gospodarske, obrtnice in; narodne.
Iahajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr
aKO sreao po ceu poii. veijajo v iisKarmci jeuiano z.» ^ciu idu v ^^	x gm.w xvx.,»a.
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
četrtleta 90kr
Ljubljani v sredo 20. septembra 1865.
Gospodarske stvari.
Oklic svilorejcem. Ji
Gospod dr. Hlubek razglasa v časniku štajarske stavljene brežine. Povsod
mlade šibinice; in če se paša v kaki strani popolnoma ustavi, za grmovjem se zarodí sčasoma gozd. Po takem potu je za orehovskim gradom lep mlad gozd, in na oběh stranéh ostajajo prazne ali z raztresenimi grmi za-
kmetijske družbe to-le :
Pri razstavi kmetijski v Mariboru, ktera bode
brinje
in
Je
treba
bilo rečeno, kjer raste tudi drevje; le skrbeti
)
lesčevje, zamore rasti
da se to grmovje bolj razširi, ostalo zemljo
od 23. dne t. m. do 1. oktobra, se je ustanovil odsek, varuje, in z odpadki novo prst napravlja. Celó rešelika
ki se bode posvetoval o svi lore ji.
Sviloreja ni samo važno za štajarsko vse sosedne dežele; tedaj vabim svilorejce vseh teh de- njave,
ampak
ali kršelika ni tako malo vreden grm, kakor bi kdo
za
menil; na Sovicu za Postojno bi ne bilo toliko zele-
ako bi se zatrla rešelika, ki je ondi obilno raste.
želá, naj se udeležijo posvetovanj, ki bodo obsegala sie- Ce se pa mnogo drevja še zdaj rado samo zaploduje
deča vprasanja:
ni
tedaj
niČ
O Ul ^ J	J	o C4» ULI \j £jca^jl\jyjluj\jj
čuda, da se nalašč zasejano ali zasajeno
Zakaj gré rakovo pot sviloreja na Stajarskem? drevje tudi dobro ponaša. Sicer je obvarovanju gozdov Kaj naj bi se storilo od strani vladine, deželnih med prostim ljudstvom ta misel zeló nasproti,
da
si v
zborov in gospodarskih družeb, da se krepko ustanovi stiski sedanjega časa mnogokrat ne morejo nic prido-sviloreja v našem cesarstvu in to nadomesti, kar je zgu- biti, razun iz lesa, in po takem pada drevo za dreve-bilo potem, da so se mu odtrgale najbogatejše (laske) dežele ?
som
in gozd je čedalje bolj redek ali pa je že zeló
Kaj so skušnje poslednjih let kazale o različnih
zginil. Tukaj bi bilo treba, ljudem pokazati druga pota
prislužiti. Res, da tacih potov je se-
kjer
se se
kaj dá
;
svilodnih plemenih, kakor bulgarskega, japaneškega in danji čas malo, vendar če druzih ni Polevoltinov ?
so še
nektera ro-
kodelstva za domačo potrebo, kjer si zdaj tuji delavci
Ali se sme kaj prida pričakovati od tistih svil- kruh^služijo, ko bi si ga lahko domači svojili.
nih črvičev, ki se redijo od božjega drevesa (ajlanta)?
Naj bi povedali, ki so o tem kaj skusili, kaj je
Se je bilo vprašanje zastran drevja, ktero bi bilo kj. xiaj ui ťu»cuau, *** ov/ v i^ua xv«j orvuom, rvaj ju pogozdenju Krasa najbolj primerjeno. Tukaj kraji sami s svilnim črvičem , ki se od hrastovega listja živi in dajejo naznanilo ; kakoršna drevesa so dozdaj rada rastla, Jama-črvič imenuje? — odkod bolezen svilnih črvičev? takošna se bodo tudi za prihodnje najbolj priporočevala.
kako jo odvrniti itd.
Naj naši
lai/£ ivu. —	Hrast je bil poglavitno drevo v nekdanjih časih, m
gospodarji pomislijo, da so nam laške de- tudi sedanje dni se ne sme devati na stran, kakor bi
m
žele skoro 50 let pomagale preživiti
našo
veliko armado. se komu zdelo
saj
se še
vedno nahaja po samem in v
To je zdaj drugače; mi smo zgubili deželo, ktera je v manjših gozdih krog Postojne, med Košano in Vremami
v reski dolini, med Senožečami in Vipavo v Brdah,
bukev, tudi
primeri našemu cesarstvu največ dohodkov dajala.
treba
» ^ A A	V% ^ w A m A w* v V v Jt 9W %ě w v» M	w w w V» -w	w vu	w V	V^. ^J " * w w	Y	X V "w 1.» JL	vi \y 4 A A 4 JL y	I 1 I v^	K J \J A. A V/ LJ v> vy A •	y i.
Zdaj moramo sami butaro velicih davkov nositi ; zlasti pa okoli Lipice. Cele gozde delà
v
se
da si privabimo še druzih dohodkov; te pa nam v naših krajih dala sviloreja. Tedaj naj pride mnogo gospodarjev in svilorejcev
hoj a ali jel, bodi si na Nanosu ali na Javorníku, tudi v senožeški Lozi ; smreka se bolj nahaja na uno stran
proti Planini, na to stran raste bolj
tudi
po
malem.
veči
v Maribor, da se posvetujemo o tem, kajti še zmiraj skupšČini, pa	oam^m,	«
je prislovica resnična: Pomagaj si sam in pomagano ti bo. bolj po redkem ostaja jesen, lipa
po samem, raste topol in breza,
brst, gaber
>
zbora avtrijskega gozdnega društva.
se dalo
(Konec.)
Dali
Postoj
splošno tudi pusto zemlj bi morala modra gozdna postava priti v djansko velj
javor. Vsa ta drevesa se prav rada sama dalje plo-aijo, kjer je kaj pripravne prsti, in kjer se odvracuje samopašno pokoncevanje mladih izrastkov, ali zadržuje splošna paša. Pa tudi nalašč se mora tako drevje sa
šel govor na to, ali bi diti ali sejati, kjer ga blizo ni
pokončanje gozdov tukaj odvrniti
tacega, da bi
seme dalja
in
trošilo.
Ondi
)
kjer je bolj gola pleša, pa bo koristilo,
tudi viša
rosto Ijudstv
zopet pogozditi. Pred vsem drugim če se najprej skrbi za rast pripravnega grmovja, zlasti
leščevja. Razun imenovanih drevesnih plemen se po
-L-L \j va x c% ^v^iuua ^uo tc% v ch j ji iti v ujauoav v^ijav Vj ico^cvjai xtauuu xui^uu vauiu ui wvuouiu jl/iuiiíuu wv
oblast bi mogla nad ohrambo gozdov čuti; redkem nahaja tudi boraliborovec; to drevo pri
pa bi
se
VOVW	JJC* k/1 OC mOgL IUU1 UVI VI,	ul Uia^UlU jJUl	OJ kj V gUŮUUlU ICUCU OHUOtUl UiUUJU jjuvjuuuv UM
pih gozdov bolj e cenilo. Zgled bolj imenitih posest- tacih pustih krajih, kjer se ima gozd prav iz nova za-
tudi učiti
da
dragoto poročujejo v gozdnih rečéh skušeni možje posebno na
nikov
umuv , jj«peljevanje »icujsj^ill iiiu&, zî» luiauiLiu uuuui
šolski poduk bi v tej reči mogel mnogo koristiti. Zemlj
ijskih
mož
za mladino dotični
na Krasu pa, kolikor je je še
AIM	«AKfyJL	y »UUftUi, J Kj JO OC? y J J ćl li O TOClOVltSlj	j	tUUl U 1 C II; jJ 1 tCill IU Ul V J 1 J\ U O I tt JUL J y C% JCV. C* A J W 1U W v « J V
kak kraj le nekoliko v miru puščen, kmali se pokažejo drevo ali ajlant. Tudi mnogo sadno drevje bi Krasu
ce
.Ie
in sicer črni bor štejejo še za boljši kot be-Razun navadnega gozdnega drevja je primerjen tudi oreh, pitan in divji kostanj, akacija in božje
rediti lega.
304
kmali dalo bolj prijazno podobo, ako bi se ob potih, po ogradah ali po pašnikih bolj obilno sadilo; kakor jablana, hruška, češnja, češplja, posebno tudi murva. — Zbor gozdnega društva je h koncu zeló gr aj al se-danje gospodarstvo z ostalimi gozdi na Krasu. Za do-mačo potrebo in za vnanjo prodajo se brez previdnega odbiranja končava toliko drevja, da ostala drevesa niso v stanu več burji braniti se, in da se mlado drevje ne more lahko zarejevati. Pri posekovanji dreves se pu-ščajo preveliki porobki pri korenini, zraven se po ne-marnem obračanji podirajo še druga drevesa; odsekani vrhi, okleščene veje se le deloma porabijo, največ tacega lesa v gozdu pognjije. Tudi cena lesa sploh stoji niže kakor v druzih deželah; ceno pa najbolj tlači ta okoliščina, da je preveliko in presilnih prodajavcev, nasproti pa kupovavcev ni od več strani; samo na Trst je šla doslej vsa prodaja, zdaj še le se je začela obra-čati tudi na Reko. Pa tudi potje za izvožnjo delajo zadržke. Gozdni potje so dolgi in nerodni, večidel se vozi le z voli ne s konji; srenjske ceste so večidel po-manjkljive in zanemarjene; železnica gré le na eno stran na Trst, in je draga, vélike ceste so bile doslej sèm ter tjè težavno izpeljane. Vsak poboljšek v tej
reči bo tudi kořistil kamnitemu Krasu.
Hici n ge r.
Narodne stvari.
Glasi domorodni o novem času.
t	(Konec.)
Iz Kranjskoga Đ. A.
V južno-vzhodni Evropi se, kakor je znano, ne manjka narodov , ki v nepopisljivo revnem in tužnem stanu že dolgo dolgo let zdihujejo in se milo ozirajo po dobrotljivi roki, ki bi jim iz nadloge pomagala. To je pravi „Hic Rhodus", za Avstrijo našo. — Blagor toraj njej , ako ne bode več pod svojim novim mini-sterstvom tistih Nemcev poslušala in ubogala, ki imajo le svoje sanjarije „vom grossen deutschen Vaterland" za — heilige Gefuhle, — vse rodoljubje Slovanov pa za separatistične tendence; ali tistih Magjarov, ki hočejo po vsi sili druge narode le pod seboj , a ne poleg sebe kot ravnopravne, v domačih, narodnih zadevah od njih ravno tako ko sebe od Nemcev neodvisne
brate imeti.
Kaj je neki Avstrija od Nemčije, ktero je vedno z oběma objemala in z dobrotami obsipala, kteri za ljubav je že toliko pretrpela, toliko žrtovala in svoje lastne narode zanemarjala, kaj je neki ona od nje za plačilo přejela? To, da je še vselej na cedilu ostala in v sili in potrebi od Nemčije zapuščena bila. Naj reče kdo, da ni tako! — In kam da pelje tisto magjarsko neizmerno hlepenje po supremacii, kam da cikajo tišti „Majestatsrechte der h. ungar. St. Stefans-krone", nam pričate jasno in glasno leti 1848 in 1849.
Zatoraj proč s tistimi „državami" v državi, proč s tištim gospodarstvom enega naroda nad drugim. Ma-gjarom in Nemcem naj se toliko pravic in neodvisnosti poděli, kolikor je je potreba in se je vsem drugim narodom podeliti more, in kar se Magjarom dá, naj se nobenemu narodu ne odreče. Potle bo vse prav, — drugace pa težko, težko kedaj. Naj torej Nemci in Magjari, ako dobro želé celi državi in sami sebi, ako jim ni „Austriae amor" — phantasma, naj svoje vrtoglave misli po suvrenstvu iz glave pusté; naj od tistih pravic, ki so si jih v teku časa na stroške drugih narodnosti prisvojili, toliko odnehajo, da bodo vsi narodi avstrijski v enako razmerje do središnje vlade prišli; naj toraj nikar ne branijo, da bi se vsi tišti narodi, ki
so bili nekdaj okoli krone sv. Stefana združeni, zdaj ž njimi vred kot popoinoma ravnopravni bratje okoli krone tistega kralja in cesarja združili, razun kterega na sveta nobenega druzega nimajo: kajti s svojim neizmernim prizadevanjem po supremacii, z delanjem države v državi bi sicer oni Avstrijo čedalje bolj slabili, in ji na-zadnje še morda smrten udarec zavdali, ali svojega namena vendar ne bi dosegli. Ako bi se namrec kaj tacega zgodilo, česar nas večni Bog varuj ! je več ko gotovo, da bi se na podlagi narodnega federalizma nova, morda še veliko veča Avstrija napravila, ali Magjari ne bi imeli v njej za en las večih pravic, ko vsak drug narod. Od tistega Magjarorszaga pa, od kterega oni vedno sanjajo, da bi v njem vse Nemagjare pod svojo hegemonijo imeli, ne bi bilo duha ne sluha, če bi ravno 100 voz starih, plesnjevih dokumentov na dan spravili in dokazali, da je pisano in tiskano, priseženo in zapečateno, da ^morajo vse dežele, ki so bile nekdaj pod krono sv. Stefana združene, nazaj pod njihovo oblast priti. Njihov Magjarorszag se je namrec že zdavnej preživel, in dandanes ne sliši drugam ko med brklarijo in staro šaro srednjega veka.
Zato bi svetovali novému ministerstvu, naj ono, namesti da bi z nespametnim dualizmom Magjare v njihovih toliko nevarnih težnjah po supremacii podperalo, raji vse stori, kar koli je v njegovi moči, da bi ravnopravnost narodna, ki je prvi namen in edinoprava stalna podlaga Avstriji, resnica postala. Naj Avstrijo po na-rodnostih decentralizira in vsakemu narodu toliko neodvisnosti in avtonomije poděli, kolikor je neobhodno potřebuje za ohranjenje in razvitje narodnosti svoje. Potem se ne bo bati dualizma; ne bo se bati države v državi, ker ne bo nikogar mikalo, v družbi in s pomočjo prevzetnih Magjarov to si pridobiti, kar nam more Dunaj sam v toliki meri podeliti, da bo vsem potřebám zado-stovalo.
Pa marsikdo misli in trdi, da je to lahko govoriti ali nemogoče izpeljati, ker so narodi avstrijski preveč med seboj pomešani. Ali temu ni tako. Vzemi, dragi moj, ki to trdiš, veliki Czôrnigov zemljovid avstrijske ^države v roke, in videl boš, da so narodi avstrijski kompaktno skup drug poleg druzega, samo nekoliko malih, večidel nemških otokov se med Magjari, Romani in Slovani nahaja, kterim bi obveljava njih jezika v šoli, cerkvi in pisarnicah zadostovala. Ne manjka se sicer tudi druzih posameznih inorodnikov kakor tudi domačinov, ki po vsi sili hočejo tujci biti; al da bi se zarad takih mož celim deželam, celim narodom narodna pravica kratila, to bi bil narobe-svet. Tem pravim ali psevdo-tujcem je zadosti, če se jim v njih narodnost ne dreza, marvec da se jim na prosto voljo pusti, naj bodo in ostanejo tiste narodnosti, ktere koli hočejo. Saj ko bodo videli, da na pr. na Slovenskem slovenščina k kruhu pomaga tako , ko nemšcina na Nemškem , bodo menda kmali plaše po vetru obrnili.
Pa naj bo za zdaj zadosti od tega. Saj se bodo menda kmali sopet deželni zbori začeli, morda že na podlagi novega Slovanom pravičnega volilnega reda — ki bodo jako imenitni, ker se jim bo neki v smislu oktoberske diplome v obravnavo izročilo vse, kar ni naravnost za državni zbor odloČenega. Najimenit-neje in zares vse hvale vredno je pa to, da se novo ministerstvo neče s kakim novim oktroiranjem a la Schmerling prenagliti, ampak da hoče tudi državnopravne razmere in notranje zadeve avstrijske deželnim zborom v pretres in v obravnavo izrociti. Takrat se bo gotovo živo priporočalo to in uno, ali pravo bodo vendar deželni poslanci težko prej zadeli, dokler se ne bodo zedinili v tem nasvetu: „Avstrija nova naj se osnuje na podlagi narodnega federalizma",
305
ker to je najbolja, edinoprava pot do prihodnje sreče, slave in mogočnosti avstrijske monarhije. Vendar pri vsem tem naj ne tajimo, da poglavitna reč je in ostane vedno: ravnopravnost vseh narodov. Zato nam je tudi skoro vse eno, naj zmaga ta ali una stranka, naj se nova Avstrija zida na podlagi historičnega ali narodnega federalizma ali pa še celó na podlagi dualizma; nam je skoro vse eno, naj se dá prednost ok-toberski diplomi ali prenarejenemu februarskemu patentu ali — kar bi morda še najbolje bilo — ogrsko-hrvaški ustavi, potem, ko bi se vse iz nje odstranilo, kar ni več v sedanjem času za rabo, samo da besede Njih Veličanstva cesarja našega: „Vsi enaka bremena — vsi enake dolžnosti", v kterih je zapovedana ravnopravnost narodna, resnica postanejo, pa bomo popolnoma zadovoljni. Brez ravnopravnosti narodne pa: adio mondo!
En teden na Dolenskem.
Spisal Valentin Zarnik.
(Dalje.)
Da se sopet k svoji Sembilii vrnem, naj povem, da sva se nazadnje vendar le razumela in da mi prinese najmlajo Laibacherico, ker je bila še le od poprejšnjega dne. Pogledam na zadnjo stran, da vidim, če je že kdo mojih starih prijatlov v Blatni vasi in pa v Kravji dolini umri. Prepričavši se, da se še ni nobeden v bolji svet preselil, vprašam krčmarja, ali nima nobenega druzega časopisa. „0, tudi, gospod, bom precej prinesel, odgovori in smehljaje se, mi naglo pricefra „Blatter aus Krain" in zopet odide. Ker pa tukaj ni mrličev, niso imeli za me nikake zanimivosti, vržem jih na klop in zgrabim krčmarico, naj mi ona kaj druzega preskrbi. „0 — veselo pritrdi — imamo še druge, samo da so na bolj sivem, debelem papirji tiskane; precej jih grem iskat." — Veselil sem se misleč, da je morebiti tudi v Krško zašla po vsem svetu znana „Vossische Zeitung", ktero Berolinci šaljivo „Tante Voss" imenujejo, ker ta se tiska na takem papirji. Al moje veselje je bilo kmali pri kraji, ker prinese mi nek star Laib. „Intelligenz-blatt." Ostrmela sva oba in krohotati se začela, ko vi-diva, da se zove list za „inteligencijo ona póla", ki donaša na kant devana posestva, oklice dražeb itd.
Pa vrata se sopet odprejo in v sobo stopi mož, kteremu se je že od dalječ svetel nos kot nekdanji bakreni šajnasti tolarji ; ko bliže pride, opazim, da mu je dolg kot kak tržisk šoln in da ima saj pet mladih nosov v podobi rudečih „frnikul." Držal je prepokorno in preponižno zeleno žametasto kapico v roči ; na tem sem ga spoznal, da so to tisti gospod, kterega po kranjski šprabi „auskneft" kličemo. „Stefuc" — tako mi pové, da mu pravijo — mu rečem za kratek čas, „ali bi mi ti morebiti mogel kak drug časnik preskr-beti?" „Cel koš, gospod, če hoćete, precej, precej bom postregel" — odgovori in skoz vrata hiti. Ravs, ravs Stefucovih čevljev nama je naznanjeval, da se je pod streho napotil. „Morebiti je ravno tù pod streho krška čitavnica — opazi ironično prijatel moj — ker tudi violica le pohlevno pod grmom skrita cvete." In sopet se duri do kraja odprejo in Stefuc nama postavi sred sobe veliko dežo oprašenih in okajenih listov iz zlatega veka Issleibove Laibacherice. Ko sva še vsa v dežo zamaknjena, se spet vrata odpró in k stranski mizi se vsedeta moža v jirhastih hlačah; jirhovina je bila kaj široka in zeló napeta, v čevljih na kveder in štembalih čez kolena, v pruštofih po stari šegi, to se pravi: ko-larje po koncu in vsaki svojo belo firmažasto marelo pod pazduho. Bila sta lepo rejena in že bolj poštama.
Kar sogiasno kakor v duetu zarenčita: „en bokal starine in pa skledo „ajmóhta"!
Ko sta moža dobila, kar sta zahtevala, sta se kaj po taktu obnašala: segala sta z vilicami v skledo z ne-izrečeno pazljivostjo in zmernostjo, kakor da bi bila kapeljne lovila; nikoli ni drug drugemu pota prestrigel, ampak vselej je počakal, da je imel pajdaš že svojo kračo v ustih, potem se je še le drugi oddahnil in se pocasi s svojim orožjem v brezno spustil. Skoraj , da sta me možaka s svojim^taktom in orientalskim mirom bolj zanimala, kot pa Stefucova nesreČna knjigarnica, pri kteri je še vedno kot „servus humillimus" nama na straži stal. Spominjalo me je to kosilo na neko novo mašo, kjer sem pred štirimi leti vec kot pol ure skoraj okamnjen od začudenja gledal štiri in dvajset korenjatih gorenskih mož, ki so z enakim lesenim orod-jem v rujavkasto-tamnem jezeru, kterega je neizmerna latevica obsegala, po živežu okoli štokali, kot krakov-ski ribči z drogi, kadar od obeh krajev Ljubljanico premrežijo in trumo nesrečnih lipanov, ščuk, sulcev, mrén itd. na eno mesto pripodijo. Al krona vseh komičnih prizorov jev bila ta, da se je največemu teh 24 očakov, pravému Stempiharju, strašno bedro že gotovo sedem let starega petelina ravno takrat, ko je namera-val z nepopisljivo lakomnostjo svoje oštre zobe va-nj za-staviti, iz ust naenkrat izmuznilo in se sopet v globo-Čini latevice potopilo ; mož ga je preplašen z očmi lovil, kot popotniki kamnje, ki se meče v krnico pri Fried-riehshall-u v Norvežkem, ki je znana kot najveća glo-bočina na svetu. Nehoté mi smeh uide; al takrat je vseh 24 drogov mahoma obstálo in se proti meni žu-gavno obrnilo. Odpotim se naglo v drugo sobo, spomi-njaje se našega starega prigovora: „še psa ni dobro pri jedi dražiti."
Naša moža sta bila jako resnobna in sama za-se, zmiraj sta prijazno na naju brlela, se na pol glasno menila, in zmiraj najbolj povdarjala besedi: „hrvaška fiškala."*) Ko se ravno pripognem, da bi saj nekoliko Stefucovo shrambo ogledal, nenadoma, ko se je že začelo dno skledi prikazovati, moj prijatel zabrenčí kot star čmrl s tako tehtnim baritonom, kolikor je bilo le mogoče: Možá, Bog vama žegnaj ! „Bohlonej"! je bil še desetkrát glasneji odgovor. To je bil ogenj v slamnato streho; zdaj sta se možema jezika odvozljala in zaželeni pogovor se je v tek spustil. Ta izmed njima, ki si je nekako večo važnost prisojeval, se popraska in pravi : Precej ko sem se vsedel, bi bil vaji rad nago-voril, ker sem vaji po obrazih in po žnorah precej spoznal, da sta od tistih učenih, furkelnastih in prebrisanih hrvaških fiškalov, ki le v Zagrebu cvetejo , kajti jaz sem domá na hrvaški meji pri Sotli na Stajarskem , in ko sem še v Sisek z ladjo hodil, sem imel v Zagrebu večkrat priliko, prepričati se, kako so to prefrigani možje. — Mi dva pa odgovoriva možema, da se zeló motita in da ni vsakdo, ki je ožnoran, že tudi ob enem fiškal. — Pa vse zastonj ; temvec ko se braniva, da nisva fiškala, tem bolj sta bila moža prepričana, da se le potuhnujeva in da sva „incognito" na Kranjskem, kjer ne smeva sprejemati pravd. — „Pomagajta mi gospoda — nadaljuje mož — na vsako vizo mi morata pomagati, ker ne na Kranjskem, ne na Stajarskem ne morem pravice dobiti!" — Ko vidim, da se dalje braniti nic ne pomaga, se mu razodenem kot fiškal, ga milo pogledam in vprašam, kaj da mu tako srce teži? Začne mi na dolgo in široko razkladati, da je iz bo-hinjske Bistrice na Gorenskem domá, da je bil dolgo časa tovornik na Savi, da se je pred 20 leti bogato na
*) F i š k a 1 še iz stare hrvaške latinščine toliko, kot odvetnik ali jezičen doktar.	Pis.
T '	*
306
Stajarskem oženil, da je bii 2 leti udovec in kako da
je bila ranjca dobra — takrat se pa mož, kteremu je že strašna vročina iz karminastega nosa puhtela, nakr-mevži, visnjevo ruto iz žepa izvleče in si dve kot bre-skvi debeli solzi iz vsacega kota obriše in naji oba že do meje ginjenja spravi — nadaljevaje, da clovek sred starih dni le vendar lahko obnori, ker bil je že blizo 60, in da. si je pred poldrugim letom v krški okrajini 18 let staro ženico poiskal, ki je bila po besedah njegovega pajdaša lepša kot jutranja zarja. Potem še le pride do jedra, to je , do pravde, ktero ima ravno s svojo „jutranjo zarjo." Bila je strašno čudna, zavozlana in ob enem smešna pravda, ktere ti pa, — dragi bravec ali mila bravka — ko bi bila še tako radovedna, in ko bi me še tako lepo prosila, tù v „Novicah" ne razložim. Posnetek pravde ticí v stari pesmi:
Nezvesta bodi zdrava, — Colnič po tebe plava,
Na barko kliče střel itd. r	• 4
Mož bi bil želel, da bi se te besede od Črke do Črke spolnile: da bi „jutranja zarja" zdrava ostala, da bi jo čolnič čez Savo sopet na Kranjsko domů pripeljal in če bi v barko ravno strela vdarila, si mož tudi ne bi bil od žalosti las půlil ali pa se po tleh valjal.
Rečem mu, da bi se sopet lepo v miru in kršan-ski ljubezni — — — Komaj pa zadnje besede zasliši, pajdaš njegov zarenči: „Zdaj pa že verjamem, da nista hrvaška fiškala, — P°jva, pojva, kaj bova tù prazno slamo mlatila!^ Ala, račun!"
Sopet se Sembilija prikaže in nerazumljive besede godrnja v koroški nemščini. Al to je bilo možema preveč; žolc se jima razkuha in nesrečni Bohinec zakřičí: če neče ta cehta slovenski znati, še nama bolj prav; pa ne bova nič plačava! — In ne léna se moža pokrijeta, svoje firmažaste pajdašice pod pazduho vza-meta in kot blisk sta v veži. — Sembilija kar osup-njena strmi in ko sta že pri hišnih vratih, se za njima spustí tako naglo, da je dva obroča stria in še le na cesti se pogodi z možema ne ravno v klasični, ali, vendar le v razumljivi slovenščini. — To je bila najbolja argumentacija in demonštracija za to bažo krasnega (???) spola. Ta dva možaka pa vsem v eksempel stavim, kako je treba brez nepotrebnih besedi pokazati, da mi na svoji domaći zemlji nismo zavoljo zahtevarjev in zahtevaric na svetu!	(Dal. prih.)
Dopisi.
Iz Hrvaškega. Nr. 11. (Spomini na Bachove čase.)
Drugi glavni „cooficient" naše vojske bili so učitelji nižih in viših gimnazij in realk, doktorji in doktorandi „unius" in „utriusque juris", uredniki novin in njih pomagači z očali in brez očal. To je bila „elita" naše vojsku, zgolj sami ženíji. Ce so uradniki bolj na preobra-ženje javnega življenja delovali, so ti ljudjé bolj v društveno in privatno življenje segali. Njim je bila Hrvaška „ein weites Feld, welches nur noch moralisch zu erobern gilt." Tako smo čuli vsaki hip. Pa njihovo delovanje ni bilo čisto brez vspeha, celó reči se mora, da je Hrvaška v desetih letih bolj trpela pod upljivom ptuje kulture, kakor Slovenija v desetih stoletjih. Kaj bi še le bilo, ako bi bili ti ljudje tri zarode hrvaškega naroda „dresirali", kakor so se sami izrazovali! Med Savo in Dravo bi bilo izgledalo, kakor izgleda dandanes tam gori med Labo in med Odro. Kako gotovi pa so bili, da bo dober plod rodila njih „civiiisatorische Auf-gabe", se že iz tega vidi, da so že preiskavali, kakošen bo dialekt, ki ga bodo govorili ponemčeni Hrvatje, ki bodo sopet nalogo imeli, nemško kulturo dalje nositi „nach Osten" do carigradskih zidin. Bilo je med to elito „grundgelehrterov", ki so vedeli vse, kar v Vedah
in Rugvedah, starih indijskih knjigah, stoji; znali so na pamet vse kinežke in egiptovske dinastije in njih delà; poznalo se jim je, da so ves „Brockhausov Conversations-Lexicon" od A do Z-a prebrali; pa je bilo tudi takih eksemplarov med njimi, ki izvan tistih malih paragrafov, ki v šolskih knjigah stojé, na svetu niso druzega vedeli. Naši Gunduliói iu Palmotiči in Kačiči, naši Trubarji in Konsuli in Dalmatini, naši Zrinji in Frankopani in Valvazorji, ti so jim bili španjske vaší. V vsakem kotu staknili so kaj „germanskega", povsod pa le indo-germansko, indo-slovanskega pa nikjer ne. Ravno tako so imeli povsod braniti in zastopati interesa germanske „rasse", domače pa nikjer ne. Kakor v ab-solutističnih državah sme le vojnik orožje nositi, ravno tako so na temelji tega načela tudi oni si svojili iz-ključljivo pravo o znanstvenih rečéh govoriti in pisati; drug nobeden ni bil „massgebend" kakor oni. Starodavno plemstvo pravi, da po njegovih žilah teče siva krv, in da drugi sini Adamovi, ki niso plemeniti, nekako po zemlji smrdé. To staro plemstvo v svojih društvih trpi le take, ki morejo izkazati toliko in toliko preddedov; ali so pa oni bili gusari na suhem , na to se ne gleda. Tudi „elita" naše vojske med seboj ni drugih trpela, kakor take, ki so mogli izkazati toliko in toliko šolskih svedočeb. Tako je nek „verifikacio-nalni" odbor tudi mene iz njih društva izpahnil. Mala pa pogumna peščica hrvaških narodnjakov se je nekaj časa hrabro branila zoper to elito, pa branila se je le kakor Spartanci v Termopilah, — podlegla je. Kaj se hoče! Narodna prislovica pravikomur Bog pomaga, pomagajo mu tudi vsi svetniki! Se le vpeljava narodnega jezika v šole je bil Maraton našim deset tisoč ne-umrjočim.
Zraven teh „oficioznih" ljudi je pa imela Bachova vojska, kakor vsaka druga, še dolg rep „neoficioznih." To so bile cele trume „touristov", ki so hodili ogledavat zemlje in je merit, kako daleč sega na jug in na iztok. Ko „curiosum" moram omeniti, da je eden teh „touristov" v neke nemške novine pisal, da se nahajajo na Hrvaškem take zverine: „die man konji nennt." Med vojskin rep spadalo je tudi nemško kazališcino društvo s Fiirstovimi „possami" itd., in brez števila „volkssán-gerov", „alpensángerov", „tirolersángerov", „natursán-gerov", „harfenistov" itd. To se je pri nas „jodlalo" še vse huje kakor v pravi domovini tolkecev. V „dvořani" so popevali: „Und es ertont in ernsten Klángen das deutsche Lied"; po gostilnicah so popevali: „Isťs wo am Belt die Move zieht? Isťs wo an der Sau der Zwiefel blúht?" Na „potoku" in v „Ilici" sopadrnjali: „Nur an klan Hupfer, ach Herr Jáckerle!" Novine, ki so se najbolj prebirale, so bile v dvorani: „avgsburge-rica", po kavanah: „pressa", v krčmah pa: „der grade
Michel." »
Vse je konec vzelo. Touristi so se najbolje preplašili naših pandurov in četnikov, kazališcino društvo je pobegnilo na vse vetre, raznoimenine „sángarje" je prepodila pesem: „Još Hrvatska ni propala"; „Presse" je pred „Pozorom" izginila itd. itd. Bachove vlade, ki je hotla Hrvata preroditi, bilo je konec.
Od Zilje na Koroškem 10. sept. — Prečastitljivi
knezoškof kerški dr. Valentin Viery so letos, kakor vsakega leta, v vec dekanijah biřmovali, med drugimi tudi konca avgusta v dekanijah belaškej, kanalskej in spodnje-ziljskej. Povsod jih je ljudstvo veselo in slovesno sprejemalo. Jaz hočem tu kratko samo pregovo-riti, kako je bilo pri Zilji v šent-lenartskej, podklo-šterskej, vratiškej , gorjanskej, šent-štefanjskej in v šent-jurskej fari. Skazali so se preuzvišeni knezoškof prijatelja slovenščine in pobožnega naroda slovenskega, povsod so na slovenskih farah po slovensko pridigovali,
307
občne molitve pred sv. birmo in po sv.
po
slo-
dosti
m
ve s e 1 j a
>
dovolíte nam,i presvetli knez, da Vas
vensko molili, po slovensko so tudi v cerkvi pri ker- srčno pozdravljamo in Vam glasno ; trikrat zakličemo:
bjrm- Slava! in za tem prosimo, da nam vsem pričujočim in
šanskem nauku birmance
popraševali, na.listikih
cauciv^ui uauciu u^ui^uvv ^v^/l uuv ? u&i j u«, iigiiaiu kjj. jl	* ^ • * ^	^vtx«. j^*y vau umiu v ouiu ^/jl&ouj vviu« iu
skih so dali molitvice natisniti tudi po slovensko. Cista vsem našim faranom sveti žegen podelite ! ;— In trikrat
književna slovenščina
bilo milo slišati. =
je takotgladko tekla
I v w w»« giuunv iua>ia , da JO uw w.v f	^ivuiv tj.w uhuiiuuií . kjaç*tc* . iu a« n&ui voi
šli v učilnice in so bili pri- množica zajedno poklekne^ knezoškof progovorijo në
so Slovenci gromovito zaklicali: Slava ! in za tem vsa
ěujoci krátkému izpitu; z učilnico šent-lenartsko so bili ktere besede po slovensko, vse blagoslovijo iu slovesná
zadovoljni; učitelj razlaga slovenskim otrokom procesija gré med zvonjenjem in streljanjem skoz sla-
vse po slovensko, da ga dobro razumejo,, u^i jm	»v*^	.^^ » jv muij<«ui. * viauua
vsaki ipredmet zajedno po slovensko in po nemško. cerkvi je stal velik slavolok z nadpisom t na belem s
v ř
UCl
pak
volok napravljen v Orevlah v Gorjani.
vratih
Preuzvisenemu knezoškofu je tako
dopadlo, da
so
modrimi in rudečimi pismeni: SLAVA KNEZOŠKOFU
oni sami narekovali neki sestavek, da so ga: po slovensko VALENTINU. Zvrhaj se jer majala zastava cesarska,
otroci na tablo napisali in za tem v nemščino spreobrnili. na oběh stranéh po jedna zastava slovanska belo-modro-
učilnici so tudi bili. Tam učiteljuje
rdeča.
den v nedeljo ( je bila birma, in preča
ze i mnogo korazumljivo
izvrsten pa
in zna razlagati vrlo leh-1 stitljivi knezoškof so pred- birmo po slovensko kratko
samo
ttUl CXCíU. IJa IJ l V \J y jj Ol OMLUV .T-r- JJ v
venska zvunaj osem i rodo vin. *)
po nemško
y
fara
je pa
slo-
popridigali, ter si srca vseh pridobili.
Ko
SO 86 po
morajo hoditi poldne imeli odpeljati, jih je tolika množica ljudi ob-
dala
9
da se dolgo časa niso .mogli vt kočijo vsesti, vse
po celo leto, po dve leti v učilnico poprej, da po malo
razumejo, kaj jim učitelj v neznanej nemščini razlaga.	jím je hotelo še poprej roko poljubiti. Tù se je moglo
Govorilo se je, da bi se ustanovil tam tudi učiteljsk	po pravici reči s sv. pismom: Glej višjega dušnega pa-
pomočnik, kteri bi slovenščino in nemščino dobro znal.	stirja, ki svoje verne Slovence ljubi, in Slovenci njega!
Na Vratah uči učitelj brati, pisati in računiti svoje
Sent-Stefani so knezoškofa tudi lepo sprejeli
9
SO
en
slavolok kraj vesi, enega pak
slovenske i učence po slovenskorm po; nemško. ^Knezo- imeli napravljen škof pokličejo pred se občinske staršine (Gemeindevor- pred cerkvijo. Birmancev je bilo tukaj mnogo, ker jih
stehung), tu začne jeden izmed njih — to pot ne bodem je mnogo prišlo iz gornje straní ziljske doline. Tukaj
so knezoškof tudi obiskali šolo, pri obedi je bilo 19
žlobodrati,' da bi se v vra-
imenoval njegovega imena
tiškei slovenskei učilnici slovenskim otrokom v sloven- gospodov, obed pa je bil v^ ograj i farovškej v ukusno
J	J	^	-,	i#	vi • •	TT r>i , • • •	• i ^ •
V v • •
scmi
razumejo
.
9
, ktero
nemščini, ktere ne razumejo
nic ne razlagalo, temoč
samo v napravljenom šotorji.
Sentjurji so zvunaj mladine
Siromak morebiti misli, in množine ljudstva dočakali presvetlega knezoškofa
K
^giiiO^lUl y	au lULIUliLVj VI	^il VUl^U-	v»/ i- W KJ ivt IlllVJUj	-- -------- ~J------------------------£---- -----O	------
da bodo slovenski otroci bolje zastopili in se ložeje trije dekani dolnjo-ziljski, gornjo-ziljski in belaški.
učili, ako ise
jim v tujem jeziku bode vse razlagalo !	birmi je prišlo v Sentjurji veliko birmancov tudi iz
Knezoškof naš ga prijazno pa vrlo dobro žavrnejo,	prednjega in zadnjega Plejperga. Po dokoncanej sve-
rekoč blizo tako-le: Nauk se mora početi vsegdar v	čanosti so knezoškof popoldne se odpeljali proti Celovcu.
materinskem jeziku, pri slovenskih otrocih vsegdar po	Mi pa še kličemo za njimi: Slava preuzvišenemu
slovensko in
potlej, kadar
so se v materinskem, sloven-
skem jeziku dobra navjeli, potle se pa lehko poducuje
brati
9
pisati in računiti po slovensko in nemško.
Ma-
knezoškofu Valentinu!
Iz Maribora. —r— Za namenjeno besedo dne 24.
t. m. smo sicer že imeli dosti pevskih vaj v tukajšnji
terinski jezik se nima zametovati. Jaz sem rojen Nemec, čitavnici meseca rožnika in malega srpana, prej ko so
so djali preuzvišeni knezoškof , pa sem se tako pra- se začele šolske počitnice. Razposlali smo tudi note na
v ce- take kraje, od kodar smo še k vsaki veči besedi dobili
vilno naučil slovenščine
lovškem
da
ulic y u.» Sem, lujou j^tu-io^ , v \j\j-	— — j w - —wwv"'
slovenske bogoslovce v slovenščini pevske pomočí, nadjaje
rojen Nemec
semenišču
podučeval.
se, da nambo došla taka pomoc
u
Posebno slovesno so preuzvišenega knezoškofa sprejeli v Gorjah. Kakor se od daleč kočija prikaže, začnó zvoniti in streljati; pri križu v Drevlah je zbrana solska mladina, deklice belo oblečene in ovenčane, velika množina praznično oblečenega naroda, okrajni pred-
tudi letos. Vendar vse pevce, ki nas mislijo v zboru podpirati, lepo prosimo, naj bi se udeležili zad-
njih dveh obcnih vaj
9
to je
9
23. dne t. m. ob 8.
stoj nik Stefula
^tuiuiaj xiao \J	uicuoiujmttj uau^u KJLIC
bistriški fajmošter g. Kronik, dolje-ziljski dekan gosp
naš
Homan, namestnik cerkvenega patrona gosp občinski predstojnik, Janez Snabel, Hrepec
uri zvečer v čitavnici, in 24. dne t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani. Sicer bi se bilo bati, da ne obveljá Ko^seskova:
! . .	„Ce zapoje,
temoč, da bo kritikav „grom
vse pogleda
beseda."
9
ffz Sevnice na Stajarsk.
*
dr. Levičnik. Ko kočija pridrči, stopijo fajmošter gor-
janski Matija Majar pred ljudstvo zbrano in pozdravijo preuzvišenega knezoškofa s sledečim govorom: Presvetli knezoškof! Naš višji dušni pastir! Prosim, dovolite, da
Malokdaj sicer
dragi bravci „Novic", slišite kaj iz prijaznega Zasavja tem veselejša pa je novica, ktero vam danes naznanjam
* 7
Kaj pa? bote rekli.
prijazni Sevnici upamo v krat-
kako
smo
Vam presvetli knez tukaj očitno izgovorim, se mi vsi, jaz in farani, srčno veselili, ko ste nam naznanili, da nas bodete v Gorjah obiskali, da bote po-
kem čitavnico imeti. Kako je to mogoče, si bo marsi kteri mislil, saj Sevnica ima že od nekdaj priimek „nemška" Sevnica..— Že leto in dan je, kar smo pr
in poslušali, kako se otroci učijo sv. kršanski
gledali
nauk in kako v naši fari stoji s kršansko vero in s
kršanskim djanjem. Nas toliko bolj veseli, da nas ob-iščete, ker je že čez 60 let, kar ni bilo višjega dušnega 'pastirj a med Gorjani; komaj naj starej ši ljudje se spominjajo, da je bila pri jgorjanskej cerkvi birma.
vikrat. se ve da z velikim strahom, besedo „čitavnico"
^^ 9	' v	■	~--------7 ---77 ^----------
izrekli; kakor bi v gnjezdo sršenov piknil, je vse za-
šumělo, češ, da čitavnica je pošast ni „ultraslave"
ktera vsakega
;
ki
9
pričani
v kisli juhi pojé. Al v kratkem preso Sevničani in rodoljubi
da ni tako, obljubili
od Brešic do Zidanega mosta svoj pristop, čitavnica v začetku že štela menda 100 udov.
tako. da bo
9
Mesec
Največ
9
se pa naši
farani veselijo, ker ,vejo,' da Vi, pre-
dni je
kar smo pravila in prošnjo za dovoljenje pred-
èvëtli knezoškof, slovenščino dobro zastopite in zato tudi dobro razumete, kar bodo otroci v cerkvi pri kršan-skem nauku odgovarjali. Na znamenje naše posebne ra-
ložili vladi; nadjamo se, da bodemo v kratkem uslišani.
Od krajnsko-štajarske meje 15. sept. — Trgatev
se je pri nas in za Savo sploh že pričela, in sicer
tako
zgodaj zato, ker kosi, droski pa tudi drugi tiči brez
*
\ f L » f	i	v * / I §	J / F f \ ' "	I - I ■	J ■ J * % I	j >	i ' *
) Ni Čuda tedaj, da se Koroaka čedalje bolj ponemcuje.
I ! . ; 1 i ^JF - • \ ' v ? U I) I 1 U J J v ^ J	iP L.' J Q ''m. X 1 ' -i k
Vr.
*
Dr ago !
Vred
308
klunov prevec v vinograde silijo, pa tudi zato
ker
Iz Metlike na Dolenskem.
dne t. m. s<>
A1U IJU v picvciž v viuugmuc onij \s , ^jc* luui utHV , i\uji	m Mj ii m tiiinu ii« UUICII9HCIII« - ^. U il C U ULI. SU
grozdje lanskega leta še o vseh Svetih ni bilo tako bila potrjena pravila čitavnici naši, ki se bo zdaj
zrelo in zdravo kakor letošnje. Dobil sem včeraj letoš- brž ustanovila. Bog daj srečo in obilo udov narodni njega vinca za pokušnjo
>
in
reci
moram, da še nikoli
napravi
!
mi ni novo vino tako dopadlo , kakor ko med, in ukusno kakor vanilika. Možje pravijo
letošnje, sladko
. da
Iz Predoselj 13. sept.
n
Voliko se danda
našnji govori in piše, kako bi se dale ljudske šole še vino 34. leta ni bilo tako mastno in dobro, kakor zboljšati in omika vcepiti prostému ljudstvu. Al ker letošnje. Bogu hvala za žlahno kapljico! Na kumski manjka djanske podpore, se le počasi boljša stan farnih gori se je že 26. avgusta novo vino točilo in mahoma
šol na kmetih.
izpilo.
Preteklo saboto,
namreč 9. t. m., je
Pač hvalevredni so tedaj domoljubi, ki vrli mož ne le z besedo, temuč tudi v djanji podpirajo ljudske
trebovske fare s svojim hlapcem v vinogradu na straži šole in tako pomagajo, da se širi vsakemu narodu živo
bil, da bi tatove odganjala. Okoli 11. ure
grejo ponoč- potrebna omika. Tak radodaren domorodec je Ijublje njaki tikoma mimo nograda, in ker eden izmed njih nec našega naroda — gosp. baron Anton Zois. Vem
ne morem si kaj, ne naznanil dragim
straži hudo zabavlja, stopi mož za njim; zgrabita in
vržeta se, in ko se zopet na noge
sicer, da ne
išče očitne hvale, vendar
spravita, vdari tolo-
da ne bi — drugim v izgled
vaj moža tako silno po glavi, da junaško močnega, čez „Novicam" vesele dogodbe v nedeljo 10. dne t. m. Po
Čevljev velikega moža ubije. Kaj bo letošnjega vinca, ako se že
v
se
pri grozdju pobijajo?
pri pijaci večletni navadi je ljudomili gospod baron tudi letos
Bog
pridnim učencem in učenkám farně naše šole
kteri
so
pomozi
?
Iz Postojne. Kaj hočem vam zopet pisati od Pivke
bili pri ocitni šolski preskušnji po navadi obdarjeni in pohvaljeni, slovesno dělil še posebna dařila. Omenjeno
in Reke? Poprašuje se, večkrat: kako je pomagati No- nedeljo popoldan je namreč povabil gospod baron zunaj
%	~ " učenčekov tudi častitega gosp. dekana J. Reš-a in dva
tranjcem? Drugač gospodariti, drugač delati. Prav pristavim še eno, ki sicer ni nova, pa jo je treba sicer glasno oklicati: Ceste, ceste napravljati. Novo
jez
in
druga gospoda iz Kranja, domaća dva gospoda duhovna gosp. učitelja in srenjskega župana. Prišlo je bilo tudi
y
cesto delajo zdaj, od Št. Petra v Reško dolino in	še druge gospode iz Kranja in več domačih ljudi gledat
dalje proti Bistrici na Reko; delà se dosti marljivo,	te lepe slovesnosti. Po dokončani popoldanski službi
morebiti bo poglavitna reč to jesen dovršena. Vendar	božji se je zbralo 30 odločenih učencev in učenk v
bati se je, da bi pri dodelovanji te ceste ne prišli novi	šolskem poslopji in od tod so šli paroma z novo šol
zadržki; možje namreč, ki so cesto prevzeli, niso dosti sko zastavo, spremljani od
ročni plačevavci, in delavci tudi zastonj
ne
delajo
fajmoštra, kaplana in
?
radi voljo
učitelja v brški grad, kjer jih je pod lipami čakala
marsiktera tožba je bila že pri gosposki za tega blaga baronova rodovina z drugimi povabljenimi go
ravnana.
Pa cesta po Rebrnici v Vipavo je še
spodi.
Preveselo je bilo
viditi, kako vljudno
so se vsi
zmiraj pri starem; delajo nacrte, poprej je šio za 20.000, Zoisovi z šolskimi otroci pogovarjali. Še posebno pa
za 30.000 gld., zdaj pa
čez
100.000 gold.
To
toliko, kolikor delati
in na manjše stroške izdelan
je ne; zakaj, ko bi bil nacrt po-
se pravi ste vsem dopadli gospá baronovka de Treaux (Detrô)
rojena Zoisova in njena mala hčerka, obe napravljeni
Petji
lahko bi bil zadnji v národni obleki z belima pečama na glavi.
prej ili na 1X1 a uj o u otiuoj\c íůuoiau, íauixu ui uii zj a uuji * u«iuuui v/Mioai u u^iiuia ^u^auiai u a> giayi. y ptitll
državni zbor prenaredbo te ceste dovolil; zdaj vendar dobro izurjeni šolarji so potem pod vodstvom gosp. uči-
se sme upati, da bo s to cesto resničen in zdaten za- telja Saje-ta peli s krepkim glasom več kratkocasnih
poslednjič cesarsko. Po dokoncanem.
h, ■■■■.
četek; přetečeni teden je stavbno vodstvo vso to cesto in svetih
pesem, in
na tanko pregledalo ter se prepričalo, da se dá izpe- petji je gosp. baron dal dařila deliti, in sicer dečkom ljati zložno , brez velicih stroškov in tudi v dosti na- po svoji vnuki, slovenski gospodičini, in dekletam po
«	■ ^	m	M	m	m m	m	a	v"	t	1	•	1	lit	« «	^	_ _ JL
glem času. Pa enaka je tudi s stranskimi cestami. Postojne na pr. ni ceste v jamski sloveči grad,
Iz
^V W T VJX f UWU4 j WiV ! VUkJtl* ^VU^VUiVIUl y X U. UUI\lg|
svojem vnuku vpričo vseh povabljenih gospodov.
Naj
ne v
studensko farno vas; proti Hrenovicam se gré po ve-
pridnejši otroci so dobili lepo vezane koledarčke za 1866 in Cvetnike, ktere je družba sv. Mohora na
likem ovinku
v Slavino se vozimo naravnost.
Po
svetio dala, drugi vsi pa so dobili vsak veliko pra-Gorenskem in po Dolenskem je to sicer večidel drugač; tik o za prihodnje leto. Vrh tega je vsak prejel srebern vendar pa vem, da na beljaški cesti se še zmiraj na goldinarsk tolarček. Gospod dekan zdaj otroke v pri-
»	m	-	«	•	m	m	+	• A	m	m	A	M	A	ft	•	^ •	A»
vkreber in na vzdol vozari, in da na novomeški cesti jaznem nagovoru opominjajo, naj bodo preblagemu
y	• i i • #	i •	v v	I	• TT1 v • •	•	m 1	•	1	I	«	1 v •	•	f	1 y	i	•	«
še zmiraj stoji grdi Peščenek pri Višnjigori.
Taka
Je
s
baronu vedno hvaležni, svojo hvaležnost pa naj zlasti z
tistimi deželami, ktere nemški zgodovinarji imenujejo:	lepim obnašanjem povsod razodevajo , da bodo s tem
„die sůdostlichen Marken Deutschlanďs !" Res taka je,	pokazali, kaj so se naučili v šoli. Potem je mila gospa
še železnice nam ne privoščijo iz Karlovca ali iz Sent	baronovka otrokom pri pogrnjeni dolgi mizi pod lipami
Petra na Reko; in ubogim Istrijanom manjka še vedno	postregla sprimerjeno malo južino. Ko so se vsi obdarjenci
pravih cest, ker le tukaj in tamkaj je izdelan kak kos	preveselo najužinali, so za slovo zapeli pesmico: „Svetio poti.
/Ol ^	tUii. UJ ili tu lii i^Uj J V l^ViVlMU J^M«. i^VW	J/A V f VUViV	J	LAt U A V T V	^ U ULI i VV • JjU V Ç^j
Uni dan sem pisal nekaj o Reki, pa ne o solnce se je skrilo" in zahvalivši se za přejeta dařila
mesto, ampak o tišti, ki
baronu, ki je vsakemu prijazno roko podal
se
tišti, ki stoji tik morja in je po strugi teče mimo Bistrice na Notranjskem, gré pri odhodu poslovijo z navdušenim izklikom : Bog živi na-
při
St. Kancijanu na primorski meji pod
zemljo, in
izhaja
sega
barona!
Pa tudi vas ! — bilo je prijazno slovo baronovo. In prevesel je vsak koračil na svoj dom, Ta voda tedaj se je že od majnika sèm veliko desetkrát ogledovaje, kar je dobil. — Da so bili tudi za 1500 sežnjev pred St. Kancijanom poniko- povabljeni gospodje gostoljubno postreženi v hladni
pri Devinu zopet na svetio, ter se veli Timav, je tedaj voda.
Bila
je
Spredaj y UCk XUW O^AlUJ^Y ^l^U KJ L» xvauui jCALlKJ L±A J^ V^ liii^v/ -	v UWiJ VUl ^VOjJVUJW ^VUtVlJ WWUV7 pvu ti
vala v zemljo, kjer so jo mnoge luknje in sisavke pile,	senci pod lipami, mi ni treba popisovati.
tako daje sedem ali osem malnov stalo na suhem. Kar	zares ta narodna slovesnost vesela za otroke
je bilo pa pred 18. avgustom več dežja, se je vodna	joče goste, pa tudi spodbudna za starše, ki vidijo/kako
struga zopet napolnila, in luknje sose zopet zamašile. Kaj	se ceni nauk ljudske šole, ki je podlaga omiki, ktera
pred nekte-	kmeta v bolji stan pelje dandanes, ki je toliko te
tacega se pri Reki ne godi po navadi, rimi leti pomnijo ljudjé enako dogodbo, pa le za kratek čas.
in pri Prestranku o poletji vsa suha,
zaven
da
cn ^umuiju ij u UJ u ciiaivu uu^uuuu, jj a ic cyx is. i aita uavuii , u« au jjuuu« x
Drugač je na pr. pri Pivki; ta je pri St. Petru močjo božjo zmagujete.
pridna roka pa bistra glava s pripo-
Bog
nam
daj
vec tacih
ama njena struga nekaj
vode, ki
prihaja od Nanošice.
pri Postojni rodoljubnih radodarnih domorodcev in prijatlov ljudskih
šol!
t. m. ste v Predosljah pogorele dve hiši z
309
-družim poslopjem vred. Eden pogorelcev je ravno lansko
leto zavaroval svoje pohištvo in bo zdaj gotovo podporo přejel. Drugi pa je bil tudi poprej več let zava-rovan, al pred dvema letoma je nehal odrajtovati plačilo za zavarovanje, — se vé, da se zdaj kesà; al prepozno. Ker je v naši fari od novega leta sem že štiri-krat gorelo, morali bi pač vsi gospodarji spoznati potrebo, da si zavarovajo svoja pohištva, tolikanj bolj, ker so bili z lece po svojih duhovnih pastirjih že dvakrat žive te potrebe opominjani. Al žalibog, da nekterim je vse podučevanje bob v steno; še le, ko jih nesreća za-dene, se jim oči odprejo! Tema dvema pogorelcema je tudi naš dobrotljivi gosp. baron vsakemu po 10 goldi-narjev podařil in nekterim, ki so posebno srčno se obnašali pri gašenji ognja, tudi premijo podělil, vsakemu po goldinarsk tolarček. Ker je pa bilo tudi v cerkvi darovanje za uboga pogorelca, jima ne bo treba drugod berački, kar se sicer tako pogostoma godi.
Iz Kranja 18. sept. — Beseda v čitavnici naši v
nedeljo je zadovolila vse, ki so bili prišli od blizo in daleč, kajti „Županova Micika" se je vršila tako dobro, da od konca do kraja ni prenehal smeh. Gosp. G (župan) in gospod M. (zakotni pisač „Glažek") sta tako izvrstno se vêdla, da bi vsakemu javnemu gledišču čast delala ; obá sta prevzela nalogi svoje iz posebne prijaznosti do narodne čitavnice naše. Vodo bi nosili v Savo, ako bi gosp. G. , ki vam je že v čitavnici ljubljanski igral „župana", na dolgo in široko hvalili; znano vam je dosti, da v tacih rolah ga nima mojstra nad seboj, in če
je on imponiral z mirnostjo svojo, jc gospod M. kot „Glažek" se šukal kot živo srebro in silil poslušavce v neprenehani smeh, ki je celó takrat vrh vrha dose-gel, ko je s šaljivimi kupleti, ktere si je sam zložil, pikal na mnoge straní in v dobrovoljni šali povedal vsakemu svoje. Pa tudi gospodičina M. G., ki je predstavljala „vdovo", in gospodičina K., ki je igrala „ Mi-ciko" — obé ljubeznjive Slovenki — kakor tudi gosp.
S., ki je bil „Anže" in je z lepim svojim glasom pel Fleišmanovo „Kranjski fantje" , in pa gospoda M. in R., ki sta predstavljala mestjana, ktera ništa „naše gore lista", so marljivo pripomogli k dobrému vspehu, tako, da se je igra dovršila v občno zadovoljnost brez vse spodtike — razun tište, ki jo je delalo včasih nevbog-ljivo zagrinjalo. Tudi čveterospev pod oknom Micikinim je storil svojo dolžnost. Pevovodja ljubljanske čitavnice gosp. Fabjan, ki je bil po naključbi ta dan v Kranji, je petje spremljal na glasoviru. Po dovršeni igri je mladi svet čvrsto rajal, mnogo pa se jih je vsedlo za pogrnjeno mizo, kjer so prav zadovoljni bili s hitro in prijazno postrežbo. Tako se je zopet danes vidělo v čitavnici naši, čezin čez polni, da le tukaj, kakor neka naša pesmica pravi, je „pravo veselje domá." Hvala za veseli večer čitavničinemu vodstvu. Le več tacih prihodnjo jesen in zimo! In če tudi v glediščinih igrah ne more biti vselej vse izvrstno, vendar sega v srce, kar iz srca pride; kdor se vadi, se navadi; hudobne kritikarje pa tiramo — na Grintovec.
Iz Zagoríce. V 37. listu ste, drage nam „Novice"
slovesnost, odločeno na 26. dne t. m. preslavnemu našemu Vegu na čast, že vdrugic slovenskemu svetu oznanile ter rekle : „Dajmo, da se udeležimo te svečanosti, ki jo napravijo — neznane nam roke." Povejte toraj vsem svojim čitateljem, da to slovesnost sta osnovala dva Dunajčana J. Wagner in J. Bergman, kterima se je pridružila vsa fara moravška. Spo-minka: eden za cerkev sv. Križa, eden pa na rojstno hišo Vegovo , prideta do 23. dne t. m. po železnici na Laze, tam ostaneta do 26. dne t. m. .do sedmih zjutraj; ob tej uri ju slovesno prevzame fara moravška, ju prenese do poddružnice sv. Križa; ondi ju razpostavi na
ogled, razloži občinstvu v primernem ogovoru nju pomen, opravi sv. mašo, in po sv. maši izroči enega cerkvi,
druzega pa roj s tni hiši Vegovi. Po vsem tem bo majhno razveseljevanje v Zagorici.
Jernej Petrka, Vegov vnuk.
Iz Ljubljane. (Iz mestnega zbora.) Kako važen
za ljubljansko mesto je bil prvi predlog, ki je přišel kot nujin predlog v seji 15. dne t. m. na vrsto, kazalo je to, da 24 odbornikov (kar že davno ni bilo) se je snidlo v zbor, ki je enoglasno potrdil dr. Schopplnov predlog: da mesto želi kupiti grajščinico „pod turnom" (Tivoli) z dotičnim zemljiščem, ki je zdaj lastnina Njih Velič, presvitlega cesarja, in da se župan pooblasti, da dovrši to željo mestnega zastopništva. Ako ne ostane to posestvo cesarjevo, treba, da bode mestno, ker le tako se ohrani „najlepša okolica ljubljanska" od-prta Ljubljančanom, kakor je bila dozdaj; ako pride v privatne roké, po nji je! Zemljišče te grajščinice obsega razun poslopij 144 oralov senožet in njiv, 53 oralov pa gozda. Mestni odbor se trdno zanaša na milost Njih Veličanstva, da — ako se prodá ta posest — jo dobi mesto. — V tej seji je bilo tudi 24 Ljubljanca-nov sprejetih za mestjane z dotičnimi pravicami. Ker vsak v mestjanstvo vzeti Ljubljančan plača takso v mestno kaso in v kaso meščanske ubožnice, je v en hip došlo uni okoli 600, tej pa okoli 200 gold.
—	Gosp. dr. Munda je izvoljen za advokata v Radoljci na mesto dr. Tomanovo. — Gosp. profesor Pletršnik, že imenovan za profesorja gimnazije kranjske, pride na gimnazijo goriško.
—	V mnogih dunajskih časnikih se bere, da ministerstvo namerava prihodnjim deželnim zborom v po-svet predložiti načrt nove organizacije ces. okraj-nih (kantonskih) gosposk, da bi se prenaredba ta vje-mala z vpeljavo srenjskih zastopništev. Kakor se kaže, utegne to res tako biti, ker tudi v Ljubljani bode te dni pri gospodu ces. kralj, namestniku posvetovanje o prihodnji organizacii kranjskih okrajnih gospósk.
—	„Triglav" piše, da v poslednji seji zdravstvene komisije je okrajni predstojnik gosp. Pajk, ud te komisije, naznanil dve napaki, ki naj bi se brž odpravile; ena je, da za klanje namenjeno živino imajo nekteri mesarji po več dni zaprto brez klaje, da uboga žival gladna strašno tuli, — druga napaka pa, je rekel, je ta, da se mesarji ne držé tarife pri prodaji gove-jega mesa in da bolje kose prodajajo po 2 in 3 krajc. dražje, revniši ljudje pa morajo potem s slabejim mesom zadovoljni biti. Namestnikoma magistrata in c. k. policije je bilo naročeno, naj se odpravite te napaki.
—	Tudi „Južni Sokol" je dobil častno povabilo od odbora mariborske čitavnice, da se udeleži tamošnje velike svečanosti 24. septembra t. 1. v spomin neumr-lega škofa Slomšeka. Vabijo se tedaj k tej svečanosti vsi „Sokolci." Nadjamo se, da se jih omenjeni dan v Mariboru toliko vec snide, ker se obhaja vsem Slovencem jako zanimiv dan, in ker je takrat ob enem razstava gospodarska. Stroški za železnico so za „ So-kolce" na pol znižani, in se dobivajo dotični „certifikati" pri društvenem tajniku gosp. Ravnikarju.
—	„Južni Sokol" je sklenil, da se udeleži svečanosti Slomšekove 24. dne t. m. in se ta dan prvikrat pokaže rodoljubom štajarskim. Drug sklep pa je bil, da oble tni co svojo, vzajemno s svojimi kranj-skimi tovarši, praznuje v Mengšu. Obá ta sklepa sta se v nedeljo popoldne dovršila v veselem izletu <šez Golovec na „zeleni hřib", kjer je bil v gostivnici Sel-kerjevi posebno prijazno sprejet. — Dopoldne isto nedeljo se je dalo društvo „Sokolovo" po Pogorelcu fo-tografiti.
310
11. zvezek Lukšićevih
„Slavische Blatter",
zopet polil zanimivihjsestavkov iz sveta slovanskega, do-
n a á aHH	i^H^HHH^HI
.	__v
taboru magjarskem"!
aoa převod ^luiauc JLuvutí ^v/o^/vy ju u a « v jt voj »au » v« puuutuiv/u u i.aucuuui Bu* — V« • ucziciuu pugtavaiotvi
Mlada Breda" je ena najkrasnejših narodnih balad slo- česko si nabira po okrajnih gosposkah podlage za pre
iiuiif jLu uvwwMiikw?	m v wvMi w*v	v% v Jôlcl 11S t ci 2 III 11Í J 0 D cl J IX 1 j Li JI l ÍJ ^J l C\Vs Ck pi uoaa v iaua
Mlade Brede" gospé Lui ze Pesjakove. pobotnico o Lauenburgu. — C. k. deželno poglavarstvo
ki
Avstrijska vlada je te dni pre-ju ji izplača pruska vlada za
99
venskih, ki jo je mnogo bolj dovršeno
v našem „Ko-
rném b o volitnega reda v deželni zbor.
Veliki skup-
ledarčku'f zapisal, kakor jo je iz ust svoje matere sli- ščini županije zagrebške in požeške dvornému kan
šal izvrstni
naš
pesnik Rodoljub Ledinski, kina celarju Mažuraniču poklonite zaupnico , ktere
zeló
čalost domovini že predolgo molčí. Srčna hvala gré potřebuje sedanji čas. — Kolera se vleče bolj v za
tedaj rodoljubni gospej
;
da
Je
»
biser slovenski" priob- hodné dežele in se ne bliža cesarstvu našemu. Goveja
čila v nemški besedi, da svét, ki ne razume našega je- kuga pa se je iz Ogrskega zatrošena pričela zopet v
zika, more ceniti tudi
naše
národně zaklade. Razodela
ju	uivi v v\jua v* VMUA u w ufvft v^mv	AVMMVMV4M (101J II 1 AvStril« — u ci u j o viauuj	augi^Zii^a^
je pa na polji domaćega pesništva na vse strani mar- francozka oštro grajajo pogodbo, ki ste jo pruska ia ljiva gospá v tem převodu iznova svoj izvrstni pesniški avstrijska v Gašta'jnu'sklenile o Šlezvik-Holštajnu.
Glasoviti general Lamorciere, ki je poslednjič bii vojskovodja papeževe vojske in veliki protivnik cesar-
Un
a
nje
vlade
kakor angležka, ruskat
talent
)
tako
)
da se res srečne čislati moremo
naša!
5
da
J9
gospá pisateljca
Prihodnjo nedeljo dosluženi fajmošter, marljivi stva francozkega, je 12. t. m. umri v Belgii, pisatelj slovenski prečast. gosp. Janez Zajokar slo-
vesno obhaja drugo svojo novo mašo v St. Peterski cerkvi. Bog daj še, čvrstemu starčeku ljubo zdravje
mnogo mnogo let! foj
mestni glavni šoli pri St. Jakobu se prične prihodnje šolsko leto s klicem sv. Duha 2. dan
oktobra zjutraj ob 8. uri. Vpisujejo	se učenci v to šolo
že odd 30. dne t.am.
Poslednji list „Učit. Tov."	popravlja iz goto-
vega vira število učencev, kiso	lánsko leto v ljud-
ske šole na Kranjskem hodili, da ni jih bilo le 23.450,
kakor „Oest. Schulbote" pravi, ki je izpustil učence
glavnih sol, ampak 28.559, — ter dodaja še dobro
očitneje vidi, kaj in koliko
)
da „se iz tega še
opazko,
je imela v sebi tista muhasta novica v „Laibach. Ztg. o rekrutih (daJih toliko ne zná brati ne pisati vé da nemški!)".	D
it
se
Denarni zapisnik Matičini.
Novi udje:
kot ustanovnik: , Gospod Auer Juri, pivovarniáki oskrbnik v Ljubljani
10 gold.
z letnim doneskom: Gospod Kapus Janez, župnik v Pecah
»
»
ii ii

Krianicka Dragotin, racunovodja pri c. k. rud-niaki upravi v Hallstadt-u v gornji Avstrii . . Crne Avgust, pek v Litii . . . ; . . . . . Elsbacher Andrej, trgovec v Laškem . . , Rumpler Maks, župnik v Lipoglavu za 1. 1864
in 1865 . . \ . ..........
J	' v	i *	__I	f »
Prijatelj Stefan, župnik pri sv. Katarini . . .
2 gold>
2 2 2
»
iy
11
4
2
i4)
Z doatetimi poprejanjimi
24 gold«.
1443

Skupaj
Stari udje, ki so plaćali za 2. leto :
1467
ii
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Važno novico oklicuje današnji dunajski vladni
časnik „Wien. Zeitg
u
9
da se skličejo na 23
m
dežel
b
v
mško-slo vanskih
deželah. Po takem ne bo letos več ,,ožjega" državnega zbora,; ki so ga kakor duše v vicah pričakovali centralističini liberalci. Erdelj ski deželni zbor pa je že tudi sklican v Kološ (Klausenburg) na dan 19. no-
vembra t
Osnova temu zboru je článek 11
od
za-
kona 1791. leta s! tem dostavkom, da vsak Erdeljč
ki plača
gold
direktnega davka brez gl
\x9
in
ustanovniki :
Gg. Bratkovic Andrej, Brolih Matija, Globočnik Anton, Globočnik
Janez, Kemec Primož, Trstenjak Davorin
L e t n i k i :
92.
Gg. Gnjezda Janez, Gradianik Luka, Hohn Hugon, Kajdiž Tomaž,
Kragl Martin, Kranjec Tomaž, Rath France, Šivec Janez, Tari Juri, Vidmar Janez, Vomberger Blaž, Zadnik Simon, Zavranik France, Zupancič Janez, ŽnidaraiČ Urban = 137. V Ljubljani 12. septembra 1865.
Dr. Jer. Županec.

Listuica vrednišťva. Gosp.
* *
zbor
Edina
alog
dopis; ođprl nam je ae več čez 7 let
v Celovcu: Hvala lepa za Vaš
pogleda za koulise, kakor ga že imamo
pravi narodna naaa prislovica
utegne vse prav priti,
tem
ali
Vaae misli o J. O. so tudi popolnoma naáe. Obij ubi jenega nam stavka radovedno pričakujemo, ker o naselitvi na K. nam ni znano
přiklad, more poslance voliti v oni temu zboru pa bode ta, da izreče svoj
hoče biti V zvezi Z 0 gr S kim ali ne in V	kakošni ? kaj posebno vabilnega. — Gospod P, T. V Hullu na Angležkem:
Tako imajo priliko različni narodi Erdelje, da svobodno »No™f P"*?ete P?a aaznanjenim namsom; g^liva iz obrtnijsko-
-- J r ,	. .. ■ • _	fn	kupcijskega ozira ali kar sicer utegne koristiti čitateljem naaim ali
povejo svoje mnenje. To pa je še posebno pomenlj v kraljevem sklicu tega zbora, da se nanaša na okt
jim zanimivo biti, ne bode Vam premalo; prosimo tedaj.
Gosp.
v j^iaijcvciii oftuuu tega auuia, vt«	v rv t u- J. G. V. v T: V popravek dopisa iz Trsta v 36. listu, ki se tiče
bersko diplomo in da prav ta zbor odločno imenuje g. Slavolj. Godina, radi vzamemo sledeče vrstice iz Vaaega pisma;
1	A	1 .	.	«	i^i 1	^	^ a	^ -	.	•	i 1	•	V	.	N/	m.	M	• 1
„ustaven zbor", po takem obsojuje Schmerlingovega od
t
To
velik
leta 1863. kot neustavnega/^epostavnega
udarec na sistemo prejšnjega ministerstva, ki se čedalj
toli
fc/vAj ici^rUSUJo vu. živici uuii j v»«- ^^ vwuu luuRy	xeuaj res, ua ae je oiiieujeiii uijaK aaiu uai vpisau. za xxa.uja.iia,
razumeti, ! zakaj centralistični Časniki tako silno kričijo	in j da je vnet za laako kulturo, marveč se je slovenáčine marljivo
od zora do mraka in vse strahove panslavizma ; aristo-	uèn in zmiraJ rad bere slovenske časnike in knjige.a — Gosp. A.
kratičinega gospodstva, „gaugrofov", nazadstva (reak-	"za slov°u >e ëisto osebna' ne tedaJ v ^lavni list
od
zgorej
doli
in
po tem lahko
vse drugo, oziroma na oni dopis čast. naaega dopisnika, ne spada v to zadevo. „Zakaj da prav za prav so tega dijaka v tukaj ani gimnazii leta 1864. vpisali za Italijana (Laba), ne znava ne jez, ne on, ker v tem noben clovek naju ni kaj popraaal. Čudila sva se temu. Ni tedaj res, da se je omenjeni dijak sam dal vpisati za Italijana,
cije) itd
vlečej
na
dan
Naj
bi ti
9)
Ritter von der
a
traurigen Gestalt", kakor jih neki časnik dobro imeti I MAI	WĚ......■ I đa
Kafe aj
nuje, saj toliko čakali s svojim krikom in stokom bi ne morali jutri preklicevati, kar so danes rekli
Popravek. V poslednjem
je izostala Črka g. dopisnika M
ii
Novic" v dopisu iz Senožet
dovedno zdaj ves federalističini svet pričakuj
bode sklenil zagrebški, kaj erdelj ski zbor, da bode
ao, in da
pravo za vse druge dežele in Avstrij
Kursi na Dunaji 19. septembra.
se ne
poln
9
cesar želijo Magj
9
da
skup
5 % metaliki
67 fl. 75 kr.
j)
Avstrij
je v
Narodno posojilo 72 fl. 25 kr.
Ažijo srebra 107 fl. 65 kr, Cekini 5 fl. 13 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.