m n"
t	. - C"	..

Our Write U« Todmy
Advertising
are
REASONABLE____
Teleplione: CHelsea 3-1242
GLAS NARODA
lasi "slovenskih delavcev v Ameriki.
2 NA DAN DOBIVATE i
C "GLAS NARODA"
PO rOŠTI NARAVNOST H Ji SVOJ DOM (IsvicH« KM] ki praznikov).
ZA $6.- NA LETO NAD 3C0 IZDAJ
Entered m Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New York. N- V« under Act of Congress of March 3rd, 1870.
No. 198. — Štev. 198.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1940—PETEK, 23. AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL
GRŠKA« VEDNO VEČJI STISKI
General Metaxas sklical sejo glavnih ministrov
Ministrski predsednik general Ioannes Metaxas je ob 1.30 »ponoei sklical iavuu redno ministrsko sejo in takoj jkj seji so bile izilane zelo važne varnostne odredbe. Konferenco je sktieal gzaradi zbiranja ltal jamskega vojaštva ob grški meji, kar pomeni veliko nevarnost za Grško.
Neko |Hiročilo rz Beograda pravi, da je itaijanska vlada Urški poslala ultimatum, v katerem je od nje zahtcnula, da v 24 urah odpove jamščino Anglije, (irški vnanji minister pa j«' odločno zanikal, da bi Italijii poslala (irški kak ultimat lini.
Govorica o obmejnih spopadih
Po eeli <rrš!vi so razširjene govorice, «la jc že prišlo do več oprqwdov na meji med grškim in italjanskim vojaštvom. Uradno rpa so bile <vse te govorice* zanikane.
Ministrska sej* je trajala eno uro in ob 3 ponoči so luči v vojnem ministrstvu še vedno gorele. Tedaj so bili v lira« I u vojnega ministra izdelani načrti za obrambo dežele.
Najslavnejši ministri na konferenci
Poleg ministrskega predsednik;^ generala Metaxa<a so bi-
li na konferenci še general Aleksander Papagos, šef generalnega štaba, mornariški poveljnik admiral Aleksander Sakerariou, vdjni jHxItajnik Pa nagi ot os Eoeonomakos, minister za domačo *\arnost Konstantin Maniadakis in gover-ner Aten Konstantin Cozias.
Nemčija podpira Italijo proti Grški
Medtem *pa so tuji diplomati prejeli poročilo, da je Nemčija premenila svoje dosedanje stališče v italjaiisko-grškem :lporu in vsled tega ne Imi več zadrževala Italije v njenih za-htevali do Urške. Kot pravijo ftoročila iz Beograda in Aten, je Nemčija (irški svetovala, da vstreže nekaterim italjanskim zahtevam.
Spor med Grško in Italijo na vrhuncu
Nek uradnik vnanjega urada je rekel, da so od noša j i med (irško iu Italijo zelo napet* in da ni nikakega upanja, da i>i -e izboljšali. Vse kaže, da se bliža italjanski vpad. Urška se lw> v tem slučaj n branila, 11 orla ne 'bo storila ničesar, kar i bi mogla Italija smatrati za izz'h nnje.Zato tudi Urška nebo mobilizirala, dokler ne pride napad.
Vojna poročila
London zopet bombardiran
Sinoči je nek nemški aero-plan priletel nad Ixmdou ter je metal bombe iz velike višine. Y eeli vojni je to pnuič, da je kak nemški aeroplau napadel središče Lomlona.
Zadeto je bilo neko gletlu-Jfišče, ki je |»ogorelo. Po ruše nilt je bilo tu<li nekaj sosednih |tosl«»p»j. Dve osebi ste bili ubiti, več pa jih je bilo ranjenih.
Največ bomb pa je padlo na j za pad ni del mesta. Zračiti na- . pad je trajal 45 minut.
Takoj, ko so se oglasile sva-ril ne sirene, so pričeli ljudje prihajati iz svojih hiš in soj mirno šli v zaklonišča, ki so po nekaterih krajih sredi ulice. Promet |po ulieah med napa- i dom ni prenehal in čez londonske mostove sonmaili vlaki.
Tekom dneva je fcilo videti le tnalo nemških aeropianov, ko \va je legla na zemljo unč in je lnna priplavala na obzorje, je bilo iz daljave vedno čuti brnenje propelerjev. Bombe »o padhle na Wales, ua ju-g**.Rho«hie, severov zho«l ne in Feverozafiadne kraje Anglije.
Nemci streljajo s težkimi topovi
Nemci so včeraj preiskušali nw način za napad na angleške ladje, ko so streljali s to->vit ki so postavljeni na obrežju, na angle-ia »daljo 20 milj.
77. letna konvencija newyorske Delav. federacije v Niagara Falls
Politična kampanja
< Milanih je bilo 100 strelov, toda nobena ladja ni bila zadeta.
Veliki to[K»vif ki so razvrščeni v baterije ^>o »tiri tope, se nahajajo med Calais in Boulogne.
To streljanje se je pričelo ob 11. dofKtldne in je trajalo eno uro. Kmalu i»o 9. uri zvečer pa so pričeli padati streli na obrežje Keuta. Streljanje je trajalo minut. Ena cer-kev je bila porušena, nekaj hiš poškodovanih, človeških žrtev pa je bilo izredno malo.
Kmalu nato, ko se je pričelo streljanje, so angleški letal-ei odleteli proti Franciji. Lju dje na o4>režju so slišali »votlo grmenje to|»ov in videli plamene na francoski stran L Angleški letalt-i so napadli baterije nemških velikih to|K«v. Kmalu za tem so topovi utihnili.
"Samo vezbanje"
V Berlinu je bilo uradno naznanjeno, da so razjiostavljeni c4i franeoskem obrežju težki nemški topovi in so pripravljeni, da prično streljati na Anglijo. Topove so že preizkusili in so jih natančno namerili, da se prične veliko "obleganje" Anglije.
Predno so bili ti topovi postavljeni na svoje mesto, so i-meli topniearji tednv mnogo dela Nekateri topoKd stoje na železniških vozovih, drugi pa so postavljeni na betonskih podstavkih.
Navalil so dell-gati IliUU lokalnih unij, kalere imajo naia poiurugi milijon članov.
-Niagara rails slovi kot ni:-sto miadt>porocenc<jU\ Tja lio-aijO preživljati medene tedne iz vseh delov dežele.
Ali se jc zgodilo nameuioma ali po naKljueju, da je bila v tem mestu meseca junija tekočega leta "porofca " med. International Ladies Uarmeiit Workers in Ameriško delavsko federacijo! Kakšno bo to skupno življenje, se ne ve, toda shši se, da se že prepirata.
International JLadies Uarmeiit Workers unijo zastopa na konvenciji 75 delegatov, ki, 1k*1o vložili resolucijo, naj se konvencija izreče za tretji termin predsednika. Roosevelta. | Iz prcoej zanesljivega vira se je zvedi-lo, da ta resolucija ne bo sprejeta.
Konvencija bo odločno obsodila proiitrustno gonjo, ki jo je uvedel jKimožiii pravdilik. Thurman Arnold proti strokovnim unijam. Vsled Arnol-dove gonje so bile najbolj prizadete unije stavbinskih delavcev in razvažalcev. Ko so te unije na konvenciji najmočnejše zastopane, bodo kaj lahko prodrle s dvojimi resolucijami, naperjenimi proti Ar-noldu.
Kot govorniki bo«lo nastopili: William Ureen, governer Liehman, newyorski župan La G*uar«lia, ptxlgov. Poletti, senator Wagner ill George Mea-ny, bivši predsednik državne Federacije in sedanji tajnik Ameriške delavske federacije.
Del egatje zastopajo nad 1200 lokalnih unij, katere imajo nad poldrugi milijon članov. — Navzlic Greenovi opoziciji se bo konvencija u-godno izrazila glede konškripcije. — Značilna zahteva newyorskega podgovernerja Pollettija
V torek (JU. avgusta) se jc----
pričela v Niagara r ails, N. 1., 'Srni koordinator. Delodajalce Konvencija, državne Ueiavske je pozival, naj vsakega, tv vo-lederaeije.	jaško službo poklicanega de-
lavca, sprejmejo ]>o njegovem povratku v civilno življenje nazaj na delo. — Nič več kot pošteno bi bilo, — je rekel, — f če 1»L delovlajaileo i.pJkHiiame-niu delavcu plačal razliko med vojaško plačo in plačo, ki jo je prej zaslužil >pri njem. Ule-de Burke-Wadsworthove predloge se nikakor ne strinjam s* predsednikom William Uree-liom. Po mojem mnenju je dolžnost Amerike pripraviti državljane, da bodo znali skripti sami za.se, «la ne bomo, ko bo nanesla ]>otreba, klicali pod zastave rekrutov, ki ničesar ne veti o o vojaščini in bi bili le tarča sovražniku.
Državni j»oslanee lleck i*t Sehctncctadv je rekel: — Delavcem pravim: — Bodite šl-roJvogrudni in pravični v s*vo-jih zahtevali ter se le v skraj-i ni sili poslužite svojega oro žja—štrajka ! Industrijalcem pa pra'tim : — Večjega tjx>vpra-ševanja po vaših izxlelkih nikar ne izrabite izključno le v svojo lastno korist. Nikar ne okušajte znižati življenskega «stiuidarda tlelav<*ev, zaposlenih pri vas.
Nekemu časnikarskemu ]»o-ročevalou je rekel Ureen: —
— Konvencija l>o zavzela stališče, naj se za gotovo dobo
CHAMBERLAIN BO NAJBRŽ ODSTOPIL
Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo v najkrajšem času Churchillov kabinet temeljito preosnovan.
Dobropoučeni angletški kro gi najHJvedujejo temeljito ]»!«•-os nO i o Churehillove vlade. PraiV gotovo bo odstopil Neville Chamberlain, ž njim vre I še nekaj drugih ministrov, katere javnost kritizira zaradi 44katastrofe*', ki so se završilc v zadnjih dvanajstih mesecih.
Tz ministrstva se bodo morali posloviti:
Chamberlain, ki ni imel nobenega uspeha s politiko po- ! liiirjevanja, in ker k«»t inini-strski predse«lni-k ni I>i 1 <le-žele zadostno pripravil na voj- !
Dvanajst mest bo odločilo
Jostph W. Martin, pmlse«l-uik n*]>ublikan<kega nanwhie-
kami in jaHtninii potrebščinami; da odobrava pomoč farmarjem, starostne pokojnine in podjmro n«Kil]K>sIeniiii. — K vsemu temu j«; seveda ga * m i !>»»ra. j«- rekel v Indiana- J Willkie dostavil običajne i«j]i-n, da bo pri prihodnjih j publikanske obljube. V slučaju
predsedniških volitvah (nlloče-valo «!«»set ali »Ivanajst vele-lne>t, ter je }M>;l.al sv.»j«* si.dc-lavce, naj |m»>\ete vse svoj»* inori in napore k dosegi n*-pub.ikau.<!;«' zmag«-.
— I -oda W«*ndelia L. Will-kieja in »iruirih narodnih r«»-pUbliknn-kih kamlidatov, — jc
svoje izvolitve lx> v-e }<• i; -ta-ik.'.Il* olxlrzal, skrbi-! b»» j»;i. <; i ImimI./ bolje upravljan«*, in da bo tivba zanj«- tro>iti maaj «!««-na rja.
— Po vsem tem, kar j«* Wi ! ki«- pii'Vedal, moram r« i. da mu m- kaž«* ni«'*	i. '
•lati prt'd^'dniku Hon \« . u
rekel Martin, — j«- odvinia od	«|a
no.
stališča, ki ga l»o«l.i zavzeli volile! teh velemestih.
Mest ni hotel imenovnt.i, ilo-stavil j«- pa, da v izvolitev re-pnblikaaiskega kandidata ni izgubil vere in j«* n«- bo izgubil «l«j konca.
S to svojo izjavo je mi>lil Martin mesta kot so New York, Chicago, St. Louis itd., to je imliistrijalna mesta, kjer je dela»\:ski element v večini. Delavci bodo izkazali Roosevelt u
Zoiačilna je Fiynn«>va < ; '»m ba gle«le tretjega termina.
— Mnogi ljutfje trdijo, j,' <lejal, «la so i»n/ti t r«-1 jcii.u terminu, v resnici .-"o j»a |»:o i ]>re<LsesIn»ku. Ne Ugaja jim na m rei'* vladna kontrola nad zadevami, ki ;so javm^ga |><» nu na in splošne važno-t;:.
Flynn je zanikal trditev, da se demokrat je kar trumoma selijo v republikiui-ki tab«»r. Zbrali so neUaj odličnih inn-u
Vnanji minister lor«l Hali- j fax, kateri je zakrivil, tla ni- f ina Anglija razen Združenih j držav nobenega prijatelja, iti ker mu ni uspelo skleniti u-1 spešne zVcze s Sovjetsko uni-
Državni zakladničar Siri Kingsley Wooil je sestavil ta-' ko skromen vojni proračun, da so z vseh strani leteli nanj očitki, češ, da mora v sedanjem času dežela porabiti vsak vir ilohodkov.
informacijski minister Alfred Buff-Copper bo moral iti, ker se njegova propagandna delavnotet na Španskem ni obnesla.
S politiko ministrskega predsednika Churchilla je pa vse
hvaležnost > tem, da mu bodo1/1.1 "z nJinii pojavljaj«..
<lali svoje glasove, kajti noben predscnlnik v z*_ro«lovini A-merike ni s*t<»ril za delavstvo (oliko kakor bas Franklin 1). Koosevelt.
Kdo .--o pravzaprav ti ljudje.' To staromodni stebri Li-Jn-ily league, ki so se že od nekdaj borili proti New l>c;t!u. — Wcndella Willkiej.i, je
.Tosejih W. Martin je ]K*tal I'"u<laril	— ^ i>«>tavi-
li za republikauskegji kandidata ljudje, ki razpolagajo z o-groinnimi denarnimi sr«*<Ut\i.
pospesi rekrutirauje prosto- , , -	.	,
i-	,	. zatlovolino. .Njegovo za«liije
voljcev. ( e na ta način ne boj ... J . J ® , , . .
mogoče spraviti skupaj zadostnega števila vojakov, aaj se to zgo«li )K)tom konškrix»cije.
V vojaško službo pa ne sme b-i ti <xl časa «lo časa poklicanih več mož kot jih pa more armada opremiti in «j<borožiti.
Thomas J. Lvorns, predsednik newyorske držamie Deflafv-ske federacije, je rekel: — Ce bo koiiškrljKMja na vsak način izve«lena, naj bo vpoklicanih le toliko mož, kolikor jih je zares potrebnih za v«>jatško slu-ž-bo. Slehernemu naj !>i bilo ob ]>ovratkn v civilno zaljamoeno prejšnje delo. Nobena konskripcijska predloga pa ne sme odpreti vrat k mili-tariza«,«iji ameriškega naroda.
Delavska, federacija in obrambni program
Konvencija bo »eOvoiuno o-dobrila narodnoiibraniibui program in tudi konškripciji ue bo nasprotovala, d asi je predsednik Ameriške delal»t=ke federacije, William Greeo, proti Kurke-Wa* 1 swortiiovi predlogi glede obvezne vojaške .<<lužbc.
Delegati IkkIo sprejeli reso-lutiijo, naj se konškripoija za-\Tši ob ".primernem <jasu".
Green se povsem strinja s konvencijo, da z ozirom na na-roduo-obrambiKi program ne 1» zahtevala skrajšanja "sedanjega delovnega časa. Vztrajala bo pa, da je treba za vsako ceno obdržati sedanji 40 urni delo. m i k in poklrugo oziroma <Hrojno plačo za nadurno delo.
Kot eden prvtili govorci ik<rv je nastopil na konvenciji newyorski podgoveraer Poletti, ki "zaščita" ni nič drugega kot je obenem tudi državni obrani- vojaška okupacija.
Nemški očitki
Berlinski ra«lio je razghtsil v svet:
— Zd in ženo drza've grdo iz-rabPjajo slaibost Anglije. Pre«l-se«lnik Roosevelt pravi, da bo vzel Kanado po«l ameriško zaščito in «la bo Lsto storil tudi z nekaterimi angleškimi otoki. Če natančno premislimo, pa tn
poročilo o vojnem položaju je vzbudilo v deželi «]»1ošjio odobravanje.
Nekateri um svetujejo, naj bi izven kabineta osnoval nekakšen "možganski trust"' kot 1 ga je imel naprimer ameriški 1 predsednik Koosevelt tekom prvega leta predsedništva. Clan tega ^trusta'* naj bi bil jxileg drugih tudi svojeca'sni ministrski predsednik David Lloyd George.
Ce zaradi drugega ne, bo pa
moral Chamberlain odstopiti
i zaradi slabega zdravja. Prej-zivljenje . ..	T . .. . *
snji mesec je ibil operiran. U-
j>eracija je sicer dtvbro isspa-tllit, t«j»la zdraJvje ise mu le polagoma vrača.
V prihodnjem angleškem kabinetu bodo sami močili iu odločni možje, katerim bo liaj-j brž us|»elo prekrižati Ilitlcr-' ju račune.
te dni i
Veterani za konškripcijo
Michiganski člani Ameriške legije so za konškripcijo. Tako je izjavil narodni ]>oveljiii!c Ameriške legije, Kelly, ki bo konci tega tedn.a konferiral s pre<lseilnikom Root^evelt o m glede Ligi nega programa za domačo obram'bo.
gornjo izjavo na seji republikanskega nar«xlnega cxlboro. To je bila prva seja odbora izza republikanske narodne konvencije v Pliiladelpliiji.
Odborniki so odobrili njegov načrt, ki ima namen zajamčiti zmago vseli republikanskih kandidatov.
Tovariši so izrazili mnenje, da bo Martin prihodnji speaker v poslanski zbornici. « *
a
Vztraja pri svojem
Walter H. Nuppes, lastnik avtonm'bils'ke agent u re v Johnstown, Pa., je izp«>vedal pred stnatnim o«Fborom, ki nadzoruje kampanjske izdatke, <la je prosil svoje uslužbence, naj pi*bq>evajo od lo centoi* d«> enega dolarja za Willkieje-vo kampanjo. l>ejal j«', da ni s tem prekršil mJbenc postat ve, pač je pa to n'jegova ustavna pmvi«*a.
Pr«Mk<e«liiik o« f bora, demo-kratski senator Gillette iz lo-\v«% j«' iMlvrnil, ua se popolnoma strinja ž njim, ter da s tem svojim nnv.najijeni mi prekršil
ll«:il>eiie ,postj|Ve.
* * *
Willkie — prijatelj New Deala
Kdward Flynii, novi predsednik flemokratskega narodnega oiJbora, jo v svojem ra-
Kontroiiirajo časopi- je in -kn-šajo delavce ustrahovati /. i-stinii grožnjami kak>>r leta 19.iL> in 193G. Toda njihovi- pre-tnje se v preteklosti ni.-o «»1»-nesle ter se tu«li sedaj ne bo-lo.
Flynn «1 vomi, da bi se pr«'«|-seduik Koo.-evelt odzval Will-kijevemu pozivu in začel z
njim javno debatirati.
* # *
Knoxov časopis za Willkieja
"Ch'ii^igo Daily NY\v-"", ki je last novega mornariškega tajnika Franka Kno\a, j»ra\i v svojem uvodnem člairku, da l>o najbrž Weiulell L. Willkie izvoljen za ibodoči-ga predsednika Združenih držav.
1.	i i >	i luvi	• > n' »inmnain i
«Iro g«rv«»ru rekel, da se repub-	. . . , .:. .
,	,., ..vsenn stirinu borili proti I?o<
likanski predsedniški ka:n«li«lat	l4	in,
i ,, V	. . . . . severtovim otire<lbaiu?
Ickes odgovarja
Notranji tajnik b*k< - je v ponedeljek zvečer po radio komentiral sprejemni govor re publikanskega kandidata Wcu-della L. Willkieja.
Pobijal ga je t«»čko /.;» t»i<"ko ter smešil Willlkiejev j»«>x.i\, <!a bi se spu til Roosevelt ž njim v javaio debato.
Ickes je omenil, da >e Will kie strinja z New Deahun in z Hooseveltueimi reformami ter vprašal: — Kje pa je bil Will-kit*. ko so se republikanci z
Wendell L. Willkie strinja sko-ro z vsem, kar je dosegla Roo-reveHova administracija. Namesto «la bi AVillkie New l>ea kritiziral, ga .j«* hvalil.
— Iz njegovih lahnih uisft smo slišali, — je rekel Fh*nn, «la odobrava fKx<ta\To glede mi-nimaliiih plač in maksimalnega delovnega časa; «lei zagovarja vladno kontrolo nad ban-
Značilne so bile naslednje Inke-ove be se« le: — Kdo so Willkiejevi pristaši? To so v ]xr\ i 'vrsti lju«lje, ki s«>vražijo RooseveMa, ljutlje, ki ne pri-\x>ščijo farmerjem ipomoči iu ptxlpf>re; nasprotniki WPA in nasprotniki kolektivnih pogajanj. Republikanska stranka
(Nadaljevanje na 2. str.)
"OCXS jrABPDl^-ir«**«!* "
Friday, August 23, 1 $40
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

-GLAS NARODA"
_CTOICK Of TUB rkOTLK)_
lhlVfc1	ITuBAiUB^-^Phc^of business of the
ihm|)—atliia aad ulili—io of abovs offlren: 216 WEST 18th STREET.
NEW YORK. »- T.
47th Year
•XXm Naroda" Is taMd amy day except Sundays tad holidays. Sobaniptioo Yearly I&-. Advertisement oo Acreesnent.
h eelo leto volja Hat so ioeriko la Kanodo 98.— ; ao pol leta fS.—; , aa četrt Iota flJW. — So New York aa eelo leto 8T-—; aa pol lota fS.00. So la .■■■Tin aa eelo leto ST.—; aa pol leta fSJO.
*QLU NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKlfSl NEDELJ iN PRAZNIKOV
1-ttl-AH NARODA." Slf WEST lfth STREET, NEW YORK, N. I. Ttltpliie«: CDitea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, d* imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopit mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je ji IZBOLJŠANJE LISTA.
FRANCOSKI VOJAKI V ŠVICI
Poljski in ^francoski vojaki, ki ao ,l>obegnili preti Nemci v Švico, so bili
ra«zoroženi in internirani in bodo ostali v Švici ti o konca vojne.
Iz Slovenije
USODA NORVEŠKE
Pred nekaj tedni je odjadrala o«l norveške obali majhna ribrška jadrnica. Bila je dolga in naporna vožnja, kajti med norveško in angleško obaljo je mo^je polno min. Vsak !»ip je pretirala jadrnici nevarnost, tla jo zajame ali ipotopi nemški submariu.
Vožnja je pa u<pela, in posadka — nekaj mladih ljudi—se je srečno izkrcala na angleški olbuli pri New Castle.
Te mlade ljudi jc poslal norveški narod v Anglijo, d:t prosijo norveškega kralja Haakoua, naj ne kapitulira pred in luškimi zavojevalci.
S seboj so prinesli dokumente norveških narodnih zastopnikov, iz katerih jc razvidno, da so v>a ntaiiška zatrjevanja o normalnih razmerah na Norveškem cisto navadna laz.
V	dokumentih je podrtibno opisan navij ski teror.
Xeinci so zatrli »vse časopise, ki so nasprotovali nove
mu norveškemu režimu Med njimi so: 44Dagebladet'\ "West-fold Arbeidcrblad", "Smaaleiis ^Socialdemokrat r\ "Rjukau ArbeiderbLad'', 4*RogaJand Artjeidertilad*', vsa glasila delavske stranke in še mnogo drugih.
Odposlanci so {»oudarjali, da komunistični list neovirano izhajajo in da komunističnih urednikov nihče ne nadleguje.
Finn Moe in Einar Gerharson, dva najbolj znana norveška socijalrstična voditelja, sta zaprta.
Nemška tajna |M>lieija jc »prevzela del melike policijsko pet niš 11 ice v Oslo, kjer straži jo norveške jetnike nemški čuvaji.
Norveške državljane sodi in obsoja nemško vojno so d išče. Denunciaci ja, porojena iz ost4>ne inržnje za»lošča} da je žrtev obsojena na par let ječe.
Nešteto Norvežanovi je (bilo obtoženih zarote, češ, da so pomagali Angliji s širjenjem Jiaakouove proklamaoije, naslovljene na norveški narod.
Deportacija k prisilnemu delu v Nemčiji visi {kakor meč nad glavami vrsake norveške družine.
Nopreški vsega primanjkuje. Moko, kruh, maslo, mast, čokolado in kavo si je mogoče za drag denar nafbaviti le v o-mejenih množinah.
Nacfjske oblasti silijo norveške kmete pobijati živino ter pošiljati meso v Nemčijo.
Za ek.si>ortno blago jim 'plačujejo Nemci s »papirnatim denarjem, ki ga ni mogoče nikjer oddati. Toda če ga kmet ne •rejme, ga zapro.
V	Oslo in drugih norveških mestih so nabiti iplakati z naslednjo vsebino:
— Ustreljen bo sleherni, pri komur najdejo orožje; — k-lor se ustavlja dblastim; -— kdor ovrira transporte in kdor šili lažnjiva poročila.
Norvežan, ki hoče dobiti kaj blaga iz drugih dežel, mora imeti v to svrho dovoljenje podružnice Norveške banke v Oslo, ki kontrolira vse transakcije tujezemske trgoviine. Edi-nole import iz Nemčije niso podrejeni tem predpisom.
Vse to dokaztfje, da žive Norvežani v obupnih razmerah pod bičem nemškega zavojevalca.
Precej Norvežanov so te strahote duševno tako strle, da se začeli bratiti s Hitlerjevnmi ljudmi.
ROPARSKI NAPAD NA STAREGA MLINARJA IN NJEGOVO ŽENO.
V mariborsko bolnišnieo sta bila pripeljana 60-letni mlinar in pose-tnik Frane Vucej in njegova žena iz Draže vasi. Oba imata hude poškodbe, ki so zlasti pri ženi snirtnonevar-ne. ker iuna nizbito lobanjo ter se še veil no nahaja v nezavesti. Poškodlje starega mlinarja so tudi grozne,, ker ima z nožem razrezana usta, lice in ude, tako da mu je spodnja čeljust kar visela navzdol, v prsih pa ima globoko rano od noža. Oba ne-rečneža sta postala žrtev roparskega napada.
!Franc Vucej in njegova žena *ta živela v svojem mlinu na Dravinji poleg Draže vasi. I; i lat a lepo posestvo in dobro idoč mlin, otroci pa so že vsi odrasli in preskrbljeni, tako da veljata za zelo preiijožna. Med ljudmi je šla govorica, da hrani mlinar doma v svoji želeomi blagajni velike vsote denarja. Prav ta blagajna, s katero se je mlinar ponašal, je bila ugodna zanj in njegovo ženo, ker je vzbudila pohlep pri zločinskih
potal v>o noč, ni nihče slišal obupnih krikov, s katerimi sta od surovih roparjev napadena starčka klicala na pomoč. Ro-|»arja sta napadla svoji žrtvi z nožem in sekiro. Stara mlinarica >e je zgm<lila s presekano lobanjo nezaveetna. mlinarju pa je napadalec z nožem na strašen način prerezal lice na obeh straneh ust, da se mu je spodnja čeljust kar pobesila, ranil ga je na nosu in na jeziku ter mu potem zasadil nož še v prsi. Potem pa sta roparja šla, poiskala v skrivališču ključ ter odprla blagajno. Pobrala sta iz nje dve hranilni knjižici, glaseči na večje vsote, gotovine pa sta našla samo 11100 din, da-si sta gotovo pričakovala bogatejšega plena. Nato sta roparja pobegnila v temno noč.
Hudo ranjeni mlinar se je s težavo privlekel do svojcev ter je prebudil domače. Kmalu je bila vsa vas jMjkonci. Ljudje so hiteli za roparji, poklicali so orožnike, oba ranjena starčka pa t* o potem zabijali v mariborsko bolnišnico. Ke pred prepeljavo pa so loški orožniki skušali zašli sati starega Vuce-ia, da bi jim opisal napadalce.
Iti po njegovem opažanju pri šel v pošte v kot etorilec. Jasno je namreč, da so morali roparji domače raemere pri Vucejevih dobro poznati, ker so takoj naši: skrivališče, v katerem je Vucej hranil ključe od blaga j ne.
2ENA — UBIJALKA
Peter Zgaga
ljudeh. Ponoči sta vdrla v Starček zaradi strašne rane na mlin dva roparja, ki r^ta bila | ustih ni mogel govoriti, paČ pa zakrinkana. Ker >pita zakon- je s tresočo roko s težavo napi-ca Vucej zase, ločeno od dru-1 >al nekaj vrstic na papir ter žine in domačih, mlin pa je ro- Itako povedal orožnikom, kdo
Politična kampanja
(Nadaljevanje s 1. str.)
je v letu 1940 slična angleškim in francoskim tnaoijem nafldo-njeniin inešetarjem. V sedanji W i liki e je vi stranki so možje, ki mislijo, da 'je mogode Hitlerja zadovoljiti, če bi trgoval ž njim; veletrgdvci, ki so bili zasačetii pri pogajanjih z na-cijwkim agentom dr. Wrttric-fcofn.
»—i V WilJkiejeJvi stranki so možje, ki mislijo, da bodo uničili socfjalne reforme s tem, da označijo reformatorje kot komuniste. V WUlkijevi stranki ao možje, ki mislijo, naj bi bilo veAekapitaku dovoljeno iz-rafljiti težko narodno krizo v Wen dobiček.
— Sogievekova vlada je bil« sedem 1 eft in pol na brani-
ku demokracije. Predsednik Rooser\ielt je napravil v za-temnelem avetu Ameriko za simbol svedobe. Pod predsednikovem vodstvom 'korakamo naprej da završimo silne naloge, ki morajo biti zavrsene, če hočemo obraniti Ameriko in
ohraniti demokracijo.
• * *
Willkie o Ickesu
WiUHrie je braojafvil J, W. (Martinu, predsednik rcjpuibK-kanSkega narodnega odbora: — Ne potrošite za radio ni-/ti peunyja, da bi odgovarjali Ickesu. Ne izpakuča se. Oudim Se, kako je moget predsednik Združenih državi odobriti Icke W govor.
NAZNANILO in ZAHVALA
Potrtega sna in v globoki tujri uazuanjam »imdnikouj in pri-fateljfiu, tla se je 14. avgusta za ve«hio |>usl<>vil lmI ui»*ue iu udšel po veAio planilo moj preljubi mož, oče iu ded —
Franc Turnšek
Dosegel je starost 74 let. — K večnemu počitku je bil j»ob»žeii 17. avgusta na Hobokeu i»okt>itališču v North Rergeu, N. J.
Zahvaljujem se prav iskreno vsem, ki so ranjkega obiskovali v njegovi bolezni ter mene tolažili v najbridkejsih urah mojega življenja. Hvala vsem, ki £Te ga prišli kropit in ste se poslovili od njega na mrtvaškem odru, ali pa ste ga spremili na njegovi poslednji poti.
Prav prisrčna hvala Vam. ki ste darovali vence: Mr. In Mrs. Kovič, Mr. in Mrs. Kure, družina Novak, družina Petek, Mr. in Mrs. Wei bel, Mr. Vavpotič. Mr. I. Kotar, Mr. Hude, družina I. STrukelj, družina J. Sitar, družina Srdoč, družina Butala iz .Detroit. Mich., družina Resuiek, Aveila, Pa., in Slovensko samostojno bolnlfiko dru-Stvo.
Iskrena hvala Vam, ki ste darovali za sv. maše: Mrs. Wilma Hen«. družina Gulek, Mrs. Hofer, Mrs. Frances Umek. družin« H. Kotar, družina J. Terček. družina Vatovec, družina J. Orufi, družina J. Lapajnar In družina E. Verowski.
Posebno se še zahvalim Mr. Ig. Kotarju, ki mi je v težkem času bolejaii mojega moža mnogo pomagal in je bil tudi navzoč pri njegovi smrti.
Slednjič se zahvalim še vsem onim, ki so dali pri pogrebu svoje avtomobile brezplačno na razpolago.
Bog Vam vsem poplačaj stotero!
V miru svetem zd<aj počivaj
in veselje rajsko vživaj;
sveti naj ti večna luči —
Imej pripravljen zlati ključ,
da ž njim odprl boš vrata raja.
ko videl boš, da moja duša tja prihaja.
Žalujoči ostali •
JOHANA TURNŠEK, soproga,
FRANK TURNŠEK, sin; JOHANA, sinaha; FR. TURNŠEK bL, vnuk; JENNIE in MART, vnukinji. Mrs. THEREZA RESNEK, Aveila, Pa., svakinja; Mrs. JOSEPHINE BUTALA, Detroit, Mich.,
svakinja, en brat in itiri sestre v starem kraju. , North Bergen. N. J^ 21. avgusta, 1MO.
V vinogradu posestnika A-lojz;» Maleka na (iajskem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju >e je pripetil žalosten primer, ki je vso sosesko razburil. Dasi so uboji v teh krajih kaj pogosti, saj je znana vroča kri prebivalcev v ptujski okolici. t»e je vendar se ni zgodilo, da bi žena v prepiru ubila moža. drugo ženo pa je težko ranila. V Malčkovem vinograd« sta gospodar in njegova žena kopala, pomagala pa sta jima pri tem poslu zakonca Ivan in Jožefa Drakšie. Med delom' pa sta se Malek in Drakšie močno skregala, pomagala sta jim pri tem tem njuni lK>Ijši polovici. Naenkrat je prišlo med Obema moškima do spopada. Drakšlč je bil i»*oe-nejši, in podrl je Maleka na *la. Tedaj pa je Drakšičevo ženo prevzela prava besnost, penila je z motiko ter začela udrihati po ležečem Maleku z vsemi ri-lami. Ko je Malčkova soproga hotela pomagati .svojemu možu ter ga braniti, je še ona dobila več. udarcev od besne nasprotnice z nfotiko. Maleku je Drak-šieeva raflbila lobanjo ter je v ] nekaj minutah izdihnil, njegovo ženo pa so morali prepeljati v ptujsko 'bolninnico. ker so poškodbe zelo resne. Ubijalko so orožniki prijeli ter jo zaprli.
BOŽAC MATO OPROŠČEN NASNOVANJA K UMORIT 2RNE.
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju .se je pričela razprava proti 55-letnemu gotetilničarju v Zidanem- mostu Božae Matu, katerega je dr-
Vsega vranča so mi že po-: slali prijatelji in rojaki. Kar je bik> užitnega sem 'i>os(pr!«-vfil, neužitno sem pa opravil, in včasi, ko mi je dolgčas, pregledujem te spominke, ki so izraz d«4>re volje, večinoma pa izraz nagajivosti in v nekaterih slučajih tudi — zhobe.
En tak slučaj se m i je 'primeril med svetovno Wjno, k<> »eni <l<jl»iJ v ličnem za.1>oju toliko gnoja, da bi ž njim lahko ponižen vrtič pognojil.
Draga je bila trsta roba. Neznani pošiljalec je rplaeal za ek^>res nekaj na»l dva dolarja, pa še jaz sem dal ekspres-manu kvoiler uaq>itnine, ker je mož težko prinesel žalni j v u-redništvo ter me 'blagohotno Jij»ozoril:
— Kar hitro odpri, če l»o saploh se za porabo. Bojim se. «la se je na dolgi vožnji skva rilo. He mi z<li, «la že malo zn-vdaja.
V zimskem času izražajo nekateri s klobasami .priznanje moji "duhovitosti". Takega daru sem vesel, posebno, če je »tar precej po česnu dfubovit
žavno tožilstvo obtožilo, da je leta 1939 -ku>ai nagovoriti Ka-lišnika Rudolfa in mu ponujal" 100,001) din, da bi umoril njegovo ženo ter sestro. Sodišče se ni prepričalo o njegovi krivili, in ga oprostilo. Božac Mato je dobil s tent zadoščenje. Pripomnimo, «la je bilo na razpravi ugotovljeno, da obdolženec ni bil nikoli kaznovan.
SKORAJ USODNO SREČANJE ZAPRISEŽENEGA LOVSKEGA ČUVAJA.
(Lovski čuvaj CVetko Franc v Dobo v i je imel že večkrat sitnosti v divjimi lovci, katerim je bil kakor trn v peti. Divji lovci so Cvetku razbili hišo in mu vedno sledili. Meseca marca pa je Cvetko zasačil v lovišču zakupnika Urajea 2o letnega posestni ko vega sina Začiča Vinka. Lovski čuvaj je pozval divjega lovca, naj odloži orožje ta pa mu je zagrozil s samokresom, se. oddaljil in naperil proti njemu puško. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora.
Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne.
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
DIN.---9 2.30
DIN.---$ 4.49
DIN.---$ 6.50
DIN.---9 &50
DIN.---910.25
DIN.------920.—
DIN.---"	939.—
V DINARJIH
V LIRAH
1000
LIB---9 9 JO
LIK---911-50
LIR---$17.—
tlB------928.—
LIB------955.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar nagio izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po G A B L '£ ORDER, za kar je treba posebej plačati
VM ruaer t Evropi nI mogoče v Jugoslavijo hi Italija aalff« denarja v DOLARJIH, lavoi samo t dinarjih oz. lirah, liu velja tudi za vae druse evropske driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
ts t rOTMlill odoilih I n 216 West 18thMtrf t, Wew York
V splošnem «eni pa rdjake že večkrat ja^nm in v pismih :g>oiaoriJ, naj mi ne pošiljajo darov. Ker jaz nikomur ničesar ne dam—ius enostavnega razloga, ker ne moreni ničesar • litti — čutim napram darovalcu nekakšno obveznost, ki mi je ni mogoče izpolniti.
Dobra in prijateljska be-se-
mi je na'jvečje zadoščenje. Priznati moram, da sem bil t udi tt»h «nl>ilo deležen.
Torej <hircn- ne, ne v blagu in ne v denarju. 1 jc če l>i se kdo tako daleč rip<rzafbil, da bi me s kakšnimi i>etdesetimi ti-Mx"*aki prijetno presenetil, bi ne rekel, da 11 c.
To pa vem, da se ne bo zg<>-oilo, in bi bilo t m I i slabo za darova lea, ker bi v takem slučaju ne slišal več dosti o meni.
Grdo bi se namreč i»oIenii in l»L nikdar več ne prije! peresa v roko in bi nikdar več ne pritisnil na pisalni stroj.
Poleti bi ležal pod lirusko, po zimi pa za pečjo, nobenega časopisa bi ne pogledal in bi ne dal ne kruha ne vina ofoi-sskovalcu, ki bi hotel z menoj o politiki razpravljati.
Usoda že ve, kaj dela. Ravno tako mora biti kakor je, iu nič drugače. Kajti če bi bilo drugače, bi bilo narobe.
Toda nazaj k darovom. Ko-jaki menda vedo, tla je po a-meriški j>0f?ti najstrožje prepovedano pošiljati: žive kače, loterijski« tikete in alkoholne pijačo. S tem me še niso obdarili.
Tej prgpovedi sta se pa sko-ro na las približala, pa nis>ta prekršila, barbertonska rojaka Vidergar in Podli|>ec, ki sta ji 1 i preti leti poslala po pošti sdbirko živili žab.
V newyonskem /poštnem u-radu so pre<-ej no\oljno poslu-šfili kvakanje, toda j>oštna oblast ni mogla PoiULjH-u in Vi-«lcrgarju do živega, ker žaibu št' veti no ni kača, četudi ima mrzlo kri.
Prejšnja leta sem uilkod v fjisimi kakšen s|»rcšan nagelj drtbil, ga rt rožo ali šopek vijo-Ec. Ztlaj pa ni več tega. Sem
pač postaral, in tudi dekleta niso več tisto kot so bila na-primer pred desetimi leti.
Snov za današnjo kolono mi je dala 'velika kt>sitrna<sta škafi ja, ki je preroniala dolgo jH>t mt^l državo \Knnesoto in državo New Jersey. Radoveden sem jo odprl, in kaj mislite, kaj je bilo v nji? Ne uganke, če se pri priči postavite na glavo.
BuŠel^ borovnic!
Poslal mi jih je roja'k Pov-she iz North Hi'bbiug, Minn. Bororsmice, bolj tlt*bele, kot smo jih nabirali v starem kraju, ter bcflj slastne in slatlke.
Ob pogledu na to bogastvo poletnega minnesotskega gozda, se mi je zvHl iz duše vadili:
i—* Kako škoda, ker ni več prohilbicaje!
Kajti če bi bila prohibidja, bi se dalo borovnic zares neka j okusnega skuliatH, ztlaj ko ni več prohilbicije ter je dovoljeno .-visa pijača in je tudi javno na prodaj, pa ni tak sadež za nič drugega po rabe. n kot edl • nole za pa^j.
Sveta nebesa, kam bi najmanj « sto ipaii?
Sklenil sem borovnice po-puSiti in jih spravita za pozneje ča«»e.
Kot se sliši in bere, ne bo treba prav dolgo čakati. Pravijo, da bo vojska. Vojski bo pa profcibicija za petami kot ji lje bila preti dvajsetimi leti.
Škoda le, ker je borovnica r dosti okusnejši in mocnejai iz »vipžih kot pa iz suhih bortyv-nic. . .

xjqggrm-t*M

• M
$0, i*,.-



"OLIB NABODI»-NewTerit
Friday, August 23, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Vesela zgodbica iz vlaka
»Bikovink je sopihal z velikansko uaiflie*). X'a hodniku U. razreda, kj«-r m klopi tako vavbljivo mehke, je pri odprtem uktiu slonel neki potnik,
sreeilo trdo vrat neža prisiliti, da hi se bil pokoril.
Na naslednji podaji je sprevodnik stopil po gospoda načelnika. Na hodniku so se med I
"Gospod, v iiiienu postave spravite koveeg s hodnika."
144Niti na misel mi ne pride!" je ponovil gospod pri oknu. Tedaj je iz trunie potnikov
in strme1 v pokrajino, ki je he-(toni začeli zbirati drugi potniki ki so .po-lušali we to, stopil zala mimo. Zraven njega j»* in se živahno pomenkovali. j starejši gospod iu prijazno po-
na tleh ležal velik kovčeg.
J*a je prišel na hodnik gospod sprevodnik, ki ima pre-važno dolžnost. , tin ščiplje pot-liikom vozne listke. Z dostojanstvenimi koraki se je prizi-bal do k;tvčega, ki ie 4>rezobzir-no zapiral pot na tlrugi konec hodnika. Sprva ni zinil nobene beset le, a bil je hudo jezen nad tem očitnim prekoračenjem potniških pravic. Naposled pa je zaklical gospodu, ki je slonel pri okno.
44Pro»-iin, gospod, ^pravite
t« koveng pioč!"
44Niti na misel mi ne pride,** je odgovoril gospod, ne da bi se bil ozrl.
Sprevodnik j«» povzdignil glas.
"Takoj spravite kovčeg proč!''
"Niti na misel mi ne pride," ie ravnodušno ponovil gospod ne tla bi se bil ozrl.
•Sprevodnik jc od j«*ze postal rdeč kot pnrman. f)dš«*l je in s<' Itako j vrnil z gospodom višjim »prevodnikom. Višji sprevodnik je gospodu pri oknu u-rndno strogo zapovedal.
"Gospod, takoj odstranite kovčeg odtotl!"
MNii'i na misel mi nepride!" je v tretje ponovil gospod pri oknu. Obema, sprevodniku, in višjemu spevodniku se ni po--
^Takoj tnlnesite kovčeg z vprašal t rt hi v rat nega potnika hodnika!" je načelnik zakričal j pri oknu.
na gospoda pri oknu.	j "Slišite, ljubi moj gospod.
»"Niti na misel mi ne pride!" zakaj pa prav za prav nočete je spet odgovoril «r<»|>od pri spraviti kovčega proč?" oknu.	"'Zato ker ni moj!"
Poklicali ri<> -a me ga gospoda Lahko mislite, kako dolg orožnika, ki j«' prišel tja s sa- obraz je gospod orožnik na te mnkresom,, puško in najstrož- potnikove besede napravil, in jim obrazom. Postavil >e je na j kako kislo se je nasmehnil >tro-■ red in pozval potnika pri oknu:|gi gospod -prevodnik.
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V teh kritičnih ?a»ih jc vsakemu t i talci ju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki g* pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite is i« danes!
Veliko«! 8 K x 14 H tnfev
48 velikih atrmnl;
32 barvsuiti aemljevldov tujin d rta v in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih drla v;
48 svetovnih slik popolnoma o-značenih;
Zanimivi avetovnl dogodki. NaJoovejSI zemljevid kaže celi svet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEI>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PEIKiJUČITBV ČEHOSLOVA-
flKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-BUSKA MEJA
Cena 25 centov
Poiijlte svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPBAVUA
KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izpolnite ln poOJote k Izdajatelja zemljevida. Vam daj« pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novtmt mejami vojskujočih se drla v, kakor bodo premo-njene po sedanji vojn L
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARQDA "
XI« WEST 18th STREET
NEW WO . N. I.
Delavske Vesti
VLADA NAJ NE KUPUJE OD GOLDING BROS.
iXewyor^ka CIO unija je pozvala >idneya Hi 1 Una na, za-tupnika l laviiva v obrambni komisiji, naj vpliva na vlado. da ne bo dala tekstilni tvrd-ki Golden Bro- v New Yorku nobenih naroeil, dokler we tvrd-k:i ne pobota z delavci. e
Pri Holding Bros traja stavka že Atirinajst tednov, zaklad-niški department je pa v tem ("asu kupi! od nj<* vet- tisoč jar-dov HI a ga, naiin-njene<ra za
WPA.
DELAVSTVO ZA ROOSEVELTA.
14. sept. nfl>ra se prične v Buffalo okrajna konferenca državnih loealov Amalgamated Clothing Workers. Pri tej priliki bodo izvršeni načrti za veliko kampanjo v prid ponovne izvolitve predsednika Roosevelt a.
TEŽKOČE EDISONOVE UNIJE.
Etlisonovi uslužbenci iniajc priznano unijo — Brotherhood of Consolidated Edison Employees — ki je pri XTJ?P> volit vali prer.iagala »konkurenčno CIO unijo
Ztlaj je treba obnoviti s kom-panijo kontrakt, kar bo pa težko delo, ker so zastopniki unije in kompanije ne morejo sporazumeti glede glavnih hoek, namreč, glede starostne pravi
na pot je *e vladno posredovanje. Unija je izčrpala vse svoje napore v namenu, tia doseže uravnavo "
1> lave! zaenkrat še ne piete > stavko, pač pa pravijo:
*\Mi >e v. polni meri zaveda-nio ^voje odgovornosti napram javno-1 i ter bomo storili vse, I kar je v naši moči, tla se urirno' poravnamo. Vpostevati je pa tn*ba, da ima tudi družba svoje odgovornosti, ne samo napram javnosti in delničarjem, pač pa tudi napram delavcem, zaposlenim pri nji.
SAMO DRŽAVLJANI ZAPOSLENI PRI REMINGTON-RAND.
Tz Buff:;1.a poročajo, da je
GREEN IN UČITELJI.
V Buffalo, X. Y., >e vrši konvencija American Federation of Teachers, na kateri zastopa nad 500 delegatov 119 localov.
Uvodni govor je imel William (Ire li, predsednik Ameriške delavske federacije ter je delegate takole oštel:
Povedati vam moram, da nikakor nisem zadovoljen z vašim prejšnjim in <z višjim sedanjim delom.
"'Vaša organizacija je bila ustanovljena pred 24 leti ter je imela tedaj tisoč članov. Danes jih ima 30 tisoč, dasj bi jih lahko imela ntid 900 tisoč.
*tGovori -e, ne veni, če ie ren ali ne, da vašo unijo kontrolirajo 1 juti je. ki zagovarjajo gospo-dorski sistem, kateri je nasproten ameriškemu.
"New York City Trades and Labor Council je moral izgnati vašo unijo, ker se preveč navdušuje za tuje "izme". Izvršilni odbor AFL bo šel«' takrat zadovoljen z vašo organizacijo, ko bo podala zares ameriška ustanova."
(Ko so začeli de'egat.ie po teh njegovih besedah žvižgati, je rekel Green.
"Vaši žvižgi dokazujejo, da je res, kar pravim. Pozivam
Kako se je prerodila Turčija
iKemal Atahurk je zelo rad,'be organizacije. Zaradi tega pripovedoval zgodibieo iz svojega detinwkega življenja, ki je posebno zabavala velikega francoskega misleca in pisatelja Anatola Francea.
-nio se lotili reform.
H. PETROVIČ
Restavracija — domača kuhinja
Pivo in Vino
POND ROAD K O N K O M A, L. I. Ronkonkoma Nt M is P. O Box 10:i
R <) N Tel
4x Fridnv"
gledu obračunati - preteklostjo..
Čeprav smo izvršili nekaj re-
j form, vendar nesrečne usode i '
| nismo pregnali in premagali. [Zaradi Vga smo razmišljali in Ataturkova mati je bila zelo tlognali. tla so korenine našega verna žena in z vsem svojim J zla mnogo globlje, kakor smo! si ceni udana starim šegam in prvotno domnevali:. Spoznali navadam. Zato je poslala >vo- smo, da nas nekaj površnih re-jega pet let starega Mustafo vtfonn ne more rešiti in da je tre-muslimansko šolo, ki jo jevo-.ba refonnirati na-o miselnost dil neki liodža. Vstop mladega in našega duha in jo prevreči Mustafe v i-lamsko šolo je bil jod tal do vrha.
zdiuž«*n z majhno posebno pro-	s0 • sU()r.,j vsem '^»aditega s„*> odpravili
s avo. s katero naj bi otrok do- l/<1p|a nil:ff|ov^ka, k;ljti v mif\korHwli'1 /akon in "■•loine-zivel p«,sebno lepo vel,k, dan, i .nn5h ^	nill, ;slan| }ll stili s švicar>kim. Kmancipi-
ko ie vstopil v občestvo verm- ^ovtx stoletna tradicija.	spremenili
njem je slonelo naše življenje, naše moralno, politično in socialno življenje. Kako naj uničimo islam v nas, ne da bi nni- ii,no P"čiyanje v petek in ga na-čili sami sebe?	dtunestili z nedeljo. Spremeni-
li smo način t»blačenja in natlo-lajičnih načelih. Kljub temu I Kljub temu smo uspeli. S pr- uiostili turban « klobukom ali se je delal, kakor da se ne stri- vo revolucijo smo otlstranili )4'-epieo. Zakaj? Ker se nir^mo nja z materino že!jo in je dovo- sultana in z tlrttgo revolucijo |lot<.|i več zapirati v svoje -ta-
smo odstranili kalifat. Tako fo	v	p0|;iiro.
smo si priborili svobodo, v ka- I||;| iz|,iniii. Pomisliti p;i je teri smo lahko zač.-l! krojiti treba, da je narod za vse te ve-svojo usodo }»o svojih željah ; ]j],0 reforme dozorel. Mustafa v državi, ki je nehala biti teo- K,.lna| naletel na ovire, ko kratična država.	|je reforme izvajal. t«>nn-eč je
(Naši uspehi pa bi ne rodili ljudstvo iz v<eli pladi njegove kdo ve kakšnih sadov. Če bi pu- reforme sprejelo z največjim tili. tla bi še živela v našem navdušen jem. Nastanek nove ljudstvu ti^ta islam-ka duša. ki močne nacije ie pač vreden izje bila sovražna sleherni misli ,inibe nekaterih tradicij, ki so iz zapada. Treba je bilo stre-jse zdele tujcem tako pisane in ti še to oviro in tudi v tem .po-' pomembne.
kov.
IMustafin oče je bil pn že prežet z novimi idejami in bi rajši videl, da bi njegov sin šel v šolo ki ne bi temeljila na načelih korana, temveč na modernih
naš koledar in našo pisavo. Nadomestili »mo islamske šole z Ijud-kimi Šolami. Odpravili
lil. da so sina peljali v koran-rko obleko in mu je povila glavo s turbanom. Sam liotlža je prišel z dečki v šolo, ki je stala blizu mošeje. | Arse je šlo v redu pomateri-ni želji, toda kakih šest inese-vjih torej, da napravite v doma- j cev kasneje je nekega dne priči hiši red.**	z j šel Mustafin oče in odpeljal
_ _ __I svojeiga sina iz koranske šole
I v šolo k staremu efendiju Ketn-ARETACIJA BREZ VZROKA zi ki jt. vodn riiajhno svobodno
Iz Birminghama poročajo, tla jlajično št>l(» po evropskih meje bil v nedeljo zjutraj aretiran j todah.
Gerald Harris, podpredsednik] fco -em se sprehajal te dni I Alabama a Farmers Union, ko P« Ankari. — piše posebni poje zajtrkoval v nekem tamkaj- • ročevalec pariških Hsstov v j šuiem hotelu. Zaprtega so ga .Turčiji.. Jerome Tharaud, «em imeli dcvrt ur in so ga izpustili i prisluhnil, da bi slišal iz te ali šele. ko je njegov odvetnik za-
hmlieas corpus po>topa-
pretil njem.
Liberalne in delavske skupine so uvedle odločno kampanjo proti postavam, ki ^o omogočila Harrisovo aretacijo. Po-ta-
—y	.	T> ,, ve namreč dovoljujejo poljciji,
votl^vo I . S. Remington- Rand Ma sm(i	;irotirati -pod
Inc.. pozvalo svojih 16 tistw de-1 nnmjo,t Ko zaprt, pa polila vcev. naj pretlloze družbenim	pr(>i.kajojo< ?0 znkrivil
kakšno kazensko dejanje ali ne.
uradnikom dokaze o ameriškem državljanstvu. Kdor tega ne mogel storiti, bo odpuščen.
(Družba je tudi naznanila:
"Vsi d"lavci ki ImkIo kon-šk ribi rani -/a obvezno vojaško vežbanje, bodo oh povratku v civilno življenje zojiet thrbili de lo pri na«."
DELAVSKO ČASOPISJE IN KONSKRIPCIJA.
V Združenih državah izhaja 323 časopi-ov, ki so po večini glasila raznih AiFL in CTO unij. Neki statistik jih je preštudiral tla so med njimi trije, ki se
Gerald Harris bo tožil lokalne oblasti zaradi neupravičene aretacije.
Vprašali naj bi me," je rekel, **,kar so hoteli zvedeti od mene, pa bi jim povedal. Se zdaj na vem, čemu sem bil a-retiran in zaprt."
ce. enakomerne porazdelitve strinjajo z Burke-Wadswortlio-
pla<% penzij in unijske delavnice. Pravdnik zastopnik unije, Herman E. Cooper, je prosil delavsko tajnico, M i si« Perkins za posredovanje.
"Stališče družbe," pravi Cooper, "povzroča nezadovoljstvo in nemir med delavci. "Edi-
vo konskripeijsko predlogo.
*»4 jih odločno nasprotuje konškripciji in d raft u. 51 jih ne razpravlja o tem vprašanju. 34 jih pa piše takt), da človek ne more na prvi pogled presoditi. če so za konškripcijo ali proti nji.
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
one sole živžav, ki je bil takti značilen za koransko šolo, toda čul nisem ničesar. V Ankari n? več koranskib šol, odpravil jih »e učenec starega efendija Kenvzi. Radoveden sem bil, ali so vsaj še mošeje, ko ni več koranskib šol. Prišel -em do Avgustovega tempi a in tu j«' sedaj mošeja. v kateri verniki goreče molijo kakor v časih, ko je Mustafa hodil še v koransko šolo. Po ceremoniji so ver niki odšli iz mošeje in zapu stil jo je tudi duhovnik, a oblečen je bil v evropsko civilno obleko. Nekaj časa je država pod vodstvom Ataturka dovolila muslimanskim duhovnom no-iti tudi izven miočej svoje posebno duhovniško oblačilo, setlaj jim je tudi to prepovedano.
—	Nismo mogli drugače u-kreniti. — so mi odgovorili vsi Turki iz najrazličnejših plasti in v najrazličnejših socialnih položajih, s katerimi sem se pogovarjal.
—	Orijent na« je težil s strašno silo. Dolgo ča-a smo mislili, da izvirajo porazi in nesreče, ki jih je otomansko cesarstvo doživljajo v zadnjih tristo letih. iz slučaja in nesrečne uso de. Potem smo doumeli, da je tu po sredi čisto drugačen problem. Razumeli smo, da izvira naša manjvrednost iz naše sla-
nil'-'lilmiiUi'-^UiiiM^
N0TF. 7A Kl.AVIR All HAR-
MONIKO
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLTE.
Krnil Adamir—16 JKJOSLOVANSKIH NA HODNIH 1'KSMI ;a maski
zbor.........................
SEST NAKOPMH PES.MI xa mo-
^ki zbor ....................
SEST NARODNIH TESMI u mešani /bor ....................
3.
ift
.33 JU
.50
SA J*
Zorko Prelov«—15 SAMOSPEVOV
za c^as s klavirjem ..........1-25
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................I'—
ALItLM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za sl«» in klavir 1-—
6.
8.
JJc
35«
Za ljubitelje leposlovja
t* i • — CYKLANJ3M. Spisal Janko Kersnik VTRTi PADABJI .IN ZDftAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard
fl36 tirani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Gena
Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše Črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemn takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj Je segel v dobo, ko so sačele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena.......V...............$1.00
$100 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIfiTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon-
čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romana v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00

f rane Vent urini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
ferdo Juvanee—Ik. MLADIH LET, moški zbori .................
.65
.65
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............
Moški zbori
OSKAlt I»EV:
Burči<a: (»j, moj Borel je Sov; Kam ml, fantje, dret t vaa poj-demo .............................M
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubea moja; Ko ptiči-ca na tnje gre; Sofl; MoJ očka *ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vplhnlla loč .40
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belokranjska..JtM
Vso noč pri po tod ...........Jt$
JurJeva ......................JS
Hodi Micka domo; Kaj druge-• ga hočem; Zdravica ........JBI
VASILIJ MIRK in A. GROBMINO: Vetrič; P« gradi d I ...........30
FERDO JUVANEC:
Zjutraj......................-20
Slovanska ...................-20
PETER JEREB: Pelin ro£a; VASILIJ MIRK: Podoknlca........J9
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vasi 511....JW
Le enkrat Se ................
Slava delu ..................JN
HR. VOLARIC: Roimarln; JOS. PAVClC: Potrkan ples ......JS
SLOVENIAN D.V.NCE
\ AN DA rOIJiA _____
PO JEZERI
KOLO ........................
BAKfTCA
MLADI KAPETANE OIIIO VALLEY
SVLVIA POLKA .................. -<3
TAM NA VRTNI <;REDI
MAKIltOK WALTZ .......... SJ
SPA VAJ MII Ji A MOJA
ORPHAN WALTZ ............... Ji5
DEKLE NA VRTI OJ. MARlfKA. PEGUAJ... .35 ZIDANA MARELV (polka) VESELI BRATCI (mazurka) -3j
SPA VAJ MIIJvA MOJA
ORPHAN WALTZ .........
DEKLE NA VRTU
OJ. MARIČKA. PEGLAJ ŽID.VNA MAKEIA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)--- 35«
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira. (Holmar) -50
Orlovske himne (Vodopivec)---- j50
Slovcn>ki akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ....................................
V pepelnicni noči. kantata sa sole, zbor in orkester. (Sattner) .... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) -----------------
Dve pesmi. (Prelovee) sa bm&IiI
zbor in solo................
Naši himni, dvoglasno ---------------
Gorski odmevi. (Laharnar), II-
zvezek, moški zbori----
ZA TAMBCRICE: NA GORENJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar
ko Bajuk..............
Slovenske narodne pesmi za raški zbor (Bajuk) „.. Bom šel na planince, (Bajuk),
podpori _______
ZA CITRE:
.75 M
.29 M
Poduk za citre. — 4
(Koželjski)____t—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica — — Jt9
Josip Pavčič: NAROD POJE
(za mlade pianiste)
84 slovenskih narodnih pesmi sa klavir ln s besedilom........tLSI
PESMARICA GLASBENE MATICE
103 moški zbori, uredil A. čerin $LS9 Slovenske narodne pr—i, Janko
Žlrovnlk
I.	zvezek. 123 pesmi sa moški
ali £en*kl zbor ............ 1.29
II.	zvezek. 77 pesmi sa mofiki ln mešani zbor ................L23
100 narodnih pesmi za mački ia
mešani zbor, Emil Adamič____L—
FANTJE NA VASI. 18 narodnih sa moški zbor, Ciril Pregelj.. JO
Naročilo pošljite

Glas Naroda
99
31« WEST 18th
NEW Ti
n. y.
______________
■ ____
______________________________________________
Kratka Dnevna Zgodba
"gCZB IA10Di"-FewToii
Friday, August 23, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT
Gozdarjev sin
S'li-al: FR. S. FINSGAR.
72—-
"Ne zini mi več o voj»ki in ne draži nas po nepotrebnem! Sem že dosti utrjen za vo.isko in zato tudi, da ibi utegnil pozabiti, da nosiš cesarskega tiea na kapi. Najbolje je, da se hitro izgubiš iz naše vasi Ponoči smo fantje gospodarji."
UiO Bog in sveta Pomagalka, nikar me ne preklinjaj in ne tepi, saj sem le t.ifco rekel v šali — kar je res, je pa res."
44Molči in poberi >e izmed poštenih ljudi. * Sicer iike res naprosiš, da kupim nocoj zastonj od tebe ušesa in teh par las, kar jih imaš na glavi.'*
Možje so pogovarjali Janeza. 1 A vendar le bolj na videz. Vsak bi mu bil rad privoščil, da bi mu bil potipal Janez nekoliko na žilo. Poznali so ga — kot Lahov koš in bili so mu gorki. Zakaj dosti fantov-skrivaeev je že izdal.
Lukež je porabil priložnost ter jo urno pobrisal da je une-eel zdravo kožo.
Solnce je zatoni'o za mogočnim triglavskim skladom. Zazvonilo je zdrava Marija. Možje so se porazkropili vsak na svoj dom. Fantje in ž njimi tudi Surga so jo zavili po ulicah v Kokrčanovo gostilno. Janeza so imeli v sredi. Visok, širokopleč in nairajrm mladenič pri dvaj-etih letili vam je bil Clozdarjev Janez.
Pri Kokrčanu ni bilo pivcev, ko so vstopili fantje. Le tam za vratini je sedel Adam. vsem znani piskrovez ter vrtil med prsti steklenico žgan ice.
Gostilničar Urh. sedcrtdesetletni staree z dolgo, sivo brado, je sedel pri peči ter na debelo vlekel dim iz velike pipe. Njegova zakonika polovica, debela Lija, je pa dremala na drugi strani..
"Hoj, Lija, ali bote s kokoši vred morali na gredi, če že sedaj dremljete," jv rekel Gozdarjev Janez ter z roko precej nemilo potresel kin ajočo krčmarico. "Hoj, bokal vina na mizo, da si duše pri vežemo, predao gremo na voj-ko."
•Lija nabere obraz v kaj neprijetne gtfbe. Videti je bilo, da ni vesela, ker jo tako izgrda budi. A molčala je. Pomela si je za-pa ne oči ter odšla iskat vina.
V tem so pa fantje posedli krog debele javorove mize. Le Janez je še stopil tja k Adamu ter mu ponagajal.
I |4'<J, presneti Adam, tebi se pa godi, kakor prvim stari-*em v raju. Da, š,» boljše, ker nimaš Kve, da bi te zapeljala."
**Bog ine, da ti praviš, da se mi dobro godi. Poglej me no! Strgan, lačen, suh in poleg tega pa še star, pa ?e mi bo dobro godilo. Zaslužim komaj toliko, da kupim brvico žganja, •ia ž njo branim duši na oni svet."
i Adam je še dal je hotel praviti o svojih'križih in težavah. Toda Janez -e je obrnil stran ter pritsedel k tovarišem. laja j? postavila bokal na mizo in Janez si je natočil, potem pa pomaknil kozarec napiej. Hitro je krožižl bokal okoli mize in kmalu so se glasno razvne'i. Le Janez ni pil skoro nič. Toliko, da ga je pokukal. Poleg njega je >edel Surga. Vedno tiščal vanj ter mu z ognjevito besedo pravil in prerokoval imenda nekaj važnega. Zakaj Janez ga je zvesto poslušal. Surga je p;1 za dva Dobro je vedel, da je Janez plačnik, zato se je hotel okoristiti z za^tonjsko pijačo.
Zato n« čuda, da je Surira pozabil na skrivnosti pogovora. Čedalje glasneje je govoril v Janeza, da je nazadnje prevpil pogovore ostalih pivcev, ki so potihnili in začeli poslušati Surgo.	«
*4No, ali me boš poslušal ali ne!" je vprašal Surga Janeza.
Ta je bil nadoioen nn mizo, & komolcem je podpiral gla-\o ter zamišljeno zri v črn, lesen strop. Odgovoril je kratko.
"Bom."
' "Kaj l oš ubogal tega šušmarjat" vpraša začudeno Dolenčev Pet or Janeza. "Ali ti je zopet kvasil o vojski in na-tvezal svoje modemije ter ti nasul ušesa, da ti lahko glavo zmeea."
"Kaj ti boš meni rekel, šuštmar, pa ti, da jaz ljudem glave mešam, zgaga, potepena ti, ki ne vež ..."
' Cel kup zabavljanja in zmerjnnja bi «e bil še vsul na Petra da ga ni Janeaz ustivil ter mm rekel:
I ■"Povej mi rajši kaj sva se zmenila, da ne bodo mislili, da sva uganjala prazne marnje!"
*\Kaj jim bom pravil, tepcem nerodnim, ker nima nobeden ni£ srca. Le -škoda, da norijo hlače, pa se bodo pustili povezati biričem, da jih poženo na Laško, kjer jih vse postrele. A tebe, Janez, ne bodo, če me boš rtbogal W?r žel v Štajerje, kakor sem ti rekel."
^ "Kaj, na Štajersko se pojdeš skrivat, ali res?" vprašalo jih je več zajedno. .
1 *'Na Štajersko pojde, da boste vedeli, prav na Štajersko, jaz pojdem pa ž njim. Seveda, ker ima pamet in srčnosti dovolj. Janez bo gori denarje delal, dobro jedel in pil, vas bodo pa Lahoni pobijali. Pa naj vas le, saj ste za nič, če se jim ne morete ustaviti, .'a nič, da veste, pod milim Bogom, vsi ste strahopetci!"	- v
"Kaj nas boš zmerja1, hlače biri ske, ti." ga je zavrnil Dolenčev Peter. "Za to-;ko je vsak kmt tri Surge. Saj to ni drugega, kot namazan, dolg jezik do peta, žaba ti ropotava. Pa če gredo vsi, tako jaz vem, da ne." '
"O, kaj pa! Stari plača zate, kar bodo hoteli, čeprav niči vreden pet funtov kamenja. Pa le čakaj! Co jim ne pojdeš nasproti, pridejo te pa Lahoni na dom obiskat. Tedaj ti bo druga pela Mir^a se bova pa smejala z Janezom, kaj ne, in pila tako-ie vincc ..."	<
Surga je zvrnil polni kozarec va.=e. .
i ""Pa divje koze in jelene bodeva streljala gori! Kaj meniš, tam se da neka.1 zaslužiti. Ha, ha, te-le brleze <bo pa Lah pestil — o tra-lom ..."
Pošteno ni rmogcl več govorit* Jezik se mu je zapletal. Vstal je od mize, kolovrati! tja proti peči in hripavo pel: "Po-bi& sem star šele oeeirtnajst let. . ."
Potem je pa sedel poleg Kokrčana, ki je poznal njegove slabosti ter mu naredil pro.=tor, da se je zleknil po klopi. Kma--iu je trdo zaspal. Tudi fantje so zvrgli skupaj, plačali in odrinili	,
. 1 (Nadaljevanje prihodnjič.)
Svarila pred registracijskimi -ra ketirji--—
Earl G. Harrison, ravnatelj za jerodcem, da ugotovijo, da li so registracijo inozemcev v justtič- j državljani ali ne. Preiskava nem departmentu, je svaril ino- te vrste ni pooblaščena od ju-zemce, naj se varujejo "regi-'s ičnega departmenta in je .-tracijskih raketirjev", ki u-'morda začetek kakega raketa tegnejo bahati se, češ. da v za prevaranje inozemcev." stanu napeljati stvari tako, daj ^ . . ... inozenleu ne bo treba registri-! Registracija inozemcev je v
rati se. Poudaril je, da ne-dr- rokah federalnega justičnesra

žavljani, ki se bodo dali tako zapeljati, bodo trpeli dvojno škodo. Prvič, l>odo plačali
takim goliufom za nekai, kar	*»'*;* **"•'"*	\
. ,. , .„*"	inozemei morali odgovoriti ob
lepartmenta. in poštne uprave.
P<4 ethne tiskovine, ki vsebujejo vprašanja, .na katere bodo
ne morejo izvesti, drugič, zapadejo globi ali zaporu oziroma obema kaznima ako pjoskusijo izogniti se registraciji. Vsi inozemei se morajo registrirati.
"Nikdo se ne more za drugega prijavili za registracijo oziroma odtis prstov," naglaša ^Fr. Harrison. "Zakon določa, da se mora vsak inozemec osebno prijaviti na poštnem uradu za registracijo v roku med 27. avgustom in 26. decembrom 1940, kjer ho posebno označen poštni uradnik izvedel registracijo in prstotisk. Svarim inozeirwe pred ljudmi, ki bi skušali izvabiti odtis prsi o v za nje. V.-e postopanje in vsi papirji v zvezi z registracijo so brezplačni. Ako in ozem ec potrebuje kako pomoč, mu
registraciji, so že na razpolago v poštnih uradih. Nasvetuje se inozemcenu. naj si preskrbijo take tiskovine, napišejo ročne odgovore doma ali drugje in potem vzamejo izpolnjeno tis-
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SI .OVENI C
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
kovino s seboj, ko se na poštnem uradu prijavijo za registracijo.
Vojna moč Italije
Poglejmo v pregledu, kakšna pinskih divizij.. Zunaj Italije je vojaška mnč Italije v vojni i je navadno 12 divizij v Libiji,
A.____I O
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
in v miru. Jasno je, da pri tem
igra zelo važno vlogo tudi zemljepisni položaj Italije. Italijanska vojska -šteje v mirnem
času 650,000 mož.
3 divizije v Albaniji, 1 divizija!
nem čafcu more Italija po njenih podatkih spraviti pod orožje do 8 milijonov vojakov. Pri bo 'feyn I10 nioremo ugotoviti, ali bi poštni urad ali kaka socialna tako silno armpulo Italija mo-
organizacija rada pomagala, kolikor je mogoče.
"Za udobnost inozemcev se poštna uprava prizadeva namestiti tolmače v večjih poštnih uradih. Tnozerrrec, ki hoče privesti s seboj svojega tolmača sme to storiti, nasvetuje se jim pa. na i bo ta tolmač kak sorodnik ali prijatelj."
Mr. Harrison omenja, da mu je bilo prijavljeno z raznih strani, da nekateri ljudje ponujajo inozemcem, da jim napravijo prstotis za registracijo prdri gotovemu plačilu.
>"Dobili smo poročila o goljufivih poskusih izvabiti denar od inozemlcev." pravi Mr. Harrison ".in priporočam vsem državljanom in vsem inozemcem, ki ni-o pristopni takim goljufijam, naj sodelujejo z nami, da se take prevare preprečijo. Naši uradniki že prei-s-kuiejo nekoliko takih drznih slučajev."
Mr. Harrison je tudi izjavil, "da nekatere neznane osebe v
gla tudi prvovrstno oborožiti.
v Abtviniji in ena na J dvanajste1 root or ju. Pt^^.ka na Dodekanezu je bila zadnje ča-Toda v voj- se močno okrepljena.
/V Italiji je 32 poveljnikov ar madnih zborov in 200 drugih generalov, ki so v-i izšolani v posebnih šolah za strategijo.
Znano je, da je italijansko letalstvo zelo dobro in to kar se tiče osebja, kakor tudi materiala.
Toda vojni pohod Italijev Albanijo in Abesinijo je pokazal,
*.a ™*tv?. °<1,ir'no izvež,baT1° Največje in najmočnejše ita-m da je tudi povsem moderno lijanske lmlje <f) «Vittorio
«premijeno. Prav tako se je Bo}tto„ „Littorio„ ki so >to_
< ali,an>ko letalstvo v spanski j i!e v B,užho ,eta u>4„ y krat_
državljanski vojni oaheno iz-|\,i.
kazalo. Francoski general Bre-
cardo je nedavno v "Jouru" iako pohvalno omenjal' vzdr-žavno-t italijanskega vojaka, ki je na primer v Ahesiniji vzdržal pod jako "težkimi vremenskimi razmerami in se izkazal kot vzdržen in utrjen t
kem bosta izpuščeni v morje ie "Impero" in "Roma." Potmi bo imela Italija 4 najmodemej-j še oklopnice po 35,000 ton s hitrostjo 30 vozlov in oborožene z topovi po 38 cm in 12 poj lo cm ter mnogimi manjšimi t topovi. Posadka vsake oklop- \ nice šteje 1600 mož. Razen več I
vojseak. Awnada je razdelke-jnekoliko .^tare^ih oklopnic. ki na na lo okrožij, od katerih so i q wle	mod M(lnjo
trne na zapalu proti Francn,.|gvetovno Tojno Tp okloT)Tli<.0
imajo po 24.000 ton in hitrost
♦ rije na severu proti Nemčiji in Švici, in dva na vzhodu proti Jugoslaviji. Sedem ostalih ar-madnih okrožij je v notranjosti otoka in na jugu. 54 pehotnih divizij je razdeljenih na 18 armadnih zborov, katerim pa je treba prišteti še en cel oklop- j^j'-* ni armadni zbor. en motoriziran armad ni zbor, in en armad-
nekih mei=tih se približujejo tu-1 ni zbor konjenice ter pet al-
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRI2ARJI
(. in II. zvezek, broš. ... $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP L in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano ... 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing
ipany
27 vozlov ter posadko 1200 mož. Križark ima Italija 22. 12 jih pa ima v gradnji, tako da bodo končane prihodnje le-"Taranto" in "Bari" stare krlžarke. zgrajene mel 1910 do
Druge so novejšo in bile zgrajene med 1027 in 1037. Razen tega ima Ttalija kakih fiO rusileev. približno ravno toliko torpedovk., nad 100 podmornic itd. Znano je, da se te vojaške sile Italije neprestano množe in spopolnjujejo z novimi enotami.

Con
216 W. 18th Street
New York
S SEKIRO KAD NELJUBEGA SNUBAČA.
Dvajsetletni kmečki sin Ma-to Ivankovič v Ritkoviču pri Sremski Mitrovici je vroče lju bil 17-letno Anico Živkovič, ki je ibila zaradi svoje lepote znana po vseh okoliških vaseh. Ma to je hotel svojo Anico peljati pred oltar, vendar pa so starši nasprotovali tej ženitvi. Posebno Ani čin oče Anton Živkovič ni mogel trpeti mladega snubača. Prepovedal mu je vsako približevanje k Anici. Silno se je razjezil, ko mu je prišlo na ušesa, da se oba za ljubljenca pogosto skrivaj shajata. Šel je ponoči v spalnico, kjer je spal Ma*o, in mu zadal s sekiro več udarcev. Nesrečnega Mata so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Živkoviča, ki je skušal pobeg niti, pa so zaprli.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN P08TAL MONET ORDER, ako je vam le priročno
CIGANKA
Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli proiluti. pa je polM-fniila.
cena 75c
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUM AS
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva »»tier, kjer se Ik» igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se re« igra velik kos lo zanimivega življenja.
ROKOVNJAČI IZPOD i TRATE
Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva povest o divjem loveu Groultovskem.
cena 75c IROŠLIN in VERJANKO
Spisa! JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je |K>leg Josipa Jurf-U'a na5 najtioljši prlpo-vedalni pisatelj, v tem romanu |»opisuje življenje in do-godke na gradu Itvor v dolini Krke na iHrienjskem. R«»-man je zelo zanimiv od začetka do konea.
cena $ 1.—
cena
$1.75
GROFOV JAGER
Spisal Albin liro vat in.
Povest iz domačih liriln»v. ali |»ove»t o grofovem ja*
gru Janezu K resni ku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Jtoman iz lovskega življenja.
cena $ I.—
JARI JUNAKI
Spisal RADO .ML'RNIK
Knjiga vselnije kratkih, smešiih povest i in Ini vsakemu v veliko razvedrilo ln zabavo.
cena $1.—
JERNAČ ZMAGGVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi ujejrovl romani, je tudi ta zelo zanimiv.
SAMOSTANSKI I LOVEC
Spisal L. Cianghofer.
<ianghoferja prištevajo me«l najboljše »nlobne pl-wttelje. —
Samostanski lovee Je naj-lM»Ij mojster>ko tijefovo delo.
cena $1.50
I SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta našiti pisateljev lo pravzaprav oče pra\ilne slo-TfiiVioe v t"in svojm romanu živo iti /jiiiiiuivu |H>pi-uje življeuje ua deželi.
cena $1.75
I SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAYORMK
isto, kot je z lj'l-
Pisatelj v knjigi ]M>ve j«»ve naslov: srečal se dtJii. iihiI katerimi so nekateri ž»- hi rt vi, drugi s*- živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragiena. Pred vsem pa popisuje resuičoo življenje posameznih.
cena $1.—
T ZARJE VIDOVE
Spisal OTON Zl PANČlC
Najboljši iu še živeei slovenski iN-snik |HHlaja s to zliirko zofiet nekaj umotvorov. Pesmi so potnrečene njegovi ženi Ani.
cena
$1.—
cena
$1.
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ
Roman se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni na<l velikimi ovirami in nevarnostmi.
cena
SI-
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JI'KAČ
Mladi koroški Slovene«.' zelo Jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov i L. rudarjev.
cena

KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarhwitz.
Zelo zanimiva |>ovest Iz do-mučega življenja.
cena 75c MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cankar, ki tej knjigi prliioveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Ilotinu ln s tem o8vobojeuje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.— OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega sol n ca ln senco hladne severne noči.
cena $ 1.—
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. C'onan Doyle.
Zelo zanimiv rouian. čegar dejanje se dogaja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila.
cena
50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO SORLI
Poznani slovenski pisatelj naiu v tej knjigi jmdaja zelo zanimive [Nidalke o svojih doživljajih v Kogafikl Slatini.
cena $ 1
ZNANCI
Spisal RADO ML'RNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam oznac-uje kot "Poveati Iu orisi."
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Razin.
Franeo'&i roman zelo naju* te vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
iH'janje se vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kralje-vali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont.
cena $ 1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že tedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek.