7. zasedanje delavskega sveta SOZD
Vesna Bleivveis
Gasilo delavcev in združenih kmetov
XXI	Ljubljana, september 1984	št.: 9
2S
seja poslovodnega sveta, 4. septembra v Ljubljani
6sna Bleivveis
Osnutki gradiv 0 združevanju sozdov
Jedro seje poslovodnega sveta je bilo namenjeno prvi .Ceni gradiv, ki so podlaga združevanju delovnih organiza-r'l sozdov KIT in Mercator in so v javni obravnavi. Poslovni puhati polletja, komercialne zadeve in sporazum v zvezi obveznostmi do Tovarne sladkorja Ormož, so bile ostale Oie v obravnavi poslovodnega sveta sozd Mercator
r, ^cena gradiv za javno obrav-ojo združevanja obeh gospo-n r.skih sistemov kaže, da vsi tišino sprejemamo v elabora-u 'n drugih aktih nakazane Vs^«ritve, da pa ostaja pred-
sist tam’ k^er na* b' 56 V novem
se-nerešenih
0L|pojavili novi subjekti, kova ni po reorganizaciji vD!'l|h, še nekaj nerešr dot^an^' Ta vPrašania J® treba konca javne obravnave raz-^l^ti predvsem na osnovi posa-r^Criih elaboratov, iz katerih bo
^tih na teža ar9umentov tako at" o združitvi DO obeh šo-
ki dajejo podporo elabo-
j0°v kot tistih, ki lahko dokaže-g^sprotno. Vendar pa je po-Svijk' 9a je sprejel poslovodni i*ul’ da se od opredelitve v s,'^iščnem elaboratu ne od-tev a v točki, ki zadeva razdelili 9rosistične dejavnosti na vai!®n)skem, nadalje pri združe-strjjIU rnesno predelovalne indu-^ri samoupravni organizi-pri°®ti trebanjske trgovine in ^ Ukinitvi delovne organizacije pUator-Velepreskrba.
°slovni rezultati polletja
1984 so in niso dobri. V primerjavi z rezultati slovenskega gospodarstva smo zaostajali za nekaj indeksnih točk pri vseh kazalcih, s katerimi izkazujemo svojo poslovno (ne)uspešnost, med sorodnimi organizacijami oziroma sozdi, v slovenskem p/ostoru pa smo dokaj solidni. Vse to pa seveda v danih pogojih gospodarjenja.
Komercialne poteze tega meseca lahko ocenjujemo po izpeljanih akcijskih prodajah po znižanih cenah raznega blaga. Poslovodni svet je podprl poslovno pobudo Grosista v Mer-cator-Nanosu, da bi se specializiral za prodajo pohištva, vendar pa je načelno poslovno odločitev treba pretehtati še z vidika vseh že uveljavljenih aranžmajev s specializiranimi organizacijami.
Sporazm o medsebojnih razmerjih med tovarno sladkorja in njenimi ustanovitelji bomo podpisali z grenkim priokusom in predvsem zaradi tega, ker gledamo posamično, za ozde ne predstavlja velikih bremen.
UbraProizvocir>i objekt Mercator-Konditorja bo začel s polno paro f)ih 0?Vati koncem letošnjega leta. Preselitev dosedanjih proizvodno s satov’ raztresenih po vsej Ljubljani, bo velika pridobitev, ki ^ sodobno tehnično opremo omogočala bolj kakovostno pri-
Komentirani poslovni rezultati
Polletni poslovni rezultati sozda, delo Delovne skupnosti SOZD v istem obdobju, spremembe planskih aktov in imenovanje delegata sozda v Poslovni odbor udeleženk sporazuma za izgradnjo prašičje farme v Krškem, so bile teme 7. zasedanja delavskega sveta 18. septembra letos.
Komentar generalnega direktorja sozda na poročilo o poslovanju sozda je pravzaprav vzpodbudilo ponovljeno delegatsko vprašanje Metoda Škrjanca, delegata delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo. Vprašanje cene kapitala tudi znotraj sistema Mercatorja in njeno zajedanje v dohodek ter s tem tudi v politiko osebnih dohodkov in deklarirano solidarnost znotraj sistema je bilo jedro ponovljenega vprašanja.
V svojem komentarju je generalni direktor pritrdil utemeljenosti vprašanja, konkreten in celovit odgovor na vprašanje pa lahko najdemo v vsaki temeljni organizaciji posebej, v njenem dobrem ali slabem gospodar-
jenju. Podatki namreč kažejo velike razkorake v produktivnosti istovrstnih organizacij, za katere veljajo enaki, objektivno dani pogoji gospodarjenja. Ugotovitev je ilustriral s podatkom Splošnega združenja trgovine, ki je izdelalo rang lestvico produktivnosti trgovskih organizacij. Po teh podatkih med organizacijami živilske branže v Sloveniji na prvih mestih močno izstopata tozda Grmada in Dolomiti, medtem ko je postojnski Grosist na zadnjem mestu. Same poslovne rezultate sozda pa gre ocenjevati kot prehodne, kajti šele v drugem polletju naj bi se pokazali učinki zakonodaje s področja oblikovanja cen. Prav tako pa tudi učinki spoz-
nanja, da sprega proizvod-nja-trgovina lahko deluje le ob uveljavljenih tržnih zakonitostih. Tako bodo šele letni poslovni rezultati osnova za objek-tivnejšo in celovitejšo oceno poslovnih rezultatov in pogojev, v katerih so bili doseženi.
Po mnenju delegatov je Delovna skupnost sozda opravila svoje delo solidno in v skladu s planskimi akti.
Na podlagi upravičenih predlogov članic sozda - upravičenost je preverila strokovna služba v Interni banki, potrdil pa delavski svet - se spremeni srednjeročni planski akt za leto 1984. Spremembe zadevajo investicijska vlaganja v objekte v skladu z določbo 37. člena sporazuma o temeljih plana sozda.
Po sklepu delavskega sveta bo tudi odprodan izrabljen računalnik NCR iz računalniškega centra v Postojni.
Dela na krški prašičji farmi gredo h koncu in treba bo uresničiti nekatere določbe iz sporazuma o izgradnji te farme. Ena med njimi zahteva tudi zaži-vetje poslovnega odbora, ki ima nalogo, da usklajuje stališča v vseh skupnih zadevah, ki zadevajo udeleženke sporazuma. Delegat sozda je Mitja Ponikvar, namestnik pa Samo Dostal.
Iz poprejšnjih razprav po DO 0 osnutkih gradiv za združitev DO iz SOZD KIT in SOZD Mercator	str. 2
Razgovor v Merca-tor-Eti	str. 3
Zapis v Tovarni mesnih izdelkov v Ljubljani	str. 3
Mercator v Posavju: Kakovostno vino iz Leskovške kleti -Načrti	M-Kmetij- skega kombinata Sevnica	str. 4
Mercator na Dolenjskem: Kolektiv iz Šentjerneja	str. 5
Položaj zadružne in delovne enote	str. 6
Vesti iz računalniških centrov	str. 6
Nanosove	vesti: Podprli združevanje, Pravnik svetuje, Franček iz Kopra javlja itd.	str. 7-8
V M-Trgoavtu pričakovanja ob združitvi uresničena	str. 9
Premalo kontrolnih informacij v združenem delu	str. 9
Mercatorjev mozaik: Otvoritve, Srečanja, Izleti	str. 10
Ocena	akcijskih prodaj, Čestitke poslovnim partnerjem	str. 11
Na izlete z domačo agencijo	str. 12
Potek združevanja DO iz sozdov KIT in Mercator
Kako naprej
V	dneh, ko boste dobivali po pošti Mercatorjev časopis, se bodo člani izvršilnega odbora delavskega r sveta tako v Mercatorju kakor v sozdu KIT pripravljali na skupno sejo. Ta bo 9. oktobra v Ljubljani.
Na dnevnem redu skupne seje obeh izvršilnih odborov je obravnava pripomb, ki so jih poslale med javno razpravo o osnutkih gradiv o združitvi nekatere članice obeh sozdov. Teh je bilo 23. Izvršilna odbora naj bi te pripombe sprejela ali odklonila ter jih kot enoten predlog sprememb in dopolnitev k osnutkom ponudila delegatom delavskih svetov.
V	času, ki je bil s strani IO določen za poprejšnjo obravnavo, se je sestalo več političnih aktivov in poslovodnih delavcev v delovnih organizacijah, zlasti v tistih, v katerih so predvidene z osnutki gradiv tudi reorganizacije zaradi zaokrožitve dejavnosti in specializacije. Nekaj zapažanj s teh sestankov smo priobčili tudi v tej številki.
V	predzadnjem ali zadnjem tednu tega meseca, kakor je načrtovano, morajo predlog IO obravnavati delavski sveti v ozdih in razpisati referendum. Hkrati morajo določiti predloge posamičnih elaboratov o združitvi in predloge sprememb tistih svojih internih samoupravnih aktov, ki so podlage za njihovo reorganizacijo. Vse članice sedanjega sozda Mercator in članice sozda KIT bodo seveda sprejemale spremembe samoupravnih aktov na ravni sozda, delovne in temeljne organizacije iz sozda KIT pa še samoupravni sporazum o poznejši združitvi v sozd Merca-tor-KIT.
Tiste temeljne in delovne organizacije iz sestava obeh sedanjih sozdov, ki niso sledile programu, predlaganem v osnutku elaborata o združitvi, čaka po združitvi. postopno organizacijsko prilagajanje postavljenim načelom racionalnega poslovanja in v določenem roku tudi reorganizacija, kateri so se zdaj izmaknile.
pravo kruha in peciva in proizvodnjo tudi tehnološko najzahtevnejših vrst pekarskih in slaščičarskih izdelkov. Zaključna dela na 3.500 m2 velikem proizvodno-poslovnem objektu - zunanjščina in notranjščina. Foto: K. Hvastja

Iz priprav na javno obravnavo
Vesna Bleivveis
Zagovarjanje prvotnih, korenitih zasnov priložnost za izmikanje ?
Koncem avgusta so se začele pospešene priprave na izvedbo javne razprave o gradivih za združitev dveh gospodarskih sistemov, ki tako z dejavnostjo - od primarne proizvodnje do izvoza - kot področno, pokrivata velik del slovenskega prostora. V prvi del javne razprave so se poleg poslovodnih in strokovnih delavcav vključili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, vsi z namenom, da v pripravljalni fazi dorečejo in oblikujejo enotna, skupna stališča glede organiziranja in delovanja novega gospodarskega in samoupravnega sistema, ki naj bi mu bilo ime SOZD Mercator
KIT.
Prisotvovali smo nekaterim razgovorom v posameznih organizacijah in zabeležili naslednje ugotovitve.
Rožnikove! o sebi in novi delovni organizaciji
Namen razprave v delovni organizaciji Mercator-Rožnik je bil oblikovati skupna stališča poslovodnih in družbenopolitičnih delavcev oziroma organizacij o dokumentih, ki sta jih v javno obravnavo posredovala izvršilna odbora obeh sozdov. Rožnikovci so v oblikovanju svojih stališč natanko pretehtali predvsem svoj položaj in predlagano reorganizacijo, ki izhaja iz elaborata o združevanju OZD iz sestava sozda KIT in sozda Mercator. Iz sprejetega stališča izhaja, da je predlagani koncept
oziroma predlog za reorganizacijo delovne organizacije Mercator-Rožnik sprejemljiv kot edino mogoče izvedljiv program v danem trenutku. Ta skupna in enotna ocena pa ne pomeni, da v Rožniku nimajo utemeljenih predlogov za boljšo' organiziranost in delitev dela predvsem v trgovini na drobno v ljubljanski regiji. Vendar teh razmišljanj ne postavljajo kot zahteve po spremembi zamisli o reorganizaciji delovne organizacije, ki je predlagana v elaboratu, temveč kot zahtevo samim sebi, da v nadaljnjem postopku sporazumevanja in dogovarjanja znotraj delovne organizacije samoupravno in ekonomsko utiemeljijo ter izpopolnijo specializacijo in delitev dela med članicami nove delovne organizacije. S to odločitvijo in opre-
Prejeli smo
Podpora republiških sindikalnih forumov združevanj^
Izvršna odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije in trgovine sta na skupni seji 30. avgusta 1984 obravnavala »elaborat o združevanju DO iz SOZD KIT in SOZD Mercator ter ostale dokumente iz gradiva za javno obravnavo in sprejela naslednja stališča.
V,
izvršna odbora ocenjujeta pobudo o združevanju kakor tudi cilje ter ekonomsko upravičenost združevanja organizacij združenega dela iz SOZD KIT in SOZD Mercator ter DO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje za pozitivno in jo v celoti podpirata.
Pobuda o združevanju, ciljih združevanja in predloženo gradivo o notranji reorganizaciji delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela iz sestava obeh obstoječih SOZD in DO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, so v skladu s sklepi Zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ, ki so bili sprejeti 28. junija 1984 ob obravnavi delovanja trgovinske mreže.
Izvršna odbora ocenjujeta predloženo gradivo za dobro osnovo za organiziranje široke javne obravnave v vseh kolektivih organizacij združenega dela obeh SOZD in DO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Predloženi predlog združevanja delovnih organizacij obeh SOZD predvideva širše reorganizacije v večini obstoječih enovitih delovnih organizacij in v DO s tozdi. Tovrstno združevanje ob hkratni reorganizaciji posameznih udeleženk združevanja zaradi doslednejše delitve dela in specializacije, zahteva širšo politično in samoupravno aktivnost vseh udeleženk. Vsled tega izvršna odbora nalagata koordinacijskima odboroma sindikata SOZD KIT in SOZD Mercator ter konferencam 00 ZS delovnih organizacij v sestavu obeh sozdov, vključijo v razpravo in zagotovijo, da se bo sleherni delavec seznanil s predlogi reorganizacije in cilji združevanja. Koordinacijska odbora sindikata obeh sozdov si morata še posebno prizadevati, da bodo vse pobude in morebitne dopolnitve gradiv strokovno obravnavane in vnešene v končno besedilo sporazumov.
Predlagana združitev in reorganizacija delovnih organizacij SOZD KIT in SOZD Mercator ter DO Kmetijsko gospodar-stsvo Kočevje pomeni tudi bistveno spremembo večjega dela kmetijstva, živilsko predelovalne indsutrije ter notranje in zunanje trgovine v ljubljanski, gorenjski in dolenjski regiji.
Izvršna odbora opozarjata, da združevanje delovnih organizacij v sestavu obeh sozdov ne sme povzročiti poslabšanja sodelovanja s SIS za preskrbo in organizacijami združenega dela, ki zagotavljajo preskrbo prebivalstva s prehrambenimi izdelki.
Izvršna odbora predlagata, da se še pred združitvijo opravijo potrebni razgovori z vsemi OZD in SIS za preskrbo, s katerimi so sklenjeni sporazumi o sodelovanju in zagotavljanju preskrbe prebivalstva.
Izvršna odbora predlagata, da se v razpravo o novi organiziranosti in ciljih združevanja OZD obeh SOZD vključijo tudi občinski svet ZS, v katerih je sedež OZD iz sestava SOZD KIT in SOZD Mercator ter DO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ter pristojne regijske gospodarske zbornice.
Sekretar RO: Žavbi Rudi
delitvijo do predlaganih dokumentov so Rožnikovci zavrnili tudi očitek, da se na postopek združevanja odzivajo z euforijo čustev in zasebnih pogledov, ne pa z močjo dokazov.
Posebno mesto v razpravi so imele spremembe samoupravne organiziranosti oziroma predlagane samoupravne povezave metliške in trebanjske trgovine.
Za te pa so ugotovili, da rešitev ni odvisna samo od enotne podpore predlaganim povezavam s strani Rožnika, temveč tudi od partnerjev pri oblikovanju novih ozdov. Enotna in soglasna podpora poslovodnih in družbenopolitičnih delavcev Rožnika predlaganim dokumentom je izhodišče za pripravo ločenih elaboratov in javni razpravi o združevanju v sozd Mercator-KIT.
V razpravi je bil večkrat omenjen prenos poslovanja na debelo novomeškega Standarda v ljubljanski Grosist. Novomešča-ni namreč pri združevanju oziroma povezovanju v KZ Krka vztrajajo na celoviti in zaokroženi trgovski enoti v sestavu kmetijske zadruge. Te zahteve podpirata tako družbenopolitična skupnost kot tudi KZ Krka.
Nesporazum je nastal pri povezovanju tozda TMI v KŽK Kranj. Nepotreben zaplet okrog določitve sedeža temeljne organizacije, ki naj bi združevala mesno predelovalno industrijo novega sozda, je sprožil vrsto razhajanj pri uresničevanju razvojnih zasnov in možnosti ter odkrito pokazal, da je načelo o odprtosti področij za samoupravno in gospodarsko povezovanje lahko le deklarativnega pomena.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim izhodiščnih gradiv za oblikovanje novega sozda, je kolegij soglasno sprejel enotno stališče: v vseh organizacijah iz sestava sedanje delovne organizacije Mercator-Velepreskrba
-	Se ti ne zdi, da bi bila ta kletka nevarna, če bi imela steklo prosojno samo v eni smeri?
-	V kateri?
Mercator-Velepreskrba se ukine
Kolegij direktorjev temeljnih in delovne organizacije Mercator-Velepreskrba je ocenjeval gradivo obeh izvršilnih odborov z vidika organiziranosti trgovine (predvsem na debelo), ki jo ponuja gradivo. Skupna ocena predlaganega elaborata je: elaborat odstopa od zasnov o organiziranosti trgovine sozda, ki smo jih sprejeli pred dvema letoma. V tem delu ocenjevanja predloženega gradiva, so se ogrevali za bolj korenite spremembe, ki bi zagotavljale smotrnejše povezave trgovskega dela novega sozda. V zvezi s tem so izrekli nekaj kritičnih primerjav z zamislijo združevanja in ekonomskega povezovanja, ki jo je nakazovalo gradivo, predstavljeno na eni od prejšnjih sej poslovodnega sveta. Direktorji temeljnih organizacij, ki jih zadevajo reorganizacije, so poročali o poteku dogovarjanja in usklajevanja v okoljih, ki jih reorganizacije živo zadevajo.
Prav v zvezi z nepripravljenostjo zanje v nekaterih Mercatorjevih organizacijah so menili, da so si te organizacije z enostavnim »he« izborile privilegiran položaj, s tem pa zapletle že tako nedomišljeno organiziranost trgovine, pa tudi nekaterih drugih dejavnosti.
so direktorji nosilci priprav za izdelavo dodatnih gradiv -predvsem elaboratov o utemeljenosti novih samoupravnih in ekonomskih povezav - s katerimi naj bi podprli dokumente, ki so v javni obravnavi.
Pogojevanje z zagotovili
Prvi tripartitni razgovor: TOZD Standard Novo mesto -TOZD Grosist Ljubljana - KZ Krka je prinesel sam dogovor -skupna delovna telesa za pripravo elaborata, s katerim naj se potrdi ali pa ovrže zamisel samoupravnih in poslovnih povezav, ki jih predvideva elaborat o združevanju OZD iz sestava SOZD KIT in SOZD Mercator. Iz
pogovora je vela očitna P( pravljenost za povezovanj6 enoten gospodarski in ' moupravni sistem, vendar . opredeljenimi razvojnimi na6.
in	ovrednoten1"
možnostmi za njii10, uresničevanje. Gre za raz^j
program, katerega nosilka bi bila v tem delu dolenjsk”
prostora preurejena KZ i'1 . Nosilci povezovanja od no^ sozda terjajo, da nedvouP1, zagotovi uresničevanje ^ načrtov, ko bodo količin5, opredlejene v ločenem poS’
nem elaboratu o združevanj^
'Ki
novo obliko organiziranost1 J
In
Krka. Kot odprt problem j6. ^ v tem razgovoru izpostavi)6' tudi vprašanje oziroma delov je zadružne hranilno kred' službe in Interne banke Pr6“' sem na področju usklajev6 politike do hranilnih vlog-
Oblika samoupravne organiziranosti ene od dejavnosti
o4
Razgovor poslovodnih -nov v KZ Trebnje in tozdu V, dišče Trebnje s predstav obeh sozdov naj bi prinesel -govor o obliki povezov^j kmetijske in trgovske dejave j tudi glede oblik samoupra j organiziranosti. V razgovor6, bilo očitno, da organizirat10 dve temeljni organizaciji P° „ čelu dejavnosti (kmetijsk' j trgovski tozd), ki jo zagov TOZD Gradišče Trebnj6
smotrna, tako z vidika te^
dejavnosti kmetijske _ ie!j. kot tudi ne z vidika sede^U poslovnega predmeta Gradn(1i
Kot smo iz razgovora ozir° oblikovanega stališča razu ,,
je bilo jabolko spora PrOl^|0l
kmetijskim repromatetia,
(sem pa v zadrugi štejejo
promet z gradbenim in dtu9
materialom, potrebnim z , gradnjo kmetijskih objek‘0 ^ odstranjeno. Ves promet- ^ glede na blagovno skupin0’ ^ di v delovno enoto trgovin3 ,, osnovi tega naj bo zasnova ^ di elaborat, ki naj ekono utemelji ustanovitev oz'1 povezanost dosedanjih oz enovito delovno organizai L Iz razprav, ki smo jih om®' ^ našem sestavku, sledi 0
oprta vprašanja, ki nastajaj rad'*
se porajajo v zvezi z gra
združevanju delovnih org^c
cij dveh velikih sistemov, ] rešujejo s strpnostjo in Prl'eje janjem, vendar le do tiste °v|1i ko te bolj ali manj subjeK' ^ lastnosti vseh partnerjev, daljnjem postopku sporaz6^ vanja zagotavljajo tudi J
smotrnejše in najučinkoV' c
ne P1
ekonomske in samoupravn
vezave. Obravnavanje 9ra ti? stališča premoči, čustveno » navsezadnje tudi krajevnih ^ tev, v vseh fazah spora*0 ? vanja lahko dokazujejo l® p majhnost in zaplankanosl, gojeno s strahom, da v ve^ sistemu izgubljamo svojo vetnost in veljavo. Ti dve P l lahko merita in dokazuj® pii vsebinsko povsem druga£y prvinami. V obravnavanj0 ,iji nadaljnjih gradiv o združ®yf sozdov dajmo prednost njim.
»Niso le kužki tisti, ki veselo in dobrikajoče mahaij^ repki, ko jih gospodar potreplja po glavici (prid* kuži, priden!).	t
So situacije, kjer še najtreznejša misel ne odt®^ zvestega in krotkega pogleda ter vnetega pritrjev«ni (mahanje z repkom je vključeno).	^
Ne potrebuješ posebne sposobnosti, da se obd® nesposobnimi (mnogi kužki sami pritečejo).	^
Velikosti psa ne moremo oceniti po dolžini njed° repa (lahko pa po tem, kako z njim maha).
Prijatelja ne spoznaš le ob nesreči, ampak tudi reorganizaciji (kuži že ve, zakaj in komu maha z r®" kom).
M. D.
!?!Mer(
cator
Cilji združevanja — ocena po prvem letu
^sna Bleiweis
Streha sozda ne sme biti potuha
Pred dobrim letom je živilska industrija Eta postala članica sozda Mercator. Leto dni Pfav gotovo ni čas, v katerem bi se učinkoviteje pokazalo uresničevanje ciljev, ki sta sijih °°a partnerja postavila v elaboratu o utemeljenosti združevanja.
Zato je bil naš razgovor bolj namenjen celoviti oceni uresničevanja ciljev, kot opredelje-yanju do uresničevanja posameznih, natančno določenih ciljev. V razgovoru so sodelo-''ali: direktor M-Ete Alojz Franc, predsednik delavskega sveta Marjan Plahutnik, vodja Proizvodnje Anica Rak in vodja splošne službe Marica Tajč...
Bleiweis:
S katerimi merili oziroma skozi kakšno lupo ocenjujete družitev po enem letu?
Alojz Franc:	(
če ocenjujemo na splošno,
Srno zelo blizu tistega, kar srno si v elaboratu postavili k°t cilj združitve. Skozi načela Združevanja, ki so v Mercator-*u zelo široka in puščajo orga-n|zacijj, ki se združuje dokaj Proste roke tako glede samoupravnega in poslovnega Položaja, se v našem delova-Pjo. odkar smo v sozdu vleče Poča nit: streha, ki smo jo z Združitvijo v sozd dobili ni in P® sme biti potuha za uspa-^anje, nedelavnost in nepro-PPktivnost. To spoznanje pri P®8 uveljavljamo kot moralno PPveznost vsakega delavca, i piti ni nam vseeno ali nas v .. mr® sistemu tretirajo kot »ki-10 kumarico« ali pa kot proiz-°dno organizacijo, ki poleg ■,69a, da slovi po tem proizvo-P’ s solidnimi poslovnimi re-PJJati in kakovostno proiz-°anjo afirmira sebe in celo-n Mercator. Iz te osnovne 's|i. ki je bila prisotna že ob
dogovarjanju o zdru-'astha prizadevanja za ure-
u, izhajajo tudi naša
vodnje. Čeprav smo se predvsem zadnjih slabosti, to je organizacije dela, v nekaterih fazah dela, potihem že sami zavedali, nam jih je jasno pokazala že sama delna uvedba računalniške obdelave podatkov. Kot vodji proizvodnje se mi zdi potrebno poudariti, da nam je vključitev v SOZD Mercator prinesla zanesljivo preskrbo z repromateriali obenem pa nam v letošnji mrtvi sezoni zagotovila delo s polno paro. S te plati ocenjeno sodelovanje z M-Mednarodno trgovino oziroma z Intermercatom, je vse hvale vredno. Vendar se
nam pri izvozu vedno postavlja vprašanje dosežene izvozne cene. Za nas bi pomenilo 20% izvoza proizvodnje po cenah, ki jih lahko dosežemo na tujem trgu tolikšno izgubo, da je ne pokrijemo s prodajo doma. Naši proizvodni stroški -od vhodnih surovin, embalaže in energije so tolikšni, da nam jih partnerji ne priznavajo. Naša konkurenčna sposobnost je torej odvisna od znižanja proizvodnih stroškov, kar pomeni najprej počistiti lastne organizacijske slabosti, ne toliko v samem proizvodnem procesu kot pri vhodni in

1 O-'A.V; e*ro!ri
6x^3
.OAlSiNoJ
0MSax 'oa/T
lasžlgj.
A3S 'veli
^'čevanje v elaboratu po-. avljenih ciljev. Seveda pa je da smo z nekaterimi za-?a^arni bo|j’ z	manj
vkr°V0*jn'- Prav gotovo je ,'Jučitev v organiziran trgov-' sistem zagotovilo za lažji in n^l' plasma proizvodov na d ^njem trgu. Po naših po-p a'kih se je blagovni promet z ij j^Snizacijami v sestavu Mer-ji čn °r^a v 'etu P° zc|fužitvi fizi-;lj m 0 Povečal za 6%, pri tem pa ti	poudariti, da bi se ta
sl n nk° še več, če bi lahko po-ii| p.diji večji izbor izdelkov in >i (Q ’. oe tudi v sistemu Merca-rla ne bi delovali nekateri iz-v tekalni faktorji. Rast pio-
ž J-anja notranjega prometa je vj'aboratom sicer predvidena r- t6, vendar prej navedeni D .9.9' terjajo nekoliko potr-ezljivosti in dolgoročnosti.
,0^ni| bi izredno dobro sode-anje z M-Mednarodno trgo-te,° preko katere takorekoč i oče urejamo svoje izvozne cii^ozn® težave. Naši investi-.1 načrti - posodobitev • 0|zvOdnih


— Ti, kaj pa pomeni kvadratura kroga?
izhodni kontroli. Tu pričakujemo, da nam bo prav računalniška obdelava podatkov občutno pomagala odpraviti utečene delovne navade, postopke in komunikacije.
Marica Tajč
Sama po sebi računalniška obdelava podatkov ne bo prinesla ničesar, če istočasno ne bomo rešili primernosti kadrov. Višja stopnja tehnične opremljenosti za spremljanje npr. skladiščnega poslovanja, nujno terja večjo stopnjo strokovne usposobljenosti delavcev. Torej je tudi ustrezna kadrovska politika ali pa če hočete, zasedba delovnih mest s strokovno usposobljenimi delavci - ne samo na osnovi njihovega dosedanjega izkustva — pogoj za to, da se čimbolj približamo svojim razvojnim ciljem. V daljšem časovnem obdobju pod sozdovo streho se bo tudi to lahko pokazalo kot rezultat uresničevanja elaborata o združitvi.
Bleivveis
Eta je v I. polletju letos - po podatkih SDK - na 69. mestu med 100 organizacijami v Sloveniji z najvišjo ustvarjeno akumulacijo. Kako komentirate ta podatek?
Alojz Franc:
Podatek je prehodnega pomena. Že prej je bilo omenjeno, da smo zaradi dobre poslovne odločitve v sicer mrtvi sezoni delali s polno paro. Poleg tega pa je po treh letih zamrznjenih cen tudi na tem področju prišlo do otoplitve. Morda bi bilo bolje naše stanje primerjati z nami sorodnimi ozdi. Splošno združenje predelovalcev vrtnin in povrtnin Jugokonzerva je izdelalo rang lestvico, kjer smo praktično po vseh kazalcih uspešnosti na 1. do 7. mestu v Jugoslaviji. Z navdušenjem nad prehodnim stanjem ne gre pretiravati, saj se prava sezona in torej tudi učinek cene kapitala za nas šele začenja.
Tovarna mesnih izdelkov v primežu mesne krize
Stane Jesenovec
Dražja koruza polni kavlje t/ mesnicah
Bolj, ko sem premišljeval, kaj naj bi zapisal v uvodni stavek prispevka o (pre)več in (pre)malo živine in mesa, bolj je silila v ospredje osnovna bolečina slovenskih živinorejcev, mesarjev in izdelovalcev mesnih izdelkov: cena koruze. Cena, ki‘je (s čigavim dovoljenjem?) izničila povprečno 450 do 600 dni trajajoči trud rejcev živine, ko je prelomila svetovno povprečje v vrednosti kilograma mesa pitanca. Po vsem svetu se za kilogram takega mesa dobi od 8 do 10 kg koruze, pri nas pa od julija letos le 4,60 kilograma. O tem kriminalnem početju pridelovalcev koruze nikakor ni besede in dejanja z zvezne ravni, ki bi to preprečilo in postavilo na enotnem jugoslovanskem tržišču poljedelca in živinorejca v pravo vrednostno'razmerje.
linij,
sicer
sečenj v srednjeročni plan je aa	se zavedamo, dg
složno le postopno ure-eec®Vanje. Objekti, edina še Sar| 0rai sto procentna odpi-prj a osnovna sredstva, nam v zah.aclevanjih za tehnološko ''eri nei^0 Predelavo in bist-te^0. Povečanje proizvodnje v $ti qrenutlcu ne pomenijo do-ozir Premeniena zakonodaja Vg 'Orna zakonodaja, ki zade-
Sreri fa9°tavljanje obratnih 99tiv eV’ 130 le ae dodatno ne-ci|jevn° Vplivala na uresničitev slab ’ ^ smo si postavili v stieh itu in ki zadevajo inve-JSka vlaganja.
^ Ca Ftak:
in Daatarela tehnična oprema v 0r n9katere nedorečenosti p°sto JZaciji b®13 in delovnih iujei pk°v nas resnično ome-kakov Pri ^ir'tvi asortimana, Vodni°St' in Povečanju proiz-Je ter stroških te proiz-
Žal je le tako mogoče uvesti zapis o trenutnem položaju Tovarne mesnih izdelkov, Mesarska 1, delovne organizacije Mercator-Velepreskrba.
»Na domačem trgu je upadla prodaja mesa in mesnih izdelkov v sedmih mesecih za povprečno 18 odstotkov,« je povedal vodja komerciale tozda Janez Selan. Po podražitvi (16. julija) prodajo precej manj svinskega mesa. Pri govejem mesu se je povečalo zanimanje za cenejše dele; dražji in kakovostnejši ostajajo na kavljih. Če smo že omenili datum podražitve, navedimo še, da so v tednu pred povišanjem cen prodali toliko, da je letošnje julijsko povprečje za 11 odstotkov višje od lanskega. V mesnici na Mesarski so na primer v soboto pred podražitvijo iztržili kar 520.tisoč dinarjev. Seveda pa bodo avgustovski indeksi prodaje prav klavrni.
»Lani smo v sedmih mesecih
444 ton mesa in prodali 664 ton svežega mesa, ostalo pa porabili za predelavo. Letos smo v istem obdobju zaklali 3006 prašičev, dokupili 444 ton mesa in prodali 589 ton svežega mesa,« pravijo v TMI.
»Odkupujemo le prašiče in meso iz farm. Na prostem tržišču se ne pojavljamo več, kljub trenutno do 40 odstotkom nižjim prodajnim cenam živine. Farme redno pošiljajo dogovorjene količine živali oziroma mesa. Po njem pa kupci ne segajo več toliko kot do nedavna zaradi močno znižane kupne moči. Hladilnice v Ljubljani ga kljub obstojnejšemu pakiranju ne morejo sprejeti, ker so polne sadja in mesa. To agonijo ponudbe 1n povpraševanja bomo lahko premagovali nekaj časa, a bojimo se, da bodo v farmah zaradi takega stanja prav kmalu prazna stojišča. Nemočni se sprašujemo, kako bo potem,« je
zaklali 6516 prašičev, dokupili | podrobno razčlenil ta del zaga-
te Janez Selan in opozoril predvsem na problem močne razslojenosti kupcev. Nekateri imajo že prenapolnjene skrinje, velika večina pa ne more kupiti več niti posamične zarebrnice.
Bleivveis
Za celovitost ocene ni pomembna samo ocena poslovodnih in strokovnih delavcev temveč predvsem tudi glas, ki se sliši na organih samoupravljanja ali pa za vogali.
Marjan Plahutnik:
Mislim, da smo si ob združevanju natočili čistega vina. Vedeli smo, kam gremo in kaj prinašamo s seboj. Menim, da lahko izrazim misel, da pretiranih ugibanj in odklonilnih ocen našega položaja v sozdu ni. Rad pa bi izkoristil priložnost in v imenu delavskega sveta naše organizacije na eno od zasedanj povabil generalnega direktorja SOZD. Naši delegati so to željo že večkrat izrazili.
Bleivveis
In delegatska baza iz Ete v sozdu?
Anica Rak:
Škoda, da na zasedanjih delavskega sveta ne izpeljemo ideje o predstavljanju problematike posameznih organizacij, članic sozda. Tako bi nam bili problemi posameznih organizacij ali pa kar celotne dejavnosti bližji. Z lahkoto pa bi mned njimi poiskali tudi skupni imenovalec, na osnovi tega pa tudi opredeljevali ukrepe oziroma predlagali strokovnim službam določene aktivnosti. Ker se med seboj ne poznamo dovolj, niti po poslovni plati, še manj pa po osebni, so razprave na delavskem svetu omejene zgolj na gradivo, za katerega moram reči, da je dobro pripravljeno, vendar pa živa beseda o problemih lahko povsem spremeni naravo problema.
V skupnem seštevku je pri goveji živini položaj prav tako skrb vzbujajoč kot pri prašičih. Lani so v TMI zaklali 2989 goved in dokupili 392 ton mesa. Letos so zaklali 3257 goved in dokupili 296 ton mesa.
»Zakol v naši klavnici je bil večji zaradi tega, ker je pričelo kmetom zaradi predolge zime zmanjkovati krme, ki je pa niso mogli začasno nadomestiti s predrago koruzo. V zakol pa smo sprejeli tudi vso ponujeno živino tistih zadrug, s katerimi imamo pogodbe o trajnem sodelovanju. S tistimi, s katerimi nas vežejo kupoprodajna razmerja, pa ravnamo primerno razmeram na tržišču.
Zanimivo pa je tudi, da se je ponudba živine močno povečala po zvišanju odkupnih cen, medtem ko je v prvi polovici julija nismo mogli dobiti,« je razčlenil stanje poznavalec teh razmer.
Že precej let govorimo o pridelovanju cenejše domače krme. Ta naj bi tudi preprečila umetno zviševanje cen koruze. A to hotenje ne bo prav lahko uresničiti. Zakaj ne? Ko sem nedavno pripravljal oddajo za radio Glas Ljubljane »Varujmo kmetijska zemljišča«, je prebivalka naše občine boleče dejala: »Katera in kje, če so že vse pozidali!«
Mar je tudi ta mesna kriza že davek-za urbanistično (nestrokovnost ali pa nespoštovanje stoletnih posebnosti pri pozida-vanju naše majhne, svojske deželice? Prenagljeno ravnanje urbanistov, projektantov, gradbincev in investitorjev, bomo žal dolgo, dolgo plačevali.
Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica
Vesna Bleivveis
V pogovoru z direktorjem Mercator-Kmetijskega kombinata v Sevnici, Albinom Ješelni-kom, smo želeli izvedeti, kako bodo kljub naravnim ujmam, ki že dve leti zapored neusmiljeno klestijo po sevniškem območju, uresničili tekoče in srednjeročne naloge.
Boste želi, kot ste sejali?
Albin Ješelnik: Svojo oceno o uresničevanju sprejetih razvojnih, predvsem pa proizvodnih programov, smo dali že v razgovoru s predstavniki republiških komitejev za trg in cene ter kmetijstvo in predstavniki sozda ter družbenopolitične skupnosti, v kateri imamo sedež. Ta razgovor je bil letos. V njem smo posebej izpostavili uresničevanje plana proizvodnje, za katerega lahko z zmernim optimizmom trdim, da bo tako tekoče kot srednjeročno uresničen. Ujme, ki že dve leti zapored povzročajo ogromno škodo tako v naši lastni proizvodnji kot v družbeno usmerjeni kooperantski proizvodnji, so povzročile ogromno materialno škodo, vendar pa nam niso vzele poguma za optimistično uresničevanje sprejetih programov. Te ujme so sicer nekoliko upočasnile uresničevanje proizvodnega in razvojnega tempa, kajti obnova tako hmeljnikov kot sadovnjakov ter drugih kmetijskih površin terja svoj čas.
V kooperantski proizvodnji, ta je usmerjena predvsem v meso in mleko, pa nas pesti občutno manjša proizvodnja lastne krme. Za sadjarsko proizvodnjo se mi zdi izredno pomembno dokončanje gradnje manipulativnega skladišča na Blanci in pa uresničevanje tekočega programa preusmerjanja kmetij. Rezultati neke dejavnosti -predvsem kmetijske, niso vidni čez noč, čeprav se nekateri že kažejo kot posledica povečane skrbi celotne družbene skupnosti za to dejavnost.
Naš kombinat je nosilec razvoja kmetijstva in trgovine v
občini, poleg tega pa se kot pomembnejši	proizvajalec
vključuje tudi v družbeno usmerjeno proizvodnjo po programih Republiškega komiteja za kmetijstvo. Kot sestavni del Mercatorja pa se je dolžan obnašati tudi v skladu z normami, ki veljajo znotraj tega sistema. Zato moramo posebno pozornost posvečati usklajevanju planov na vseh treh ravneh, saj so le tako usklajeni plani uresničljivi tudi z materialnimi osnovami.	»
Manj pa sem zadovoljen z razvojem trgovinske dejavnosti. Sevnica je edina občina, ki nima blagovnice. Čeprav smo jo načrtovali. Z adaptacijami in preurejanjem manjših trgovin ne moremo reševati razvoja trgovske dejavnosti, čeprav prav za njen razvoj niti pretekli, še manj pa prihodnji časi ne kažejo svetlih obzorij. Vendar pa menim, da moramo vztrajati na izgradnji oskrbovalnega centra, ki bo poleg potrebnega kmetijskega repromateriala, kuriva in drugega podobnega blaga služil tudi za skladiščenje občinskih blagovnih rezerv. Podpora za izgradnjo tovrstnega objekta je. Čaka nas realizacija.
Bi bilo umestno, če bi se kmetijec hvalil z razvojem trgovine?
Albin Ješelnik:	Vprašanje
nedvomno izvira iz do sedaj še nerešenih statusnih zadev okrog samoupravne organiziranosti trgovske dejavnosti v našem kombinatu. S trgovino se ukvarjata dve temeljni organizaciji, kar pomeni razdrobljenost v poslovanju, s tem pa ustvarjamo dodatne probleme, ki so v trgovini že tako nakopičeni. Zavedamo se, da bomo prav lastnim
slabostim v prvi vrsti morali posvetiti vso pozornost in z ustreznimi ukrepi odpraviti dvotirno poslovanje, vendar pa pri trgovini v sestavu kmetijskih organizacij ne moremo mimo nekega dejstva - to je podeželska trgovina, ki poleg oskrbe z osnovnimi proizvodi opravlja še drugo vlogo, ki je trgovina v bolj zgoščenih naseljih ne opravlja, oziroma je nima. Gre za funk-
Mercator v Posavju
cionalno vez, bodisi med proizvajalci bodisi med ostalimi, ki zagotavljajo blago, ki sodi v naš prodajni program - gre za preskrbo z kmetijskim reproma-terialom in odkup. Ta trgovina je torej obenem prodajno mesto in odkupno mesto. S to njeno vlogo so olajšane mnoge organizacijske težave in komunikacije. Na kratko bi dejal takole: kmetijec ni trgovec in trgovec ni kmetijec. Strogo ločnico je tam, kjer sta povezana v nek gospodarski sistem, težko postaviti.
Vrniva se k izhodiščnemu vprašanju — kmetijski proizvodnji. Kvantificirajte njene rezultate in načrtovanje.
Albin Ješelnik: Prvi podatki oziroma ocene količinske proizvodnje za letošnje leto kažejo, da bomo tako v lastni kot kooperacijski proizvodnji dosegli odkup 4 milijonov litrov mleka, 1000 komadov pitancev, 600 ton mesa, cca 400 ton jagodičevja, vrtnin in povrtnin, 105 ton hmelja in 2.800 ton jabolk. Hmelj in jabolka, ki naj bi dala glavnino deviznega izkupička, sta letos
Aurora in Golding v pivovarne
Vesna Bleivveis
Hmelj - zeleno zlato
Prve dni septembra so v Loki, kjer je obrat tozda Proizvodnja Mercator-Kmetijskega kombinata v Sevnici, delavci s hmeljevk obrali zadnje rastline.
»Lani jo je naš obrat slabo odnesel. Toča ga je neusmiljeno sklestila,« je dejal vodja obrata Ivan Možic. »Letos pa nam je prizanesla in obe sorti, Aurora in Golding sta dobro obrodili. Še najbolj pa sem vesel vremena ob obiranju. Hitro spravilo in sušenje pomenita prihranek pri energiji, pogoji dela so znosnejši, zraven tega pa vremenski pogoji omogočajo spravilo najbolj kakovostnega pridelka.«
Kampanja obiranja hmelja traja štirinajst dni in približno sedemdeset delavcev (50 sezonskih) dela dan in noč v dvanajst urnih turnusih. Prikolice, polne zelenega zlata, kakor po tekočem traku ustavlja- • jo pred sušilnico, kjer se hmelj strojno obere, suši, pa spet vlaži in polni v bale. Zelene rastlinice imajo droban, rumen cvetni prah, ki je osnovna surovina pivovarnarjev. Za 100 litrov piva ga potrebujejo 200 gramov.
Hmelj obirajo v glavnem sezonski delavci. Z enim od njih, krepkim in nasmejanim Zagor-
cem, ki je delal pri sušilnih pečeh, je stekla beseda o njegovem delu. »Čujte, vsaki dinaf mi je dobrodošel. Ko doma n' več kaj, otavo smo pospravili' žito tudi, pa kaj, tisto kar je za kapati, pa lahko ženske same' Že dvajset let obiramo hmelj prej smo hodili v Savinjsko dolino, zdaj pa pridemo sem, n6' Kak je treba pri peči, že znam. po vonji vam povem, kdaj j® treba obrniti mreže. Samo delo ni tak težko, kak je težko prenašati vročino (tudi do stopinj) in pa vonj. Pa ko s® navadiš, gre, ne. Kak je plač®' no? Pa dobro bi bilo, ak bi bil® več. Ali i tak ni slabo. VsaW težakov dinar je težki, ne.«
Dati mu moram prav - 12° din na uro za ropot, oster vonj ter vročino ali prepih - podnevi in ponoči, je težko prisl®" žen denar.
Ves pridelek hmelja d® Kmetijski kombinat izvozil Deležni bomo (tu mislim kombinat in družbeno skupnost) deviz; pravega piva, zvarjen®; j ga iz pravega hmelja, pa boli malo.
zaradi toče prav glede izvoza vprašljiva. Hmelj glede količine (ni še končana celotna obnova lani uničenih hmeljišč), jabolka pa niso več primerne kakovosti, tako da računamo, da bomo cca 1500 ton jabolk prodali za industrijsko predelavo.
Dolgoročneje pa načrtujemo ‘ naslednjo količinsko proizvodnjo:
5 milijonov litrov mleka, 2000 komadov pitancev, med 3 in 4 tisoč prašičev pitancev, 700 ton jagodičevja, vrtnin ter povrtnin, 150 ton hmelja, 5000 ton jabolk in 1200 ton mesa. Proizvodnja,
namenjena izvozu, naj bi dala milijon dolarjev. .,|.
In s čim pogojujete uresfl' tev dolgoročnejših ciljev?
V prvi vrsti z umiritvijo oz'
ma ustalitvijo pogojev 9oSPl
darjenja, doslednim uresm
vanjem zahteve po lastni proizvodnje, s trdnostjo sistemi
s hrano in izvozno usmen
Mercator pri uresničevanj® z3
stavljene razvojne politike
področju kmetijstva in P®'
sno, z lastnimi prizadevaj
Skratka, z materialno °sr].0^ pokritimi resolucijami, dekl® cijami in izjavami.
Razgovor v tozdu Vinogradništvo — kleti
Jože Černoša. M-Agrokombinat. Krško
V Leskovški kleti zori kakovostno vino
Velika zlata medalj'a za našo Modro frankinjo na 30. mednarodnem sejmu vin, alkoholnih pijač in sokov v Ljubljani.
Na letošnjem mednarodnem sejmu vin, alkoholnih pijač in sokov, že tridesetem po vrsti, smo prejeli za kakovost naših vin veliko zlato medaljo na Modro frankinjo, srebrno medaljo za Cviček, časno medaljo za belega Sremičana in posebno priznanje za trajno sodelovanje na tej mednarodni prireditvi. Ta izjemen dosežsek smo izkoristili za razgovor z direktorjem tozda Vinogradništvo-kleti, Darkom Marjetičem, dipl. ing. agr., o vinogradništvu in vinarstvu v naši delovni organizaciji, občini in širše.
Najprej vam želim čestitati k velikemu uspehu, ki ste ga dosegli na letošnjem sejmu »Cino 84« v Ljubljani. Veliko zlato medaljo ste prejeli za sortno vino Modro frankinjo. Ali to pomeni, da bomo iz naše kleti začeli ob vrstah vin (cviček, sremičan beli in rdeči, sremiško rdeče in belo) z geografskim poreklom, polniti tudi sortna vina? In če, kdaj? Marjetič
Naša zasnova proizvodnje so še vedno vrste vin, ki so značilne za to področje. V iz-
jemnih letih, kot je bilo leto 1983, pa želimo izkoristiti posebno kakovost določene sorte in jih kot kakovostna vina s tega območja tudi ponuditi tržišču, vendar vedno v omejenih količinah. Nosilno vino iz naše kleti pa bo še vedno civček, kot dopolnilo pa ostala naša kakovostna vina.
Lanski letnik (letnik 1983) je po vseh znanih podatkih izjemen po kakovosti in količini. Kljub temu vinogradnikom in vinarjem ne kaže najbolje. Kje so bistveni vzroki?
Marjetič
Vinogradništvo in vinarstvo sta v usmeritvah kmetijstva postavljena v drugi plan, s tem pa je zastala obnova vinogradov, prodajne cene vin so pod strogo kontrolko administracije, dolgotrajne zaloge vina, tudi več kot eno leto, vinarstvo sodi v industrijo in je brez bonitet, rast cen reprodukcijskih materialov, pomanjkanje nadomestnih delov za uvoženo opremo -to so vzroki, da je ta veja kmetijstva v izgubah. Ves ustvarjeni denar smo vinarji v preteklosti
delili s pridelovalci grozdja ali pa ga vlagali v razširitev zmogljivosti in v psoodabljanje, zato je pokrivanje zalog v celoti odvisno od dragih posojil z velikimi obrestmi, kar nas vodi v izgube.
Ko sem pripravljal ta razgovor, sem med rezultati polletnega poslovanja opazil, da ste kljub bistvenemu povečanju dohodka kar za 133% in celo za 5%, manj izplačanim BOD, še vedno v izgubi. Kje vidite izhod? Marjetič
Vzporedno z nenormalno rastjo dohodka, rastejo tudi stroški, zato se stanje ni bistveno izboljšalo. Osebni dohodki so najnižji v sozdu in občini. Nizki osebni dohodki ne morejo in ne smejo biti rešitev za de-javnbost, pač pa pri pridobivanju kakovostnih sredstev za zaloge, ki jih ta stroka še zmore (re-eskontni krediti), plačevanje pridelka takrat, ko je vino prodano in skrajno varčevanje pri predelavi in šolanju vina. Tozd je v zadnjih letih veliko nalagal v delno izboljšavo delovnega postopka tudi na račun primanjkljaja v poslovnem skladu, ki ga pokrivamo z likvidnostnimi posojili. Vinu moramo na trgu priznati oceno, ki ji zasluži ali je izračunana po stroškovnem načelu, ne pa da se cene za vino oblikujejo pod nadzorom Skupnosti za cene znotraj projekcije cen. Naši največji kupci so trgovske organizacije. Kako se vključujejo v sistem prometa z vinom? So morda le pasivni preprodajalci?
Marjetič
Slovencsi pridelamo le nekaj
več kot polovico vina za potrebe v republiki. Ostalo vino pripeljemo iz drugih republik in pokrajin. Trgovci so člani poslovne skupnosti za promet z vinom oziroma poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, zato sooblikujejo politiko prometa z vinom in se na ta način neposredno vključujejo v razvoj vinogradništva in vinarstva.
SOZD Mercator je velika trgovska preskrbovalna organizacija, ki bi lahko, s primernimi prijemi seveda, prodala več naših vin. Kje so vzroki, da temu ni tako?
Marjetič
Preprosto povedano, ne vem. Kljub nizu razgovorov za ure-ničitev proizvodno prodajnega načrta, je prodajna mreža znotraj sozda prodala letos 120.000 litrov naših vin manj, kot je v načrtu (37%) in gibanju rasti za letošnje leto. Vse druge trgovske organizacije so prodale več naših vin, tako, da je skupen načrt prodaje dosežen s 103%. Težave s prodajo so torej le v domači hiši in so po mojem mnenju subjektivne narave. Za ves sozd bi bilo verjetno bolj koristno, če bi vino prodali in ustvarili dohodek, kot, da na koncu leta solidarno pokrivamo nastalo zgubo.
Iz dosedanjega razgovora lahko zaključiva, da sta vinogradništvo in vinarstvo v krizi. Ali ni nevarnosti, da bodo zlasti vinogradniki, ki so lastniki 90% vinogradov, začeli sekati trte ali pa slabo obdelovati vinograde? Marjetič
Bojazen je. Vinogradi so že
■7 ni'
sedaj slabše oskrbovani. Z® j manja za obnovo vinograd® več, da ne govorimo o širit'®'j|< sadov. Mislim, da vi nog ra ,,!(,[ tega področja ne bo seka' 0 pač pa bo prilagodil Pr'd®' lastnim potrebam in moro® s drobni prodaji, s tem pa b® j. našo klet na razpoalgo ma®J na za slovenski trg.
Marjetič	tej
Temeljna organizacija J® obliki začela delovati v letu 'V in se deli na tri delovne en® j Vinogradništvo - prid® grozdja na lastnih zemlj|S^( kletarstvo - predelava gr°z |(i šolanje vina, polnenje v'njajO distribucija vina z malopr®®^ in gradbena skupina. pridelujemo na 73 ha dov na več mestih v občim- ytjo tarstvo z vso svojo dejavn®’^ je vezni člen med prid®'tj-grozdja v družbenem in nem sektorju ter blagovnim metom - porabo. Klet V zmogljivosti 4 milijone litr3V na in ga skoraj v celoti prod v naši republiki.
Gradbena enota vzdrži! naše stavbe in stavbe v d®'® |j! organizaciji. V tozdu nas ® rji> 66, med njimi štirje inž®'^! agronomije, 5 delavcev im3 s«j nčano srednjo šolo, ostali P*J VK (4), kvalificirani s p®^', (18), priučeni (24) in NK ('Vj Tozd nadaljuje tradicijo v''| j« ske zadruge Kostanjevica, b\\a ustanovljena leta
času gospodarske in
. . vin$ krize, da bi z združenimi ^ gradniki laže premagoval®^ stale težave. Upam, da ® uspeli!
Hvala za razgovor.	j
Joie Kotar, Šentjernej - pastel 1982
Benova in dozidava na Dolenjskem
!| ''iuba Sukovič, TOZD Standard Novo mesto
Težko verjeti, če ne v[dite
t'
^ po enem letu, odkar je M-Velepreskrba, TOZD Standard ' ia?V° mes*° iul'ja lan'> predal namenu preurejeno proda-,a|bo z mešanim blagom v Gabrju pod Gorjanci, se je lotil noVega dela.
d Ker so naložbe v negospo-ar®tv° v trenutnih gospodar-Kjfl razmerah še vedno z zako-om ustavljene, se je marsikate-a delovna organizacija v sesta-u sozda Mercator lotila načrtna obnavljanja in preurejanja °trajanih poslovnih prostorov.
. v tozdu Standard smo že ne-iet prestavljali iz plana v plan .• .^reditev in dozidavo proda-s, ne v Šentjerneju na Dolenj-p 6rTi. Odločitev za povečanje jai '°Vnih prostorov v tej proda-je bila utemeljena s pove-^djem
P°s|
prometa in uspešnim
p -ovanjem te poslovne enote. I eureditev te trgovine, ki je bi-lg °Pravljena v letu 1972, ni reši-Potreb po prodajnem prosto-samopostrežne trgovine in v Rajnem prostoru za pohišt-belo tehniko in ostalo tehni-n° blago.
D f-okacijsko dovoljenje je bilo 'dobljeno že v letu 1979, Inve-naa.iz sestava Mercator-Tehna ie že leta 1980 izdelala tudi ^ Potrebno projektno doku-žid ac'j° za preureditev in do-aavo trgovine v Šentjerneju. sJ^žba nj bila izvedena predv-^ žaradi tega, ker ni bila ci Scena med tiste, ki se finan-a)° iz združenh sredstev soz-
da Mercator. Kot prednostno naložbo jo je tozd uvrstil v tekoče srednjeročno plansko obdobje. Tako je bila sprejeta pri sprejemanju letnega planskega akta sozda Mercator za leto 1984 v plan tudi dozidava trgovine v Šentjerneju v obsegu 727 m2.
Med ponudniki za izvajanje gradnje je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana delovna organizacija SCT iz Ljubljane. Pre-
Alojz Bambič, poslovodja v Šentjerneju, tozd Standard Novo mesto
dračunska vrednost gradbenih, obrtniških in ostalih del znaša dobrih 44 milijonov dinarjev.
Delavci SCT iz Ljubljane so 13. junija letos začeli z delom. Ker so dela medtem že precej napredovala, sem sredi avgusta obiskala prodajalno in gradbišče v Šentjerneju. V razgovoru z upravnikom Alojzom Bambičem sem marsikaj izvedela. Če se ne bi na lastne oči prepričala, kaj vse so delavci tega kolektiva napravili za nemoteno poslovanje trgovine ob hkratnem dozidavanju, ne bi verjela, da je to mogoče.
Da so sploh lahko začeli z obnovo, so morali najprej preseliti skladišče gradbenega materiala v nove prostore, ki jih je tozd odkupil od IMV, tozda Podgorje Šentjernej. Celotno naknadno proizvodno stavbo z okolico so delavci prodajalne z zelo majhnimi stroški za material obnovili in uredili za nadaljnje poslovanje z gradbenim materialom in stavbnim pohištvom. Tudi skladišče živil so morali izprazniti in ga preseliti v prejšnje, tudi nanovo urejeno skladišče apna. Ker pa bodo kmalu morali izprazniti tudi samopostrežni del trgovine - preselili ga bodo v začasno skladišče živil, že preurejajo druge skladiščne prostore, kamor bodo spravili zalogo živilskih proizvodov.
Zelo zapleteno, vendar resnično - in vse to ob nemotenem delu prodajalne, ker ne želijo zaradi tega izgubiti stalnih kupcev. Ves kolektiv se trudi, da bi kljub pritisku na živce zaradi nenormalnih pogojev dela, kar najhitreje opravili načrtovani podvig in da pri tem ne bi bili prav nič prizadeti stalni ali občasni kupci. Na vprašanje, ali
Mercator
na Dolenjskem
ob takih pogojih dela, ki jih terjajo trenutne razmere, nastajajo fežave s kadri, je Alojz Bambič odgovoril, da ne - ker se vsi zavedajo, da to delajo za skupno korist, saj bodo imeli potem vsi boljše delovne pogoje ter večje in lepše delovne prostore.
Ko sva s poslovodjem opravila ogled vseh nanovo urejenih in zasilnih poslovnih prostorov, sva se pogovarjala še o dozidavi.
Kakšen je namen razširitve?
Bambič:
Prvi in poglavitni namen je razširitev premajhne samopostrežne trgovine, ki je trenutno zožena na samo 65 m2 prodajne površine. Ob konicah, to je ob koncu delovnega časa v tovarnah, ob sobotah in pred prazniki, je trgovina dobesedno nabasana z ljudmi, ki čakajo v vrsti celo že na pločniku. Ta vrsta se nato pomika okrog polic vse do blagajne. V takem času je že zelo težko sproti polniti police, s katerih blago kopni, ker je prostora le za nekaj kosov vsake vrste blaga.
Kakšen promet ima prodajalna?
Bambič:
Na mesec približno dobim 6 milijonov dinarjev oziroma skoraj 98 tisoč dinarjev na kv. meter v samopostrežnem delu. Letni plan realizacije za vso prodajalno znaša 292 milijonov dinarjev in smo ga v prvih šestih mesecih letošnjega leta izpolnili 50 odstotno. V času, ko poteka tudi preureditev, smo na primer v juliju dosegli indeks realizacije 143, v avgustu pa 149 glede na isto obdobje lani.
Naša prodajalna je po realizaciji za prvih šest mesecev letos v maloprodajni dejavnosti prodajalna z največjim prometom v tozdu, z enakim številom zaposlenih delavcev, to je 43.
Kaj pa sredstva in viri za kritje naložbe, ki znaša po predračunu več kakor 44 milijonov dinarjev?
Bambič:
Po načrtu bomo krili našo naložbo tako, da bodo združena sredstva sozda Mercator udeležena z 10,4 milijona dinarji, posojilo bo 23 milijonov dinarjev, tretji vir pa so naša lastna sredstva v višini 11.892.000 dinarjev.
Kdaj predvidevate, da bo preureditev dokončana?
Bambič:
Izvajalec del SCT Ljubljana je ob predložitvi ponudbe zagotovil, da bo dokončal gradnjo do 31. decembra letos, če se bodo dela začela 1. junija. Odložena pa so bila do 13. junija.
Kako dela trenutno napredujejo?
Bambič:
Zelo hitro. Če nam ne bo prehudo nagajala zima, upamo, da bodo do roka zaključena, kljub težavam zaradi cementa.
S kakšnimi težavami se še srečujete?
Bambič:
Vse težave in problem, ki nastajajo, sproti rešujemo. Zelo dobro sodelujemo z izvajalci del in se o vsem sproti pogovorimo. Uvesti smo morali dežurstvo ob sobotah in nedeljah, ker delajo vse dneve, gradbišče pa je teko-rekoč v sami prodajalni. Na selitve iz prostora v prostor smo se že tako navadili, da nam že ne delajo več večjih težav, ker vsa dela s preureditvijo prostora opravimo sami. Postali smo že mojstri za vsa dela v zvezi s tem.
Kakšna bo prodajalna v novi preobleki?
Bambič:
Sedaj je znašala skupna prodajna površina 350 m2, z dozidavo pa bo velika 400 m2. V spodnjem, razširjenem delu bomo razširili oddelek galanterije in samopostrežni del. V izložbene vitrine bomo preselili z gornjega oddelka vse blago turistične narave, od razglednic in majolk, od keramičnih krožnikov z značilnim šentjernejskim petelinom, umetniških slik in različnih izvedb petelina ter spominkov. Tako bodo bolj vidni in dostopni turistom. V zgornjem oddelku se bo razširil prodajni prostor za prodajo pohištva, bele tehnike in drugega tehničnega blaga.
Na koncu pogovora sva rekla le nekaj besed o trenutnih težkih gospodarskih razmerah, posebno še o položaju trgovine, pa o usmerjenem izobraževanju kadrov za poklic prodajalca, ki namenja premalo ur praktičnemu delu. Posledica tega bo nekakovosten kader, kar se že kaže pri prvem rodu, ki je prišel iz šole.
Ob slovesu sem jim zaželela, da bi v novem letu že delali v preurejenih delovnih prostorih, v kar pa ne dvomim, saj tako enotnega kolektiva, kot so Šent-jernejčani, še nisem videla. Le redko se namreč še kje zgodi, da bi ljudje s takim srcem in s tako zavestjo delali za trgovino.' Zato jim tudi uspe uresničiti vse cilje.
Če hočete, da vsi izvejo — pokličite (061) 221-044
Zadružne in delovne enote
V naslednjem povzetku strokovnega članka iz Gospodarskega vestnika (št. 24, 22. junij 1984) želimo seznaniti zainteresirane bralce o oblikovanju, položaju in vlogi zadružne enote ter v čem se razlikuje od poslovne enote.
Zakon o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št, 1/79 - ZZK) šteje med oblike združevanja kmetov poleg kmetijskih zadrug, temeljnih združenih organizacij, temeljnih in delovnih organizacij kooperantov, hranil-no-kreditnih služb in skupnosti na podlagi pogodbe tudi zadružne enote. Te tako kot tudi pogodbene skupnosti niso družbene pravne osebe, temveč le del organizacije združenih kmetov.
Kot organizacije združenih kmetov določa pa ZZK kmetijsko zadrugo in delovno organizacijo kooperantov, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij ter temeljno zadružno organizacijo in temeljno organizacijo kooperantov.
Zadružna in tudi delovna enota je torej sestavni del organizacije združenih kmetov, organizacije torej, v kateri se kmetje neposredno združujejo.
Poročilo upravnega odbora Zadružne zvez Slovenije za leto 1983 izkazuje, da imamo v Sloveniji 147 organizacij združenih kmetov, ki pa imajo v svoji sestavi le okrog 400 združenih in 300 delovnih enot. Glede na 1200 krajevnih skupnosti in na dejstvo, da pride okrog 218 združenih kmetov na eno zadružno enoto, je število 400 gotovo mnogo prenizko.
Po 57. členu ZZK lahko oblikujejo člani in delavci organizacije združenih kmetov v sestavi svoje organizacije zadružne enote, samo delavci pao delovne enote.
Zaružne in delovne enote so torej lahko v sestavi enovite kmetijske zadruge, enovite delovne organizacije kooperantov (te oblike v Sloveniji praktično nimamo), v sestavi temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije kooperantov, bodisi kmetijske ali gozdarske.
Zadružno enoto tvorijo člani in delavci, delovno enoto pa samo delavci. Kolikor ima organizacija združenih kmetov kooperante, sestavljajo zadružno enoto poleg članov in delavcev tudi kooperanti.
Po 58. členu ZZK velja pravilo, da se oblikuje zadružna enota po teritorialnem načelu, lahko pa tvori to enoto tudi ena ali več pogodbenih skupnosti. Dejansko je uveljavljeno le teritorialno načelo.
Gre za območje, ki predstavlja glede na lokalne razmere zaokroženo celoto, namen oblikovanja enote pa je, da bi se okrepilo med člani medsebojno sodelovanje in da bi jim bilo zagotovljeno uspešnejše gospodarjenje.
Vedeti moramo, da zajemajo organizacije združenih kmetov razmeroma velika območja, večkrat celotno območje občine, tako da je odločanje z osebnim izjavljanjem nujno vezano na več zadružnih enot.
Tudi je struktura vsake organizacije združenih kmetov taka, da tvori več geografsko, gospodarsko in sicer lokalno specifičnih zaokroženih okolišev s svojimi posebnimi pogoji in interesi.
Merila za oblikovanje enot določa samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter statut, same enote (zadružne in delovne) morajo biti pa določene v statutu.
Vedeti moramo namreč, da imajo le tiste zadružne enote
status oblike združevanja kmetov in tiste delovne enote statut po ZZD, ki so izrecno navedene v statutu organizacije združenih kmetov.
Prvi odstavek 183. člena ZZD oziroma prvi odstavek 58. člena zakona o delovnih razmerjih določa, da delavci v skladu z naravo delovnega procesa in delovnimi pogoji, upoštevaje znanstvene metode in sodobne dosežke, lahko organizirajo delo po delovnih enotah (skupinah, delovnih in proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih oblikah opravljanja dela), vse zato, da bi dosegli čim ugodnejše rezultate pri opravljanju skupnih del oziroma nalog v TOZD.
Iz prvega odstavka 471. člena ZZD izhaja, da pride do takega oblikovanja delovnih enot, če opravljajo delavci del delovnega procesa v različnih krajih ali če zahteva to organizacija dela (delo posameznih skupin delavcev v gradbeništvu, gozdarstvu, kmetijstvu, prometu ipd.).
Po 470. členu in drugem odstavku 471. člena ZZD pa mora statut določati, kateri deli delovnega procesa imajo status delovne enote. Te določbe veljajo tudi za zadružne enote in seveda tudi za delovne enote v sestavi organizacij združenih kmetov.
Medtem ko velja, kot smo videli, pravilo, da se oblikujejo zadružne enote na določenem območju, določa pa 59. člen ZZK, da oblikujejo delovno enoto tisti delavci, ki opravljajo administrativno strokovna, pomožna in tem podobna dela, pa nimajo pogojev za organiziranje delovne skupnosti iz 104. in 105. člena ZZK. Tako enoto organizirajo lahko tudi delavci, ki so zaposleni v predelavi, trgovini in drugih, ki nimajo pogojev za organiziranje TOZD.
V organizaciji združenih kmetov bomo imeli dve vrsti delavcev: ene, ki spadajo po naravi svojega dela v sestav zadružne enote, in druge, ki opravljajo dela za celotno organizacijo in ki tvorijo eno ali več delovnih enot. Pogoj pa je, da ni možno oblikovanje niti delovne skupnosti niti TOZD.
Tu je treba opozoriti, da je po 105. členu ZZK možna in lahko celo obvezna delovna skupnost v enoviti kmetijski zadrugi ozi-
roma v enoviti delovni organizaciji kooperantov, če so izpolnjeni določeni pogoji. Splošno in tudi za zadruge in delovne organizacije kooperantov obvezno načelo pa je, da imajo delavci pravico in dolžnost, da organizirajo TOZD, če so za to podani pogoji.
Delavci torej ne morejo organizirati delovne enote v enoviti zadrugi in enoviti delovni organizaciji kooperantoVj čeprav opravljajo dela za celotno organizacijo, če bi bili dani pogoji za delovno skupnost. Pravilno je zaradi tega 59. členu citiran 105. člen ZZK, v katerem je predvidena delovna skupnost v enoviti kmetijski zadrugi oziroma v enoviti organizaciji kooperantov. Napačno pa je citiran 104. člen ZZK, ki govori o kmetijski zadrugi oziroma delovni organizaciji kooperantov, ki imata v svoji sestavi temeljne organizacije. V tem primeru namreč ne gre za organizacijo združenih kmetov, delovna (in tudi zadružna) enota pa je možna (že citirani 57. člen ZZK) le v taki organizaciji.
Zaradi tega je tudi jasno, da delovna enota ni možna, če obstoje pogoji za organiziranje TOZD.
Delavci, zaposleni v trgovini ali skladišču na sedežu zadružne enote zaradi oskrbe s reprodukcijskim materialom, pa tudi s potrošnim blagom, pospeševalci, ki so zadolženi za območje enote in drugi delavci, zadolženi za lokalne potrebe, tvorijo skupaj s člani in kooperanti z območja enote zadružno enoto, drpgi delavci pa eno ali več delovnih mest.
V skladu z merili, določenimi v samoupravnem sporazumu, odloča o oblikovanju tako zadružnih kot delovnih enot zadružni svet.
Pri tem je treba opozoriti tudi na 43. člen ZZK, ki nalaga organizacijam združenih kmetov in drugim organizacijam združenega dela, ki sodelujejo s kmeti na istem območju, da s samoupravnim sporazumom uskladijo medsebojna razmerja.
Tako so te organizacije dolžne, da uskladijo tudi oblikovanje zadružnih enot. To velja še zlasti za razmerje med kmetijsko in gozdarsko organizacijo združenih kmetov. Organizacije se lahko sporazumejo o istih zadružnih enotah, kar bi olajšalo in poživilo sodelovanje med člani oziroma kooperanti ene in druge organizacije.
8l_ ....
1949
1983
IGO
£ / £ 7 W
LEGENDO
■ POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA PODLAGI STANJA OB KONCU MESECA
Podatke zbral in zrisal: K. HVASTIJA
SEPTEMBER 1984
Iz računalniških centrov
Računalniški slovarček
Kot pri vsaki novi tehnologiji se je tudi z računalniki pojavilo polno novih izrazov, nekaj že znanih besed pa je dobilo nove pomene. Večina besed je angleških. Kadar se je dosedaj še vedno dogajalo, smo hkrati s tehnično novostjo sprejeli tudi izraze, ne da bi skušali najti pstrezne slovenske.
V nadaljevanjih bi vam radi pojasnili nekaj najpogostejšiH pojmov in izrazov, ki jih uporabljamo v zvezi z računalniki io programiranjem in s katerimi se seznanjajo tudi naših uporabniki. Nekaj angleških besed je že nadomeščenih s primernim slovenskim izrazi.
Alfanumerični podatek - podatek vsebuje črke, številke io posebne znake (/,-,:)
Ažuriranje - takojšen vnos novega ali spremenjenega podatka ali spraviti podatke na tekoče Basic - osnovni programski jezik -Beginner’s All-purpose Symbolic Instruction Gode - začetnikov splošnonamenski simbolični kod ukazov.
V tem jeziku programiramo v našem RC.
BIT - okrajšava za »binary digit« - dvojiška cifra. Bit je ena cifra v dvojiškem zapisu.
CPE - centralna procesna enota - angl. CPU. To je centralni procesor računalniškega sistema. Vsebuje vezja, ki odločajo o ukazih in jih izvajajo.
Cobol - komercialno orientiran programski jezik, glavni programski jezik v našem RC	i
Datoteka - angl. file - so povezani zapisi, obravnavani ko' celota. Datoteka vsebuje lahko podatke, programe ali obojO’ Disk - je tanka okrogla kovinska plošča, prekrita z magnetno i snovjo. Disk je eden od načinov shranjevanja podatkov in programov, ki omogoča hiter dostop do informacij. Podatki se na disk vpisujejo in z njega berejo z magnetno glavo. Disketa - tanka plošča iz umetne mase, prevlečena ? magnetno snovjo. Nanjo se vpisujejo in z nje berejo podatk1 in programi. Je majhna in sorazmerno poceni.
Fortran - je višji programski jezik. Eden najbolj uporabljegil1 jezikov za reševanje matematičnih problemov.
Izvirni program - angl. source code - to je program v izvirni obliki pred prevajanjem
Modem - naprava, ki pretvarja podatke iz oblike, primerne za računalniško obdelavo, v obliki, ki je primerna za prenos po telefonskih linijah in obratno
MDS - angl. Mohavvk Date Science - naprava za zajemanje podatkov na magnetni trak
Operacijski sistem - omogoča komuniciranje računalnika s posameznimi enotami in človekom	.
Pascal - imenuje se po Blaisu Pascalu. Je višji programsk jezik.
Pomnilnik - angl. memoria - del računalnika za shranjevanje programov in podatkov
Prevajalnik - angl. compiler - prevede uporabniški pr° gram v program na strojnem nivoju
Prikazovalnik - angl. display - naprava za prikazovanj® vhodnih in izhodnih podatkov in navodil Program — zaporedje ukazov za postopek, ki ga lahko izva) računalnik	.jfl
Programska oprema - angl. Softvvare - to so programi, ki nudijo proizvajalci računal, opreme, daje uporabnikovo del z račupalnikom bolj učinkovito	,kj
Programski jezik - jezik, v katerem napišemo računalnisi' program
Strojna oprema - angl. hardvvare - električna, elektrons* in mehanska oprema, ki sestavlja računalnik	.
Terminal - je naprava, ki skrbi za povezavo med operaterje/1 in računalnikom. Ima tipkovnico, prikazovalnik ali tiskalnik. Tiskalnik - angl. printer - izhodna enota, ki izpisi računalniške rezultate	. .
Urejevalnik - angl. editor - program, ki omogoča pisanje' popravljanje programov	•
Zunanja enota - naprava, ki deluje v povezavi z računajn kom, vendar fizično ni njegov del. Zunanjih enot je veliK vrst. Lahko prikazujejo podatke, jih shranjujemo, pretvarja)0. Vhod-izhod - angl. input/output, l/O - izraz je splošen in s uporablja v zvezi s programi, podatki in z napravami. I; skrbijo za vnašanje podatkov v računalnik in jemanje poda" kov iz računalnika.
Sektor za AOP
Vesti iz sektorja za AOP
toZP
V sektorju potekajo priprave za saldakonti dobaviteljev za ^ prehod na AOP za TOZd Trgopro- Grmada in M-Konditor. met Kočevje in sicer za obračun računalnik pa so že pren® jjl ji OD in vodenje saldakontov za osnovna sredstva za TOZD O j kupce - finančno poslovanje s Ljubljana.
t
Kadrovska rastMercatofi
Mercator je v svojem 35-let-nem razvoju naredil veliko sprememb. Vse spremembe, ki so nastale od ustanovitve, je spremljalo tudi naraščanje števila zaposlenih. V letu ustanovitve podjetja je bilo zaposlenih 36 delavcev. V letu prvih integracij 1962 se je število zaposle-
|(/
nih-povzpelo na 1197, to \e^ za 1,661. Naslednje večje 0 ^ pitve so bile v letih 1966, A 1972, 1977 in 1982. Stanj® V cem lela 1983 je bilo '"^1
povprečno zaposlenih cev. Do konca leta 1984 s predvideva povečanja K. Hvastja
Nanosove
vesti
Iz tozda Opskrba Čabar: V bližini vasi Tršče v občini Čabar gradi SGP Gradišče iz Cerknice veliko skladišče s površino 720 m2, kjer bo tozd Opskrba Čabar prodajal celoten izbor gradbenega materiala. Stavba je bila slikana pred nekaj meseci. Sedaj je že pokrita in bo v kratkem izročena namenu, za katerega je bila zgrajena.
Nanosove
vesti
Konferenca sindikata Mercator-Nanosa je obravnavala gradiva o združitvi SOZD KIT in SOZD Mercator ter poslovne rezultate delovne organizacije v letošnjem I. polletju.
Na pohodu Sto družin na Nanosu se je zbralo več kot 2500 ljubiteljev planili ki so uživali v lepem vremenu in ob kakovostnem kulturnem sporedu.	/
Med organizatorji in udeleženci
Sergej Paternost
Pohod
»Sto družin na Nanos«
V nedeljo 2. septembra letos je Planinsko društvo Postojna organiziralo že deseti pohod »Sto družin na Nanos«. Ta planinska prireditev je v desetletnem obdobju postala vse bolj obiskana.
Za deseto obletnico se je na 1261 m visoki Nanos povzpelo 900 družin in veliko posameznikov tako, da je bilo na osrednji prireditvi pred Vojkovo kočo več kot 2500 ljubiteljev gora.
Družine, ki so vztrajale vseh deset let, so dobile zlate značke in lične diplome. Na prireditvi so podelili tudi častna priznanja nekaterim zaslužnim članom društva in častnemu predsedni-
Sklepi konference sindikata v Mercator-Nanosu
Sergej Paternost
V sredo, 5. septembra 1984 so se v sejni dvorani na sedežu delovne organizacije v Postojni zbrali delegati osnovnih organizacij sindikata tozdov na svoji konferenci. Obravnavali so osnutke sprememb samoupravnih sporazumov SOZD Mercator in poročilo o rezultatih poslovanja Mercator-Nanosa v I. polletju 1984.
Pri obravnavanju osnutkov sprememb samoupravnih sporazumov sozdov predvsem pa sporazuma o združitvi v SOZD Mercator - KIT je predsednik poslovodnega odbora Nanosa seznanil navzoče s pripravami na združitev. O sporazumu so že prej razpravljali strokovne službe, izvršilni odbor in nato kolegij Nanosa, ki sč do navedenih sporazumov zavzeli svoja stališča in jih posredujejo konferenci in v javno razpravo.
Konferenca je sprejela naslednje sklepe:
-	Osnovne organizacije sindikata temeljnih organizacij DO Nanos morajo razpravljati o gradivu za združitev SOZD KIT in SOZD Mercator.
-	Združitev delovnih organizacij iz obeh sozdov naj se podpre, saj je to korist širšega slovenskega prostora.
-	Strokovne službe Nanosa morajo v skladu z dogovorom na 'poslovodnem svetu sozda Mercator poslati svoje pripombe vsem DO v okviru sozda, te pa morajo prav tako posredovati Nanosu svoje pripombe.
V drugi točki dnevnega reda je predsednik kposlovodnega odbora Tone Černe seznanil delegate z rezultati poslovanja Nanosa v letošnjem prvem polletju.
Predsednik je obrazložil dosežene uspehe po posameznih
ku Planinske zveze Slovenije, dr. Mihu Potočniku.
Organizatorji so poskrbeli za kakovosten kulturni program. Položili so tudi venec na spomenik narodnemu heroju Vojku.
Veliko delavcev MERCATOR-NANOSA je sodelovalo pri organizaciji prireditve, veliko pa je bilo tudi družin iz vrst delavcev NANOSA, ki so se udeležile pohoda.
tozdih in poudaril, da je kljub težavnim razmeram Nanos kot celota ugodno posloval, razen TOZD Trgovina Rakek.
Dotaknil se je tudi problema nizkih osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji in poudaril, da so sedaj osebni dohodki v Nanosu v povprečju na ravni sozda, vendar pa še vedno pod povprečjem SRS.
Akontacija v zvezi s sprejemom panožnega sporazuma v trgovini in novim sistemom oblikovanja sredstev za OD je v teku. Osebni dohodki bodo morali temeljiti predvsem na boljšem delu.
V	zvezi s pogoji poslovanja je predsednik poudaril, da so se izboljšave pokazale pri izvozu in oskrbi tržišča, premalo pa je bilo storjenega za ukinitev podvajanja zalog in nabave blaga preko lastnih skladišč.
Spregovoril je tudi o politiki cen, ki je bila v preteklem obdobju precej problematična, in o problemih, ki jih pričakujemo tekdtn leta.
V	razpravi sta sodelovala še Jurca Irena in Marjan Šušteršič, ki sta poudarila, da je potrebna še večja zavzetost vseh delavcev za doseganje še boljših delovnih uspehov.
Po tej točki so bili sprejeti naslednji sklepi:
-	Sprejme se poročilo o rezultatih poslovanja M-Nanosa za I. polletje 1984.
-	Vse osnovne organizacije sindikata morajo nadaljevati s prizadevanji za dosego boljših rezultatov poslovanja.
Na koncu seje je konferenca na predlog delegata iz tozda Grosist sprejela pobudo, naj se DO vključi v inventivno dejavnost. V ta namen morajo strokovne službe pripraviti osnutek pravilnika o inovacijah in racionalizacijah.
j Sergej Paternost
Pravnik svetuje
V praksi večkrat nastajajo dvomi v zvezi z razporejanjem šoferjev z vozila na drugo vozilo. Mnenja so različna, zaradi česar bomo skušali to vprašanje razčistiti.
Predvsem moramo najprej ugotoviti, da ne gre »razporeditev« šoferja z enega vozila na drugo, čeprav z lažjega na težje vozilo in obratno, ampak, da gre le za »odreditev« dela, v kolikor delavec opravlja dela in naloge KV voznika motornega vozila.
Ne gre za nezakonito razporeditev delavca šoferja, če mu neposredni predpostavljeni odredi, da mora na vožnjo z drugim vozilom. O podobnem primeru je razpravljalo Sodišče združenega dela SR Slovenije, ki je zavzelo stališče, da dejansko ne gre za razporeditev, ampak za odreditev dela na težjem vozilu.
V	svoji obrazložitvi sodišče ugotavlja, da je kljub različnim zahtevam, delovnim izkušnjam za delo na lažjih oziroma težjih vozilih in kljub različnim osnovam za vrednotenje teh del bistveno, da je bil delavec razporejen na dela KV voznika motornega vozila.
V	praksi se vsakodnevno voznikom motornih vozil glede na potrebe odreja delo na težjih in lažjih vozilih. Tako odrejanje pa po mnenju sodišča ni razporeditev v smislu 43. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj se zahtevnosti za posamezna dela razlikujejo le po dolžini delovnih izkušenj, kar pomeni, da začetnika oziroma tistega, ki nima dovolj delovnih izkušenj, ni mogoče odrediti na delo na težje vozilo.
Ni nezakonito, če se dela, na katera je delavec razporejen, razlikujejo, saj je delavec v skladu z delovnim procesom dolžan opravljati raznovrstna dela v okviru nalog, na katere je ; razporejen.
In velja upoštevati, da praviloma vsak šofer - začetnik opravlja v začetku delo na lažjih vozilih, nato pa mu odredijo delo na težjem vozilu oz. mu lahko odredijo ponovno delo na lažjem vozilu in pri tem ne gre za razporeditev oziroma prerazporeditev.
Predstavljamo
Sergej Paternost
Skrb za čisto okolje
Odločili smo se predstaviti delavca Franca Tomažiča z namenom, da se širši krog bralcev seznani z delom, ki ga včasih nekateri smatrajo za nekoristno ali nečastno. Gre za delavca, ki opravlja dela in naloge čistilca na dvorišču in širši okolici upravnih stavb in skladišč v Postojni, Tržaška 59.
Franc Tomažič je bil dolga leta v zidarski skupini Nanosa. Ko se je ta razformirala, je bil razporejen na dela in naloge vzdrževalca čistoče na dvorišču in okolici stavb v Postojni,
Tržaška 59.
Moramo poudariti, da sta bili do takrat okolica stavb in čistoča na zelo nizki stopnji. Občasno so bile udarniške akcije za ureditev okolice, sicer pa
Nanosove 1	Nanosove
vesti [	vesti
Franček iz Kopra javlja...
Poslovodje na sestankih se branijo zaradi prevelikih zalog: »Mi nismo krivi, izvršni svet primite, ker dovoljujejo višanje cen.« Ta višji pa gonijo kar po svoje: »Ja, saj pol pa lahko imate večji promet.«
Če vse tako dobro preštudiraš, naj bi imeli prav; če so visoke cene, več inkasa. Tovariški »ta višji, eno figo imate prav,« ko pa komadno veliko manj prodamo.
Potrošnik raje kupi srajco manj, a razliko porabi za višje cene pri »ham-ham«! Z elektriko tudi ni kaj varčevati, to je še edino, s čimer si svetimo svetlo sedanjost, na svetlo prihodnost ne mislimo več. Stanovanje se je podražilo, streha nad glavo mora biti sigurna, avto tudi ne potegne na H20. Tako mu ostane najsigurnejši prihranek, če ne kupuje tekstila. Zgoraj brez je že tako v modi, spodaj brez pa še lahko pride. Upam, da me poslovodje tekstila priznajo za dr. vede o vplivu visokih cen tekstila na padec prodaje. Ja hudiča, zakaj pa imajo tako visoke zaloge tudi drugače branže? Ne drži več pregovor trgovci z novci, ampak trgovci z zalo-
sta dvorišče in njegova okolica nudila zelo žalostno podobo.
Z uvedbo del in nalog čistilca pa so se razmere bistveno popravile. Nič več ni videti razmetanih kartonov, papirja in drugih predmetov. Zelene površine so skrbno pokošene ih očiščene, skratka, obiskovalec ima občutek čistoče in urejenosti.
V zimskem času mora poleg vzdrževanja čistoče skrbeti tudi za kidanje snega in za posipavanje poti.
Menimo, da je uvedba takih del povsem upravičena in koristna. Tudi ostali sodelavci se moramo zavedati pomena čistega okolja in po svojih močeh sodelovati pri vzdrževanju reda in čistoče.
gami. Potrošnik pa kar po svoje, če se mu zazdi, kupi, če ne, pa gre brez paketa iz trgovine.
Tovariši, vroče je, začelo se je...
P/omet je šel po gobe, ne po jurčke, ampak po zelene mušni-ce. Turizem ne ugotavlja turistove želje, katere bo delno
Franček Iz Kopra meditira o prodaji tekstila v Koprski noči.
Franc Tomažič pred skladiščem tozda Grosist skrbi za čistočo okolja in za lep izgled zelenic.
uporabil v naslednji sezoni. Pivo 70-90-120 za vrček, sokovi 60-80, ker potrošnik žeje ne trpi, si tudi privošči kakšen vrček piva, spet promet manj za tekstilce. Zdaj pa se je vse naokoli obrnilo, dragi Dudek, se je, ampak na ta »faušno stran«!
V aprilu sem srečal za »šan-kom« poslovodjo precej v »ikebani«. »Ja Giovani, kšj pa praznuješ?« »Ja, draga Francka,« tako je bil v rožicah, da mi je celo spol zamenjal, »promet, promet, vse bodo pokupili.«
Junija ga srečam spet pri »šanku«; kje pa drugje - na sestanke in v cerkev ne hodim, ker sem ugotovil, da so me okrog prinašali, pa pobaram poslovodjo, ja, kaj pa danes proslavljaš. »Promet, promet, je tako slab. Pa se trudimo na vse načine.«
»DOM« Koper se je s prodajo vključil v »Koprsko noč.« Vse okrog Domovih štandov ražnjiči, čevapčiči, pleskavice, vino, na domskih štandih pa tekstil in galalterija. Obiskal sem njihov prodajni prostor,, vprašam poslovodjo: »A boš tudi nei plaži odprl prodajalno?«
»Če bo treba!« Toda to je bil bolj osorni odgovor. Naslednji dan me pokliče po telefonu: »A veš, da se je izplačalo? Toliko smo prodali, da smo zrinili do plana.«
Bravo, Domovci. Bilo je kar živahno, in to nenehno do polnoči.
Komaj je prav vroče postalo, tekstilni že jamrajo, kdaj bo -hladno, da začnejo prodajati debele stvari. Brez skrbi, tekstilci, vroče je, začelo se bo tudi hladiti!
Franček iz Kopra je na sliki zaskrbljen in mrmra: »Kam plavamo, kam plavamo?«
Pa lep pozdrav iz vročih krajev Franček
Nanosove
vesti
Nanosove vesti, redna priloga časopisa MERCATOR, glasila delavcev in kmetov sozda Mercator Ljubljana. Ureja uredniški odbor: Franc Dolenc, Irena Jurca, Franc Koščak (odgovorni urednik), Sergej Peternost (tehnični urednik), Jožko Veselič in Edita Žiberna. Sedež uredništva Nanosovih vesti: M-Nanos, * Postojna, Tržaška c. 59, telefon (067) 21-441
Naložbe, ki jih načrtujejo v posameznih temeljnih organizacijah Mercator-lzbire-Pa-nonije presegajo gmotne možnosti, zato je bilo potrebno določiti tudi prednostni vrstni red, po katerem bodo porabljena vlaganja po razpoložljivih možnostih.
V tozdu Veleprodaja gradijo prizidek k skladišču prehrane na Rogozniški cesti, na Ptuju. Služil bo za komisioniranje blaga, delno za skladiščenje blagovnih rezerv občine in za skladiašče galanterije. Skladišče bo v dveh nadstropjih po 630 m2. Predračunska vrednost znaša 35 milijonov dinarjev. Z novimi prostori si bodo zagotovili bolj urejen, hiter in gospodaren način poslovanja, ki ga zahtevajo še posebej današnje gospodarske razmere. - Kristina Antolič
Krvodajalcem v delovni organizaciji Mercator-lzbira-Panonija Ptuj izkazujejo druž-beno-politični in samoupravni organi z vsakoletnim družbenim srečanjem posebno pozornost za njihovo človečnost. Letošnje srečanje, ki je bilo povezano z izletom na Koroško, je bilo še posebej prisrčno. Udeleženci srečanja smo si na Ravnah ogledali delavski muzej, nadaljevali pot do Ivarčkega jezera in pogledali v domačijo Prežihovega Voranca. V delovni organizaciji je več kot 160 delavcev-krvodajalcev. Želimo, da se nam pridružijo še ostali delavci. Radi bi dopovedali, da je prijetna zavest; če pomagate človeku v življenjski stiski.
I
Pogovor na hitro
Vesna Bleivveis
Priča kovanja ob -uresničena
$//
Za nekatere specializirane dejavnosti, kot je trgovina z avtomobili in njihovimi deli, je vključevanje v pretežno agroživilski trgovsko-proizvodni sistem, vnaprej pod vprašajem. Tovrstnim ugibanjem se v začetnih fazah dogovarjanja niso izognili tudi v koprskem Trgoavtu. Danes, po dveh letih pa je mnenje čvrsto na strani sprejete odločitve.
To uvodno misel je v kratkem razgovoru na temo uresničevanja ciljev združevanja v SOZD Mercator, povedal direktor delovne organizacije Mercator -Trgoavto, Bruno Miklavec.
»Samo združitev v nek sistem ne gre opazovati skozi učinek trenutnih dejavnikov, temveč kot proces, ki naj v daljšem časovnem obdobju pokaže svojo poslovno in samoupravno utemeljenost. Dejstvo je, da smo pod streho Mercatorja obogatili naše poslovne vezi tako znotraj samega sozda kot tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Gre za poslovno sodelovanje s širokim krogom partnerjev, vendar bi posebej poudaril izredno sodelovanje predvsem z Mercator -Mednarodno trgovino. To sodelovanje nam je ustvarilo trden položaj pri proizvajalcu gum, kranjski Savi obenem pa nam omogočilo povečanje prometa. Z zagotavljanjem deviz znotraj Mercatorja smo prav tako praktično ena redkih, če ne že kar edina servisna organizacija, ki
ne pozna izgovora »ne popravljamo, ni nadomestnih delov«.
Ob združitvi smo zapisali tudi nekaj nalog kot na primer to, da bi postali specializirana organizacija na debelo za športni program in navtiko ter nekaj investicijskih namenov. Prvi dve zadevi pomenita nekoliko kočljivo usmeritev glede na to, da imajo proizvodne organizacije tega programa že svoje lastne trgovske organizacije za prodajo. Zato je zadeva stvar razvoja. Kar pa se tiče sprejetih investicijskih programov, smo jih v celoti uresničili. Uredili smo nekaj prodajnih enot, predvsem pa servis za popravila motornih vozil.
Kaj še pričakujemo? Za nas je gotovo zanimiva združitev sozdov KIT in Mercator. Večanje števila kmetijskih organizacij v sestavu sozda odpira možnost razširitve prodajnega programa na kmetijsko mehanizacijo in opremo, s tem pa tudi servisne dejavnosti za to področje.«
Kateremu od »sedmih stebrov sozda« bi dali v vaši organizaciji nosilen pomen?
® -
| — S
S ^
s —
a - a
a —
a ^ a
— a-
legenda
S AVTOPARK DO IN TOZD
APRIL 1984 Pripravil: K. HVASTIJA
V sozdu Mercator ni temeljne ali delovne organizacije, ki bi bila specializirana za opravljanje prevozov in bi imela enoten avtopark za ves sozd, tako da imajo temeljne in delovne organizacije svoja vozila. Danes je v Mercatorju v 20 večjih in 6 manjših avtoparkih več k^kor 430 tovornjakov, s skupno nosilnostjo 1.700 ton in razvozijo več kakor 840 tisoč ton različnega trgovskega blaga na leto. Vsa ta sredstva zahtevajo sprotno vzdrževanje in obnovo, sicer ni mogoče opraviti planskih nalog.
»Težko bi opredelil en sam steber oziroma zadevo, saj so med seboj povezane in medsebojno odvisne prav vse dejavnosti za katere smo ugotovili, da so skupnega pomena. Brez dvoma pa sta nosilni zadevi: skupna in enotna poslovna politika na področju komercialnega poslovanja ter skupna in enotna
finančna politika. Medtem, ko nam prva omogoča lažji dostop do proizvajalcev in oskrbe z blagom široke potrošnje - skratka hitreje pridemo do izvora blaga, nam druga pomeni možnost za preživetje tudi v primerih nepredvidenih zaostritev. Zruževanje sredstev za investicije je ključna zadeva, ki praktično drži pokon-
ci in zagotavlja možnosti razvoja. V trdnosti tega sistema, sistema združevanja sredstev namreč, in pa v uresničevanju opredeljene finančne politike je tudi jedro našega sozda in pa jedro odgovora na vprašanje o utemeljenosti združevanja, če hočete tudi naše delovne organizacije.«
Iz stališč republiškega sveta zveze sindikatov
Premalo je kontrolnih informacij
Povzemamo informacijo republiškega odbora sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando o praksi obveščanja v združenem delu.
Vsebina informacij v ozdih
Po vsebinski plati je bilo največ doseženega pri obravnavanju zaključnih računov in periodičnih obračunov. Tu je sindikalna akcija prispevala ne samo k upoštevanju dogovorjene vsebine poslovnih poročil (kazalniki in primerjave), ampak predvsem k razdelanim postopkom obravnave teh poročil. Še vedno pa kot problem ostaja preobsežnost poročil (kopica številk in tabel) brez ustreznih razlag in komentarjev.
Vsebina informiranja v ozdih je še vedno preveč vezana na sestanke delavskih svetov, zbore delavcev oziroma obravnavo periodičnih in zaključnih računov. Premalo je opozorilnih oziroma kontrolnih informacij o uresničevanju sklepov, odstopanjih od planov in o problemih ter težavah pri zagotavljanju proizvodnje, opravljanju storitev, pokrivanju obveznosti, učinkih združevanja dela in sredstev, učinkih investicij itd.
Priporočilo o temeljnih listah informacij je bilo bolj slabo upoštevano. Na prste obeh rok bi bilo mogoče prešteti delovne organizacije, ki imajo (s pravilnikom ali drugim samoupravnim aktom) razdelano listo in-formcij (dnevno, tedensko ozi-foma desetdnevno, mesečno itd.) in določeno, kdc zagotavlja Posamezne informacije z liste ter kako jih (kje) objaviti.
podružbljanje informiranja v ozdih
S stališči smo se zavzeli za ustanavljanje odborov za informira-
nje v delovnih organizacijah kot izvršilnih organov delavskih svetov.
Odbori so se v glavnem pokazali kot ustrezna oblika po-družbljanja informiranja, saj so usmerjali tako vsebino kot tudi načine informiranja v ozdih. Ponekod pa jih še napačno razumejo ter jih postavljajo v vlogo uredniških odborov in podobno.
Seveda odbori niso edini način podružbljanja informiranja v ozdih. Široka dopisniška mreža, sindikalni informatorji, uredniški odbori - vse to so oblike podružbljanja informiranja. Aktivnost odborov za informiranja kot samoupravnih organov je nenadomestljiva, v marsičem odvisna od kadrovske sestave
in dogovorjenih pristojnosti tega organa.
Sredstva in načini informiranja
V sindikalnih organizacijah se je počasi prebijalo spoznanje, da brez temeljite razčlembe vpetosti glasil v sistem informiranja ni mogoče kar na pamet in brez ustreznega izbora drugega sredstva informiranja ukinjati glasil.
Ravno visoki stroški tiskanja, dražji papir in njegovo občasno pomanjkanje pa so hkrati objektivno krepili težnjo po večji uveljavitvi tedenskih oziroma občasnih biltenov, pa tudi razglasnih postaj, kar vse je prispevalo k hitrejšemu posredovanju informacij.
S stališči smo se zavzeli za celovit - medsebojno povezan sistem informiranja, ki bo kombiniral prednosti različnih sredstev in načinov informiranja.
Samoupravne delovne skupine kot oblika informiranja in delegatska osnova za delavske svete imajo v številnih organizacijah. Vendar so te skupine še premalo vsebinsko in organizacijsko opredeljene, da bi v večji meri lahko služile kot tista raven informiranja in odločanja, kjer se oblikujejo pobude, predlogi in vprašanja za samoupravne ter poslovodne organe in zagotavlja hitra povratna informacija. Gre tudi za nezadostno usposobljenost vodij ter skupin oziroma neustrezno kadrovsko sestavo.
Službe za informiranje in samoupravljanje
Zazveli smo se za strokovno organiziranje informiranja in pomoč pri delu samoupravnih organov. V večjih delovnih organizacijah v glavnem imajo združene službe (centre) za samoupravljanje in informiranje, ki so za svoje delo vsebinsko odgovorni samoupravnim organom (delavskim svetom, odborom za informiranja). V manjših delovnih organizacija pa imajo ponavadi samo tajnike samoupravnih organov, pa še ti niso vedno strokovno usposobljeni delavci za pomoč pri pripravi sej in pri uresničevanju sklepov ter obveščanju, ampak so dostikrat samo zapisnikarji. Organizatorji obveščanja oziroma delavci v službah za informiranje naj bi imeli vsaj višješolsko izobrazbo.
Tam, kjer so v tozdih in delovnih organizacijah (ob tem, da nimajo profesionalcev za informiranje) za organizacijo obveščanja z razvidi del in nalog oziroma opisi zadolžili za del delovnega časa ustrezne posameznike, je to gotovo korak naprej.
Normativna urejenost sistema informiranja
Informiranje v ozdih ni ustrezno normativno urejeno. Posebej v tistih delovnih organizacijah, kjer to področje opredeljuje zgolj statut oziroma samoupravni sporazum o združevanju dela delšvcev, je največkrat informiranje presplošno opredeljeno. Večji ozdi imajo informiranje normativno bolje urejeno: ob statutu imajo še posebne pravilnike o informiranju na ravni delovne organizacije. Analiza pravilnikov je pokazala na številne slabosti v normativnem urejanju (seveda pa tudi v praksi, posebej da sredstev posrednega informiranja v ozdih še vedno ne pojmujejo kot sestavni del sistema informiranja, da omejeno razlagajo načelo javnosti dela ter dostopnosti podatkov in da odgovornost virov informacij (vseh služb in odgovornih delavcev) ni zadosti konkretizirana v smislu določil o dajanju natančno določenih podatkov in informacij s svojega področja v določenem časovnem obdobju.
Vloga sindikata
Informiranje v ozdih je postalo vsaj sestavni del letnih programov dela izvršnega odbora osnovnih organizacij ZS, konferenc in koordinacijskih odborov, ki tudi večkrat obravnavajo probleme s področja informiranja, res ne vedno na lastno pobudo, ampak na pobudo organizatorjev informiranja. Prav tako pa drži, da je sindikat pri razvijanju sistema informiranja dostikrat ostal osamljen oziroma ga pri tem niso podprle tudi druge družbenopolitične organizacije.
Kljub strokovnemu usposabljanju sindikalnih aktivistov pa je premajhno poznavanje zakonitosti informiranja v ozdih še vedno dejavnik, ki pomembno vpliva na sindikalno neaktivnost na tem področju.
- Pravite, da ste o vsem dobro obveščeni, pa ne napravite nič. Pazite, sami boste krivi!
Mercatorjev || Mercatorjev mozaik II mozaik
Tekmovanje koscev in grabljic v Rovtah
Aktiv mladih zadružnikov, ki deluje pri Mercator-Kmetij-sko gozdarski zadrugi »Sora« Žiri že šest let in skrbi za pestro življenje v Rovtah, se je izkazal tudi tokrat.
Na skrbno pripravljenem terenu se je v nedeljo, 17. junija zbralo kar osem ekip, ki so se pomerile v košnji in grabljenju kot osnovnih tekmovanjih ter žaganju hloda in pobiranju čol.
Tekmovalci so bili različnih spolov in starosti. Iz Mercator Kmetijske zadruge Logatec sta se prijavili kar dve ekipi iz aktiva kmečkih žena. S krepkimi možaki so se pomerile tudi žene. Rezultati so bili sicer po pričakovanju, toda volja do sodelovanja je opravila svoje.
Največ sreče je imela.ekipa z Vrha nad Rovtami. Posamezno je v košnji zmagal Tone Kokelj z Vrha nad Rovtami, najboljša grabljica pa je bila predstavnica aktiva kmečkih žena z Rovt -Ana Brenčič.
Žaga je najhitreje tekla Milanu Oblaku in Rudolfu Erznožniku iz Žirov, čole pa sta najhitreje pobirala Jurca Franc in Miro.
Sistem ocenjevanja tekmo-
vanja je dajal prednost hitrosti. Ugotavljamo, da tak način ni najboljši, čeprav ga uporabljajo pri vseh tovrstnih tekmovanjih. Za prihodnje načrtujemo ločena tekmovanja v košnji za ženske m moške, da se bo pokazala prava konkurenca pri ženskah, ker se sicer njihova kakovost izgubi v premoči mladih fantov. Tudi način točkovanja bomo v prihodnje spremenili in bolj gledali na kakovost in manj na hitrost.
Prvouvrščena ekipa je prejela pokal, prve tri pa praktične nagrade - koso, grablje, rančon. Vse praktične nagrade je prispevala M-KGZ »Sora« Žiri, ki je bila tudi pokroviteljica tekmovanja.
Naša želja je, da bi tudi v bodoče uspeli organizirati tovrstna tekmovanja. Letošnje je bilo že tretje po vrsti in upamo, da bodo postala tradicionalna.
Majda Treben
V novem naselju v Trzinu
Konec avgusta je bila slovesna otvoritev samopostrežne trgovine z bifejem v Trzinu pri Domžalah. Investitor, Rožnikov tozd Grmada je v sodelovanju s krajani, poslovnimi partnerji in delavci nove trgovine poskrbel za izjemno prijetno vzdušje ob otvoritvi. Želimo, da bi se to nadalje-
valo.
Trgovina stoji ob magistralni cesti Ljubljana - Maribor, na samem začetku novega naselja montažnih hiš v Trzinu. Je tipski objekt Marlesa, notranjo ureditev pa je načrtoval Investin arhitekt Matjaž Tomori (Mercator-Tehna). Cista prodajna površina znaša 250 m2, poleg sodi še skladišče - eno redkih z dobro urejeno dostavno potjo in rampo, ter bife. Po predračunu naj bi investitor za objekt odštel 58 milijonov dinarjev, tako iz lastnih sredstev-kot iz sredstev soz-
da. Povemo naj še to, da je del sredstev za izgradnjo zagotovil z blagovnim kreditom tudi Marles.
Da so Trzinci res težko čakali na novo trgovino, kaže že njihova prisotnost ob otvoritvi, pozornost domžalskega župana in pa zavzetost za izvedbo programa, ki je bila v rokah najmlajših. Ti so imeli tudi čast, da so prerezali vrvico. Ob otvoritvi je prav za to mladež poskrbel poslovni partner Slovin - Coca cola, ki je
Tradicija srečanj zadružnikov KZ Cerknica
Vse je bilo tradicionalno, manjkal je le tradicionalni jezdec Polde, ki se iz objektivnih razlogov ni udeležil konjske dirke. Nova vas na Blokah je v nedeljo, 19. julija zaživela in privabila sicer nekaj manj občinstva kot na primer lani, vendar tudi iz objektivnih razlogov. Kar pet veselic v bližnji okolici in če dodamo še sobotne, je objektivnost razloga na
dlani.
Povorka okrašenih kmečkih voz, zapravljivčkov in delovnih strojev je krenila in to je bil znak, da se začenja ena najbolj veselih in privlačnih prireditev na Bloški planoti, ki jo že vrsto let prirejajo cerkniški zadružniki. Pa ni šlo samo za veseli del, temveč je šlo tudi »zerajs« med kosci, grabljicami, traktoristi, gozdarji, jezdeci in močnimi možmi, ki so vlekli vrv.
Zbrano občinstvo je bilo poleg zanimivih tekmovanj deležno pozornosti uradnega napovedovalca, ki je najraje ponav-fjal nagrado za udeležence konjske dirke - 50 kilogramov takorekoč zlatega koruznega zrnja. Med njegovim napovedovanjem se je oglašal Franc Košir z Avseniki, vendar njegove gramofonske duhovitosti še zdaleč niso ujele napovedovalčeve, da bodo jahali konji, ki šicer pridno delajo. Te predstave, da bi konji jahali svoje jezdece, nismo videli, ker bi bila to že svetovna senzacija. To pa že ne bi bilo več tradicionalno.
Merjenje moči in spretnosti v vsakdanjih opravilih je pokazalo, da so najspretnejši člani zadružne enote v Novi vasi. Takoj
za njimi so Cerkničanje. Ostale zadružne enote pa jim sledijo takole: 3. Cajnarje-Žilce, 4. Unec, 5. Loška dolina, 5. Grahovo in 7. Begunje.
Prireditev je priložnost, da tudi kmečke gospodinje pokažejo, kaj je dobrega iz peči šlo v jerbase. Prijetno urejena stojnica, okrašena s starimi vezeninami, je ponujala toliko potic in flancatov, da je naravnost vlekla na pokušino. Marsikaterega obiskovalca je zvabil sladki greh in še slajši nasmeh gospodinj in gospodinjic.
Že v zapisu o lanski prireditvi se nam je utrnila misel, da bi jo obogatili s posebnostmi, ki jih ponuja narodopisna zakladnica cerkniške doline in Blok. Vendar idejo umikamo, ker je prireditev takšna, kakršna je, namenjena predvsem srečanju zadružnikov, prebivalcem planote in dolirr; ki sodijo v območje KZ Cerknica. In vso pravico imajo, da je njihov praznik tak, kakršnega si sami želijo, priredijo in se ga veselijo »toku kot njim duša da«. Navsezadnje, zakaj bi iz dobre veselice naredili slab festival?
Vesna Bleivveis
Preurejena sevniška »Železnina«
Prve dni septembra so Sevničani in okoličani že lahko kupovali v prenovljeni »Železnini«. Preureditev trgovine je bila opravljena v tednu dni.
S preureditvijo trgovine je pridobljeno več razstavnega in prodajnega prostora. S tem pa so bili doseženi osnovni cilji preureditve: blago na vabljivejši in primernejši način ponuditi kupcem, obogatiti izbiro oziroma ponudbo blaga ter bolje organizirati prodajo v sami trgovini.
Skupno 900 m2 prodajne in razstavne površine je namenjeno v spodnji etaži prodaji in razstavi pohištva, v pritličju pa prodajajo različno tehnično blago in opremo, akustiko, sanitarno keramiko, steklo, porcelan in drugo galanterijsko blago.
Preureditev je investitorja, TOZD Trgovino Mercator -Kmetijskega kombinata v Sevnici, velja cca 7 milijonov din. Del predračunske vrednosti za investicijo pa je namenil tudi SOZD Lesnina na podlagi dolgoletnega uspešnega sodelovanja in ustreznih sporazumov o skupnem prihodku.
Ob preurejeni trgovini pa velja posebej omeniti izredno domiselno aranžiranje in predstavljanje prodaje posameznih vrst blaga.
Vesna Bleivveis
Mercatorjevi planinci na poletnih pohodih
Prvi izlet: na Komni in Sedmerih jezerih
V junijski številki časopisa Mercator smo opazili obvestilo o planinskih turah, ki jih bo organizirala planinska sekcija Mercatorja. Prvi izlet je bil predviden za soboto, 21. junija letos. Organizatorji zaradi malo pozne objave niso pričakovali velike udeležbe, zato nismo bili prav nič presenečeni, ko smo se pred Konditorjevo slaščičarno Marjetka zbrali le štirje planinci, na drugem zbornem mestu - pred Zlatorogom — pa nas je bilo šest.
ra, kjer smo napravili še nekaj posnetkov, nato pa naprej čez strmo Komarčo proti dolini. Na vsakem koraku smo se srečevali z neizmer-
Vzeli smo pot pod noge in krenili po hribu navzgor. Po nekaj urah hoje smo pririnili na Komno in se v domu odžejali s pravim planinskim čajem 1er podprli z malico. Tako smo kmalu z novimi močmi krenili dalje. Na križpotju pa smo se odločili, da bomo prvotni načrt spremenili. Tako nismo zavili na Bogatin, temveč smo se obrnili proti Sedmerim triglavskim jezerom.
Ker je bil dan čudovit in ravno pravšnji za pohajanje po hribih, nam ni bilo žal prehojene poti, ko smo pred seboj zagledali modroze-leno gladino prvega jezera, ki je spokojno ležalo med zelenimi pre-. programi mehke trave, obdano v soncu bleščečih vršacev. Res enkraten pogled za obiskovalca planin, ki se prvič znajde v tej gorski pokrajini. Cas, ki smo ga namenili preživeti v tej lepoti, je kar hitro minil, zato smo morali spet vzeti pot pod noge, kajti do mraka smo morali biti ponovno pred Zlatorogom, izza vrhov pa so se tudi začeli kazati oblački. Krenili smo do Črnega jeze-
v ličnih kozarcih z reklamnimi emblemi ponujal najboljše med najboljšim, COCA COLO. Pozornosti so bili deležni tudi prvi kupci, če ne že samo z zares izjemno dobro založeno trgovino, pa z darilcem.
Po oceni Petra Moharja, pomočnika direktorja v tozdu Grmada, je kapaciteta trgovine tolikšna, da bi morala mesečno prinesti 1,2 do 1,3 milijona prometa. 7 založenostjo, urejenostjo in ljubeznivostjo delavcev, kot je bila na dan otvoritve, to gotovo ne bo težko. In če končamo poročilo z besedami domžalskega župana: »Mercator slovi po geslu Pri Mercatorju dobite vse«, potem se trzincem ni bati, da bi jim česa manjkalo pri nas. Zaupanje in zadovoljna bosta oba: trgovec in potrošnik. Vesna Bleivveis
no lepoto našega gorskega sveta in občudovali čudovito delo narave. In ko smo se spet znašli ob slapu Savica, kar nismo mogli verjeti, da je te lepe poti že konec. Kljub velikem številu prehojenih kilometrov skoraj nismo občutili utrujenosti, ki se nas je polaščala, ko smo sede na klopcah čakali na avtobus proti Ljubljani in se že pogovarjali o naslednjem planinskem izletu, ki naj bi bil 25. avgusta letos na Vršič in Malo Mojstrovko.
Drugi izlet: Mercatorjeve! na Vršiču in Slemenu
Vremenska napoved za to soboto ni bila nič kaj preveč obetavna za potepanje po hribih. Ker pa smo se že prijavili in se odločili, da pojde-mo v hribe, smo spokali nahrbtnike in jo ubrali proti Ljubljani. Ker je od Novega mesta do naše prestolnice, kjer je bil zbor, kar nekaj kilometrov, smo dolenjske planinke morale zgodaj na pot.
Na zbornem mestu na Aškerčevi smo ugotovile, da smo med prvimi. Ko se nas je po tričetrturnem čakanju le zbralo skoraj za poln avtobus, smo se končno odpeljali proti Kranjski gori. Sonce, ki se je v Ljubljani in Kranju kazalo izza oblakov, so v
Kranjski gori povsem zakrilti oblaki in začeli spuščati že tudi prve deževne kaplje. Nič kaj veseli nenačrtovanega tuširanja, smo v Kranjski gori zavili na obvezni jutranji kofe-tek. Ker nam je vreme še vedno kazalo zobe, sta se vodiča Matjaž in »korševka« Sonja po kratkem posvetu odločila, da se bomo v primeru enakega vremena na Vršiču, podali naprej proti Trenti. In ker se razmere na vrhu Vršiča niso spremenile, smo se obrnili v dolino Trente, kjer smo si ogledali zanimivi trentarski muzej, se povzpeli do izvira bistre hčere planin - Soče, se mimogrede ozrli še h Kugyjevemu spomeniku in se nato vrnili na Vršič. Medtem je prenehalo deževati iz raztrgane nebesne strehe in sonce se je sramežljivo prikazalo izza bele oddeje oblačkov. Po posvetu naših dveh vodnikov smo krenili proti Slemenu.
Ko smo se vzpenjali proti vrhu prvega pobočja, nam je postajalo vse topleje in kmalu so deževna oblačila postala odveč. Pot se je nato polagoma vila med skalami, samotnimi viharniki, krpami planinskih trat in med redkim drevjem in grmičjem proti vrhu Slemena, odko-de se nam je odprl čudovit razgled na dolino Tamarja, pred nami pa so se daleč v oblake stezali vrhovi Male in Velike Mojstrovke, Jalovca in drugih vršacev. Poslovili smo se od tropa ovac, ki so se pasle pod Slemenom, in se pod pobočjem Mojstrovke vrnili preko melišč in ostankov snega v našo postojanko na Vršič. V Tičarjevem domu smo se odžejali in osvežili s čajem, se pogovorili o, kljub nagajivemu vremenu, lepem planinskem dnevu, ki smo ga preživeli skupaj.
Če se bo tako nadaljevalo smo ugotavljali, bo na zadnjih dveh izletih že veliko oboževalcev planin. Upamo, da bomo z zapisi z naših potepanj po gorah pridobili še kakšnega novega člana.
1^1					kA*roator	IGRALEC	HtfTEL v KRAN3SKJ GORI	VRSTA ŽIČNICE	ZNAM KA TEŽKIH ■■AMlON.	kri Žan ko Sestavil..^ in Risala MAJA HOČEVAR-				VRSTA BONBO -NOV	1.SAM0 -GLASNIK		Avtomob. OZNAKA ZA GA RA J£ vo	BOJEVrJiK k)A Konju	H03ZE -Sov P>RAT	blMlTkipt Tuto Vi i	GERMAN . OREL-
					(iCA&B. NATERJAL						sicRtfiLAsr Slap Jagre b ^ &LE Ca Ulici										
					HRIB PRI LlOEJ-TA- NI					LJUDSKA- PRITR- DILNICA-					& L K.						
					SEN				meter	oNAšSisrv VZDEVEK							CKRAJŠ- N JMEr.u M IME			<8.ČRKA-	
n	nUlm IT.				NASA					TRAVA ORl Cf KOŠ										Z.IME	
										■								. N			i-SOUL ARJOCLD
	PAR KI N e	OKRASKA rastlina	INOOST- Riiska Rastlin/	POC.OK3E MED CVRC po in Ainc bALMAT. ' CR- VINO					avtcm. TOVARNA v .-•AAlfoOftU						kVAKTAŠ-k4 IZRAZ				GR ČRKA- /SE ION		
DEPOZIT						nogoHet. KLUB NIKOLA TE_^\			RiH-K-l KZC.LAV						Scr-vERS- PLObNO -STl		-				
	PREBIVALO								POTA V NA VOt>l					'	PRUH						
																					
UHOBA							HUČIC	MOLZNE- Živali	SRBSKO HOŠKO IME								KOVAČIČ ANTE	.		JEK	<raj PR.I RRAN3U
OSLOVO OGIAŠA.-			LUKA L€SkX>V. SSK.		. -	SMUČAR KLUB											HETER.	naea.oel Snovi		-	
						ZAHO£>			\m		1	t	j®		ll			NAPUČILO NADAV			
Lom mol			PREDIV. 0AZ.6														►				
			SOiVdČTE																		
XCNSKO IME				Sanitetni MA7ERJAL					Gr>k.i Basno- pisec	CClzjus.	TEDENSKA T Ki «JU»u A			▼	▼		RADivS n ero		MlANNS. KNJIGA		
o&hev				Sl.OV.ENS. GKLAbK -TELI				,			ČMAHiNO v\ iGwA								ŠPANSKI SfOLN IK PCfeKEH		
HERCE- GOVEC.				S LOVEN • M. IME RASiST SNiTrt						avtom -oznaka BERN’A	PETAK ^ nie<uo> vrrunT- Si-CRTNit						AVT OZN , BIHAC	SAN, “TP'			
	r‘l-P\»kl t SLAVEC.						M	eden >N bROG* 1						1DO0SL. B.CKA						PopulAR NCMŠKA B3PEV - kARiCA	G»TMEJEVA MATI
																					
ikurPrO ttAVE*					ARA8&K.I iRjEfcse	Lu ColJo-V O ŠTEVIAJ	^IBIR^KI VCLE-TOk.	K GABir-J						HRV- <pš - AkK. KJ.U2 TuLulZe VRTENJA							
NAIVIŠIAI KARTA'			MAPI TE k. EC,IP&N e>oQ GomcA						Čebelji Samec.		OSCAR vii uc> e 4. IN t. Samogl.						JUrU^p.				
NASpRCm- VO-JNE				POQOR3E Azni Nipič "						zoze/jcA, <» V-lčt kMEiO “ VALT-.C							ol>PcTirJA t' tl bV Si ari; T6.B5'C				
HAŠA TovarkJA ŠPORTNE OPREME					RCMctl. KoskO >NE	ZOGANA 1CML.TA	NOETOVA BARKA Ira							1^1	 JADRAKl LEibVlSci ‘LRAJ				JAKOČ Aljaž. litek			
Ok.fi.V3 . lA kJLČ-jK}			STROKOV. ZA AC-iRO Norij 30	 KES								OMCLO LJUbSkr ObBO«.									UMIVAL- NIK	ZBOR OSMI 14 PtPCEV
LAJL				Po-jav 7 OO/	 KAZALNI ZAIMEK				KEKlČOl EiENC.NT									ZVEZA-	AVMRAL. NOT	LJUDSKI ODBOR. TONA-		
m									torišče pLAy						PLAKAT REPUfcL ZVEZA Sini>ik .						
FALK						Karlo -VAČ	• ' ' fcANO oČ£N3t			OSVOČSO tHLNA TRS jv :a	C.KL A, SilA ; _ E-\R|-J								VEKO TAOfER.		
					r-				1 1			.								4. /N 1. Sak. o g - LA: ta ČRKA		
					eir- iezaCliJ				ŠAUMC,RA.( “'liTiČnIA burka									ŽIVAL, Ki dela KRTINE			
Nag rad ba križanka »TOP«
V vročih dneh se prileže kozarec osvežilne pijače. Za vse žejne je Droga iz Portoroža pripravila novo osvežilno pijačo iz velike družine Excorado, ki se imenuje TOP. To je brezalkoholna osvežilna pijača, izdelana iz svežega bezga.
To je tudi snov tokratne nagradne križanke. Medtem ko jo boste reševali si privoščite kozarec hladne pijače TOP, in vse bo šlo lažje od rok. Rešeno križanko, s pravilno izpolnjenim kuponom in z oznako na ovojnici »Nagradna križanka TOP« pošljite na naš naslov: M—Studio za ekonomsko propagando. 61000 Ljubljana, Breg 22 najpozneje do 10. oktobra 1984. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli nagrado Droge Portorož.
Maja Hočevar
Trije poslovni partnerji so ob priliki svojih jubilejev dali priznanje za dolgoletno sodelovanje tudi sozdu Mercator.
V	letošnjem letu je praznoval Kmetijski kombinat VIPAVA 90-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je podelil Mercatorju priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje. Kmetijski kombinat VIPAVA je največji dobavitelj vina za potrebe maloprodajne mreže in gostinstva. Uspešno sodelujemo tudi na področju svežega sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov. Z željo, da bi še dolga leta tako uspešno sodelovali kot do sedaj, jim k 90-letnici iskreno častitamo.
Priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje smo prejeli tudi od KIT-KŽK Kranj ob njihovem praznovanju 20-letnice kombinata.
S Kmetijsko živilskim kombinatom Gorenjske Kranj zelo uspešno sodelujemo pri nabavi jedilnega olja, mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov.
V	želji pa še nadaljnjem uspešnem sodelovanju jim iskreno čestitamo ob 20-letnici kombinata.
Ob praznovanju 10-letnega obstoja CORN-PRODUCT v sestavu PIK SIRMIUM smo prejeli priznanje za zgledno medsebojno poslovno sodelovanje.
CORN-PRODUCT že več let uspešno preskrbuje Mercatorjevo trgovsko mrežo s proizvodi iz koruze corn flakes, corn flips, koruzni zdrob, koruzna moka in koruzna krmila.
Z željo, da bi še nadalje uspešno sodelovali, jim k lO-letnici ^ iskreno čestitamo.
Delovna skupnost SOZD, Komercialni sektor
Pravilna rešitev nagradne križanke
Sl S MRK I K A
Izid žrebanja nagradne križanke
Briška vrhunska vina
Do predpisanega roka (17. septembra) je na naš naslov prispelo 464 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med pravilnimi smo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrado KZ Goriška Brda.
1.	VERATUŠAR, M-Rudar DSSS 65280 Idrija. Staneta Rozmana 1
2.	MARKO DAMJAN, M-Modna hiša TOZD Prodajalna, 61000 Ljubljana, Nazorjeva 4
3.	MILKA LOGAR, M —KZ Logatec, 61370 Logatec, Tovarniška pot 4
4.	MARIJA NOVAK, M —Eta, 61240 Kamnik, Kajuhova pot 4
5.	VIKA LUSKOVEC, M-Tehna, 61000 Ljubljana, Gosposvetska 10
Super dan za super nakup
Vesna Bleivveis
Akcijske prodaje - njihova ocena
Od konca avgusta pa tja do konca septembra so v različnih trgovskih sistemih organizirali posebej ugodno prodajo blaga nekaterih proizvajalcev. V tovrstno prodajo se je vključila tudi Mercatorjeva maloprodajna mreža. Za oceno te prodaje smo zaprosili pomočnika direktorja komercialnega sektorja za živila v Delovni skupnosti SOZD, Vinka Ravbarja.
Bleivveis:
Kakšen je ekonomski in propagandni učinek akcijskih prodaj?
Ravbar:
Osnovno znižanje cen pri tovrstnih akcijah gre v breme proizvajalnih organizacij, vendar se tudi trgovina odreče dela svoje marže in nosi vse stroške tiskanja reklamnih plakatov in objav v sredstvih javnega obveščanja. Trenutni ekonomski učinek je zelo velik, saj ima prodajalna v času akcijske prodaje dva do trikrat večji promet kot ob normalnih dnevih. Reš pa je tudi, da se artikli, ki so bili v
akcijski prodaji, potem nekaj časa ne bodo prodajali.
Bleivveis:
Prognoza glede nadaljevanja tovrstnih prodaj?
Ravbar:
Tovrstne prodaje nimajo perspektive, ker proizvajalci ne bodo pripravljeni nuditi blaga pod lastno ceno, kot je to bilo v sedanjih akcijah. Vendar pa bo zagradi dragih obratnih sredstev vedno več razprodaj tistega blaga, ki ga ni mogoče prodati v redni prodaji in dalj časa leži v skladišču.
V akcijsko prodajo blaga so se vključili naslednji proizvajal-
ci: Šampionka Renče, Pivovarna Union. Podravka, Ljubljanske mlekarne, M-Velepreskrba, TOZD TMI, Mercator-ETA, Neo-planta, Jata, Agraria Koper, Kmetijski kombinat Vipava, Lek in Ilirija Vedrog. Zanimanje kupcev je bilo izjemno - ponazari-mo ga s podatki o količinah posameznih vrst blaga, ki so jo v treh ali štirih dneh, ko je tekla akcijska prodaja, prodali v treh ljubljanskih tozdih:
pivo Union 129.034 steklenic mesni izdelki TMI	6.325 kg
kare TMI	3.444 kg
izdelki Ete
23.045 kozarcev/720 ml vina Agrarie in KK Vipava
52.044 litrov
sladoled Ljubljanskih mlekarn 17.228 paketov različne teže
kis za vlaganje šampionka
8.150 litrov
Poleg tega pa nekaj tisoč stekleničk šampona Ilirije Vedrog in Leka. Z zobno pasto »dan na dan« si bodo potrošniki umivali zobe verjetno do konca leta - kar 25.000 tub je šlo v promet.
In finančni učinek?
V tozdu Grmada so pred akcijsko prodajo v treh dneh na treh prodajnih mestih ustvarili 5,645.613 din prometa, v dneh akcijske prodaje pa 17,293.804 din. V tozdu Dolomiti pred prodajo 3,367.900 din, v času prodaje 10,736.500 din. V tozdu Golovec pred prodajo 3,894.000
din, v času prodaje 13,240.44-t din. Vendar moramo pripomniti, da se je v akcijsko prodajo vključila tudi novoodprta trgovina v Trzinu, ki sodi v tozd Grmada.
Ni dvoma, trenutno zelo velik finančni učinek. Podobne akcijske prodaje tečejo tudi v organizacijah izven Ljubljane. O njih pa kdaj drugič.
— To je edini način določanja cen, brez subjektivnega faktorja
C
Mercator
ŠE VAM BODEM PESMI PELA! TAKE VEDRE IN VESELE,
KI BODO TAKO ZVENELE,
DA BO IZ NJIH LE SREČA VELA.
Pa ne danes. Ta trenutek ne premorem niti kančka veselja. Niti žarčka optimizma. Kar nenadoma me je tako pograbilo. Zjutraj, ko se je kava podražila na 2300 din.
Človek je resnično nepredvidljivo bitje. Da se pusti izzvati tako vsakdanjemu in običajnemu dogodku, kot je pri nas podražitev. Pa si ne morem kaj. Zato vam poklanjam tole
Pretresljivo lin zelo žalostno pisanje
(v dveh delih in šestih oddelkih)
1. DEL
Spominjam se jeseni moje rane mladosti.
Takole oktobra so zapihali prvi hladni vetrovi. Z Gore Oljke so se pripodili in se zaganjali s tako silo v hišo, da so ječali tramovi na podstrešju, lesene polkne na oknih pa so drhtele, kot bi pelo na desetine klopotcev po okoliških gričih. Jezno so zavili okrog vogala in se zapodili v hmeljišče, da je zazvenelo med žicami.
Nekaj bolestno romantičnega se mi je ob takih dnevih razlilo po zavesti, da sem pograbila jopico in odvihrala proti vratom. Ven bi šla! Med polji bi pustila, da bi me veter bičal po obrazu, zavijala bi kot samoten volk in divje izpela neko neznano mladostno hrepenenje.
Niso me razumeli. Včasih je celo kdo s pogledom podvomil, da je z mano vse v redu...
Vsako leto sem jeseni odšla »v mesto«. V žepu sem stiskala denar, ki sem ga zaslužila, ko smo obirali hmelj. Zdelo se mi je, da nosim s sabo celo bogastvo.
Za tega kupim tako darilce, za onega drugačno, zase kupim čevlje in jopico, ostalo bo še za kak par svilenih nogavic. Na vogalu pogledam še v knjigarno ...
Razočaranje je bilo vedno enako. Veliko prej je skopnel denar, kot sem si zamislila. Vse je bilo dražje, za darilca na koncu ni ostalo, tudi čevlje in jopico
sem izbirala med tistimi cenejšimi in manj lepimi...
Ah, bo že kako, sem razmišljala, ko je vlak sopihal proti domači postaji, če sem razprla vrečko, je iz nje zadišalo po novem, nekaj skrivnostno obetavnega je bilo v tistem vonju, da se mi je smejalo...
Kadar smo se na jesen zbrali na sestanku mladinskega aktiva, je bila velika soba v Domu partizana podobna čebelnjaku.
»Grupa A,« je z odločnim glasom razporejal predsednik, »bo pomagala pri spravilu poljščin na kmetiji pri Goltniku! Šolski kuhinji bodo dali deset gajb krompirja in deset gajb jabolk! Grupa B bo na zadružnem pomagala pri koruzi! Šolska kuhinja bo vsak dan dobivala toliko in toliko litrov mleka...»
Vsak je kaj predlagal, vsi smo komaj čakali, da se zapodimo, da se dokažemo. V glavi mi je brenčalo: »Bom kos nalogi, ki so mi jo zaupali ...bo skupina, ki jo vodim, dosegla normo... od truda so odvisni rezultati. Nihče. ne bo boljši od nas! Predsednik je rekel: »Za našo svetlo prihodnost - na delo!»...
2. DEL
Oktobrski veter je zapihal tako močno, da se je gornji del slabo pritrjenega okna kar sam odprl.
»Na, pa je tu jesen,« sem pomislila in nekaj kurji polti podobnega me je oblilo. Pa ne od kake emotivne prenapetosti.
Mercator Turist vabi
Na izlete z domačo agencijo
Mercator Turist — poslovna enota delovne organizacije Mercator Mednarodna trgovina, ponuja več zanimivih pro-
gramov za izlete. '
BRIONI—PULJ
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri. Vožnja po avtomobilski cesti do Razdrtega in od tod skozi Kozino, mimo Šmarij in skozi Buje do Fazane pri Pulju.. Vožnja z ladjo čez Fa-žanski kanal na Brione. Ogled otoka Veliki Brion z lokalnim vodnikom (približno 3 ure):
-	Fotografska razstava »Tito na Brionih« prikazuje državniško in iz-vendržavniško aktivnost tovariša Tita.
-	Cerkvica sv. Germana iz 15. stol. z znamenitimi freskami.
-	Arheološki muzej hrani dokaze o življenju na otoku od prazgodovine dalje.
-	Etnografski muzej narodov in narodnosti Jugoslavije.
-	Živalski vrt z redkimi živalskimi vrstami.
-	Fazanerija s fazani, jerebicami, prepelicami, papigami, flamingi...
-	Zaliv verige z ostanki stare rimske naselbine.
Nato vožnja z ladjo v Fažano in potem z avtobusom v Pulj. Kosilo. Prosto za zasebne oglede. Pozno popoldne odhod. Vožnja mimo Pazina, skozi Buzet, Kozino in po avtomobilski cesti s prihodom v Ljubljani v poznih večernih urah.
Cena izleta je 3.300 din za osebo pri udeležbi najmanj 45 oseb.
V ceno so vračunani: avtobusni prevoz, izlet z ladjo na Brione in ogled s krajevnim vodnikom, kosilo, vodstvo in organizacija.
HRASTOVLJE - BUZET -BRIONI - PULJ
1.	dan
Odhod iz Ljubljane ob 14. uri. Vožnja po avtomobilski cesti do Razdrtega in od tod do Hrastovelj. Ogled znamenite romanske cerkvice s freskami iz 15. stoletja (mrtvaški ples, delo mojstra Janeza iz Kastva). Nato vožnja do Buzeta. Sprehod po starem mestu z ogledom mestnega muzeja. Nato obisk istrske pivovarne s pokušnjo piva ali vinske kleti s pokušnjo vina. Nasta1 nitev v hotelu. Večerja, nastop domače skupine, nato ples. Prenočitev.
2.	dan:
Zajtrk. Vožnja skozi Pazin in Vodnjan do Fažane pri Pulju. Prevoz z ladjo čez Fažanski Kanal na Brione. Ogled otoka Veliki Brion s krajevnim vodnikom (približno 3 ure) - (opis ogleda je pri enodnevnem izletu). Nato vožnja v Pulj. Kosilo. Prosto za zasebne oglede ali počitek. Odhod pozno popoldne: vožnja skozi Buje, mimo Šmarij in Postojne do Ljubljane.
Cena izleta je 4.750 din za osebo pri udeležbi najmanj 45 oseb.
V ceno so vračunani: avtobusni prevoz, polpenzion v Buzetu s folklornim sporedom, ogled pivovarne ali vinske kleti s pokušnjo, izlet z ladjo na Brione in ogled s krajevnim
Jezni piš, ki se ni dovolj znesel nad oknom, je zavil okrog vogala stolpnice in se skozi špranje, ki jih ni malo, zapodil vame.
»Francelj, iz vseh lukenj vleče,« sem si drznila omeniti.
Verjetno je mrzlo polilo tudi njega, da ni bil preveč razpoložen:
»Kaj pa misliš, da boš za petsto milijonov dobila oklopno stanovanje! Vleče, ja, pa prema-ka tudi, pa vrata se ne zapirajo! ...«
Čudno me je stisnilo nekje notri, da sem stopila do telefona:
»Halo, ja... dober dan! Veste kaj, ja... spet sem jaz... A ste že dobili bukova drva ?«
»Tovarišica, sem vam že stokrat povedal, da morajo priti te dni enkrat! Kaj jaz morem, če jih še ni! Jih boste že dobili, ko bodo...«
To mi je povedal s takim glasom, kot da pri Kurivu najtežje prenašajo zmrzljivce, ki kar naprej težijo za drva.
»Sploh pa, tovarišica, ne bo samih bukovih, mešana bodo, po tristoosemdeset jurjev!«
»No, vsaj ena novica na deset pozivov,« sem postajala strupena. »Dokler jih boste dobili, bodo pa po petsto, ne ?«
»Tovarišica, za drva se mora človek pobrigati spomladi, to menda veste, ne?
Taka nesramnost! Marca, ko sem klicala, se je ta isti ošabnež široko zarežal in rekel: »Ja, tovarišica, o tem se bomo pa pogovarjali po 15. juliju!«
Ne vem, kaj vse sem mu rekla. V ušesih mi je šumelo, dlani so se mi oznojile, izkričala bi mu ves bes, ki se je nabiral dolge rgesece. Kaj pa on ve, kako razjeda občutek odgovornosti! Morda je celo sam, brez družine! Lahko se pokrije s toplo odejo in je preskrbljen...!
Ni me razumel. Sredi divjaškega monologa sem se zavedla, da se v slušalki oglaša tu-tu-tu...
V žepu sem stiskala denarnico in prijetno toplo mi je bilo ob misli, da postaja letos moj potomec šolar. Korakala sem mimo izložb in v mislih nizala ogrlico prelepih stvari, ki mu jih bom kupila. Takle dogodek je pa že vreden, da mamica izprazni črni fond! Zamolčala sem tista dva milijončka, ki sem ju honorarno prislužila...
Torbica bo malo boljša od povprečja ...Pa komplet iz je-ansa mu bo krasno pristajal... tudi superge bom malo izbirala; kake take, ki bodo imele frajer-ski odtenek...
Mi nismo imeli, ko smo bili majhni, zakaj ne bi privoščili svojim otrokom... »Štiritisočo-semsto!« Prodajalka v papirnici je bila zelo prijazna. Spretno je zavijala nakupljeno in že s prstki tipkala po blagajni. Jaz pa sem gledala. Molče sem vzela s pulta majhen zavitek. Na otroškem oddelku imajo vse, kar je v zvezi z mini oblačilci, v malem prstu. »Tele hlače, gospa, so resnično poceni. Če | upoštevate, da so podložene s
vodnikom, vstopnine in ogledi po programu, vodstvo in organizacija.
-	Čas in kraj odhoda se po želji in po dogovoru lahko spremeni.
-	Trajanje izleta, smer poti, kategorije hotelov (pri izračunu smo upoštevali hotele B-kat), prevozna sredstva itd. lahko po želji spreme-
nimo.
- Vse cene so izračunane na minimalno udeležbo 45 oseb po veljavnih cenah z dne 17. 8. 1984.
lav. Krajši postanek za toplo mali-o. Potem vožnja skozi Kanal v irda: Lig, Britof, Neblo. Daljši po-tanek v Dobrovem, upravnem, go-podarskem in kulturnem središču ird. Sprehod mimo dvorca do Vinke kleti. Ogled kleti in pokušnja ina. Nadaljevanje poti skozi Meda-o (ogled Gradnikove rojstne hiše), 'ipolže (sprehod mimo dveh včasih logočnih graščin) in Šmartno igled srednjeveškega naselja z
flanelo, zelo tople, moderne! Tristopetdeset jurjev danes ni že noben denar! Pajaknčka, poglejte! Kako lepo je narejena: podložena ramena, z usnjenim trakom obrobljen ovratnik, moderno, prav srčkano...«
Tista toplina, ki sem jo čutila okrog srca, ko sem se odpravljala v mesto, je plahnela.
Dežni plašč mora biti... gumijasti škorenjci so nepogrešljivi... Mrzlično sem črtala s seznama vse tisto, kar ni bilo ravno nujno. Še za malico bo treba dati... tiste knjige bodo dobili šele novembra... ne, trajne si pa ne bom privoščila... Nisem si mogla kaj, da ne bi bila malce razočarana—
»Tovariši,« je povzel predsednik, »situacija, v kateri se nahajamo, je več kot kritična. Zato bo potrebno usmeriti vse težnje in prizadevanja na eno samo točko. V prihodnosti bomo morali temeljito analizirati in rekonstruirati vse dejavnike, ki v končni fazi lahko formulirajo konkretne planske sheme...!«
Buljim v papir pred sabo in v mislih pripravljam popoldansko akcijo: če prevedem tisti dve strani, zaslužim devetdeset jurjev. .. ni veliko, ampak Francelj bo s fušem popoldne, ne, dva dni ima, zaslužil štiristo jurjev. .. V soboto bomo šli na deželo, mama je pisala, naj pridemo po krompir... jabolka bo organizirala tašča... še v Prekmurje moramo, da se zmenimo za tistega pol teleta...
»To bi bil, tovariši, predosnu-tek predpredloga...« Škoda, da zadnjič nisem vzela dveh kartonov olja ...dva jurja dražji je pri litru... Če se bomo združili, je prav mogoče, da bodo po tej plati izvedli kako ozimniško akcijo...
»Od nas samih, tovariši, od vsakega izmed nas je odvisno, ali bomo našli pot iz tega tež-skega momenta! To, tovariši, je apel.......
Meta Malus MMT, TOZD CONTAL
- Tujino lahko prodajamo domačim gostom tako, da pri nas kupijo barvne prospekte.
- Pridržujemo si pravico, da spremenimo ceno izletov v primeru spremembe cen prevoznikov ali hotelsko gostinskih storitev ali odpovemo izlet v primeru višje sile.
IZLETI ZA SKUPINE
Enodnevni izleti
Dan v Brdih
Odhod iz Ljubljane ob 7. uri. Vožnja po avtomobilski cesti do Razdrtega in od tod do Vipavskega Križa. Ogled ruševin starega gradu. Nato vožnja mimo Nove Gorice do
obrambnimi stolpi in kraljevih fresk v župnijski cerkvi) do Gonjač. Ogled spomenika NOB in vzpon na razgledni stolp, od koder je čudovit razgled na prostrana Goriška brda, bolj pozno kosilo v dobri gostilni pod stolpom. Možnost nakupa vina in sadja. Vrnitev v Ljubljano po najkrajši poti s prihodom v večernih
urah.
Cena izleta je 1.850 din za osebo pri udeležbi najmanj 45 oseb.
V ceno so vračunani: avtobusni prevoz, topla malica, kosilo, ogled in pokušnja v vinski kleti, vstopnine in ogledi po programu, vodstvo in organizacija.
	
Ir	
iyi	lir 1
	
Mercator
Glasilo - delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator. Uredništvo: Aškerčeva 5, 61000 Ljubljana. Telefoni: odgovorni urednik 221-044, novinar in tajništvo uredništva 221-010 in 218-522 (int. 74).
Uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Bokal, Mile Dolenc, Meta Malus, Sergej Paternost. Ljuba Su-kovič, Mirko Vaupotič.
Odgovorni urednik: Jaro Novak. Tehnični urednik: Dušan Lajovic.
Tiska ČGP Delo Ljubljana.
Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada: 14.000 izvodov.
Po mnenju pristojnega ■ republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.