PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LEGGETE in ferza e quarta pagina la Vlil puntata della „Storia del movimento sindacale di Trieste** del comp. B. Petronio V - Štev. 283 (1373) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 1. decembra 1949 Cena 15 lir 80SLAVIJO POKOPAVAJO mmhuhiejSi dokaz klerufilšističue jezuitske /.mhbtivosti | pokopati ne morejo Nov napad na slovenske šole v Italiji Osmo poročilo Sen. Aireva ^poidrugem letu neuspešne in sovražnih dejani pro-boitictcrii Jugooiavip sc gttjič sestal lnjormaeijski -..nekaterih komunisJcnih ?). m izvzamemo vprašanje St Za ohranitev miru in B* teze, da je borba za /°st delovskega razreda E* Pogoj za uspešno bor-JJJjl vojnohujskaškemu im-■u, in da je treba vse napere v to, da otnost delavskega raz-e (kar je sicer bilo Imet obravnavanja tudi tft zasedanju istega uradni to tretje zasedanje v Se pove nič novega. ■ je resnično novo v teh ■*e*plucijah zadnjega zase-" je ((alarmanten« razvoj ^sja o socialistični ena-ffsbsti v odnosih med so-državami; vpraša-®Sa je po:, kakor v res-lu-iji rpbst delavskega razreda Jr?9e komunističnih ter de-'r1 Partim se, poleg osta-^Bativnih strani v borbi Plr in za enotnost d°lav-uSozreda. s posebnim po-omenjajo danes še h TTove klike«, ki so ba-^bijaci najslabše vrsten. -■ se p sicer rožnato opi-- strnjenosti in udarnosti ‘JjjSe protiimperialistične in to po p-ldrugm :,ko uuspešne» kominfor- gon~e — !av’ia nova n°st (rri katero nosijo \jjr^orninform;sti sami vso rt), rrolt kateri ro- koniintormisfični s veti dfL5” ostn^r komunisfi-ne nart*je na nrvno fCP ° borbo. bo p* bo-ha vršTa kriterijih, kot se je •0 danes, m.o-emo rr'fa to »1, ' 'dn ho nas'edn*a resoln- Jtrr.,.. hiormA^iiskenr urada p0 SA s.n ‘■zkvšniah... ki vh ,. S konvntnrmrsti. smo ,. ’ Zmn pri*ični. Za—di t — r"1 moramo zastaviti rui- prepros*o vrrašanje.na [ga mma-' iščemo odgo-■m. tikovih, ;r—"hiftjufi1 v" si razlagate de*stvo, da 3h vaši klevetniski kam-Siri odpor proti vašim fd tudi V drugih komu-to partijah, in da je da-^ odpor postal za vas že j nevarnost, da prihaja tL Proti njemu takoj za . Proti imperializmu, v * Pa zavzema pogostoma ")o mesto? j?* lo, da se simpatije za , "o° borbo voditeljev so-^ 'one Jugoslavije širijo ^.'Pod komunisti, pred ka-st« jih proglasili za fa-' Vohune, agente gestapa . Sente anglo-ameriškega Eto*raa? u° to, da vam svetovno ij, 1'stično javno mnenje in i r' Pogumnejši komunisti ®č ne verjamejo, kljub oa gre po vašem za l^tan dejstva (za tako i»vii aB’ da morato obupno In •**■. da so taka); kljub iLaa ste za ta tmespornan Ustavili (in zapravili) "MO vod- . oriteio sedanjega t nijševiške partije? M, je preprosta. Komunt-Part;ja Jugoslavije raz-t^r0umente in postavlja -j r hladno, mirno, cbjek-Sj'1 Prepričljivo. Vsi ti 2 ltn-‘ v ses*avljajo danes že \n*no zbirko. U>»*!L odgovor imate vi na Sni .e klevete. Hi J. niste do danes odgo-ln ktdno, 'tlimo, objek.iv-kl df^Prtčljivo vsaj na en \iSlTnent Jugoslovan kih k »tov? Odgovor je pre-borili niste, ker bi Sitni. Priznati, da stvari Jtan, kot dokazujejo ju-■ t, komunisti, \ .<,a nočete. Zaradi tega "l težka. Zaradi (ega iz-,£brnunisti to pot tudi deželah.Zaredi tega ,e napovedana križarska pri'ti doslednim komu-na prav Uik-EPe'»», kakršnega, ste do-§ ,, lem poldrugem letu S.r«mot *}° je nasilje. Klcve-iAhi’ °brekovanje itd. niso t posebne oblike Upu 'vO. Po XH)ldrugem le-fjSti) 'dšegu nasilja pa (glej 't- 0(1 llrimorami zahte-V« J°n}unistov vsi ga sve-j f trupi mejo to nasiti» za !%, arodno dolžnost! Ati£*olucija lega zadnje-A (.jV';« informacijskega rhiJjjPtnunistična imrtija %Un v rokah ubijalcev nUl>' m naj bi dala KV bprev.č.lo zn to med* krof i*-' pro.i tiagentom Sn.^n- ki jih — p o bd-V ka priznanju — da- ‘ r mrgoli po vsem K Inc in /Mniževalne zali vse klevete, ki so jih po tej resoluciji izpljunili na škodo socialistične Jugoslavije in njenih voditeljev. Razlika je le v tem, da je prvo resolucijo pokrenila Boljševiška partija, to resolucijo pa so v sovjetski režiji spisali po referatu romunskega «specialista» za jugoslovansko vprašanje G-Orgiu Deja. S to resolucijo so Jugos'avijo definitivno pokopali. eUgotbvi-1»», so, da so v mestih na oblasti kapitalisti, na dežel pa kulaki; da je vse gospodarstvo pod kontrolo tujega monopolističnega kapitala; da so anglo-ameriški finančni in industrijski krogi naložili svoje kapital e v jugoslovansko gospodarstvo, da so spremenili Jugoslavijo v agrarni -privesek in surovinski vir za tuj kari'al, itd. in temu podobno. Vse to so ime-ipornai) dejstva, ki jih more vsakdo ugotovit', z lahkoto. zla-ti če se skrbno izgone vsakemu obisku Jugoslavije! Tako je sedaj zadeva jasna. Jugoslavija je danes prav taka dežela, kakor n. pr. Turčija, z razliko, seveda, da ■>'» bor^a proti • Jugoslaviji mednarodna dolžnost komunistov vsega sveta, ker ima — iz nerazumljivih razlonov — samo ukaoitdVsVč-nait Jugoslavija oriiatelie med komunisti in delavskimi gibanji. vseaa sveta. Rkrai-ka; Jugoslavijo poko-a-vak>, a je pokopati ve morejo. Zaman se trudijo: Jvanslnviie niso in ja ne bodo nikoli rr ko-ttali, ker je borbe za prav;c'o in resnico nesmrtna, ka^or živlievje samo Nasprotno mednarodno delavsko gibanje, ki im/i dosti tež^h in nujnejših skrbi, bo kolčno gbraduno-lo s kom'nformizmom in n-e-govimi kontrarevolucionarnimi metodami. ta - ko Prosvetno ministrstvo v Rimu je ukazalo, da se morajo izgnati iz slovenskih šol dijaki, katerih starši so optirali za Italijo Zahtevamo takojšnji preklic U ja nasilnega ukrepa! GORICA, 30. — Napadom na slovensko šolstvo, ki se že od pričetka šolskega leta vrstijo od vseh strani in od vseh mogočih šovinističnih strank, je prišel sedaj glavni napad od samega prosvetnega ministrstv a v Rimu. Ta napad je tako zlonameren za uničenje slovenskega šolstva, da mu do danes še ni bilo enakega. Slovenske srednje šole v Gorici so dobile ukaz, da se morajo izgnati iz vseh vrst šol oni dijaki, katerih starši so optirali za Italijo, ker so se pri podpisu prošnje za opcijo izjavili, da je njihov občevalni jezik italijanski. Ukaz ministrstva pravi dodesedno: «Si precisa che la Irequenza delle scuole di ogni ordine e grado con lingua d’istruzioue slovena, non pud essere con-sentita che soltanto agli alun-ni di lingua materna slovena e non ai figli di coloro che, in un atto solenne e impegnativo, (juale la opzione, hanno dichia-rato di avere per lingua d'uso quella italianav. Po naše se glasi ta odstavek takole: »Opozarjamo, da se sme dovoliti obiskovanje vseh vrst in stopenj šol s slovenskim učnim jezikom samo učencem s slovenskim materinskim jezikom, ne pa otrokom tistih, ki so s tako svečanim obveznim aktom, kakršen je opcija, izjavili, da je njihov občevalni jezik ita-lijanski.n Proti temu najnovejšemu na- silnemu ukrepu, naperjenemu proti obstoju slovenskih šol v Italiji najodločneje jrrotestira-mo, ker ta ukrep krši pravice Slovencev v, Italiji, pravice, ki so zajamčene z mirovno pogodbo in z ustavo republike Italije. Ne verjamemo, da so se pri podpisu opcije vsi starši izjavili, da je njihov občevalni jezik italijanski, ker so nam mnogi starši prav te dni povedali, da so navedli v prošnji za opcijo kot občevalni jezik slovenski in italijanski, to se pravi tako, kot je Pri nas v običaju, ker Slovenci poznamo razen svojega materinega jezika tudi italijanščino, ker so nam fašisti slovenske šole uničili. Glede razlage izrazov ((materinščina« in «občevalni je- zik» je očitno, da je rimsko prosvetno ministrstvo hote zagrešilo napako. Občevalni jezik je namreč tisti jezik, katerega člani posamezne družine uporabljajo v. občevanja s prijatelji, znanci, v občevanju z oblastmi v. poslovnih zadevah itd.. V Gorici, ki je bila 25 let pod fašistično rtalijo, so morali nujno vsi b.ovenci govoriti italijanski, ker so se edino tega jezika smeli učiti v šolah, ker so nam slovenske šole fašisti zatrli. Poleg tega pa je bi! fašistični teror tako velilc, da je bil vsak Slovenec, ki je na ulici spregovoril po slovensko, izpostavljen fizičnim napadem, Ta italijanski občevalni jezik, katerega so se bili Slovenci ped Italijo prisiljeni posluževati, pa nima nobenega o-pravka z materinskim slovenskim jezikom. Se manj pa ima opraviti občevalni jezik s pripadnostjo posameznika k določeni kulturni ali narodnostni skupini. Ce je neka oseba zaradi izvrševanja pravice opcije izjavila, da je njen občevalni jezik italijanščina, to nikakor ne izključuje, da materinski jezik 'te resolucija, čigar 2 doi)lor"1 krifčni 'C kumentitanega *u»-tV^e o ‘sHčne partije Ju-nekaj tako bed-j in in smešne- KSro?' 2 nai" Ktrnm to_ “^'lo rsern. ki še Kotninform pred rn - avtoriteto v ’"cd-aemvskem pibdnju. it1,.'V 'Poslabšano izda io 9q ,.les.°lucije lvfo ma-rnn M en ntiliion JERUZALEM, 30. — Prihodnji teden bo prebivalstvo Izraela doseglo 1 milijon. Dogodek bodo po vsej državi proslavili 19. decembra s praznikom zedinjenih pregnancev. Velika Britanija bo uradno priznala Mao Ce Jungovo ljudsko vlado Kitujska narodno osvobodilna vojska v Cunkingu V novo nacionalistično «prestolnico* so komaj utegnili pobegniti kuomintangovski funkcionarji LONDON. 30. — Britansko zunanje ministrstvo je uradno objavilo, da je angleška vlada sklenila, da uradno prizna kitajsko ljudsko vlado. Predstavniki zunanjega ministrstva so še poudarili, da datum priznanja ni v nikaki zvezi z odložitvijo del glavne skupščine OZN. CUNGKING, 30. — Cete kitajske ljudske vojske, ki napadajo Cungking, so danes zjutraj prodrle v Hatajgči na južnem bregu Jangceja in nasproti Cungkinga. Po drugh vesteh, ki pa še niso potrjene, pa so čete ljudske vojske, ki pripadajo armadi generala Liupočenga, že v predmestjih Cungkinga. Cesta med Cunkingom in Cengtujem, kamor se je v naglici preselila nacionalistična vlada, je vsa zatrpana z vozili. Z letali so komaj uspeli odpotovati visoki vladni funkcionarji, ki so se kar prerivali ob maloštevilnih letalih, ki so bila na razpolago. Trgovine v Cungkingu so zaprte, sicer pa vlada mir. Sef britanskega generalnega čtaba, ki je potoval preko Hong- konga, je izjavil, da vlivajo u-spehi kitajske ljudske vojske poguma pripadnikom odporniških gibanj v drugih azijskih državah. Aretacije ie izgoni med Pollaki in Francozi VARŠAVA, 30. — Sedaj je 17 francoskih državljanov zaprtih na Poljskem. Poljska vlada je obvestila francosko poslaništvo, da bo Andre Itobi-neau s še 4 Francozi, ki so bili prej aretirani v Vroclavu in Krakovu, postavljen pred sodišče, kjer bodo obtožence lahko branili odvetniki, ki si jih bodo obtoženci sami izbrali. Predstavnik poljske vlade pa je izjavil, da bodo v najkrajšem času poleg dosedanjih izgnani iz Poljske še drugi francoski državljani. Helijska bomba v ZOA? VVASHINGTON. 30. — Tajništvo za obrambo ter civilna komisija za atomsko energijo sta javili, da bodo v kratkem na Pacifiku preizkušali «izboljšano a-tomsko bombo«. Nekateri razlagajo ta izraz tako, da gre za bombe, ki so mnogo močnejše od tistih, ki so jih v istem predelu poizkušali v začetku leta 1949. Nekateri znanstveni krogi izjavljajo, da je možno, da bi preizkušali helijsko bombo, ki bi baje bila tisočkrat močnejša od bombe iz Bikinija. MILAN, 30. — 30 oseb je bilo ranjenih v Gravi pri / te-ksandriji, ko se je neki avtobus zaradi megle prevrnil s debata o mirovnem naklu FLUSING MEADOVS, 30. — Pred glavno skupščino OZN so danes nadaljevali debato o mirovnem paktu. Britanski de-leeat Mac Neil je poudaril protislovje med sovjetskim predlogom za mirovni pakt in sovjetskim postopanjem. Omenil je poročilo Informbi-roja, ki obtožuje jugoslovanske voditelje, da so «vohuni in morilcia. Mac Neil je dejal, da bo svet prepričan o miroljubnih namenih Sovjetske zveze, ko bo vskladila svoja deja-nja s svojimi besedami. Včeraj je francoski delegat Jean Chauvel tudi poudaril protislovje med sovjetskim predlogom in njeno politiko. Dejal je, da je sovjetski predlog enostavna proceduralna rešitev vprašanja miru, ki pa nikakor ne reši vorašania v njegovem bintvu. Ce bi bil sovjetski osnutek resolucije sprejet, je dejal francoski delegat, bi imeli pakt, toda vsa vprašanja bi ostala nerešena, zatrjeval je nato, da pakti zahodnih držav niso naperjeni proti Sovjetski zvezi. Češkoslovaški delegat Cle-mentis je danes obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da prinrav-ljata novo vojno in da so njihovi predlogi proti sovjetski revoluciji samo meglena zavesa. Včeraj smo na tiskovnem u-radu angloameriške vojaške u-prave prej sli osmo poročilo gen. Aircya, poveljnika anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja, ki obravnava dobo od L julija do 30. septembra 1949. Poročilo je razdeljeno na 10 poglavij in sicer; 1. UVOD: 2. GOSPODARSKI POLOŽAJ, ki vsebuje a) investicijski program za leto 1945-50; b) napredovanje uvoznega programa ERP; c) prctivred.nosrtra fondErtP y domači valuti; fi) posojila majhnim in srednjim podjetjem iz drugih fondov (ne ERP) od 1. julija do 30. septembra 1949; d) industrija; e) zunanja trgovina; f) tržaško pristanišče; g) železnice; h) javna dela. 3) FINANČNI POLOŽAJ; 4.) DELAVSTVO; 5.) JAVNA VARNOST; 6.) JAVNO ZDRAVSTVO; 7.) PROSVETA; 8.) TISK IN RADIO; 9) VERSKA DEJAVNOST; 10.) RAZSELJENE OSEBE IN BEGUNCI. Poleg besedila vsebuje poročilo sledeče priloge; A) Osebni promet v in iz angloameriškega področja; B) uvoz po Evropskem obnovitvenem programu; C) proti-vrednostni fond ERP v domač: valuti; D) statistika zunanje trgovine; E) statistika tržaškega pomorskega prometa; F) statistika železniškega tovornega prometa; G) načrti javnih del s številom zaposlenih; H) primerjava izdatkov in dohodkov za prvo in drugo polovico leta 1949; I) finančni sporazum in sporazum o preskrbi tuje valute z dne 29. septembra 1949; J) brezposelne osebe Slnvha v Grčiji in t Argentini ATENE, 30. — Grika splošna zveza dela smatra povijanje mezd za 25% za nezadostno ter je zaradi tega napovedala splošno stavko od ponedeljka dalje. Ze od včeraj pa v Atenah ni bencina zaradi stavke carinskih organov v skladiščih petrolejske družbe. O BUENOS AIRES — Delavci industrije mesa so ponovili svojo grožnjo, da pričnejo 2. decembra stavko, če se njihovim zahtevam za povišanje mezd ne bo ugodilo. Buenos Aires lahko ostane tudi brez mleka zaradi spora med proizvajalci ter dobavitelji na dom potrošnikom. OSLO, 30. — Letalo, ki je odpeljalo trupla 27 otrok, žriev letalske nesreče 20. novembra, je odletelo danes zjutraj v Tunis, kjer ga pričakujejo za polnoč. z navedbo poklica; K) pregled zločinov; L) seznam primerov nalezljivih bolezni; M) šolski uspehi; N) statistika prihoda beguncev, razseljenih oseb in optantov za italijansko državljanstvo. Med prilogami sta tudi dva načrta: prvi diagram kaže topografski tloris nove železniške proge med ranžirno postajo Čampo Marzio (Sv, Andrej) in Zavljami; drugi diagram pa je podolžni prerez te Proge, ki kaže vzpetine in nasipe v zče z,; s predvidenimi gradbenimi deli. Za danes bomo v kratkem o-menili in komentirali vsa poglavja razen poglavij o gospodarskem in finančnem položaju, o čemer bomo v prihodnjih številkah bolj obširno razpravljali. Uvod V uvodu se gen. Airey najprej pohvali, da delo novoiz voljenih uprav šestil: občin cone A «gladko poteka«. Zlasti se general pohvalno izraža o tržaški občini, ki šteje okoli 278.000 prebivalcev in za katero pravi, da «ima zelo prizadevno in uspešno upravo«. Mi bi temu dodali še tole: ta uprava je tako «prizadevna in uspešna«, da predstavniki ene tretjine tržaškega prebivalstva, t. j. vsega slovenskega prebivalstva v Trstu zaradi te uspešne prizadevnosti tržaške občinske uprave v. občinskem svetu ne smejo govoriti v svojem materinskem jeziku ter da ta uprava še vedno ni uvedla slovenski jezik kot uradni jezik, čeprav to predpisuje mirovna pogodba na katero se gen. Ai-reyu podrejeni ravnatelj za civilne zadeve gen. Eddleman sklicuje v svojem ukazu štev. 219, katerega je pred nekaj dnevi podpisal. Nato pove gen. Airey, zakaj je omilil določila o vstopu i-tclijanskih državljanov iz Italije v cono A. Vzrok tega u-krepa je »dotok trgovine in turizma v Trst«. Zato je dovolj, da pr; vstopu v cono A italijanski državljani »pokažejo svoje veljavne osebne iz-karnice«. Takole poudarja gen. Airej;:„ »Menini, da,, bo ta reforma... veliko pripomogla k povečanju blagostanja Trsta«. Po pravici povedano mi nismo tega mnenja. Kaj pa omilitev določil o vstopu jugoslovanskih državljanov? Mar ne bi tudi to povečaloblagostanja? Zelo zanimivo in hkrati poučno pa se nam zdi generalovo mnenje o vzrokih, ki so ga dovedli do tega, da je milostno dovolil souporabo slovenščine v. slovenskih občinah cone A. Takole pravi v svojem poročilu dobesedno: «Za večje udobje prebival- OBTOŽNICA PROTI ROSTOVU ne navaja njegove prave krivde Kakor v budimpeštanskem procesu bo tudi v procesu proti Kostovu v duhu komintormovshih zahtev glavni obtoženec Jugoslavija in ,,'litova klika" SOFIA, 30. — Bolgarska tiskovina agencija javlja, da je bila danes vrhovnemu državnemu sodišču predložena obtožnica proti Trajču Kostovu, bivšemu podpredsedniku vlade in sekretarju bolgarske KP.inšelO soobtožencem. Med temi je tudi Nikola Pavlov Kolev, bivi; minister za obnovo, univerzitetni profesor in bivši finančni minister Ivan Stefanov Hadjima-tejev ter Blagoj Ivanov Hadji-panzov, bivši svetnik jugoslovanskega poslaništva v Bolgariji. Obtožnica očita Kostovu, da je že od leta 1931 pripadal trockističnim frakcijam boigar-ske KP. Leta 1942 ga je bolgarska fašistična policija aretirala in pri tem je ovadil svoje politične sodelavec. In končno seveda v duhu in namenu prirediteljev tega procesa ni mogla izostati obtožba, da se je Ko-stov »na skrivno pogodil s kliko Titovih fašističnih vodite- Le espenenze delle lotfc di ctasse in Francia di gnesti vitimi tempi dimostrano u na volta dt pili Vimportanza del-1’unita di tu Iti i lavoratori nella lotta contro il capitali-smo. Gli scarrt risultati ottenuti in Franeta nella mobilitazio-na di larghe masse operaie contro la politica economica del povemo sono il risultato della vasta scissiona sindacale csislente m duel paese. Difat-ti vi esistono oggi in Francia le seguenti centrali sindacall a carattere nazlonale: foice ouurierc (sulla dinea del Par-ti to Socialista), la Confedera-zione Generale del Lavoratori Cristiani ia Confedcžazione Generale del Lavoro (sulia Unca cominformista), la Confedera-z:one Nazionale de i lavoratori ( ndirizzo anarchico). la Gon-federazione indipendente del Lavoro (sulla linea del Ras-semblement Popoulaire Iran. cais) c la Confederazione Ge. neralc del Quadrl (indirizzo Le diffico Ita de l sindacalismo c lassista gollista), Comc si vede da gae-sta situazione i capitalisti fran. cesi possono fregarsl le man i. Ma si de v e anche da guesto brutto quadro ricavare motivi per un estrema condanna contro gli scissionisti internaz‘ona-li. i quaii proprio in cfuesti (»orni stanu o completando a Londra l’opera di tradimento ai danni di lutti i lavoratori del mondo costltucndo utla c°-siddetta «Confedcrazione de’ Liberi Sindacati Mond ali«. * guesto ucongresso» partecipanc i delegati di 54 paesi che pre-tendonu di rappresentare non sappiamo 0umito esattamente. 47.000.000 di lavoratori. Vorga. nismo che avrd v ta nascera sotto Vin-egna della lntta anti-ccmunista e della gnerra alla Federa-ione Sindacale Mondln. le. I protagonisti principali di questo grave atto della scissio- np sindacale anclie in curnpo internazionale sono i sindacati americani con alla testa il C.I.O. (Congres Industrial Or-ganization), le Trade-Unions inglesi c la. Confedcrazione dei Sindacati Liberi olandesi, so-stenuti dalla Confedcrazione Američana del Lavoro e da altri «organismi sindacali» ope-ranti nel quadro degli interes-si delVimperialismo anglosas-sone. Argomento sfruttato per la rottura del fronte sindacale na-rionale e mondiale i quello de-nunciato dal dirigente della FederatiOn o f Labor ci'America signor Brvutr, il gnale sostiene eche la F.S.M. si e trasformata in un Cominfonn sindacale». A parte il /atto che veramen. te si sta delineando il pericolo che gli inieressi contingenti della politica del Cominform diventino Velemento basilare della linea e della tat tiča della Fcderazione Sindacale Mondiale, il pretesto dei scissionisti mira soltanto a coprire ben al-tre e piu gravi finalita prefis-sesi dai fautori della scissione sindacale. Naturalmente i ((Liberi sindacati italiani ed i Liberi ed anche «indipendenti» s hdacati di Trieste (Camera del Lavoro) prendono perte attiva in cjuesto tradimento. La locale Camera del Lauoro infatti ha delegato i suoi rappjresentanti al congresso di Londra solo nel tentativo di perpetuare un eguivoco. guello di far credere che essa C. d, L. sia indipendente da Roma, non riceva di-rettive e sovenzionamenti dai ministri italiani. mentre si e documentato irrefutabilmentc come una catena di solido ac- ciaio leghi 1'attualc C. d. L. d: Trieste ai sindacati Liberi di Roma ed attraverso cjuesto anello ai sindacali delVAja, di pari(» e Londra fino a raggiun-gere Vancoraggio di Washmg- ton. , . „. . L'attuale dirigenza dei Sindacati Unici. Radiclt in testa, su auesti avvcnimenti, sulla grave decisionc della Camera del Lavoro si limitam ad una super-fidate denuncia. Infatti non piu tardi di aleuni aiorni la tl ((Lavoralorer intervenira per nersisterc nelVilludcrc i lavoratori sul carattere c le Unal ta della C. d. L. di Trieste. Lo si legpa e si ^etta in rapporto nuatfo seritto a guento sta sue-cedendo a Londra. Sembra dav. vero che nemmeno l ennesima lezione ar.uta sul terreno con-creto delVazione dei metallur-gici non debba serme. Abbia- mo dimostrato in precedenti rassegne quanto sia opportuni-slica, inefficace ed ingannevole Vimpostazione che i dirigenti dei S. U. danno alle gravi ver-tenze dei metallurgici. Qui domina burocraticismo. il tempo-reggiamento portato fino al di-sgusto, i sistematici compromes si con i dirigenti della C. d. L. che portano 1'azione alle calen. de greche. Avevamo anche pre-tisto i risultati della riunione deirdue direttivi dei metallurgici avvenuta il 25 c.m., della guale VeUnita» spiega che td dirigenti dei metallurgici r:uni. ti hanno constatata la prečarle-4d della situazione della c ate-goria ma non č stato possibile raggiungere un accordo per un'azwne immediata c si e de-ciso di rfunirti ahcora». In c/uesta maniera dovrebbe-ro andare avnnti la cose in campo sindacale a Trieste, e da cjvesto modo d’aqire i lavoratori mefallurgici e tntti i laro-ratori dovrebbero avere fidu- (Nadaljevanje na 2, strani) ljev, da bi zaobrnil kurz bol; garške zunanje politike, d;; bi odtrgal Bolgarijo od SZ in ljudskih demokracij ter jo spreme. nil v kolonijo anglo-ameriškega imperializma«. Obtožnica nadalje trdi, da so hoteli obtoženci vreči bolgarsko legalno vlado, polastiti se oblasti ter aretirati in fizično uničiti vlado predsednika Dimitrova. Seveda so bili vsi obtoženci tudi v vohmiski službi ZDA, Velike Britanije in Jugoslavije. Krivi so torej izdajstva, vohunstva in sabota. že, za kar kazenski zakonik določa smrtno kazen ali dosmrtno ječo. Obtožnica, katere objava se je pričakovala vse te dni, ni prinesla nič novega. Lahko bi jo že davno prej sestavil kdor koli. Nov element v njej bi bil edino namig na umor članov vlade, oziroma točneje Dimitrova. Lahko si je tudi zamisliti na-daljni potek procesa. Kakor Rajk bo tudj Kostov zdrdral na pamet svojo samoobtožbo in vsa od sodiša zahtevana priznanja. Kakor obtožnica, tako se bosta tudi sodišče in Kostov izgnila dejrivu. da jP bil Kostov eden največjih kominfor-movskih sovražnikov Jugoslavije, da je bil prav on v imenu Bolgarije podpisnik zloglasne resolucije in da je bilo vse njegovo delovanje usmerjeno priv ti jugoslovansko-bolgarskemu prijateljstvu. Prireditelji juridične far-e v Sofiji bi sicer lahko napravili proti Kostovu proces, ako bi ga obtožili in sodili res zaradi njegovih zločinov. Toda uprizorili bodo raje komedijo, ki se bo sicer za Kostova vendar tragično končala, vrgla bo pa tudi na Bolgarijo grd madež, ki ga bo komni kdaj mogoče izbrisati. Izbrisatipaeaneborro-•>oče, dokler bodo Bolsarii: in njenemu ljudstvu vladali brez-hrbtenični kominformovski voditelji. stva tistih občin, v katerih običajno govorijo slovenski, je izšel ukaz. ki dovoljuje uporabo slovenščine kot drugega uradnega jezika v občinskih svetih Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor, čeprav ostane italijanščina uradni jezik na področju. Komunistični organi, zlasti komunistični tisk, so se posluževal; vseh sredstev in precej nasilnih izrazov v poskusiti, da bi poživili rasno zagrenjenost in so v ta namen dvignili zastavo nacionalizma ter so izkoriščali vprašanje dvojezičnosti povsod, kjer koli so našli priložnost za to«. Torej ne zaradi tega, ker imamo Slovenci po v.seh naravnih človeških zakonih vso pravico uporabljati svoj materinski jezik, temveč zaradi uvečjega udobjan so nam dovolili uporabo slovenščine v štirih občinah, v katerih ((Običajno govorimo po slovensko». Resnično, spričo takšnega načina izražanja, ki kaže, kako napačno pojmuje poveljnik an-gloameriškega področja, ki je hkrati nosilec najvišje oblasti na področju, našo elementarno pravico do uporabe slovenščine, moramo reči. da smo resnično — zagrenjeni. Glede »rasne zagrenjenosti«, ki jo general omenja y zvezi s komunističnim tiskom, pa bi lahko upravičeno pričakovali od poveljnika področja, ki bi bil nepristranski, da bi v svojem poročilu Varnostnemu svetu rajži vsakokrat poudaril, kako je skoro stoletje nazaj vsa tržaška italijanska bur-žoazija vzgojena v italijanskem šovinističnem duhu tako. da je fašizem trdil, da se je prav za prav rodil v Trstu. Te fašistične in šovinistične vzgoje ni mogoče iztrebiti čez noč in prav ta vzgoja je med drugim tudi vzrok, da Slovenci še vedno nismo prišli do narodnostne enakopravnosti. In če se nenehno in dosledno borimo za to enakopravnost, to še nikakor ne pomeni — kot trdi gen. Airey — da s tem poskušamo. »da bi poživilo rasno zagrenjenost« in da smo «v ta namen dvignili zastavo nacionalizma«. Se manj pa da smo izkoriščali »vprašanje dvojezičnosti povsod, kjer koli so našli priložnost za to«. Nikakor ne moremo razumeti, da poveljnik cone A in predstavnik vlade, ki nikoli ne pozabi poudarjati, da je demokratična in ki povrhu tega upravlja to področje y imenu načel organizacije Združenih narodov, našo borbo za narodnostno enakopravnost smatra za po-življenje rasne zagrenjenosti, za nacionalizem itd. Vsekakor pa to prav gotovo ni način za «odstranjevanje virov rasnega antagonizma« in za «omogočanje, da se bodo zacelile stare rane», kakor trdi v svojem poročilu gen. Airey. Ce že govorimo o nezaceljenih ranah, lahko govorimo samo o tistih ranah, ki nam jih ie nrizadejal fašizem s tem. da nas je postavil na stopnjo manj vrednega naroda in nas hotel celo iztrebiti. Te rane pa so še vedno nezaceljene prav zato, ker nam vojaška uprava na čelu z aen. Airetjem v-če dejansko priznati narodvo’tnč enakopravnosti, ki nam gre po vseh človečanskih pravicah in ki nam io jamči tudi mirovna pogodba, na katero se vo-•’aška uvrava od časa do časa sklieuie. Zaključek generalovega uvo. da pa se glasi približno tako kakor vsak dosedanji /»klinček njegovih poročil. Gen. Airey namreč ponovno poudarja, da je treba Trž»ško ozpmUe priključiti k Italiji v smislu tristranskega predloga z dne 20. marca 1948. »Prepričan sem — nravi gen. Airey — da bi vsa-kh druea reš'tev ne 1p iz-odre- (Nadaljevanje na 4. strani.) Šele zadrn č°tri ure drnjlifa: Italija 2:0 LONDON. 30. — Na st dionu Tottenham v Londonu se je danes oJig-a’a nogometna t-';-ma med Angliio jp Italijo Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Po katastrofa’nem porazu italijanske nogomet-e reprezentance lansko leto v Turinu v tekmi z Anglijo je bilo težko računati, da bi se italijansko moštvo letos, ko ni sestavljeno tako homogeno, moglo kaj prida uvel ia viti. in to še zla-ti na tu tem terenu vendar Anel-žem do trideset" minute druepga polčasa ni usoe-'o. da bi Italiianom zabil' »ol. Italijani so celo več zrelih šans zapravili, ko bi lahko prešli v vodstvo. Prvi gol za Angleže ie dal v trideseti minuti drugega polčasa vodja napada Rowley, nekai minut nato pa levi krilec Wrieht. Dmgi gol je bil lahko ubranljiv, toda zdi se, da se je vratar Mo-o zaradi mraka nekoliko zmotil. Tekmo, Iti ji je prisostvovalo 60 tisoč gledalcev, je sodil škotski sodnik Mowad. ! »TRŽAŠKI classista DNEVNIK (Nadaljevanje s 1. strani.) tia di migliorare le proprie condizicmi! Questa e la tipica politiea so-cialdemocratica, radiciana, la politiea delVirredentismo, con cretamente la polttica delia Ca mera del Lavoro di Trieste, Per questa Unea politiea- sin dacale oggi si deve registare il vsuccesso delViniziativa del cap. Cadoma, ex dirigente ja-sClšta, con la costituzione di un slndacato llbero tra i marittiml, che hanno cessato di lottare per u»a differenziazione nel campo gindacale specialmente da quando Juraga e impegna tissimo nella lottg contro lavo-ratori portuali che da lunghi annl si battono per i sindacati classisti. Per guesta politiea di dtsarmo e dl sfiducia jra i la-voratori allo Stabilimento Gasilni c hi raccoglle quotc slnda-cali vlen« Ucenziato e oH scio-parantl dclla TELVE hanno ca. ratterizzata la loro situazione da questa tesi sostenuta sui-l’*UnitA» per la gnale «si spera in una sollecita intesa fra le partis, e dall’altra, non meno siffnifteativa, per la quale sarA difflcile impeaire i llcenziamen-ti del CRDA in quanto che esi' ste il proclama N. 1 che minac-cta l'etistenza dei sindacati e ne paralizza Vazione. Sono altri fatti questi che indicano la necessita per j la-voratorl di finirla con i cedl-77t eni i, con i truccJi; c con le chiacchere e dare seriamente il via alla ricostruzione dei sin-dacati classisti. Ma essa non pad avvtnire perd con i palia-tivi di un tesseramento e di un congresso surrogati, riguar-danti una bassa percentuale dl lavoratori rispetto alla massa dl tutti i lavoratori e dl tutto il Territcrio Libero dl Trieste. coitgresso sindacale i cul delegati rappresenterebbero, se rap. presanterebbero. una parte ap-pena dei lavoratori della zona A del Territorio. forse cingue o sel mila lavoratori, (quelll che avrebbero accettata la nuo-va tessera), di fronte ai cento e piti mila attivi nel territorio, dl fronte ai 65.000 lavoratori rappresentati il 19 ottobre 1947 al congresso costitutivo delia Confederazione dei s. U. del Territorio Llbero di Trie-ste. La ricostruzione delia forza sindacale pui> atrvenire soltan-to organizzando un congresso base territoriale, per la ele-zione di una vera dirtzionc delia Confederazione dei S. U. del T. L. T., per elaborazione di una Unea veramente classista ed inflne per Vemmissione dl una tessera sindacale che *ta cOrrispondente alla sltuazione organizzativa delVorganizzazio-ne a cui e intestgta. Un congresso territoriale organizzato con la massima democrazia e con la piti sincera volonta di risanarc la crisi dei S. U. dl Trieste. di riportare la fiducia hei lavoratori, di restituire Tunitd. Tutte le obiezioni. tutti i ca-villi di fronte alla realta delia situazione sindacale dei lavoratori dl Trieste non possono ormal a vere piti peso. Chi mole veramente ricostruire la forza sindacale. ricostruire l'u-?! itd sindacale fra le due zone, dare forza alla classe operaia non pub tirar fuori i disonesti argomenti delia zona B sotto il terrore ecc.. I Sindacati Unici nel Circon-dario dell'lstria possono presen-tare b en altro bllancio. dal gi trpno IMS ad oggi di guello che non presentino gli attuali pa-dronl dei S. U. di Trieste. 1 sindacati delia zona B hanno realizzato i risu It ati della gara per il miglioramento del teno-re di vita degli operai nel campo delVallmentazicme e degli alloggi, ha ottenuto la distribu-zione ftraordinaria in favore degli operai di mlgliala di quin-tali di patate, di legna. di mi-gliaia di buoni per l’acquisto del latte e del pešce, 12.000 c tipom in favore degli operai per lo scornto sui prezzi, sviluppata con successo la lolta per la co-struzione delle case operaie, concesso un trattamento di favore nell'acquiso di vest'ar io per gli operai piu attivi, occu-pati tutti i lavoratori. Le filiali sindacali della zona B organtzzano 1’allevamehto, per centinaia e centlnaia dl capi, dai suini ed altri animali nelle rispettlve fabbrlche e a benefido delle mense dei lavoratori. 1 sindacati dellTstria lottano con successo affinche ogni filiale sindacale costruisca la proprla mensa ed abbia U proprio allevamento del bestia. me. Una commlsrione di con-trollo sindacale vigila sui prez. z i e 1'organlzzazione sindacale lotta affinchč alla costruzione delle c ase operaie v: parteci-pino i lavoratori organizzati in cooperatlve di costruzione per tali case 1 sindacati della cona B ottengono dal potere dl-sposfztOnl alflnchi si istituisca. no per la difesa det lavoro isvettoratt operai. protezinne delVigiene. organi dl medicina legale, assicurazioni soc'ali generali e la costruzione di c ase di riposo per operai ed impie-gati. di cui una gfa esistente a Flesso per 110 pos‘l. Nel campo delto cultura i sindacali della zona B lavorano per elevare culturalmente ed ideologica-meiite ( lavoratori. Dirlgono a tale scopo Vornanizzazione per la formazione di gruppi di con. ferenzierl da impienarst per le fabbriehe. la costituzione di circoli marxisti. dl corrlspon. denti per In stampa. le isti‘u-zionl di ftlodrammatiche. bfblfo-teche ecc e dirlgono una scuo. la oer qiladri sindacali. Nel camoo delln šport i sin* dacat< deUa zona B dirigono 21 circoli snortivl dl altrettante filiali sindacali. partecir-ano alla dtrezione di un complesso di at-tivitA sportlve che vanno dal football. pallavolo, pallncane-stro. atleHca leagera, bocce cannntnggio ai tornei in genere La stessa gloventu oOeraia trova nei sindacati il maggiore sostegno nel suoi problemi e 1 gtovant lavoratori della zona B nOn conoscono disoccupazinne. Oueste tono torze che de,-ono ptnarc pot1*!vament« snlla si-tuorione sindacale dei lat'oralo. di Trieste e narterinare alla ricostruzione dei Sindacati Unici di tutto‘ il Tefritorlo. B. P. udi ostali uslužbenci TELVE prenehali i delom - Položaj vedno bolj critičen • Delavci CRDA bodo pristali na odpuste starejših delavcev samo v irtmeru, da se tem zagotovi zadostna denarna podpora in primerna pokojnina S SEJE MIL1SKEOA OBČINSKEGA SVETA V strahu za scoj županski stolček se kominformistični miljski župan uklanja fašistični raznarodoi/alni zakonodaji Za razliko od občinskih sej v Zgoniku in Kepentabru, ki potekajo izključno v slovenščini, razen v Nabrežini, kjer je zaradi italijanske skupine potrebno še tolmačenje v italijanščino, ni slišati na občinskih sejah v Miljah ne ene slovenske besede. Kajti čim se je na dosedanjih razpravah oglasil svetovalec Ljudske fronte s svojo govorico, je prišlo med ostalimi svetovalci do razburjanja ln napadalnih pozivov, tako priljubljenih in popularnih med bivšo fašistično hierarhijo, naj namreč župan in tajnik spričo slovenske besede, izrečene v sejni dvorani, osten* tativno zapustita svoje prostore. Samo na ta način bi se po mnenju nekaterih prenapetih svetovalcev še dalo v zadostni meri tolmačiti zgražanje in mršavico ki zastruplja mozeg miljskim občinskim starešinam, ako si nekdo drzne s slovensko besedo skruniti njihovo sejno dvorano. Nekaj takega se je dalo razbrati iz zapisnika prejšnjih zasedanj, način pa, s kakršnim je miljski župan na snočni seji odpravil svetovalca Ljudske fronte, ko se Je ponovno oglasil v materinščini, predstavlja nesramen pljunec v obraz demokraciji ln posebej politični ideologiji, ki naj bi ji baje pripadal. Po prečitanem zapisniku je namreč župan, ki po miselnosti in celo po zunanji pojavi povsem dostojno zastopa svojega nared-bodalca Vidalija, pozval svetovalce, naj se oglasijo z morebitnimi pripombami na račun zapisnika. Nekaj se jih je spustilo v dokaj dolgotrajno prerekanje, ravno v zvezi z žolčnim pozivom svetovalca Viazzolija županu in tajni- ku na zadnji seji, ter očitalo tajniku nepravilno registrirano izjavo. Toda Viazzoli je z oholo kretnjo domišljavega šovinista potrdil tudi danes, da je njegov poziv veljal ne le njegovi politični skupini, marveč res tudi tajniku in županu, ker bi baje le na ta način lahko zaščitila zakon. Cim je tajnik prebral še nekatere zapiske s prejšnje seje In je župan v skladu s sejnim pravilnikom ponovno pozval svetovalce k besedi, se je dvignil zastopnik Ljudske fronte. Toda ni še izustil dveh besed v slovenščini, ko je župan avtoritativno dvignil roko In ga prekinil. Z visokega piedestala in samodopad. ljivi drži je potem dokončno o-znanil, da je slovenščina v milj-skem svetu prepovedana. S conskega sveta mu groze s pisanjem, da bo denunciran Vojaški upravi, v kolikor bi še nadalje tole rlral slovenščino v občinskem svetu. Sankcije, je pojasnil g. župan Pacco, ki bi sledile takšni pritožbi conskega sveta na vojno upravo, bi lahko dovedle do njegove odstavitve, nemara celo do razpustitve občinskega sveta. Miljski župan je brez sramu priznal, da se boji za svoj stol. Mimo tega je s svojo razlago prepričal prisotne da nima najmanjšega namena oporekati ukazom od zgoraj, marveč se jim bo ponižno uklonil, pa naj bi bili še tako krivični, kajti mož se zaveda, da ga bosta pri tem poleg njegovih somišljenikov izdatno podprli tudi obe Italijanski desničarski skupini. Komaj dve uri trajajoča seja Je mogla vzeti poleg zapisnika v poštev za tem le vprašanje še ene lekarne v občini, pritožbe ne- j leli dostojno proslaviti oblet- katerlh svetovalcev nad pretirani ml cenami sadja in zelenjave v Miljah in polemično zadevo okrog avtoprevozniške družbe SAG, ki jo je sprožil «11 Giornale di Trieste*. Naslednja seja bo prihodnjo sredo. Tudi prebivalci Plavij proslavili obletnico AVNOJ-a Dne 29. t. m. se je zbralo v Piavjah v dvorani tamkajšnjega prosvetnega društva ogromno število vaščanov, ki so že- nico drugega zasedanja AV NOJ-a ter V. obletnico Ustanovitve FLRJ. Zbranim vaščanom je spregovoril tov. Pahor, ki jq na kratko prikazal pomen te važne obletnice. ZA NOVOLETNO JELKO Govoru je nato sledil še kul- Darovi za novoletno jelko III. okraj ASIZZ j« nabral: da. rovali so: Race Jožefa 400, Mahnič Marija 100. Konič J. 500, PoČar Rozalija 200, Krasna Fa. ni 100, Tomšič B'ranc 200, Tomšič Rezi 1000, Tomšič Neža 500, Škabar Marica 500 Zerjul Pavla ISO, Giocca Albina 100, Ursini Clelie 100, Sošič Tereza 100, Luin Edoardo 300, Bole Ivanka 200, Baučer Albina 500, Spacal Gabriela 200, Mužina Milka 200, Turk Albina 300, Piani Pina 100, Kocjančič Ton. čka 200, Švara Vlado 300. Do-brila Marija 100, Guerinuzzi Marija 100, Kralija Rozalija 100, Bolaffio 150, Cesar Anton 150, Požar Marija 150, Cesar Stanislav 100, Ukmar Rudolf 1000, Ambrosi Amelin 100, turni del programa, ki je obsegal več recitacij in pevskih toqk. Z recitacijami so se zelo dobro postavili domači pionirji. ki so želi med občinstvom navdušeno priznanje; prav tako je navdušila poslušalce tudi tov. Mila, ki je občuteno recitirala svojo pesem. Ob koncu proslave je domači pevski zbor zapel nekaj pesmi. Marsic Marija 200, Trobec Fa- TRZASKO DELAVSTVO obsodilo krivično postopanje vodstva tovarne Caslini do svojih usSužbencev Krivično postopanje vodstva tovarne Gaslini z dolgoletnim uslužbencem Prinčičem, katerega je vest o nenadnem odpustu z dela tako prizadela, da je še istega dne podlegel srčni kapi, je zelo razburilo in ogorčilo vse tržaško delavstvo kot tudi pošteno prebivalstvo Trsta. Pogreb nesrečnega delavca, ki se je vršil včeraj popoldne, je dokazal, kakšen odmev je ime-lp njegova smrt med vrstami delavskega razreda, ki se je pogreba polnoštevilno udeležilo. Na pogrebu so bili navzoči tudi vsi njegovi delovni tovariši, ki so zapustili delo že ob 14. uri. Poudariti moramo, da je protestna stavka delavcev Gaslini popolnoma uspela ter da so se ji pridružili tudi delavci podjetij «Taurus» in «Cemen-tferu, ki so prav tako čutili za svojo dolžnost protestirati proti krivičnemu postopanju vodstva Gaslini, katerega dolžnost je bila sicer kaznovati delavca Prinčiča, ker je kadil v prepovedanem oddelku, ne pa odpustiti ga z dela, kar je proti določbam delovr.e pogodbe ter proti pravilom tovarne same. O Položaj uslužbencev TELVE so je zelo zaostril; pogajanja, ki jih vodijo v Rimu sindikalni predstavniki in predstavniki vodstva TELVE, niso privedla do sedaj do r.tkakega uspeha. Zaradi zavlačevanja rešitve perečega vprašanja, eo sklenili uslužbenci TELVE zaostriti svojo stavko ter so zato prekinili z delom tudi v tistih odsekih, ki so do sedaj še delovala. Tako posluje sedaj samo še avtomatično telefonsko omrežje; toda če bi se stavka podalj-šala že z.a nekaj dni, bi moralo biti tudi prekinjeno. Vodstvo TELVE, ki noče ugoditi upravičenim zuhtevam svojih uslužbencev, si hoče drugače pomagati, da zmanjša škodo, ki jo povzroča sedanja protestna stavka. Izvedeli smo, da je začasno zaposlilo v raznih odsekih nove moči, ki naj nadomestile stavkajoče uslužbence. Uslužbenci TELVE so seveda zaradi takega postopanja zelo ogorčeni ter zahtevajo, da vodstvo ugodi njihovim upravičenim zahtevam, ne pa da namešča nove delovne sile,ki samo kvarijo uspeh njihove upravičene borbe. Ce bi sporno vprašanje ne bilo rešeno v teh dneh, potem bo prav gotovo prišlo tudi do prekinitve delovanja mestive telefonske mreže, ki je do sedaj še redno poslovala. O Delavci CRDA so še vedno zelo razburjeni zaradi vesti, da namerava vodstvo ladjedelnic odpustiti z dela večje število svojih uslužbencev. Tokrat bi šlo za odpust 122 uslužbencev, ki so prekoračili starostno dobo 85 let, med katerimi bi bilo prizadetih 68 delavcev, 15 uradnikov, 25 uradnic in 19 delavk. Vsi tl uslužbenci so že prekoračili predpisano starostno dobo ter torej po delovnih pra- vilih nimajo več pravice nadaljevati službo. Na njih mesto naj bi stopili mladi delavci, ki zaman čakajo zaposlitve. Ce bi stvar odpustov z dela gledali samo iz te strani, bi se nam ne zdela niti krivična; pravilno bi namreč bilo, da bi vsak delavec delal do določene starostne dobe, potem pa bi Imel pravico do upokojitve — njegovo delovno mesto pa bi prevzel mlad delavec. Toda kakšen je danes položaj upokojencev? Obupen! Ali je torej pravično, da se odpušča z dela delavce, ki so vse svoje življenje trdo delali, s pokojnino, ki ne bi zadoščala niti za osem-dnevo preživljanje? Tovarniški odbori, ki so Intervenirali pri vodstvu Združenih ladjedelnic, so prikazali položaj prizadetih uslužbencev ter so zah- tevali, da bi vodstvo tem svojim _ _ uslužbencem nakazalo takšne ga delovanja* Vidalijevih «za- Med prosvetnimi delavci Proseka vlada v zadnjih dneh velika živahnost in aktivnost. Cernu, se bo morda kdo vprašal? No, poeteni prose%i delavci bodo imeli y soboto občni zbor tvojega prosvetnega društva «Ivan Vojko*, na katerem bodo vsi navzoči izvolili nov odbor, katerega naloga bo tudi v bodoče voditi delo omenjenega prosvetnega druitva po poti krepitve resnične napredne slovenske ljudske kulture med našim ljudstvom. Zato je seveda upravičena aktivnost vseh prosvetnih delavcev, ki si žele, da bi občni zbor kar najboljše uspel ter dokazal, komu zaupa demokratično prebivalstvo Ero-seka vodstvo svojega prosvetnega društva, ki je v povojni dobi pokazalo že tako lepe urpehe. Pred dnevi so hoteli uprizoriti na Broseku Vidalijevi škvadristični razbijači z vej občni zbor, na katerem naj bi bil voljen nov odbor prosvetnega društva «Ivan Vojko*. N ih'e bi jim sicer ne branil, da bf si ti «kultuirni» in »prosvetni* delavci, ki so s svojim razbija-škim početjem v zadnjih 18 mesecih pokazali toliko «ljubezni» do resničnega prosvetnega delovanja, izbirali svoj odbor ter ustanovili, če so že hoteli, tudi svoje prosvetno društvo. Toda, da bi se posluževali za svoje podle razbijaške namene imena in prostorov prosvetnega društva »Ivan Vojko*, ne, tega pošteni prebivalci Proseka niso mogli dopustiti. Tako je nujno morata prav klavrno propasti nakana Vidalijevih zaščitnikov, katerkn ni uspelo izvesti že objavljenega ((občnega zbora*. Vidalijevo glasilo «11 Lavora-tore* in »Delo* sta hoteli dokazati svojim maloštevilnim čita-teljem vso stvar v zvezi s tako imenovanim občnim zborom v popolnoma drugi luči. Toda ka-ko bi prepričali a svojimi lažmi in klevetami poštene Proscča-ne, ki so lahko z lastnimi očmi zasledovali ((uspehe prosvetne- pokojnine in podpore, s katerimi bi se lahko preživljali, le v primeru, da bi bilo to vprašanje na ta način rešeno, bodo tržaški delavci na to rešitev mirno pristali. ščitnikov* v zadnjem času. Ka. ko bi ti lažnivi kljukci lahko dokazali poštenim Prosečanom, da so postali danes najbolj »pošteni* prosvetni delavci prav tisti ljudje, ki nosijo pri Proslava VI. obletnice AVNOJ-a v Lonjerju ob strani jugoslovanskih narodov za zmago pravice in resnice. Dne 29 t. m. so tudi Lonjer-ci proslavili VI. obletnico drugega AVNOJ-a in IV. obletnico ustanovitve FLRJ. K proslavi je prihitela vsa vas, tako da je bila dvorana mnogo premajhna; ljudje so se gnetli po hodnikih in v veži. Proslavo v počastitev te važne obletnice je otvoril tov. Gombač, ki jc pozdravil vse navzoče ter podal besedo tov, Voju Godini, ki je v jedrnatem govoru prikazal pomen It. zasedanja AVNOJ-a. Poudaril je, da so pred šestimi leti revolucionarni jugoslovanski narodi po sivojih delegatih potegnili rezultate dvoletne do tedaj trajadoče narodno osvobodilne borbc in revolucije. 2e takrat so obračunali z domačo reakcijo in s Tki epom prepovedali bivšemu kralju Petru povratek v domovino, kar je pomenilo odločilni korak nadaljnjemu razvoju revolucije. Postopanje Vidalijevcev ter njihova hinav. ska dvolična igra * AVNOJ-em ni dejansko nič drugega kot zavist v najgnusnejših oblikah, ki nikakor ne pristoj a j o komunistom, za kakršne ae hočejo kominformisti m še posebej Vi* dalijevl socialpatriotl na tem ozemlju pokazati. «Mi Slovenci smo ponoanl, da smo del slovenskega naroda, ki je skupno z jugoslovanskim ljudstvom povedel narode do zmage revolucije, Zato praznujemo ta dan, ker je tudi naš praznik*. V italijanščini je spregovoril tov. Galimberti, ki je v svojem govoru med drugim poudaril borbenost demokratičnega lo. njerskega prebivalstva, ki je v času narodno osvobodilne Dor-be toliko žrtvovalo za zmago demokracije in svobode in ki danes nadaljuje svojo borbo Po končanih govorih je sledil kulturni program proslave, ki Je obsegal recitacijske točke, solospeve in zborovsko petje. Z recitacijami sta nastopili dve tovarišici in en tovariš; tovarišica Slavica Batistuta je ob spremljavi harmonike zapela nekaj narodnih pesmi. Za njo je zapel nekaj pesmi še tov. Maks Pečar in Lonjerja. Proslavo je zaključil domači pevski zbor, ki je zapel tri partizanske pesmi. Ob koncu proslave so vsi navzoči zapeli «Hej Slovani*, nakar so je številno občinstvo odpravilo na svoje domove. S svojo tako številno udeležbo pri proslavi AVNOJ-a, je demokratično ljudstvo Lonjerja odgovorilo na nesramno provo. kadjo vidalijevcev ter dokaza, lo, da ga danes nobena laž in kleveta ne more odvrniti od poti, ki si jo je že v narodno osvobodilni borbi zadalo. Nesreči dveh 80-letnih upokojencev Včeraj sta se v Trstu dogodili dve hudi nesreči. Žrtev prve nesreče, ki je na žalost zahtevala smrtni konec, je bil 86-letni upokojenec Moretti Rlccardo iz ul. Morerl 14. Starčka Je pripeljal v bolnico avtomobil Rdečega križa, ki ga jo pobral pred poslopjem štev. 31 v Miramarskem drevoredu, kjer je tako nesrečno padel, da je zaradi poškodb umrl. Druga nesreča pa se je dogodila x ul. Zanetti, kjer je padel in sl zlomil kolk leve noge 83-letni Upokojenec Dal Sasso Francesco iz ul. 20. septembra 60. Nesrečni starček se bo moral zdraviti v bolnici 90 dni. tebi izkaznico Lege nazionale, ali Pa ki se lahko ponašajo s svojo živepisano fašistično preteklostjo in kako bi jim mogli verjeti, da bodo prav ti ljudje, katerim je bila slovenska ljudska kultura vedno le tm v peti, postalj njeni zagovorniki in »zaščitniki*? Demokratično prebivalstvo Proseka je ic obsodilo te ((zaščitnike* ter jim pokazalo kaj o njih in njihovem dejanju miril in sodi. To svojo sodbo bo potrdilo še na rednem občnem zboru svojega prosvetnega društva, ki bo v soboto, na katerem bo izvolilo v odbor tiste prosvetne delavce, ki so se že za časa narodno osvobodilne borbe borili zn pravice slovenskega ljudstva, ki se niso ustrašili fašističnega terorja, kot se danes ne plašijo peščice izdajalcev interesov slovenskega ljudstva. Naloga teh članov novoizvoljenega odbora prosvetnega društva »Ivan Vojko*, kot tudi naloga vseh poštenih prosvetnih delavcev bo torej zaceliti rane, ki jih je prizadejala resolucija Informbiroja tud i našemu prosvetnem delovanju ter voditi prosvetno društvo po poti krepitve resnično napredne ljudske kulture. Iz življenja ASIŽZ Včeraj ob 10. dopoldne se je zglasila v. Ljudskem domu na Piazza Malta številna delegacija Sena iz vseh štirih tržaških okrajev. Prinesla je protestne resolucije, katere je hotela osebno izročiti brigadne-mu generalu gospodu Eddel-tnanu in obenem tolmatiči krivičnost zadnjih ukrepov, pod-zetih proti slovenskemu šolstvu, kot tudi pristranost ZVU u odnosu do slovenskega šolstva. Uslužbeno uredništvo je bilo naravnost presenečeno nad discipliniranostjo in odločnostjo naših žena, ki so ostale vztrajne v svoji zahtevi, katero je nato sporočilo generalu. Delegaciji žena je general Ed-dleman sporočil, da jo bo sprejel sicer tj manjšem številu 2 ali 3 (im bo vložila formalno prijavo. Sele po tem odgovor u je delegacija zapustila Ljudski dom. v naslednjem priobčujemo odlomke iz posameznih resolucij, ki jih je v. ovitku izročila za brigadnega generala Eddlenuma. Z en e tretjega okraju pravijo, da mora ZVU uveljaviti načelo enakopravnosti in da mora takoj podvzetl korake proti krivičnim ukrepom. V drugem okraju poudarjajo žene, da jih pristranski ukrep ZVU živo zadeva, da ZVU ne bi smela kršiti načel na katerih je zrastla in da je čas, da ZVU preneha z zapostavljanjem in zatiranjem slovenskega šolstva. Zene iz Opčin naglašajo med drugim tudi potrebo po slovenski univerzi. Zene četrtega o-kraja'’pravijo, da si je slovensko ljudstvo svoje šole pribo* rilo in da so pripravljene se boriti proti vsakomur, l;i bi jim na kakršen koli 'način skušal kratiti te pravice. le nosečo ženo ny 150, Može Marija 300, Fu-čič Viktorija 100, Kolarič Marija 150, Kocjančič Antonija 100, Jankovič Marija 200, Kralj Marija 500, Pavlica I. 200, Za-frad E. 500, Počkaj Ana 300, Mahnič Alojz 100, Gombač Dario 100, Rodica M. F. 200, Cattaruzza Amalia 100, Gec Alojza 100, Uršič T. 200, Gro-bovšek 300, Kralj Kristina 460, Pečar Justina 200, Slavec Roza 100, Guštin Roza 200, Benčič Marija 100, MIkalovič Albina 100, Sever Mate 300, Va-nek Virgilio 300, Andreašič 300, družina Cunja 400, Cescnico Maria 200, BUzan Marij 300, Rosan Frančiška 200, Burlovič Ivica 100, Nadaiiz Paola 100, Luksa Liliana 300, Gerdol Re- nata 115, Lacovich Olga 200, Valetič Olga 100, Stibel Egon 300 Ur. nora odbore za novoielno jelko Po direktivah ASI2Z se je sestal v soboto popoldne o-krajni pripravljalni odbor za novoletno jelko, ki je razpravljal o nabiralni akciji, katere prispevki naj bj bili določeni za obdarovanje najpotrebnejših in najrevnejših otrok. Pripravljalni odbor poziva zato vse demokratične prebivalce Tržaškega ozemlja, da V čim večjem številu podpro to nabiralno akcijo, ki ima edini namen osrečiti naše najmlajše ter jim nuditi nekaj veselja in radosti. Obvestilo pionirjem za telovadne vaje Redne telovadne vaje za prvomajski nastop so za pionirje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 16. ure v dvorani na stadionu «Prvi maj* pri sv. Ivanu. Z nožem je zabodel ženo Včeraj so pripeljali v bolnico 50-letno Meteod Ido, por. Luciani z ul. Soncinl 33, ki je Imela na glavi rano, povzročeno z ostrim orodjem. Meteod Ida je povedala, da sta se doma skregala z možem, ki jo je s kuhinjskim nožem napadel. Zdraviti se bo morala 10 dni. KOLEDAR QhdatJiAcec - '9‘Ono- - Ifladio- Cetrtek 1. decembra Natalija, Božena Sonce vzide ob 7.24, zatone OB 16.23. Dolžina dneva 9.08. Lun* vzide ob 14.10, zatone ob 3.0J. Jutri petek 2. decembri BIbijana, Tihomir SPOMINSKI DNEVI 1766 se je rodil ruski zgodovinar N. M. Karamzin V vasi Mihajlovki v Tamaršlci guberniji. 1869 je prevzel deželni odbor v Ljubljani gradivo za Pleteršnikov Slovensko -nemški slovar, . natisnjen leta 1894, na stroške Antona Alojzija Wolfa. 1870 se zbero južnoslovanski politiki v Ljubljani. Ljubljanski južno - slovanski program, zahteva načelno nadaljevanje politike iz leta 1848. 1918 je bilo objavljeno zedinjenje Jugoslovanov v eni državi, kjer so vsi silili jugoslovanskim narodom monarhijo. PRESKRBA Odrezki novembrskih nakaz. nic. Do vključno petka 2. decembra morajo predati vsi prodajalci racioniranih živil občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke živilskih nakaznic, ki so bili veljavni do 30. novembra t. 1. Občinski urad bo v ta namen uradoval danes od 8 do 12 in od 16 do 19 ter jutri (zadnji dan predaje) nepretrgoma od 8. do 19. ure. ENOTNI SINDIKATI Kmetijska strokovna zveza ES vabi vse kmete, ki nosijo zelenjavo na veliki tre (mercato al-ITngrosso), da se javijo v uradu v ul. Imbriani 5 za dovoljenje, ki Je potrebno za vstop na trg. Kmetijska strokovna zveza Je pooblaščena, da izdaja te izkaznice. orosli Planinsko društvo v Trstu organizira v okviru akcije za »Novoletno jelko* množično gozdno prostovoljno delo In poziva vse svoje člane in prijatelje k udeležbi. Prostovoljno delo bo v nedeljo 15. t. m. na Pivki. Vpis do ponedeljka 5. t. m. opoldne v čevljarni tov. Geča v Rojanu, trg Tra i rivi 3 in v čevljarni Trans-alpina pri tov. Pircu v ul. Sette-fontane 3. Odhod iz Trsta, ki bo natančneje še objavljen, bo v soboto proti večeru ali v nedeljo ob zgodnji uri. V prvem primeru je prenočišče zagotovljeno. Povratek v nedelo zvečer. PLESNE VAJE Odbor Društva slovenskih srednješolcev v Trstu bo sprejemal na svojem sedežu, Piazza Cornelia Romana 2/1. - 6.30; Jutranja glasba-Poročila v ital. 7.00: NaP°p časa - poročila v slov. '“A Java sporeda. 7-15' S' glasba. 12.00: Operna e, 12.30: Priljubljene n«'®' 12.45: Poročila v ital. ‘fr. Napoved časa - poročila J yr> in objava sporeda. 1 H/sif saksofonist Srečko Dra,,«] te' lahka glasba. 13.45: sto)*?, nam v ital. 14.00: M1,. l4-“' Stenovič s svojo ka^ifil* Pregled tiska in m P°' ital. 14.45: Pregled tisk® ,ualh* ročila v slov 17.30: politična vprašanja v * 18™' ščini. 17.45: Plesna gladim' Od «Novih akordov* ® jjjeV*; - Samospevi GojmiG® 18-^' 18.20: Simfonični PleJ'no-Glas mladih v sloy. I9' ujs j ka glasba. 19.15: a ital. 19.30: Napoved ročila v slov. 19.45: ‘ venski vokalni kvinj* 'giiilOf Glasbene slike. 20.30: . S!C' igra v slov. 21.15: Kom*dsitF venskih solistov Boja0" ča in Sonje Drakslc0.!, n> Življenje jugoslovans ^ i* rodov v ital. 22.20: ri. černa glasba. 23.00: ^ ročila y ital. 23.05: ročila v slov. 23.10* jas&* sporeda. 23.15: Plesfl® kino 15.30: »Seh^V Rossetti. 15.30: Yvonne De Carlo, •* (( Ezceislor. 16.00: «^8£orrl^, je v Evropi*, Artur Feoice. 16.30: »Dolin® AUef- ,t Franchot Tone, »P0.*# Filodrammattco, 16-°|, R. me», Greer Garson 01 chum. sir* Adua. 16.00: »Tarzan Alabarda. 14.30: «Harolet*’ rencc Ollvier. ..»»aim Armonia. 14.45: «Trlj® Walt Disney. , Azzurro. 18.00: «Zel«» * Lana Turner. Belvedere. 16-00: »Jv, * C. Hennett, B. Cabot^, jr Garibaldi. 14.00: »Na sr,; ki*. Errol Flynn. ^ Ideale. 15.30: ^ Orel * ^ K,vallf wer. lmpero. 15.45: »urn - ^ glavama*, Italia. 16.30: »Glasba Nelson Eddy. rj»»> Kino ob morju. 2aph- siep* Massinio. 16.00: «Ve.. ^ ^ No^nc«0:»Neu^ galijl*, Richard^ c°np(1^ ffl' Odeon. 15.00: ° Pr)»vl . su», Tereza Wngnt, ^ ven. Radio. 16.30; «Zanka». chemer. cir- Savona. 15.00: »Zg®®?® ., sella*. Oary coopwsrcel p Venezla. »Fantom*. y no. _ ...... na ft (f Viale. 15.00: »potepuh nJ skem dvoru*. sen1 Vittorla. 17.00: »N^ei ^ do*. Tyronne P"'*d..avlj«'1 vittorla." 16,00: *^vder‘V;/;vr,:i' ’ " * ' Poirg a(fway», Allce , ‘.rancs: Kino v Nabrez.nl. Dan zlato*. .izriK v0* Kino Skedenj: «Krm Fiynn. Miklavž se V torek ob 12 jc parnik »Vida*, ki vozi na progi Trst-PI-ran manevriral ob obrežju Ribarnice. Pri manevriranju pn )q s svojo desno stranjo trčil ob motorno jadrnico »S. Lo-mizo*. Pri trčenju je bila izgovarjal slovenska imena nc- j jadrnica poškodovana. raznovrstno ^ In kn|lge ">» zalogi papir«10 ST0»» TRST ul. Milan0 T. decembra 1949 ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I.; ■ TEL. 70 Proslave dneva republike FLRJ in nramovanie VI. obletnice zasedanja AVNOJ-a v Istrskem okrožju Ustanovitev FLRJ je dala ljudstvu v Istrskem okrožju jamstvo za miren in plodonosen razvoj Od vseh strani dobivamo ne-'wilna in obširna poročila o Občutenem praznovanju 'j- obletnice II. zasedanja «VNoj-a jn ustanovitve nove 'Ugoslavije. Vsa poročila ometlo veliko navdušenje in žaganje za govore in referate, >o jih podali na proslavah frtdstavniki množičnih orga-n!»cij. Prav tako omenjajo Pačila sprejeme in obiske pri Jfttdkah vojakov JA, veliko Spanje en ljubezen do naše %ke. Drugače tudi biti ne Mre. Naša ljudska vojska nam k izbojevala svobodo in vse “kečanske pravice, katere je bil fašizem oropal. 'Is to danes naša vojska J, Gažona, Boršta, Glema, rfborja, Sv. Antona, Puč, Kort, JjJDje m Izole. Tudi te delegatk so nesle tovarišem vojakom l'tke in voščila. . povsod so bile žene sprejete ze-0 tovariško, kar jih je zelo navalilo. Tako se je ob velikem prazni-po- ^ razglasitve FLRJ znova 5sMlo, kako je še prav tako živo "'delovanje med našim ljudstvom, •ž-mizacjjami in vojsko. Ljud-r? vojska je tista, ki je za ceno . llkih žrtev priborila tudi tem • —. svobodo Natorje In izgnala j, -•-•i.urje In Izkoriščevalce. To °bčuttj° posebno naše žene, ll Mrlh može so fašisti preganjalo zapirali. Zato pa so jim ujjbb hvaležne in ob takih pri-, gostih poizkušajo Izkazati težnost v dejanjih. to *•*/<>/ thi er pred zgodovinskim dnem ‘*tnice zasedanja AVNOJ-a In t *81*sitve Federativne ljudske Publike Jugoslavije smo profili ta praznik tudi v naši va-j, na izredno svečan način. Pro-jj|.v* Je bila v Soli In dvorana je Sj * natrpana domačinov iz va-s ln okolice. Tudi ml smo dali duška svojim čustvom ob ^ velikem dogodku. °slavo Je otvoril tov. učitelj L1*1 Vem blm in Izčrpnim govorom, v Je podal ves zgodovln-r»zvoJ Jugoslavije. Pri tem jjj °blsal težko borbo partizanov v njihove velike zasluge za u-^nnvltev države jugoslovanskih 'Odov. Na žalost so ostali Iz-t| UJenlh meja še toliki Slovenil Čeprav so se borili tudi oni |t^n slavnostnem govoru, ki ga tiufPfcJelo ljudstvo z odobravali M, so nastopili naši pionirji, 0 Poleg drugega priredili igro M#nu». Navzoči se niso mogli «Hej Slovani«, ki je močno zadonela ter ohrabrila vse navzoče v prepričanju, da je prvo zasedanje AVNOJa in ustanovitev FLRJ dala tudi našemu ljudstvu v Istrskem okrožju jamstvo za miren in plodonosen razvoj. Po svečanem delu proslave smo imeli še prosto zabavo, ki je zlasti mladini dala priliko, da se je tudi nekoliko razvedrila. Manžan V prostorih krajevnega tajništva SIAU smo imeli v torek 29. novembra slovesno proslavo šeste obletnice II. zasedanja AVNOJa in IV. obletnice razglasitve FLRJ. Te proslave se je udeležilo veliko število ljudstva, ki je z zanimanjem poslušalo referat, katerega je podal tov. učitelj. Po referatu je sledila kratka igrica, katero so predvajali pionirji, in deklamacija: «V nove zarje«, »Dramilo«, «Siromak» in »Pičica na i». Proslava je zapustila velik vtis pri vseh ljudeh v vasi. Zavedajo se velikega pomena te obletnice, ki spominja na tiste Junaške dni naše borbe, ko smo z odpovedjo vsem lagodnostim pomagali pri ustvarjanju temeljev današnje nove Jugoslavije. Oažon Kot po drugih vaseh smo tudi pri nas slovesno praznovali IV. obletnico razglasitve FLRJ. Ta proslava je bila zelo občutena. Ze ves teden prej so ljudje govorili o tem velikem prazniku in se nanj pripravljali. Proslavo ki je bila v šolski dvorani, katera Je bila natrpana do zadnjega kotička, je otvo-rila tov. učiteljica Pipan Viktorija, ki je nato podala besedo tov. Grizoniču Josipu, kateri je podal referat o pomenu II. zasedanja AVNOJa in IV. obletnici razglasitve FLRJ. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem poslušali referat. Po slavnostnem govoru je neki tovariš zasviral na harmoniko nekaj partizanskih in borbenih pesmic, nakar so pionirji recitirati nekaj pesmi Gregorčiča in drugih naših pesnikov. Proslave so se udeležili tudi vojaki JA, katerim sta delegacij ASI2Z iz Šmarij in Gažona prinesli čestitke, voščila in darila. Ena izmed delegatk je v imenu vseh žena čestitala preko navzočih vojakov vsej slavni JA. Pri tem je izrazila željo našega ljudstva, da bi še nadalje branila vse pridobitve naše borbe. Eden od navzočih vojakov se je za čestitke in darila zahvalil v Imenu vojske in obljubil, da bo ta zvesto čuvala vse pridobitve ljudstva Istrskega okrožja. Ob zaključku so vsi navzoči s spremljevanjem harmonike zapeli narodno himno «HeJ Slovani«. Sledila je prosta zabava vsega ljudstva. red je navdušil vse in povzdignil ves večer. — Posebej se je poklonila ena delegacija VUJA, druga je obiskala bolnišnico, tretja pa je obiskala gluhonemnico v Portorožu. Vanganel Okoli 200 ljudi je proslavilo praznik ustanovitve FLRJ na 29. novembra. Tudi tu je ljudstvo s ponosom poslušalo govor o nastanku republike jugoslovanskih narodov, saj so mnogi med njimi kot partizani prispevali k temu uspehu. — Pionirji so s svojim nastopom poživeli večer. — Delegacija krajevne organizacije. Zveze primorskih partizanov se je poklonila VUJA kot predstavnici FLRJ, delegacija pionirjev pa je obiskala bolnišnico. Množeno so 2brani peli partizanske in narodne pesmi. Škoflfe Proslava je bila 28. novembra. Po slavnostnem govoru je nastopil pionirski pevski zbor z raznimi pesmimi. Sledile so deklamacije, za zaključek pa so navzročl odpeli narodno himno. Večer in vsa proslava je bila prav prisrčna. — Poleg tega so delegacije napravile obisk pri VUJA v Kopru. Šmarje Zvečer 29. novembra se je zbralo k proslavi okoli 650 ljudi. Navdušenje je bilo nepo- Sv. Anton-Dvori Ne besede, dejanja štejejo Naši ljudje dokazujejo dnevno svojo zavednost in razumevanje za gradnjo zadružnega doma. Ze smo poročali o velikih prispevkih nekaterih naselj našega kraja. Danes moramo povedat! o vaščanih majhnega zaselka Dvori, ki so prispevali v obveznicah in prostovoljnih prispevkih 10.000 din zato, da bo zadružni dom prej zgrajen. Škerl Ivan iz Gregoričev je sam prinesel članu odbora za gradnjo zadružnega doma 400 din. Za današnjo proslavo šeste obletnice ustanovitve nove Jugoslavije smo izvolili dve delegaciji, ki bosta ponesli voščila in darove v Koper in ena v bolnišnico. Doma pa bomo imeli proslavo v dvorani ljudskega doma, katero bomo lepo okrasili. Sodelovala bo domača godba in pionirji z recitacijami. Sledila bo prosta zabava s pogostitvijo z vinom vseh, ki pomagajo pri gradnji zadružnega doma. 1 Poziv upnikom in dolžnikom Kmetijska nabavno-prodajna zadruga v Kopru poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma da poravnajo svoje obveznosti do 15 decem bra 1949. Vse obveznosti po tem roku ne bodo več upoštevane, vse terjatve pa bomo prijavilt forumu. Upravni odbor Kmetnaproze - Koper 1 pisno. Spored proslave je bil pester. Najprej je zbrano ljudstvo zapelo internacionalo, nakar je sledilo poročilo o pomenu 29. novembra za Jugoslavijo in njene narode. — Pevski zbor iz Šmarij je zapel izredno občuteno pesem »V nove zarje«. Za tem so deklamirali pionirji v zboru «Naš boj«, pio nir sam pa «Delavcem». — Pionirski pevski zbor je tudi nastopil, in sicer s pesmijo »Svoboda«. — Za zaključek je še domači pevski zbor zapel pesmi: «Hej brigade«, »Veseli kovači«, «Slcvan na dan«, «Bolen mi leži« in himno «Hej Slovani«, katero so peli tudi vci prisotni. — Vsa manifestacija je uspela izredno lepo in vzklikanje Jugoslaviji, njenim na- rodom, tovarišu Titu je izražalo razpoloženje Šmarčanov. Po slavnostnem delu proslave, je sledilo ljudsko rajanje. —* Pri VUJA sta se oglasili delegaciji pionirjev m obdelovalne zadruge. Odposlane so bile tudi brzojavne čestitke. Posebna delegacije se je ogiasila pri edinici QQQKKKKKZZZZ ets edinici JA v Gažonu in ji izrekla čestitke k narodnemu prazniku FLRJ. Isto je napravila elegacija ASI2Z, Dekani 'Proslava je bila zvečer, katere se je udeležilo nad 200 ljudi. Spored proslave je obsegal referat o pomenu tega velikega praznika, krajšo igro, več recitacij in nastop godbe. — Po- sebna delegacija se je poklonila in ponesla čestitke VUJA in druga krajevni posadki JA. Po proslavi so množične organizacije priredile večerjo za vdove padlih borcev, na katero so povabili tudi nekaj oficirjev JA. Sv. Peter Tu je bila proslava z bogatim kulturnim programom, ki je obseg .1 7 točk. Program so izvajali pionirji. Navzočih je bilo 140 ljudi. Delegacija ASI 2Z je obiskala bolnišnico y Piranu in nesla bolnikom bogate darove. Druga delegacija pa je ponesla Čestitke in darove n-> VUJA v Koper. Bertoki m Sv. Tomaž Tudi tukaj je bila proslava 29. novembra zvečer. Poleg referata je bila krajša prosvetna prireditev, pri kateri so sodelovali pionirji in vojska. Navzočih je bilo nad 150 ljudi. Krajši govor je imel tudi kapetan krajevna posadke, kateremu so vsi navzoči navdušeno ploskali. Prav tako sta bili proslavi v Tinjanu in v Valmarinu dobro obiskani. KJER SI LJUDSTVO SAMO GRADI BOLJŠO BODOČNOST lova cesla Lozarji - Sp. it/an Kar so drugi obljubljali desetletja postaja po volji ljudstva živa stvarnost Preteklo nedeljo je bila v bujskem okraju izročena prometu nova cesta, ki povezuje dve vasi, Lozarji in sv. Ivan. Ljudstvu obeh vasi je bila tako izpolnjena več kot upravičena želja, katere izpolnitev mu je obljubovala že Avstrija in Je bolj fašistična Italija po zasedbi ter krajev. Prebivalci obeh vasi se Je zelo dobro spominjajo puranov, ki so jih nekateri nosili fašističnemu «cen-turiu« Fuscu, kateri je imel nalog pokreniti vse potrebno za pričetek gradnje te ceste. Seveda so vsi purani lepo izginjali v nikoli poln želodec fašističnega oblastnika, cesta pa je ostajala še kar naprej prav tako lepo — v načrtu. Po osvoboditvi so ljudje pričeli sami misliti na zgraditev tako potrebne ceste. Ni bilo mogoče, da hi se bili še nadalje posluževali le ozke steze, ki se je ob jesenskem in pomladanskem deževju spreminjala v globoko blato in postajala tako neuporabna. Ljudska oblast je ob pomoči zavednega ljudstva v okrožju poskrbela najprvo za obnovo in izgradnjo večjih del za sPložno korist, nato pa prišla na pomoč tudi posameznim vasem. Tako je določila večjo svoto denarja tudi za izgradnjo te ceste. Dela co pričela letos v poletju. Pri gradnji je bilo zaposlenih 50 strokovnih delavcev poleg prostovoljcev iz vasi Lozarji, sv. Ivana, Bučajev in Perojev. Prostovoljni delavci so pripravljali potrebno kamenje v kamnolomu pri sv. Ivanu. Pomagali pri izkopu cestišča in pripravljanju kamenitega tlaka pri cesti sami. Dnevno je pomagalo pri vseh teh delih 50 udarnikov. Prostovoljni delavci iz Lozarjev so bili napravil' obvezo prispevati v predkongresnem tekmovanju vsak po 50 delovnih ur. Skupno je bilo napravljenih pri gradnji 4800 prostovoljnih ur, kar je velik prispevek za vasi, ki imajo komaj nekaj desetin družin. Med najboljšimi prostovoljnimi delavci je tovariš Versna-ver Peter, ki je sam prispeval 300 delovnih ur. Temu sledijo Gržinič Franc, ki J sedaj v de- lovni brigadi «DrUgi kongres«, katera pripravlja v Trnovskem gozdu drva za naše okrožje, dalje Sorčič Ivan, Novak Ivan, Križman Ivan, Verznaver Marija in še drugi. Tako se iz dneva v dan izboljšujejo življenjski pogoji v našem okrožju, S sodelovanjem zavednega delavnega ljudstva se iz temeljev, ki so bili postavljeni z osvoboditvijo, dviga trdna stavba gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Ob to stavbo se zaganjajo na'i včerajšnji in^ tudi današnji novi nasprotniki. Na poti jim je, ker se ob njej razbijajo vsi njihovi špekulativni načrti. Istrsko ljudstvo ob vsem tam ugotavlja eno resnico; Pot, katero si je izbralo za časa borbe, in katero hodi tudi danes, je prava in pravilna. Po tej poti bo hodilo še nadalje, ker vidi resnične uspehe in izboljšanja, ki jih je na tej poti že doseglo. Vse nabijanje na boben »internacionalizma« od strani Vidalijevih kominfor-mistov ne zaleže, in tudi y prihodnje ne bo zaleglo. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 ■ II.; TEL. 11-32 Za 500 milijonov blaga iz Slovenije Prihod gospodarske komisije iz Slovenije v Gorico - Uvoz lesa za 321 milijonov in drugega blaga za 170 milijonov 'Jam resnosti, s katero so se IZGUBLJENA KNJIŽICA ZA OBLEKE Tov. Vukičevlč Aleksander je v Kopru izgubil knjižico za o-bleko štev. 7394. S tem jo proglaša za neveljavno. Vozni red avtobusov na progi Koper - IrsL ODHODI IZ KOPRA: ob 7. lil ob II. uri, s KR1ZISCA PH1 DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. ob 12. uri. ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s križišča pri Dekanih ob 15.43 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19. url. ZA DAN REPUBLIKE FLRJ slovesna izorčitev dveh novih mostov 1C?limi1 naS1 najmlajši. Ob za-»Uk u Jih Je vsa dvorana za-J(tl s Ploskanjem. Enako navdu-itt- bila sprejeta njihova pe-\\y »Pozdravi«, ki so jo prav N lepo zapeli. «M| 1JnJ* toči« je bila pesem ttjt/a lipid zeleni«, katero je hej lri čustveno odpel naš novi 7» jjj1 zbor. Uspeh Je bil tak, »tv> 0 Jo morali na željo ljud-tiM Ponoviti. Enako zanosno so jl(jv'|jal| pesem «Mi zadrugarjl». ttiw r*eltadji pesmi »Toplo u* srce«, ki Jo je podal do-t,Sln° tov. Koren Slobodan, so %, Wonirji zapeli še «MI vsi W1U(1l PtonirJI«. ki je zopet »hvvi ln namah osvojila vse 6» /»*• Za zaključek proslave 0 vil zbrani intonirall Ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti, okrajnega komi-teta KP, osebja gradbenega podjetja In velike množice ljudstva, sta bila izročena v promet dva velika obnovljena mostova. Tajnik Istrskega OLO tov. Petrič Je v otvoritvenem govoru poudaril velike napore in skrb ljudske oblasti ter delovnega ljudstva našega okrožja v izgradnji in obnovi. Obnova, ki se je pričela že takoj po osvoboditvi z zelo skromnimi sredstvi, je že skoraj dokončana. Iz dneva v dan zaznamujemo uspehe neumornega dela ln pridnosti vsega demokratičnega ljudstva. Med temi u-spehi sta tudi ta dva mostova, ki ju je bil razrušil okupator. Ni pa mogel razrušiti naše močne In Jeklene borbenosti. Za tov. Petričem je spregovoril še tov. Agartnls, ki Je poudaril važnost tega dneva. Ta dva mostova sta delo naših 1 ju di, ki delajo za to, da sl čim-prej izboljšajo svoje stanje. O menil Je delo kominformistov, ki delajo samo za to, da bi sabotirali naše ustvarjalno delo. Ob velikem navdušenju Je za tem tajnik IOLO tov. Petrič pre rezal simbolični trak, nakar je zdrčala čez most vrsta avtomobilov In tako odprla promet. Za izgradnjo teh dveh mostov Je bilo napravljenih 25.000 ur de la. Pri gradnji so dali velik delež tudi tovariši vojaki JA, ki pomagajo pri vseh delih, kot so pomagali pri izgonu okupatorja Po otvoritvi je sledila zakuska ki jo Je priredilo gradbeno pod Jetje In nato razdelitev nagrad najboljšim delavcem. Te nagrade so prejeli naslednji tovariši: Tu-ljak Ivan in Tullo, Debello Anton Rossi Marcel, Pilastro Ivan, Ma ran Angel, Dušlč Rudolf ln še številni drugi. Priprave za praktično izvajanje splošnega trgovskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo so se v glavnem zaključile in sedaj bodo sledile izmenjave blaga med obema državama. Ker bodo istočasno začeli bolj intenzivno izvajati tudi videmske sporazume za izmenjavo proizvodov in pridelkov med našimi obmejnimi kraji ln svobodno Slovenijo, nas predvsem zanima ta stran trgovskih sporazumov. Se v tem tednu pričakujejo po poluradnem poročilu prihoda posebne gospodarske komisije iz Slovenije, ki se bo na sedežu Trgovske zbornice v Gorici sestala s krajevnimi italijanskimi zastopniki, da se po-razgovorijo o podrobnostih izmenjave. Številni izvozniki, odnosno, uvozniki, so tudi že prejeli te dni uvozna dovoljenja za industrijski les ih drva iz Slovenije, kar je zlasti važno za bukove hlode in tramovje, katerih zaloga v Gorici je že skoro popolnoma izčrpana. Uvozna lista za les je najvažnejša postavica v našem ob-mejnem prometu s Slovenijo in je v njej nayedenega za 321 in pol milijona lesa, ki ga bodo v najkrajšem času uvozili v Gorico. V tej pošiljki bodo zapopadene naslednje vrste lesa: bukovi hlodi za 12 milijonov lir vrednosti, bukovi hlodi za rezanje in tesanje za 12 milijonov; češnjevi in lipovi hlodi za 7 milijonov, kostanj za 6 milijonov, razno količje za 5 milijonov, smolnat žagan les za 120 milijonov, rezan bukov les za 60 milijonov, drva za kurjavo za 40 milijonov, tramovje za 20 milijonov, oglje za 5 milijonov, furnir za milijonov, drugi les za 4 in pol milijona ter polizdelki za sode in pohištvo v vrednosti 30 milijonov lir. Poleg zgoraj navedenih vrst Praznik sv. Andreja Včeraj so številni portski Andreji praznovali svojega patrona. Ponavadi spremlja ta tradicionalni goriški praznik in njegov prav tako star semenj deževje. Kaže pa, da je nebo letos že prej izpraznilo svoje mokre zaloge in tako smo pričakali ta praznik z lepim jesenskim soncem, čeprav je zrak malo oster in se zvečer vlaži megla po ulicah, kakor da bi se preselila z ljubljanskega barja. Toda to je bilo le nekako mimogrede, tako za spremembo, ker je lahen piš kmalu pregnal tudi to kopreno. Ze več tednov se govori seveda o znanem semnju sv. Andreja, ki bi ga rada Gorica kljub vsej krizi in mrtvilu še ohranila, saj so z njim zvezani najlepši spomini Goričanov, posebno pa trgovcev, ki so v teh dneh delali zlate kupčije z okoličani iz soške doline, gor in iz Vipave. Pravi semenj, kolikor ga pač bo, sc bo začel letos šele v soboto 5. t. m. iti bo trajal do nedelje 11. t. m. Za enkrat so se preselile na Travnik in na trg Battistl le stojnice raznih komedij, mandolata in drugih sladkarij, ki so prišle iz Vidma, kjer so ie končali s proslavo sv. Katarine. Tudi cirkus Jarz je razpel svoj obsežni šotor tik za pošto na Travniku, med splošnim radovednim zanimanjem mladega občinstva. Sinoči je bila prva predstava. Sicer cene, ki gredo od 500 tir navzdol, niso ravno v skladu s finančnim stanjem Goričanov, vendar ljudje za take reči še vedno kaj iztisnejo morda dosti prej, kakor za kakšno bolj pametno in koristno st var. lesa pa bodo uvozili iz Slovenije v goriško in videmsko pokrajino še razno drugo blago. Ze prejšnji mesec smo lahko okušali v Gorici prve pošiljke kraškega terana. Poleg vina pa je na uvozni listi tudi pivo, suhe gobe, maraške, semenska ajda, obrtniški izdelki v usnju in druge vrste. Predvideno je, da se bo uvozilo tudi te vrste blaga za skupnih 170 milijonov lir. 2e iz goraj navedenega seznama je razvidno, kako velike važnosti je za Gorico in goriško podeželje izmenjava blaga s Slovenijo. Ce bodo razvili to izmenjavo na res zdravi podlagi, bo lahko zadobila še večji obseg in bo postala najučinkovitejše sredstvo proti današnjemu gospodarskemu za-stoju. ... Puško mu je razneslo Pred nekaj dnevi je sklenil 19-letni dijak Lino Samero iz okolice Krmina, da bo šel na lov na ptiče, ki jih je v tej dobi vse polno, ker so se pre- selili iz mrzlega severa. V ta namen si je sam napravil naboj in vzel stričevo puško ter jo napolnil s svojim izdelkom. Ko pa je nameril in sprožil, mu je naboj raznesel puško, ker je bil preveč močan. Nespretni lovec je odnesel več lažjih poškodb na glavi, predvsem na temenu. Odpeljali so ga v krminako bolnišnico, kjer bo moral ostati na zdravljenju okrog tri tedne. Fant je imel še srečo, ker bi jo lahko še mnogo hujše izkupil. Izlet v Firence Ob nogometni tekmi za svetovno prvenstvo, ki bo med Jugoslavijo in Francijo v nedeljo dne 11. t. m. v Firencah, priredi športni odsek slovenske mladine v Gorici izlet v Firence. Vožnja tja in nazaj ter vstopnica za tekmo stane skupno 35«« lir. Kdor se želi udeležiti, naj se prijavi takoj na športnem odseku mladine v ul. Montesanto št. 42 v Gorici. Izpred sodišča Avto je izrinil avtobus s ceste Najvažnejša razprava, ki jo je imelo goriško sodišče v torek, je bila prizivna razprava protj 50-letnetnu Dominiju M. iz Trsta Ul. Tiepolo. 29. junija letos, zvečer okrog 9. ure, je nek izletniški avtobus vozil Tržačane iz Tržiča preko Vidma proti Trstu. Na cesti med Marijanom in Zgrajeni jim je privozil nasproti avto Fiat 1100 rdeče barve, ki je vozil po levi strani. Da bi se izognil trčenju je avtobusni šofer Cleva Jožef zavozil prav na cestni rob. Na ta način se je v resnici izognil trčenju, ni pa mogel preprečiti, da je avtobus, potem ko je napravil nekaj desetin metrov po cestnem robu nad nasipom, končal svoje vratolomne vaje na bližnjem travniku. Pri tem svojem ekvilibrizmu je avtobus odnesel znatne poškodbe. Na srečo ni bilo med 40 potniki večjih žrtev, razen Prispa Angela iz Trsta, ki je odnesel razne poškodbe, ozdravljive v 12 dneh. Avto se Po tem srečanju ni ustavil, ampak je njegov vozač Z vso naglico vozil proti Knninu. Iz nedoločnih izpove- di potnikov in šoferja Cleve so preiskujoči orožniki zbrali dovolj podatkov, da so lahko našli v neki krminski gostilni že pičlo uro potem omenjeni avto in njegovega vozača Do-minija Martina. Okrajni sodnik V Gradiški je Dcminija obsodil na 20 tisoč lir kazni, plačilo odškodnine ranjenemu Priški in na plačilo sodnijskih stroškov. Proti razsodbi se je obsojeni pritožil, vendar pa je prizivno sodišče po daljšem prepričevanju odvetnikov obeh strank potrdilo prvotno razsodbo in Dominija obsodilo poleg tega še na plačilo prizivnih stroškov. Ta razsodba je važna tudi zaradi tega, ker bo lahko sedaj lastnik avtobusa prav tako zahteval od Dominija plačilo škode na avtobusu, ki je še znatno večja od škodet prizadejane ranjenemu potniku. Zato bo šel verjetno neprevidni vozač avtomobila še na višje sodišče v upanju, da bi se bolj poceni izmazal iz te zagate. Mož s cigareto na nasipu Včasih se pripeti v življenju, da ima tudi najbolj mimo in IZ REZIJE Učeja-od sveta odrezana vas Do Žage v Jugoslaviji imajo po cesti 8 km, do svoje občine v Ravenci pa 80 km - Vaščani sami krščujejo svoje otroke in pokopavajo mrliče - Oblast se jih spomni le z davki Da smo se seznanili z razmerami, v katerih živijo prebivalci Učeje, o katerih se sliši tako malo govoriti, smo šli tja in preživeli nekaj dni med njimi. Učeja je vas v dolini rečice Učeje in spada pod občino v Reziji ter je oddaljena komaj nekaj sto metrov od jugoslovanske meje. Hiše so raztresene in v vasi živi 96 družin z okrog 590 prebivalci, ki so vsi Slovenci. Cesta od Tarčenta kozi sotesko Tananieja do Učeje je dolga približno 30 km jn je dekaj dobra. Zgrajena nekaj let pred zadnjo svetovno vojno v vojne svrhe, ker je tako vezala Tarčent z Zago in Bovcem. Prej ni semkaj vodila nobena in kdor je hotel v Tarčent, ki je sedaj za to prebivalstvo najbližje trgovsko središče, se je moral posluževati strmih gorskih steza skozi gozdove, kjer v okolici ni bilo niti enega človeškega bivališča. Ta pot je bila dolga dobrih 8 ur hoda. Učeja spada sicer prometno k 2agi, ki je danes v Jugoslaviji, odkoder je oddaljena le osem km in bi jim bilo torej mnogo bolj prikladno, če bi bili povezani z 2:ago, Kobaridom in Bovcem, kakor pa s Tarčentom. A usoda je bila s tem prebivalstvom nemilostna, ker je začrtala novo mejo tako, da so ostali prebivalci Učeje odrezani od svojih naravnih prometnih izhodišč. Tako smo torej ugotovili, da živi tukaj skoraj 500 prebivalcev, ki so popolnoma ločeni od sveta. To prebivalstvo ne vidi v svoji vasi nikdar nobenega tujca razen finančnih stražnikov, ki stražijo v obmejnem pasu. Življenje teh preprostih gorja-nov je zelo žalostno. Ako izključimo tiste, ki sc začasno izseljujejo zaradi dela, lahko rečemo, da je prebivalstvo Učeje 5e na zelo primitivni stopnji. Ne poznajo nobenega napredka dvajsetega stoletja. Tako so jim neznane kinomatografske predstave ali gledališče in ne poznajo niti drugih pridobitev naše dobe. Možje hodijo naj- več okrog po Italiji kot lonce-1 10 km). Na ia način morajo vezci jn brusači.. Ponavadi se odpravijo z doma spomladi in se vračajo v pozni jeseni, da prežive mrzli zimski čas ob domačem ognjišču s svojo družino. Zene opravljajo hišna dela in obdelujejo njivice, ki jih ima skoraj vsaka hiša po nekaj. Sadc samo krompir tu in tam’ nekoliko koruze, ker drugi pridelki v tem gorskem predelu sploh ne uspevajo. Goje koze, ovce in nekaj glav živine, ki jih zalaga z mlekom, njihovo glavno hrano. Brez živine bi sploh ne mogli živeti, ker je ta glavni vir za njihovo življenje. Zdravnik je predaleč Prav tako ne poznajo zdravniške pomoči. Občinski zdravnik, ki stanuje v Ravenci, kjer je sedež občine, ne pride nikdar v Učejo in isto velja tudi za babico. Zdravnik je skoraj opravičen za svoj izostanek, čeprav spada vas v njegovo področje, ker je do nje šest ur hoda, ki jo je treba napraviti peš preko Krnice, nad 1000 m nadmorske višine, po ozkih in nevarnih stezah. Pozimi je pa tudi ta pot zaprta zaradi velikih snežnih zametov. Tudi letos je pred nekaj dnevi zapadlo že 60 cm snega. V najhujših primerih bolezni kličejo zdravnika iz Tarčenta. Ker pa je to v zvezi z velikimi stroški, lq radkokdaj kličejo zdravniško pomoč in često se dogaja, da pride zaradi velike oddaljenosti k bolniku prepozno. Lahko si torej predstavljamo, koliko morajo ti ubogi ljudje pretrpeti, ako hočejo dobiti kakšno listino ali izpričevalo od občinskega urada, ki je tako daleč in brez primernih prometnih zvez. Kdor hoče v Ravenco, mora hoditi preko gora šest ur. Pozimi pa, ko je tudi ta prehod zaprt, morajo iz Učeje v Ter (20 km) od tu z avtobusom y Tarčent (10 km) potem dalje z železnico do Re-zjute (nadaljnih 40 km) in od tu z avtobusom v Ravenco (še prebivalci Učeje po normalni vozni poti napraviti do svojega občinskega sedeža nič manj kot 80 km, ali dalj kot je od Gorice do Ljubljane. Zdi se, kot da bi opisovali srednji vek, ko so bile vasi daleč druga od druge in se je hodilo od gne do druge včasih tudi ves teden. In vendar je to tako sedaj, v videmski pokrajini, kjer obstojajo še vasi v takih obupnih razmerah. A to že ni vse. Ker tu noče bivati noben duhovnik, so ljudje brez njega. Le nekajkrat na leto prihaja župnik ali kaplan iz Jsjaka v poletnem času, i^. bere mašo v mali cerkvici ne daleč od kolovozne poti, ki pelje skozi Učejo. Pogrebne obrede opravljajo vaščani sami brez duhovnika, čeprav so vsi kristjani in precej pobožni. Večkrat so zaprosili, da bi se v njihovi vasi ustanovila lastna župnija, toda cerkvene oblasti dobro vedo, da bi jim kraj ne mogel nuditi dohodkov, ker so ljudje revni in je zemlja pusta Od vaščanov bi ne mogli zahtevati niti desetine tega kar jim dajejo druge vasi. Zato so jim prošnjo tudi zavrnili. Tako so prepuščeni samim sebi, njihovi otroci pa, ki Jih je lepo število, rastejo kljub temu zdravi in pridni. Novorojen, škov ne noši jo krstit v župno cerkev v Osjak, ampak jih kr stijo kar sami doma. Naj še poudarimo, da morajo prebivalci Učeje plačevati davke v isti meri, kakor vse ostale občine, dasiravno niso deležni nobene pomoči od oblrsti In gorje tistemu, ki ne plača pravočasno, ker davkarju nihče ne uide. Dasiravno mora napraviti 80 km vožnje, poišče vsakogar na njegovem domu in kdor nima takoj pri rokah potrebnega denarja, da bi zadostil državni blagajni, mu prodajo na javni dražbi kozo ali kravo, kar se često dogaja. Vlada bi se morala v resnici sramovati, ko dopusti, da obstojajo v državi še tako zaosta- le vasi in to tem bolj, ker pravi, da je demokratična in povrh še krščanska, vsega tega pa v Učeji ni prav nič opaziti in sedanja vlada jih nič manj ne izkorišča, kot jih je izkoriščal fašizem. Primer Učeje naj bi bil opozorilo vsem tistim, ki so bili v dobri veri zapeljani od današnjih političnih italijanskih voditeljev, da se bodo vedeli ravnati y bodoče, ko se bodo ti poslanci pojavili zopet pri njih in prosili ljudstvo za njihov glas, ki naj bi jim zopet pomagal do vladnega stolčka. Kuponi za bencin ob nedeljah Vodstvo avtomobilskega kluba v Gorici hoče ustreči nekaterim svojim članom in je zato odredilo, da bodo od 1. decembra dalje izdajali kupone za bencin proste cone tudi ob nedeljah, in sicer bodo u-radi, ki jih izdajajo, odprti vsako nedeljo od 10. do 12. ure. SEJA POKRAJINSKEGA ODPOSLANSTVA V torek popoldne se je sestalo pod predsedstvom odv. Cu-lota pokrajinsko odposlanstvo k svoji redni seji. Na seji so obravnavali razne točke dnevnega reda, med katerimi je bila najvažnejša izdelava organskih razpredelnic za pokrajinske nameščence. Ulica Mameli zaprta Zaradi polaganja cevi za nov mestni vodovod bo ostala ulica Mameli za nekaj dni zaprta za ves vozovni promet. tPo izvršenem pogrebu javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša MAMICA dne 28. t. m. za vedno zatisnila oči. WINKLER-jevl. Gorica dne 30. XI. 1949. nepomembno dejanje lahko dalekosežne posledice. Tako se je zgodilo, ali bi se skoraj zgodilo tudi 28-letnemu Cemicu Danilu iz Sv. Mihaela, ki je nekega dne mimo sedel na soškem nasipu blizu Šempetra ob Soči in kadil svojo cigareto. Istočasno pa sta nedaleč od njega dva neznanca pulila iz zemlje železne količke, ki so last vodnega konzorcija trži-škega polja. V tem je prišel tam mimo konzorcijev čuvaj Cjan Edvard. Oba neznanca, ki sta hotela odnesti železne količke, sta jo brž pobrisala izpred njegovih oči in tudi Cemic je smatral za bolj u* mestno, da se umakne in izog-gne tako vsaki nevšečnosti. V resnici pa mu je ravno to dejanje prineslo kup preglavic. Pri begu je namreč izgubil listnico, ki je padla čuvaju v roke. Zaman je stopi! pozneje do čuvaja in zahteval, naj mu vrne listnico. Ta je vse skupaj izročil sodniji in prijavil Černiča za tatvino tistih nesrečnih količkov. Pri razpravi je Cemic energično zanikal, da bi imel kaj skupnega z neznanima tatovoma in je bežal pred čuvajem samo zato, da bi ga ne vpletel v zadevo, kar se je potem zaradi izgubljene listnice tudi zgodilo. Obtoženca je branil odv. Janche in po njegovem zagovoru je sodišče Cemica oprostilo obtožbe tatvine zaradi pomanjkanja dokazov. Z ukradenim kolesom zavozil v policaja Manj sreče pa je imel pred sodnikom 59-letni Rota Melhi-jer iz Trsta. Ta človek je že star sodnijski znanec, vendar Pa je svoje podvige do sedaj izvrševal na tržaškem področju in je bilo tokrat prvič, da je poskusil svojo srečo tudi v Gorici. Iz veže neke hiše v ul. Ca-pella je odpeljal kolo, ki ga je pustila tam njegova lastnica Kenda Valerija brez nadzorstva. Ves vesel, da se mu je tatvina tako lahko posrečila, je takoj pred hišo zajahal kolo in se hotel z vso naglico odpeljati proti novim obzorjem. Toda imel je nesrečo, da so se ta obzorja že po nekaj metrih končala pred policajem, v katerega je v naglici s kolesom zavozil. Ta je kmalu spoznal, s kom ima opravka m ga je aretiral. Sodišče ga je priznalo v celoti krivega in ker je bil že večkrat kaznovan so mu naložili 20 mesecev zapora in 17 tisoč lir globe. Poleg tega pa so poskrbeli, da po končanem zaporu ne bo brezposeln in so mu prisodili še dve leti prisilnega dela. Veteran zoporov nima sreče Pred č,s m je okrajni sodnik V Gradiški obsodil Vismti-na Jakoba iz Zagraja na 6 mesecev zapora in 3000 lir globe, ker je ukradel kolo nekemu Tesi Virgiliju, ko ga je ta pustil brez nadzorstva pred gostilno, kamor je stopil na okrepčilo. Visintin pa je že star znanec vseh mogočih zaporov, saj je pod staro Avstrijo in pod Italijo pozneje presedel okrog 20 let med štirimi stenami. Zato se je državni tožilec pritožil proti razsobi v prvi stopnji, češ da je to že poklicni tat in ga je treba strožje kaznovati. Prizivno sodišče je tožilčevo pritožbo upoštevalo in zvišalo kazen na eno leto in na 8000 lir globe. Poleg tega pa je bilo sklenjeno, da ga bodo po prestani kazni poslali dve leti na prisilno delo v kmetijsko kazenko kolonijo. KM DM m do skrajnosti razmočenem igrišču so Mie igre nenauadno MM NOGOMETNE TEKME ZA PRVENSTVO STO-ia Prvi dan turnirja v odbojki SV. IVAN VODI V LESTVICI Ponzianina -Montebello 2:0/ Sv. Ivan Brtonigla 1:1; N. Gorica Opčine 5:1 V nedeljo so igrali samo tri tekme za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja. Ta dan je bil namreč določen za partije, k* so nekoliko zaostale. Tako ima n. pr. Umag odigranih šele 7 tekem, medtem ko sta jih dve moštvi, Sv. Ivan in Opčine, igrali že deset. To vseka kor moti pravilno razvrstitev na lestvici in dela preglavico vodstvu ZDTV, ki bi rado imelo red. Od 4 napovedanih tekem (U-mag-Sv. Ana preložena) so bile v nedeljo samo tri in vse na stadionu ((Prvi maj». Igrišče je bilo razmočeno od dežja in nič kaj ugodno. 2e ob 10 sta se pojavili na igrišču Ponzianina in Mantebello, ob 12.30: Sv. Ivan-Brtonigla in ob 14.30: Nova Gorica-Opčine. Prva tekma Po porazu, ki ga je doživela Ponzianina y nedeljo teden proti Sv. Ani, je to nedeljo spravila v žep dve točki, ki jih je dobila proti Montebellu. S tem se je v lestvici s točko razlike postavila pred njo in bo verjetno, kljub temu da ima Sv. Ana še eno igro na dobrem, tudi prihodnjo nedeljo to mesto obdržala, saj ima za nasprotnika Umag, ki se še ne more znajti. Sv. Ana pa bo takrat imela nekoliko močnejšega nasprotnika in bo stisnila kvečjemu eno točko. K zmagi Ponzianine sta pripomogla Pertot in Poropati, ki sta v 22 in 35 minuti prvega polčasa zabila po en gol. Igra V drugem delu ni nudila več tiste živahnosti, saj se je sprevrgla y obojestransko obrambo. Druga tekma Sodniku Blažonu iz Trsta sta te ob 10.30 predstavili moštvi Sv. Ivana in Brtonigle, ki sta si prijateljsko razdelili točki. Sv. Ivan je v prvem polčasu dopustil igralcu Brtonigle Sau-liju, da je spravil v sedmi minuti žogo v mrežo, Brtonigla pa v drugem polčasu v 25 minuti igralcu Sv. Ivana Pregar-cu II. Oboji igralci so kljub slabemu igrišču skušali nudit! lepo igro, ki pa se jim ni posrečila. Neodločen izid je pomagal Sv. Ivanu za eno točko više medtem ko je Brtonigla še vedno na petem mestu šteto od spodnjega konca. Sv. I-vanu je sedaj dana možnost, da se nekoliko odpočije, zakaj V razporedu tekem za nedeljo 4. in 8. decembra ne vidimo Žili. Moštvo Opčin je mlado in bo moralo še veliko, veliko trenirati. Najboljši trening pa so seveda tekme in ta možnost je Opčinam dana. Hudemu po-njegovega imena. Brtonigla bo j razu 3:0 v nedeljo teden proti V nedeljo je bil pričetek turnirja, ki ga je razpisal odsek za odbojko pri ZDTV. Za turnir se je prijavilo 8 moštev, ki tekmujejo za pokal in druge nagrade. Vse tekme bodo odigrane na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu. Izidi nedeljskih tekem so na rahlo označili posamezna moštva, seveda samo po moči, zakaj elana in volje imajo vsi v enaki meri. Po splošnem mnenju gledalcev bi jih uvrstili takole: Sv. Ivan A, Enotnost. Sv. Ivan B. Dijaški dom, Planinsko društvo. Bazovica, Novinarji in Dijaško društvo. Tako mnenje smo seveda dobili po gledanju nedeljskih tekem NOGOMETNA ENAJSfORICA «PONZIANINA». imela 8. decembra na svojem igrišču v gosteh Pirančane. Tretja tekma Na vsak način je zmaga Nove Gorice v nedeljo prepričala, da so njeni igralci dobri in da so zmago po vsej pravici zaslu- Ulil Mn P nedeljo 4. decembra Sv. Ana - Piran ob 10 na igrišču «1. maj». Gorica - Montebello ob 14.30 v Sovodnjah Umag - Ponzianina ob 14.30 v Umagu. Novi grad - Meduza ob 14.30 v Novem gradu. Aurora - Arrigoni ob 14.30 v Kopru. P četrtek 8. decembra Brtonigla - Piran ob 14.30 v Brtonigli Arrigoni - Umag ob 14.30 v Izoli. Nova Gorica - Gorica ob 14.30 v Kopru. Aurori se je sedaj pridružil zopet nov, še hujši. Vratar Pu- Lestvica rič je moral kar petkrat dopu- Aurora 9 7 0 2 22 7 14 stiti, da je žoga potresla mre- Arrigoni 8 6 1 1 34 5 13 žo. Tako sta Karpar in Orel v Sv. Ivan 10 4 4 2 15 16 12 8 in 22 minuti prvega polčasa Piran 8 4 3 1 18 8 11 ter Gorglot v 15, 22 in 23 mi- Ponzianina 9 5 1 3 22 14 11 nuti v drugem polčasu zabili Sv. Ana 8 4 2 2 18 14 10 gole. Časten gol za Opčine je Meduza 9 3 4 2 12 13 10 zabil V. Sossi v 9 minuti. Ta- Nova Gorica 9 4 1 4 27 20 9 ko torej beležijo Opčine po Novi grad 9 3 2 4 13 12 8 desetem srečanju 8 porazov in Brtonigla 9 2 3 4 7 19 7 samo 2 zmagi. Sedaj bodo po- Gorica 8 2 2 4 13 19 6 čivali dva tedna in upajmo, da Umag 7 2 1 4 13 15 5 nas bodo prihodnjič veselo Opčine 10 2 0 8 12 38 4 presenetili. Montebello 9 1 0 8 8 35 2 Stock izzval Mitrija za naslov evropskega prvaka v boksu Boksač Cyrille Delannoit, ki je v Belgiji zgubil naslov evropskega prvaka v borbi s Tržačanom Mitrijem, se je v nedeljo spoprijel s francoskim rivalom y srednji teži Jeanom Stockom. Tekmo je Cyrille zgubil in tako je sedaj dovoljeno Stocku, da izzove Mitrija na dvoboj za naslov evropskega prvaka. Tekma bo v kratkem. Zanimivo je, da so se v nedeljo boksali vsi trije bratje Delannoit in da so vsi trije zgubili s svojimi nasprotniki. Tako je Stock premagal Cyril-la Delannoit, Dehaye premagal Edouarda Delannoita in Jac-ques Roger Crecy premagal Etiena Delannoit. Sabljači «Mladosti» iz Zagreba pojdejo v decembru v Gradec, kjer bodo nastopili proti «Steiyermarischer Lan-desfecht Club«. in smo ga pripravljeni seveda tudi takoj spremeniti, kakor hitro bomo videli nadaljevanje prihodnjo nedeljo. Za tekme je vladalo veliko zanimanje, saj je privabilo preko 300 gledalcev, ki so z napetim zanimanjem in z bodrilnimi vzkliki sledili igri. Naj. laže delo je imel Sv. Ivan B, najlepša tekma pa je bila med Sv. Ivanom A in Novinarji. V moštvu Sv. Ivana A igra Beor-chi Tržačan, ki j.e igral v državni reprezentanci Italije in je olimpijski prvak. On je namreč sedaj tudi trener pri ZDTV za odbojko. Nedeljske tekme so končale tako: Sv. Ivan B . Dijaško društvo 2:0, (15:7, 15:6). Enotnost - Planinsko društvo 2:1 (15:4, 4:15, 15:13). Dijaški dom - Bazovica 2:0 (15:10, 15:10). Sv. Ivan A - Novinarji 2:1 (15:7, 15:15, 15:9). se je pričela skoraj istočasno pa je bil šahovski dvoboj. Tržačani so prišli v svoji najboljši postavi in so z gotovostjo računali, da bodo zmagali v visokem razmerju. JA iz Portoroža se je dobro upirala in le za las je manjkalo, da ni bil izid neodločen. Zanimivo je. da so Tržačani odnesli na prvih štirih deskah samo 1 in pol točke in da sc šele na ostalih deskah zabele' Jh&U i&ictn iti kleveta** inform biroje vcev Gen. Airey in Vidali Dve športni prireditvi v Portorožu V odbojki zmagala JA, v šahu pa Tržačani Včeraj popoldne j p bila v Portorožu velika športna prireditev katere so se udeležili športniki iz Buj, Portoroža, Kopra in Trsta. Tekmovanje se je pričelo že zgodaj popoldne in je trajalo do večera. TEKME V ODBOJKI so potekale tako: JA je premagala Buje z 2:0, Trst je premagal Koper z 2:1, v finalu pa je dobila JA proti Trstu z 2:1 in s tem postala zmagovalka. Številni gledalci so ves čas živo sledili tekmam. SAHOVSKI DVOBOJ NA 10 DESKAH. Druga prireditev, ki Prav ob čitanju zadnjega, ostrega poročila gen. Aireya se nam vsiljuje sama od sebe utjo- tovitev, leako sta si poveljnik žili točko razlike v svojo ko- langlo-ameriških oboroženih sil rist. j in poveljnik kominformistične Dvoboj je končal s 5 in pol Ifrakcjje. Vidah glede osnovnih nrnti 4 in ml TuA lAvPrasan? naie3a ozemlja edma. proti 4 m pol za Trst. Tud! tal 0ba; angleški gcneral in Vi. tekma je imela veliko kibicev, I dal £ se prav nič ne razlikujeta ki so do konca vztrajali. I glede svojega prepričanja o I pripadnosti Tržaškega ozemlja; loba ga hočeta namreč priklju-|čiti Italiji. Oba: angleški general in Vi-Idali sta se zedinila v tem-, naj j slovenski občinski svetovalci v Imilj-ski in tržaški občini ne go-] vo-rijo v svojem materinskem Ijeziku. Prvi zaradi tega, ker I ga je o tem prepričala — kot lose kaže — italijanska tržaška I šovinistična reakcija, kateri je lprepustil del civilne oblasti v lconi A, f. j. s pomočjo katere | torej general na našem pod I ročju vlada, Vidali pa je tak-Išno stanje v crbeh občinskih I svetih dosegel pod izgovorom, Ida se mora pač pokoravati con-Iškemu predsedniku, pri čemer I gre celo dalje od vladajoče ] italijanske reakcije in pravi, Ida je uporaba slovenščine v | obeh omenjenih svetih — nič j več in nič manj kot — provo-J kacijal Pri tem se pokriva si-Icer z izgovorom, da bi oblasti In, pr. občinski miljski svet I morda celo razpustile, kot je Idejal sinoči Vidalijev komin-Iformistični župan Pacco. Kafc-Išno vrednost imajo takšni ja-\lovi izgovori, nam f/ostane PRIZOR S TEKME V ODBOJ-I najbolj očitno, če se spomnimo, da se celo socialdemokratski KI MED «DIJASKIM DOMOM« IN ((BAZOVICO«. NOGOMETAŠI ..HAJDUKA" PRI MARŠALU TITU «Razviti moramo naš šport do naiviSie stopnje« ■------------------.icn IMIIIIBM M—lllll ■! MII« I llliUHIHTnr—TIT——KIT,™~ln,*"r,M*,~'*"™n—***M;*—*— Smučarji smučarske Telovadba je v sredah in petkih od 19 do 20 na štadionu «1. maj» Sedaj, ko smo tik pred začetkom zimske sezone, je Planinsko društvo v Trstu pripravilo za svoje člane smučarsko telovadbo. Trening za ljubitelje planin v snežnem objemu se vrši vsako sredo in petek od 19. do 20. Za dobrega smučarja je namreč neobhodno potrebno nekaj predpriprave. Predvsem je koristno, da se smučar vadj v atletiki, da se igra z žogo in da veliko teka. Seveda mora vse to delati pod vodstvom trenerja. In vse to je sedaj tukaj v Trstu možno prav po zaslugi Planinskega društva. Pozdravljamo iniciativo PD in ponovno obveščamo vse one, ki mogoče tega še niso vedeli, ali pa do sedaj še niso imeli časa, da se udeležijo smučarske telovadbe nocoj ob 19 na stadionu «1. maj». Seveda ne pozabite prinesti s seboj telovadne čevlje ali copate. NOGOMETNA TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO MED JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO Izbira Firence za tretjo odločilno mednarodno kvalifikacijsko srečanje med Francijo in Jugoslavijo za svetovno prvenstvo v nogometu je bila zares posrečena. Da bi se izkazale vredne tega srečanja, so si Firence že nadele novo in nenavadno lice. Medtem ko povsod kipe pripravljalna dela, da ne bi bilo nobenih pritožb na dan tekme 11. decembra, pa že lahko srečamo v hotelih, restavracijah in javnih lokalih jugoslovanske in francoske športnike, ki so prišli v Firence, da pripravijo vse potrebno za to srečanje. Iz Pariza so brzojavno rezervirali nad 3000 vstopnic, posebna letala pa bodo pripeljala na letališče Perentola 150 vnetih francoskih navijačev iz Alžira. Jugoslovanska reprezentanca bo imela 7. decembra na stadionu v Firencah z enim toskanskih moštev zadnji trening, ki pa verjetno ne bo za javnost. To srečanje, ki bo nedvomne eno najzanimivejših, bo vodil odlični sodnik Galeatti iz Bo-lonj naloga stranskih sodnikov pa je poverjena Dattilu iz Rima in Bertoliju iz Torina. Predprodaja vstopnic se bo začela koncem meseca. Cene so naslednje: rezervirani sedeži na pokriti tribuni 2500 lir, navaden sedež na pokriti tribuni 2000 lir, odprta stranska tribuna 1500 lir, stojišča za obemi goli 1000 lir, na ovinkih pa 400 lir. Računajo, da- bo stadion lahko sprejel okoli 60 tisoč gledalcev. —«»— Boksači ((Lokomotive« iz Zagreba so v nedeljo pri zadnjem srečanju na turneji po Avstriji igrali v Badenu. Izid je bil neodločen 8:8. O Italijanski igralci bazebala so bili poraženi v Barceloni s tamkajšnjim klubom. Tekma, ki je bila na'stadionu Laborde-ta je končala z 12:2. Prisotnih je bilo 18 tisoč gledalcev. —«»— PARIZ — Na kongresu Mednarodne zveze za hokej na travi, ki je bil v Parizu, je bila sprejeta kot članica Zveze tudi Jugoslavija. Ko so C.e vrnili nogometaši ((Hajduka)> z zmagoslavne turneje po Avstraliji, kjer so častno zastopali šport socialističt-ne Jugoslavije, jih j prisrčno sprejel maršal Tito. Izročili so mu pozdrave jugoslovanskih izseljencev in njihova darila, od teh lepo okrašeno figuro s Ceylona, izdelano iz slonove kosti ter srebra. Maršal Tito je želel splitskim športnikom dobrodošlico in se jim zahvalil za pozdrave ter darila. V triurnem razgovoru je maršal nato poudaril, da je zelo zadovoljen z uspehi, ki so jih dosegli, ko so zastopali šport v tujini. Ko je govoril o potrebi in pomenu še večje množičnosti fizkulture za ustvaritev zdravih in močnih ljudi, je maršal Tito med drugim dejal: «Gojitev vseh fizkultumih disciplin je zelo pomembna, tovariši, za dvig zdravstvenega stanja širokih ljudskih množic. Da bi se delo na tem področju pravilno razvijalo, moram predvsem poudariti, da ne sinemo dovoliti nekih nezdravih pojavov, ki jih je mogoče ponekod opaziti. Ko gre za fiz-kulturo in šport sploh v socialistični državi, potem mora biti prizadevanje vsakega društva, prizadevanje vseh naših športnikov v vseh disciplinah predvsem v tem, da se čim bolje obvlada spretnost špoita, ki se goji, in da postopoma vedno širše množice naših delovnih ljudi pritegnejo k športu. Druga Okolnost, ki je prav tako važna, je v tem, da se z Visoko razvitim športom popularizira tudi naša socialistična dTŽava v tujini, da se v tujini vidi in piše, da je prav v so- NOGOMETAgl IN VODJE SPLITSKEGA NOGOMETNEGA KLUBA HAJDUK V RAZGOVORU Z MARŠALOM TITOM. bolj množičen, najpopolnejši in najboljši razvoj športa. Tudi v kapitalističnih državah so klubi, ki so na zelo visoki stopnji, to je resnica, vendar tu ne gre za množičnost, temveč najpogosteje za trgovino in za to, da si lastniki ter različni manažerji ustvarijo čim večje dobičke. Pri nas mora biti šport u-smerjen v drugo smer, v smer koristi za ljudstvo in njegovo zdravje. Športniki pa, ki odhajajo iz države, morajo dati vse za svojo socialistično državo, da bi pokazali, da je socialistična in da se lahko šele v socialistični družbi razvije šport do najvišje stopnje. Pray zato pa, ker gre za šport socialistične države, morajo biti odnosi med društvi in športniki tovariški, vladati mora medsebojno spoštovanje: tisti, ki je boljši, ne smq vzbujati zavisti, temveč mora dajati spodbudo za druge, da bodo tudi ti boljši. Zelo rad spremljam razvoj naših fizkulturnih društev, ne samo v središču, temveč tudi v notranjosti dr- cialistični državi mogoč naj- j žave, in vidim na primer, da imamo v nogometu moštva, ki neverjetno hitro napredujejo in se razvijajo. Dobra društva V središčih so lahko zgled drugim, ne sme pa biti težnje, da bi na kateri koli način ovirali pravilen razvoj društev v notranjosti, kajti mi moramo socialistično širiti vsa društva, vsako fizkultumo panogo in šport v splošnem. Nikdar ne smemo pozabiti, da šport ni sam sebi namen. Cq je za sedaj število ljudi, ki se bavijo s športom, še nezadostno, je treba na razvoj gledati tako, da se morajo vsi mladi ljudje pečati z njim, da se telesno utrjujejo, da se vsa mladina telesno čim bolj okrepi. Tekmovanje v športu mora biti spodbuda za tiste, ki se ne bavijo s športom, da se bodo začeli zanimati za katero koii njegovo panogo. Šport je torej splošna potreba za telesno usposabljanje ljudi, za ustvarjanje odpornih zdravih ljudi, ki bodo lahko prenesli tudi največje napore. Hočemo razviti naš šport do najvišje stopnje, da bo kolikor se naj V množičnosti izločajo kvalitete, ki bodo našo socialistično državo in njeno stvarnost dostojno zastopale pred drugim svetom«. Objava 18 ninetnega odseka ZDTV Nogometni odsek ZDTV je na svoji seji potrdil sledeče izide tekem: Novi grad - Piran 0:2, Gorica - Meduza 1:1, Montebello -Nova Gorica 3:5, Aurora - Sv. Ivan 2:0, Ponzianina . Brtonigla 3:0, Umag - Opčine 3:4, Brtonigla - Montebello 1:0, Sv. Ana - Ponzianina 3:2. Nova Gorica-Umag 5:2, Opčine-Au-rora 0:3, Meduza * Arrigoni 1:1, Sv. Ivan - Novi grad 1:1, Piran - Gorica (tekma, ki je končala 1:1, je bila zaradi tehničnega pogreška sodnika razveljavljena). KAZNI. Igralec Peršič Edvard (Opčine) ima prepoved enkratnega igranja, ker se je upiral sodniku. Igralec Petocel li Giovanni (Brtonigla) je opo-1 naj spričo Schumacherjeve ge- inian iovo I Ste rečemo 'n mdr,U Vl«’-' postopanje njegovega komin- vodja Nemcev Schumacher ni ustrašil, ko je bil zaradi protestov proti početju nemških reakcionarnih strank izključen kar z dvajsetih sej zahodno -nemškega «parlamenta». Ob tej priliki bi bilo dobro, če bi si Vidali prečital resolucijo svojega šefa Palmira Togliattija na zadnjem zasedanju Informacijskega urada, resolucijo, v kateri imenuje Kominform Schumacherja za najhujšega sovražnika delavskega gibanja. Glede te Tcgliattijene ocene socialdemokrata Schumacherja in socialdemokratov sploh se s Togliattijem in s Kominfor-mem popolnoma strinjamo, toda hkrati izvajamo iz te ocene logičen zaključek, ko odgovarjamo na vprašanje: Kaj pa minjan zaradi pogrešne igre. Q HERBERT KLEIN je na plavalnem prvenstvu v Monako-vem preplaval 200 m prsno v času 2:36,4 minute, kar je boljše od evropskega rekorda Francoza Nakacheja. VELIKANSKO SMUČARSKO SKAKALNICO, ki bo dovoljevala skoke najmanj 125 m, grade v Oberstdorfu v Nemčiji. Skakalnico gradi znani nemški skakalec arhitekt Klop. fer, ki je leta 1941. skočil v Planici 103 m. Februarja bo na skakalnici teden smuških poletov in tedaj hoče znani nemški tekmovalec Weiler zru- form-stične ga miljskega župana, ki je sinoči končno veVav-no prista’ na to, da po nalogu klerofašističnega predsednika cone striktno izvam niVhv-lN faHstič-ni raznarodovalZakon, ki slovenskim svetovalcem pvn-no ved uje uporabo nrihoimaa materinskega jezika v občinskem svetu, v katerem ima in kominformisti večino prav po -aslugi slovenskih volivcev? Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven in zelo lahek in se glasi: Takšna politika, kakršno izvajajo tržaški komin-formisti je protidemokratična, protirevolucionarna, nemarksi-stična in sovražna interesom delovnega ljudstva! Nosilci takšne politika pj so vsekakor še večji sovražniki delavskega gibanja ni samo pri nas, temveč tudi na vsem svetu, kot pa so to socialdemokrati Schumacher, Bevin, Spč-ak I. itd. Na ta v.ačin smo tore i prijjj končno tudi na zv°zo med Pe" vinom, predsednikom ijooš< ki jo gen. Airev zastopa V sta in — Viddlijem..., ki obeM njuno politiko do tržaških “ vencev izvaxati pomaga. Rje so vzroki ? Takole modrujejo k.ominfot" misti na tretji strani svoje0» tednika: cin Grecia... čeprav je demokratična armada PrV nehala z operacijami, je na jr soče ljudi v zaporih in nacijah na otokih, a PZasttR" noče slišati o amnestiji in Povratku k ustavnosti»■ k0*™ nato pa dodaja, da tudi prt n“ lovijo policaji partizane, som" šča jih obsojajo na monstrupz• ne kazni, medtem ko s postopajo z vso obzirnostjo ter jih postavljajo na stare komandne položaje in jim čujejo zaostale plače; _ če P“ jih sodijo zaradi strašnih Zločinov, jih ali oprostijo ali J® obsodijo na po vsem neprimer ne kazni. Pri vsem tem pa se konum formisti ne vprašujejo _ niti najmanj za vzroke taksnega postopanja v Grčiji, FranciJh Italiji in pri nas! _ _.p V Grčiji: Tam je grška or po nalogu iz Sovjetske zvez prenehala s partizansko osvobodilno vojno in TZ. orožje. Kaj to pomeni? To pomeni — kakor nas zelo resno uči "vsa zgodovina revolucij name borbe delovnega Uu' stva na vsem svetu — da s bo in da se že sedaj grška reakcija z vsemi razpoložljivn» sredstvi in brez usmiljenj znaša nad demokratičnim 3 škim ljudstvom, ki se je sedaj z orožjem v roki boni proti monarhofašistom. DoKl'e F* /OZ T (? je to ljudstvo imelo orožje rokah, so se ga monarhofasu^ zato bali; sedaj ga nima vec, se znašajo nad njim! . . Pri nas: Zakaj zapirajo P nas in drugod partizane 11 antifašiste srloh? Zaradi tegO’ ker so kominformisti oslabu-t in razbili tisto mogočno nase demokratično gibanje, pred katerim le vsa tržaška reakcij trepetala. ^ 2a stanje,/ ki ga ovisuje kominformistic-ni tednik? Predvsem_ likvidatorska kominformistična P°l tika. Ni torej dovolj Ijati dejstva, treba je poisk£ vedno obstoj! tudi Uk vzroke za dc Osmo poročilo gen. AireVl (Nadaljevanje s I. strani) zala narodnostno in kulturno šiti Tschannenov rekord 120 m, I korenine večine prebivalstva, ki ga ie dosegel v Planici leta 1948. Telovadne vaje na štadionu „Prvi maj“ Kakor smo že javili, se vrše redno vsak ponedeljek sredo in petek telovadne vaje za člane in članice in za naraščaj. Razpored redne telovadbe je sledeč: 1. Moška in ženska deca od 6 do 14 let vadi vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 16. ure. 2. Člani, članice, moški in ženski naraščaj (vsi nad 14 let) vadijo vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. ure. Pri vstopu v telovadnico bolj mogočo množičen, nato pa | obujte copate ali telovadne čevlje. Bodite redni in discipli-| rani! Vadite pridno! O PRVO ANGLEŠKO POTNIŠKO LETALO na raketni pogon De Heviland DK 106 ima 4 motorje, ki omogočajo letalu razviti brzino do 720 km na uro. Prostora ima za 36 potnikov in 4 člane posadke. O BOLGARIJA:ALBANIJA 0:0. marveč bi pripeljala to ozemlje preko gospodarskega zloma v komunistični totalitarizem«. K temu generalovemu «prepričanju» naj pripomnimo sledeče: 1) General Airey dokazuje z omenjenim svojim prepričanjem o nujnosti priključitve celo vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, da ga skrbijo očitno samo ((narodnostne in kulturne korenino) italijanskega dela prebivalstva Tržaškega ozemlja, katerega velik del noče povratka v Italijo. Kaj bo z narodnostnimi in kulturnimi koreninami nas Slovencev Tržaškega ozemlja, pa očitno generalu ni mar, kakor mu ni mar naša narodnostna enakopravnost, zato našo borbo zanjo imenuje nacionalizem, po-življanje rasne zagrenjenosti itd. 2) Glede «gospodarskega zlo- Tekma nogometnih reprezentanc Bolgarije in Albanije v Ima in komunističnega totalita Sofiji se je končala brez gola. |n'2ma pa naj spomnimo gen oj Aireya, da je dosegel Trst največji procvit mimo j. dobi, ko ni bil priključiš •T Italiji; pod Italijo pa je ,, mo kratkih 25 fašističnih katerih ni prav nič napea^ val niti po prebivalstvu * po blagostanju. Gen. AirCjJ1,,, če torej ravno nasprotno stega, kar je zgodovina j* -prid Tržuč* v zala, da je ozemlja. _ 3) Glede «komunistlčue^ totalitarizma)) pa naj pdUda ■ mo, da v Jugoslaviji, kjcr .j, :laial bi ta totalitarizem. 11!' šest let niso več v veljam kakršni fašistični zakoni, k1 prepovedovali uporabo * -z ~ jPZtf* ga koli materinskega J sivi katerega koli naroda, ki pod tem imenovan m stičnim komunizmom, rneP.fM, ko so takšni fašistični -a ’ ^ ki nam Slovencem uporabo y šega jezika prepovedujejo^ coni A še vedno v ' veljal' že klrub temu, da so m'n'}a,:,te kar smo štiri leta, od prremagali! (Nadaljevanje sledi) iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiinMiiniiiiiiHiiiiniinmitiitiimmmiiiiiiimiimiiiiiHiHimiiiiinminiiiiiiiitiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmiinmiimiiiiiiiiirtiiiiinniiin^ iiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiMimiH"11111 iiiiiinii" II. DEL SPISAL «Ne prenočimo tukaj!« je velel, ko se je vrnil do gozdiča. «Tudi tebi Je ušel,# se je oglasil ves plah Radovan. «C'emu si zakričal moje ime? Sodil bi bil, da smo Bizantinci in brez strahu bi mi prišel pod meč. Naprej vsi tovorom naproti!« Vso noč je gnal Iztok po cesti. Dovolil je samo kratek odmor, da so napasli in napojili konje. Vedel je dobro, če Je blizu kje Hunov tabor, se vrne Tunjuš z vso konjico in jih porazi. Zato je hotel priti do Donave brez počitka Se ponoči, dasi so konji poklekali od truda. Ce bi se vrnil Hun, bi slišal peketanje konj, v temi bi videl dolgo vrsto na cesti, čul rožljanje natovorjenega orožja — in to ga premoti, da si ne bo upal udariti nanje, ker bo sodil, da je toliko vojakov, kakor konj. Ob svitu se je zameglilo pred njimi. »Donava,« je zamrmral Radovan. «Je li še most čez vodo?« »Ni ga! Pač pa so široki splavi in nekaj čolnov, s kate-terlmi se prevažajo Huni.« nTorej na splave!« »Konji poklekujejo!« »Naprej! Kdor omaga, obleži!« Padlo je deset konj, preden so prišli do reke. Zajezdili so na splave, zasedli čolne In odrinili z nerodnimi vesli v veletok. Niso Se dosegli levega brega, ko so se pojavile v stepi črne, nemirne točke. »Huni! Huni!« je šlo od ust do ust. Sloveni so se naslonili z vso silo v vesla. Gnali so brodove, da so se šibili dolgi drogovi v mišičavih rokih. Pritisnili so v visoko trstje prav takrat,ko so Huni obstali na desnem bregu. Iztok je z mračnim čelom motril Tunjuševo krdelo. Vedel je, da so Huni tako drzni in konji tako izborni, da bi utegnili preplavati reko. In ni ga varala slutnja. Kakih petnajst hunskih jezdecev je zatulilo čudno zategel krik konjem v uhlje: v trenutku jim je oškropila reka z belimi penami boke in zagrnila hrbte. »Strelice!« je kriknil Iztok in skočil h konjem, ki so bili oprtani z loki in puščicami. Pograbil je največji lok in si vrgel težak tul na hrbet. »Konje na suho!« je veleval kratko. Zapodili so jih kar v vodo, da so štropotajoč in prhajoč trli bičje ter plezali na breg. Ranjenci z obvezanimi rokami so jih gnali od reke, glasno kričeč in udarjajoč z bičem po trudnih živalih. V tem se je najdrznejši Hun toliko približal, da je Iztok nameril puščico. Zvižgnil je zrak, jezdec je zakrilil z rokami in izginil v valovih. Tedaj je zafrfotai rdeči plašč v žarkih jutranjega sonca. Na bregu stoječi Huni so zakričali, obrnili konje in izginili v travi. Tudi plovci v veletoku so okrenili in se vrnili na breg. »Hahaha!« se je krohotal Radovan, ki je prilezel izza kupa suhega blata, kamor je bil počenil v veliki grozi. «Kaj bežite, pesjani? Pridite, sedaj je ura, da se pomerimo!« Tretji dan po prehodu čez Donavo so že zborovali v gradišču vsi veljaki, kar jih ni odšlo na bratovsko vojsko, in z vzkliki pritrjevali načrtom Iztokovim. Radovan je tudi zboroval, toda ne pri možeh, ampak pri dekletih. Pripovedoval jim je tolike grozote o Bizancu in o potovanju, lagal tako prepričevalno o nedosežnih svojih slavnih činih, da so deklice kar mrle od strahu in občudovanja. Govoril jim je čudesa o Iztokovi nevesti Ireni in trdil, da tisti dan, ko pripelje vrli Sva-runič to boginjo lepote v gradišče, čisto gotovo mrkne sonce od začudenja, vsa dekleta se bodo od sramu poskrile v najtemnejše kote in sedem noči brez nehanja plakale v bledi zavisti. DEVETO POGLAVJE Pod šotorom, ki je bil zunaj pokrit s kocinastimi kožami, znotraj pa podvlečeu z azijsko tkanino, je ležal na dragi preprogi Tunjuš. Pri vhodu je klečal Balambak. Kadar je hunski glavar odprl oči, se mu je stari svetovalec do tal priklonil. Toda Tunjuš je zaklopil oči in Balambak je pokorno čakal trenutka, da mu pove glavar, čemu ga je klical. Ko je Tunjuš že devetič odprl oči, je privzdignil glavo, pogledal v sklonjenega Balambaka in izpregovoril: »Ti si prepričan, da je tisti starec, ki se je zvalil od strahu s konja, ko me je ugledal pri hrastovem gozdiču, tisti godec, tisti Sloven?« »Naj oslepim, da ne vidim nikdar več tvojega kraljevskega obličja, če se motim.« «Torej Iztok, sin Svarunov, in ta godec sta nam ukradla konja, ko smo nočevali ob Tonzusu?« «Iztok Svarunič in godec Radovan.« »In nam izmaličila napad na Epafrodita?« «Tako mi slave Atilove, onadva.« Tunjuš je zopet zaklopil oči in dolgo molčal. »Ali so se vrnili odposlanci?« »Niso se.» »Danes morajo priti!« »Pridejo. Čolni jih čakajo na bregu.« »Privedi mi Jih takoj, da sporoče o Svarunovem gradišču.« Balambak je priklonil čelo do tal v znamenje, da se zgodi po gospodovi besedi. Toda čelo je obtičalo na tleh v ponižni prošnji. «Balambak, kaj bi še govoril? Odpri usta!« »Tvoja ponižna dekla, kraljica rodu našega, sonce krasote, cvetoča Alanka, hrepeni po tebi. V solzah se topi njeno srce, ker je žalostno lice njenega gospoda.« Tunjuš je položil glavo na beli hermelin in motril z drobnimi očmi zlati akantov list na stropu šotora. »Naj se razjoka ob meni!« »Kakor morje je tvoja dobrotljivost.« Stari Hun je odšel po Tunjuševo najmlajšo ženo, prekrasno Alanko. Kmalu se je raztočil pod šotorom omamni vonj, ki je puhtel iz obleke kraljice Hunov. Tunjuš ni okrenil glave. Iztegnil je malomarno lopatasto roko po ležišču. Alanka jo je prijela in posula s poljubi. Sedla je k njemu, položila mu drobno, mehko roko na vroče čelo in šepetala: »Kdo je zastrupil življenje mojemu orlu? Kdo je kanil v sladko kupo kapljo grenkosti?« Tunjuš ni dvignil trepalnic. Krog širokih ustnic mu je igrala slast, s katero si je pasel dušo ob trpljenju Alanke. In ona je videla te utripljaje, ki so se ji nemo krohotali in jo pehali s prestola kraljice v robstvo umazane dekle, iz naročja kraljevega v objem divjemu molojcu. Kri Ji je kipela, temna, kakor baržun mehka lica so se razpalila, prsi so se vzvalovanje. Ni se mogla ovla-dati v groznem ljubosumju. \lCC Pritisnila je svoje vr°®e v Ir n Iooiai Atnu in V SOlZS^H S k njegovemu in v rila prekletstvo: . ^ «Naj oslepe tiste oči, v nastrelile s pogledi str P srce mojega orla! Naj ^ kakor gnojni mehurji, ^ naj zaležejo črve v ono l> > je ovražilo srce mojemu spodu!« Huna je zamamil vonj, u je iztegnjeno roko in JO ;e Alanki krog vratu. Dv'S trepalnice, temne iskre i n()C vih oči so se zagreble Alankinega pogledu. Toda le za trenutek, V teH k»' očeh ni bilo jasnega neba ^ kor v očeh Ljubinice. spali za temi dolgim* 'eh.eia ki je bila ob) _ mi. Roka, ki je ."""Testen Alanko, sc je skrčila. -o(0ru-krik se je razlegel v , set,e: Tunjuš je pahni! ženo (e,„ »Ven, ven! Proč s°vl-az nj|e Za plahaiočo so se j- n „9 zavese. Hun se je Pr her-ležišču in zakopal obr .h|j p® melin. Dolgi prsti so e nie-krznu in trgali kosme, ^ div. nitf ga. Hropeč se je - s0 jem koprnenju, *lav° a noht* posule potne kaplle’ ,e na je čutil bolečino in gr* pol izrečene besede. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 6, IH. nad. - Telefon štev. 93 808. - UPRAVA: ULICA H. MANNA št. 29 - Telefonska Številka 83-51. OGLASI od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ' Za vsak mm širine 1 stolpci za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico ML, Tel. 11-32 • Koper, ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. i n0 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst n.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk« Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z • ST