Pertini, Stefana pa niso smeli videti in zdravniki jim niso nudili informa- cij o njegovem zdravstvenem stanju. Minister je včeraj razložil, da se lahko sorodniki pogovorijo z zaporniki samo z ustreznim dovoljenjem, informacije o zdravju zapornika pa lahko zdravniki nudijo le s sodnikovim nalogom in s privoljenjem zapornika samega. Cucchi je baje podpisal dokument, s katerim je posredovanje teh informacij prepovedal. Odvetnik Fabio Anselmo, ki zastopa prizadeto družino, si ne more predstavljati, da bi Stefano z zlomljeno hrbtenico podpisal tovrsten dokument. »Tudi v tem primeru pa bi bil nujen psihiatričen pregled in starše bi morali tako ali tako obvestiti,« je komentiral. Na tribunah senata je sedela tudi Ste-fanova sestra Ilaria, ki je na koncu dejala, da bi rada videla bratov podpis na dokumentu, ki ga omenja minister. Zdravniki so po njenem mnenju vsekakor krivi, saj je Stefano umrl. Družina Cucchi bo zdravnike bolnišnice Pertini tožila obrekovanja. »Ko so govorili o njegovem zdravju, so izjavili, da je bil Stefano odvisen od mamil. To ni res, bil je nekdanji odvisnik na rehabilitaciji,« je povedala sestra Ilaria. politika - Predsednik poslanske zbornice Fini: Berlusconi se včasih obnaša kot pravi monarh RIM - »Silvio Berlusconi je nesporni vodja desne sredine, včasih pa se obnaša kot absolutni monarh.« Predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini je v novi knjigi novinarja Bruna Vespe takole ocenil predsednika vlade, s katerim je v prejšnjih tednih večkrat javno polemiziral. Ve-spa je svojo novo knjigo vsekakor napisal pred oktobrskim razčiščevalnim sestankom med Finijem in Berlusco-nijem, na katerem sta politika sklenila neke vrste politično premirje. Fini je Vespi povedal, da sploh ne razmišlja o Berlusconijevem nasledniku, češ da se ta problem trenutno ne postavlja. Predsednik zbornice je prepričan, da italijanski bipolarni politični sistem ni pod vprašajem in da se bosta politični koaliciji v prihodnosti okrepili in ne ošibili, kot napovedujejo nekateri. Fini je iskreno priznal, da so mnogi vidni voditelji bivšega Nacionalnega zavezništva danes bližji Berlusconiju kot njemu, a v tem ne vidi nič posebne- ga. V Ljudstvu svobode vsekakor ni in tudi ne bo nobene Finijeve struje ali frakcije, pač pa bo Fini še naprej usmerjal svojo fundacijo. Po njegovem je prav, da je v največji vladni strank prišlo do »mešanja« različnih preteklih političnih izkušenj in da vo-lilci počasi pozabljajo na Nacionalno zavezništvo in na Forza Italia. Predsednik poslanske zbornice je ponosen, da je bil skupaj s predsednikom vlade med ustanovitelji stranke Ljudstva svobode. Glavno pozornost sicer trenutno namenja svoji visoki institucionalni funkciji, na politični sceni pa se oglaša vsakič, ko se mu zdi primerno in zlasti potrebno. »Pri tem ne iščem poceni aplavza ali konsenza, ki ga ne potrebujem, pač pa želim opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v italijanski družbi,« je Fini povedal Vespi, ki je vse to zabeležil v svoji novi knjigi. V njej se pojavljajo tudi intervjuji z Berlusconijem in z drugimi vidnimi italijanskimi politiki. politika - Novost v desni sredini Stranka Ljudstva svobode s sicilijansko različico PALERMO - Gianfranco Mic-ciche vodja Ljudstva svobode na Siciliji, je držal obljubo in ustanovil deželno različico desnosredinske stranke. »Ne gre za stranko Juga, pač pa za stranko, ki bo trdno zasidrana v sicili-janskem okolju,« je pojasnil Micciche, ki je torej prekinil vsakršno sodelovanje z »uradnim« Ljudstvom svobode, ki ga na otoku vodita pravosodni minister Angelino Alfano in predsednik senata Renato Schifani. Spori v sicilijanskem Ljudstvu svobode trajajo že dalj časa. Kamen spotike je predsednik deželne vlade Raffaele Lombardo, vodja lokalnega av-tonomističnega gibanja, ki se je na spomladanskih evropskih volitvah odcepil od desne sredine in šel svojo pot. Al-fano in Schifani sta Lombarda obtožila političnega izdajstva. Micciche pa je ostal zvest predsedniku Sicilije, ki je grozil z ustanovitvijo stranke Juga, potem pa se je premislil. Namesto nove Lombardove stranke se je na otoku rodila lokalna različica Berlusconijeve Gianfranco Micciche ansa stranke. Micciche zagotavlja, da bo v deželnem parlamentu še naprej podpiral Lombarda in njegovo vlado. Z njim je potegnilo 15 deželnih poslancev Ljudstva svobode na skupnih 34. Na predstavitvi nove stranke je njen pobudnik zanikal možnost političnih zavezništev z Demokratsko stranko, v isti sapi pa je ostro napadel svoje nekdanje somišljenike, češ da sabotirajo Lombardovo deželno upravo in s tem kopljejo jamo ne samo lokalni vladi, temveč tudi sicili-janski desni sredini. rim - Marrazzo Karabinjerji se zasliševanja niso udeležili RIM - Danes bo zunajobrav-navni senat rimskega sodišča odločal o ugovorih zoper pripor štirih karabinjerjev, ki naj bi izsiljevali zdaj že bivšega predsednika deželne vlade Lacija Piera Marrazza. Carlo Tagliente, Luciano Simeone, Nicola Testini in Antonio Tam-burrino so v priporu, prvi trije se včerajšnjega zaslišanja niso udeležili. Tamburrina, ki je osumljen, da je skušal sporne videoposnetke o Marrazzovi spolni aferi prodati časopisom, zaenkrat javni tožilec ne namerava več zaslišati. Peti osumljeni karabinjer, Donato D'Autilia, je včeraj spregovoril pred sodniki in zanikal vsakršno vpletenost v zadevo. V ponedeljek so tožilci dve uri zasliševali Marrazza, ki je zatrdil, da ga karabinjerji niso izsiljevali, temveč oropali. O denarju, ki ga je sam dajal transseksualcem, pa je dejal, da je bil včasih namenjen tudi kupovanju droge. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 SSG: srečanje na prefekturi bo šele v sredo, 11. novembra Bo skupščina gledališča, napovedana za 9. november, odpadla? - Bo potrebna reorganizacija dela? Kriza Slovenskega stalnega gledališča ne bo razrešena v nekaj dneh, kot je bilo pričakovati še do konca oktobra. Tržaška prefektura je sklicala za sredo, 11. novembra, sestanek, na katerem bodo člani ustanove in predsednika krovnih organizacij skupno vzeli v pretres poročilo izvedencev o stanju v gledališču in predlog ukrepov za izhod iz finančnih težav. To pa dejansko pomeni, da vodstvo Slovenskega stalnega gledališča ne bo moglo na skupščini, sklicani za 9. november, sprejeti ukrepe, ki bi bili potrebni za obnovitev delovanja in začetek nove gledališke sezone. Izvedenca, komercialistka Marija Marc in direktor Deželne gledališke ustanove Renato Manzoni, sta - kljub zelo omejenemu času, ki sta ga imela na razpolago - v roku izdelala svoje poročilo o stanju v gledališču in ga posredovala tržaški prefekturi nekaj dni pred 31. oktobrom. Prefektura je prvotno sklicala srečanje članov gledališke ustanove in krovnih organizacij za petek, 30. oktobra. Sestanek pa je odpadel, ker se predstavniki ene od javnih uprav, članic SSG, niso mogli udeležiti srečanja. V ponedeljek je tržaška prefektura določila nov datum: 11. november. Vzrok za tolikšen zamik naj bi bila »prezaposlenost« ene od javnih uprav, ki ni mogla zajamčiti udeležbe svojega predstavnika na sestanku pred tem datumom. Tako se je vsa zadeva močno zapletla. Skupščina SSG, sklicana za ponedeljek, 9. novembra, bo dejansko brezpredmetna, ker bo treba počakati na odločitve srečanja na prefekturi. Zato jo bodo po vsej verjetnosti preložili na datum po 11. novembru. S tem pa se bo odmaknil začetek nove sezone. »Če bo šlo vse kot po maslu, bo prva premiera šele tam nekje pred božičem,« je napovedal eden od udeležencev sestankov na prefekturi. Tržaška prefektura je članom SSG (Deželi, Občini, Pokrajini in Društvu Slovensko gledališče) ter krovnima organizacijama SKGZ in SSO že konec oktobra posredovala poročilo izvedencev, da bi ga pregledali, preštudirali in pripravili konkretne predloge za izhod iz krize. Na podlagi nekaterih sugestij kaže, da bo treba delo v gledališču krepko reorganizirati. M.K. ENERGIJA - Mednarodna »partija« plinskih terminalov Slovenija pod vplivom ruskega Gazproma? E.On. računa na Krk in hkrati na Tržaški zaliv Italijanski ekonomski dnevnik Il sole 24 ore zelo pozorno spremlja državno in mednarodno energetsko politiko. V tej luči v zadnjih tednih obširno poroča tudi o plinskih terminalih in o vsem, kar je z njimi povezano. Okrog uplinjevalnikov in energije na sploh se igra velika »mednarodna« partija, v katero sta po mnenju milanskega časnika direktno vpleteni tako Italija kot tudi Slovenija. Il sole 24 ore izhaja iz ugotovitve, da je povpraševanje po zemeljskem plinu tudi v Italiji v zadnjem času precej upadlo. Spričo tega bodo morala pristojna ministrstva še kar zmanjšati število načrtovanih plinskih terminalov. Italija naj bi tako danes kot danes potrebovala tri oziroma največ štiri nove terminale. Slednji naj bi se pridružili pravkar odprtemu morskemu uplinjevalniku ob obali pri Rovigu. Milanski dnevnik piše, da imajo največ možnosti za gradnjo uplinje-valniki pri Žavljah v tržaški pokrajini ter napravi na Siciliji (Porto Em-pedocle in Priolo). Žaveljskega načrtuje španska družba Gas Natural, načrt za Porto Empedocle (Agrigen-to) je pripravil italijanski Enel, terminal v Priolu (Sicarusa) pa skupaj načrtujeta multinacionalni družbi Shell in Erg. Omenjenim trem upli-njevalnikom naj bi se pridružila še posebna ladja za utekočinjenje plina, ki naj bi bila stalno zasidrana pred Li-vornom. In to naj bi bilo vse, kar si Italija lahko v tem trenutku privošči na tem področju. Il sole 24 ore navaja, da Slovenija nasprotuje žaveljskemu terminalu in da se je glede tega že obrnila na Evropsko unijo. V časopisu tudi beremo, da naj bi bila Ljubljana naklonjena terminalu v Dalmaciji (projekt družbe E.On na otoku Krku), za odklonilnim stališčem Slovenije do Žavelj pa naj bi stal ruski energetski kolos Gazprom, ki si ne želi novih konkurentov v Italiji. Plinski terminal na obali pred Rovigom (zgoraj) obratuje že nekaj dni, nemška družba E.On. pa še vedno računa na uplinjevalnik v Tržaškem zalivu (levo). Družba z večinskim nemškim kapitalom E.On, ki je prevzela špansko Endeso, »igra svojo partijo na dveh igralnih mizah«. Na eni strani pritiska za terminal na Krku, na drugi pa še ni obupala glede uplinjeval-nika v Tržaškem zalivu. Milanski časnik poroča, da je italijansko okolj-sko ministrstvo na tem, da izda oko-ljevarstveno dovoljenje za morski uplinjevalnik. Prošnja za terminal je bila vložena leta 2006. Il Sole 24 ore omenja tudi vlogo tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki naj bi se glede Žavelj zgledoval po uplinjevalniku v kraju Porto Empedocle. Lokalne uprave so od družbe Enel tam iztržile veliko protivrednosti, za kar naj bi si prizadeval tudi Dipiazza. Župan Trsta je dolgo časa nasprotoval žaveljskemu terminalu, sedaj pa je njegov velik privrženec. Iz pisanja Il sole 24 ore izhaja, da ima pri uplinjevalnikih glavno besedo ministrstvo za ekonomski razvoj, ki ga vodi Claudio Scajola. Okoljsko ministrstvo se omejuje na svoje zakonske oziroma birokratske obveze, upoštevajoč tudi dejstvo, da je ministrica Stefania Prestigiacomo doma s Sicilije in torej bolj občutljiva za probleme otoka. DRUŠTVA Pestra dejavnost SKD F. Prešeren Slovensko kulturno društvo France Prešeren iz Boljun-ca ponuja, ob začetku nove društvene sezone, paleto starih in novih društvenih dejavnosti. Odsek 35-55 že tretjo leto zapored organizira tečaj pilate-sa v prostorih srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Med nove ponudbe spada tečaj vadbe joge s strokovnjakom Goranom Korenom, ki že vrsto let goji tehniko hatha joge pri najbolj priznanih mednarodnih učiteljih. Med vadbo se izvajajo različni telesni položaji (asane) ter spro-stitvene dihalne tehnike (prana-jama). Ob tem je poudarek tudi na iyengar metodi. Te tehnike predstavljajo osnovo discipline in omogočajo tudi začetnikom, da se prvič soočijo z jogo in preizkusijo njene pozitivne učinke. Pred kratkim je Društvo odprlo vpisnine za plesna tečaja, ki sta namenjena različnima skupinama. Babydance daje možnost malčkom iz vrtca in osnovne šole, da se prvič srečajo z glasbo in plesom, medtem ko se odrasli vseh starosti zabavajo in utrjujejo tehnike standardnih latinskih plesov pod vodstvom izkušene učiteljice Antonelle iz plesne šole Club Diamante. Tudi letos, kot že vrsto let, se ljubiteljice in ljubitelji slovenske narodne zapuščine zbirajo ob ponedeljkih zvečer okrog mize za šivanje in skupaj z mentorko Franko Slavec odkrivajo skrivnosti šivanja narodne noše. V ponos Društva je še skupina tamburašev, ki pod vodstvom Ervina Žerjala nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo in umetniško ustvarjanje. V letošnji sezoni bo Tamburaški ansambel nastopil na koncertih v Italiji, Sloveniji in drugih sosedskih državah. 8 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / svetovni pohod za mir - V soboto bo karavana prispela na Tržaško Opčine bodo lepo sprejele svetovne pohodnike za mir Krajši slovesnosti na »nikogaršnji zemlji« pri Fernetičih in na Škavenci Svetovni pohod za mir in nenasilje, ki bo na svoji dolgi poti iz Nove Zelandije preko Istanbula in Balkana v soboto dosegel naše kraje, je odlična priložnost, ne le da opozorimo javnost na potrebo, da z vsemi močmi prispevamo k gradnji takšnega sveta, ki bo opustil vojne in nasilje pri reševanju sporov ter poskrbel za trajni mir, temveč je tudi priložnost, da v naših krajih prispevamo k boljšemu sožitju med različnimi narodnostnimi skupnostmi in odpravi vseh ovir, ki še vedno kalijo pravo vzdušje prijateljstva. To je bila osnovna misel torkovega sestanka s predstavniki vzhodnokraških organizacij, ki ga je v open-skem Prosvetnem domu sklical Odbor Danilo Dolci za mir, sožitje in solidarnost. Uvodoma je predstavnik omenjenega odbora Luciano Ferluga z zadovoljstvom ugotavljal, da je k mirovniški pobudi pristopilo veliko ustanov in organizacij, kot so Občina in Pokrajina Trst, Univerza, ali z manjšinske strani SKGZ in SSO, vendar hkrati pristavil, da niso dovolj formalni pristopi, temveč je potrebna širša osveščenost, za kar pa mediji ne postorijo dovolj. Ob tem je citiral izjavo predstavnika Emergency Gina Strade, ki žal ni prodrla v javnost, da stane na primer vojna v Afganistanu dnevno tri milijone evrov in da bi s tem denarjem v enem letu lahko postavili več tisoč šol in več sto bolnišnic. Kar zadeva sobotno slovesnost ob prehodu pohodnikov za mir skozi Opčine, pa je bilo določeno, da bo zjutraj srečanje otrok z obeh strani nekdanje meje na kraju nekdanje nikogaršnje zemlje, kjer naj bi ob petju oblikovali simbol miru, kakršnega bodo pozneje oblikovali tudi na Velikem trgu v Trstu. Pohodniki se bodo nato za trenutek ustavili pred spomenikom 71 talcem na Pikelcu in nadaljevali pot do Nanoške-ga trga, ali po domače Škavence, kjer naj bi ob 10. uri potekala krajša slovesnost s skupnim pevskim in recitacijskim nastopom šolarjev in dijakov slovenskih in italijanskih šol ter s kratkimi pozdravnimi nagovori predsednika Vzhodnokraškega rajonskega sveta Milkoviča, predstavnikov slovenske in italijanske šole ter duhovnikov obeh skupnosti. Z Opčin bo nato štafeta miru tekla do Trga Oberdan, ob 11.30 bo v Narodnem domu predstavitev Čezmejnega omizja za mir in podelitev nagrade Danilo Dolci, popoldne ob 15. uri pa bodo na Velikem trgu oblikovali največji (tako vsaj pravijo) živi simbol miru ob zvoku tolkal godbe Berin-bau. Pred in po vseh navedenih slovesnostih bo še vrsta spremnih pobud, o katerih smo že in bomo še poročali. (du.ka.) Na Opčinah so se sestali predstavniki sodelujočih društev in organizacij kroma nova gripa Preprečiti pretiran naval na bolnišnice Nova gripa povzroča v Italiji (in po svetu) kar precejšen preplah, pa čeprav izvedenci vztrajno ponavljajo, da je bolezen, ki jo prinaša virus A-H1N1, šibkejša od navadne sezonske gripe. To se pozna tudi po številu nepotrebnih obiskov, ki so jih v zadnjih dneh zabeležili v bolnišnicah. Gianni Messi je predsednik italijanskega združenja pediatrične ur-gentne medicine (SIMEUP), odgovoren pa je tudi za urgentni oddelek tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofo-lo. Včeraj je javno pozval deželne uprave, naj z učinkovitimi ukrepi preprečijo pretiran naval na bolnišnice in okrepijo osebje v oddelkih za pediatrično urgenco, saj naj bi bili ti oddelki ponekod na robu kaosa. »V zadnjem tednu je zaskrbljenost staršev zaradi epidemije gripe povzročila porast obiskov v pediatričnih oddelkih,« je dejal Messi. V Italiji znaša povprečni porast obiskov po smrti prvega obolelega otroka 15%, v Neaplju pa celo 105%. barkovlje - Poseg vreden milijon 700 tisoč evrov Pri Fričih raste nov ovinek Za lokastim nasipom ploščad s 25 parkirnimi prostori in pasom za avtobuse - Te dni povečan tovorni promet na Furlanski cesti Na območju pri Fričih na Furlanski cesti nad Barkovljami je te dni zrastel 15 metrov visok železobetonski jez, podporni zid novega ovinka, po katerem bo čez nekaj mesecev stekel promet, podobno tako, kot je pred več kot letom stekel po novem ovinku pri Rumeni hiši. Na Furlanski cesti beležijo zadnji teden povečan promet velikih tovornjakov. Ti prinašajo zemljo, kamenje in drugi material, s katerim bodo napolnili nasip, po katerem bodo speljali ovinek, ob njem pa še uredili parkirišče za 25 novih parkirnih mest za avtomobile in šest za motorna kolesa. Že pred tem so delavci uredili spodnji del soteske in namestili cevi za odtok potoka. Ploščad parkirišča bo obsežna 850 kvadratnih metrov. Na njej bodo posadili nova drevesa in uredili gredice ter namestili avtobusno postajo, da bosta izstop z avtobusa in dostop naj varna. Predvsem pa bo bolj varen sam ovinek, saj ne bo tako oster, kot je dosedanji. Ureditev območja pri Fričih je bila nujno potrebna. Po usadu v bližini Rumene hiše so občinski tehniki opravili vrsto geoloških pregledov na Furlanski cesti in pri tem ugotovili, da je območje pri Fričih geološko nevarno. Občinska uprava se je odločila za saniranje. Kot v primeru usada pri Rumeni hiši se je obrnila na deželno civilno zaščito. Ta je zagotovila prispevek v višini milijona 200 tisoč evrov, občinska uprava je pristavila dodatnih 500 tisoč evrov, tako je poseg dobil potrebno finančno kritje. M.K. Pri Fričih ob Furlanski cesti »raste« nov ovinek kroma naš intervju - Adrian Grant, sodelavec in biograf Michaela Jacksona »Mnogi prihajajo, da bi se mu poklonili« V gledališču Rossetti je do nedelje na ogled muzikal Thriller Live, ki je posvečen ameriškemu glasbeniku - Kralja pop glasbe pooseblja več različnih pevk in pevcev Jacksonov sodelavec in biograf Adrian Grant kroma Nekaj mesecev po nenadni smrti kralja pop-glasbe Michaela Jacksona in ob izidu filma o njegovem življenju se tudi gledališče Rossetti pridružuje emocijskemu valu glasbenega sveta z odmevno otvoritvijo sezone muzikalov, gostovanjem produkcije Thriller Live. Predstava, ki s koreografski-mi in pevskimi točkami prikazuje glavne etape umetniške poti legendarnega Jacksona, je premierno zaživela v Trstu včeraj zvečer, ponovitve pa se bodo nadaljevale do 8. novembra. Avtor in koproducent muzikala je Jacksonov sodelavec in biograf Adrian Grant, ki se je včeraj mudil v Trstu, da bi se pogovoril z novinarji o produkciji, a tudi o nepozabnem umetniku, s katerim je sodeloval odkar ga je pred dvajsetimi leti obiskal v Neverlandu. Neločljiva vez med petjem in plesom je verjetno glavna značilnost Jacksonovega stila. Kako obravnavate ta dva elementa? Režijo in koreografije je podpisal Gary Lloyd, ki je dal produkcij svoj pečat, a se hkrati ni oddaljil od izvirnih koreografij. Imeli smo tudi srečo, da smo lahko sodelovali z Jacksonovim koreo-grafom LaVelle Smithom Jr., ki je pripravil z nami izvedbo pesmi Dangerous. Pevci morajo pospremiti gledalce na potovanje skozi Michaelovo ka- riero. Zato imamo več vodilnih pevcev, ki izvajajo njegove uspešnice; dva otroka se izmenjujeta pri točkah, ki so posvečene njegovim prvim korakom v skupini Jackson Five, sledi njegova bolj rockov-ska faza s pesmimi kot je Beat it, nato imamo tudi žensko, ki interpretira njegov lik na primer v pesmi The way you make me feel. Mislim, da je porazdelitev glavne vloge med razne izvajalce veliko bolj zanimiva za publiko, po drugi strani pa ni osebe, ki bi lahko primerno interpretirala Jacksona v vseh fazah njegove kariere. Bil je edinstveni plesalec in pevec in samo on bi zmogel kaj takega. Si je Jackson ogledal produkcijo? Žal ni videl te produkcije, ki vsekakor izhaja iz vsakoletnih poklonov, ki jih njemu v čast prirejam od leta 1991. Veselilo ga je srečanje z občudovalci, videti, kako so ga oponašali v oblačenju ali kako so otroci peli njegove pesmi. Ko si je ogledal jubilejno, deseto izvedbo tega šova v Londonu, ga je navdušeno ocenil kot neverjetnega. Takrat se mi je porodila zamisel za produkcijo Thriller Live, da bi si čim širše občinstvo po svetu lahko ogledalo novo različico našega že tradicionalnega poklona. Jackson nam je voščil veliko sreče za to predstavo in bila sva dogovorjena, da bi nas sredi svojega novega toura obiskal v Londonu. Žal pa ni dočakal tega trenutka. Katero podobo umetnika in osebe želite posredovati s to produkcijo? V življenju so ga kot umetnika podcenjevali, čeprav je bil izjemen avtor, pevec in plesalec. Zato mislim, da je važno širiti njegovo glasbo med širšim občinstvom. Želimo pokazati njegovo umetniško veličino, ne glede na vse, kar so časniki, noro pisali o njegovem zasebnem življenju. Govorimo le o glasbi, naš cilj je ponuditi publiki prijeten večer v popolnem spoštovanju njegovega opusa in spomina. S to produkcijo prikazujemo 40 let glasbene kariere in starostni razpon naše publike je vedno zelo širok, od predšolskih otrok do starejših oseb. Kako se je spremenil odziv gledalcev po Jacksonovi smrti? Mnogi prihajajo, da bi se na tak način poklonili umetniku, kot da bi ogled predstave postalo oblika spoštovanja in spomina. Nekateri niso nikoli imeli priložnosti in sreče, da bi se kdaj udeležili njegovih koncertov v živo. Gledalci sodelujejo s petjem, ploskanjem, včasih zelo emo-tivno, ker doživljajo predstavo kot počastitev. Večina vsekakor prihaja, da bi počastila predvsem njegovo življenje. ROP / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 9 sv. just - Slovesna maša ob dnevu zavetnika in homilija novega tržaškega škofa Trst naj se začne razvijati v duhu omikanega prijateljstva Nadškof Crepaldi: Živeti krepostno, s pogledom v prihodnost in brez obremenjevanja s preteklostjo Nadškof Giampaolo Crepaldi kroma Trst je včeraj praznoval svojega zavetnika sv. Justa, slovesno mašo pa je v polni stolnici na slovitem griču prvič daroval nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je v svoji homiliji med drugim predlagal Tržačanom novo obdobje omikanega prijateljstva s pogumnim pogledom v prihodnost. Navzoči so bili predstavniki krajevnih uprav, civilnih in vojaških oblasti, ob Crepaldiju pa je bil prisoten tudi njegov predhodnik Evgen Ravigna-ni. Verski obred je spremljal zbor Cappella Civica pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula. Nadškof Giampaolo Crepaldi je v svoji homiliji opisal lik sv. Justa, ki je živel v tretjem stoletju, v času cesarja Dioklecijana pa je v Trstu umrl mučeniške smrti, ker je zavrnil žrtvovanje bogovom. »S svojim mučeništvom osvetljuje sv. Just skrivnost krščanskega križa,« je dejal nadškof. Križ zavzema v življenju kristjanov pomembno mesto: verniki se prekrižajo, blagoslovijo s križem, molijo s križem. »Bolj kot ga prenašati, moramo križ častiti, želeti in mu zvesto služiti.« Justovo mučeništvo pa nam pomaga tudi pravilno razumeti vrednote, na katerih temelji civilno in politično sožitje. »Sv. Just, žrtev verskega in političnega sovraštva, nas uči, da je sožitje popolno samo tedaj, ko temelji na omikanem prijateljstvu in bratstvu,« je poudaril Cre-paldi. Pristavil je, da so ideologije in kulture individualizma in kolektivizma v moderni in sodobni družbi onemogočale združevanje principov svobode in bratstva, ki sta v resnici neločljiva. Na koncu je nadškof izrazil prepričanje, da potrebuje Trst »obdobje prepričanega in radodarnega omikanega prijateljstva, ki bi omogočilo uresničitev dolgoročnih načrtov za družbeni, gospodarski in kulturni razvoj mesta, v skladu z njegovo preteklostjo«. Ob omembi sv. Tomaža Akvinskega je nadškof sklenil homilijo z mislijo, da je najbolje živeti krepostno in misliti ambiciozno, s pogumnim in inteligentnim pogledom v prihodnost, ne da bi se preveč obremenjevali s preteklostjo in se pustili voditi od psihološke in ideološke lenobe. ob dnevu mrtvih - Še nekaj utrinkov s spominskih svečanosti »Prižgimo si lučke za vse prijatelje« Učenci in dijaki slovenskih šol obiskali grobove in spomenike padlim - Tudi organizacije in društva so polagala vence Ob skoraj vsakem spomeniku padlim, s katerim so posejani naši kraji, so se v teh dneh zvrstile spominske svečanosti. »Prižgimo si lučke za vse prijatelje,« je prejšnji petek zazvenela otroška pesem pred spomenikom padlim pri sv. Ani, ob grobu Bazoviških junakov in narodnega heroja Pinka Tomažiča. Učenci in učitelji osnovne šole Ivana Grbca - M. Gre-gorič Stepančič so se s pesmijo in recitacijami poklonili žrtvam vojne in fašističnega nasilja. Ob tej priložnosti so poklonili tudi šopek cvetja nekdanji učiteljici in kulturni delavki Devani. Podobno so storili otroci iz repen-tabrske občine. Učenci osnovne šole Alojza Gradnika in otroci vrtca Antona Fakina so obiskali grobove na domačem pokopališču in položili cvetje ob Fa-kinov grob ter ob spomenik padlim. Tudi učenci openske srednje šole Srečka Kosovela vsako leto počastijo spomin na padle v času fašizma in druge svetovne vojne z obiskom openskih spomenikov, spomenika Bazoviškim junakom in Rižarne. Tako so v petek, 30. oktobra, učenci prvih razredov v spremstvu domačinke Konstance Mikulus obiskali spomenike na openskem strelišču in vaški spomenik. Ob spomeniku Bazoviškim junakom so učenci drugih razredov prisluhnili zgodovinarju Milanu Pahorju. Učenci tretjih razredov pa so v Rižarni v spremstvu zgodovinarja Sandija Volka obudili spomin na grozote, ki so se tam dogajale v času druge svetovne vojne. S svojo spoštljivo prisotnostjo v krajih spomina in s svojim podoživljanjem pričevanj iz časa narodnoosvobodilnega boja so še enkrat dokazali, da so jim v njih izražene vrednote še vedno pri srcu. Pred spomenikom padlih pri Dom-ju sta v nedeljo zapela moški in mešani pevski zbor Kulturnega društva Fran Ven-turini, priložnostno misel pa je podal društveni predsednik Aleksander Coretti. V teh dneh so se spomnili tudi padlih v prvi svetovni vojni. Delegacija Sveta slovenskih organizacij in Slovenske skupnosti je položila venec pri spomeniku v Gropadi, kjer je priložnostno misel prebral prof. Robert Petaros. »Prva svetovna vojna je bila sicer neosnovana, a strašna, blazna, vendar ne ideološko klanje kot druga.« Govornik je spomnil, kako so »26. julija 1914 (bila je menda nedelja) ljudje v vseh naših krajih, vaseh in mestih zagledali na ulicah in vogalih hiš velike oglasne plakate, ki so pozivali vse moške do 42. leta starosti k splošni mobilizaciji. Naši fantje in možje so se le nekaj dni zatem bojevali kar na treh frontah: srbski, ruski in leto kasneje tudi italijanski, ki je bila najbolj krvava. Avstrijskega domoljubja seveda ni bilo kaj prida, slovenstvo pa je moralo biti pri vseh bolj utišano. A na primorskih tleh so se naši ljudje kot levi krčevito borili proti zemljelačnemu, irendentističnemu in imperialističnemu sosedu, ki je na soški fronti žrtvoval 600.000 mož, da si je ob vojaški in kasneje diplomatski podpori svojih zaveznikov zasužnjil 500.000 Slovencev in Hrvatov.« Hvaležna misel je šla vsem, ki so pripomogli, da lahko danes živimo kar se da svobodno. Pri Domju se je padlih spomnilo društvo Fran Venturini Gropado je obiskala delegacija SSO in Slovenske skupnosti Otroci so zapeli tudi pred spomenikom pri Sv. Ani Učenci OŠ Gradnik in otroci vrtca Antona Fakina na domačem pokopališču Nadzor nad ribiči, ribarji in gostinci Tržaška pristaniška kapitanija je zaključila štiridnevni poostren nadzor nad ribiškimi in povezanimi dejavnostmi na celotnem obalnem pasu Furlanije-Julijske krajine. Obalna straža je v glavnem preverjala, ali prodajalci na večjih in manjših tržnicah, v ribarnicah in gostilnah spoštujejo obstoječe predpise. Inšpektorji so opravili 323 kontrol, zabeležili pa so vsega skupaj 34 nepravilnosti, v glavnem povezanih z pomanjkanjem etiket in podatkov o ribah oz. školjkah. V štirih dneh so zasegli 340 kilogramov ulova in naložili denarne kazni v višini 29.300 evrov. Po nesreči v Sloveniji pridržali Tržačana V noči na torek je 51-letni voznik iz Trsta ob 1.15 na avtocesti med Kozino in Divačo izgubil oblast nad avtomobilom in trčil v odbojno ograjo, pri čemer se baje ni poškodoval. Po navedbah koprske policijske uprave je Tržačan vozil prehitro in pod vplivom alkohola (napihal je 0,63 promila). Pridržali so ga in oglobili. Telovadba za dobro počutje Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Nabrežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30. Za informacije in vpisovanja se lahko zainteresirani obrnejo na Urad za socialne storitve v Naselju sv. Mavra 124, Se-sljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. V nedeljo svečanost borcev v Kučibregu Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI sporoča, da bo v nedeljo, 8. novembra, ob 10.30 v Kučibregu pri Momjanu na Hrvaškem spominska svečanost, ki bo obeležila 65. obletnico skupnega boja partizanov italijanske, slovenske in hrvaške narodnosti v Istri. Novembra 1944 je brigada Alma Vivoda, v kateri so se rama ob rami borili borci vseh treh narodnosti, doživela hud poraz in zahtevala veliko žrtev, na katere bodo v nedeljo obnovili spomin. Istega dne bo v spomin na hude boje iz Trušk proti Kučibregu krenil Pohod prijateljstva, ki naj bi zahteval približno tri ure lažje hoje. Narečno gledališče V okviru revije Apriteatro bo narečna gledališka skupina L'armonia danes predstavila skupino Proposte teatrali z dellom I sempi qualche volta i la indovina. Začetek ob 18. uri. Pesnik Rodolfo Alonso Tržaški Pen klub prireja jutri v kavarni San Marco v Ul. Battisti srečanje z argentinskim pesnikom Rodol-fom Alonsom. Predstavili ga bodo Juan Octavio Prenz, Claudio H. Martelli in predstavnica združenja Ineruopa Marina Poretti. Srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri poteka v okviru 4. mednarodne konverence tržaškega Pen kluba. Darwinova molitev Kulturno središče Veritas bo v petek, 6. novembra, ob 18.30 predstavil knjigo Micheleja Luzzatta Darwinova molitev. Dela Laure Grusovin V galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri odprli razstavo del slikarke Laure Grusovin z naslovom Magični realizem. 1G Sreda, 4. novembra 2GG9 TRST / Tri ustvarjalne ženske, tri življenja za skupen projekt: bogatiti italijansko kreativnost in širiti njena obzorja. Trst bo v prihodnjih dneh gostil tri velika imena sodobne kreativne scene: arhitektko in oblikovalko Gae Aulenti, arhitektko in umetnico Nando Vigo ter stilistko in načrtovalko Nanni Strada. Niz »Tri življenja za projekt« prireja kulturno društvo Terredarte, ki je v prejšnjih letih priredilo že dva odmevna dogodka, razstavi, posvečeni Enzu Mariu in Ettoreju Sottsassu. Tokrat so se odločili za hommage ženskam, ki so na svojem področju nedvomno pustile neizbrisno sled. Gae Aulenti kot restavratorka pariških muzejev D'Orsay in Pompidou ali beneške palače Grassi. Nanda Vigo kot oblikovalka nekaterih luči in stojal za znamko Arredoluce, ki jih danes uvrščajo v zgodovino dizajna. Nanni Strada kot stilistka za modno hišo Max Mara (njena je bila linija Sportmax) in kot načrtovalka, ki je leta 1970 poskrbela za prvo obleko brez šivov. Prva bo Trst obiskala Nanni Strada. V petek, 6. novembra, ob 18.30 bo v dvorani Villas (Ul. Pa-strovich 5 v parku nekdanje umobolnice) sodelovala na javnem srečanju, na katerem bodo predvajali tudi video Il manto e la pelle. Naslednjega dne (ob 10. uri) bo v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni) imela predavanje, v debati pa bodo sodelovali tudi Raffaella Sgu- Plašč, ki ga je Nanni Strada narisala za zbirko Sportmax - Max Mara 1969-7G Nanni Strada bin, Beppe Finessi, Ettore Bellotti, Rossella Cuffaro in Laura Vasselli. Nanda Vigo bo 14. novembra slavi- la rojstni dan, praznovala pa ga bo v Trstu. V jutranjih urah bo predavala v Državni knjižnici (sodelovali bodo tudi Alberto Bassi, Giuliana Carbi in Gino di Maggio), v Studiu Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) pa bodo ob 19. uri predstavili video In viaggio con Nanda. ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA Nov prvenec Knjigo goriškega pisca bodo jutri predstavili v Tržaški knjigarni Matjaž Klcmsc V zakrpanih gojzarjih Včeraj danes U Kino Danes, SREDA, 4. novembra 2009 KAREL Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 8.55. Jutri, ČETRTEK, 5. novembra 2009 ZAHARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 994,5 mb raste, veter 67 km na uro, vzhodnik, severovzhodnik, burja, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. [12 Lekarne Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel roman V zakrpanih gojzarjih, prvenec goriškega pisatelja Matjaža Klemšeta. To je zgodba o življenjskih preizkušnjah, o rasti, o boju za preživetje, zgodba o uspehu. Junak romana se po hudi bolezni odpravi na planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana in dolga pot je nov izziv ter vzvod za razmišljanje. Ace Mermolja je o knjigi zapisal: »Bolezen, smrt, narava, ljubezen se zlijejo v vsakdanjost. Tudi ko je hoja še ošibljenega telesa napor, ni nikoli podvig, borba s sabo ali z goro. Hribi so ena izmed možnih človekovih pokrajin in nimajo usodnosti Klementa Juga in njegovih privržencev. Niti niso to, kar so npr. pri Dušanu Jelinčiču. Klemše se ne ukvarja s filozofskimi vprašanji. Vprašanja prihajajo med potjo, se izluščijo in zatonejo. Bistvo je hoditi in upati, da bodo, med potjo zalepljeni škornji zdržali do povratka domov.« Prva predstavitev prvenca bo v Tržaški knjigarni jutri ob 18. uri. Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. novembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Piave 2 - 040/361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040/390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040/274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040/309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. NIZ TRI ŽIVLJENJA ZA PROJEKT - Od sobote do 21. novembra Trst bo gostil tri velika imena italijanske scene Mesto bo gostilo arhitetko Gae Aulenti, stilistko Nanni Strada in oblikovalko Nando Vigo Operna akademija Križ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v Danes, 4. in jutri, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccinijeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Vstopnice: cena 10,00 evrov, prodaja eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno eno uro. H Čestitke Veliki finale so prepustili Furlan-ki Gae Aulenti, ki bo 21. novembra predavala v dvorani Villas (o njej bodo spregovorili Giovanni Fraziano, Fran-cesca Balena Arista in Fiorella Bule-gato). V večernih urah pa bo na Postaji Rogers prisluhnila koncertu saksofonista Massimiliana Donnonellija. (pd) Dragi DENIS, okrogla leta danes slaviš in 40 poljubčkov od vseh nas dobiš. Vse najboljše ti želimo, na fešti se dobimo in...sedaj izmislisi kar ti naprej rimo! Vsi prijatelji. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestersko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 22.30 »Up - 3D«; 20.00 »Baaria«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Capitalism: A love story«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 21.15, 22.15 »Michael Jackon's This is it«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.15 »Amore 14«; 16.00, 18.00, 20.00 »Nel paese delle creature sel-vagge«; 16.30, 20.00, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingan-nare il diavolo«; 18.50 »Oggi spo-si«; 16.00, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 22.10 »Brueno«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10 »Up -3D«; 22.00 »Bastardi senza gloria«. FELLINI - 16.15, 21.45 »La battaglia dei tre regni«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Trilli e il tesoro perduto«; 20.20 »Up«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 22.00 »Oggi sposi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus -L'uomo che voleva ingannare il diavolo«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Moja grška avantura«; 17.40, 22.10 »Michael Jackson - This is it«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Žaga VI«; 17.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Michael Jackson - This is it«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Amore 14«; Dvorana 3: 16.10, 17.45, 20.45 »Nel paese delle creature selvagge«; 19.20, 22.20 »Brueno«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »Il nastro bianco«; 22.00 »Ba-stardi senza gloria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jac-kon's This is it«; Dvorana 2: 17.45 »Up«; 20.10, 22.10 »Julie & Julia«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva in-gannare il diavolo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Amore 14«; Dvorana 5: 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«. KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. [H Osmice JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 21. Tel. 040 - 229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Tel. 040-208375. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! Loterija B. novembra 2GG9 Bari 87 2G 2B 2 B7 Cagliari 24 5G 17 82 8G Firence 28 6G 75 54 8G Genova 56 B7 B 49 1G Milan 78 14 B9 49 85 Neapelj 82 B7 B9 5B 28 Palermo 11 B9 76 8G 1G Rim BB 4B 22 B B2 Turin 14 5 87 2G B5 Benetke 77 9 1 4 B1 Nazionale 45 7B 74 56 B7 Super Enalotto Št. 1B2 22 35 44 66 71 aa jolly 76 Nagradni sklad 3.763.756,97 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 81.454.277,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 25 dobitnikov s 5 točkami 22.582,55 € 3.227 dobitnikov s 4 točkami 174,94 € 73.852 dobitnikov s 3 točkami 15,28 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 19 dobitnikov s 4 točkami 17.494,GG C 327 dobitnikov s 3 točkami 1.528/GG C 4.732 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG C 28.937 dobitnikov z 1 točko 1G/GG C 63.401 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C /— Sklad Mitja Čuk ^fsvoii 30-letnici danes 4.11.2009 ob 19. uri v župnijsko cerkev na Opcinah, kjer se bomo spomnili malega Mitje S peto mašo bo sodeloval dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Sceka. v petek 6.11.2009 V dvorano ZKB na Opčinah: ob 10.30 otroški čarodej Jole Cole za vrtce in osnovno šolo ob 16.00 odprtje dokumentarne razstave o delovanju Sklada-nastopila bosta Moški pevski zbor Tabor in glasbena skupina Upnska mularija H Prireditve OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi danes, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccini-jeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripco-vich. Predstava traja približno 1 uro. SKLAD MITJA ČUK: Ob 30. obletnici smrti se bomo spomnili malega Mitje pri maši, danes, 4. novembra, ob 19. uri, v domači župnijski cerkvi na Opčinah. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Svoj posebni blagoslov je poslal tudi kardinal Carlo Maria Martini. Toplo vabljeni vsi, ki ste imeli Mitjo radi in vsi, ki verjamete v delovanje Sklada Mitja Čuk in ga podpirate. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage fotografa Petra Cvelbarja. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Mladinskega centra Podlaga v Sežani do petka, 6. novembra. Razstava je odprta od ponedeljka do četrtka od 12. do 18. ure in v petkih od 16. do 22. ure. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvoma Musica senza frontiere in KRr rom Briščiki ter ob podpori Pokrajine Trst, vabi v sklopu prireditev ob »Svetovnem pohodu za mir« v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 v prostore KRr rom Brišči-ki (Briščiki, 77) na koncert iz niza rdriaticfestival 2009 »Stories tales about animals and woods« - izvaja Michele Veronese (keltska harfa). SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN-OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabita v soboto, 14. novembra, ob 18. uri na baklado v spomin na vse vaščane, ki so preminuli za rakom. Sodelujejo: Otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina in Pevski zbor združenja staršev Romjan-Ronke. Start baklade izpred galerije Škerk v Trnovci. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki so zboleli za rakom. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 15. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šem-polaju na kulturni večer »Od ljubezni... do ljubezni«, ki ga bosta oblikovali Moška pevska in dramska skupina Kraški dom iz Repna. H3 Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRUT nudi svojim članom sprostit-veno masažo za dobro počutje. Dodatne informacije in prijava na sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. KRUT obvešča članstvo, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo ob četrtkih popoldne. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Na-brežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30, od 26. oktobra 2009 dalje. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Urad za socialne storitve v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. PILATES - skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren v Boljuncu obvešča, da je vadba pilatesa in telovadbe, ki poteka v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini, začasno prekinjena. Spet se bomo srečali v polovici januarja 2010, dan in urnik bomo pravočasno sporočili. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 913), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 040-6758020 ali 348-4729825. KRUT sporoča, da bo tečaj 2. stopnje »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« začel danes, 4. novembra, ob 17.45. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti danes, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 4., in 11. novembra: »Igrajmo se s plastiko«, »Igrajmo se s pašto«; 6. in 13. novembra: »Igrajmo se s kartonom«, »Igrajmo se z barvami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od 8. do 13. ure. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martino-vanje. Sprehodili se bomo od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacijskih obveznosti prosimo, da se javite do danes. 4. novembra, na telefon: 040226283 Viktor ali 040-200782 Franko. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od danes, 4., do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje danes, 4. in v četrtek, 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo danes, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. SZSO-TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTI-NJE obveščajo, da bo skavtska trgovina odprta danes, 4. novembra, od 18. do 19. ure na Ul. Risorta 3. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizaci- TRST jami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 0402171189 ali 347-5292058. POKRAJINSKI ODBOR VZPI ANPI vabi ob svetovnem pohodu za mir in nenasilje v petek, 6. novembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert »Maledetta la guerra«. Pesmi izvajajo Ornella Serafini, Martina Feri in Andrea Zullian. Na kitaro spremlja Sergio Giangaspero, pokrovitelj Tržaška pokrajina. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces individualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Tren-tu, član Sima (italijanskega združenja antropozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchiori z antro-pozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040360072. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolico Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpisovanja sprejemamo do sobote, 7. novembra, na tel. št. 347-0410542. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje domačinov Biserke Cesar in Davida Kralja »Tisoč in ena noč v Namibiji« v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. V SOBOTO, 7. novembra, bo Skupina 85 priredila Tomizzovo pot po romanu Mladoporočenca iz ulice Rossetti. Zbirališče ob 14.30 v Trgu Oberdan, pod arkadami Deželne palače. Vodita Stella Rasman in Pa-trizia Vascotto. Vstop je prost. Sprehod traja približno 2 uri in pol. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite ob priliki sejma ali na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 328-4559414, info@mela-nieklein.org. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na družabni večer v soboto, 14. novembra, ob 19.uri, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v Ricmanjih. Postregli vam bomo z okusno večerjo, glasbo v živo in zabavo. Rok prijave zapade v nedeljo, 8. novembra. Za naknadne informacije in prijave lahko pokličite v večernih urah na tel. št. 347-4481432. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 9. novembra. Gost večera bo Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Z njim se bo pogovarjala časnikarka Večera Darka Zvonar Predan. Pred začetkom srečanja bo odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Tri desetletja izrazov Drage. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja izmena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040209873. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpi-si Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.: 347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. SPDT IN MLADINSKI ODSEK prirejata v nedeljo, 15. novembra, martinovanje v Gabrjah za člane, družine in prijatelje. Zbirališče ob 9.00 pri vodnjaku v Gabrjah. 3-urni pohod proti Cerje; sledila bo družabnost in kosilo v priredbi KD Skala-Gabrje. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite na 040-220155 (Li-vio), 348-7757442 (Laura) ali na mladinski@spdt.org. Vabljeni!! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). 30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 347-4481432 - Anna za Breg in Milje, 346-5231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repenta-bor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@libero.it. Sreda, 4. novembra 2009 SI Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo fiksno mesečno izplačilo plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM zazidljivo zemljišče na Opčinah za enostanovanjsko hišo v centru Opčin. Tel. št.: 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 349-6349037. IŠČEM DELO kot varuška dojenčka, tudi z zdravstvenimi problemi. Tel. 333-6802172. IŠČEMO UČITELJA ANGLEŠČINE da bi prišel v Zgonik enkrat tedensko za štiri odrasle. Tel. št.: 328-4253103 ali 349-6768192. KUPIM štiri zimske gume za polo, po možnosti po ugodni ceni. Tel. 040229335. NA PROSEKU dajem v najem stanovanje. Za informacije pokličite na tel. št.: 345-2721826 ali 328-9413919. PRODAM po ugodni ceni trisedežni divan (1,90 m) iz usnja v temnordeči barvi. Tel. 338-3999360. PRODAM po zelo ugodni ceni šivalni stroj znamke keiser 6.610, komplet z vsemi pripomočki. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-413429. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 3283178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE na Opčinah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM dvajset nosilnih opor za opaže (punte). Cena: 120,00 evrov. Tel. 040-415336. PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540. PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040229404 v večernih urah. V PREČNIKU dajemo v najem popolnoma opremljeno majhno stanovanje, neodvisno, primerno za eno ali dve osebi. Tel. 338-9714161. Prispevki V spomin na pokojnega očeta Dina Vernija daruje hčerka Loredana 300,00 evrov za SK Devin. V počastitev spomina Loredaninega očeta Dina Vernija daruje družina Mozan 50,00 evrov za SK Devin. Namesto cvetja in v spomin na Lore-daninega očeta Dina Vernija darujejo Elder, Erika P., Nadja, Grazia, Dario, Erika U., 60,00 evrov za SK Devin. V spomin na mamo Milko ob njenem rojstnem dnevu daruje hči Wilma 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB pri Sv. Ani. Namesto cvetja na grob Stanka Blaži-ne darujeta Stana in Ninko Lazar 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na dragega moža Steliota Krmeca, ki bi danes praznoval 80. letnico rojstva, daruje žena Palmira 100,00 evrov za Skupnost družina Onlus. V spomin na pokojne starše daruje Edi z družino 50,00 evrov za cerkev na Jezeru in 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. 12 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / NATEČAJ VICTOR DE SABATA - Marko Ozbič z drugo nagrado dokazal svoje dirigentsko znanje Dirigent pred orkestrom je kot bikoborec, ko stopi v areno Eliana De Sabata o pomenu tržaškega tekmovanja za mlade dirigente Tržaški dirigent Marko Ozbič je s svojimi poklicnimi dosežki, s katerimi se je uveljavil na mednarodni glasbeni sceni, že večkrat doživel precejšnjo pozornost javnosti. Pred kratkim se je zaključilo njegovo sodelovanje z gledališčem San Carlo v Neaplju, kjer je bil več let vodja opernega zbora. Dejaven glasbenik si očitno ni privoščil daljšega premora, saj je v soboto osvojil drugo nagrado na natečaju za mlade dirigente Victor de Sabata. Po strogi selekciji šestnajstih kandidatov so predstavniki prestižnih gledaliških in glasbenih ustanov določili, da ne bodo podelili prve nagrade, zato je zelo dobra uvrstitev avtomatično postala najvišje priznanje te prve izvedbe. Tekmovalce so ocenjevali umetniški vodja Londonskega filharmoničnega orkestra Timothy Walker, organizacijski direktor norveškega simfoničnega orkestra iz Trondheima Roar Leinan, dirigent Niksa Bareza, akademik Svete Cecilije Renato Zanettovich, umetniški vodja operne hiše v Cincinnatiju Evans Mira-geas, glasbeni asistent umetniškega vodstva gledališča Alla Scala Paolo Gavaz-zeni in še umetniški vodja gledališča Verdi v Trstu Umberto Fanni. Ozbič je za natečaj izvedel na straneh Primorskega dnevnika, ki ga redno prebira kljub temu, da živi v tujini. Izziv ga je zamikal, zato je takoj poslal video gradivo in življenjepis, na podlagi katerih je komisija izbrala kandidate. Od razglasitve imen tekmovalcev do dneva nastopa je bila pot precej naporna, saj so dirigenti imeli le dva tedna intenzivnega študija za pripravo trodelnega programa. V prvi, izločilni selekciji je Ozbič vadil z orkestrom koncert v d Igorja Stravinskega; ko se je število kandidatov zreduciralo na polovico, pa je v polfinalnem delu prepričal žirijo s poglobljenim poznavanjem Schumannove prve simfonije in z izkušenim pristopom k operni govorici v ariji iz Puccinijeve opere Boheme. Z uvrstitvijo v finale je lahko pokazal še izvrstno obvladanje klasičnega stila pri Haydnovi simfoniji št.104 in neobičajni pogled na obširno skladbo Slike z razstave Modesta Musorgskega. Po dolgoletnih izkušnjah z vodenjem profesionalnih zborov si dirigent zdaj želi nove izzive na simfoničnem področju in nagrada je potrdila, da so časi zreli za tovrstni razvoj njegove kariere. Orkester gledališča Verdi je od torka do sobote prestal zahtevno in utrudljivo preizkušnjo sodelovanja z vsemi tekmovalci, ob koncu pa so tudi orke-stranti lahko izrazili svoje mnenje in podelili posebno nagrado moskovski dirigentki Alyi Joffe. Tekmovalnim nastopom so v dvorani Tripcovich ob žiriji sledili tudi glasbeniki, navdušenci in otroka legendarnega tržaškega dirigenta, kateremu je tekmovanje posvečeno, Elio in Eliana De Sabata. Gospa Eliana je izrazila zadovoljstvo nad celotno pobudo, ki ovrednoti talent mladih, zaslužnih dirigentov: »Zdi se mi zelo pomembno, da smo lahko ponudili to redko priložnost mladim, ki imajo za seboj resne poklicne izkušnje in se lahko soočajo z orkestrom z zrelim pristopom. S tem tekmovanjem želimo zabeležiti konkretne rezultate. Najpomembnejša nagrada ni namreč denar, temveč prirejanje koncertov, ki jih bo najbolje uvrščeni kandidat lahko izvedel v pomembnih ustanovah, ki sodelujejo pri tem projektu.« Gospa De Sabata nam je tudi razkrila, katere morajo biti lastnosti idealnega dediča njenega očeta: »Disciplina je prva, najnujnejša vrlina in hkrati pravilo, predvsem v odnosu do samega sebe. Dirigent mora organizirati v sebi kompleksnost partiture, ki povezuje različne instrumente in s tem, vsakič znova preizkušati lastno pripravljenost. Razlika med dirigentom in drugimi interpreti je ravno v tem, da imajo slednji doma svoja glasbila, na katerih lahko dan za dnem eksperimentirajo in utrjujejo najbolj učinkovite prijeme, dirigent pa lahko preveri učinkovitost svojih idej le, ko stopi pred orkester in mora upati, da bo lahko imel z njim dovolj vaj. Otroci instrumentalistov navadno stopajo po sledovih staršev, ker rastejo v stiku z zvokom instrumenta, otroci dirigentov pa poslušajo tišino, skrivnostno značilnost te prečudovite umetnosti. Stopiti na dirigentski oder je Marko Ozbič (levo) je z drugo nagrado (prve niso podelili) dokazal svoje dirigentsko znanje, nad katerim je bila navdušena tudi Eliana De Sabata, hči slavnega dirigenta Victorja velika preizkušnja, saj se vse misli, analize, podobe lahko ojačijo ali zrušijo v trenutku, ko postanejo zvok. Dirigent ima pred sabo profesionalce, ki morajo udejanjati njegove ideje, za seboj pa publiko, ki jo mora prevzeti in še kritike, ki bodo odprli debato o opravljenem delu. Ko dirigent stopi pred orkester, je kot bikoborec, ki vstopi v areno.« Rossana Paliaga LITERATURA - Prevodi Mozetičeva dela v več svetovnih jezikih PISA - Brane Mozetič te dni beleži prav poseben uspeh. Nove prevode njegovih del so predstavili v treh evropskih mestih - Brnu, Barceloni in Pisi. Poleg prevodov romana Angeli v češčino, pesniške zbirke Metulji v italijanščino in izbora pesmi iz Banalij v katalonščino so njegova dela že dalj časa dostopna v številnih svetovnih jezikih. Prevod Mozetičevega romana Angeli (Andele) so v Brnu predstavili v sklopu queer festivala Mezipatra. Roman je v če-ščino prevedel Pater Mainuš, izdala pa založba Vetrne Mlyny. V Barceloni pa so predstavili tudi izbrane pesmi iz Mozeti-čeve zbirke Banalije (Banalitats), ki jih je v katalonščino prevedla Simona Škrabec. Mozetičeve pesmi so izšle v okviru ugledne zbirke španske in prevodne poezije Cafe Central, ki letos beleži petindvajsetletnico obstoja. O knjigi sta spregovorila urednik Antoni Clapes in pesnik in prevajalec Victor Obiols. Te dni je v Pisi izšla tudi Mozetičeva pesniška zbirka Metulji (Farfalle). Za ugledno italijansko založbo ETS jo je prevedla Jolka Milič, je sporočil literat. CELOVEC - Rizzijeva nagrada SPZ in ZSO Letošnji dobitnik kulturni center na celovški univerzi Unikum CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem bosta letošnjo Rizzijevo nagrado podelila kulturnemu centru UNIKUM na celovški univerzi. Nagrado bodo podelili že sedmič, UNIKUM pa jo bo prejel predvsem zato, ker se temeljito razlikuje od običajne koro- Umetniški vodja Unikoma Gerhard Pilgram (levo) in poslovodja Emil Krištof j.puch FESTIVAL IPERPORTI - Neobičajna predstavitev knjige ške kulturne podobe, je poudaril poslovodja SPZ Janko Malle. Ob tem je še posebej izpostavil, da ima v delovanju centra svoje pomembno mestu tudi slovenščina. Prvo Rizzijevo nagrado sta SPZ in ZSO podelila pred 17 leti, poimenovana pa je po nemško govorečemu koroškemu humanistu, duhovniku, pisatelju in novinarju Vinzenzu Rizziju (1816 - 1856), ki se je ofenzivno zavzel za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji. Doslej so jo prejeli bivša glavna urednica cerkvenega lista krške škofije »Kärntner Kirchenzeitung« Maria Halmer, nato -skupno - avtorji Helmut Scharf, Robert Saxer in Peter Gstettner, nadalje strokovnjak za izobraževalne vede na celovški univerzi Dietmar Larcher, dolgoletna manjšinska govornica Zelenih Terezija Stojsic skupaj z zgodovinarjem celovške univerze Karlom Stuhlpfarrerjem, lani pa nemško govoreči odvetnik Sepp Brugger za uspešen (pravni) boj za ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Rizzijeva nagrada je namenjena zaslužnim osebam, ki delujejo v prid sporazumevanju in sožitju in ki s svojimi zgledi nakažejo, kako naj bi uveljavljali jezikovne pravice kot del temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Letošnjo Rizzijevo nagrado bodo celovškemu UNIKUM-u podelili na posebni slovesnosti v ponedeljek, 23. novembra, v k&k-centru v Šentjanžu v Ro-žu. Kulturni spored ob podelitvi nagrade bodo pod dvojezičnim geslom »Kein schöner Rand/ Ta hiša je moja« oblikovali Dietmar Pickl, Primus Sitter, Stefan Gfrerrer in Emil Krištof. Slednji je tudi poslovodja UNIKUM-a. V pogovoru za Primorski dnevnik je Krištof dejal, da kulturno društvo univerze v Celovcu z veseljem sprejema Riz-zijevo nagrado za svoje medkulturno ustvarjanje in povezovanje ljudi na tro-meji med Koroško, Slovenijo in Furlani-jo. »Priznanje potrjuje, da je UNIKUM po ustanovitvi leta 1986 ubral pravo kultur-no-politično pot in globoko zaoral v trdo koroško kulturno ledino,« je še pristavil koroški Slovenec Emil Krištof. (I.L.) Roman o fašistu Emiliu Z. Pietro Spirito je v svoj najnovejši roman Il bene che resta vpletel rokopis tržaškega fašista, obsojenega na večletno zaporno kazen V sklopu literarnega festivala Iperporti, ki je prejšnji teden potekal v Trstu, so v kavarni San Marco priredili tudi predstavitev romana Il bene che resta. Napisal ga je novinar dnevnika Il Piccolo Pietro Spirito, tudi avtor romanov Le indemoniate di Verzegnis, Speravamo di piu (s katerim je bil med finalisti nagrade Strega) in Un corpo sul fondo. Predstavitev je potekala po neobičajnem scenariju. Pietro Spirito je sedel za pisalni stroj ter začel pripovedovati genezo romana; kako je v starinarni našel rokopis, v katerem je Emilo Z. opisoval svoje življenje fašističnega borca, povojno obsodbo zaradi kriminalnih dejanj, ki jih je zagrešil za časa Salojske republike, večletno zaprtje, beg iz zapora. Tržaškemu fašistu je glas posodil igralec Alessandro Mizzi, ki je občinstvu prebral več odlomkov iz romana, tako da je predstavitev potekala v obliki dialoga med avtorjem in »njegovim« junakom. Pietro Spirito je roman Il bene che resta zgradil na podlagi omenjenega rokopisa, literarno pripoved pa obogatil s fiktivno zgodbo, ki jo v svojih pismih pripoveduje upokojeni tržaški profesor. Realna (ali vsaj verodostojno zapisana) biografija se tako prepleta s fikcijo, realni junaki s tistimi, ki so sad Spiritove fantazije. V knjigi srečamo tako tudi nekatere ženske like: tudi z njihovo pomočjo se avtor sprašuje o neizogibnosti slabega ...in o »dobrem, ki ostane«. (pd) Pietro Spirito je »igral« pisatelja ... kroma / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 13 evropska unija - Po dolgem oklevanju in postavljanju pogojev Češki predsednik Klaus naposled podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe Evropski voditelji zadovoljni - Nova pogodba povezave bo predvidoma začela veljati 1. decembra PRAGA - Potem ko je češko ustavno sodišče včeraj odločilo, da je Liz-bonska pogodba v celoti skladna s češko ustavo, je predsednik Vaclav Klaus sporočil, da je ob 15. uri podpisal ratifikacijo nove pogodbe EU in tako zaključil ratifikacijski postopek na Češkem. Klaus je obenem omogočil uveljavitev Lizbonske pogodbe. Klaus je tako postal zadnji evropski voditelj, ki je podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Nova pogodba EU bo lahko v celotni EU začela veljati, ko bo vseh 27 držav članic v Rimu deponiralo ratifikacijske dokumente, in sicer prvi dan naslednjega meseca. Po včerajšnjem Klausovem podpisu je verjetno, da bo pogodba uveljavljena 1. decembra. Na novinarski konferenci, na kateri je obelodanil svoj težko pričakovani podpis, je Klaus sicer znova ocenil, da bo Češka z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe prenehala biti suverena država. Predsednik je tudi kritiziral razsodbo češkega ustavnega sodišča. Vaclav Klaus ansa "Odločitev ustavnega sodišča sem pričakoval in jo spoštujem, čeprav se z njeno vsebino in utemeljitvijo načeloma ne strinjam," je dejal in dodal, da razsodba "ni nevtralna pravna analiza, ampak pristranska politična obramba Lizbon-ske pogodbe s strani njenih privržencev". Češki parlament je Lizbonsko pogodbo sicer potrdil že pred meseci, a je nato konec septembra skupina 17 evro-skeptičnih senatorjev vložila pobudo za presojo skladnosti pogodbe s češko ustavo. To je bilo že drugič, da je češko ustavno sodišče presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe s češko zakonodajo, obakrat - tako včeraj kot že tudi novembra lani - pa je razsodilo, da je pogodba v skladu z ustavo. Klaus je sprva vztrajal, da ratifi-kacijske listine ne bo podpisal, dokler se o pogodbi na ponovnem referendumu ne bodo izrekli Irci. Tik pred irsko potrditvijo Lizbonske pogodbe 2. oktobra je sledila že omenjena pobuda za presojo ustavnosti in Klaus je napovedal, da bo s podpisom čakal do odločitve ustavnega sodišča. Vmes je evroskeptični češki predsednik postavil še eno zahtevo. Vztrajal je, da mora biti Češka izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe, češ da bi lahko na podlagi listine prišlo do vračanja premoženja, ki je bilo z Beneševimi dekreti po drugi svetovni vojni odvzeto Su-detskim Nemcem. Evropski voditelji so na srečanju pretekli četrtek in petek v Bruslju Klausovi zahtevi ugodili. Češka naj bi bila tako podobno kot Poljska in Velika Britanija izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah. Omenjeni državi sta sicer izvzetje dosegli v času pogajanj o pogodbi. Češki predsednik je po sprejetju sklepa na vrhu EU obljubil, da za svoj podpis pod pogodbo ne bo postavljal nobenih pogojev več. In to obljubo je včeraj tudi izpolnil. Iz tujine so takoj prišli odzivi na ratifikacijo Lizbonske pogodbe na Češkem. Švedsko predsedstvo EU je sporočilo, da bo ratifikacija pogodbe na Češkem omogočila, da bo unija postala "bolj demokratična". Švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob tem sporočil, da bo z državami članicami unije "zdaj začel pogovore" o novem predsedniku EU in novem visokem predstavniku za zunanjo in varnostno politiko, ki ju predvideva Lizbonska pogodba. Rein-feldt bo v kratkem sklical tudi izredni vrh EU, na katerem bodo voditelji razpravljali o kandidatih za omenjena položaja. Češko ratifikacijo Lizbonske po- godbe je v Washingtonu pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kot je dejal, je bila s tem odstranjena še "zadnja ovira" na poti k uveljavitvi nove evropske pogodbe. Zadovoljstvo ob ratifikaciji je izrazil tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. "Zdaj so odstranjene vse ovire za takojšnjo uveljavitev pogodbe, ki bo za EU odprla novo ero," je sporočil Solana. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v govoru v ameriškem kongresu dejala, da bo EU z novo pogodbo "postala močnejša in bolj sposobna ukrepati in tako močan in zanesljiv partner za ZDA". "Na podlagi tega lahko zgradimo stabilna partnerstva z drugimi, predvsem z Rusijo, Kitajsko in Indijo," je dodala. Na Klausov podpis Lizbonske pogodbe se je odzval tudi britanski premier Gordon Brown in ga označil za "pomemben in zgodovinski korak za vso Evropo. (STA) zda - Po srečanju s predsednikom Obamo je nemška kanclerka nastopila pred kongresniki Merklova v ameriškem kongresu o zgodovini in podnebnih spremembah WASHINGTON - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo doživela prisrčen sprejem v ameriškem kongresu, kjer je opisala novejšo nemško zgodovino od nacizma naprej, predvsem pa pozvala kongres k sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam. Pred govorom v kongresu se je Oba-ma Merklovi zahvalil za nemške žrtve v Afganistanu. Nemčijo je označil za izjemno trdnega zaveznika, Merklovo pa za izjemno trdno voditeljico, še posebej na področju boja proti podnebnim spremembam. Nemška kanclerka, ki je pred tednom dni začela drugi mandat na čelu vlade, pa je poudarila, da želi obisk izkoristiti za izraz hvaležnosti podpori ZDA v procesu, ki je pripeljal do ponovne združitve Nemčije. Nemčija letos praznuje 20. obletnico padca berlinskega zidu, ki je vzhodne Nemce, med katerimi je bila tudi kanclerka, ponovno združila z zahodnimi v skupno državo Zvezno republiko Nemčijo. Merklova se je po glasnem aplavzu članov obeh domov ameriškega kongresa in članov Obamovega kabineta spomnila nekdanjega predsednika zahodne Nemčije Konrada Adenauerja, ki je bil pred njo leta 1957 doslej edini nemški voditelj z govorom, sicer pred obema domovoma ameriškega kongresa posebej. Poudarila je, da je bila takrat otrok v Nemški demokratični republiki, ki ni bila svobodna, izrazila svoje sanje o Ameriki kot deželi svobode, pozabila pa ni omeniti niti zločinov nacizma. Dejala je, da ne bo nikoli pozabila, koliko Nemčija dolguje ZDA, v nadaljevanju pa poudarjala posebno partnerstvo med ZDA in Evropo, ki delita vrednote. "Kljub nekaterim razlikam v preteklosti, ZDA ne bodo nikoli imele boljšega zaveznika, kot je Evropa in obratno," je dejala Merklova. Nemška kanclerka je priznala, da je veliko ljudi strah globalizacije, vendar pa naj bi bila naloga politikov ljudi prepričati, da gre za veliko priložnost za vse. "Glo-balizacija nas sili v sodelovanje, alternativa pa je zapiranje pred drugimi, kar bo prineslo osamo in bedo," je dejala Merklova. Kongresnike je navdušila z zagotovilom, da Nemčija ne bo tolerirala jedrskega orožja v Iranu in da je pripravljena še zaostriti gospodarske sankcije proti islamski republiki. Največji aplavz si je prislužila, ko je dejala, da se glede varnosti Izraela ne bo pogajala in da vsak, ki ogroža Izrael ogroža ves svobodni svet. Glede boja proti terorizmu je poudarila pomen sodelovanja in partnerstva ter dejala, da je Nemčija v Afganistanu pripravljena prev- zeti svojo odgovornost. Dotaknila se je tudi svetovne finančne in gospodarske krize. "Če smo se kaj naučili iz pretekle krize je to, da globalizi-rana ekonomija potrebuje globalni red, okvir pravil brez katerega bomo tvegali zlorabo svobode in stabilnosti," je poudarila Merklova. Kongres sicer še vedno ni potrdil predlaganih reform regulacij finančnega sistema, kakor tudi ne ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, o čemer je govorila v nadaljevanju. Boj proti podnebnim spremembam je označila za enega od velikih izzivov, ki ga je potrebno rešiti v 21. stoletju. Poudarila je, da je potrebno porušiti zid, ki preprečuje ohranitev življenja, ki ga poznamo. Opisala je posledice podnebnih sprememb, kot je dvig gladine morja, taljenje ledu in begunce v Afriki zaradi pomanjkanja hrane. Izrazila je veselje, da Obama skupaj s kongresom razume, da je boj proti podnebnim spremembam pomembna naloga in poudarila, da je na decembrski podnebni konferenci v Koebenhavnu potrebno doseči soglasje o tem, da rast glo- Angela Merkel govori v kongresu ansa balne temperature ne sme preseči dveh stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo. Merklova je poudarila, da je potrebno sprejeti mednarodno zavezujoče cilje in dejala, da je zanemarjanje znanosti neodgovorno tako z vidika zaščite okolja kot z vidika tehnološkega razvoja. Te besede so na noge dvignile demokrate, za njimi pa so malce zaploskali tudi republikanci, ki ovirajo sprejetje potrebnega zakona proti podnebnim spremembam z utemeljitvijo, da bo to škodilo ameriškemu gospodarstvu in zato še vedno zahtevajo več znanstvenih dokazov o človeški odgovornosti za podnebne spremembe. Republikanci so pokazali malce več navdušenja, ko je Merklova povedala, da brez držav, kot so Indija in Kitajska, ne bo mogoče doseči napredka, vendar pa je takoj nato izrazila prepričanje, da bosta ZDA in EU s svojimi vodstvenimi sposobnostmi pomagali prepričati tudi druge, da se pridružijo in "porušijo zdi, ki nas loči od prihodnosti". Merklo-va je je na koncu izrazila prepričanje, da bodo kljub oviram, kot je sebičnost, skupaj našli moč, da ta zid porušijo. (STA) francija Umrl antropolog Claude Levi-Strauss PARIZ - V starosti 100 let je v Parizu umrl priznani francoski antropolog Claude Levi-Strauss, za mnoge oče moderne antropologije. Bil je eden najvplivnejših francoskih intelektualcev 20. stoletja. Pomembno je vplival na več generacij antropologov. Umrl je v petek, pokopali so ga v Lignerollesu v Bretanji na severu Francije. Novico je včeraj sporočil Philippe Descola, vodja oddelka za antropologijo na raziskovalnem inštitutu College de France. Levi-Strauss je preoblikoval področje antropologije in vanjo med drugim uvedel koncept strukturalizma - koncepte o splošnih vzorcih obnašanja in mišljenja, še posebej mitov, v širokem spektru družboslovnih znanosti. Strukturalizem, definiran kot iskanje vzorcev mišljenja v vseh oblikah človeške aktivnosti, je primerjal formalne odnose med posameznimi elementi v danem sistemu. (STA) afganistan - Novi-stari predsednik predstavil svoj program Karzaj: Drugi krog volitev bi bil boljši Talibani: Preklic balotaže je naša zmaga KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj izjavil, da bi bilo za Afganistan bolje, če bi v ponedeljek odpovedani drugi krog predsedniških volitev potekal. Ob tem je obžaloval umik svojega nesojenega izzivalca Abdulaha Abdulaha iz volilne tekme. Afganistanska volilna komisija je v ponedeljek odpovedala za soboto predvideni drugi krog volitev, saj se je Abdulah v nedeljo odločil, da zaradi neprimernega ravnanja afganistanske vlade in po njegovih trditvah sporne volilne komisije izstopi iz volilnega boja. Ob tem je volilna komisija Kar-zaja tudi razglasila za zmagovalca volitev, ki so potekale 20. avgusta. "Upali smo. Za našo državo, za demokratični proces in za nas bi bilo bolje, če bi naš brat Abdulah sodeloval v drugem krogu volitev in bi drugi krog volitev potekal. To smo si želeli," je izjavil Karzaj, ki bo v skladu s ponedeljkovo odločitvijo volilne Hamid Karzaj ansa komisije na čelu Afganistana še prihodnjih pet let. Karzaj je tudi obljubil, da bo "izkoreninil madež" korupcije v Afganistanu. "Afganistan je korupcija očrnila. Našo vlado je korupcija očrnila. Z vsemi možnimi močmi si bomo prizadevali izkoreniniti ta madež," je dodal. K okrepitvi prizadevanj za izkoreninjenju korupcije je Karzaja v ponedeljek v telefonskem pogovoru pozval ameriški predsednik Barack Obama, ki je ob čestitki Karzaju za novi mandat tudi pozval k "novemu poglavju" v sodelovanju med Afganistanom in ZDA. Novi-stari afganistanski predsednik se je tudi izrekel za "sodelovanje ljudi z vseh koncev države" v njegovi vladi. Kot je pojasnil, bo v svojo vlado sprejel kogarkoli iz opozicije, saj si želi "vlade narodnega sodelovanja". Karzajev nesojeni izzivalec Abdulah je sodelovanje s predsednikom sicer zavrnil, sta se pa zasebno pogajala o morebitnih ministrskih stolčkih in o tem, kako bi lahko v program vlade vključili Abdulahovo platformo. Karzaj je tudi ponudil oljčno vejico talibanskim "bratom" in jih pozval, naj "se vrnejo domov". "Naše ta-libanske brate pozivamo, naj pridejo domov in objamejo svojo deželo," je poudaril Karzaj. Talibanski uporniki so sicer sporočili, da odpovedani drugi krog dokazuje, da so bila njihova prizadevanja z grožnjami in na- padi, da volitve spodletijo, uspešna. V izjavi, objavljeni na talibanski spletni strani, so zapisali, da "so bili naši pogumni mudžahedini sposobni prekiniti celoten proces". Navedli so tudi, da njihov nedavni napad na gostišče, v katerem so prebivali uslužbenci Združeni narodov, dokazuje, da "niti ti niso varni v Kabulu". Uporniki so nato objavili tudi sporočilo, v katerem so Karzaja označili za "predsednika lutko", zahodne sile pa obtožili, da so te odločile, da drugi krog odpade. "Odpoved drugega kroga je pokazala, da se odločitve o Afganistanu sprejema v Washing-tonu in Londonu, predstavlja pa v Ka-bulu," so zapisali talibani. "Kar preseneča je, da so pred dvema tednoma trdili, da je bil predsednik lutka Hamid Karzaj vpleten v volilne prevare, sedaj, ko je na podlagi istih prevar izvoljen kot predsednik, pa sta mu Washington in London takoj poslala čestitke". (STA) 1 4 Sreda, 4. novembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu MORARO - Iz obrata za kompostiranje se v poletnih mesecih širi neprijeten vonj Prebivalce bodo rešili problema smradu Pokrajina in občine urgirale pri podjetju Iris, ki bo do decembra izdelalo tehnično analizo Prebivalce Morara, Mariana, Fare in Šlovrenca bodo rešili smradu, ki se širi iz kompostarne v Moraru. Pokrajinsko podjetje za javne storitve Iris, ki upravlja obrat za predelavo organskih odpadkov, bo namreč do prihodnjega poletja poskrbelo za rešitev problema, s katerim se prebivalci omenjenih občin srečujejo predvsem v poletnih mesecih. Sklep je bil sprejet na srečanju, ki je potekalo včeraj na sedežu goriške pokrajine, kjer so se srečali pokrajinska odbornica Mara Černic, pokrajinski funkcionar Flavio Gabrielcig, podžupan občine Mariano Lucio Fedele, podžupan iz Morara Umberto Colombo, podžupan iz Fare Stefano Vio, župan iz Šlovrenca Enzo Clocchiatti, direktor okoljskih služb podjetja za javne storitve IRIS Donato Catano, Andrea Va-lantig z goriškega zdravstvenega podjetja ter Ettore Salvanio in Franco Sturzi z agencije ARPA. »Čeprav je podjetje Iris že poskrbelo za namestitev filtrov in je ogradilo napravo za kompostiranje na treh straneh, to še ni zadostovalo. Poleti, ko so temperature višje, se z vetrom širi smrad, nad katerim se pritožujejo prebivalci iz zaselka Corona v Marianu, iz Šlovrenca, Morara in iz Fare,« je povedala pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic in nadaljevala: »Problem je treba dokončno rešiti. Za to bo poskrbelo podjetje Iris, ki bo izvedlo tehnično analizo obrata in ukrepe, ki bodo potrebni. Po vsej verjetnosti bo potrebno napravo popolnoma ograditi in s pomočjo biofiltrov poskrbeti, da ne bo prišlo do emisije neprijetnih vonjev v ozračje.« Černičeva je povedala, da bo analizo tehnoloških značilnosti kompostarne v Moraru izvedel Enzo Favvino, ki je na tem področju med najbolj priznanimi strokovnjaki v Italiji, rezultati pa bodo znani decembra. »Takrat se bomo ponovno srečali z župani in ostalimi sogovorniki, Catano pa nam bo povedal, kako bo podjetje Iris ukrepalo,« je pojasnila Černičeva in dodala: »Smrad, ki se širi iz kompostarne v Mo-raru, ni nevaren za zdravje občanov, je pa neprijeten. Zato je nujno, da pride do rešitve, saj je pravilno, da poskrbimo tudi za kakovost življenja občanov.« (Ale) Kompostarna v Moraru je pomemben člen sistema ločenega zbiranja odpadkov na Goriškem; količino sortiranih odpadkov želi pokrajina do leta 2012 dvigniti do 65 odstotkov bumbaca r^S * UR» GORICA - Družba Carraro Stavka delavcev v Padovi, dopolnilna blagajna podaljšana Preko tisoč delavcev iz vseh italijanskih tovarn družbe Carraro se je včeraj zbralo pred sedežem podjetja v kraju Campo-darsego pri Padovi. Delavci so manifestirali proti namenu družbe, da krči število delovnih mest v svojih tovarnah, seveda pa so med protestniki bili tudi zaposleni v goriškem obratu. »V Padovo so se goriški delavci odpravili z avtobusom in z avtomobili,« pojasnjuje pokrajinski tajnik FIOM-CGIL Thomas Casotto, ki je bil tudi sam med udeleženci včerajšnjega shoda. Po njegovih besedah se bo danes v Padovi vodstvo družbe Carraro sestalo s predstavniki vseh svojih italijanskih tovarn, kar je za sindikaliste vsekakor pozitivno, saj se kriza končno rešuje na ravni koncerna in ne posameznih obratov. Medtem so za goriški obrat do januarja podaljšali redno dopolnilno blagajno, ki bi se drugače zaključila 17. novembra, tako da imajo sindikati nekaj več časa za iskanje dogovora z vodstvom družbe. Sprevod delavcev v kraju Campodarsego pri Padovi GRADIŠČE - Jutri Župani z Riccardijem o projektu elektrovoda Riccardo Riccardi bumbaca Projekta čezmejnih elektrovodov, ki ju na Goriškem načrtujeta konzorcij pod vodstvom družbe KB 1909 in družba Adria link, bosta v središču srečanja med deželnim odbornikom Riccar-dom Riccardijem, župani sedmih občin in predstavnikom goriške pokrajine, ki bo potekalo jutri na sedežu občine Gradišče. Kot je bilo določeno julija, bodo krajevni upravitelji ob tej priložnosti izrazili deželnemu odborniku svoje stališče v zvezi z novo traso podzemnega kabla med Vrtojbo in Redipuljo, ki ga je predstavila italijansko-slovenska naveza pod vodstvom družbe KB 1909. Občina Sovodnje in občina Zagraj sta že izrazili pozitivno mnenje, tudi občina Gradišče pa do izboljšane variante projekta podzemnega kabla nima posebnih zadržkov. V ponedeljek so upravi Franca Tommasinija predstavili svoj alternativni predlog čezmejnega elektrovoda tudi konkurenti konzorcija pod vodstvom družbe KB 1909, t.j. družba Adria link, ki pa se bo morala z občino Gradišče še naprej dogovarjati. »Adria link nam je v ponedeljek predstavila le osnutek trase; vprašali smo za dokončni projekt, da lahko predlog ocenimo. Predloga Adrie link nismo apriorno zavrnili, potrebujemo pa podrobnejše podatke in dokumentacijo, da lahko izdamo mnenje,« je povedal Tommasini. Jutrišnje srečanje z Riccardijem, na katero so bili vabljeni predstavniki občin Gorica, Zagraj, Sovodnje, Gradišče, Fara, Foljan-Redipulja in San Pier, se bo začelo ob 17. uri. Ob robu sestanka se bo sovodenjska županja Alenka Florenin z deželnim odbornikom pogovorila o vprašanju gradbenih del za prekvalifikacijo hitre ceste Vi-leš-Gorica. (Ale) RONKE - Priletna ženska trčila v drog javne razsvetljave Trk na spolzkem cestišču Lažje poškodovano voznico je osebje službe 118 prepeljalo na zdravljenje v tržiško bolnišnico Avto je trčil v drog javne razsvetljave iz fiberglasa altran Spolzko cestišče je bilo po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj ob 10.30 v Ronkah. Z lažjimi poškodbami so prepeljali v tržiško bolnišnico priletno voznico, čigar istovetnosti niso posredovali. Ženska je izgubila nadzor nad svojim vozilom tipa Fiat punto med vožnjo po ulici Monte sei busi; avtomobil je zavozil na drugo stran cestišča in trčil v drog javne razsvetljave, ki je bil k sreči iz fiberglasa. Trk v drog je namreč ublažil hitrost, s katero bi drugače avtomobil trčil v zid tamkajšnjega dvorišča. Na kraj nesreče so takoj po trku prihiteli stanovalci sosednjih hiš, kmalu zatem pa še osebje službe 118, ki je žensko prepeljalo v tržiško bolnišnico z lažjimi poškodbami. Posredovali so tudi gasilci, ki so zavarovali območje, dokler niso na kraj prišli uslužbenci podjetja Enel, ki so začasno popravili okvaro na električnem omrežju. Poseg gasilcev je bil potreben tudi za čiščenje cestišča, po katerem se je izlilo motorno olje. Po zakonu predvidene meritve so opravili policisti prometnega oddelka iz Tržiča. RENČE - Elektrovod Upravno sodišče razveljavilo še drugo delno gradbeno dovoljenje Upravno sodišče je oktobra razveljavilo še drugo delno gradbeno dovoljenje za gradnjo 2x110 kilovoltnega daljnovoda skozi Renče, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Podjetje Elektro Slovenije (Eles) namreč ni izkazalo pravice graditi na vseh zemljiščih, prek katerih naj bi tekel daljnovod, so včeraj sporočili iz Civilne iniciative Renče. Renčani in Eles so že več let v sporu glede poteka daljnovoda, ki je nujen za polno obratovanje črpalne hidroelektrarne Avče. Ob strani sta na sodišču sprožili več tožb. Upravno sodišče je tako razveljavilo še drugo delno gradbeno dovoljenje za daljnovod, ki je bilo izdano tik pred predajo dolžnosti med prejšnjo in sedanjo vlado, pojasnjujejo v renški civilni iniciativi. Po njihovih besedah to kaže, da je »izvršna oblast pripravljena kršiti zakone in postopati v nasprotju s pravicami državljanov, ko gre za njene parcialne koristi ali prikrivanje zlorab, ki jih je storila v preteklosti«. Eles nima zakonite osnove, niti za gradnjo zračnega daljnovoda, niti za vkop kablovoda. Osnova za gradnjo bi lahko bil le državni lokacijski načrt, ki pa ne obstoji, trdijo v Renčah. Na vkop kablovoda so pristali le kot na »manjše zlo«, a civilna iniciativa ne namerava vplivati na lastnike zemljišče, ki Elesu nočejo odstopiti služnosti, čeprav si želi, da bi do dogovora prišlo. Sicer pa v renški civilni iniciativi domnevajo, da Eles daljnovoda trenutno niti ne želi graditi. Vzrok naj bi bilo pomanjkanje denarja, zmanjšano povpraševanje po električni energiji ali kaj drugega. (sta) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. novembra 2009 15 doberdob - Nov korak na poti do odobritve variante št. 8 k regulacijskemu načrtu Po širitvi kamnoloma bo poskrbljeno tudi za gmajno Občinski svet sprejel obvezo, da bodo posajene avthtone drevesne vrste Na deželnem glavnem ravnateljstvu za okolje in javna dela so pozitivno ocenili varianto št. 8 k regulacijskem načrtu, ki jo je aprila vložila do-berdobska občina in je vezana na širitev kamnoloma pri Devetakih. Varianto so deželni uslužbenci pregledali in jo vrnili doberdobski občini, da odobri še dodatna navodila, ki so potrebna za pridobitev okoljskega soglasja za širitev kamnoloma. Za potrditev odloka z navodili dežele se je v ponedeljek sestal do-berdobski občinski svet na izrednem zasedanju, ki je potrebni sklep tudi izglasoval. »Ker kamnolom sodi v zaščiteno območje SIC, je treba preveriti, kakšen bo učinek njegove širitve na naravno okolje,« pravi doberdobska podžupanja Luisa Gergolet in pojasnjuje, da so z dežele prejeli navodila, na podlagi katerih pripraviti dodatno dokumentacijo. Dežela namreč zahteva obvezo občinskih upraviteljev, da bo po širitvi kamnoloma poskrbljeno za vzdrževanje kraške gmajne in gozda. Toliko kvadratnih metrov, kolikor se bo kamnolom širil, bodo tako morali posaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Doberdobska občina je v ta namen določila parcelo v svoji lasti, ki se nahaja nad Dolom; najprej jo bodo očistili zaraščajočega grmovja, potem pa bodo posadili avtohtona drevesa. Med obvezami, ki jih mora sprejeti ob- Ruj v jesenskih barvah na doberdobskem Krasu (levo); kamnolom pri Devetakih bumbaca, b.k. činska uprava, je tudi zagotovilo, da bo poskrbljeno za vrnitev naravnega videza na območju kamnoloma, ko se bo kopanje kamenja zaključilo. Občinski svetniki so sklep z navodili dežele sprejeli v desetih minutah, občinski uradi pa so že pripravili dokumentacijo, ki bo omogočila nadaljevanje upravnega postopka. Dežela mora zdaj dokončno odobriti varianto, ki se bo nato še enkrat vrnila na do-berdobsko občino. Upravni postopek se mora zaključiti pred 25. januarjem, potem pa bo prižgana dokončna zelena luč za širitev kamnoloma. Varianta poleg širitve kamnoloma vsebuje tudi razne urbanistične spremembe; postopek za njeno odobritev je precej kompliciran ravno zaradi širitve kamnoloma, ki zahteva odobritev s strani raznih deželnih uradov in služb. Postopek se zato nadaljuje po rokih, ki jih imajo posamezni uradi, vsekakor pa se bo zaključil do 25. januarja. Med ponedeljkovim občinskim svetom so izglasovali še nekaj manjših sprememb v proračunu. Med drugim je doberdobska občina prejela od pokrajine prispevek 5.000 evrov za kritje potnih stroškov učnega osebja, ki je v službi v šolah na gorskem območju Krasa. Občina bo denar dala na razpolago Večstopenjski šoli Doberdob, ki ga bo nato razdelila med svojim učnim osebjem. pevma - Parkirišče ob vrtcu Čakajo na zeleno luč dežele FJK »Parkirišče je že urejeno, potrebno je le dovoljenje za uporabo, ki ga mora izdati dežela Furlanija-Julijska krajina.« Tako je o parkirišču med ja-hališčem Remuda in otroškim vrtcem v Pevmi povedal goriški občinski svetnik stranke Slovenska skupnost Silvan Primosig, ki se je prejšnji teden na ta račun srečal z županom Ettore-jem Romolijem, predsednico pristojne svetniške komisije Marino Francesco Colombo in funkcionarko Mario Antonietto Genovese. »Upravitelj zemljišča med jaha-liščem in vrtcem je klub Remuda, ki ga je že uredilo in posipalo z gramozom. Treba je urediti le še vhod nanj in vhod v vrtec. Da se bodo starši in osebje slovenskega vrtca lahko posluževali parkirišča, manjka le še zelena luč dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je lastnik zemljišča,« je povedal Primosig, ki upa, »da se bo birokratski zaplet kmalu rešil, saj gre pri tem vprašanju za varnost otrok, ki obiskujejo vrtec.« Jutri skupščina Slovika V konferenčni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Provomajski ulici v Sovodnjah bo jutri ob 18.30 redna in izredna skupščina Slovenskega izobraževalnega konzorcija. S tem dogodkom se bo sklenil formalni postopek projekta Izobraževalna naveza, s katerim je Slov.I.K. postal edini član Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Večina dosedanjih članov zavoda je pristopila v konzorcij, nekateri pa so povišali svoj delež in s tem bistveno pripomogli k izvedbi projekta. Na rednem delu skupščine bodo člani konzorcija volili nov upravni odbor, na izrednem delu pa bodo glasovali o spremembah statuta. Križišče brez razsvetljave Križišče med ulicami Orzoni, Scodnik in Mighetti v Gorici je že več časa brez razsvetljave. Da bi treba čim prej namestiti nova svetila, opozarja kulturni in družbeni delavec Pino Ieusig, ki je na pomanjkanje razsvetljave že opozoril podjetje za javne storitve IRIS. Odgovorili so mu, da pokvarjena svetila na anteni javne telefonije mora zamenjati telefonska družba, zato pa je na pomanjkanje luči opozoril še mestne redarje. »Kot drugje čakamo, da se bo pripetila prometna nesreča, potem pa bomo namestili nova svetila,« zaskrbljeno ugotavlja Ieusig. Koncert prijateljskih zborov Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice prireja Koncert prijateljskih zborov v soboto, 7. novembra, ob 20. uri v veliki dvorani goriškega kulturnega centra Lojze Bra-tuž. Sodelujeta mešani pevski zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Maribora mešani pevski zbor iz Krope. krepita prijateljske vezi Tajnik skupine Prihodnost Simon Koren in deželni predsednik Mladih SSk Aljoša Jarc sta se prejšnjo soboto kot gosta udeležila 12. kongresa Slovenske demokratske mladine (SDM) v Ljubljani. Jarc je med zasedanjem pozdravil prisotne in poudaril dobro sodelovanje med skupinama. Na kongresu so izvolili nov izvršni odbor in novega predsednika Klementa Perka. »V imenu skupine Prihodnost čestitam novoizvoljenemu predsedniku in upam, da se bodo dobri odnosi med organizacijama še utrdili. Novo vodstvo bo nedvomno podpiralo naše poslanstvo in sodelovanje bo obrodilo želene sadove,« poudarja Simon Koren. gorica-nova gorica - Na pokrajini predstavili 6. izvedbo čezmejnega orientacijskega teka Z eno karto po dveh mestih Med 500 udeleženci tudi dijaki slovenskega višješolskega središča ter učenci nižje srednje šole iz Doberdoba in Trinko iz Gorice Preko petsto šolarjev iz Slovenije in Italije se bo v petek, 6. novembra, udeležilo tekme v orientacijskem teku »Ena karta - dve mesti«, ki bo povezala Gorico in Novo Gorico. »Tekmovalci se bodo podali na odkrivanje dveh mest z eno karto; povzpeli se bodo na goriški grad in na Kostanjevico, kontrolne točke bodo iskali po Raštelu in po Škabri-jelovi ulici,« pojasnjuje Lucia Lamberti, deželna predsednica združenja UISP, ki je prireditelj dogodka skupaj z zvezo Fiso FVG, Športnim zavodom Nova Gorica in novogori-škim Orientacijskim klubom. Tekma se bo pričela ob 9. uri na trgu pred Severno postajo v Novi Gorici, od koder se bodo udeleženci odpravili odkrivat obe mesti. »Doslej se je prijavilo preko petsto šolarjev iz raznih krajev goriške pokrajine, iz Trsta, Tolmeča, Vidma in seveda tudi iz Nove Gorice in okolice, od koder bo prišlo okrog sto tekmovalcev,« pra- vi Lambertija in pojasnjuje, da bodo tekmovali tudi dijaki slovenskih goriških višjih srednjih šol in učenci nižjih srednjih šol iz Doberdoba Z lanske izvedbe (levo); včerajšnja predstavitev orientacijskega teka (desno) bumbaca in Ivan Trinko iz Gorice. »Z orientacijskim tekom širimo med mladimi športno obliko turizma in jih spodbujamo k aktivnemu preživlja- nju prostega časa,« še poudarja Lambertijeva, ki je včeraj na pokrajini predstavila potek prireditve skupaj z drugimi prireditelji in s po- krajinsko odbornico Saro Vito. Med drugim so napovedali, da naj bi petkov orientacijski tek potekal ob vsakem vremenu. 16487279 16 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - Občinska uprava v novih prostorih Selitev v dvorec Coronini razbremenjuje proračun Za najem dosedanjega sedeža so letno potrosili petnajst tisoč evrov Dvorec Coronini v Šempetru foto t.b. Uprava občine Šempeter-Vrtojba se je z lokacije, v kateri je delovala vse od ustanovitve občine v letu 1998 in za katero je letno plačevala od 10 do 15 tisoč evrov visoko najemnino, dokončno preselila v zadnjih oktobrskih dneh. S ponedeljkom tako delujejo na 400 kvadratnih metrih drugega nadstropja in podstrešja še ne dokončno obnovljenega dvorca Coronini. Ta iz dneva v dan dobiva lepšo podobo, zdaj pa je po desetletjih, kot speča lepotica, zadihal tudi v vsakdanjem življenjskem utripu. Dvorec Coronini je občina začela obnavljati pred tremi leti, ko ga je odkupila od države, ki je z njim ravnala precej mačehovsko. Obnova se je nato začela na pobudo in hkrati zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je obnovo pogojeval z ohranitvijo originalne fasade in nekaterih notranjih delov dvorca. V vsem tem času je občina v dvorec vložila milijon in pol evrov, del je evropskih sredstev, in tako obnovila streho, kletne, t.i. protokolarne prostore, pritličje z vhodno avlo in prvo nadstropje, ki z velikim salonom predstavlja jedro dvorca in zaenkrat še ni zaživelo. Namenjeno pa bo protokolarnemu programu in ureditvi galerij -skih prostorov za namestitev stalnih in občasnih muzejskih zbirk. Prvo nadstropje z obnovo ohranja originalno stanje iz obdobja Fabianije-ve obnove, tako po zasnovi, kot površinski obdelavi sten, tlakov in stropov. Občinski upravi je namenjeno drugo nadstropje in del podstrešja, kjer bo poleg nekaj pisarn tudi občinski arhiv, svoje prostore pa je ob občinski upravi v dvorcu dobil tudi krajevni urad novo-goriške upravne enote. V zadnjih dveh mesecih so sanirali tudi fasado, uredili prostor pri glavnem vhodu, obnovili teraso v prvem nadstropju in montirali notranje dvigalo. Za zunanjo ureditev pa bo občina poskrbela v prihodnjih letih. Priložnost za to se je pokazala v sode-lo vanju z goriško fundacijo Coronini. Oktobra so na razpis za evropska sredstva Cilj 3 prijavili skupen čezmejni projekt, s katerim naj bi povezali Gorico in Šempeter s t.i. Coroninijevo potjo. Gre za zelo zanimiv projekt, s katerim bodo uredili park in zunanje površine dvorca Coronini v Šempetru, ob tem pa bodo v Gorici uredili park tamkajšnjega dvorca, ki je pod okriljem fundacije Coronini. Obe strani bosta, če bosta na razpisu seveda uspešni, iztržili vsaka po 750 tisoč evrov. Tamara Benedetič gorica - Zveza ASCOM Vračajo se dnevi nakupov V zadnjem letu se množijo novice o Goričanih, ki nimajo dovolj denarja, da bi plačevali račune za elektriko, plin in odpadke in se z veliko težavo prebijejo do konca meseca. Večina občanov se seveda ne spoprijema s tako hudo finančno stisko, dejstvo pa je, da družine vedno bolj previdno uporabljajo denar. S krčenjem potrošnje se v težavah znajdejo tudi goriški trgovci, ki jih ob tem pesti tudi konkurenca komercialnih centrov na obeh straneh meje. Pri goriški zvezi trgovcev Ascom so se odločili, da bodo tudi letos skušali spodbuditi potrošnjo s »predbo-žičnimi popusti«. Med 19. in 21. novembrom se namreč vrača pobuda »Jesenski dnevi popustov« (Shopping days d'autunno), ki je lani dosegla velik uspeh med kupci. Odločitev o ponovitvi pobude je padla na zadnjem zborovanju goriške zveze trgovcev, v prejšnjih dneh pa so uslužbenci zveze že začeli zbirati prijave za sodelovanje med goriškimi trgovinami. Lani so »predbožični popusti« potekali 20., 21. in 22. novembra, udeležilo pa se jih je čez 40 trgovin. Trgovci, ki so sodelovali, so na izložbo nalepili letak, izvajali pa so 20-odstotne popuste. V glavnem je šlo za trgovine z oblačili, k sodelovanju pa so vabljeni tudi drugi trgovci. Tudi letos bo posebna akcija trajala tri dni: trgovine, katerih seznam bodo objavili v prihodnjih tednih, bodo izvajale popuste v četrtek 19., v petek 20. in v soboto, 21. novembra. nova gorica - Napeto v družbi Hit Sindikati nikakor ne soglašajo z odpovedjo kolektivne pogodbe Hitov sedež v Novi Gorici bumbaca trnovo Slovesnost brez venca goriške uprave Osrednje nedeljske spominske svečanosti novogoriške mestne občine ob prvem novembru na Trnovem se tudi letos niso udeležili predstavniki goriške občinske uprave, čeprav je prejšnji petek župan Nove Gorice Mirko Brulc položil venec pred lapidarij v spominskem parku v Gorici in je nato povabil goriške upravitelje na trnovsko svečanost. Kot smo zapisali v včerajšnjem članku, sta na Trnovem venec položila tudi občinska svetnika Slovenske skupnosti Silvan Primosig in Božidar Tabaj. »Venec sva položila v imenu slovenskih občinskih svetnikov pri goriški občini, ne pa samo v imenu najine stranke,« pojasnjuje Primosig in opozarja, da je skupaj s Tabajem prvič položil venec na Trnovem pred tremi leti. Takrat se je namreč župan Ettore Romoli odločil, da se ne bo odpravljal na Trnovo, kot je po drugi strani počenjal njegov predhodnik Vittorio Branca-ti. »Ko sem takrat izvedel, da Romolija ne bo na Trnovem, sem se postavil v stik z Brul-cem, nato pa sva s Tabajem pred spomenik položilia venec v imenu goriških občinskih svetnikov,« še pojasnjuje Primosig. Uprava družbe Hit je pretekli teden odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo in sporazum o delovnem času za zaposlene v igralništvu. S tem ne nikakor soglašajo sindikati, ki zaenkrat še ne razmišljajo, kako se bodo odzvali na potezo vodstva družbe. Uprava Hita, ki jo od avgusta vodi Drago Podobnik, je odpoved podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma delovnega časa za zaposlene v igralništvu poslala vsem trem reprezentativnim sindikatom v družbi, v vednost pa tudi svetu delavcev poslala v četrtek. Gre za potezo v skladu s programom sanacijskih ukrepov, so jih v oktobru potrdili nadzorniki, je pojasnil vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi. Kot je uprava novogoriške igralniške družbe zapisala v pojasnilu delavcem, so bili oba dokumenta »primorani odpovedati do konca oktobra« zaradi določil, da je odpoved možna le dva oz. mesec pred iztekom koledarskega leta. Pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe v zadnjih treh letih niso pripeljala do »želenega cilja«, glede na spremenjene razmere pa nadaljevanje pogajanj »ni smiselno«, ampak je »veliko primerneje« pričeti z novimi pogajanji, so poudarili. »Pričakujemo, da se bodo sindikati na naše vabilo odzvali,« so dodali. Sicer pa v Hitu, ki je lani ustvaril osem milijonov evrov izgube, letos pa mesečno ustvari okoli milijon evrov izgube iz tekočega poslovanja, opozarjajo, da določila kolektivne pogodbe v obsegu, kot so veljala doslej, še vedno veljajo in zavezujejo družbo v koledarskem letu 2010 oz. do sprejema nove podjetniške kolektivne pogodbe. »To nam ne ustreza in s tem ne sogla-šamo,» je poudarila predsednica sindikata Git Jožica Bone. Po njenih besedah se vsi trije reprezentativni sindikati v Hitu - Git, Sids in Vrba - še usklajujejo, saj bi radi nastopili enotno, a zaenkrat še ni konkretnih dogovorov. »Ne strinjamo se, da bi podjetje reševali na ramenih delavcev. Radi bi videli še kake druge ukrepe,« je ponovila že znano stališče. Predstavnik sindikata Vrba Primož Gulin je povedal, da še čakajo na pravno mnenje o možnih potezah, do takrat pa izjav za javnost ne dajejo. Podobno izjav ne dajejo v novogoriški enoti sindikata Sids. Iz sprejetih sklepov četrtkovega zbora enote pa je razvidno, da se v primeru enostranske prekinitve kolektivne pogodbe »nemudoma napove stavko«. S stavko je zbor soglašal tudi, v kolikor se bo nadaljevalo kršenje notranjih aktov oz. nepripravljenosti uprave na konstruktivno sodelovanje s sindikatom Sids enota Nova Gorica. Kot je pojasnil Majnardi, napovedi stavke zaenkrat še niso prejeli. (sta) nova gorica - Mamila Za zapahi tudi italijanski člani kriminalne verige Nedavno priprti 45-letnik iz Foljana-Redipulje, ki so ga nabrežinski karabinjerji z obtožbo razpečevanja prepovedanih drog aretirali potem, ko so prostost pred meseci že odvzeli 50-letniku in 42-letniku iz Červinjana, je, kot kaže, le eden izmed členov verige, ki so jo slovenski in italijanski razpečevalci spletli na širšem goriškem čezmejnem območju. Priprti je namreč, kot je včeraj povedal direktor sektorja kriminalistične policije na policijski upravi Nova Gorica Milovan Ipavec, član ene od treh združb, ki so jih novogoriški kriminalisti v sodelovanju s karabinjerji iz Nabrežine in Gradišča vzeli na muho v zadnjih mesecih. Po večmesečni kriminalistični preiskavi kriminalnih združb in posameznikov, ki so v čezmejnem območju oskrbovali slovenske in italijanske kupce s prepovedanimi drogami, so novogoriški kriminalisti že konec julija zasegli večjo količino prepovedanih drog, nekaj streliva in ročno bombo. Takrat so opravili sedem hišnih preiskav, zasegli več kot pol kilograma različnih opojnih substanc, od heroina in kokaina do konoplje in hašiša, in podali kazenske ovadbe zoper štirinajst posameznikov. Zaradi suma storitve kar 96-ih kaznivih dejanj so julija osem osumljenih privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper tri osumljence odredil pripor, štirim pa naložil hišni pripor. Gre za tri kriminalne združbe, v katerih je po izsledkih novogoriških kriminalistov sodelovalo kar štirinajst oseb. Prvo, petčlansko združbo, ki je delovala predvsem na območju Nove Gorice, je vodil 56-letni Novogori-čan, ki je že bil priprt zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Takoj po izpustitvi iz pripora je organiziral mrežo preprodajalcev za območje Nove Gorice in okolice, ki so drogo prodajali predvsem italijanskim državljanom. 29-letnika iz Nove Gorice in okolice ter 51-let-nik iz Opatjega Sela so mamila Italijanom prodajali v Sloveniji. Prepovedane droge je 56-letnemu vodji dostavljal 29-letni državljan Bosne in Hercegovine, sicer bivajoč v Ljubljani. Temu so poleti zasegli bogat plen drog, pa tudi elektronske tehtnice in ostale predmete, ki so jih omenjeni uporabljali pri preprodaji. Drugo združbo je vodil 29-letni Ljubljančan, ki je s heroinom oskrboval 38-letnika z območja Renč. Ta je s pomočjo 30-letnega posrednika iz Mirna prepovedano drogo preprodajal na območju Nove Gorice, tako slovenskim kot italijanskim kupcem. Drogo je Mirenc nabavljal tudi pri 24-letnemu Renčanu, ki je prepovedane droge prodajal kar na svojem domu. Najpomembnejši mož tretje kriminalne združbe na območju Nove Gorice pa je bil 25-letnik z območja Branika, ki je nabavljal pri 33-letnemu Ljubljančanu ter drogo na širšem območju Nove Gorice, predvsem Rožne Doline in Šempetra pri Gorici, prodajal domačinom in italijanskim kupcem. Zanj je prepovedano drogo prodajal tudi njegov sovrstnik in sokrajan. 45-letnik iz Fo-ljana-Redipulje, ki so ga aretirali prejšnji teden, ter 50-letnik in 42-letnik iz Červinjana so bili torej vključeni v eno izmed treh omenjenih kriminalnih združb. Kot znano so drogo v majhnih količinah kupovali v Mirnu, potem pa so jo preprodajali uživalcem na območju goriške, videmske in tržaške pokrajine. Po julijski aretacijah v Novi Gorici je torej napočil čas za priprtje tudi italijanskih členov kriminalne verige. (tb) nova gorica - Srečanje odpadlo Seja o Hrvaški zadržala ministra Dveh slovenskih ministrov, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča in ministra za finance Franca Križaniča včeraj ni bilo v Novo Gorico. Na povabilo poslanca in novogoriškega župana Mirka Brulca naj bi se udeležila okrogle mize, na kateri naj bi razpravljali na temo Iz gospodarske krize s pomočjo visoke tehnologije in znanosti. Govorili bi o pomembnem koraku vlade, in sicer nedavni vključitvi Slovenije v projekt Mednarodnega centra pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov v Evropi. A ministra sta svojo udeležbo, prvi že v ponedeljek, drugi pa včeraj zjutraj, odpovedala, saj sta se včeraj popoldne morala udeležiti nujne seje vlade v Ljubljani, ki je bila posvečena arbitražnemu sporazumu za rešitev vprašanja meje s Hrvaško. Bosta pa te dni Goriško obiskala, vsaj po napovedih sodeč, vsaj še dva ministra. Jutri se bo v Kulturnem domu v De-sklah na prireditvi Klepet z znano osebo predstavil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, njegove korenine namreč segajo prav v te kraje, v petek pa bo na Goriškem minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik. Jutri se bo v Novi Gorici mudila tudi predsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak, ki bo z vodstvom novogoriškega mestnega odbora govorila o aktualnih lokalnih političnih zadevah, pripravah mestnega odbora na lokalne volitve, regijski problematiki in gospodarski krizi. Predsednik mestnega odbora stranke Oton Fi-lipič jo bo kot član iniciativnega odbora seznanil z aktivnostmi v zvezi z ustanovitvijo nove občine Banjšice - Trnovo. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. novembra 2009 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.30 »La bat-taglia dei tre regni«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.45 »Up« (Digital 3D); 20.10 - 22.10 »Julie & Julia«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Par-nassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Amo-re 14«. Dvorana 5: 17.50 »Oggi sposi«; 20.30 »La battaglia dei tre regni«. Čestitke Alenka Florenin in kolegi OE v občinskem svetu se veselijo z Dolores in možem ob prihodu prvorojenca SAMUELA, malemu novemu občanu pa voščijo zdravja in sreče v življenju. H Osmice GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 7. novembra, ob 20.30 »Sacco e Vanzetti - Una storia americana sbagliata« v izvedbi skupine GAD iz Trenta; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice obvešča, da je v teku predprodaja abonmajev za gledališki niz Zimski popoldnevi, ki bo potekal od 14. novembra do 20. februarja 2010; informacije v uradih CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici, tel. 0481537280, www.ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it. Prva predstava bo »A King listens« v izvedbi gledališke skupine Zavod federacija Ljubljana. FESTIVAL RAZNOLIKOSTI bo potekal danes, 4. novembra, ob 20.30 Kulturnem domu v Gorici: prva predstava bo Mali princ v izvedbi skupine Az-zurro iz Medee. Sledila bo predstava »Nero putana« v izvedbi skupine Tubbacatubba iz Noicattaro. Zgodba je povzeta po knjigi avtorice Isoke Aikpitanyi iz Nigerje, ki se bo nato srečala s publiko. Prireditelj festivala je pokrajina s pokroviteljstvom goriške občine. Vstop je prost. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il teso-retto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 5. novembra, ob 20.45 koncert »Iberia / Bolero« pianistk Katie & Marielle Labeque; v petek, 6. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »£ bello vivere liberi!« napisala in igra Marta Cuscuna; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo 12. novembra ob 19. uri predavala na temo Prehodne faze odraščanja skozi življenje, 19. novembra ob 19. uri na temo Materinstva: razglabljanje in soočenje med ženskami, 21. novembra ob 19. uri na temo Očetovstva: razglabljanje in soočenje med moškimi in 3. decembra ob 19. uri na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. KULTURNO ZDRUŽENJE EX_BOR-DER prireja četrti kulturni praznik »Tra_Inganni«: v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Gorici je na ogled razstava gradeškega umetnika Giannija Marana; v četrtek, 5. novembra, ob 11.30 bo v pokrajinski palači predavanje mlade raziskovalke Maddalene Crudeli na temo Morfologija prevar; ob 17.30 bo srečanje s pesnico Irene Navarra v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju, ob 18.30 pa s pisateljem Gianmariom Villalto, v deželnem avditoriju bo ob 20.45 spregovoril Maurizio Pallante, ki bo predstavil projekt »Decrescita felice«. V petek, 6. novembra, bo ob 20.45 v deželnem avditoriju predaval filozof Massimo Fini, v soboto, 7. novembra, ob 20.45 bo psihiater Paolo Crepet predstavil svojo zadnjo knjigo »Sfa-miglia.« V nedeljo, 8. novembra, bo ob 16. uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju srečanje s srbsko pesnico Jeleno Stosavljevic, ob 20.45 bo zaključek festivala z monologom Giobbeja Covatte o težavah Afrike. MARTINOVANJE v Domu na Bukovju v Števerjanu bo potekalo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri. Na programu odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja z naslovom Od zrna do kruha, nastop folklornega društva Rožmarin Dolena, priložnostni govor direktorja Goriškega Muzeja v Krom-berku Andreja Malniča in družabnost. NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO v Doberdobu bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 predstavili knjigo Mladost 40. Knjigo je uredil Branko Lakovič s pomočjo Darija Frandoliča in Petra Gergoleta. Publikacija je posvečena štiridesetletni zgodovini doberdobskega športnega združenja Mladost. SKRD JADRO IZ RONK IN SKRŠD TRŽIČ vabita na predstavitev tretje zbirke zakonov in razsodb Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki bo v četrtek, 12. novembra, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Sodelovali bodo Samo Pahor in Renzo Frandolič. V CERKVI SV. NIKOLAJA v Tržiču bo v petek, 6. novembra, ob 19. uri maša za rajne z Laškega. Pel bo ženski pevski zbor iz Ronk, maševal bo g. Mirko Butkovič, sledila bo družabnost. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 5. novembra, ob 18.03 bo v dvorani APT v železniški postaji v Gorici predstavitev zadnje knjige Veita Heinichena z naslovom »La calma del piu forte«. Z avtorjem se bo pogovarjal Stefano Cosma. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »L'ultima vittoria di Napoleone«. Knjigo bodo predstavili avtor Roberto Gargiulo in predstavnika Akademije strednjeveških študijev Jaufre Rudel in Maria Luisa Cecere. S Mali oglasi 13 Koncerti PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. fl Razstave MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo od 8. novembra do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan, 1 v Ronkah. Odprtje razstave bo v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava slikarjev Carla Pie-montija in Adriana Velussija; do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri odprtje fotografske dokumentarne razstave ob 28-letnici Kulturnega doma Gorica Poklon bratoma Rusjan z naslovom 100 let brnenja na goriškem nebu. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg E. Kardelja 5) je na ogled razstava slik Natalije Šeruga z naslovom Vrnitev v domači kraj; do 13. novembra od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, zaprto ob nedeljah in praznikih. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Volariča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro. KD SABOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica vabi na sedež društva (v okraju Znorišče v Štmavru) na ogled razstave o nastanku letalstva na Goriškem in razstave modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič; na ogled do polovice novembra. RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure. KD SOVODNJE prireja predstavitev fo-tomonografije Rema Devetaka z naslovom Tosijev dvorec v Škrljah - Nekdanji sijaj in današnji sledovi v petek, 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481-531407). M Izleti MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ iz Gorice prireja Koncert prijateljskih zborov v soboto, 7. novembra, v veliki dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 20. uri. Sodelujeta MePZ Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Maribora ter MePZ iz Krope. PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja tri koncerte: v nedeljo, 8. novembra, bo ob 17. uri v sejni sobi novogoriške občine koncert z naslovom O hišnem skladatelju; ob pevcih pevske skupine Musicum bo nastopil tudi trobil-ni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz FJK. Drugi koncert z naslovom Visoka pesem bo potekal 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Musicum z mezzosopra-nistko Eriko Reguljovo, baritonistom Eugeniom Leggiadrijem Galla-nijem in organistom Marcom Colel-lo ob 20. uri prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. 13. decembra bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom »Vse najlepše...«, s katerim bo skupina Musicum obeležila 10-letnico delovanja. S podporo ZCPZ bo skupina Musicum izdala tudi zbirko osmih skladb. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.15 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije na tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 7. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil kvartet Maffei; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 6. novembra, ob 20.45 bo nastopil kitajsko-kanadski duo Hou; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, www.lipizer.it. Ü3 Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža obvešča udeležence avtobusnega izleta na ogled primorskih lepot v sklopu martinovanja, ki bo v nedeljo, 8. novembra, da bodo organizatorji pobirali denar danes, 4. novembra, od 18. do 20. ure v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin). KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v So-vodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 349-3666161 (Erik). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini). GORIŠKI URAD KMEČKE ZVEZE obvešča, da je na razpolago občanom, ki potrebujejo pomoč ali svetovanje v zvezi z razlastitvenim postopkom zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš na območju sovodenjske občine; informacije na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotal-kališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 048121361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 6. novembra, ob 18.30 kulturno srečanje Znanost na krožniku. Ob pokušnji kraškega vina in prigrizku bo gost večera spregovoril o Življenjskih oblikah - poklon Charlesu Darwinu ob 200 letnici rojstva. DRUŠTVO JADRO obvešča, da je v teku popoldanski tečaj kleklanja; informacije na tel. 0481-776123 (Štefanij Pahor). GLASBENA MATICA obvešča, da bo danes, 4. novembra, goriško tajništvo zaprto. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem in predavanje 9. novembra; informacije na tel. 349-3884549, amps.gori-zia@yahoo.it, www.mammepapase-parati.org. MARTINOVANJE društev Jadro in Tržič bo v nedeljo, 15. novembra, v Doberdobu pri Kovaču; informacija in vpisovanje čimprej pri odbornikih. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Ta nagrada se obnavlja za vse letnike rednega študija, če dobitnik zadosti pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene tudi enkratne nagrade za naslednje letnike. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra 2009; informacije na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure ali na dobrodelno@libero.it. SPDG obvešča, da bo martinovanje SPDG v nedeljo, 15. novembra. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu; informacije in prijave na tel.320-1423712.(Andrej). V KINODVORANI KINEMAX V GORICI bo v četrtek, 5. novembra, potekala državna premiera filma »Alza la testa«, ki so ga snemali v Gorici, Novi Gorici in okolici in ki bo od 6. novembra dalje na ogled v ostalih italijanskih kinodvoranah. Na premieri bosta prisotna režiser Alessandro Angelini in goriška igralka Anita Kra-vos, predstavili bodo tudi kratki film v produkciji Transmedia »To je zemlja, brat moj« slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča. V ŠKOCJANU prirejajo v šotoru na glavnem trgu dva večera posvečena predstavitvi in degustaciji domačih pridelkov. Danes, 4. novembra, ob 20. uri bodo predstavili krajevne vrste medu, vina in sira, v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri pa bo na vrsti olje; vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Guido Gaier z glavnega pokopališča v cerkev na Svetogorski ul. in na glavno pokopališče; 11.00, Stefano Falcone (iz Trsta) v stolnici in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Santa Bernardotto (sestra Eleonide) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lorenzo Benvenuti na pokopališču; 11.00, Ne-rina Gratton vd. Gerolin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče v Štarancanu. DANES V TURJAKU: 10.30, Nadia Fe-del vd. Masat v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Elisa Stabile vd. Varotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Sreda, 4. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / turizem - Izbor revije National Geographic Traveler Slovenija v samem vrhu svetovnih turističnih destinacij Med 133 kraji zasedla 5. mesto - Lestvico izračunali na podlagi ocen preko 400 izvedencev LJUBLJANA - Ameriška revija National Geographic Traveler je v ocenjevanju, v katero je bilo zajetih 133 svetovnih turističnih krajev, Slovenijo uvrstila na peto mesto. Prejela je 78 točk, 5. mesto pa si deli z ameriško zvezno državo Vermont, z avstralskim narodnim parkom Kakadu ter špansko Granado. Norveški fjordi, ki so zasedli prvo mesto v ocenjevanju, so prejeli 85 točk. V ocenjevanju je sodelovalo 437 strokovnjakov z različnih področij. Sloveniji so prisodili visoko oceno, ker »iznajdljivo ohranja ravnotežje med turizmom ter ohranjanjem kulturne in zgodovinske dediščine«. Po njihovem mnenju je Ljubljana kot prestolnica »barvita, živahna in arhitekturno privlačna«, poleg tega pa »slovenske Alpe in vinorodna območja ostajajo med najbolj trajnostno naravnanimi in avtentičnimi kraji, ki jih je moč obiskati v Evropi«. Slovenijo so v utemeljitvi opisali tudi kot »najbolj eklektično, turistično inteligentno in avtentično destinacijo med vsemi post-komunističnimi evropskimi drža- Strokovnjaki-popotniki so zelo pozitivno ocenili slovenske lepote, med katerimi je nedvomno tudi Blejsko jezero koper - Sojenje koprskemu županu Popovič proces označil za politično motiviranega zdravstvo - Napovedujejo nove primere V Sloveniji prva smrtna žrtev nove gripe Koprski župan Boris Popovič sodni proces označuje za politično motiviranega LJUBLJANA - Ženska, ki so jo zaradi nove gripe zdravili na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je včeraj ob 12.30 umrla zaradi posledic nove gripe. Predstojnik infekcijske klinike Franc Strle je dejal, da je pričakovati še več težkih primerov, tudi smrtnih. Lečeči zdravnik umrle ženske Matjaž Jereb je na novinarski konferenci v UKC pojasnil, da se je stanje bolnice včeraj kljub intenzivnemu zdravljenju slabšalo. Vzrok smrti je bil po njegovih besedah zaplet osnovne bolezni ob dokazani okužbi z virusom nove gripe. Strle je še dejal, da so ponoči sprejeli še tri bolnike s sumom na novo gripo, a ta sum še ni potrjen. Pojasnil je tudi, da so pri novi gripi najbolj ogroženi bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi, bolniki s prizadetostjo srca, oz. tisti, ki težko dihajo, in tisti, ki jim noge otekajo in so srčni bolniki. Ogroženi so tudi bolniki z me- tabolnimi boleznimi, najbolj pogosta je sladkorna bolezen, bolniki s kroničnimi jetrnimi boleznimi, s slabim delovanjem ledvic in ljudje, ki imajo nekatere nevrološke bolezni. Na vprašanje, ali bo sedaj sledil večji naval bolnih k zdravniku, je odgovoril, da navodila ostajajo taka, kot pred prvim smrtnim primerom zaradi nove gripe. Smrtni primer v tem smislu zato po njegovih besedah ne spremeni ničesar in tudi ne bo edini. Tisti bolniki, ki imajo blago bolezen ter tisti, ki nimajo osnovnih bolezni in imajo znake gripe, naj ostanejo v domači oskrbi. Bolniki, ki imajo osnovne bolezni in dobijo znake gripe, pa naj čim prej pokličejo svojega zdravnika in se posvetujejo. Bolnica, ki je včeraj umrla za posledicami nove gripe, je bila pretekli teden sprva sprejeta na običajen oddelek Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, v manj kot 24 urah pa v petek premeščena na oddelek intenzivne terapije. (STA) Slovenec na pasji razstavi v Rigi ugriznil dva človeka RIGA - Na pasji razstavi v latvijski prestolnici Riga je v nedeljo 27-le-tni lastnik psa iz Slovenije ugriznil dva človeka. Pasji lastnik se je k pasjemu obnašanju zatekel, potem ko se njegov štirinožec na razstavi ni odrezal tako dobro, kot je pričakoval. Slovenec je napadel enega od sodnikov in lastnika zmagovalnega psa ter v nogo ugriznil varnostnika, ki je posredoval, je sporočila latvijska policija. Policija je moškega zadržala na policijski postaji, v tem času pa je ta v roko ugriznil policista. Moškega, čigar imena ne navajajo, bil pa naj bi pod vplivom alkohola, je doletela kazen v višini 336 evrov. Umor in samomorv Mariboru MARIBOR - V mariborskem lokalu Avto Marko na Ruški cesti je včeraj okoli 13. ure 31-letni slovenski državljan s pištolo ustrelil 31-letno natakarico, potem pa še sebe. Kot je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret, je moški umrl takoj, žensko pa so s hudimi poškodbami prepeljali v mariborski univerzitetni klinični center, kjer pa je okoli 16.30 ure umrla . Motiv za uboj in okoliščine dogodka policisti in kriminalisti še preiskujejo. 31-letniku v Luciji zaplenili orožje LUCIJA - Piranski policisti so v hišni preiskavi pri 31-letniku v Luciji med drugim zasegli puško in ma-lokalibrsko pištolo, zaradi česar bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo. Osumljen je utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper. Med petkovo hišno pre- iskavo so mu zasegli potezno puško znamke maverick s petimi naboji kalibra 12 mm v cevi in dodatnih 17 enakih nabojev, malokalibrsko pištolo znamke HS in pet nabojev, palico oziroma tonfo, podobni tisti, ki jo uporablja slovenska policija, nož z bokserjem in tri kapsule substitol v originalni embalaži (na posnetku). KOPER - Na okrožnem sodišču v Kopru se je nadaljevalo sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču, obtoženemu zlorabe položaja, utaje davkov in ponarejanja listin. Popovič je celoten sodni proces znova označil kot politično motiviran, nezakonit in "inkvizicijski". V obrazložitvi, ki jo je prebral sodišču, je vnovič poudaril, da so bili dokazi, ki jih je predložil njegov nekdanji prokurist Hrvoje Osivnik, pridobljeni nezakonito. Domnevno obremenilni dokazi so nastali načrtno in za potrebe postopka, je dejal. Okrožna državna tožilka Janja Hvala pa je pojasnila, da bi moralo višje sodišče nezakonito pridobljene dokaze izločiti po uradni poti, v kolikor bi nanje naletelo. Sodnica Tatjana Stojkovič Pav-lovec je odločila, da bo sodišče sledilo napotilom višjega sodišča in izvedlo vse dokaze, nato pa je nadaljevala z branjem listin. Med drugim je prebrala zapisnike o predmetih, zaseženih v hišni preiskavi poslovnih prostorov družbe BPC, hišnih preiskavah na naslovu obtoženega Popoviča, njegove sestre Laure Ban ter nekdanjega zaposlenega v enem od lokalov Tomaža Blažka. Med prebranimi listinami so bili še predlogi okrožnega državnega tožilstva in odredbe sodišča za uvedbo prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora telekomunikacij z izvajanjem prisluhov, ki jih je policija nad Popovičem in podjetnikoma Antejem Gubercem ter Geor-gom Subanom izvajala v letu 2003. Koprsko okrožno sodišče je septembra 2007 izreklo oprostilno sodbo Popoviču in soobtoženim, ki jih je obtožnica bremenila, da so si prek družinskih podjetij BPC in Food Party protipravno pridobili materialno korist. Glavna priča Hrvoje Osiv-nik je takrat dejal, da so ga policisti z grožnjami in lažnimi obljubami prepričali, da je ponaredil del dokumentacije v lokalih. Višje sodišče je nato konec leta 2008 ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca Bojana Pečnika in oprostilno sodbo razveljavilo, ker je ocenilo, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov. Do zdaj so bili na glavni obravnavi zaslišani nekdanji vzdrževalec blagajn v Popovičevih lokalih Anton Kovačič, nekateri zaposleni v lokalih ter davčni inšpektorici, ki sta opravili inšpekcijski nadzor nad družinskima podjetjema Food Party in BPC. (STA) kriminal - Mamilo je bilo skrito v avtomobilu 26-letnega srbskega državljana Na mejnem prehodu Gruškovje cariniki zaplenili večjo količino heroina MARIBOR - Slovenski cariniki so v četrtek na mejnem prehodu Gruškovje pri 26-letnem srbskem državljanu odkrili večjo količino prepovedanih poživil. Kot so povedali na včerajšnji skupni novinarski konferenci carine in policije v Mariboru, so v osebnem vozilu z avstrijskimi registrskimi tablicami odkrili 24,5 kilograma heroina, zaradi česar so voznika priprli. Vodja carinske izpostave na Gru-škovju Milan Klep je povedal, da se je srbski voznik osebnega vozila Fiat Scudo na mejni prehod Gruškovje pripeljal 29. oktobra zvečer. Carinski kontroli ni prijavil ničesar, a sta carinika njegovo vozilo in prtljago kljub temu natančno pregledala. Avtomobil je imel v prostoru za prevažanje tovora polico, na kateri so bili zvočniki. Carinika sta ugotovila, da je polica zgoraj zaprta z iverno ploščo, spodaj z lesonitom, spredaj pa z iverno letvijo. Glede na debelino iverne plošče in lesonita sta posumila, da bi bil med obema ploščama lahko vmesni prostor. Po na- tančnejšem pregledu sta odkrila rjave pakete, zavite v prozorno polivinilasto folijo, za katere sta takoj posumila, da gre za prepovedano drogo. Osumljenec se je v tistem trenutku začel počasi odmikati od avtomobila, potem pa je stekel proti policijskim zapornicam. Carinik in policisti, ki so ga pozivali, naj se ustavi, so stekli za njim. Moški njihovih pozivov ni upošteval in je bežal naprej, vendar so ga policisti ujeli in mu odvzeli prostost. Nadaljnji pregled vozila so opravili cariniki skupaj s kriminalisti. Po besedah vodje kriminalistov na Policijski upravi Maribor Marjana Fanka so v nadaljnji preiskavi odkrili 37 paketov, preliminarni test pa je nakazal, da gre za heroin. Za omenjeno količino, ki naj bi bila namenjena na avstrijski trg, bi izkupiček na črnem trgu na drobno znašal okoli 1,3 milijona evrov. Sicer pa je Slavko Koroš iz sektorja kriminalistov na Generalni policijski upravi še dodal, da so te dni opravili tudi zaseg kokaina v poštnem paketu. Slovenski kriminalisti so namreč v sodelovanju z nemško policijo pridobili informacijo o tihotapljenju kokaina iz Argentine v Slovenijo. Po skupni preiskavi je carinska služba iz Dresdna 24. oktobra pregledala letalsko poštno pošiljko, ki je prispela iz Argentine na letališče v Leipzigu. Po carinskem pregledu oz. odprtju paketa so nemški carinski organi našli deset deset kosov razne fotodokumentacije, med katerimi je bila skrita neznana prašnata snov bele barve, za katero so z analizo ugotovili, da gre za 500 gramov kokaina. Kot pošiljatelj je bila na paketu navedena oseba iz Argentine, kot prejemnik pa oseba z območja Slovenske Bistrice, ki je bila 33-letni osumljenki tudi dostavljena. Zoper osumljenko so zato podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nadaljujejo pa z aktivnostmi za odkritje še ostalih morebitnih sostorilcev. (STA) / Sreda, 4. novembra 2009 1 Q GLEDALIŠČE GLASBA ČEDAD - V cerkvi S. Maria dei Battuti od 7. do 22. novembra Razstava posebnih bitij Luise Tomasetig Antološka samostojna razstava priznane beneške likovne ustvarjalke Luise Tomasetig, od 7. do 22. novembra v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu, bo gotovo ena od glavnih kulturnih prireditev zadnjih časov, in ne samo za Benečijo. Vstopiti v umetniški svet Luise, ki jo vsi poznajo zaradi njenih ilustracij, ki iščejo motive v folklori iz Benečije in v pravljičnih svetovih, ne pomeni samo odkrivati podobe neke zgodbe, temveč brati, v teh podobah, drugo paralelno zgodbo, ki nam odpre vse možnosti fantazije. Prav tako kot z 'Ekvilibristi, ki so protagonisti te razstave in ki so, kot pravi sama Luisa, "posebna bitja, ki ne znajo stati pokonci, razen če lebdijo na kakšni napeti vrvi. Če jih postaviš na ulico, v sobo ali na trg, se zdijo neokretni, v zadregi, nespametni. A ko slonijo na armaturni plošči, lebdijo na veji, plujejo po vodi ali se močno približajo ognju, so v svojem elementu." Na razstavi v Čedadu bo Luisa Tomasetig predstavila tudi del svojega bogatega opusa ilustracije ter scenografijo, lutke in maske, ki jih je leta 2006 pripravila za Slovensko Stalno Gledališče za lutkovno predstavo Olgica in Mavrica. Šoloobveznim otrokom so namenjena srečanja z avtorico, ki jim bo predstavila potek priprave in realizacije lutk za predstavo Olgica in Mavrica ter Benečijo skozi svoje ilustracije beneških pravljic. Razstava bo odprta do četrtka, 22. novembra, s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v nedeljo od 10. do 18. Prireditelji so Kulturno društvo Ivan Trinko, Študijski center Nediža, Beneška galerija in SSG v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in s pokroviteljstvom Občine Čedad. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Alberto Savinio: »Capitano Ulisse« / Režija Giuseppe Emiliani. Urnik: v petek, 6. in v soboto 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. ob 16.30, od srede, 11. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. novembra ob 16.30. Od srede, 11. do sobote, 14. novembra / Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be«. Nastopajo Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato, režija Elisabetta Courir. Dvorana Bartoli Marco Martinelli in Ermanna Monta-nari: »Overtutre alcina« / Urnik: do sobote,7. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 8. novembra ob 17.00. Dacia Mariani: »Stravaganza« Režija: Caludio Misculin, nastopajo: Claudio Misculin, Sabrina Nonne Wagner, Dario Kuzma, Donatella Di Gilio, Gabriele Palmano in Giuseppe Feminiano. Urnik: od torka, 10., do sobote, 14. ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 6. novembra ob 20.45 / prevzeto biografiji Ondine Petani: »E' bello vivere liberi«. GORICA Kulturni Dom V soboto, 7. novembra ob 20.30 / »Sac-co e Vanzetti«; nastopa teater "Città di Trento". _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Carlo Goldoni: »Campiello«. Prevod in režija: Sergej Verč, nastopa skupina SKD »Tabor« iz Opčin. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 6., soboto, 7., v ponedeljek, 9. ob 19.30 ter v torek, 10. novembra ob 18.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V petek, 13. novembra ob 19.30 / Sašo in Mojina Jurcer: »Medejin krik«. Mala drama Danes, 4. novembra ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Jutri, 5. in v petek, 6. novembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II igra«. V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog Masakra«. V torek, 10. novembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 4. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. Jutri, 5. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V petek, 6.novembra ob 10.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V soboto, 7. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. V ponedeljek, 9. novemra ob 9.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 10. novembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V sredo, 11. novembra ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. Mala scena V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 11. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom Danes, 3. in v nedeljo, 8. novembra ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / David Harrower: »Črni kos«, režija: Rene Maurin, nastopata: Ivan Babic in Janez Starina. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 4. novembra ob 12.00 / Ivan Cankar in Silvan Omerzu: »Hiša Marije Pomočnice«. Jutri, 5. novembra ob 12.00 / Neda Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. Spodnja dvorana Jutri, 5. novembra ob 18.00 / F. M. Dostojevski in Diego de Brera: »Zločin in kazen«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 11. novembra ob 19.30 / A. Jaoui in J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Adrian Grant: »Thriller live« / Režija in koreografije od Garyja Lloyda. Urnik: do petka, 6. ob 20.30 ter v soboto,7. in v nedeljo, 8.novembra ob 16.00 in ob 20.30. V ponedeljek, 9. novembra / »Quar-tetto Sine Nomine z A. Pay - Klarinet«. Program: W.A. Mozart - Quintetto K581; H. Dutilleux - "Ainsi la nuit" za loke; J. Brahms - quintetto op. 15. Gledališče Verdi Danes, 4. in jutri, 5. novembra ob 20.30 dvorana Tripcovich / Giacomo Puccini: »Gianni Schicchi«. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V petek, 6. novembra ob 20.30 Chiesa della Beata Vergine del Rosario / »Te-nebrae factae sunt«. Nastopa ansambel Odhecaton: Alessandro Carmignani, Raoul Le Chenadee. Gianluigi Ghi-ringhelli - controtenori; Fabio Furna-ri, Mauro Collina, Vincenzo Di Donato - tenori; Mauro Borgioni - bariton; Giovannni Dagnino, Philippe Roche -basi; dirigent Paolo Da Col. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V četrtek, 12. novembra ob 20.30 / »Magnificat anima mea«. Nastopata Sabina Maculli - sopran in Alessandra Sagelli - orgle. BRIŠČIKI KRD Dom (Briščiki 77) V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30 / »Stories tales about animals and woods«, nastopa: Michele Veronese -keltska harfa. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 5. novembra ob 20.45 / Katia & Marielle Labeque: »Iberia / Bolero«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 7. novembra ob 20.00 / Moški pevski zbor Mirko Filej prireja »Koncert prijateljskih zborov«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Od jutri, 5. do sobote, 7. novembra ob 20.00 Linhartova dvorana / »SRH Zvok na koži«. Glasba Milko Lazar, ko-reograf Matjaž Farič. V ponedeljek, 9. novembra ob 20.00 Gallusova dvorana / »Državni orkester iz Lilla«. Dirigent: Jean-Claude Casa-desus; solist: Herbert Schuch - klavir. V sredo, 11. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Nastopa Simon Trpčeski - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: še danes, 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: še danes, 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. V Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Grandi foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra. OPČINE V Bambičevi galeriji: je na ogled razstava slik Eve Ronay: »Študije o človeški figuri«. Ogled je mogoč do 20. novembra, od ponedeljeka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. 404 212289, e-mail: gmb@skladmc.org. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 v nedeljo, 8 novembra ob 11.00 bo otvoritev razsave fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: v nedeljo, 8. novembra, ob 11. uri; na ogled bo od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava slikarjev Carla Piemontija in Adriana Ve-lussija. Urnik: do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Združenje Amici di Israele je na ogled razstava, ki jo je uredil Claudio Bulfo-ni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. V Galeriji ARS, (Travik 25): je na ogled razstava umetnika Štefana Turka »Por-tae Aureae«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. V MC Podlagi: do petka, 6. novembra, je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja pod naslovom: »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Urnik: od ponedeljka do četrteka od 12.00 do 18.00 in ob petkih od 16.00 do 22.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. IZOLA Galerija Salsaverde: do 15. novembra je na ogled razstava Marka A. Kova-čiča pod naslovom: »Plastos«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spa-cala: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mohoriča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: je na ogled razstava »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3.11. 2009) Vodoravno: makaronar, stanarina, Irida, T. D., Alesi, Mei, Ivan, olika, prš, I. S., Ertl, prakamnina, E. K., leha, Raga, Bra, Edo, M. E., nosač, marjanca, aloa, E. R., Stael, Dino; na sliki: Ivan Pahor. 2 0 Sreda, 4. novembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Liga prvakov Milan in Real tokrat Juventus v Izraelu ni blestel, a je vseeno premagal skromni Maccabi iz Hajfe Po sinočnji izidih so se Bordeaux, Manchester United, Porto in Chelsea dva kroga pred koncem že uvrstili v naslednjo fazo, Milan in Juventus pa morata kljub ugodnima izidoma še počakati. Real Madrdi je sinoči v Milanu igral precej boljše kot pred dvema tednoma na stadionu Bernabeu, končni izid pa je bil tokrat 1:1. Obe moštvi sta igrali napadalno, Real pa je le pokazal več. Boljši začetek so gostje kronali z golom, ki ga je v 29. min. dosegel Benzema, potem ko je Milanov vratar Dida v polje odbil strel Kakaja. Tokrat Dida nima za gol nobene odgovornosti, saj je Kakajev strel delno preusmeril branilec, tako da brazilski vratar Milana žoge objektivno ni mogel zadržati, niti boljše odbiti. Milan je izenačil le šest minut kasneje po enajstmetrovki Ronaldinha, potem ko je branilec Reala (nenamerno, a jasno) igral z roko po podaji Zambrotte. Nemški sodnik Brych je nato razveljavil gol zelo razpoloženega Pata, češ da si je pomagal z roko, verjetno pa se je Brazilec žoge dotaknil z ramo. V drugem polčasu je ritem upadel, prevladali sta taktika in utrujenost, najboljšo priložnost pa si je priigral Real, vendar je Dida mojstrsko odbil strel Marcela. Juventus je v Izraelu proti Macca-bi v prvem polčasu veliko napadal, ni bil pa dovolj konkreten (enkrat pa je odločilno posegel Buffon), tako da je moral počakati na prvo minuto podaljška, da je Camoranesi vendarle zatresel mrežo nasprotnikov. V drugem polčasu so igralci trenerja Ferrare z najmanjšim trudom obdržali prednost. Zelo dobro je igral Diego. Proti nasprotniku, ki v Ligi prvakov še ni dosegel ne točke ne gola, bi moral Juventus vsekakor pokazati večjo premoč. Zelo razburljivo je bilo na Old Traffordu, kjer je moskovski CSKA že vodila s 3:1, za Manchester pa je Antonio Valencia na 3:3 izenačil v sodnikovem podaljšku. Milan - Real Madrid 1:1 (1:1) STRELCI: Benzema v 29., Ronal-dinho (11-m) v 35. min. MILAN: Dida, Oddo, Nesta, Thia-go Silva, Zambrotta, Pirlo, Ambrosini, Seedorf, Pato, Borriello (od 79. Inzag-hi), Ronaldinho. REAL MADRID: Casillas, Sergio Ramos, Albiol, Pepe, Arbeloa, Diarra, Xabi Alonso, Kaka, Marcelo, Benzema (od 81. Van Nistelrooy), Higuain (od 75. min. Raul). Maccabi - Juventus 0:1 (0:1) STRELEC: Camoranesi v 45. min. MACCABI: Davidovitch, Meshu-mar, Keinan, Teixeira, Masilela, Osman, Boccoli (od 71, Zaguri), Culma (od 4. Ghedir), Katan, Arbeitman, Dvalisvili. JUVENTUS: Buffon, Caceras, Le-grottaglie, Chiellini, Grosso, Felipe Melo, Poulsen, Camoranesei, Diego, Tiago (od 60. De Ceglie), Amauri (od od 83. Trezeguet). Marco Boriello proti Realu poskuša zadeti z glavo ansa Danes Inter in Fiorentina V tekmi skupine E se bo Fiorentina (6 točk) danes doma (20.45) pomerila z madžarskim Debrecenom (0), ki ga je toskan-sko moštvo v gosteh premagalo s 4:3. Milanski Inter (3) bo gostoval v Kijevu pri Dinamu (4). V Milanu sta se moštvi pred petnajstimi dnevi razšli pri neodločenem 2:2. Tekma bo tudi po TV Raiuno. Skupina A IZIDA 4. KROGA Bayern - Bordeaux 0:2, Maccabi - Juventus 0:1 Bordeaux 4 3 10 6:2 10 Juventus 4 2 20 3:1 8 Bayern 4 1 12 4:4 4 Maccabi 4 0 04 0:6 0 PRIHODNJI KROG (25.11): Bordeaux -Juventus, Bayern - Maccabi SKUPINA B IZIDA 4. KROGA Manchester U. - CSKA 3:3, Besiktas - Wolfsburg 0:3 Manchester U. 4 3 10 7:4 10 Wolfsburg 4 2 11 7:3 7 CSKA Moskva 4 1 12 6:8 4 Besiktas 4 0 13 1:6 4 PRIHODNJI KROG (25.11.): CSKA Moskva -Wolfsburg, Manchester U. - Besiktas Skupina C IZIDA 4. KROGA Milan - Real Madrid 1:1, Marseille - Zürich 6:1 Real Madrid 4 Milan 4 Marseille 4 Zürich 4 2 1 1 11:6 7 2 1 1 6:5 7 2 0 2 8:6 6 1 0 3 4:12 3 PRIHODNJI KROG (3.11.): Real Madrid -Zurich, Milan - Marseille Skupina D IZIDA 4. KROGA Apoel - Porto 0:1 Atl. Madrid - Chelsea 2:2 Chelsea 43 10 8:2 10 Porto 43 01 5:2 9 Atl. Madrid 40 22 2:8 2 Apoel 40 13 1:4 1 PRIHODNJI KROG (25.11 ): Porto - Chelsea, Apoel - Atletico Madrid DOPING WADA ima na muhi Agassija LONDON - Nekdanji sloviti teniški igralec Andre Agassi si je po priznanju, da je v času aktivne kariere užival prepovedane snovi ter o tem tudi lagal vodstvu Združenja profesionalnih teniških igralcev ATP, prislužil pozornost Svetovne proti-dopinške agencije (WADA).Gene-ralni direktor WADA David How-man je pisal vodstvu ATP. Vsebina pisma ni znana javnosti, a v tej organizaciji za boj proti dopingu pričakujejo «temeljit odgovor». »Naša naloga je zaščititi 'čiste' športnike in zagotoviti, da se takšne stvari ne dogajajo,« je dejal Howman. ODŠEL - Argentinski nogometni strokovnjak Hector Cuper je slaba dva meseca pred iztekom pogodbe zapustil mesto selektorja gru-zijske nogometne reprezentance. NI VEČ RAJ - Vladajoči španski socialisti so dosegli dogovor, da država po novem ne bo več davčni raj za tuje nogometne zvezdnike. Po novem naj bi tujci, ki le začasno živijo v Španiji in zaslužijo več kot 600.000 evrov, padli v najvišji 43-od-stotni davčni razred. Doslej so morali nogometaši plačati le 24 odstotkov davka. HOTTOR - Milan je od Trie-stine za 800.000 evrov odkupil polovično lastništvo mladega ganske-ga nogometaša Edmunda Hottorja (16 let), ki pa bo ostal v Trstu najmanj do konca sezone. KONEC - Francoska plavalka po rodu iz Francoske Gvajane Ma-lia Metella (27 let), olimpijska pod-prvakinja iz Aten 2004 na 50 m prosto, je končala kariero, da se bo lahko povsem posvetila študiju novinarstva. EVROLIGA - Danes: Prokom - Armani Jean Milan (20.15); Asvel Villeurbanne - Montepaschi Siena (19.00); Marusi - Lottomatica (18.00), jutri Union Olimpija - Caja Laboral (20.30). KAZNI - Športni sodnik je po nedeljski izključitvi s prepovedjo igranja za en krog diskvalificiral Ju-ventusovega napadalca Amaurija. En kroo bodo mirovali še: Dainelli (Fio-rentina), Capuano in Silvestre (Catania), Biava (Genoa), Langella (Bari), Panucci (Parma). PROMOCIJSKA LIGA- Izid 1. kroga na Goriškem: Dom - Ama-tori Isontini 60:49 ODBOJKA - Klubsko SP Novo pravilo ni podaljšalo akcij DOHA - V prvi tekmi klubskega SP v Dohi je Trentino volley s 3.1 (25:18, 25:21, 23:25, 25:20) premagal skromni egiptovski Zamalek, ki pa ga je v zadnjih dveh setih resno zaposlil. Posebnost prvenstva je eksperimentalna formula Golden, po kateri se mora akcija po sprejemu servisa obvezno končati z napadom iz druge linije! Uvodna tekma je pokazala, da se zaradi tega akcije niso bistveno podaljšale. V Dohi nastopajo v skupini s Trentom še Zenita Kazan in portugalski Corozal, v skupini B pa polsjki Belchatow, katarski Al Arabi, iranski Payakan in brazilski Cimed. TRST 2010 - Pretekli teden je bil v Rimu žreb skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva za moške, ki bo prihodnje leto v Italiji. Kot znano, bo ena od skupin prvega kroga v Trstu, v njej pa se bodo med sabo pomerile reprezentance Srbije, Poljske, Nemčije in Kanade. Krajevni organizacijski odbor je prejel tudi že uradni koledar tekem, ki se bodo v dvorani Palatrieste odigrale v dneh 25., 26. in 27. septembra 2010. Spore d je sledeč: Sobota, 25.9. ob 16.00 Poljska -Kanada; ob 20.00 Srbija - Nemčija. Nedelja, 26. 9. ob 16.00 Kanada - Srbija; ob 20.00 Poljska - Nemčija. Ponedeljek, 27.9. ob 16.00 Nemčija - Kanada; ob 20.00 Srbija - Poljska. V naslednjo fazo napredujejo tri najboljše ekipe. BLED - Moštvu ACH Volley se je pridružil Kanadčan Daniel Lewis. Tri-intridesetletni odbojkar je zadnji dve sezoni nastopal v poljski ligi pri moštvu državnih prvakov Belchatow, z reprezentanco Kanade pa je do sedaj nastopil na dveh SP leta 2002 ter 2006, letos pa se je pod vodstvom trenerja Glenna Hoaga preko kvalifikacij uvrstil še na tretje. V dosedanji karieri je 193 cm visoki igralec, ki prihaja iz Toronta, igral na mestu sprejemalca, zadnje obdobje pa na mestu libera, kjer bo opravljal naloge tudi v dresu ACH Volleyja. HIT - Danes osmina slovenskega pokazala za ženske: HIT Nova Gorica - Formis Bell (OŠ M.Štrukelj, Nova Gorica ob 19:00). NOGOMET - Za tekmo dodatnih kvalifikacij Slovenija- Rusijo v Mariboru Vstopnice ekspresno pošle Povpraševanje trikrat večje od razpoložljivih mest na stadionu Ljudski vrt - Za VIP-ovce in »družino« NZS 4.000 mest LJUBLJANA - Vstopnice za povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo leta 2010 med Slovenijo in Rusijo, ki bo 18. novembra v Mariboru, so pričakovano ekspresno pošle. Kot so sporočili z Nogometne zveze Slovenije, se je prodaja vstopnic končala ob 15.50, bržčas pa bi se še prej, če bi strežniki spletne strani delovali brez prekinitev. Kot so pojasnili na NZS, je bilo zanimanje za vstopnice zelo veliko, vsaj trikrat večje od razpoložljivih mest na stadionu Ljudski vrt. Navijači so sicer prek spleta lahko kupili 4726 vstopnic, navijaške skupine 2017, ruski zvezi je pripadlo 1266 kart, poslovnim kupcem 730, članom reprezentance 464, sponzorjem, oglaševalcem in komercialnim partnerjem 1145, tako imenovani «nogometni družini» pa 2162. »Pri takem povpraševanju, ki je za nekajkrat preseglo ponudbo, so možnosti uspešnega nakupa vstopnic majhne in tudi drugačna razdelitev kvot bistveno ne bi povečala možnosti za splošno javnost, kvečjemu za nekaj odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da ima večina zgoraj ome- Se bodo Slovenci veselili tudi po dvojnem spopadu proti Rusiji? ansa njenih deležnikov pogodbeno prioritetno možnost nakupa vstopnic, pri drugih, na primer nogometni družini, pa gre za člane NZS, katerih večina si prav tako, kljub temu, da dnevno in povečini brez nadomestila dela v nogometu, ne bo mogla ogledati tekme v živo. Dejstvo je, da bi bil v podobnih primerih edina vsaj delna rešitev večji stadion,« so pojasnili na NZS in se dotaknili tudi same spletne prodaje. »Dolžni smo tudi nekaj tehničnih pojasnil glede samega internetnega nakupa vstopnic. Podobno kot se dogaja ob prevelikih obremenitvah, so strežniki naključno omogočali izpeljavo nakupnega procesa in žal se je pre-nekateremu potencialnemu kupcu pripetilo, da je bil njegov nakupni postopek prekinjen. Ob tem lahko samo omenimo, da bo NZS razmislila o drugačnih možnostih za podobne tekme, pri čemer se trenutno kot edina uveljavljena možnost ponuja žreb,« še pravijo na NZS. (STA) / ŠPORT Sreda, 4. novembra 2009 21 SMUČARSKI TEK - Petra Majdič meri visoko V zbirki ji manjka le olimpijska kolajna Slovenka s fizioterapevtom izboljšuje regeneracijo, s kinezofiziologijo pa tehniko RAMSAU - Slovenska tekaška reprezentanca se pripravlja na novo sezono, ki se bo uradno pričela 21. novembra v norveškem Beitostolnu. Da je sezona olimpijska in da si nadvse želi olimpijsko odličje, daje slutiti tudi najboljša Slovenka v zgodovini nordijskih športov Petra Majdič. Slednja je v tem športu že postavila takšne mejnike, ki jih bo kmalu težko ponoviti, a ne skriva, da si želi tudi olimpijsko kolajno, ki v njeni zbirki manjka. Prav zaradi tega je letos za dosego ciljev vložila tudi svoja sredstva in okrepila strokovno ekipo, letos ji med drugim pomaga tudi fi-zioterapevt Jaro Gajdoš. Pred dnevi se je Majdičeva, skupaj z ostalimi člani reprezentance, mudila na avstrijskem ledeniku Dachstein (2995 metrov), zdaj pa vadi v norveškem centru Sjusjoen, kjer se pripravlja le nekaj kilometrov stran od Beitostoelna, ki bo gostil prvo tekmo. V Sjusjoenu ima Majdičeva tri lokacije za treninge, snežne razmere pa so dobre. »Vse poteka brez težav. V mojem treningu je letos nekaj novosti, fi-zioterapevt, kinezofiziolog, kriotera-pijo poznam od lani. Predvsem fi-zioterapevt mi bo pomagal pri regeneraciji, s kinezofiziologijo pa sem precej izboljšala drsalno tehniko. Vse to zato, da bi bili rezultati še boljši, čeprav bo to zelo težko. Že zdaj imam z devetimi zmagami v svetovnem pokalu v sezoni tretji najboljši izid pri ženskah, pred mano sta z 12 le Nor-vežanki Bente Skari in z desetimi Ma-rit Bjoergen,« je priprave opisala zgovorna Majdičeva. Glede ciljev je Majdičevo pred sezono dopolnil trener Ivan Hudač. »Program bomo prilagajali sproti. Glede globusa za skupno zmago lahko rečem, da bomo hitro videli, kje smo. To bo jasno po prvih petih ali šestih tekmah. Izpustili bomo le tekme v Rusiji, drugih se imamo namen udeležiti. Zelo pomembna bo Rogla, tam bi se pred domačimi gledalci radi predstavili v najboljši luči. Kar zadeva novoletno turnejo Tour de Ski pa se bomo prav tako odločili sproti. Lahko da bo kdo taktiziral in ne bo nastopil na vseh preizkušnjah, morda bomo podobno ravnali tudi mi, odvisno bo od trenutne forme, a ne SMUČANJE - SK Devin Petra Majdič se je rodila 22. decembra 1979 v Dolu pri Ljubljani. Lani je v svetovnem pokalu osvojila kar devet zmag, skupno v karieri pa petnajst _i ansa TENIS Srebotnikova se želi vrniti med najboljše MARIBOR - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik se bo v novo sezono 2010 podala z novima trenerjema, novo ekipo in novo soigralko. Velenjčanka, ki je v minuli sezoni poškodbe izgubila več kot 400 mest na lestvici WTA, se bo čez teden dni podala na teniško akademijo v švicarski Biel, kjer bo sodelovala s trenerjema Bennijem Lindlom in Jensom Gerlachom. Nekdaj najboljša slovenska igralka Srebotni-kova se je v minuli sezoni bolj kot s tenisom morala ukvarjati s poškodbama Ahilove tetive in ramena, ki sta jo potisnili na 425. mesto jakostne lestvice WTA. Sezono 2008 je 28-letna Velenjčanka končala kot 21., v tej sezoni pa je le nemočno opazovala drsenje navzdol. Kljub temu ima pred prihodnjo sezono dovolj optimistične načrte, da se lahko spet prebije med najboljše. Vrhunec sezone bo Roland Garros, ki bo za Srebotnikovo edini grand slam v sezoni. ZSŠDI - Danes Na Opčinah nagrajevanje Šport in šola Danes bodo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah ob 17.00 podelili nagrado Šport in šola, ki jo že devetnajstič zapored razpisuje ZSŠDI. Nagrado prejemajo dijaki in dijakinje slovenskih šol s Tržaškega in Goriškega, ki dosegajo uspehe v šoli in vidne rezultate na športnem področju. Že tretje leto zapored se izbor dijakov sestavi na podlagi prijav, ki jih ZSŠDI prejme. Letos je komisija analizirala približno 50 prošenj, odobrila pa jih je 29. Med nagrajenci je 17 dijakinj in 12 dijakov, 8 z Goriškega, ostali pa obiskujejo višje srednje šole na Tržaškega, eden pa je dijak srednje šole v Postojni. Pobudnik nagrade je bil leta 1991 profesor športne vzgoje Franko Drasič. □ Obvestila PLAVANI KLUB BOR sporoča, da zaradi velikega povpraševanja ponovno odpira vpise v tečaje prilagajanja v bazenu pri Danevu na Opčinah. Za prijave in informacije 3341384216 (Andreina). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in ŠZ SLOGA prirejata v soboto, 7. novembra že tradicionalno martinovanje od Barke do Vareje, kjer bo družabna večerja. Zaradi organizacije prosimo, da se javite do danes na telefon: 040-226283 Viktor ali 040-200782 Franko. SK DEVIN prireja Smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Zbiranje danes in jutri (10.30-19.00), prodaja vsako soboto in nedeljo od 7. do 29.novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na : info@skdevin.it ali 040 209873 AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v Domu Brdina na Opčinah: jutri od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058. bomo šli na nož, saj je sezona dolga. Vsekakor so glavni cilj sezone olimpijske igre v Vancouvru,» je povedal Hudač. Po uvodni tekmi v Beitostoelnu čaka smučarske tekačice in tekače tekma v Kuusamu, nato Dusseldorfu in Davosu, nato pa se bo 19. in 20. decembra karavana najboljših predstavila na Rogli. Po slovenskem prizorišču bo sledil Tour de Ski, nato Otepjaje in Rjabinsk, po kanadskem Canmoru pa olimpijske igre v Van-couvru. Za konec sledi še zaključek sezone na skandinavskih prizoriščih, Lahti, Drammen, Oslo, Stockholm in Falun bodo dali odgovor, kdo si zasluži kristalne globuse za skupno zmago in zmage po posameznih disciplinah. ■ ■ • ■ • V • «V Najmlajši prvič na ledeniku Moelltaler Elan je predstavil letošnje smuči V domu Brdina so prejšnji teden predstavili Elanove smuči. Boštjan Gašperšič, bivši trener openskega kluba, sedaj pa odgovorni za prodajo in promocijo pri begunjskem podjetju, in Dušan Blažič, bivši trener slovenskih reprezentanc in odgovorni za tekmovalno skupino sta prisotnim orisala vse novosti in modele, ki jih letos ponuja Elan. Srečanja, ki je steklo v režiji SK Brdine in smučarske komisije ZSŠDI, so se udeležili predstavniki naših klubov, učitelji smučanja, tekmovalci in drugi smučarski navdušenci. Pri SK Devin se je ob koncu lanske sezone oblikovala nova skupina najmlajših predtekmovalcev, ki so že v poletnem času imeli na voljo kondicijske priprave, v polovici septembra pa so začeli z utrjevanjem smučarske tehnike na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom učitelja Natalina Culota. Pretekli konec tedna so se prvič podali na ledenik Moelltaler na Koroškem, kjer so lahko uživali ob prekrasnem vremenu, čudovito pripravljenih progah in tako na najboljši način izpeljali trening na snegu. Začel se je projekt Šola Šport društev SK Devin in Sci Club 70 Na plastični progi v Nabrežini se je v oktobru začela že 4.izvedba projekta Šola Šport, ki ga prirejata SK Devin in Sci Club 70 in je namenjen učencem 2. In 3.razredov slovenskih in italijanskih šol nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in zgoniške osnovne šole pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina in Zgonik. Finančno so to pobudo podprli Tržaška pokrajina, Dežela FJK in Zadružna kraška banka. Pri letošnjem nizu tečajev alpskega smučanja, ki se odvijajo pod vodstvom društvenih smučarskih učiteljev v okviru šolskega urnika sodeluje skoraj 140 otrok od katerih je 62 učencev štirih slovenskih osnovnih šol J.Jurčič iz Devina, V.Šček iz Nabrežine, S.Gruden iz Šempolaja in L.K.Gorazd iz Zgonika. Tečaji potekajo namesto šolske telovadbe po 2 uri tedensko in mali smučarji so razdeljeni po obvladanju smučarskih veščin od začetniškega do nadaljevalnega in utrjevalnega tečaja. Slovenski šolarji so na vrsti ob četrtkih v jutranjih oz.popoldanskih urah. Ob koncu pa jih bo čakala tudi zaključna tekma in seveda nagrajevanje. Na sliki: učenci šol V.Šček in S.Gruden 22 Sreda, 4. novembra 2009 ŠPORT / naš pogovor - Nogometaš Zarje Gaje in nekdanji košarkar Bora Mattia Bronzato »Nogometaši se po zmagi bolj zabavajo kot košarkarji« Udobno svetoivansko telovadnico zamenjal s pozimi »sibirsko« Bazovico Med našimi športniki je kar nekaj takih, ki se ukvarjajo z več panogami. Nekateri pa so eno športno disciplino zamenjali za drugo. To se pri mladih športnikih dogaja pogosto. Redkejši pa so primeri pri starejših, mladincih ali članih. Tržaški Slovenec Mattia Bronzato je v lanski sezoni avgusta začel priprave z Borovo člansko košarkarsko ekipo v državni C-ligi. Nato si je poškodoval gleženj in januarja je znova treniral. Ampak ne na svetoivanskem 1. maju, temveč na nogometni zelenici v Bazovici. 21-letni Mattia (letnik 1988) je košarkarsko žogo zamenjal z nogometno. Od Bora se je preselil k vzhodno-kraški Zarji Gaji. »Prehod je bil šokanten predvsem zaradi klimatskih razmer. V Bazovici sem prvič treniral januarja, ko je bila v večernih urah temperatura okrog ničle. Pred tem pa sem v telovadnici lahko treniral s kratkimi hlačkami in kratko majico. V Bazovici pa se je treba pošteno dobro obleči, drugače je, še posebno z burjo, zelo mrzlo,« nam je svoj prvi stik z nogometom orisal Mat-tia, ki je pred dvema letoma diplomiral na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois, univerzitetni študij pa nadaljuje na tržaški fakulteti za komunikologijo (specializiral se bo v marketinško smer). Bronzatov prvi šport je bila košarka. »Začel sem pri tržaški Azzurri in igral še pri Don Boscu. Nato sem prvič prestopil k nogometu. Približno pet let sem igral pri Esperii. Nato sem spoznal trenerja Matijo Jogana, ki me je povabil k Boru. Bilo je prijetno, saj smo bili z Batichem, Ma-lalanom in ostalimi lepa skupina. Pri Boru sem igral približno osem let. Enkrat sem bil vpoklican tudi v tržaško pokrajinsko reprezentanco,« je povedal Mattia, ki je dvakrat igral tudi z Borovo člansko ekipo v državni C-ligi. »Zame je bil to lep uspeh, vseeno pa me je stalno privlačeval nogomet,« je priznal Mattia. In kako je prišlo do selitve v Bazovico? Oziroma kdo je Mattio privabil k Zarji Gaji? »Pravzaprav sem se košarke naveličal. Pri Boru ni bilo več prave klape. Ko sem se pogovarjal z nekaterimi nogometaši Zarje Gaje, so mi pripovedovali, kako lepo se imajo in kako se tudi skupaj zabavajo. To je pritegnilo mojo pozornost in prijatelj Aron Mihelčič mi je predlagal, naj pač vprašam predsednika in trenerja Zarje Gaje, ali lahko vsaj treniram z ekipo, če že ne igram. Na prošnjo sta se oba odzvala pozitivno in tako so me sprejeli k Zarji Gaji. To je bilo januarja letos. Lansko sezono sem sicer začel pri Boru. Avgusta smo s člansko ekipo začeli s pripravami. Vsekakor lani nisem prišel v poštev za ekipo v C-ligi, temveč bi igral z ekipo v promocijski ligi. Nogometaš Mattia Bronzato v nedeljo proti Piedimonteju . . in leta 2007 kot košarkar Bora kroma odbojka Olympia ne bo izgubila tekme V komentarju o deželnih odbojkarskih ligah v zadnji športni prilogi je zaradi nesporazuma prišlo do neljube napake, za katero se prizadetim in bralcem opravičujemo. Pomotoma smo namreč zapisali, da odborniki Olympie niso pravočasno prebrali uradnega sporočila deželne odbojkarske zveze FIPAV o diskvalifikaciji podajalca Filipa Hle-deja in tolkača Igorja Valentinčiča, zgodilo pa se je ravno obratno. Na odbojkarski zvezi do petka niso prebrali pri-ziva, ki jo je goriško društvo vložilo takoj po tekmi drugega kroga proti Prati. Zaradi tega je bila diskvalifikacija igralcev Olympie naknadno začasno suspendirana, kar je zveza FIPAV tudi uradno sporočila v petkovem sporočilu, ki ga pa mi na žalost nismo prejeli. Priziv goriškega društva in položaj omenjenih igralcev bodo na odbojkarski zvezi obravnavali v četrtek, tako da bo šele takrat znano, če bo rezultat tekme s Prato potrjen ali jo bodo ponovili, in če bosta igralca sploh kaznovana. Rezultat tekme s Cusom pa ni pod vprašajem. Pri Olympii so se odločili, da se po tekmi s Prato, ki so jo izgubili s 3:1 in na kateri jih je sodniški par močno oškodoval, pritožijo zato, ker se jim je zdela izključitev Igorja Valentinčiča nepravilna, saj bi igralec kvečjemu zaslužil le ustni opomin. Odbojkarski zvezi so poslali tudi posnetek tekme drugega kroga, a so jim predstavniki zveze FIPAV že sporočili, da ga ne morejo upoštevati. Nato sem si poškodoval gleženj in sem moral mirovati do novembra. Z novim letom sem tako začel z novim športom.« Mattia, ki redno trenira, je prvo uradno tekmo z Zarjo Gajo odigral aprila proti Castionsu. Od prve minute pa je stopil na igrišče na derbi tekmi proti Primorju. »To mi je bilo posebej v čast,« je dejal Bronzato. Trener Giacomo Di Summa ga je postavil v konico napada, čeprav mu najbolj ustreza igralno mesto na bočnih pozicijah. V nedeljo je proti Piedimonteju igral v obrambi in je dobro pokrival nasprotnikovega napadalca. »Prvi cilj, ki sem si ga zadal, sem že izpolnil, saj sem igral od prve minute. V prihodnje bi rad postal standardni igralec. Vem, da je to zahtevna naloga, vseeno pa je vredno poskusiti. Pri nas igrata veterana Bečaj in Zocco. Jaz sem še mlad in lahko igram nogomet še petnajst ali dvajset let (smeh),« je dodal Bronzato. Katere pa so glavne razlike med košarkarskimi in nogometnimi ekipami oziroma društvi? »Razlik je veliko. Dejansko sta tu dve različni mentaliteti. Nogomet je pač v Italiji šport številka ena in to se pozna tudi na amaterski ravni. V Bazovici so me celega oblekli. Dobil sem nekaj trenerk, hlačke, nogavice, majčke, torbo, pa še bon za čevlje. To še ne pomeni, da pri košarki tega nismo imeli. Nasprotno, manjši meri. Nekoliko drugačno je tudi vzdušje v slačilnici. Vse je nekoliko bolj sproščeno in po tekmi, še posebno po zmagi, se znajo nogometaši bolj zabavati. Še posebno tu pri Zarji Gaji, pri kateri imamo tudi številne in zabavne navijače. Treningi pa so popolnoma drugačni. Pri košarki je veliko več sprintov, pri nogometu pa se več pozornosti nameni daljšim tekom in kondicijski pripravi,« meni Bronzato, ki je strasten In-terjev navijač. Februarja si je ogledal In-terjevo tekmo lige prvakov proti Manche-stru Unitedu. Letos pa bi rad odpotoval še enkrat v Milan. Tokrat na tekmo Inter - Rubin Kazan. Mladenič iz Trsta obenem sodeluje s slovensko mladinsko turistično agencijo Mondial Travel. »Prijatelj Aljoša Ota iz Boljunca me je povabil, naj sodelujem z njimi. Tako sem dejansko animator, ki organizira žure in spremlja skupine mladih. Pred kratkim sem bil v Budimpešti, kamor bomo odpotovali na silvestrovanje,« je še povedal Bronzato, ki ni popolnoma odpisal košarke. »Mogoče si bom ogledal der-bi med Borom in Bregom,« je zaključil nogometaš Zarje Gaje, ki se ne kesa svoje športne izbire. »Navsezadnje je bil nogomet od vedno moja prva ljubezen.« Jan Grgič Krasov branilec Niko Jevnikar kroma košarka - Državno prvenstvo mladincev Bor ZKB se je po začetnih težavah dobro upiral še nepremagani Venezii Giulii DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 19 Bor Zadružna kraška banka - Vene-zia Giulia 70:82 (11:26, 25:38, 43:61) BOR: Manta, Pertot 10, Celin 2, Pallini 6, Bencic, Mase, Penco 2, Licca-ri 1, Sorini 4, Pipan 16, Gallocchio 24, Preprost 5, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Gallocchio 2, Pertot in Pipan 1. Še nepremagana Venezia Giulia s košarkarji iz vrst Azzurre je bila pretrd oreh za Martinijeve mladince, ki so se po zelo slabem začetku tekme sicer upirali zelo čvrsto. Gostje iz Milj so izkoristili lagoden pristop domačih in uvodoma povedli z 18:4, v teku srečanja so dosegli tudi do 20 točk prednosti. Borov trener je po prvi četrtini energično predramil svoje varovance, ki so zlasti v drugem polčasu igrali bistveno bolje, v napadu je izstopal Lu-ca Gallocchio, tudi ostali igralci pa so delovali prepričljivo. Tako so vsaj doživeli časten poraz, kaj več pa jim je preprečila res dobra nasprotna ekipa, ki je, ko so se Svetoivančani približa- Andro Pertot (Bor ZKB) kroma li na šest točk, s preudarno igro in trojkami ob pravem trenutku spet vzpostavila varnejšo razliko. Jadran Zadružna kraška banka je bil tokrat prost. Ostali izid 7. kroga: San Vito -Basketrieste 43:105. Vrstni red: Venezia Giulia 12, Basketrieste 10, Jadran ZKB 4, Bor ZKB 2, San Vito 0. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 19 Jadran Zadružna kraška banka - Fo-gliano 55:90 (17:23, 27:55, 37:71) JADRAN: Košuta 9, Valentinuz 6, Daneu 16, Gregori 19, Zhok, Žer-jal 3, Moscati, Majovski, Starec 2, trenerja Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič. Nasprotnikom letnikov 1991 in 92 so se jadranovci postavljali po robu skoraj izključno s kadeti letnika 1994, ki so bili kljub pohvale vrednemu prizadevanju seveda brez možnosti za uspeh oziroma bolj enakovreden boj. Starejši člani ekipe so bili namreč bolni, poškodovani ali zadržani. Eno četrtino so kljub temu gostitelji vzdržali tempo Fogliana, ki pa je v nadaljevanju nogomet - Deželni mladinci Juventina premagala Vesno, ki je v Štandrežu vodila z 2:0 Visoka zmaga repenskega Krasa, ki ostaja prvi na lestvici Juventina - Vesna 4:2 (1:2) STRELCI: Gramazio, Marassi, Camarata 2; Bagatin, Radivo. JUVENTINA: Petronio, Pojan, Grusu, Brankovič, Grudina, Marassi (Bizzai), Peric, Marchioro, Camarata, Pittia, Gramazio (Cadez). Trener: Cur-rato. VESNA: Sorci, Spadaro, M. Vac-caro, Bagatin (Madotto), S. Rossoni, Pu-ric, Kerpan (Cheng), A. Vaccaro, Radivo, Debernardi, Simonis (Del Savio). Trener: Toffoli. Juventina je tokrat prijetno presenetila in še drugič zapored zmagala. Mladinci štandreškega društva so si tokrat privoščili kriško Vesno, ki je celo vodila z 2:0. Pred odmorom so gostitelji zmanjšali zaostanek, v prvi minuti drugega dela pa še izenačili. To je povsem zmedlo Vesno, ki je nato popustila na celotni črti. Po petnajstih minutah je Juventina že vodila s 4:2 in tekme je bilo dejansko konec. V zadnji minuti je imela Vesna na razpolago kazenski strel iz enajstih metrov. Vratar Petronio je strel lepo ubranil. Kras - Staranzano 5:0 (1:0) STRELCI: Andrejič v 7., Pečar v 76., Marino v 77., Jurinčič v 85. in Martini v 90. KRAS: Dedenaro, Jevnikar, Petti-rosso, Dolliani, Latin, Križmančič, Candotti, Andrejič (Jurincic), Martini, Pečar, Marino (Škabar). Trener: Kragelj. IZKLJUČEN: Križmančič v 53. min. Kras je kljub slabi in neprepričljivi igri premagal Staranzano, ki se je upiral vse do polovice drugega polčasa. Varovanci trenerja Marina Kraglja so nato v zadnjih petnajstih minutah kar štirikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu je Kras igral z desetimi igralci. Sodnik je namreč Marku Križmančiču pokazal drugi rumeni karton. Ostali izid: Muggia - Trieste Calcio 0:2. Vrstni red: San Luigi, Kras 18, Trieste Calcio 15, Monfalcone 14, Muggia 12, San Giovanni 11, Vesna 10, Opicina 9, Ponziana 7, Pro Gorizia, Ju-ventina, Aquileia 6, Fincantieri, Sta-ranzano 4. Prihodnji krog: Staranza-no - Juventina, Ponziana - Kras, Vesna - Monfalcone. dvoboja uveljavil znanje, izkušnje in razumljivo telesno premoč. Zelo dober vtis sta v domačih vrstah z dobro igro skozi vso tekmo zapustila petnajstletnika Niko Daneu in Erik Gregori. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 15 Manzano - Bor Zadružna kraška banka 72:44 (23:12, 45:23, 62:33) BOR: Kocijančič 6, De Luisa 2, Perco 1, Semen 2, Mattiassich 9, Bole 6, Milič, Sternad 18, trenerja Dejan Faraglia in Lucio Martini. Mlada združena vrsta Bora in Brega je gladko izgubila proti nasprotniku, ki sicer ni bil premočan, vendar je razpolagal s spretnima play-makerjem in centrom. Gostje so srečanje začeli kar dobro, vendar v igri so premehki, v vseh košarkarskih elementih pa jih sploh čaka še veliko dela. Pomenljiv je podatek, da je Borova ekipa izgubila kar 40 žog, kar je seveda olajšalo delo domačim. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. novembra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Tako & Pako -Ježek išče ljubezen Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.05 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: Leredita (v. C. Conti) 20.30 Šport: Rai Sport 20.45 Nogomet: Dinamo Kiev - Inter 22.45 Šport: 90° minuto 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.25 19.00 Talent show: X Factor 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 0.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 18.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.30 Variete: Scorie 1.15 Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: La nuova Squadra 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Giudice Amy 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 19.35 20.30 21.10 23.45 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Fuoco verde (pust., ZDA, '54, r. A. Marton, i. S. Ganger) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Don Camillo monsigno-re...ma non troppo (kom., It., '61, r. C. Gallone, i. Fernandel) Film: Formula per un delitto (tri-ler, i. S. Bullock, B. Chaplin) 3 a N D E .i h 1,1 [. [. O (": x Formula ^ Delitto m 3 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis, L. Laurenti) 23.30 Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.00 Nan.: The Mentalist 23.00 Nan.: Californication 23.35 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 11.00 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Super Sea 12.50 Variete: Attenti al cuoco 13.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.50 Aktualno: In contatto 14.10 Klasična glasba 15.00 Aktualno: Videomotori 15.30 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 20.05 Variete: Itinerari nascosti 20.30 Deželni dnevnik 20.15 Il Rossetti 21.15 Film: Amore, piombo e furore (western, '78, r. A. Brandt, i. F. Testi) 22.55 Tržaška univerza, Start Cup 2009 23.30 Aktualno: Perche??? 0.30 Dok. odd.: La grande storia LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il seme dell'odio (dram., ZDA, '74, r. R. Nelson, i. S. Poitier) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.10 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.30 16.45, 18.40 Risanke 9.50 Risanka: Gumbek in rjavček (pon.) 10.15 Zlatko Zakladko 10.30 ZGNZ - Big father 2 10.55 Knjiga mene briga 12.05 Dok. oddaja: Mount Everest 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.25 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Stopimo skupaj za brezposelne 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 1.15 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 4.11.1991 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.45 Otroška serija: Mulčki (pon.) 12.10 Žogarija (pon.) 13.00 To bo moj poklic (pon.) 14.30 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 4.11.1991 (pon.) 15.05 Glasbeni večer: Koncertni cikel Festine 2009 (pon.) 17.05 Mostovi - Hidak 17.35 Črno beli časi 17.55 Hum. nad.: Samo bedaki in konji 18.45 O živalih in ljudeh 19.00 Na vrtu 19.25 Z Damijanom 20.00 Moč in nemoč slovenskega liberalizma 21.10 Rudi Šeligo: Volčji čas ljubezni 23.00 Slovenska jazz scena 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Tednik 15.00 Globus 15.30 Vas tedna 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Pogovorimo se o ... 20.40 Dok. oddaja: City folk 21.10 22.45 Folkest 2009 22.30 Artevisione 23.20 Iz arhiva po vaših željah 0.25 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mladinska oddaja: Mavrica pogledov 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Ekonomica (pon.) 22.30 Rak imunska terapija radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Tržačanke kot ustvarjalke in liki slovenske književnosti; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Najlepša vi-ža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 4. novembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI Velika depresija, ki je nastala nad britanskem polotoku, nas bo vjela z mrzlimi atlantski tokovi. Prva perturbacija bo dosegla naše kraje že danes, jutri popoldne pa bo sledila še druga. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev spet krepila, v drugi polovici dneva bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 10.01 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 17.33 in zatone ob 8.55. PLIMOVANJE Danes: ob 3.44 najnižje -20 cm, ob 9.50 najvišje 54 cm, ob 16.36 najnižje -59 cm, ob 23.08 najvišje 22 cm. Jutri: ob 4.12 najnižje -11 cm, ob 10.16 najvišje 47 cm, ob 17.13 najnižje -53 cm. 1000 m............3 1500 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Ponoči se bo lahko pojavila megla v ravninskem svetu. V teku dneva bo spremenljivo oblačno na vsem območju dežele, z večjo prisotnostjo sonca v jutranjih in povečano oblačnostjo v popoldanskih urah. Zvečer bo v ravninskem svetu rahlo deževalo, sneg se bo pojavil nad 1000 - 1200 metrov. Po nižinah in na obali bodo možne nevihte. V noči na četrtek se bodo padavine okrepile, občasno bo ponekod spet snežilo do nižin. Do jutra bodo večinoma ponehale, v četrtek čez dan bo pretežno oblačno, a povečini suho. V petek bo oblačno, občasno bo spet deževalo, nad okoli 800 metri pa snežilo. zda - Poklon žrtvam terorističnih napadov 11. septembra 2001 V New York priplula ladja iz jekla stolpnic WTC NEW YORK - V New York je v torek priplula ameriška vojaška ladja, pri gradnji katere so uporabili jeklo iz konstrukcije dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, ki sta bila 11. septembra 2001 tarči terorističnega napada, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novozgrajena 208 metrov dolga ladja je svoje krstno potovanje v New York zaključila s topovskimi salvami. Ob tej priložnosti se je ob reki Hudson zbralo več tisoč ljudi, da bi se spomnili skoraj 3000 ljudi, ubitih 11. septembra 2001. Med zbranimi je bilo tudi več svojcev žrtev terorističnega napada. Pri gradnji ladijskega premca so uporabili 7,5 tone jekla iz konstrukcije v terorističnem napadu uničenih dvojčkov. Milijardo dolarjev vredna ladja, poimenovana USS New York, lahko na krovu nosi do 800 marincev, na njej pa lahko pristajajo tudi helikopterji. V New York je na njej priplulo 361 mornarjev, od katerih jih 13 odstotkov prihaja iz zvezne države New York. V spomin na žrtve napadov 11. septembra v ZDA gradijo še dve ladji, Arlington in Somerset, ki bosta vsebovali material iz stavbe Pentagona, v katerega je prav tako treščilo letalo, še piše AFP. (STA) biologija - Mednarodna raziskava Znanstveniki dešifrirali genom domačega prašiča WASHINGTON - Mednarodna ekipa znanstvenikov je včeraj sporočila, da so izdelali prvi osnutek genoma udomačenega prašiča, kar bo po njihov besedah pripeljalo do novih spoznanj na področju kmetijstva, medicine, varovanja okolja in evolucije. V raziskavi, v kateri jim je uspelo dešifrirati okrog 98 odstotkov genoma, so uporabili rdečega prašiča pasme duroc, ki je ena izmed petih glavnih pasem pri vzreji svinjine in ena izmed dvestotih vrst udomačenih prašičev. Vodja projekta Larry Schook z univerze v Illinoisu je povedal, da je prašič edinstvena žival, pomembna pri prehrani in iskanju živalskega modela za raziskave človeških bolezni ter hkrati zelo zanimiva za proučevanje genomskih učinkov udomačitve, saj določene vrste te živali še vedno živijo v divjini. Osnutek genoma naj bi raziskovalcem omogočil odkritje genov, ki so pomembni za proizvodnjo svinjine ali pa so vključeni v imunski sistem oziroma kakšen drug pomemben fiziološki proces pri prašičih. Delo raziskovalcev naj bi prineslo izboljšanje postopkov parjenja, ponudilo naj bi vpogled v bolezni, ki napadajo prašiče in pomagalo pri ohranitvi redkih, ogroženih in divjih prašičev. Raziskava je prav tako pomembna z vidika proučevanja človeškega zdravja, saj so prašičji organi zelo podobni človeškim v smislu fiziologije. Islandija, Tajska in London najugodnejši turistični cilji LONDON - Islandija in London sta po zaslugi svetovne gospodarske krize na 1. in 3. mestu lestvice najugodnejših turističnih ciljev, ki jo je nedavno izdala založba turističnih vodnikov Lonely Planet. Na drugem mestu pa je že "tradicionalno ugodna" Tajska. Med desetimi najugodnejšimi turističnimi destinacijami, omenjenimi v vodniku Najboljše za potovanja 2010, so še Južnoafriška republika, Indija, Malezija, Mehika, Bolgarija, Kenija in ameriški Las Vegas. Islandija po gospodarskem zlomu ni več tako pregrešno draga, kot je bila nekoč, zato jo je Lonely Planet uvrstil na sam vrh najugodnejših turističnih ciljev. Za njo je tradicionalno poceni Tajska, na tretjem mestu pa London, za katerega v vodniku piše, da so minili časi, ko je bilo to mesto drago za obiskovalce. Zaradi ugodnega menjalnega tečaja so namreč namestitev in gostinske storitve lahko tudi do polovice cenejši kot pred nekaj leti. Na splošno so najboljše države za popotnike Salvador, Nemčija, Grčija, Malezija, Maroko, Nepal, Nova Zelandija, Portugalska, Surinam in ZDA. Med deset najboljših mest na svetu pa je Lonely Planet uvrstil Abu Dabi, Charleston, Cork, Cuenca, Carigrad, Kjoto, Lecce, Sarajevo, Singapur in Vancouver. »Pokojni« Tajvanec zmoti svojega očeta pri žalovanju TAIPEI - Tajvanec, za katerega je njegov oče mislil, da ga je povozil vlak, se je po treh dneh živ in zdrav pojavil na svojem pogrebnem obredu. 65-letni Hu Fu-chin iz Taoyuana na severu Tajvana je policistom povedal, da se je pred dnevi s sinom pogovarjal preko železniških tirov, nekaj trenutkov zatem pa je videl, kako ga je povozil vlak. Hu je odšel v mrtvašnico, kjer je identificiral sinovo truplo, nato pa se je vrnil domov, kjer je začel večdnevni pogrebni obred v skladu s daoistično tradicijo. Toda po treh dneh se je Hujev sin vrnil domov živ in zdrav, takrat pa je 65-letnik ugotovil, da je vlak očitno povozil nekoga drugega. "Ne vemo, zakaj je gospod Hu trdil, da je bila žrtev njegov sin," je povedal predstavnik policije, ki bo zdaj poskušala moškega identificirati s pomočjo analize DNK. (STA)