Leto Vi., štev. 206
Ljubljana, sobota 5. septembra 1926	poštnina pavianrana. Cena 2 Din
_ _ _ i -
ca Ithaja ob 4. zjutraj, ga
Stane mesečno Din »S —; « Ino-»emstvo Dtn 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifu. (JreeSnišivo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cest*
štev. 16/I. — Telelon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure n iorej v Knaflovi ul. št. s/L — Telefon št. $4.
LjubPana, 4. septembra.
Vlada RR je prišla v prijetnem trenotku na krmilo. Poprej so se drrgi mučili. ona pa ie počela s počitnicami. Vlada torej pravzaprav ni prišla v 00-ložai. da načne sporna vprašanja. In vendar so težkoče novega režima že v medenih tednih prav izdatne.
Idejnega sporazuma ni bilo, tudi na sporazuma o načinu, kako se bo vodi'a uprava. Razdelili so si resore in sedai prihaiajo ob vsakem, tudi na videz neznatnem vprašanju raznoke na dan. Radikali so si v naprej, to ie treba prizna ti. Izgovorili mnego. Dogovorili so se da se meriaio osebe, da pa se ne spremen; politika in da ostane stari sistem. Rad čevci ne moreio taiiti. da sc na to pristali in da niso zahtevali nič več nego glavo gosp. Pribičeviča.
Stvar oa iim postaja mučna, ker ima-to veliko kompetentov za uradnika mesta, kier sede večinoma še preišnii uradniki So to tudi na Hrvatskem, zlasti Pa seveda v Bosni in Dalmaciji večinoma radikali. Ko se ie začela na Hrvatskem gonia zo^er politične urad like nreišniega režima, se ie izkazalo, da ie nreko 90 odstotkov teh gosnodov. katerih glave so radičevci zahtevali. b:!o ne članov SDS. ampak — radikalov Kljub temu je sporazumaški časc-n!sni koncem še nanrei pisal o «batinašihi> ki iih ie treba iztrebiti. Tragična, a obenem humoristična ie epizoda, da so ti trnsondie. ko so zabliskali no?i nad no-litičnim uradništvom ia Hrvatskem, pokazali izkaznice NRS iz I. 1922. s podobo gosp. Nikole Paš;ča . . .
Ako zahtevajo rad'čevci preganianjc uradnikov. ki so vršili ukaze notranie-ga ministra, morajo nriznati, da je to pravzanrav proti pogodbi, ki 1» znano pod imenom »sporazum*. Ni sicer ob-lavliena mena vsebina, to pa se vendor vč. da radičevci poprej te zahteve niso stavili.
To pa dokazuje, da radičevci svojim zaveznikom ne zaupaio. Ako mora že biti uradnik pristaš vlade, zakaj ni do-voii da ie radikal in mora biti rad^če-vec? Jasno je. da radičevci zasledujem cilie. ki računaio s skora!šnio premem-bo polr>ža'a. Kontrola ifm ni no volji: oni hočejo biti sami med seboi. Znkai. to ie iasno vsakomur, ki le le nevai ur bil v radičevskih okoliš:h. Vsakomur se šerieče in tudi drzno <rlasno trdi. da ie vsa nova politika samo taktična poteza. da se r>obije «batinaše» in utrd; omaia^o sta':šče. v srcu pa so ostali vsi isti in cilii so isti.
Konflikt ki ie nastal v vladi RR. se hn nafbrž noravnal. ker bodo rad'devci morali odnehati in se zadovoljiti z dmb-flnami A te drobt'"e br\do toliko večie. čim vfčii ie nrenad med strankami bivšega Narodnega bloka Rad'čevci na se bodo morali nod pritiskom svojih mas in za-ednirarske npo-z'ciie vračati z vedno vernmi zahtevami. S nar občinskim potmi in odpustom peščice demokratskih uradnikov s-* hrvatski vopl^c ne bo dal d"'go slepiti. Treba bo pokazal Vaj več.
Zato so r>o par tednih vlade RP že ^InK-vVrisežni r <">*•">konflikti nadvse m se bodo nonavliali do tre-notVa. t-o bo »7	raz"'dno dn
se >e Srieonn Radič res zadovoljil s skodelico leče.
F\ t	•	« *
wCi'uGaj'&iš in iii3s.'i»w3ni
Beograd. 4. septembra, r. V političnih krocrih se mnogo govori o nameravanih novih razpredelitvsh strank, kf se Imajo Izvršiti v jesenskem zasedsniu Narodne skupščine, ln sicer v večlem ohseeu. tako da b' nekatere stranke popolnoma IzoremeniV svojo ob'iVo. Zlasti mnogo se govori o fn-zMt Davidovičeve stranke z musl'm?tisko stranko in je v tem porledu značilno, da je muslimanski poslanec Rali:č poročni Pavj-dov^pvetm klubu o razpoloženju, kl vlada v k'rbti IMO Po tem poročilu je 1MO pripravljen? opustiti svoje versko stališče, ker so odoadli vsi razlogi ki so doslej ohsto-lali za to stališče Istotako smatra .IMO, da ne obstoja več potreba, da bi sc zavzemala t? hegovske posesti v Rosni, ker ie agrarna reforma to vprašanje definitivno redila. P^eg tera se naglaša, da smntrajo bosen-ski muslimani z oz:rom na sedanje poetične razmere za potrebno čim ožje sodelovanje z davidovičevei ln da so odnošaji med obema strankama ostali popolnoma prijateljski in prisrčni, tako da ne obstojalo nobene zapreke za zbližaoje. Ali se bo to	man;fest;ralo z direktno fuzijo
ali v krVi drugi obliki, ]e odvisno od raz-vnja političnih razmer.
ct-or rrdi novih dvodin?rščkov
Zagreb, 4. septembra, n. Danes so prišli v n-n-net prvi kovani novci po 2 dinarja. Porv.Idne je denar clrkuliral že po vsem mestu. Ljfdie v Zacrebu zamrri«jo, da je napis, na niih samo v ciriMef. Shižheno tol« m*čer'e pravi. da je en drl novcev tiskan v cirilici, drugi pa v latinici Javnost misli, da v UHniei kovanih novcev sploh ni. Na« športniki radičevske politike seveda to stvar zopet izkoriščajo.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprsvniilvo: Ljub)j?.oa, Prešernova ur"ea št. 54. — Telelon it. 36.
loseratni oddelekt LJubljana, Preier-nova uhca it. 4. — Telefon it. 491
Podru2nid: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
gačun pri pettnem tct(. iratilii: Ljubljana št. 11.84» - Praha fcslo 78.180. Wien,Hr. »05.241.
Spor za hrvatsko uradništvo
Radikali z notranjim ministrom na čeiu se še vedno upirajo ra-dičevskim partizanskim zahtevam. — Snovanje novega opozicijskega bloka brez klerikalcev.
Beograd, 4. septembra, r. Današnia »Politika* objavlja verzijo, da je možno približanje Hrvatskih zajedničarjev k Davidovičevi stranki in Jugoslovenski muslimanski organizaciji ter da s tem ni izključena možnost, da se na čvrsteiši bazi osnuie nov opozicijski blok. ki bi ga tvorile navedene tri skupine. Možnost je tem verjetnejša, ker ie Hrvatska zaiednica reducirala vse plemenske in separatistične točkp svojega programa in je obdržala samo princip revizije ustave. Vsekakor se odnošaji med temi strankami razvijajo vrlo čudno, ali ie značilno, da Irio^kalcev nihče ne iem!:e v nikako kombinacijo glede na to. ker so radikali svoičas odbili njihov predlog o ožjem sodelovaniu.
Odnošaii med vladnima strankama so precej napeti, ker radikali nočeio upoštevati radičevskih zahtev c'ede razpolagama z uradništvom na Hrvatskem, v kar imaio posebna navodila od e. Pašiča. Predsednik radikalskega kluba Ljuba Živkovič .ie konferiral z več uglednimi radikalmmi politiki in nato iziavil Vašemu dopisniku, da se gospod Pašič v desetih dneh vrne v Beograd. Verjetno je. kakor navaja "Samoupra-
va*. da dospe 14. t. m. Še vedno zatrjujejo radičevci. da se Stjepan Radič iz Ženeve poda v Evians le Bains. da se končno vendar sestane s Pašičem.
Cao^rad, 4. septembra, r. V sporu glede razporedbe uradnikov na Hrvatskem in v Slavoniji je osobito notranii minister Maksimovič pokazal izredno čvrsto odpornost proti radičevcem. On potuje v pondeljek v Zacreb. da se na licu mesta osvedoči. v koliko so upravičene zahteve in notrebe radičevcev.
Da nodpre radičevske zahteve glede uradništva. se v Beogradu nabada tudi g. poslanec !"an Puceli. ki oa doslej ni uspel v svoiih pajnerah.
Zagreb, 4. septembra, r. S povratkom zastopnika min. predsednika Marka Oiuričiča ter notraniega ministra Bože Miksimoviča v Beograd je postalo vprašanie uradniških premeščeni v Hrvatski in S'aveniii zopet aktualna Danes se je radi te zadeve vršilo posvetovanje notromera ministra z d'. Mačkom. Posvetovama se bodo nadalie- ah v Zasrebu. kamor rrisie minister Maksimovič v torek. Radičevci zatriuieio. da bo to vprašanje vsekakor rešeno do konca prihodnjega tedna.
Radikali pripravljajo nove volitve?
Upajo da dobijo volilno vlado sami in si eribo^e absolrtno večino mandatov. — PosvetovaHe radičevskih ministrov.
Beograd. 4. septembra, p. Vaš dopisnik je imel nocoj priliko razgovariati se z uglednim članom radikalne stranke, od katerega je dobil informacije, da so odnošaji med obema vladnima strankama v zadnjem času res napeti ter da delajo na to. da se dobi kakršenkoli izhod iz te situacije. Vodstvo radikalne stranke se v zadniem času bavi z mislijo skorajšnjih volitev. Volitve nnj bi se vršile že v doglednem času. ker si radikali nadeiaio. da bodo pri novih volitvah pridobili še več mandatov. Tudi radičevci ba'e pristajajo na to misel, predvsem Stienan Radič in ostali člani vodstva, ki sedai nimaio poslanskih mandatov, a jih mislijo pri volitvah zopet pridob'ti. obenem pa izriniti disiden-te in 7a;edničarie. Značilno ie 7a zvezo med RR. da radikali trdiio. da bodo storili vse. kar ie mogoče, da dobijo volilni mandat sami brez radičevcev.
Beograd. 4. septembra, p. Tudi danes
ni bilo nobenih večjih političnih dogodkov. Zvečer je bila pod predsedstvom ministra Oiuričiča kratka se'a radikalnih ministrov, na kateri so razpravljali o politični situaciji ter so se dotaknili tudi vprašanja razmeščanja uradništva na Hrvatskem. V glavnem je bila seja posvečena prizadevanju naše države za zbnlišanie jadranskih pristanišč, da bi bila sposobna tudi za spreiem t»rek-ocennskib parnikov. V tem smislu so že prej bili odobreni večji krediti, poleg terra na se odobri za izgraditev pristanišča v Oru-žu kredit 7 milijonov dinarjev. 7a pristanišče v Ulčimu !.100 000 in nri Sv. Martinu 400 000 dinariev. Sklenjeno je tudi. da se vrši jutri nle-narra se;a ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o vseh važnih vprašaniih. ki so v zadmem času vsled odsotnosti ministrov zastala.
Rekordni promet na zagrebški borzi
Veliko povpraševanje r»o fufb cleviz-h. — Nssspele italijanske in avstrfjske splatke T~ot? dinarju.
Zagreb. 4. septembra, d Na današnjem borznem sestanku ie bilo zelo nemirno razpoloženje. Sprixo močnega oovnraševanja so se tečaji vseh deviz pričeli dvigati .tako da je morala Narodna banka naston:ti z izdatmm' intervencijskimi prodaiami. ki so v glavnem nokrile oovnraševanje in preprečile večji skok deviz. Celokupni devizni promet je zaradi tega doserel rekordno vsoto nad 20 mi'iionov D;n.
Devizno tržišče v Zagrebu ie že nekaj dni čvrstejše. dasi je bil dinar v Curihu ncspremepjen do danes, ko je nekoliko oslabel. Čeprav pa jc Imel dinar v Curihu nespremenjen tečaj, je vendar bil mednarodno slab. ker je namreč Ctirih sam oslabel na mednarodnem tržišču. Zato nekateri borzni krogi zatrjujejo, da je kriva poras'u
deviz nespret-ia intervencijska politika Narodne banke, ki ie smatrala za stsb;lnost dinaria obdržanje niegovega tečaja na curiški borzi ne glede na to. ali švicarski frank sam na svetovnem tržišču pada ali raste.
Zatrjuje se, da se je s strani Italije in Avstrije ta ugodna orilika izrabil-za napad na dinar, da bi tako italijanski in avstrijski uvozniki prišli do cenejših iugoslovenskih plačilnih sredstev. Pri tem da jih ie podpirala tudi okolnost močnega kritvenega nakupovanja deviz s strani naših uvoznikov, ki so zaradi ugodrejših prejšnjih carinskih postavk pred uve'javljenjem nove carinske tarife uvozili velike kol!či-ne blaga, kar se občuti tudi v naši trgovinski hilanci za prvo polovico t. 1., ki ie pasivna.
-•S2-
Iz Italije
Rim. 4. septembra. 1. Ministrski predsed« nik Mnssolini je imel dolg? razgovore z načelnikom generalne«* štiha generalom Badoglio in admiralom Siriannijem.
Kakor poroča «lmperni>, ho imenovin zn vrhovnega poveljnika milice general Luigi Gonziga.
Notranji minister Je izročil predsedstvu vlade seznam vsrh r»7p':sčcnih pokrajinskih In nhč:nskih zastopov Število razp>išfrn:h občinskih svetov v Unskem letu znaša 27S. število pokrajinskih zastomiv pa v istem času 10 in sicer Brescia. Taranto. Trapani. Spezia. Vicenza, Padova. Bari, Z«d?r in Benetke.
Porotno sodišče v Bari jo oprostilo rr>o« rilca Cbalda Srsmolo. ki je umoril alhan« skega ministra Gurakukija.
Zdravniški kongres v Dubrovniku
Bengrad, 4. septembra, p. Prometno ml« nistrstvo je odobrilo polovično vožnjo za vse udeležence zdravniškega kongresa, ki bo od 8. do 12. septembra v Dubrovniku.
Milenijska oroslava v Sarajevu
Beograd, 4. sepemhra. p. Dne 6., 7. in 8 septembra ho v Sarajevu slovesna pmsUva tisočletnice hrvatskega kraljestva. Kot za. stopnika vlade se je udeležita ministra Pav. le Radič in dr. Sr&irič.
Italijanski crestolonasledaik na Reki
R?ka, 4 septembra n V četrtek 10. t. m pride na Reko ita!:'ans'ri prestolonaslednik Italijanske oblasti dala*© na vse načine, d« hi mesto pokazali čimbolj v italijanski luči. Pripravlja se prihod ''alijanskega prebival« stva iz vseh obmejnih krajev.
Nadaljevanje stavbe bančnih uradnikov v Parizu
Par/?. 4 septembra k. Delovni minister je Imel dan»a dopo'dne konferenco s stav. kovnim komitejem hančnih uradnikov. Stav kujoči so na dvah zborovanjih sprejeli dnovni red. v katerem zahtevajo nadaljevanje stavke V prvih popoldanskih urah je približno 1500 stavkujočih demonstriralo pred hanko Credit l.vonaise. Vendar pa nI« so preprečili uradnikom, ki so ž« nastopili službo, vhoda v hanko. Policija, kl Je na« stopila v zelo velikem itevihi, j« razpršila stavkujoče. Pri tem |e prišlo do manjših spopadov. Nekaj oseb je bilo aretiranih.
Komunistična centrala v RijJi
4. septtmhra. f. Policija Je odkrila tajno koirvnistično centralo. Id je delovala po navodilih Iz Moskve Pri hišnih prelaka. vah so na*li številno korespondenoo. mani« feste. propagandne hrošure in akcijski načrt za bližnje volitve. V zvezi s tem odkritjem je policija aretirala 78 komunistov.
Podaljšanje finančne kontrole nad Avstrijo
Avstrijska komisija je v načelu za odpravo finančne kontrole, meni pa, da sedaj čas za to še m ugoden. — Razprava se še nadaljnje.
Ženeva, 4. septembra, s. Avstrijski komite Sveta Zveze narodov je danes popoldne pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Chamberlaina in v navzočnosti vseh svojih članov, n?.tr.reč Painlevijs, Scialoie in dr. Be-neša imel sejo. na kateri so prisostvovali iuii avstrijjk; zunami minister dr. Mataia. generalni komisar Zinrmer-mann. predsednik finančnega komiteja Dubois in oba gospodarska strokovnjaka Lavton in Rist. Seja je trajala sko-rai noldrugo uro.
Čtani komiteja so se po poročilu dr. Zimmermanna in obrh strokovnjakov ter avstrijskega zunanjega ministra, načeloma izrekli za čim prejšnjo odpravo kontrole.
Chanrberlarn je poudarjal, da je odprava finančne kontrole predvidena že v ženevskem protokolu, da pa ima on pomis'eke proti temu, ker bi v sedanjem trenutku tskojšnja odprava kontrole zelo slabo vplivala na podpisovanje avstrijskega posojila.
Dr. Beneš je poudarjal, da je jasno, da ne gre tukaj le za gospodarske aH finaičnc, temveč tudi za politične probleme.
Dosedaj še ni bil storjen noben sklep ter re je zadeva glede odprave kontrole izročila finančnemu in gospodarskemu komiteju. Zdi sc. da bodo posvetovanja gospodarskega in finančnega komiteja trajala še približno en teden.
Abd el Krim se hoče boriti do zadniega moža
Marš-sl Petaia vrhovni poveljnik maroških čet.
Fariz, 4. septembra, s. Ministrski svet ie potrdil skieo ministrskega predsednika in vojnega ministra, da se ztdmi vodstvo vcralklk operacij v Maroku nod vrhovnim poveljstvom maršala Petaina. MarSal Lyaut«v b» dne 12. t. m. zopet odpotoval v Maroko in se bo baje meseca oktobra zopet vrnil v Pariz, da poroča vladi o napredovanju »operacij.
Poročevalcu »Matlna* se .ie posrečilo priti v taborišče Abd el Krima, kier 'e imel razgovor z bratom in s prvim tajnikom Abd el Krima.
Prvi tajnik Abd el Krima je iziavil. da Rlfovci niso hoteli vojne s Prancilo. Leta 1923. sta on in sultanov brat prišla v Pariz, da bi se pogajala s francosko vlado glede bodoče neodvisnosti Rifovcev. V Parizu iih sploh niso sprejeli. dočim jim je njihova vlada sporo-
čila. da so francoske čete prekoračile Uergho. S francoske strani se je na neko vprašanje sporočilo, da je za te ukrepe odgovoren maršal Lyautey. Nat« sta se oba odposlanca vrnila v A4'»roko. Glede nekih mirovnih predlogo s Spanrke strani ie izdavil prvi tajnik, da na to vprašanje Abd el Krim sploh ni odgovoril in da tudi ne bo, dokler bn Spanji* stavila teritorijalne zahteve. Dokler Španija in Francija ne priznata neodvisnosti rifovskega ozemlja, ne more biti govora o mirovnih pogajanjih. Za neodvisnost tega ozemlja se bodo Rifovcj borili do zadnjega moža.
Sultanov brat je v razgovoru katego-rlčm odklonfl. da bi Rifovee podpirala kaka tuja silo. Izjavi! je tudi, da niso v nobenih odnešajih z azijskimi Turki in da Jih nobena politična stranka ne podpira.
Mosulsko vprašanje pred Zvezo narodov
Turški protest proti obmeinim incidentom. — Angleški ministet primerja vzhodno italijansko mejo z mosulsko. — Energična
angleška obramba.
Ženeva, 4. septembra, d. Svet Zveze narodov je včeraj ves dan razpravljal o mo-st,lskem vprašanju. Angli o je zastopal kolonialni minister Amery Se^i je predsedoval francoski zunanji mbister Briand.
Turški delegat Ruchdy bej je še pred dnevnim redom protestira! v imenu Turčije prott incidentom na začasni meji Iraka s strani argloikHi letalcev in prostovoljcev. Zahteval je, da se mora vprašanje rešiti hrez vsakega paHtiisega vpliva.
Angleški delegat Amery je svsCane (zte-vil, da je angleška vlada pripravljena rešiti zadev* v prijateljskem duha. Ker se je turški delegat dclotna uz.idevol il s to izjavo. Je Izjavi", Briand, da vidi na obeh straneh dobro voljo fn da snatra zadevr za sedaj rešeno.
V	imenn mosulske komisije ie podal poročevalec Unden (Švedska) svoie poročflo. nakar je mbister Am«ry v dolgem govora zavračal dokazovan« komisije. Na koncu svojega govora te v— lal italijanskega delegata, ali m sedanj »Itjsnska meja proti Avstriji v <trategične*i ezlrn zanesljivejša od stare ter 'e pripomnil, da je z vprašanjem ro»uWce meje pta stvar.
V	p<*po!dsnskf seH je turški delegat predvsem ugotovil, da pripada sporno ozemlje jsridlčno še vedno Tnrčfji, kar ogotavija tudi mosulsVa komlsf;a. TnrčMs se ne boji v nohtnem nluiajn plebiscita, kl bo gotovo Izpadel v korist Turčff«. Povdarjal Je. da Svet Zveze narodov nfma pravice odločevati o ozerrriju. ki je Jnridlčcio pod turško suvere-nltero Na Rr!a«dov predlog se je razprava pr®!nž<!a sa danes.
Na danaJn I seli se je predsedstvom Irancoskega zunanjtga mJnlstra Brianda na-dallsvala razprava o mosolsken vprašanju.
Tnrlkl dslegat Rncbdi hej je povdarial. da ne more dopustiti, da hi se podrobne rarpTSvlJalo o problemu ir.«nSiii v Tur£H. To vprašanje se je le arecRls v laussseskf miroval prgodbi. Rilo bf zelo nevarno, ako bi »e Svet Zveze narodov ipuičal v zadeve, kl niso rs dnevnem redn.
Amerr Je IzjavB, d? je Iz poročila komisij« Zvez« sa rodov razvidno, da Je Iz z«m-IjetHsnBi In gospodarskih razlogov potrebno. da se Mosul prideli Irakn. Mosulsko krifliM pa je že stoleta vladal in upravljal Bagdad. Ktrrdl. kl tvorijo večine prebivalstva, n!*s Turki, temveč posebna rasa Tudi trgovinski o^notaj; med Mssulom in Tur-Mio so sedai le malenkostni. StrategHkl rask>* »ovsrljo za angleške stališče. Irak '<t pod anglrfVo npravo zelo napredoval. V Interen vzrnasti fn mfru naj Svet Zveze narodov odloči v s.nlslu želj prebivalstva Iraka.
MANIFESTACIJE BERLINSKIH TURKOV
Berlin, 4. sep^mbr«. k. Tirrlka kolnnfja v Berllns j« da"«s popoldne priredila na vrtn turlkega poslanika manifestacijo, katere se
je udeležilo približno 200 oseb. Opazili so se naf Mosul pripada Turkom. Govornik
ki Je nastopi je izrazfl upanje, da se bo tur-
ški delegaciji v Zeaevi posrečilo izvo'evati starim pravicam Turčije do mosulskega ozemlja do zmage.
ANOLEŠKA POMORSKA DEMONSTRACIJA PROTI TURČIJI.
Carigrad, 4. septembra, s. V političnih krogih menijo, da značljo manevri angleškega brodovja v turškem vodovju demonstracijo proti TutčH. ker noče popustiti v mo sirlskeoi vpnšanju. Angleško brodovje je namreč v bližin! Anatome pričelo z manevri Zlasti pred Srnfrno sta dve križarki s strelskimi vajami povzročili veliko razburjenje. Patrtrljske 'sdje ustavl ajo trgovinsVe 'ad<e ter zahtevajo, da se jim izkažejo z dokumenti.
Olajšanje denarnega prometa z inozemstvom
Beogrsd. 4 septembra, p. Oeneralnl Inšpektorat finančnega ministrstva je objavil nocoj sledečo: Finančni minister Je odredil v svrbo ureditve prometa z devizami in valutami Is olajšanla denarnega prometa ■ inozemstvom: 1.) da sme vsak lastnik čekovnega računa pri poštni hranilnici in če-kevalh uradih pomm teh odrejati izplačila v fno*c~!stvo v protivrednosti do najvišjega znesks 1000 Din rretefno za svoje osebne potrebe brez pesebnegn dovoljenja generalnega inšpektorat«: 2.) da smejo Ino-zemci pe svrjih računih pri poštni hranilnici ln čekovnem uradu brez posebnega do-veljenla Eseeralnega inšpektorata prosto razpolagati 15 dnevno z zneskom 5000 Dia, ako leži »a zne«ek najmanj dva meseca na čekovnem računu: 3.1 da smeje Inozemd P« rvojih računih pri poštni hranilnici In uradih brez posebnega dovoljenja gefirrrlnega tn»pek»orata razpolagati v naši državi, ako opravljajo Izplačila ali polagalo denar pri pooblaščenih bankah, z onimi zneski, ki leže najmanj mcsec dni na iekovnem računu.
Največja vojna ladja
London. 4. septembra, s. V ladjedelnici Trne «e je danes spustil« v morie vojna ladja »Kelson«, ki ima 35.000 ton. Po svoji Ugotovitvi ho ta ladja največja vojna ladja na »veti;. Pesscfk« be znašal« 1500 mož. Gradbeni stroški bodo znnšali 8 milijonov
funtov.
Ureditev evropskih vojnih dolgov
Wa*h/ngfnrt. 2. septembra, d. V vladnih krogih tipajo, da se ho v oeemdcevnUt po« gjjan iih dosegel sporazum med ?randjo in Zeditijenimi dr/avomi.
italijanska komisija za ureditev Halfjsn* skih vojnih dolgov dorpe semkaj 15. okto» hra. V približno istvn času dosoe tudi km munska komisija.
Veselje na Dunaju radi trgovinske pogodbe
časopisje smatra trgovinsko pogodbo kot dobro znamenje za bodoče uspehe 4vstr9e. — Naša delegacija brez potrebnega odpora.
Trgovinska pogodba z Avsitrijo je podpisana. Nam je prinesla le drobtinice, Avstriji pa ogromne dobičke. Avstrijsko časopisje se zato odkrito ra-duje nad to pogodbo. Imenuje jo »zmago razuma* in meni, da bodo «dobri posli za avstrijske trgovce in industrijalce ustvarili dobre prijatelje* in da bodo odnošaji med obema državama vedno bolj prijateljski. »Avstrija ie sreč na, da je prišel trenotek, ki so ga naši (t. j. avstrijski) industrijalci hi trgovci že dolgo časa tako željno pričakovali.* pravi včerajšnja »Neue Freie Presse* Takoj nato pa pokaže svoje konjsko kopito, ko pravi: »Ravno sedaj, ko se razpravlja v Ženevi o preferenčnem carinskem sistemu, je ta trgovinska po godba dobro znamenje.* Po mnenju tega lista — ki obenem zastopa mero-dajno javno mnenje v Avsrtriji — je torej ta trgovinska pogodba, ki pomeni za našo industrijo grozen udarec, le nekaka predigra za mnogo večje kon cesije. ki naj bi jih dala naša država Avstriji.
Veselje avstrijskih Industrijalcev in trgovcev nad ravnokar podpisano trgovinsko pogodbo je popolnoma upra vičeno. Ugotovili smo že včeraj, da je Avstrija popustila na carini samo 1 milijon 329.823 zla-tih kron, naša država pa nič manj kakor 7,452.551 zlatih dinarjev. Torej je naš nopust petkrat večji kakor avstrijski. Trgovinske pogodbe se navadno sklepajo tako. da je popust z ene strani vsaj približno ravnotežju s popustom od druge strani. Ako opazujemo dolgo vrsto carinskih postavk, ki smo jih znižali, se zdi, da smo se kratkomalo vdali avstrijskemu diktatu. Brez odpora, ki je potreben ka kor Pri vsakih, tudi pri trgovinskih po gaianjih. smo kar po vrsti popuščali.
Druga napaka, ki ni nič manj daleko sežna. kakor prva. je ta. da smo v mnogih slučajih znižali carino za predmete, ki so v gospodarskem življenju le maj hne važnosti, nismo na znižali carine za predmete, ki jih široki krogi nujno rabiio za svojo eksistenco. N. pr.: Popustili smo glede carine nn zavese iz čipk, carine na mreže za ribolov pa. ki so našim revnim ribičem ob vsej dalmatinski obali eksistenčni pogoj, nismo hoteli znižati. Popustili smo carino na izgotovljeno blago Iz železa, carine na surovo železo pa nismo znižali.
Da smo bili napram Avstrijcem brez potrebne odporne sile, nam priča carina na žvepleno kislino. Mi produciramo v Hrastniku in Celju velike množine žveplene kisline, ki jo moramo večinoma izvažati, ker je domači konzum malenkosten. Izvažamo io baš v Avstrijo. Interesirani krogi so na to pravočasno opozorili našo delegacijo. A naša dele-gaoija ni mogla izposlovati znižanja avstrijske carine na uvoz žveplene kisline. Mi pa smo popustili pri 300 industrijskih predmetih!
To so samo posamezni slučaji. Našteli bi iih lahko še celo vrsto. Velike po-gre-ške za naše gospodarstvo so se napravile Pri sklepanju te trgovinske pogodbe. Popolnoma napačno je bilo. da je naša delegacija imela proste roke ter da niso interesirani kron mogli uveljaviti svojih upravičenih zahtev. Pri avstrijski delegaciji je bilo drugače Ona je delala sporazumno z gospodarskimi krogi ter ie dosegla velike uspehe. Razumljivo je. da se veseli avstrii-ska iavnost teh uspehov ter da iih smatra kot dobro znamenie za bodoče načrte Avstrije. Ali se bomo tudi v bodoče vklonlll avstrijskemu diktatu?
Razburjenje v taboru SLS
Včerajšnji »Slovenec* ]e objavil kar dva članka, v katerih skuša zakriti dejstvo, da Je dr. Korošec odpotoval le zato v Evians les Bains, da bi prišel v Pašičevo bližino bi sondiral teren za zbližanje SLS z vladno večino. Veriamemo, da Je tozadevna ugotovitev klerikalni gospodi neprijetna v času, ko le iskala na drugi strani doma st'kov z drugimi opozicijonalniml strankami za slučaj neuspeha dr. Koroščeve akcije v francoskem letovišču. To )i ie tembolj neprijetno, ker ponovno odkriva, da dr. Ko-rošča in ostalega vodstva klerikalne stranke še niso izučili neuspehi dvolične politike, ki zbuja tudi sedaj med njihovimi zavezniki upravičene sumnje n*d njeno iskrenostjo. Ni čudno zato, ako hite zastopniki klerikalne stranke In njen tisk na vso moč iJemantlratl dr. Koroščevo približevanje Pašlčevi okolici. Stvar pač še nI popolnoma dozorela, pa nočejo porušiti vseh mostov, ki vodijo na levo.
Zelo dovtipno pa se ču)e, ko vprašuje »Slovenec*, kakšen smisel nR) bi imelo zbil žanie klerikalne stranke z vladno večino in čemu na) bi dr. Korošec storil to, kar Je storil St. Radič. Vprašuje tudi, ka| bi dosegla SLS, ako bi zavrgla svoj program, kapitulirala pred Pašlčem in stopila v vlado pod enakimi okolnostmi kot HSS? Na ta »Slovenčeva* vprašanja odgovarjamo z vprašanjem, kakšen smisel Ima pravzaprav v sedanjih razmerah avtonomlstični - federalistični program SLS, ko ]e doživel popoln poraz Istočasno z Radlčevo kapitulacijo m ko se sllčnlm separatističnim programom odrekajo tudi ostale stranke bivšega opozicijskega bloka. Na to vprašanje je sicer preeel točno že odgovoril dr. Korošec s svoiim potovanjem v Evians les Balns, pa lahko tudi še .Slovenec*, četudi se mora ravnati po starem geslu klerikalne doslednosti: »Doma avtooomistl, v Beogradu centralistll*
Kaj bi dosegla SLS, 8e bi kapitulirala
pred Pašlčem, bi ravno tako lahko odgovoril tudi dr. Korošec kot vodja klerikalne gospodarske organizacije, ki Je že pod Da-vldovičevo vlado nujno potrebovala državne podpore, kar so dokazali Sušnlkovl tovorni listi. Tudi St. Radiča so tiščale ln še ttšče gospodarske skrbi, predvsem milijonski dolgovi na PrpičevI palači. Ne samo zapor, tudi to je vplivalo na njegovo kapltu lacijo. Ce pa trdi »Slovenec*, da ima Ra-dlčeva kapitulacija v toliko smisel, ker se je z njo rešil zapora, medtem ko bi za dr. Korošca kapitulacija tega smisla v danem položaju ne Imela, potem priznava, da bi se dr. Korošec kljub vsej »načelnosti* in .programatičnostU klerikalne stranke prav nič ne obotavljal storiti isto, kar )e storil St. Radič v svojem položaju. S tem pa le .Slovenec* ovrgel tudi že sam vse svoje trditve o neomajnosti avtonomističnega programa klerikalne stranke, kakor Jih Je ovrgel že sam dr. Korošec s svojim potovanjem v Evians les Balns.
Mogoče je, da imajo »SlovenčevI* de-mantlji dr. Koroščeve misije v francoskem kopališču namen utajiti njen neuspeh in ohraniti baš zaradi tega neuspeha dosedanje slabe stike med klerikalno stranko in skupinami bivšega opozicijskega bloka, kljub temu pa ne bodo Izbrisali njenega vtisa, da je dr. Korošec pripravljen sklepati politične kupčije, ako bi kdo morebiti potreboval njegovo pomoč.
Na francoskem jugu
Maroška vojna. — Socijallstičnl tn komunistični kongres.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Marsellle. koncem avgusta.
V Marseille-u se prav dobno pozna, da vodi Francija vojno v Maroku in da to ni nikaka navadna kolonilalna zadeva. temveč krvavo resna stvar, ki zahteva od francoske republike veliko napora in težkih žrtev. Iz Marseillea odhajalo že več kot dva meseca vsak dan vojaki in voini materUal v Casablanko. Ulice so polne poslavliajočega se vojaštva. Ladi? družbe Paquet in drugih velikih pomorskih firm neprenehoma zapuščajo Marsellle. natovoriene s topovi. tanki, aeronlani, strojnimi puškami in drugimi ubiialnimi sredstvi.
Ravno danes zvečer odhala v Maroko 14. polk alpskih lovcev (chasseurs alpins). Dohiteli smo jih že blizu Toulo-na. ko so se v posebnem vlaku, sestavljenem iz živinskih vagonov, vozili proti veliki južno-francoski luki To so brhki fantje, za naše pojme večinoma sred-nie ali celo maibne rasti, vendar so videti krepki in žilavi, dobri volaki. Abd el Krima se ne boje. Na njihovih obrazih ni videti prav nobene pobitosti. So pač pravi Francozi, ki nočejo biti v posmeh boievnikom iz svetovne vojne. Na marseilleskih ulicah je danes mnogo teh alpincev. Nekatere spremljalo za slovo mamice in očetje, drugi na se še enkrat razveseljujejo pred odhodom na bojišče.
Ce izvzamemo sociialiste in komuniste. ki .tvorijo poglavie zase, odobrava celokupno francosko iavno mnenje ener gijo, s katero hoče Zalnlevčieva vlada zmagovito dokončati maroško vofrio Mnogo kritike na ie čuti ne - le v časopisju. ampak tudi na ulici, v vlakih in lavnih prostorih proti Herriotu. ki je nrikriva! ljudstvu maroško nevarnost in le šele na dan svoiega odstona pod-nisa! dekret, da se začne odpoš;"ati potrebna pomo^ v Maroko. Te nošHiatve so se izoočetka vršile v prav neznatni meri. Večinoma so odhajale na boi"šče le črne in temnopoltne čete. Pravih Francozov ie b;1o le malo vmes. Sal še danes vidim v Marseilleu polpg omenjenega 14. alnskega polka največ črn'h voiakov nairazličneišlh plemen, ki gredo umirat v Maroko na ukaz in v služ-
bi franencke r>'
''ke Ali gredo radi
ali ne. ne vem. Francoski časopisi seveda zatriuieio prvo. Kot primer nava-iaio neko mafpr iz n'emenlte maroškp rodbine, ki ii le en sin že nadel v boiu proti Abd el Krimu in ki je soma privedla še svoja dva ostala sinov?, k polkovniku: »S® ta dva imam. Tudi ona sta last Francije.»
Zunanje Ure Mnrs^illea kaže. do je Francija navzlic težavam v Siriji in Maroku vendar za Veliko Britanijo nrva kolonijalna sila sveta Tu se steka čudovita mešanica vseh ras in vseh Jezikov sveta. Prevlnduie Da Orite*,t Posebnost. ki in fe dn' doživel Ma<-s,?il-le. je bil kongres socialistične druge nternaciionale in velf-e rab"ke ob priliki komunis^čnpga »delavsko - kmeč-ketra kongresa*.
SociialistiČni kongres se ie vršil z velikim pompom. Mesto je šlo zboroval-eem v vsakem oziru na roko. sai ie to drugo naivečje mesto Francije (701) tisoč prebivalcev) za Lvonom naipo-membneiša trdnlava levičarskega kartela naioristneiš^ga Herriotovega kova.
Drugače so postopale oblasti s komunisti. Niihov kongres so policaji kratkomalo razgnnli. Pri tem ie bilo cela vrsta komunistov ramenih, bunke pa le odneslo tudi 30 redarjev. Javnost se prav nič ne zgraža nad neljubeznivim sprejemom komunistov, pač pa se čudi. da se je vlada šele sedaj zgnnila. Francoski komunisti niso namreč nič kaj pohlevni ljudje, saj v besedah so veliki junaki.
Marseilleske ulice so n. pr. preleplie-ne s krvavordečimi lepaki »akcijskega komiteta proti maroški vorni*. ki pozi-vaio voiake na unor in končujeio z geslom: Živela svetovna revolucija! Drugi. tudi rdeč plakat komunistične stranke. žigosa nasil;e pollci'p. V) ie razgnnla kongres zastopnikov 500 000 (!) delavcev in kmetov, zahteva odpoklic za iz-• grede odgovornih policijskih šefov in
nato Izpoveduje tri komunistične parole:
Boj proti vojni v Maroku!
Boj proti draginji!
Boj pnoti Caillauxovim davkom!*
Kakšen je bil kongres, ki ga je navsezadnje razgnala policija, nam najlepše pove samo komunistično glasilo «Humanit6»:
»Bili so to delavci,- delavke, državni mornarji, uradniki, poljedelci, zamorci. Alžird. kolonijalci . .. Prvič je govorilo močno zastopstvo mornarjev v imenu bratov iz vojne mornarice na kongresu francoskih delavcev. V današnjem trenutku je to simbol prvovrstne važnosti.*
Kot vidimo, ima Franciia poleg rif-skih Berberov. Druzov. finančnih skrbi še prav zagrizenega notranjega sov«—*-nika. ki francoskim vo'aVom Dri odhodu v Maroko priooroča izdaio in pobrati-mijo s sovražnikom ki huiska v vomi mornarici in pripravlja ln podnihirtp vstalo Proti Franciji med zamorci m drugimi kolonialnimi narodi.
In marseilleški komunisti se čudijo, da iih ic poficHa ra^Vn^piJn!
Politične beležke
+ Hoda zamera. Glasilo SLS divja nad »Jutrom*. To pa zato. ker smo prvi poročali, da se je g. Korošec peljal v Evians les Bains. V zvezi s tem smo povedali, kar danes govore pristaši SLS povsod, da bi namreč SLS rada stopila v vlado prav'tako kakor je to storil g. Radič. »Slovenec* se dela naivnega. češ. «da je čisto neverjetno da bi bil dr. Korošec tako ponudbo sta vil*, ker bo vlada RR itak v kratkem padla. Morda ie bila ponudba SLS za oba slučaja: z Radičem ali brez niega. Za enkrat svetujemo »Slovencu*, ki je tako neveren Tomaž, nai se le informira pri svoiih pristaših, zakaj se strinjajo s ponudbo g. Korošca.
+ Republikanska agitacija med šolsko mladino. Zagrebška »Riječ* beleži: »V Jurišičevi ulici, kier se nahaja Ra-dičeva Slavenska kniižara, lahko v izložbenem oknu čitaš nastopni oglas: »Kdor kupi šolske kniige in ostale šolske potrebščine v Padičevi Slavenskl kniižari. dobi za darilo kniižnlco o Ma tiii Gubcu. žepni notes in koledar Bo-?'čnlco». Sličen oglas se nahaia tudi v Radičevem »Domu*. Stiepan Radič torej navzlic temu. da je steber kraliev-ske vlade, še vedno provala renubli-kansko propagando s svojo -Božičnl-co», ki je natrpano polna republikanskih in antidinastičnih Iznadov. radi katerih je bila konfiscirana. pa kakor se vidi. ne v celotnem obsegu naklade irelevantno je. kako bodo Radičevi vladni zavezniki zadovolini s takšno igro kniižaria Stiepana Radiča. toda le vsekakor treba naistrožle obsojati, da se republikanska »Bo7'čnica» vsiljuie ravno šolski mladini To je pravcati škandal in se mora v obrambo državnih interesov najodločneie zahtevati, da vendar enkrat prestane takšna sramotna igra laganla in opasno poigravanje z najbitneišimi interesi naše domovine!*
+ »Javni bllježnikl* na Hrvatskem ln v Slavoniji so poslali ministru pravde Gluričiču posebno spomenico, v kateri perfidno izpadaio nroti samostoinim demokratom. Navaiaio. da iim ie »samo-stalno-demokratski režim* povzročil veliko škodo, ker ie imenoval nekai novih »javnih biliežnikov*. Gospodie zahtevajo. da se vsem onim «iavn;m bilie?nikom*. ki iih ie pod »samostalno-demokratskim režimom* imenoval prej. šnii justični minister, zopet odvzame »javno bll!ežništvo*. s čimer bo strahovita škoda zopet reparirana . . . Oo-spodie hrvatsko-slavonski iavni billež-n;ki. ki so podpirali snomenico. torei ob. tožniejo »samostalno-demokratski re* žim*. v katerem radikali niso imeli besede. naimani pa nri imenovaniu novih iavnih biliežnikov! Dosledno k temu se iavni b;liežniki tudi sedai niso obrnili na pravo adreso. kaiti škodo preiSmega »samostalno - demokratskega režima* more renarirati samo sedanii »radlčev. ski režim*, ki iim ie očividno oo vo'ii in no čefu. A kai ie delal gosnod Štefan Radič o hrvatsiro-slavonskih javpib bflie*nikih? V svoiem »Domu* z dne 12. avgusta t I. ie v znamenitem pro-rratnatičnem članku o »Stvaraniti selia. čke države* poudaril kot eno svoiih nr. vih zahtev: »Javne MHe^p^e trpba iik'-nntl i nrhov posao pnvoriM S"rfnv»»n!»! O tom su se ve<* rn^ovarall nrvpr' o^advljn s*rnnaVa p^ria-nentarnp ve?'-ne.* — Radič <e dobro vede', zak al ie poudaril to rahti?vo. tifoxo se hn-at-sko-slavonsk'h lavnih b'1'e'nlkov in niihove^a ravnama s hrvatsk:m s"l'a-štvom. Proti tel •"•'•♦evl ros^o'"® blllpžniki* niso protest'"''' In !e tf'5 se-dai ne omen''a'o v svoil »nnmpii^i Pa* moraio vedeti, koliko ve"*;o grožnje in nieeovi dorovori s »rrvaki obeh strank parlamentarne večine* Zato koraižno iznadaio nroti »samostoj-no-demokratskemu režimu . . .»
+ Kaj je s poukom na zasebnih itčl-teliiščih? »Slovenec* je 3. t. m. prinesel vest iz Beograda, da ie posl. Smo-dei posredoval pri prosvetnem ministru radi tikimenia zase^mh samostanskih šol v Marihoru In Liubbanl In je iz-posloval. da se bo na omemenih zavodih pouk nada!'eva! v dosedamem obsegu ter s nravico lavnostl. Na?'ašamo. da ob začetku šolskega leta doslei še ni bila Izdana nobena na-edba o preklicu uklnienla rasehnih u?iteliišx. da na iz'avlla nrosvetnl minister z ozirom na »Slovenčevo* vest. da so mt? klerikalci sporočili, da absolvirane go'"enke teh učiteljišč ne reflektiralo na državno uči-
teljsko službo. Prosvetni minister Je poleg tega izjavil, da te gojenke nimajo pravice reflektlrati na državno učiteljsko službo ln da morejo poučevati samo kot zasebne učiteljice, kot guvernante itd. Z ozirom na to izjavo prosvetnega ministra nastane vprašanje, kakšen pomen je imela prav za prav intervencija posl. Smodeja. Ali naj vzgajajo samostanska zasebna učiteljišča dekleta, ki si ne bodo mogle služiti kot učiteljice kruha, ker je jasno, da pri nas tudi ne potrebujemo toliko zasebnih učiteljic, kolikor jih te šole producirajo? Ali bi ne bilo bolj pametno. da bi se samostanska zasebna učiteljišča izpremenila v gospodinjske ali slične strokovne šole, ki bi mogle vzgojiti potrebam primerno ona dekleta, ki ne reflektirajo na državno učiteljsko službo? »Slovenčeva* vest o uspehu posl. Smodeja je varanie javnosti, ki more prinesti samo škodo staršem kakor tudi go.ienkam zasebnih učiteljišč, ki jim v danem položaiu ne nudijo tega. kar potrebujejo. Šole vendar ne smejo služiti vzdržanju nun. ampak živ-l.ienskim potrebam primerni vzgoji deklet.
+ Kako klerikalci hvalijo svoje poslance. Iz Maribora nam poročajo: Zadnji čas najdemo v »Naši Straži* in »Slovencu* vse kolone polne slavospevov o uspehih intervencij g. poslanca Pehota pri premeščaniu uradništva. Do danes še nismo čuli o nikakih uspehih klerikalnih poslancev za slovensko ljudstvo na gospodarskem in socijalnem polju. Gospodu Zebotu pa pride vsaka še tako malopomembna stvar prav. samo da se hvali pred slovensko Javnostjo. Bale je te dni dosegel velikanski uspeh za slovenski narod. Interveniral je menda v poštnem ministrstvu v zadevi nekaterih slovenskih uradnikov. Kakor se hvali, je dosegel nekatere premestitve. Nam pa ie znano, da se le ravno poslanec dr. Pivko še pod PP-vlado potegoval, da je ministrstvo že principiielno pristalo na nekatere premestitve nazaj v Slovenijo. Takšna je v resnici Zebotova samohvala. Ce bi pa ml našteli vse one zahvale, ki jih dobiva poslanec dr. Pivko celo od strani gospodov duhovnikov za uspehe ne samo v osebnih, amoak tudi v raznih gospodarskih in socijalnih zadevah, bi napolnili vse nredale našega časopisja. Pa slovensko ljudstvo bo tudi enkrat spregledalo. kie je resno delo ln kje dema-goštvo. da zadniemu pokaže hrbet.
^rTte^eiii
VaVo me'»8 mlin na veter, ki je zgradila tovarna čokolade „JKin'm" na velesejmu paviljon „j(" ?
Iz demokratske stranke
Rakek. Plenarna seja krajevne organiza« cije SDS se vrši v nedeljo dne 6. septem. bra ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ribari, ča na Uncu.
Zavrč pri Ptuju. Nova krajevna organi* zacija SDS se je ustanovila v nedeljo dne 30. avgusta končno tudi v Zavrču pri Ptu« ju. Pristopilo je takoj veliko število članov, ki so si izvolili za predsednika posestnika Ivana Korparja iz Gaberja in za tajnika posestnika Alojzija Zobca iz Hrastovca. Razen njih je v odboru še cela vrsta kme« tov in delavcev ter predstavlja ta organi, zacija v resnici pravo kmečk»=dclavsko zvezo. Organizacija bo v najkrajšem času razširila svoj delokrog tudi na občini Tur« ški vrh in Gorenski vrh ter bo takrat že razširila odbor. Do zime se ustanovi in otvori tudi Bralno društvo, ker hoče orga» nizacija posvečati vse svoje moči tudi čim večji izobrazbi svojega članstva.
Po svetu
—	Nemškotfrancoska frgeninska pogaja* nje. 15. t. m. dospe v Pariz predsednik nem ške delegacije za sklep trgovinske pogodbe s Francijo Trendelenburg, ki bo stopil v stik s francosko delegacijo v nameri, da se končno sklene med obema državama tr. govinska pogodba.
—	Painlevejev optimizem. V četrtek po« poldne je sprejel Painlcvd nemškega demo« kratičnega poslanca Kocha, s katerim je imel dolg razgovor. Painleve je izTazil svo. je upanje, da pride v kratkem do varnost, nega pakta, ki bo trdna podlaga nemško« francoskemu sporazumu.
—	Nemci v Čelkoslovaiki ustanavljajo za bližnje parlamentarne volitve skupno obrambno fronto proti Cehom.
Starokatoliski kongres v Bernu
Te dni se vrši v Bernu 51 sinoda sta-rokatoliške cerkve v zvezi s škofovsko konferenco. Na kongres so prišli zastopniki starokatoliške cerkve Iz Jugoslavije, Poljske, Anglije. Holandske, Nemčije, Oeorgije ln Amerike. Vrhovnega poglavarja angleške cerkve, nadškofa v Canterbury, zastopa prelat Burn.
Pred otvoritvijo sinode je posvetil v starokatoliški cerkvi dr. Kiiry novoizvoljenega škofa avstrijske starokatoliške cerkve Adalberta Schindelarja na Dunaju. Pri posvetitvi sta sodelovala češkoslovaški škof A. Pašek in nemški škof dr. Moog. Novoposvečeni škof je župnik številne starokatoliške občine na Dunaju ter Je bil lani 6. septembra izvoljen za škofa.
V. Ljubljanski velesejem
Včerajšnji promet
Sejmišče posetil predsednik Norodne skupščine. O Ljubljanskem velesejmu mnogo pišojo razni iugoslovinski časopisi, ki mu v pretežni večini ne odrekajo resnega značaia. mu priznavajo, da je izredno dobro orgamziran ter da se kupčije na njem razvilaio povoljno v onih mejah, ki iih dopušča občno padaioči konzum. Kdor danes presoia uspehe ali neuspehe velesejmov. mora nedvomno uvaževati deistvo močno nazadujbče-ga konzuma. To ne velja le za našo državo, temveč tudi za inozemstvo. Z vseh velesejmov, ki so se vršili letos v Evropi, se čuiejo enake pritožbe. O Ljubljanskem veieseimu moremo celo reči. da so se doslej kljub neugodnim nrilikam skbnile že tako znatne kup-?i'"e. kakršne se niso pričakovale.
Poset seima je stalno velik in stalno orihaiaio nam" interesenti iz cele države in inozemstva. Stalno je zanimanje za prav vs<? stroke in vse stroke bele-žiio zakliučke. Posebno tvrdke. ki po-ouščaio v cenah, se moreio ponašati že z leprm številr>m kunčiiskih sklepov.
Med drugimi ie bila včeraj zlasti tek-■tilna stroka zadovoljna s potekom Vupč". Fnako je bilo včeraj veliko po-•nraševanie po igračah. Od inozemcev 'uDulcio naiveč Bolgari in Grki. in si-
ncr prav raznovs+no blatro.
PosetniVov ie bilo včerai blizu 8000. ned temi inozemci 'z Avstrije (Dunai Hradec). iz Ita'Me fS^n Pemo. Trst in -izn' krali JulIKV" Kra'!ne). iz Švice Curih). iz Belg'ie (Bruseli). Včerai si le spiem o^led^l predsednik \'arodn<> skimš*!ne gosn Marko Trif-'<■ o v I č. ki ie prisp- l z Bleda v sprem-t\ni s"oi°ga sina. Predsedn'k je z naj-•e*i;m zanimaniem pregledal vse iz->?be. i3" se^5"1! so c-i spremna!? ve-žrmn dr V:'kn Baltič. predsednik ''esefma Fran Ronai*, ravnatelj vele-■ima in be'?';ski krmzi'1 M'Ian Dular Teds^drnk Zbornic* za trgov;no. obrt i lndusfrI'o Ivan Knez ter zbornični 'a'nik dr. Ivan P1ess in mu med Pregledovanjem izložb obrazložili dan^šnV težavne prilike naše trgovine ln obrti nremaihno zaščitno carino, skrahio neugodno trgovinsko pcodbo z Avstrijo ter mu dali tudi nekaj podatkov o izvozu neVaterih nnš:h predmetov. Oosp. nredsednik ie nokazal polno razumeva-nie za ta vnrašania in jc obljubil, da bo težnje naš'h gospodarskih krogov "odpiral kolikor ie v njegovih močeh. Nagibal ie tudi. da Je v —>rlamcntu žal preveč ool;'ke in manj gosnodarskega dela. O velesejmski prireditvi se je 'zrazil jako pohvalno. Seimišče Je obiskal včerai tudi naš r»oslan'k v VVa-shlngtonu dr. Tresič - Pavičlč. ki se je zanima! zlasti za to. kaj se v Sloveniji vse producira.
Na sejmišču je letos Izredno lep red in doslej še ni prišlo do incidentov. Niti na veseličnem prostoru, kjer se včasih »vinoreja* mogoče le nekoliko preveč podpira, ni bilo doslej zabeležiti kak. šnih izgredov._
Predsednik Narodne skupščine ln naš washingtouskl poslanik posedla sej-mižče.
s— Dtx Elektro. Prosim, da posetite ne Ljubljanskem velesejmu paviljon »H* šte« vilka 462 *Dlx Elektrokjer je razstavljen električni aparat, ki »luži za vsako domačo uporabo, kakor za kuhanje, pečenje, za ogrevanje sob, likanje, sušenje las, ogreva, nje ikarij za lase, proti revmi, ischiasu, za električno masiranje, inhalacijc itd. Aparat je tako konstruiran, da potrebuje zelo ma« lo električnega toka, sc z lahkoto sestav, lj« in razstavlja ter so vsi deli izmenljivi. Cena za kompletni aparat z iteo vred 275 Din. Prosimo, da se prepričate na veiesej« rau sami. Tam se Vam brezplačno vse raz« kaže in razloži. Di* Elektra*Praga, Smihov, Pfemvslova 9. Električni aparati. Gen. za« stopetvo za Jugoslavijo Izidor Weiss, agen« tura Som bor.	1780
s— Gasilna poskušnja s crFlammentodom* Gasilna priprava »Flammentod* je žal do« slej še malo znana. Predvčerajšnja posku« šnja, ki sc je vršila ob sejm. prostoru na prostem zadaj za zvonovi, je pokazala pol« no učinkovitost »Flammentoda*. To eno« stavno gasilno sredstvo obstoja iz steklene posode brez mehanizma. V posodi se na« haja gasilna tekočina. V primeru požara se steklenica vrže v ogenj, se razbije in tc« kocina, ki sc razlije, takoj pogasrl ogenj. »Flammentod* je proizvod istoimenske cc» lovške tvrdke, ki ima ta izdelek razstavljen tudi na Ljubljanskem velesejmu (»F*, 23S).
s— Razstava Državnega osrednjega: zavo. da za žensko domačo obrt v Ljubljani na velesejmu («H» 4S4, 4S6). Oki-sno oprem« ljcna razstava prekrasnih ročnih del prekj« ša letos vse prejšnje. Skrbno izbrana dela kažejo, kako se s pridom vporabljajo vsi naši domači ročni izdelki za razno telesno in posteljno perilo. Presenetljiva je velika izbira najlepših filet>izdclkov, za katere sko ro nismo vedeli, da se pri nas izdelujejo. Zelo lična so tudi toledo^drla v kombinaciji z našo kk-kliano čipko. Obiskovalcem so kar sproti naprodaj najnovejši modni žep« nI robčki, ki so zelo priljubljen in cenen prezent zlasti med mlajšim svetom. Velika moda so zopet biserni izdelki, ki jih vidimo tudi v tem oddelku. Da se dajo uporabiti narodni motivi tudi za kožnate blazine, nam pričata dve krasni blazini, ki sta prvi poskus našega domačega krznarja. Vezeni« na je prekrasno in solidno izvršena. Lep napredek zavoda nam priča, da bo dobilo tudi naše ročno delo svojo ceno, kar je ve« sela vest za naše čipkarice, ki tako težko čakajo na naslužek. Številni obidoovald prav radi postalajo pred elcg-intnim saloni kom in ne štedijo z zasluženo pohvalo.
Mariborsko nemško politično društvo v boja za nemške šole
Maribor. 3. septembra.
I .jni ie hod;la po Mariboru od Pon-jiia do Pilata nemška deputacija. ki je hotela do vsei sili 'zooslovati. da bi se naše prosvetne oblasti ne držale znane n edino pravilne naredbe. da ie pri vpisovanju otrok v šole smatrati kot nemške otroke samo tiste, katerih starisi so se pri liudskem štetju vpisali za Nemce. Deputacija je bila tako drzna, da ie tvorila o nekih naseljih, ki so se haie sodila cri ljudskem štetju, češ. da so hodili okrog; mladi noblči in vpisoval' Nemce za Slovence.
Čudimo se. da se od strani korrroe-tentnih činiteljev nroti tem gospodom radi takih natolcevanj še ni vložka ovadba, zakai ljudsko štetje se ie vršilo uradno. Gospode Nemce, ki vedriio in oblačiio v mariborski nemški politiki. ie sedaj pač sram. da so se nekateri niihovi liudie v popisnih polah vpisali za Jugoslovene. Umetn:m notom bi radi še naorei vzdrževali fikcib o veličini mariborskega nemštva, katerega eksistence n;hče re taii. katerega število bi ra oni radi potom renegatstva zooet pomnožili.
Ponovno smo že povdarjali in povdar jamo danes zooet. da se naši nemški politiki v Sloveniii rnvračaio k nekdanjemu načinu nemške politike, t. j. k lovu na renegate. Vzera'anje renegatstva pa ni naloga naše države in naj se potem voditelji mariborskih Nemcev 'tokrat na glavo postavijo.
Študentovski dnevi
Ljubljana, 4. septembra.
Solnce sije. dež rosi ali pa lije, treska in bliska se, pa velesejem imamo. Ljubljana je bolj mokra ko suha. pa vendarle preživlja lepe dneve. Ulice so oživele, vidi se dokaj tujih obrazov, lepih toalet, po hodnikih se dreniajo in prerivajo ljudie. ki «imaio». vmes pa so priskakali naši mladi, dijaki ln dijakinje, ki so prišli z dežele s počitnic.
Ej. koliko je več čeblianja sedaj, ko pred nekaj dnevi, ko še ni bilo tega drobiža. V Ljubljani je res pravo sejm-sko razpoloženje. Na Krekovem trgu so se morali vozovi s krompirjem umakniti množicam malih in večjih. Kaj je? Dijaški sejem je, prodajajo in kupujejo se stare «bukve». nekatere ohraniene. nekatere strgane, da se jim komaj še lahko reče «špeh». Glasovi: »Za prvo. za drugo, za meščansko itd. ter — sladoled.« Ce je posel sklenien ln drži kupec knjigo že pod pazduho, stoji prodajalec že pri sladoledu, kajti kupčija se mora vendar zasladiti. Najlzborne;še kupčije napravlja.io vendarle ti sladole-darji. pa mak.ar. da iih 'e na prostoru pet ali še več. Kdor ne napravi kupčiie na trgu. se pa zaleti drugam in odda kniige za drobiž na starini. Bogme, še vedno bolje nekaj kakor prav nič.
Živahno je tudi po knfgarnah in splošno po trgovinah s šolskimi potrebščinami. Starišem postaja vroče, obliva jih pot. ko šteiejo denar, mladma na se
smehlja veselo in brezskrbno, saj tukaj ona ne šteje denarja.
Te dni so na nrgah diiaške gospodinje. stare in mlaiše luibeznive mamice ki sprejemajo pod svojo streho in okrilje zopet nove in že poznane naga:ivč-ke. «Gliha» se vsevprek, dokler nista zadovoljni obe stranki, one in starši, dijačck oa že potrpi, sai se mora zadovoljiti, kajti ne pomaga nič. šola se je pričela.
Potoči se še nekai solz. zadnji vzd;h in mladi študent podaia roko onim, ki odhaiaio ter skrbe v potu svojega obraza za njega.
Ljubliana na je vesela, da ima veseli drobiž zopet v svoji sredi.
Letošnja sezona v primorskih kopališčih
Avgustovih dri: je konec in bliža se čas. ko bodo Ietoviščarji začeli ostav-liati konališča ter se vračali v smv- domove. Zveza kopališč na Jadranu je letos podvojila in potroiila aeitaciio. da bi privabila čim več tujcev in letoviščar-jev v naš? Primorje. Njena Prop"ganda je bila bogato poplačana Ze sedai. ko še ni končnega pregleda vseh uspehov letošnje sezone, lahko rečemo, da so bila jadranska kopališča izvrstno obiskana in da so domačini s tem popolnoma zadovoljni.
Število gostov je letos prekosilo lanski obisk. Kljub temu. da je bila letošnja sezo.ia v začetku neugodna in da sta dež in hlad odvračala Hudi od pcsc*a morja v zgodniih mesecih, se lahko trdi. da so naša primorska kcroa,;šxa v vsakem oziru z doseženimi uspehi zelo zadovoljna. Višek ie dosegla sezona v času od 20. julija do 5 avgusta V tem času je bilo število gostov v vseh kopališčih in letoviščih tako visoko, da ni bilo mogoče dob"ti v noedmih krarh niti ene sobe. V Crikvenici. Selcih, v Baš Vi Novem Vinodolu. Malmski, na Rabu. v Krabevici. -v Aleksandrovem in .ia Krka ie bil poset odličen. Tudi v Omišlju in Jablanku je bil rezultat zelo d~ber. V Selcih se je ustanovilo na pobudo eri-kveniškega Sokola sokolsko okrevališče. v katerem so dob;!i Sokoli stanovanje in hrano ter koneli oo z.vžanl ceni. Sokolsko okrevališče se n^bra v hotelu »Rokan*. ki je radi svoipgn namena odort celo leto ter ie trdi izven sezone pripravlien sprejemati goste.
Ponarejene vozovnice
Ko je prometni mimster pred časom potegnil vse brezplačne vozovnice iz prometa, ie nastalo širom države veliko ogorčenje. Najbolj so protestirali proti temu ukroti nov*,-jarek; krot»' ki so bili na svo>"h službenih potovanjih oropani ugodnosti, katere iim je dovoli! ministrski svet. No. kmalu se ie nn-kazalo. da ie bil korak rrometnega ministra docela umesten Prišlo ie namreč na dan. da se karte zlorabbaio. ar^nak ne od prometnega ministrstva izdane karte, amonk ponarejene vozovnice.
Pred kakimi 14 dnevi ie na ž^ezni-ški vo'/nii nri Vinkovrh imel službo revizor Radoslav Kolarm-ič. V svoiem vlaku ie naletH ra člov^a. ki mu je

Od danes naprej se vrše redne predstave ob dela /n kib r
V|a6,1,8 f 9
Ob ned Hah in praznikih :
Prvovrstni umetniški or -ester svira pri vseh predstavah
VSLED večjega deiekta pri filmu SVETOVNI AI.ARM se predvaisme istega za nrk-i rini nre!o'i. VaLJIS"^ femn oKo-rimo danes 5. septembr i 1925 našo nom seziro
192S - 28 in siciT s p.-ekr»sn:m velefi':«' "i
irtra
v glavni vlosi .O^A", nfša z'ata in srčkana
tmm
k! nas dame in gospod' vse oč=ira ... MONTMARTRE tn .zemski raj* "aiiza, Par s in niegovo nočno ži lifn e. S''i', ••azkošnost, hogats 'oal-te, krasna Igra. lepi in izvrs'ii I: r.ilci. PARIŠ! PflRiS! PAK1S! PARIŠ! PA'? S! in zopet s»mo FARIS! Vse ostilo vnm pove LYA MA^A s-ima ..
Zato dane? vsi na M0NTMAH7P.E; ..EMTNI" ran »r^ku*«?
Narodno gledališče v Ltubljanl. »Hoff-
mamove oripovedke« se pojejo danes v soboto dne 5. t. rn. ob po! 8 uri zvečer v naši operi in sicer v isti zasedb! kakor pri prvi vprizoritvi v nedeljo dne 30. avgusta. — Jutri v nedeljo dne 6. t. m. sta v Narodnem gledališču dve predstavi. Dratra vprizori ob S. url zvečer velezabavno angleško veseloigro »Pegica mojega srca«, ki 'e pri premi-ieri v pnini meri zadovoljila tako publiko kakor tudi kritiko ter Izvrstno zabavala posli. ?a'ce V operi pa se poje on pol 8. zvečer Mascasuneva opera »CavaHerla rustica-na« m Leoncavallovi »Glurrači« v znani izvrstni zasedbi, le nlogo Silvija poje nri tej predstavi novoangažirani član g. Janko. — Prednrodaia vstopnic za obe predstavi pri dnevni blagajni v operi cd 10. do pol 1. in od 3. do 5.
Spor med voditeljem gledališča in mest. no občino. Med voditeljem gledališča v Novem Sadu driem Brannm Vojnovičem in mestno občino novosadsko ie izbruhni! resen snor glede korrpetence v gleda,:ških zade-
oaHsaazam
pomolil pod nos brezplačno vozovnico s fotografijo. Kolanovič bi bil verjetno nasedel, da ni imela vozovnica nata.ič-ne oznake nienega imeiitelja. Glasila se je namreč na uradnika 22. sekcije za gradnjo železniških prog Slučajno pa je vse uradnike te sekcije Kolanovič poznal oseb.no. Izrazil ie takoj dvom nad veljavnostjo karte ter je gospoda izroči! orožniku na postaji. Potnik je seveda protestiral Proti postopanju, opominjal ie revizorta. naj pazi. kaj govori in del?., slednjič pa je vendarle moral pod ključ
V	sosednem kupeiu istega vlaka je sedel v elegantnem oddelku drvgi pot-rvk Pišil je zadovoljno svojo c:garo in čital časopis. Ko je rev:zor vstopil, mu ie tudi ta gospod predložil -- brezplačno vozovnico. Pila je no predoteu cre-čatena. no.=>i!a ie podpis in fotngrafi.o. Revizor se je začudil Z vljndmmi besedami ie nagovori! gospoda ter ga vprašal, kje ie dobil vozovnico. Ta pa ga ie nahrulil brezobzirno: «Kai pa mislite o moji karti? Jaz sem bodoči rrrnistcr! Vam bom že pokazal!®
Da ne bo velikega hruna. se je revizor odstranil, kmalu na se je vrnil in ie zahteval vozovnico še enkrat na vpogled. Gospod je prišel tokrat v nepristno zadrego. Začel je brskati in iskati karto na žerih. toda povedal je, da se mu je zameša'a in da bo kupil na prihodnji oostaii novo karto, s katero se bo lahko vozil dalje. v Sremski Mi-trovici ie res izstopil ter kupil vozovnico do Zagreba.
Medtem ie imela beograjska polici'a prvega tička že v rokah ter je začHa ugotavljati njegovo Identičnost. Izkazalo se ie. da ni mol nikakšen uradnik promvne sekcije, marveč nameščenec družbe za prevažanje potnikov v Ameriko. Ze to deistvo je potrjevalo sum. da mora biti njegova vozovnica pona-reiona.
Ko ie videl arctiranec. da so mu na pravem sledu, ie začel po-asnievati celo stvar. Povedal je. da le dobil vozovnico od nekega Sudara. uradnika 22. sekciie. Policiia je šla k temu na dom in g? ie prijela. Tekom pr»'<^avo je prišlo na dan. da ie šef pm«rovne sekciie poveril iz-laianje brezplačnih vidnih kart Sudari. Ta pa ie za"nano mu misiio zlnrablial. Nabavi! si ie pečat in naročil tisk~-ine za brejm'a^nr' karte. Na ta načvn ie razoečal kakih 600 vozovn'c. Prodaial iih ie po znižan: ceni. Naročil je ime! seveda dosti, kaiti vsakdo se ie pel!a! od Beograda do kake da'ine postaie raie za manj kot za 500 ali 1000 Di.n. kr!;kor stane karta za dališo vožnjo pri blagajni.
Sr-rva ie bil obrat z železniškimi kartami maihen. Ko na se ie razvedelo za ceneni način dobavlian'a brezHačnli vozovnic, so se odiemalcl množili kakor gobe Sudara ie moral otvoriti celo msarno in ie v ta namen naiel tri sobe. Dela .ii več obvlada! sam, vzel si je po-močnika v osebi rek»ga Červaria. doma iz nrimorskih kraiev. Z niim vred sta fa'z;ficira!a žige in izstavljala vozovnice.
V	dveh sobah tega Sudarovega urada ni našla ooliciia nobenega obtežil-nega materiiala. V tretii sobi. kier sta stanovala Cervar in neki lta!:ian. na so odkrili ce!o zalogn še ne!zrab'ienih o«-nareie.a;h kart. Polic«-« je	ra«-rln 12 oseb. Med nj'ml so odlični možie. n. nr beograiski advokat Boža Marko-
| vič (on je bil tisti gospod, ki je »zalo-! žil« brezplačno \o7:ivn;co ter si nabavil v Sremski Mitrovici nov listek do Zagreba), doktor orava Ljuba Lnkatelo •z Zagreba in drugi Šmro Čen-ar .ie bil ! četovodia v avstrijski voiski in nima pravega poklica. Sudar in njegovi pomočniki so rnzr>!"'x',v'a" kart«" v Beogradu. Sremu in Banatu že aad eno !eto. Kupčija ie nesla dobro, kajti odjemalci so n'nčeva'i z" karte obdamo polovično ali četrtinsko cc-no. A^era i vzbuja v Beogradu razumljivo nozor-i nost. ker so v te n^č^dne mani'-!-'aciie
vah. Dr. Vojnovič si prepovedu e vmešavanje novosadskega mestnega sveta v svoje zrdeve. o če'mir pa ima mestna uprava, ki denarno podpira gledališče drugačno nazi-ranje. Spor ie predložen prosvetnemu ministru. ki naj reši pereče in delilotno vpraša-nie, če ima mesto do'žnost samo podpirati zavod ali pri tem tudi kaj od'oč»ti.
Otvoritvna predstava os('eškega gledališča. Osiješko Nar gledališče je otvorilo svo o letošnjo sezono z Vojnovičevo »Trilogijo«. V operi ie na sporedu »Aida«. v kateri gostuje rcž'ser zagrebškega gledališča Zdenko Knitt! kot Padames.
Osem sSnfon!Sn'h koncertov Narodnega gledališča v Brnu na Moravslrem. František Neumann, ravnate!' češkega Nar. gledališča v Brnu pripravlja v letošnji koncertni sezoni s svojim orkestrom osem instrumeual-nih koncertov, na katerih se bo Izvajalo vseh devet Beethovnovih sinionij. dalie kom pozicije skladateljev: Bacha. Bartoka. Caj-kovskega. Dvofaka. Honeggeria. Chluma. Janačka. Kreneka. Novaka Portrete. Ra-
ve'a, Respighiia, Stravinskega, Vrrračka .n Zitka.
KaHovške pevsko društvo »Zor»« v
,">a)rrac'il. Pevsko društvo »Zora« Iz Ksr-lovca odpotuje te dvi na kratko turnejo v Dalmacijo kjer nastopi dne 6. t. m. v Šrt>e-piku, dan pozne e Pa v Splitu. V obeh mest:!' nastopi s koncertnim programom, ki obsega Maruiičevo »Tebe mi hvalimo, Bo?e« ln pesem »Cirmen sa 'jlare« ter več dru-rrh vokalnih skladb. Koncertna produkefa e zamišljena tako. da služi poveličevanju Marka Maruliča, sp'it«kega pesnika, katere-rru Je bi pred dobrim mesecem odkrit spomenik v Splitu
Zagrebške marijonete v Sarajevo. V soboto dne 12 t m. se prične v Sarajevu gostovanje zagrebškega marijoretrera gledališča. Igra!! bodo P" dvakrat dnevno, na sporedu pa so Igre: Čarobne copate. Mizar In vrag, Cardak niti na nebu niti na zemlji. Kraljevič Marko in Mosa KesedžVa, Kobfflč in Laketbrada ter Sebični velikan
Rusk« opere v mairškem niedallščn. Operno gledališče v M^inzii je uvrstilo letos v svoj repertotar Str3vinsJ(ega opero »Mavra« ter Rimskfj-Korzakovo delo »Mozart In Sal'eri«.
„šarmantni princ
]e Um, ki ne potrebuje reklame. Dober fflm {e najboljša reklama I E ao „Dvor"
zapleteni ugledni možje, o katerih ne bi si nihče mislil, da si pomagajo s takimi sredstvi. V kakšnih škr'r>dh se nahajajo krivci, o tem Priča že neko dejstvo, da se je doslej javilo za ni;';ov zagovor — dvajset odvetnikov, ki dokazujejo nedolžnost_syoj:h Viijentov.
Iz Zveze bivših slovenski vojakov
Na rednem občnem /boru Zveze bivših slovenskih vojakov dne 30. avgusta je bil izvoljen sledeči odbor za poslovno leto 1925.—26.: Martin Colarič, predsednik; Jernel Hafner, I. podpredsednik; Nace Mi-hevc, II. podpredsednik; Franc Bonač. tajnik; Ivo MatičIS, nsmcstn:k-; Pudolf War-ncr. blagajnik; Valentin Sterle, namestnik m zastopnik Invalidov: Franc Pavlin. Rada *:urm. Josip Lončar — odborniki; Anton Krepek in Franc Štandcgger, odbornika za bivšo Štajersko; Franc Orehek in Završ-n'"k. prcgledovalca rsčunov.
Odbor čuti potrebo, da se najiskrcneje zahvali samostanskemu prcdr.tojništvu na Brcziah za vse velike zasluge in izkazane prllaznosti, gostilničarjem Istotam za točno, solidno, pošteno postrežbo, železniškemu ravnateljstvu in celokupnemu osobju. da je •Vv	rrožem vsestransko na roko. Od-
bor je sicer storil vse korake, da bi bilo glede listkov rse v redu. vendar je umevno da so se pri takem navalu prlpefli neljubi incidenti. Če se je komu zgodila n3 železnici kaka krivica, nai to nemudoma lavi naši Zvezi, M;klošičeva cesta 7 v L]ubl]ant. Posebna zahvala gre vsekakor Vam tovariši, ki ste se ves Sns korektno vedli, Imeli neoporečno disciplino ln zato vsem Imponi-rall. Izmed vseh oblasti le vojaška oblast pokazala največ zanimsnla za nas, ko Je odposlala na Brezje tako častno zastopstva Njej prav posebel na'ih mož In naša zahvala. Vrlemu slovenskemu časopisju brez razl'ke, ki Je neumorno agltiralo za naš dan, Istotako hvala.
Naknadno še sporočamo, da jc prejel odbor na udanostno brzojavko kralju sledeči odgovor: «N1eg. Ve'ičanstvo kralj Aleksander blagovollo Je primitl sa zadovollstvom srdačne pozdrave saveza slovenačkih rat-nika I zahvaljuje. Prvi adjutant general Hadžfd..
Pri pozdravnih govorih na občnem zboru treba še omeniti govor tov. Spunta iz Kranja, ki se Je spomnil žrtev po prekem sodu ustreli enih in se zavzemal za to. da do be I one dostojen kraj večnega počitka.
Kraj in dan prihodnjega sestanka odloči vsled enoglasnega sklepa zaupnikov odbor. Članarina znaša za vsakega člana bivšega vojaka iz svetovne vojne letnih 6 Din. Zaupniki nai tekom leta pcberelo članarino in lo potom naših položnic pošljejo glavnemu odboru v Ljubljano.
Tovariši! Zaupniki! Videli ste sami, da ]e v najkrajšem času postala naša organizacija naibolj močna in najbolj priljubljena v celi Sloveniji! S svojo možatostjo, priza-nesljivostjo in požrtvovalnostjo Jo razšir-jaite še dalle, blažite strankarske strasti,
Senzaoija Ljubljane so oblastveno dovoljena
bikoborbe
v kinu ,-ljubljanski dvor" D?t>es dalje I	Danes dalje!
Fredstive: ob dilarnilrili oh 4.,	M 8.
in 9. — Ob nedeljah ob % 11, 3, Vt 5,
Vt t. in 9 uri.
delajte za mrtve ln pohabljene tovariše! Krepko na plan možje, ki ste gledaH smrti neštetokrat v obnz, sedaj celite, blažite, gradite!
Zaupniki naj se vsi vedno obračajo na odbor Z S. V., Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 a. Novi naj javijo svoje naslove, vsi pa naj nas podirajo z dobrimi nasveti. Položnice in slike sestanka se dobe tudi pri Zvezi. Tovariši kvišku glave in na delo! —
Odbor Z. S. V.
1
predvaja samo še danes in jutri v nedeljo izborno veseloigro »Navigator« z največjim svetovno priznanim komikom
Buster Keaton
človekom, ki se nikdar nc smeje.
Izvrstna komedija z dosedaj še nevj-denimi senzacijami. Posneto v največji nevarnosti za igralčevo življenje. Posebno v ta namen zgrajen tank. Podmornica v akciji. Izredno zanimive senzacije pod vodo. Gledalcu se ježi koža. a vendar se pri tem izborno zabava,
kar nam dokazuje prisrčen smeh. S pordebkom ruska tragedija po romanu Leva Tolstoja «Moč l;sine»
s svetovnimi Hudožcstveniki.
•»M
JEZICA. Jutri pojde naš Sokol z vsenil oddelki sodelovat na sokolsko prireditev v Št. Vid. Vrši se pri «Slepcm Janezu*, kamor vebimo vse naše prijatelje. V nedeljo dne 13 septembra pa napravi Sokol Ježica svoj nastop pri g. Ramovžu. Sodelujejo sosedna društva. Sokol le letos namerava! razviti prapor, kar pa odpade zaenkrat, ker ga firma Ncškudla iz Ljubljane ni pravočasno dovršila in ga nI vezla po dogovorjenem načinu. Nedeljski nastop zato obsega le štev'!ne in nailepše telovadne točke
ter prileten vcsel'Em spored Vabljeni vsi!
RFČTCA PRI PI.EDU. Prostovoljno gasilno druJStvo Rečica - Bled 2 priredi v nedeljo, dne 6. septembra ob Jezeru veliko vese!'co. Začetek ob 2. url popoldne. Ker je č»sti dohodek namenjen stavbnemu fondu za grrdnjo novega gasilnega doma, pričakuje društvo številne udeležbe občinstva. Or*!!no društvo se ie ustanovilo leta 1909. 'fl si postrvllo maihen dom. Društvo šteje danes 50 Sanov In 30 nr.raščajnikov. Seda-n!1 dom Je veliko premajhen in je društvo primorano, da s! zgradi novega. Ker pa nima sredstev, se obrača do d>brih src s proš njo, naj prispevajo za stavbni fond. Za male darovalce se napravi spominska knjiga
v kateri b"do vpisani. Imen« velikih darovalcev pa bodo vklesana v kamnito ploščo.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 6 septembra ob 9. ur! dopoldne se vrši se]a odbora kr. org. SDS občine Sv. Krištof v posebni sob! gostilne Dernovšek pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, na katero so vrbljeni vsi zaupniki. Dnevni red glasom poslanih vabil. Istega dne ob 15. ur! se vrli danski sestanek kr. org. SDS občine Sv, Krištof, v posebni sobi gostilne Lokošek prt Sv. Štefanu. Udeležba članov somišljenikov obverna.
KURETNO PRI LAŠKEM. Kot hiv«M<
sem že lani oddal svoje dokumente v svrho Intervencije g. Ivanu Deželaku, tajnik« SLS. Brl sem po njegovih obljubah trdno prepričan, da bom dosege! svolo lasluženo pokojnino. Ker se pa v enem letu nI nič doseglo, sem zahteval vrnitev dokumentov. Ker m! imenovani še do danes nI vrnil dokumentov, ga Javno pozivam, naj stori to takoi, sicer Jih bcm prisiljen izterjati sodniškim potom. — Brečko Alojz, Invalid. Kuretno.
IVANJKOVCI. Dne 3. septembra se Je ustanovila tukaj »Vinarska zadruga Jertiza-'cmčan». Člani zadruge so lahko le vinogradniki tukajšnjega vinograda. Namen zadruge Je, da posreduje med producenti ln kupci, da prireja vinske sejme, skrbi za strokovni pouk vinogradnikov, seveda v glavnem v kletarstvu ter da skrbi za pravilna informativna poročila Itd. To prepo-. trrbno organizacijo v najpomembnejšem •>ko'išu v ormo«ko - liutomerskem vinskem pogorju najtoplele pozdravljamo in Ji želimo, da bi kar najbolje prospevala. Načelnik : zadruge je g. I.ovro Petovar, njegov na-; mestni g. Stanko S'mon1č, odborniki pa rg. Alojzij Zavetnik. Vinko Polak ln Josip lanžek, ki le poslovodja zadroge. Zadruga priredi prvi vinski sejem dae 10. decembra v Ivanjkovcik.
RuMr« pevec Baklanov se namerava naseliti na Slovaškem, odkoder bo podvzemal pevske, turneje po evropskem svetu.
B»nial<iAI:i tenorist Ivlč. še pred nedavnim 6a*iom član zagrebškega opernega zbora ki je doživel v dunajskem gledališču »Metropole« zavidanja vredne uspehe, pose-ti v kratkem svojo ožjo domovino, kjer prl-ledl par koncertov. Iviča je, kakor znaio odkril dunajski prof. \Volf pri katerem se ie [vič rešolal.
Brata Kralja v praškem tisku. »Prager Presse« je zadnje dni dvakrat spregovorila o brat?*: Francetu In Tcnetu Kral u k! Imata sedaj razstavo v Ljubbam na Miklošičevi cesti. V številki od 30. avgusta je nap!s*I J. Pcčirka o mladih slikarjih i.n kiparflh 'tanek. v katerem prihaja do Taklju^a, da se obema Kraljema pozna ve!*k vnllv nemške, zlasti dunajske umetnesH. Kirbirma se dotikata, a ga ne uveljavliata. v zadniem času prevladujejo pri njiju plastične okrogle ob'1-ke.. OčivIdtM !e njuna tein a po moiifmen-nlnostl, svojega razvoja pa še nista zaključila. Dne 3. t. m. govori isti list o monografiji katero sta Kralja izdala o priliki sedanje razstave in konstatira, da je starejši brat Fran racljonattst. doč:m zanimajo mlaj-
šega Toneta duševni procesi. Slednji sestavek spremlja tudi ena flustracija neke Jakličeve povesi katero izda letos goriška Mohorjeva družba.
Nova sk'ka Mirka Račkega. Slikar Mirko Rački je v zadniem čusu dovršil s!Bco »Razpetie Kristusovo« v oljnatih barvah. Sirka prfksru e Odrešenfka in sedem drugih oseb v naravni vekikostl. Sedal je Rački zaposlen z enako veliko podobo »Kristusovo v stalen«» ter sMko »Sveti trije kralji«.
Dve cVamski premieri v Sarajevu. Sarajevsko Nar. gledališče o tvori nnvo sezono dne 6. t. m. z Ntršičevo zipodovinsko dramo »Naidenec«, za katerim pride na vrsto Mdeličcva tragedija »Tomislav«.
Zasebna umetnostna afcademija v S^fltn dovolj«na. Kakor poročajo splitski listi, je ministrstvo dovolTIn, da sc osnnje v Splitu zasebna umetnostna akademija, na kateri bosta poučevala kipar Marin Studin in slikar Petar Bibič.
OJszewska zopet na Dimajn. Znana altistka Marija 0!szewska m n en soprog, baritonist dr. Schipper, sta dospela zopet na Dtunaj In sta nastnpHa v Detek zvečer v operi, kjer Je pela 01szewska naslovno vlogo Carmen dr. Schiooer pa partijo Eseamila.
v torek 8. t m. dopoldne in na prostoru S. K. SLS^SiE
Domače vesti
*	Proslava rofrtoega dne prestolonaslednika. Po vsej državi se Jutri na svečan način proslavi rojstni daa prestolonaslednika Petra. Po cerkvah se bo vršila slavnostna služba božja. V Selcih, kjer biva sedaiJ pre-stolonaslednSc, (e pripravljajo velike svečanosti.
*	Agitacijska turneja gosp. poslanca Pivka v Preknuirju. Po povratku lz Splita odpotuje poslanec dr. Pivko v Prekmurje, kjer bo imel več sestankov fn shodov, ia sicer dne 5. t m. zvečer članski sestanek SDS v Murski Soboti, dne 6. t. m. Javen shod v Fokovcfh, Križevcih, Gornjih Pe-trovcfh, Pučincih, dn« 7. t. m. v Cankovi, Gradišču, Kupštaclh, zvečer pa odborovo sejo v Murskj Soboti. Dne 8. t m. bodo shodi v Beltincih, Gornji Bistrici. Hotlzl, DolnJ Lendavi, dne 9. t m. v Petišovcih tn Dobro vnfku.
*	Izpremembe v državni službi. Trajno Sta vpokojecii poštni uradnici Ana Jamšek v Ljubljani in Ivana Demšar v Mariboru.
*	Nov brzojavni parobrod na Jadranu.
Kakor poročajo lz Splita, je Jadranska plo-vitba nabavila nov brzovozni potniški parnik, ki je dobH ime »Topola«. Novi parobrod je že prispel v Split in bo vozfl med Splitom Makarsko, Korčulo ln Dubrovnikom.
*	Važen odlok za upokojence. Generalna direkcija državnega računovodstva je Izdala odlok, da za Izdajanje nakazila ra pokojnino uradnikom ni treba čakati na sklep glavne kontrole, ako je že storjen kompleten sklep glede pravice do pokojnine ki glede njene višine.
*	Himen. Danes se je poročil v Ljubliani g. Gustav B e r 1 o t, carinski uradnik, z gospico Zoro R o v a n, na Bledu pa g. Ivan K o 1 a r, profesor, z gospico Olgo K o r e-n j ako v o, članico ljubljanske opere. Bilo srečno!
*	Srebrna poroka. Dre 8. t. m. praznuje splošno priljubljeni železniški uslužbenec v Poljčanah, g. Peter Stieglitz, s svoio soprogo Miciko, roj. Steržinar, srebrno poroko. G. Stieglitz je znan kot navdušen narodnjak In Je moral pred vojno radi svoje narodne zavednosti mnogo pretrpeti. Vrlemu narodnjaku in njegovi soprogi iskreno čestitamo k jubileju in jima želimo, da bi srečna in zadovoljna praznovala tudi Že zlato poroko.
*	Smrtna kosa. V Kranju ie umrl dne 3. t. m. zvečer po daljšem bolehanju g. Josip K o v a č, p. d. stari Golar, v starosti 84 let. Pokojnik je bil svoj čas znan pek in gostilničar pri »Golarju«, kamor so radi zahajali prijatelji dobre kapljice fn pa lovci. S preprostega pekovskega pomočnika se Je s pridnostjo in razumom povspei do uglednega gostilničarja In posestnika. Bil Je več let občtasklo dbornHc fn oskrbnik revežev. Stara napredna korenina. Pogreb bo danes ob B. popoldne. Pokoj njegov dnši, preostalim pa naše sožaljel
*	Iz države Izgnan. Z razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani je za vedno izgnan !z naše države 46 letni Ant. Aibrecht, doma iz Trsta. Mož ie bil že večkrat kaznovan radi tatvine ia Je poleg tega tudi nevaren hazar-dfet.
*	Podaljšanje roka za popisovanje |n žigosanje obveznic avtonomnih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po brzojavnem sporočilo generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu je rok za popisovanje In žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske, k! je bil po tukajšnjem razglasu z dne 7. avgusta 1925. štev. A. IV. 4660 v Uradnem listu štev. 78 z dne 18. avgusta t 1. določen do 31. avgusta t. 1., podaljšan do dne 15 septembra 1925. Vsi Imetniki v omenjenem tukajšnjem razglasu naštetih obveznic, ki jih še ne bi bili predložni pristojnemu davčnemu uradu radi podpisa in žigosanja, se poživljajo, da to store naknadno do dneva podaljšanega roka.
*	Pravilnik o gostilnah in kavarnah. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlna v 83. letošnji številki pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, na kar opozarjamo interesente. Vsi dosedanji točilci pijač na drobno morajo spraviti obratovalnice v sklad z novimi predpisi, ker bi sicer v šestih mesecih izgubili pravico točiti pijače v tem lokalu.
*	Poštna šola v Ljubljani. Ko se je mudil te dni v L!ubljani na insplclranju ljubljanske poštne direkcije-minister za pošto in brzo-Jav dr. B. Šuperina, je obljubil, da se otvoTl s I. decembrom tudi v Ljubljani za področje ljubljanskega poštnega ravnateljstva poštna šola, ki bo trajala samo eno leto. S tem bi bHo ustreženo dolgotrajni prošnji slovenske oblastne organizacije, da se tako dobi naraščaj domačih moči ter zamaše vrzeli, ki zijajo zdaj v vseh panogah poštne službe.
*	Celi svet se vrti okoli solnca — pravo In varčno gospodinjstvo pa okoli mila »Gazela«.
*	Iz poštne službe. Pripravlja se večje napredovanje poštnih uslužbencev v višje položajne skupine. Tako bo pomakn;enih v H. kategoriji iz 4 v 3. skupino skoraj 70 in Iz 3. v 2. skupino okrog 40 uslužbencev. Pri uslužbencih iz kategorije zvanlčnikov rn služrteljev pa se bo izvršilo napredovanje še v večjem številu. Poizkusilo se bo tudi z napredovanjem pripravnikov fz 5. v 4 skupino II. kategorije.
*	Velik kres na Krvavcu se bo kuril na predvečer otvoritve Doma danes 5. t. m. »večer da bo razsvetljeval pot onim. ki pridejo z večernim vlakom. Večje skupine večernega vlaka lahko prenoče pri Sv Ambrožu, pri Vlženčarju aH na vmesn! kmetiji
Prepričujte se
o nizkih cenah jesenskih oblek in ulstrov pri
JosiD Rojina, Liubliana.
pri Martinjaku. Lahko je pa tudi dobiti prenočišče na Jezerski in Križki planini, ako bi bil Dom prenapolnjen. Člani S. P. D. nai si pravočasno preskrbe overovljen ja za polovično železniško vožnjo v pisarni SPD.
*	Razpisana so poštarska mesta pri poštah: Cankova Loka pri Zidanem mostu, Mokronog, Sodfažica, Žužemberk in Dravograd. Prošnje naj se vlagajo prt poštne.n ravnateljstvu v Ljubljani.
*	Ljubljanska opera. Od izvenljubljansklh naročnikov smo prejeli naslednji dopis, ki ga na njihovo želio objavljamo: Povodom obi-sJ;a velesejma smo si 3. t. m. ogledali tudi operno predstavo »Bagdadsk! brivec«. Pred stava je bila vsekakor na višku. Podeželani smo občudovali lepi glas tenorista Kovača, da alti ne govorimo o stebru opere g. Be-tettu, kj nas je naravnost omamil. Ml samo žtllmo, da nam gledališka uprava ohrani naše najboljše moči v domačem gnezdu ta jim ne daje povoda, da se selijo v tuje kraje. — Gorenjci izpod Ratitovca.
Amundsenov
polet na Severni tečaji Vam bo sa zahtevo v kratkem nadil kino ,,Dvor"
prva slovenska učna knjiga
„Xako se naučim fotografirati,'
je pravkar IzAlal
Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din .
*	Akcija za zgradbo ceste Iz Kamnika v Luče. Danes v soboto 5. t. m. se bo vršil v Kamniku ob po! 16. v Čitalniški dvorani sestanek vseh onih, ki se zanimajo za zgradbo ceste iz Kamniške Crie preko Volovleka v Luče. Na sestanek so posebej povabljene vse interesirane občine in drugi faktorji, ki prihajajo pri tej akciji v poštev. lahko pa se tega sestanka udeleže, ne da bi dobili posebno vabilo, vsi oni, ki jim Je ta akcija simpatična ta bi morda hoteli pri akciji tudi sodelovati. Spored sestanka je: 1. Pozdrav sklicatelja mestnega župana kamniškega dr. Rikarda Karbe; 2. poročilo o akciji za zgradbo ceste Kamnik-Luče v preteklosti poroča glavni urednik Rasto Pusto-slemšek iz Ljubljane; 3. govori zastopnikov raznih korporacij; 4. volitev akcijskega odbora in 5. razprava ta zaključki o potih in sredstvih, ki bi omogočali čim najhitrejšo izvršitev zgradbe.
*	Sokol Grosuplje opozarja ponovno vse svoje prijatelje in vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo na svojo prireditev dne 8. t m. Vrši se javna telovadba, tekma v žakljih, velika vrtna veselica z bogatim srečolovom, plesom na prostem in drugimi zanimivostmi na vrtu dobro znane gostiln? brata Rusa. Točili bomo Izboren dolenjski cviček z Gadove peči in pristno štajersko belo vino. Tudi za vsakovrstna mrzla In topla Jedila Je pc.skrbljeno. Polovična vožnja dovoljena. Povratek proti Ljubljani točno ob 23. uri proti Novemu mestu ob 23.47. — OdboT.
*	Občeslovensko obrtno društvo v Čelu opozarja vsa društva, katerim so bile dopo-slane okrožnice radi skupnega obrtniškega praznika nameravan! sestanek delegatov v nedeljo 6. septembra odpade. Društva prejmejo prihedne dni novo okrožnico in jih prosimo, da na njo na vsak način odgovore.
*	Zanimiv vremenski pojav v Št Vidu nad Ljubljano bo v nedeljo popoldne pri SI. Janezu v Žapužah. Če tudi Do povsod drugod nebeški vrtnar oblival s svojim! škropilnicami svoje vrtove, bo tam sijalo po dnevi najčiste;še dnevno, jx> noči pa zapeljivo fantovsko solnce. Vršila se bo namreč sokolska prireditev, k! bo vsebovaJa Javno telovadbo, veselico, dve plesišči, srečo!ov itd. Za okrepčrlo bodo pripravljeni težko obtoženi paviloni z najboljšo jedio in pijačo skratka — prava deveta dežela. Kdor se hoče pošteno In nad vse zabavno posloviti od prireditev v prosti prirodl in se preseliti v jesensko-zimsko sezono zaduhlih dvoran, raj pride v nedeljo v Zapuže pri Št. Vidu. Začetek je ob 4. uri popoldne.
*	Lov na divje svinje. Pri novi Kapeli, kjer so se v zadnjem času pojavile divje svinje, se ?e vršil te dni velfk lov. Lovci so ustrelili 160 kg težkega mrjasca. Ker povzročajo divje svinje v tamkajšnji okolici kmetom mnogo škode, prirede meščani in krretje v prihodkih dneh še en velik pogon na divje svinje.
*	Strah Hercegovine — ustreljen. Iz Bile-ča je pred tedni prispela v Mostar vest, da se je tamkaj pojavila roparska tolpa Mujo Vuljeviča, ki je bila strah in trepet tamkajšnje okolice. Oddelek orožnikov se je takoj poda! na zasledovanje. Te dni je prišlo do krvavega spopada s tolpo, pri kateri Je bil ustreljen tudi Vulievič sam. Na njegovo glavo Je bila razpisana nagrada 50.000 dinarjev Izmed orožnikov je bil le eden lahko ranjen.
*	Velik požar v Medjlmurju V Mačkovcu v Medjimurju je prošlo sredo Izbruhni! požar, ki je povzročil ogromno škodo. Zgorelo je 31 hiš In gospodarskih poslopij s krmo in žitom ter mnogo poljskega orodja. V hiši Valentina Novaka Je zgorela tudi 4 letna deklica Terezija Novak. Ogenl je zanetil neki 7 letni deček, ki se je Igral z vžigalicami. Požara niso mogli omejiti zaradi pomanjkanja vode. Zavarovani sta bili samo dve hiši.
*	Mariborčan v Zagrebu okraden. Višji revident državnih železnic v Mariboru Vilko Rajer, ki je po opravkih prišel v Zagreb ie bil na tamkajšnjem kolodvoru okraden. Doslej neznan zlikovec mu je iz vagona odnesel ročno torbico, v kateri Je Imel uro-budriko ta razno prtljago.
*	Veliki požari v Južni Srbiji. Strašen požar je v četrtek popolnoma uničil vas Kresnice v Tetovu v MacedonKl. Zgorelo je 60 hiš in znaša škoda nad tri milijone dinarjev. Pil reševalnih delih s« je ena oseba smrtno
..............




MESTNI TRS S.

ponesrečla, 10 pa je bilo ranjenih. — Istega dne Je požar upepelil tudi vas Nlciforovo pri Mavrovih Hanovlh v Macedoni:i. Radi pomanjkanju vode ni bilo mogoče rešM niti ene hiše.
• Orkan opustoši! 10 vasi. V travniškem okra:u v Bosni je divjal v četrtek strašen orkan, ki je opustoši! 10 vasi. Najbolj je trpela vas Marinkovac, kjer se ie zrušilo 8 hiš ta Je bilo pri tem več oseb težko ranjenih.
Iz Ljubljane
u— Predsednik Narodne skupščine gosp. Marko Trllkovlč Je odpotoval včeraj ob 23. uri lz Ljubljane na Sušak.
n— Izredni občni zbor dramatičnega In tamburaškega odseka strokovne delavske organizacije Unije se ne vrši 8. septembra, ampak 17. septembra ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. Udeležba članstva dolžnost. — Odbor.
u— Opozorilo. Prejeli smo: Klerikalne organizacije mnogokrat trkajo na napredna vrata pod imeni, ki lahko speljejo v zmoto. Tako sedaj neko .Dijaško podporno društvo« prodaja srečke za loterijo. To Je popolnoma klerikalna organizacija.
u— Ravnateljstvo konservatorija opozarja vse vpisane gojence, da pridejo danes v soboto popoldne k razdelitvi ta določitvi urnika, ta sicer gojenci klavlrla ob 3. uri, gojenci vljoltae ob 4. url, lnstrumentalisti ob pol 5. uri ta gojenci solopetja ob 5. url. Gojenci, ki so že lansko leto obiskovali pouk na Glasbeni Matici naj gredo takoj v Iste sobe ta k Istim učiteljem, kakor so bili lansko leto.
u— Instrumentalni pouk na konservatorl-Ju. Na konservatoriju Glasbene Matice se poučujejo sledeči orkestrski Instrumenti: vljola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna, tolkala ta tudi orgle. Ravnateljstvo vabi vse one, ki se zanimalo za te Instrumente, da se vpišejo k pouku. Pouk traja navadno največ 6 let ter Jim Je nato kot absolventom konservatorija zagotovljen stalen ta dober zaslužek, sa) v celi naši kraljevini pri vseh orkestrih manjka Izvežbanih naših moči. Ukovina za posamezne Instrumente znaša 90 Din mesečno, pouk se pa vrši trikrat na teden. Revnim ta nadarjenim gojencem odbor ukovino po možnosti tudi zniža. Vpisovanje se vrši vse te dni na konservato-rlju v Gosposki ulici št. 8, I.
u— Radio • koncerti pri tvrdki J. Goreč so imeli — kolikor smo Jih dosedaj slišali vsi prav lep uspeh In so vsekakor zanimiva novost za Ljubljano. Seveda moramo vpoštevatl, da vsaka zveza vsak dan radi zračnih motenj ni n?lbolJša, vendar pa so zopet druge zveze naravnost sijajne, tako na pr. sta bila London in Berlin na zadnjih koncertih izvrstna. Sinoči smo med drugim Imeli priliko poslušati tamburaškl zbor «Ve !eblt» iz — Berlina. Da se radio pri nas kolikor mogoče hitro udomači, so za seda) predvajanja brezplačna in se vrše vsak dan od 20.30 dalje v lokalu tvrdke.
u— Na neokusno notico, katero si Je včeraj nekdo dovolil v časopisu, sporoča podpisano podjetje kino «ldeal», da ne more za to, ako Je bil pri blagajni naenkrat tak naval ta da se temu pri najboljši volji, kljub temu, da se Je skrbelo za red, nI bilo mogoče Izogniti. Glede predvajalnih dni filma »Navigator, s komikom Buster Keaton se pa sporoča, da se ta film radi tega predvaja samo štiri dni, ker se takoj za tem igra v Beogradu. S'cer pa svetujemo do-tlčnemu gospodu, ki se Je podpisal »Nekdo, ki ni dobil vstopnice., na) se ne razburja, ker bo v sezoni 1925.—26. še dosti takih prvovrstnih filmov in se bo lahko še prav dobro zabaval. — Kino »Ideal..	1795
u— Člani Orjune Št Jakob-Krakovo-Tr-novo se vabijo na današnji sestanek v gostilni Kavčič na Prulah ob 8. uri zvečer — v svrho pogovora o udeležbi pri razvitju prapora v Mirni na Dolenjskem.
u— Nevestina oprema ie eden najlepših tombolskih dobitkov tombole Sokola I.
u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najntžjih cenah modistka Z. Mah-nič-OorJanc.	348
po nainiijih cenah pr!
E. DJukanovlč,
Sv. Petra cesta *tev. 27, poleg hotela Tratnik.
Popravila, prekrolenje, spatri oblike.
Nnlna popravila v 6. urah.
MODNI SALON ZDENKA ROD1C,
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA tO zopet otvor/en in sprejema naročila od 1. sept. dalje.^
u— Kdor se udeleži ljubljanskega velesejma, naj pose ti tudi družabni večer, ki ga priredi mestna Orjuna Ljubljana v areni Narodnega doma. Spored Je zelo zanimiv, svira salonski orkester. Za prvovrstno pijačo in jedila je preskrbljeno. Vabimo posebno vnanje člane organizacije.
u— Prostovoljno gasilno društvo na Rudniku priredi na vrtu gostilne Ustnik št 17 v Rudniku v nedeljo dne 6., v slučaju slabega vremena pa 8. septembra veselico. Za dobra Jedila in dobro kapljico bo izvrstno poskrbljeno, ker se bo točilo g. Jeršina priznano vino. UMudno vabi — odbor. 1798 u— V gradu Tivoli, pritličje desno, se prodaja radi preselitve pohištvo, stare mojstrske slike, stoletni angleški servis, starine, okviri itd.	1793 u— Parno In kadno kopališče t hotela •Slon. bo za čas velesejma odprto vsak dan od 7. do 18. ure. 1719 u— »Budha. čaj na velesejmu. Oglejte si «H» p"vil]on št 461—465. 1720 u— Proselltev trgovine. Staroznana trgovina Mrr?ol se je preselila iz Mestnega trga v Wo!fovo ulico št. 5 (hiša Krejči). Glej današnji oglas. 1709 u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini. 1 sum tatvine, 3 telesne poškod be, 1 ugriz psa, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 cestna nezgoda, 3 prestopki kaljenla nočne ga miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja 16 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 ln sicer: 1 radi krošnjarstva brez dovoljenja, I radi nevarne grožnje ta 1 radi suma tatvine
u— Nezgoda. V sredo dopoldne se Je pripetila v Florjanski ulid nezgoda, ki bi lahko imela za posledico tudi večjo nesrečo kot Jo Je Imela sicer, šofer R. M. le privo-zll s svoilm vozilom v precej naglem diru proti Florjanski ulici ter z močnim sunkom zadel ob rob tramvajskega voza. Ljudje v vozu pa tudi šofer so se močno prestrašili, meneč, da nastane kaj hujšega, vendar Je vozilo odletelo od tramvajskega voza ta Istega le močno odrgnilo. Tudi avtomobil se Je nekoliko poškodoval. Cestnih nesreč, povzročenih po neprevidnosti voznikov, Je zadnji čas toliko, da bi bilo prav priporočljivo, da varnostni organi nastopalo tudi v tem pogledu energičneje.
u— Dva vloma. V sobo delavca Franceta Kuralta, stanujočega na Dolenjski cesti št. 12, se Je splazil v četrtek dopoldne neznan uzmovič ter vlomH v njegov kovčeg. Ker nI našel ničesar prlpravnejšega, se Je zadovoljil s parom novih čevljev, vrednih 220 Din ter novo 85 Din vredno srajco. Tatvine le osumljen neki okrog 50-letni potepuh, ki se je sumljivo smukal okrog hiše. — Isto tak obisk Je dobil v četrtek hlapec v hotelu »Bellevue., Anton PavšelJ. Tat )e vdrl v njegovo sobo bržkone s ponarejenim kiju čem ter mu pobral več zimske ta letne obleke, nekaj perila In par čevljev v skupni vrednosti 1900 Din.
u— Odnešen dežnik. Dotfčnika, ki je na dan prisege finančnih zvanlčnikov, to Je 3. septembra dopoldne na Inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani lz predsobe odnesel nov dežnik, se opozarja, da ga nemudoma odda na Inšpektorat fin. kontrole, ker le dobro znan, plcer se bo postopalo proti nJemu drugim potom	1794
tera Je tukaj udomačena, občinstvu najbolj prikladna in Jo isto vsled današnjih plačilnih sredstev iz praktičnih ozirov ne le želi, temveč zahteva.
e— Nova povoden]. Pričakovali smo lepega začetka jeseni, a sedaj imamo samo deževje. V noči na petek je zopet po vsej Savinjski dolini silno deževalo. Posledica tega Je, da so vsi na Savinjo meječi kraji v vodi ta da se vali kalna in blatna voda skozi mesto. V Celju že letos ni bilo tolike povodnji. Voda dere po mestnem parku ln ugonablja nasade. Sreča ie res, da smo že v Jeseni, da ne bo s popravljanjem poti in nasadov praznega dela. Pod stari grad se pa zaganja reka srdito kakor bi mu hotela izpodjesti hrib, na katerem so razvaline.
e— Živinski sejem V Celju se bo vršil v pondeljek dne 7. septembra redni mesečni živinski sejem. Interesenti se opozarjalo, da so došli na zadnji mesečni živinski sejem tudi izvozničarji, ki so pokupili sko-raj vso na sejem prignano živino ta ti gotovo tudi 7. septembra posetijo živinski sejem.
Iz Trbovelj
lz Maribora
a— Poslanec dr. Pivko Je odpotoval dne 3. septembra na važno konferenco v Split, odkoder se vrne v soboto, nakar se poda v Prekmurje. V Maribor pride v četrtek dne 10. septembra.
a— Zagoneten strel. Ko Je predvčerajšnjem jutranji osebni vlak, ki odhaja iz Maribora prod Dunaju ob petih vozil proti postaji Spielfeld, je tik onstran meje nekdo ustrelil na stroj. Krogla Je razbila na stroju stransko šipo ta sfrčala mimo glave stro ievodje, ki Je ostal tako k sreči n»«««ko-dovan. Zadevo preiskuje naše ta avstro -orožnlštvo.
t— Komlsijonalna poizvedba in obravnava obratnega lokala g. Iva Cmkoviča v Lo« kah št. 54, ki je zaprosil za obrtno oblast, veno in stavbno policijsko dovoljenje, se bo vršila v soboto 19. t. m. ob 3. popoldne s sestankom na istem mestu.
t— Obiskovalce velesejma v Ljubljani opozarjamo na higijensko razstavo, v ka. teri ao razstavljene poleg neštetih drugih slik vse tiste slike iz delavskih kolonij, zla« sti iz Dobeme, ki jih je pred več meseci pri neslo »Jutro«. Kdor si bo higijensko raz« stavo ogledal pozorno, bo zelo veliko profi« tiral in bo skušal po svojih močeh omiliti neznosne zdravstvene razmere, ki obstajajo pri nas, kljub temu, da niso gmotne rarme» re take, kakršne bi morale biti.
t— AvfOtdružbei vozi Jutri v nedeljo 6. t. m. ob priliki gasilske veselice od rudniške restavracije na Vodah do gasilskega vrta v Trbovljah za znižano ceno 4 Din od osebe. Vozovi bodo vozili pričenši od 3. popoldne neprenehoma do 1. ponoči.
t— Rudniška godba je vedno zaposlena, tako, da nc pride do promenadnih koncer« tov, ki bi jih bik) želeti. Jutri 6. t m. je an« gažirana pri gasilski veselici v Celju, pri» hodnjo nedeljo pa pri sokolski veselici v št. Pavlu. Zdi se, da bomo prišli do kon« certov, ki si jih vsi žele, šele na Jesen, ko bodo društva prenehah z veselicami in bo imela rudniška godba dovolj časa z« na« študlranje novih komadov.
t— Sokolsko gledališče vabi vse gospodlč« ne ln gospode, ki Imaio veselje do gledali« šča in bi bili pripravljeni sodelovati v bodo« či sezoni pri gledaliških predstavah, da se zglasijo na odru Sokolskega doma med 6 in 8. uro zvečer.
t— Agitacija, o kateri te bo razpravljalo. Ko so pred kratkim ustanovili voditelji so« cijalistične frakcije svoj novi konsum v hi« ši g. Stiha v Trbovljah, so poslali delav« cem vabila, s katerimi so jih povabili na poseben sestanek, Id se je vršil 24 avgusta v prostorih g. Rovterj* na Poeetju. Namen sestanka je bil delati podrobno agitacijo za svoj konsum. pri čemer »o se odlikovali s svojo zgovornostjo razni gospodje. O tem, kaj »o vse govorili, se bo rarpravljalo v najkrajšem času na kompetentnem mestu.
Iz Primorja
Iz Celja
Za dame i
svileni jumperji najnovejše fa-one, flor nogavice od Din 14-— dalje, svilene nogavice.
Za gospodei
srajce, naramnice, kravat«, nogavice kratke ln dolge.
Modna trgovina za dame ln gospode F. AM. Rozman. Liubliana. Židovska ul. 4.
e— Obisk na gimnaziji In meščanski šoli. Dočim nekaj let po vojni ni kazalo, da bi si mogla gimnazija kako opomočl, Je sedaj obisk tak, da letopisi tega zavoda še niso nikoli takega zabeležil Letos se Je prijavilo za vstop na realno gimnazijo vsega 3*6 dijakov, med njim! 63 deklet. — Tudi na meščansko šolo, ki Je že sploh premajhna, ie bil letos nenavaden naval. Na deški oddelek se Je vpisalo 290 dijakov, na dekliški pa celo 300. To Je doslej na obeh oddelkih največje število. Več kandidatov so radi nedostatnlh prostorov morali odkloniti.
e— Nove cene živilom. Pekarska zadruga nas prosi glede na naš dopis z Imenovanim naslovom z dne 1. septembra za ob-lavo sledečih vrstic: Od tukajšnjih pekov se nI godila nikakršna zloraba pri prodaji kruha, kar f- Je ponovno od sodišča na podlagi preiskave ugotovilo. Nasprotno se poudarja, da se Je kruh vedno prodajal po vazi, le pecivo le Imelo različno obliko, ka-
*	Ena država, dvojne postave. Tržaško »Edinost« je prefektura zaplenila prošli če« trtek, ker je poročala, da so bili aretirani Štirje Ajdovci, ki so peli neko parodijo na »Lepo našo domovino«. »Goriška Straža, pa je objavila isto poročilo ne da bi se cen« zor čutil primoranega uporabljati svoj svinčnik. To so res čudne postave: kar lah« ko natisneš v Trstu, to je prepovedano v Gorici, in narobe. Podoba je, da italijan« skim cenzorjem ni do pravice, katero bi morali zastopati na službenih mestih, am« pak le do preganjanja Slovencev kjer in kadar se le ponudi priložnost.
*	Smrtna nesreča v tržaški prosti luk\. V soboto zjutraj so nakladali delavci v prosti luld kavo za firmo Mangilli. Tovorili so jo s pomočjo velikih žerjavov. Za vsak dvig so naložili po 14 vreč kave. Pri tem delu jim je pomaaal tudi 431etni voznik An ton Bernetič. Stal je pod žerjavom in ko so se vrvi na žerjavu vsled velike teže utr» gale, je padel tovor na tla ter zmečkal Ber« netiča. Tovariši so ga sicer skušali rešiti izpod bremena, toda revež je medtem že izdihnil.
*	Težka nesreč., v tržaški tovarni strojev. Poleg Trž. tehničnega zavoda pri Sv. An« dreju v Trstu stoji tovarna strojev v kateri je bil zaposlen delavec Štefan Gnsrinčič pri popravilih na strehi. V četrtek ob enajstih je Gustinčifu zdrsnilo, da je padel s strehe na zemljo, kjer je obležal nezavesten in je pozneje umrl.
*	cGori.fh Straže* zopet zaplenjena. Cen zorjev rdeči svinčnik, ki ne prizanaša na« šim tednikom in dvotednikom v Julijski Krajini je zaplenil zadnjo številko .Goriške Straže«. Povod zaplembi je dal članek »Fa« šistovski katekizem«.
*	Gad je pičil 371etnega težaka Josip« Meri« iz Trsta. Mož je ležal na neki solnk ni trati pri sv. Vidu. Hotel je zadremutl in v dremežu ga Je razdražena kača dvakrat vsekala. Rano so mu izžgali na zdravniški postaji.
*	Vodne sile Rabeljskega jezera, gornje ln srednje Soče ter Nadiže je odstopil av« tonomski odsek civilnega ženiia v Gorici Italijanski elektrOželezniški družbi v Rimu. Družba se bo koncesije takoj poslužila in izkoristila vodne sile po najboljšem pre« vdarku v korist dežele in kvten dobiček.
ve « •
sveta
Velika zrakoplovna nesreča v Ameriki
Zrakoplov »Shenandoahs popolnoma uničen. Številne človeške žrtve.
0 veliki zrakoplovni nesreči v Ameriki. o kateri smo včeraj poročali med brzoiavnimi vestmi, smo dobili še nastopna podrobna poročila:
Veliki ameriški vojaški zrakoplov »Shenandoah* se je v četrtek 3. t. m. ponesrečil pri nameravanem petdnevnem poletu preko sredniezahodne Amerike. Zrakoplov ie odplui zjutraj iz La-kehursta v Minnesoto. in ko je plul nad mestom Cambridgejem, se je neiado-ma nagnil "a stran, potem ko je že tri-četrt ure krožil nad mestom. Hud vihar za je zagnal proti jugu. Nenadoma se je pretrgal nos zrakoplova na dvoje, nakar se ie zrakonlov popolnoma razklal En del zrakoplova ie padel Dri Sharo-nu nedaleč od Cald\velia (Ohio) z delom nosadke na zemljo, drugi del pa je treščil ob tla v Avi nedaleč od Cam-bridgeja.
Po uradiih poročilih mornariškega nrada Zedinienih držav Je vihar dobesedno preklal veliki zrakoplov. Zadnji del se ie straščal polagoma proti zemlji. prvi dei pa ie plul še kakih 30 minut preko hribovite pokranne. dokler se ni razbil Dri neki pristavi. Med mrtvimi so pole? kapitana tudi dva poročnika. Sest stroinikov. višji pilo-t ter radio-poroče valeč. Po izpovedih rešeneea moštva so vzrok nesreči močne zračne protistruje. ki so potisnile nos zrakoplova navzdol, nakar se je nri poizkusu. vzpostaviti ravnotežje, razklal. Osem mož posadke, ki so bili v zad-niem deiu, so se rešili nepoškodovani. Vsled hudega viharia se je zrakoplov spočetka močno zibal, pozneje Pa ga je vihar začel tako premetavati, da je izgubil krmar oblast nad njim. Razklal se je nenadoma z velikim pokom, ne da bi prej opazili kai sumljivega. V bližini raznoke nahajajoče se mornarje je vrglo preko krova. Nato se je zrakoplov začel vrteti okoli sebe, gondola s krmilnim mehanizmom se je ' razpočila !n zrakopJov je postal popolnoma igra-fa viharja. Močno premetavanje zrakoplova je pometalo mornarie drugega za drugim iz kabin na hodnik, odkoder so ponadali preko krova. Niihova trupla so našli na tleh do več kilometrov od-daliena drugo od drugega.
Doslej so identificirali med mrtvimi poveljnika zrakoplova kapitana Lans-downa. kapitana Hancocka, poročnika Houghtona in Lawrenceja. radioinže-p.ierja ter dva strojnika. Pet smrtno ponesrečenih še niso mogli identificirati. Petnajst mož posadke ie bilo ranienjh.
Očividci pripovedujejo, da je zašel zrakoplov ob 3. ziutrai nenadoma v vihar, in sicer v višini 900 metrov. Vihar ie bil tako močan, da je pokvaril dva motorja. Vihar je zagnal zrakoplov proti tlom v neko pristavo, nakar ga je vr-eel zopet kvišku ter nato v neko dru-eo pristavo. Zatem je zagnal vihar zrakoplov proti robu nekega gozda, od tu pa ga dvignil 1700 metrov visoko in s te višine je padel potem na zemljo, pri čemer sta se ovoj in kovinska konstruk ciia razklala v dva dela. Posadko je ob sunkih v tla deloma pometalo iz gondole. pri čemer so se nekateri ubili, deloma pa se je skušala rešiti s skoki v
Polkovnik Hali. ki se je udeležil poleta in se ie rešil, pripoveduje, da je zrakoplov olul brez vsakega defekta, dokler za ni presenetil vihar. Ako bi bil Dravočasno obveščen o viharju, bi se katastrofa ne zgodila. Preostali se iraa-!o zahvaliti za svojo rešitev samo dejstvu. da ie oni del /'•nkoolova. v katerem so se nahaiali. olin še nekoliko časa vzdržal v zraku, vsled česar so se !e Polagoma spustili proti zemlii. Ameriški mornariški državni Dodtainik Wil-bour izjavi ia. da nesreča ni prišla nepričakovano, ker se je vedno poiavlin-la bo;azen pred vrtinčastimi viharji, ki nenadoma nasto-paio v notraniosti Amerike. Zato ie bilo Drenuščeno uv;d°vno-sti novelmikov, kaj in kam nai izvrše folete. ne da bi se iim izdaiala izrečna Povelja.
Nesreča zrakoolovn «Sber<andoah» ie
Car) Ewald:
Ema in Ana
Pravljica iz davnine.
Živela sta dva brata. V vsej deželi sta bila to najnonositejša, najlepša in naipoštenejša človeka Ljubila sta dve sestri, ki sta bili nailepši od vseh žena v tistih časih. Ema ie sličila sinji vijolici. Ana pa se ie razkazovala svetu.
I-epota teh dveh sester Da je zamašila tudi odHčnike iz sosednih držav, ki so in vzliubili in rima oadli Dred noge.
Prišli so krali. vojvode, kraljeviči, vitezi. Prišel ie Pa tudi sloviti kovač iz flavnegra mesta, ki je koval najimenit-neiše orožje. Prišel je tudi pevec, ki ie romal od mesta dio mesta m si polnil mošnio s kuni zlatnikov. Vse je lmbezen do obeh sestra ranila do srca in vsakemu. ki ie katero od obeh zagledal, je bi'a zapisana niegova usoda.
Kdor ie zasnubil Ano. mu je ta kratko odvrnila: »Gospod, ljubim drugega in nisem več prosta!*
Ob teh besedah so Ji oči blestele m f njenem smehu se je odražal ponos, kaiti hotela ie. da vsi zvedo o njeni ljubezni.
Isto je odgovarjala Ema, samo, da je
vzbudila po vsej Ameriki veliko soža-lje. Zrakoplov «Shenandnah», ki so ga zgradili Amerikanci v Ameriki, je bil njihov ponos in edini ameriški vojaški zrakoplov večiega obsega.
Ponarejeni madžarski bankovci
Poročali smo že, da je madžarska policija prijela Samuela Friedlanderja, sina tako zvanega čudodelnega rabinca iz Olaszliszke. pri katerem so našli cele kupe ponarejenih bankovcev po en milijon madžarskih kron. Policija je takoj sumila, da mora biti v stvar zapleten tudi njegov oče. Preiskava je res dognala njegovo sokrivdo in je sedaj vtaknila tudi očeta in njegovega drugega sina pod ključ.
Madžarska Narodna banka objavlja sedaj popis ponarejenih milijonskih novčanic, ki so v splošnem zelo slabi fal-zifikati. Spoznajo se takoj, ker ima papir pri pristnih bankovcih rdeče ln ze- j lene svilene niti, ki so zlasti na nepo-tiskanih belih robovih jasno vidne. Te svilene niti manikaio na papirju falzifikatov. Del ponarejenih novčanic nima serijskih in tekočih številk, ali Da so de-beleiše kot na pristnih. Glavni znak falzifikatov je v tem. da je s''ka ženske glave na nristnih bankovcih iasna. ostra in temnoriava. na ponarejenih pa uma-zano-črnkasta in zabrisana.
Policiia preiskuje zadevo še dalje, ker sklena. da je še več ljudi zapletenih v to stvar.
Boj za madžarski čudež
Zadeva čudeža v Nagyszakacsi.iu zavzema vedno večji obsee. Znano ie. da se je našla cela vrsta Hudi. ki potrjujejo, da so videli na več krajih, nosebno pa v zraku nad vaškimi hišami Mariio v nadnaravni velikosti, razne svetnike in tudi sameca Boga. Ljudje so začeli od blizu in daleč romati na ta sveti krai. Cerkvena oblastva niso s tem romanjem nič kai zadovolina. Kmetje hočejo namreč postaviti na mestu, kier se naivečkrat pokaže Marija, kapelico, pri kateri pa duhovniki ne bodo imeli ničesar govoriti.
Posledica tega gibania. ki meji že na versko blaznost, je bila. da ie škof v Veszprimu odklonil dovoljenie za zi-danie kapelice. Kmetje so silno vznemirjeni in so začeli demonstrirati. K župniku v Kanosvaru dr. Hossu so no-sTali deputaci'o. da bi ga nanrosila. nai pregovori cerkveno gosposko, da nri-zna čudež in dovoli gradbo kapelice. Prosili so tudi. naj gre župnik s č'ani cerkvene komisiie še enkrat v Nairv szakacsi in preišče vizije. Pri prvi preiskavi namreč komisiia ni ničesar videla in je o tem poročala cerkvenemu oblastvu. Škof ie odgovoril odposlanstvu. da ne more ničesar ukreniti in da se mora podvreči poveliu cerkvenega oblastva in da ie fanatično vztraianie kmetov pri svoii novi veri unor proti avtoriteti cerkve.
Deputacija ie bila z žunnikovim odgovorom zelo nezadovolina in ie začela demonstrirati na cesti. Skušala je prepričati ljudi o pravilnosti nove vere. Pripovedovali so. da so se pokazali svetniki tudi v drugih občinah, kakor v Vaku, Tarnoku. Inku in M'ba.iliiu. V Ba-ku je baje videla starka Mariio. ki ji je zapovedala. da morajo vsa dekleta v vasi nositi razpuščene lase. sicer jim bodo v par dneh zgoreli. In res se dekleta pokore temu naročilu in bodiio z razpuščenimi lasmi. V občini Tarnok je mlad mož. ki pravi, da ie videl v mraku na strehi cerkve velik ocnien polu-mesec. v njem pa krasno Mater božjo. Takoj potem se je utrnila zvezda in na zemljo je padel velik meteorit v smeri proti Nagvszakacs'}u. to pa zato. da bi pokazal prebivalcem not. kam na' hodijo molit. Tudi v občini Inke je imelo preteklo soboto dekle vizijo, takoj potem pa se je onesvestilo.
Kaposvarci so poslušali z velikim za-nimaniem tako nripovedovanie fanatične deputaciie. Odposlanstvo ie hodilo po cesti in kričalo: »Izstopili bomo iz cerkve! Gremo k sociialistom! Vsakdo vidi v Nagvszakacsiju čudeže, le župnik ne!» Množica je postaiala vedno
ona zarudela in povešala oči. Bilo ji je mučno, kot da se je razgalila. In tako so častilci odhajali in prihajali. A vse zaman. Krali ie žalosten stopil h kovaču in mu dal svojo krono, da jo prelije in skuje v dijadem za njo, ki io je vzljubil. Nekdo drugi ie prinesel kovaču vse svoie zlato, da mu ga prektije v zlate zapestnice. Tretji ie vzel bisere svoje matere, da okrasi vrat svoii izvolienki. Kovač na je zase skoval novce, ki je vanje vkoval ime nje. na katero je neprenehoma mislil.
In vsi ti liudie so se z darovi postavili ored sestri in ju naprosili, nai nosita te darove kot smmin na vročo ljubezen. ki sta io odklonili.
Ana je vstala, se poklonila, vzela razkošne darove in vsa blesteča glasno odgovorila:
»Nosila bom te darove njemu na čast. ki je moi in katerega tudi vi častite po ljubezni do mene!«
Ema se je priklonila še niže in jih srčno naprošala, nai sprejmejo darila nazaj, ker iih ne more in ne sme vzeti. Nato ie iz redni potegnila cvetko ln dahnila nanjo poljub.
Vsi razboljeni so se razšli.
Kasneje se je zgodilo, da je deželo
večja in se je bilo bati dejanskih spopadov. Končno je moral nastopiti orožnik, ki pa ni ničesar dosegel. Oblastvo je poklicalo policijo, ki je po hudem naporu razgnala fanatično ljudstvo.
Požar v cerkvi sv Nikolaja v Pragi
V torek Je nastal v zvoniku cerkve sv. Nikolaja v Pragi požar, ki je spravil na noge vso okolico. Šele drugi dan se Je videlo, v kakšni nevarnosti je bila ta znamenita cerkev, zidana v baročnem slogu. Gasilci so imeli v tesnem zvoniku zelo težak posel. Lesene stopnice, ki vodijo v najvišii del zvonika, so široke komai 60 cm. Požar se je najbolj razširil v stranskem delu zvonika, ki je nedostopen, ker gre konstrukcija tramov do samega vrha. Med ožganimi tramovi leži sedai veliki zvon. ki meri v premeru 1 m. Ta zvon se je med požarom odtrgal. Lahko bi bil po-| vzročil strašno nesrečo, če bi bilo tra-! movje popustilo. Pod zvonikom je bilo namreč mnogo radovednega občinstva. Manjši zvon se je raztopil. Kupola. ki predstavlja največjo dragocenost, je ostala k sreči nedotaknjena. Ce bi bila lesena konstrukcija, ki drži bakreno streho, pregorela, bi se bil ves gornji de! stavbe porušil. Cerkev sv. Niko-laia ie tipična baročna stavba. Nevarnost za okolico ie bila tem večja, ker stoii cerkev med hišami, ki se Jih deloma celo tišči. Gasilcem se je pravočasno posrečilo omeiiti požar. tako. da ni povzročil večje škode ali zahteval človeški žrtev.
Požar je privabil mnogo radovednežev. ki so imeli pri tem svoio zabavo. Zanimivo je bilo gledati, kako so plezali gasilci po kupoli in zvoniku in kako so si pomagali z golidami in škafi, kier niso mogli plamenu do živega z brizgal-no. Naiveč časa ie zahtevala debata s tem. kdo je zakrivil nožar in kai prav za prav gori na zvoniku, ki ie pokrit s pločevino. Občinstvo ie dolžilo večinoma krovre. ki so streho baie slabo popravili. Bili so tudi taki ki so dolžili vrane, kavke in vrabce, da so nanesli v stolp slame in druge take ropoti;e. ki se je vnela in povzročila požar. Mnogi so občudovali tudi uro na stolpu, ki se ni prav nič zmenila za požar md glavo. Kazalci so mirno kazali, koliko časa je traiala nevarnost.
X Ukinjen je davka na prenočišča v Nem čiji. Koncem septembra se ukine v Nem« Siji davek na prenočišča. Vlada Izda nared« bo. po kateri se izza 1. oktobra t. 1. ne po» bira več davek za prenočevanje tujcev v gost;lnah, hotelih, penrijah ali pri zaseb« nikih.
X Letalo v službi pkčevi nja reparacij. V sredo je poletel z letališča pri Berlinu v London zopet velik aeroplan, ki je Imel seboj 9.600 000 angleških funtov (okrog 2600 milijonov dinarjev) v nakaznicah To je dnigi de! nemških reparacij po Dawesovem načrtu. Te bone Je prejela Angleška banka. Prvo pošiljatev po zraku je odposlala nem« Ska vlada že pretekli teden
X Zaroka italijanskega presfclonaslednU ka? Nekateri inozemski listi pišejo, da se v kratkem zaroči italijanski prestolanaslednik z infantinjo Beatrico. hčerko španske kra« lievske dvojce. S to govorico spravljajo poučeni krogi v zvezo potovanje italijan« skega veleposlanika v Madridu v Rim In njegove opetovane konference z ministr« skim nredsedniVom Mussolinijem.
X Požar v stolnici v Alessandriji. V to« rek ponoči je začelo goreti v stolnici v Ales sandriii v Italiji. Požar je popolnoma uni« čil dragocene orgije, kor. glavni vhod in pod. Zelo poškodovana je tudi streha. Sko« do cenijo na milijon lir. Uničene orgije so imele z umetniškega stališča velikansko vrednost. Ogenj je nastal vsled kratkega stika
Zadnji dan!
Ste li pozabili na kaj?
Če potrebujete kak oblačilni predmet, perilo, modne potrebščine itd. pohitite na velesejem
Daviljon «1» 61517
kjer dobite priznano dobro blago kar
najceneje.
obiskala huda stiska. Vojna je zrušila cvetoča mesta in po hišah so gostile kuga. lakota in bolezni vseh vrst. Mraz je moril živali, solnce ie nalilo žito na polju, vihar je uničeval ladie na morju, gorč so bljuvale ogeni dan in noč . . .
Ko Pa je prišlo drugo, srečnejše leto, sta izgubila brata vse premoženje, kar iu je navdalo z brezmejno žalostjo in bridkobo. Cez nekaj časa sta stopila pred sestri v bornih oblačilih.
Ta. ki je ljubil Ano. je povesil prej tako smele oči. rekoč:
»Samo potrtost je moje bogastvo, a iaz te ne maram zavesti proč od sreče, ki te čaka. Prišel sem se poslovit: ostani srečna, z Bogom!* Drugi, ki ie ljubil Emo. je dejal: »Zahvaljena za vse. predraga. Grem. Boljši od mene naj dobi tebe in tvoje srce!*
Ema in Ana sta razorožili roke za odhajajočima. a zaman sta iu kli~-,!: bila sta že predaleč. Tudi sli. ki sta jih odposlali na vse strani za njima, so se vrnili brez uspeha. Sestri sta se umaknili v temno sobo in se zagrebli v svojo žalost. Ure in ure sta plakaii in vzdihovali. ponoči pa sta čuli in molili. Ana je zavrgla ves svoj zlati nakit in je prosila
X Ittnn—ovt MMc* zgorel*. V noH od torka na sredo je raček) goreti v pisarni« Ikih prostorih tvrdke Hugo Stlnnea v Mul« beimu pri Dulsburgu v Nemčiji. Med dru« gim je zgorelo tudi mnogo delnic in dru« gih poslovnih papirjev.
X Slika stanovanjski bede na Dunaju. Ze par dni se pojavljajo nt Dunaju ostri nastopi med deložiranci in občinskimi urad« niki. Ker nimajo kam drugam spraviti ljudi brez strehe, so jim pretekli teden nakazali prenočišče v policijskih zaporih. Gre za sku pino 75 rodbin, vsega skupaj približno 200 ljudi. V zaporih bi ti reveži lahko ostali delj časa, da bi bili vsaj pod streho, ako ne bi bilo na Dunaju sionističnega kongresa, ki povzroča dunajski policiji toliko skrbi. Na dnevnem redu so namreč demonstracije in spopadi nemških nacionalistov in zlasti ha« kenkreutzlerjev s policijo, ker demonstrira« jo proti judom. Vsled tega so tudi zapori prenapolnjeni. Da bi se dobil prostor za aretirance, so dobili deložiranci nalog, da imajo v 24 urah izprazniti zasilno »stanova« nje.» Občina jil je za en dan nakazala pre« nočišče v neki veliki novi hiši, ki pa še nI popolnoma dograjena, a je že pod streho in ima tudi okna in vrata. Deložiranci so se res nastanili v tem zasilnem stanovanju, toda ne samo za eno noč, ampak hočejo ostati v njem kar za delj časa, če le mogoče za vedno. Nastopiti je morala policija v spremstvu občinskih uradnikov, ki so » silo odstranili reveže brez krova iz tega zasil« nega stanovanja. Sedaj tavajo po mestu in moledujejo ljudi, naj bi se jih usmilili vsaj za eno noč, da bi imeli kje spati.
X Požar v newyorški lukt. V sredo je izbruhnil v newyorški luki velikanski požar v skladišču petroleja. Od dima in raznih plinov se je skoraj zadušilo 150 gasilcev in so jih mora'i prepeljati v bolnišnico. Dim je tako gost da sosednjih hiš ni mogoče videti. Požar divja dalje. Doslej so bili vsi poskusi, pogasiti goreči petrolej v ogrom« nih tankih, zaman, vsled česar se požarna bramba omejuje le na zaščito sosednjih po« slopij. Goreče tanke prepuste svoji usodi.
X Potopljen španski parnik. Za franco« sko«španskih napadov na AjdiT so Rifovci obstreljevali špansko transportno ladjo »Espana Quinto». ki je imela na krovu pri« bližno 1000 mož španske tujske legije. Par« nik se je z vso posadko hitro pogreznil. Ne ve sc še, koliko ljudi je pri tem utonilo.
Šah
Ljubljanski šahovski klub otvori redno delovanje članov v sredo 9. t. m. ob 18. v kavami Evropa, kjer bo imel odslej zopet svoje redne igralne večere vsako sredo in soboto. Prvo sredo je na programu velik brzotumir, takšni se bodo vršili vsak me» sec enkrat za prvenstvo dotičnega meseca in se bodo rezultati objavljali. Na Igralnih večerih se bodo igrale resne in kcmzultanč« ne partije, manjše simultane klubovih pr« vakov, dajal se bo teoretični pouk napred« nejšim, študirale se bodo že igrane partije svetovnih šahovskih mojstrov. V najbližjem času bo priredil dr. Milan Vidmar veliko simultano na verandi kavarne Evropa, ki je bila še vsako leto senzacija za naše ša* histe.
Ljubljanski šahisti morejo trdno upati, da bo letošnje delovanje v klubu zelo živahno in plodonosno, ker so se na ožjem sestan« ku članov, ki se res interesirajo za dvig ša« hovskega udejstvovanja v Ljubljani, podale točne smernice, po katerih sc bo delovalo. Glavno in najbolj pereče vprašanje gmot« nih sredstev, ki so dozdaj oteževala brez« hibno delovanje kluba se je rešilo zado» voljivo, kar se bo moglo poznati na nagradah pri turnirjih, od katerih sc bo pričel splošni (za novince) že 5. oktobra, takoj za njim ožji ("ki v splošnem dosežejo 50 odst.) In če bo dopuščal čas takoj za tem glavni (ki v ožjem dosežejo 66 odst.). Iz katerega izide prvak kluba za leto 1926.
Nabavile se bodo še turnirske ure, ki jih je sedaj v klubu 5. da se bodo vsi turnirji vršili s kontrolo časa študiranja potez, iz« popolnila se bo knjižnica z najnovejšo lite« raturo. Članom je na igralnih večerih na raz polago ogromni rezervoar šahovskih varijant Bilguer, ki ga je klubu podarila Aten« v zahvalo sodelovanje pri Živem šahu.
Sahisti bodo informirani o vseh važnej« ših prireditvah pri nas in v inozemstvu po rubriki v »Jutru*, naroče naj se na Šahov, ski glasnik, kjer bodo našli najboljše par« tije sodobnih mojstrov, kat«rih študiranje največ pripomore do dobrega igranja šaha
Odbor vabi vse, ki so vneti za šah, da se vpišejo v klub, kjer bodo napredovali in pomagali ustvariti v Ljubljani najmoč« nejši šahovski centeT v državi.
Boga. naj ji ga odvzame, ker ni več njega. ki ga ljubi, in je še prosila. naj jo napravi tako ubogo kot je on.
Ema Pa je poljubila sinio cvetlioo in jo skrila v ležišče ter prosila Boga, naj osreči njega, ki ji je bil življenje.
Takrat pa je roma! do svetu sam Bog in slišal je tudi molitev nesrečnih sestra.
Po angelu rima je poslal spanec, nato pa ie stopil v njuno sobo.
Gledal ju je z dolgim pogledom, in je razprostrl roke in ju blagoslovil.
Ko sta se zjutraj zbudili, sta si pripovedovali čudovite sanje.
Toda. kako zavzetje ju je obšlo, ko sta vstali. Aninega nakita ni bilo več. na njegovem mestu oa i® ležala sinja cvetka, ki je opojno dehti .
Na mestu pa. kjer je prej ležala Eml-na cvetka ie bilo več zlata kot ga premore ves dvor.
Sestri sta se odpravili v svet, poiskali sta svoja zaročenca. Ko so se našli, so živeli srečno in še dolgo vrsto let.
m osli la inžii!
Hiiminmiiinmiii inuan
Porote
Celje, 3. septembra
Predseduje senatu s. sodni nadsvetnfk Levičnik, votanta sta e. okr. sodnik Lenart, nadsvetnfk g. Flerin, drž. pravdnrštvo zastopa drž. pravnik e. dr. Likar, obtoženca zastopa j. dr. Ogrizek.
V znamenju tatov
Danes je dan tatov. Pred poroto so stopili zapored Gašper Pepevnik lz Otiškega vrha, Vinko Velkavrh iz Brezja pri Ljubljani ln končno še Martin Glawatsch od nekod • Koroškega.
Pepevnik je boljše vrste tat, kajti on Je krade! samo zlatnino in srebmLio; drugih reči pa ni jemal. Obleka je baje tatovom najbofl nevarna. Za to Jo ie puščal povsod kjer jo je našel. Aprila letos Je osrečeval « svo.lm delovanjem celjsko okolico. Stanovanje je Imel v Slovenjgradcu. Je po poklicu krojač, a za delo mu ni. Ravno februarja Je bil odsedel v Mariboru dve leti. Zdelo se je, da se poboljša, a kmalu Je zopet zašel na polzko pot. Z županom, pri katerem se ie javt! takoj po prestani ječi, se nista razumela, ker Pepevnik ni hotel čuti dobrih naukov. Sprla sta se celo in Pepevnik je obljubil županu, da bo zopet kTadel. Ostal Je »mož«-beseda in ie res vse pokradel, kar je le dosegel. Razen tega je ženskam obetal zakon in jih je goljufal. Višek nesramno-sti pa je dosegel, ko Je hotel okrastl samega državnega pravdnika v Celju. Prišel je že k njemu v stanovanje, a spretna služkinja ga ie tako ugnala, da je priznal, da bi rad govoril z gospodom državnim pravdnikom. Spravila ga ie torej do urada in si ga Je, ker se jej je zdel sumljiv, dobro ogledala. — Pri obravnavi je sicer nekoliko tajil svoje obilne tatvine, a končno si je premislil ln so je udal. Priznal je vse zaporedoma.
Obtoženec je po potrdilu porotnikov n*
vprašanja dobi! šest let težke ječe. •
Tudi Vinko Velkavrh ie delal policij; in orožnikom dosti sitnosti. Vendar pa so ga zalotili ln zaprli. Glavna njegova krivda Je, da je ukradel v Rogaški Slatini Alojziju Hvalcu 18.250 Din, ne glede na to, da je druge ljudi goljufal * posoja, ki jih al -ameraval nikoli vrniti. V Šiški je ukradel Viktorju Oroszlju koto in ga Je takoj prodal. Vedkavrh priznava po večini svoja zlodeia, vendar pa dejanje olepšava z izgovori, ka« kor je prt takih zločincih že navada.
Dali so mu dve let! ln pol težke Ječ®. •
Vrsto za ta dan je rakl*učfl Martin Gl*» vvatsch. Ta Je ukradel poštarju štigllcu, dr. VVatzkeju in posestniku Lukašu za 10.000 dinarjev zlatnine in gotovine. Glavač, ki se le vedno Izdajal za Igllča, je seveda tajfl, dokler ga niso ugnali. Pri razpravi je vs« priznal. Ima že deset kazni na vesti, dasi J« šele 32 let star. Parkrat je že tudi ušefl fj zapora, tako da ima še štiri leta na dobrem.
Porotniki so se soglasno izrekli !n Gla-watsch bode sedel radi teh zločinov sedem let, skupno pa celih enajst
Ceije, 4. septembra.
Senatu predseduje viš. sod. svet. dr. Prem schak, votanta sta viš dež. sod. svet. dr. Stepančič in okrajni sodnik Kompara, javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Rus. Pri prvem slučaju zagovarja dr. Ogrizek, pri drugem dr. Jos. Vrečko.
Pretep s smrtnim izidom
2. avgusta sta sedela 231etni poeestnikoT sin Franc Mastnak in Karo! Dolganoč skup« no z drugimi fanti v neki gostilni v Dram« Ijah. Ko so bili že nekaj časa popivali je šel Dolganoč iz gostilniške sobe. Mastnak mu je sledil Zunaj je Dolganoč prijel Mastnaka za rame. Oba sta se nekaj časa ruvala končno pa je Dolganoč vrgel Mast« naka ob tla. Ko je ta vstal mu je dal Dol« ganoč še zaušnico in odšel. To je Mastnak« tako ujezilo, da je stopil na stopnice, vzel iz žepa svoj nož in zabodel svojega na« sprotnika, ki se mu je med tem zopet pri« bližal z vso silo v prsa. Dolganoč je n« posledicah izkrvavljenja v pol ure izdih« nil a Mastnak je pobegnil in se pozneje javi! orožnikom. Obdolženec se zagovarj« s silobranom.
Porotniki so vprašanje glede hu<lode!stv« uboia soglasno zanikali, vprašanje glede prekoračenja silobrana pa soglasno potr» dili. Franc Mastnak je bil obsojen na 8 me» secev strogega zapora.
Nevaren požigalec
Opoldne se je pričela razprava proti 43« letnemu posestniku Josipu Dvoršaku t Okljukove gore pri Sromljah, ki je ob dolžen treh požigov.
Dvoršak, ki je pri vaščanih osovražen to znan kot zelo maSčevalen človek, tako da se ga vse boji, je dne 21. februarja 1924. ponoči zažgal posestniei Ani Krošelj oa Okljukovi gori kozolec in žitno shrambo T vrednosti 75.000 Din in Mariji Krošeij isto« tam njene hleve, vredne 50.000 Din. V noči na 19. aprila t 1. pa je zopet zažgal Ani Krošeij njen vinski hram v vrednosti nad 100.000 Din.
Pozvan'h Je k razpravi petnajst prič, k«« terih zasliševanje zvečer še nI bilo končano.
Dunajska vremenska napoved ta sobot fo: Večinoma jasno.
ključ"
traja tako dolgo kakor Stirjq pari drugih. Kupite tden pat in prepričaiče sel «-• VI
če kupite nogavice brez žig* .ključ*, ker eden par eogavld z žigom in znamko (raečoj modro, zeleno «11 zlata'
Izvozni prebitek Vojvodi
Novosadska Trgovska in obrtniška zbornica je ocenila v svojem področju (Bačka in Bar2nja) prebitek raznih produktov, ki se bo mogel izvoziti v izvozni sezoni cd 1. septembra t. 1. do 31. avgusta 1926., na vrednost 1 „439,220.000 Din.
Samo pšenice in moke bi se po tern računu moglo izvoziti za 437.500.000 Din (17.500 vagonov), potem turščice za 412,500.000 Din (27.500 vagonov), fižola za 25 milijonov Din (1000 vagonov), svežega grozdia in sadja za 5 milijonov Din (1.000.000 kg), konj za 50 milijonov Din (10.000 komadov), goveje živine za 36 milijonov Din (12.000 komadov), svinj za 8,1^.100 Din (6000 komadov), gosi za 24 milijonov, rac za 10 milijonov, kokoši za 3 milijone, puranov za 400.000 Din. jajc za 37,400.000 Din; kož: govejih za 16 milijonov (50 vagonov), telečjih za 15 milijonov (25 vagonov) in jagnječjih za 25 milijonov Din (15 vagonov), volne za 16 milijonov Din (12 vagonov), perja 7 500.000 Din (25.000 kg), prediva za 150 milijonov Din (1400 vagonov), vrvarskih izdelkov za 5 milijonov Din (20 vagonov) hmelia za 85 milijonov Din (15.000 metrskih stolov), sladkorja za 25 milijonov Din (600 vagonov), pesnih rezancev za 4 milijone Din (500 vagonov). Razun tega se bo moglo izvoziti iz Bačke in Baranje raznih drugih produktov v vrednosti 10 milijonov Din.
Za Banai se bo po slični cenitvi, ki Jo je napravila Trgovska in obrtniška zbornica v Velikem Bečkereku. moglo v enakem času izvoziti za okrog 1 milijardo 187,000.000 Din raznih produktov. Skupno bo torej po teh računih mogla Vojvodina izvoziti v sedanji izvozni sezoni za okrog 2..600.000.000 Din blaga. to je dobro četrtino celokupnega našega letnega izvoza.
Občni zbor Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe v Mariboru
Dne 22. avgusta se je vršil v Mariboru v Narodnem domu ob ničli udeležbi izredni občni zbor Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika višji kletarski nadzornik v Mariboru Josip Zabavnik, za podpredsednika veleposestnik Srečko Robič iz Limbuša, za tajnika in blagajnika inž. Ivo Zupanie, profesor na vinarski šoli, za odbornike: Drago Novak, posestnik v Stročji vasi pri Ljutomeru, Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih, Jakob Zemljič. veleposestnik v Radencih, Josip Cižek, dekan v Jarenini. Fran Go-milšek, župnik v Sv. Benediktu v Slov. goricah. Fran Thaler, veleposestnik v St. Iiju. Alojzij Zupar.ič, veleposestnik v Jarenini. Josip Priol, profesor v Mariboru, Fran Rudi, posestnik v Pesnici, poslanec Fran Zebot, Anton Lipovšek, gostilničar v Mariboru, Janko Lesni-čar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, Franjo Roblek, veleposestnik v Žalcu, Miha Brenčič. veleposestnik v Spuhli pri Ptuju, Josip Zupane, okrajni ekonom v Ptuju, Robert Košar, veleposestnik v Sv. Bolfenku, Martin Steblov-n<k, posestnik v Rečici ob Paki. Miha Levstik, nadučitelj v Celju, Ar.drej Zmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Fran Goričan, višji sadjarski nadzornik v Višnji vasi pri Vojniku.
Pri slučajnostih so bile sprejete resolucije na velikega župana mariborske oblasti glede izvrševanja odloka o trgovini s šmarnico in na promet,,o ministrstvo, da zniža prevozne tarife za sadje v zabojih na isto mero, kakor se računa za sadje a la rifuso.
Po občnem zboru se je vršila odbo-rova seja Pokrajinske zveze iugoslov. vinogradnikov za Slovenijo nod predsedstvom g. R. KoSarja, ki ie sporoči, da so bili sklepi zadnjega občnega zbora izvršeni ter poslani na pristojna mesta. Radi nujne potrebe strokovnega glasila za vinogradništvo je bil izvoljen ožji odbor, da se določijo notrebne smernice. Izvoljeni so bili: ravnatelia Zmavc in Pukiavec. višji kletarski nad. zornik Zabavnik ter inž. Zupanič. Ker obstoja pomanjkanje na strokovni podlagi organiziranih poročil o stanju naših vinogradov, gibanju kupčije, vinskih cenah in zalogah itd. v posameznih vinorodnih krajih Slovenije, sta bila mariborski in ljubljanski veiiki župan naprošena, naj naročita, da pošljejo okrajni ekonomi vinorodnih okolišev tozadevna poročila tudi tajniku Pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo. Razen tega se bodo naprosili še posamezni zaupniki manjših okolišev, da bodo redno poročali v gornjem smislu. Da se dobe natančnejše informacije glede izvoza vina v Avstrijo, ootu-jeta predsednik Pokrajinske zveze vinogradnikov g. Košar in predsednik Vinarskega in sadiarskesra odseka, višji kletarski nadzornik g. Zabavnik, v Gradec.	___
Hmelj
Nflrnberg, 4. septembra. Dovoženih skupno 550 bal, prodanih 300 bal. Po boljšem se povprašuje. Cene čvrste do 565 mark za BO. kg. Majhno povpraševanje po srednje-VTstnem hmelju.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (4. t. m.)
Pšenica: baška 240; baška, za september-oktober 257.50; baška, za oktober-no-vember 257.50: banatska. ladja na Tisi, 77 do 7S kg 252.50; skupni promet 50 vagonov. Ječmen: baški 210; 5 vagonov. Turščica: baška 175; baška, paritetno v Ljubljani 215: 8 vagonov. Fižol: baški 220; sremski 240 ; 4 vagoni. Moka: baška e2» 362; 2 vagona. Otrobi: baški, v ju-tastih vrečah 130; 2 vagona. Tendenca mlačna.
Svinjski sejem v Maribora (4. septembra.) Dogon 54 svinj. Povprečne cene so bile: prasci 7 — 9 tednov stari 125 — 250, 3 — 4 mesece 275 — 350, 5 — 7 mesecev 375 _ 500, 7—10 mesecev 600 — 650, eno leto stari 700 — 8C3 Din za komad. Kg žive teže 12 — 14.50, kg mrtve teže 15 — 17.50 Din. Prodanih je bilo 36 komadov. Kupčija radi izredno slrbega vremena neznatna.
Dunajski živinski sejem (3. septembra.) Goveda: Dogon 811 komadov; od tega iz Jugoslavije 464. Promet slab. Pondeljko-ve cene so se komaj mogle obdržati. — Svinje: Dogon 2829 komadov. Cene so napram torku popustile debelim r\.-iam za 5 grošev in mesnim za 10 do 15 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže v šilingih: debele svinje 2.35 — 2.60, me<ne 2 — 2.70.
Dunajska borza zs kmetijske produkte (3. septembra.) Dunajsko tržišče se nahaja v znamenju velike rezerviranosti kupccv, ki kažejo nakupovalno razpoloženje le za promptno blago za kritje momentane potrebe. Turščica popolnoma brez prometa. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno bla-govnoprometni davek brez carine (uradno; cene na debelo): pšenica: domača 37 do 39. madžarska s Potisja 43 — 45. nova 38 50 do 41: rž domača 28 — 29; i c č m e n: domači 33 — 42, slovaški 41.50 — 46; turščica: 31 — 32; oves: domači 27 do 2850.	_
= Priprave za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo: Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je začel s strokovnim osebjem pripravljati materiial za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Predsednik delegacije, ki bo vodila ta pogajanja, bo načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Mil''n Todorovič. Pogajanja sc bodo pričela najbrže že v prvi polovici tega meseca, in sicer najbrže v Bratislavi.
= Nova železniška tarifa. Poročali smo že, da bo nova železniška tarifa objavljena dne !5. septembra in da bo stonila v veljavo dne 1. oktobra. Z novo tarifo bo izvršena unifikacija vseh dosed-njih sistemov in sc uvede predvojna klasifikacija. Ta nova železniška tarifa bo veljala do početka leta 1926. Do takrat se bo sestal tarifski odbor in proučil vse njene nedo^tatke. Na podlagi tega proučavanja bo odbor izvršil spremembe in sklenil definitivno stalno tarifo. Posebno važno je. da bodo po želji prometnega ministra sedai prvič v tarifskem odboru tudi zastopniki naših gospodarskih korporacij, ki b->do tako mogli iznesti svoja mišljenja glede tarifske politike.
— Stanje posevkov v naš! kra1'ev1nl. Po podatkih mmistrstva za kmetijstvo in v^de je bilo stanje posevkov v naši kraljevini v prvi polovici mcseca avgusta — neupošte-vajoč ozimno m iaro žito, ki ie bilo že skoro povsod požeto — zelo d<-bro. V nekaterih oblastih je bilo občno stanje celo odlično. Padle, kolikor ga Je, ka?e d-^bro. Peronospora in c:dij v vinogradih sta se širila v mnogo manjši meri, ker je deževle prenehalo. Stanje živine Je povoljno. Krme je dovoli, a kužne bolezr.l so se pojavljale le mestoma.
= Nova cenitev svetovne hmeljske letine Češka izvozna hmeljska družba z o. z. ceni letošnjo svetovno hmeljsko letino na 907.000 do 975.000 centov po 50 kg. a svetovni kon-zum hmelja v pivovarnah na 1.100.000 centov po 50 kg. Po cenitvi te tvrdke pade na Jugoslavijo 50.000 centov po 50 kg. Ta cenitev pa je odločno previsoka. Z:r3di tega je dvomiti tudi o zanesljivosti ostalih podat kov, ki se ne strinjajo s cenitvijo mednarodnega hmeljarskega kongresa v Mona-kovem.
= Mednarodni blagovni promet. Od I.
septembra t. 1. se sprejemajo na prevoz blago in žive živali z mednarodnimi tovornimi listi na vseh postajah naših železnic za postaje v Belgiji. Franciji in Luksemburgu po predpisih mednarodne konvencie za prevoz blaga po železnicah ( z dne 14. oktobra 1890.). Obenem z vsemi njenimi spremembami in dopolnili kakor tudi njenim! občnimi odredbami, v kolikor ne obstoje posebni predpisi generalne direkcije železnic.
= Okrog Jadranske proge. Prometno ministrstvo je odredilo strokovno komisijo, ki ima proučit! pogoje za zgradbo velikega tunela skozi planino Čambra. ki bi služil za novo Jadransko progo, katera bo vezala Mitrovico. Peč, Andri;evico in Podgorico z morjem.
= Prodaja legitimacij za posetnike Zagrebškega zbora. Interesenti, ki žele pose-titi II. mednarodno avtomobilsko, lovsko in športno razstavo v Zagrebu, si morejo nabaviti legitimacije za potovanje v vseh večjih mestih in krajih v državi pri denarnih zavodih ter potniških in reklamnih podjetjih. Naročiti pa jih morejo tudi direktno pri uradu ZZ. Te legitimacije opravičujejo za polovično vožnjo na železnicah. Komad stane 30 Din.
= Naša udeležba v albanski emisijski banki. Pariament v Tirani je sprejel zakonski predlog o ustanovitvi emisijske banke Albanije s sedežem v Tirani. Osrovna glavnica ban'.;e znaša 12.5 milijona zlatih frankov. Ustanovitev banke je poverjena italijanski družbi Mario Alberti. Ta družba bo irr.ela 51 odstotkov delnic albai.ske industrijske banke v svojih rokah, obtr.em pa je 1 dobila velike koncesije za izkoriščanje pri-
rrdnih bogastev Albanije. Udeležba Jugoslavije v Albanski banki znaša 15 odstotkov V upravnem odboru bo Izvolit n tWi'. en zastopnik jugoslovenskega kapitala.
= Popust na Italijanskih železnicah za posetnike Zagrebškega zbora. Zagrebški zbor je sprejel od itali anskega trgovinskega atašeja v Beograda brz^avno obvestilo, da ie italijanska vlada odobrila na italijanskih železnicah 30 odstotni popust za posetnike II. mednarod. razstave avtomobilov, lovske in obče športne razstave v Zagrebu, k: se bo vršila od S. do 20. t. m. Transport razstavljenega blaga na povratku je na Italijanskih železnicah prost pristojbin.
= Mere za pobijanje špekulacij v Italiji. Italijansko Finančno ministrstvo je poslalo vsem bankam in denarnim zavodom naredbo, v kateri so naštete mere za pobijanje borznih špekulacij. Te mere so zelo drastične, zaradi česar so v bančnih krogih vzbudile veliko vznemirjenje. Glavne mere zc pobijanje špekulacij so naslednje: 1. zabrana otvarianja kreditov v lirah inozemskim finančnikom ln zasebnikom; 2. zabrana es-komptirania menic v Mrah, katere so emitirane od inozemskih tvrdk: 3. zabrana Izplačila denarnih pisem v lirah, ako pri Izpla-čflu ne bo od tujih tvrdk dana protivrednost v dobrih devizah; 4. obveznost bank, da dnevno prPav1]a;o finančnem« ministrstvu vse svoje denarne operacije ki jih vrše na borzah; 5. revizija vseh kreditov, ki so otvorjeni Izvoznikom: 6. zabrana bankam, da prodajo dobre devize svojim strankam, ae da bi prej položil' ekvivalent v lirah.
= Močno skakanje Ure. ki se Je opažalo zadnje dni na vseh borzah, se pripisuje napovedanim valutnim meram Italijanske vlade. Če bo pri napovedanih merah, ki so prilično drastične, tudi trajno ostalo, Je drugo vprašanje. Samo z umetnimi Injekcijami se bolnik ne zdravi.
= Stinncsovo vprašanje. Iz Berlina poročajo: Sanacijska akcija za Stfcmesov koncem Je prispela do preokreta in je garancijski konzorcij pod predsedstvom predsednika državne banke dr. Schachta Imel zaključno sejo. ki ie sklenila razdružitev garancijskega konzorcija.
= Ponesrečeno posojilo madžarskih občin v Ameriki. Iz Berlina poročajo: Kreditna akcija madžarskih provincrjalnih mest se Je ponesrečila, ker bančna tvrdka Speyer & Co v Newyorku ni mogla p'as*rati poso:i'a.
= Priprave za novo madžarsko valuto. Po vesteh iz Budimpešte Je generalni direktor Madžarske narodne banke dr. Scho-ber izjavil, da prihajajo glede uvedbe nove madžarske valute v poštev tri možnosti: 1.) angleški šiling; 2.) povratek k zlati kroni in 3.) dvajsettisočkratnik papirnate krone. Poslednjo rešitev baje priporočajo odlični madžarski finančniki.
— Češkoslovaška trgovinska bilanca v Juliju. Vrednost izvoza Je znašala 1467 milijonov in vrednost uvoza 947 milijonov Kč. Češkoslovaška trgovinska bilanca je bila to re) v tem mesecu aktivna za 520 milijonov Kč. Iz Jugoslavije Je v tem mesecu uvozila Češkoslova«ka blaga za 29 milijonov napram 19 milijonom Kč v enakem času prošlega leta. Samo dve državi sta povečali svoj izvoz v Češkoslovaško, ln sicer Poljska za 12 ter Jugoslavija za 10 milijonov Kč.
= Vesti o (uzijati dunajskih velebank. Z
Dunaja poročajo, da se med tamošniimi velikimi bankami pripravljajo nove grupacije. Najprej se 'e širila vest o fuziji Zemljiško-kreditnega zavoda z Avstrijskim kreditnim zavodom. Vest pa je bila takoi demantirana. Sedaj se poroča, da se pripravlja združitev Spodnjeavstrijske eskomptne družbe in Dunajske Union-banke. Govori se, da namerava večina delnic Dunajske Union-banke prevzeti Spodnieavstriiska eskomptna družba.
= Sladkorna kampanja v Poljski. Po podatkih poljskega statističnega glavnega urada se ceni letina sladkorne pese v Poljski za 7.4 odstot. več kakor lani. Produkcija sladkorja bo po sedanji cenitvi znašala 449.700 ton v kristalih.
4. septembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: investicisko posojilo 77—0, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25, kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—25. Celjska posojilnica 21 —204, Ljubljanska kreditna 225—240, Mer-kantilna 101—102 OOl). Praštediona 914—0. Kreditni zavod 175—1S5, Strojne tovarne 81—0, Trbovlje 0—360. Vevče 120—n, Nihag 38—0, Stavbna družba 165—180. — Blago: les: testoni, monte. fco Postojna 7 vagonov 550- 550, (550): madrieri, 75-220, od 4-S metrov. L, II., 111., fco meja 575—0; či.,i bor-bordonali, 3—8 m dolž., 30-30 do 50-50. fob Gruž 0—650; bukova drva, 1 m dolž. suha ico Podbrdo 22—0; poljski pridelki: pšenica- bačka, fco nakl. postaja 0—250. domača, fco Ljub! ana 255—0: oves slavonski, par. Ljubljana 30 q 170—170, (170): turščica slavonska, par. Ljubljana 70 q 216—216, (216):s!avonska. par. Ljubljana 1 vagon 224 —226, (224); ianeno seme, fco Ljubl ana 540 —0; fižol mandalon, b-n. fco Postojna trar,-s::o 1 vagon 375—385. (375).
ZAGREB. (Ogromen promet v devizah). Na efektnem tržišča čvrstoča popušča. Na borzi so se pojavile precejšnje realizacijske ponudbe. Vendar so bančni te-ča;i ostali približno nespremenjeni. Le Jugo je čvrsta. Za industrijske vrednote je bilo slabo zanimanje. Položaj na deviznem tržišču se je dalje poslabšal, zaradi česar je Narodna banka .nastopila z veilkimi intervencijami. Močnee povpraševanje po devizah se pripisuje na eni strani kritvenim nakupom uvoznikov, ki so pred uveljavljenjem rove carinske tarife uvozili velike količine blaga, na drugi strani pa italijanski odpovedi kreditov Inozemskim bankam a tudi ne-
prašek za cecivo in vsnilin s^dkor
mm .i" so- 22
spretnim intervencijam Narodne banke Ekspertne devize ne doteVJo v toliki meri v državo, da bi mogle popolnima kriti močneje povpraševanje. SkcVanje deviznih tečajev je zavirala Narodna banka z intervencijami v devizah na London. Prago, Ne\v-york in / sebno na Švico. Promet je znašal ogromno svoto 21.7 mfli'ona Din. Notira'e so devize: Amsterdam 2260—2280, Dunaj 7S9.1—799.1, Berlin 13.33.3—134' 3. Italija ;z-plačilo 272 23-274.23, ček 272.25- 274 25. Newyork, ček 55 932—56.532, Pariz 263— 267, Praga 165.85—167.85. ček 165.75—167.75 Švica 1084—1092. ček 1084—1092: valute: dolar 55.25—55.85. avstri"sk! š^ingi 785-795 efekti: bančni: Litorale 50—60 Centro Trgo 11—0 Eskomptna 12.3—124. Kred=tna Zagreb 123—125, H:po 72 5—73. Jugo 105— 106, Obrtna 78—79. Praštediona 912 5—917.5 Slavensfka 65—66, Srpska 131-132. Narodna 3350—3400; Industrijski: Eksn'oataciia 49— 49.5. Dubrovačka 535—537.5. Šečerana 493— 500, Nihag 0—40, Guttrann 425—'35. Slavonija 50—51. Trbovlje 355—360. Union 415— 425. Vevče 120—0; državni- Investicijsko posojilo 79—0, agrarne 42—0, Vojna škoda pronrptna 299—300. za september 299—30O BEOGRAO. Tendenca v deviz-'i čv-stn. Notirajo devize: Amsterdam 2270—2274. Dunai 794—795.5 Berlin 1340—1342. Bruselj 0—255, Bukarešta 27.5—2*. Italia 224.75— 225 25. I.ordon 27.3—273.25. Netvvork 55.2— 55.225. Pariz 264—2'5 Praga 166.5—166.75 Švica 1087.5— 1087.75.
CURIH. Beograd "20, Berlin 1.2320. New vork 517, London 25.09. Pariz 24 25, Milan 20.65. Praga 15.325. Budimpešta 0.0O7255. Bukarešta 2.55. Varšava 92 50, Dunaj 72.95 TRST Efekti: obllgadie Julijske Krajine 70.95. ZivnostenskS 206. Asslcurazlone Generali 7730, Dalmazia 285, Oceania 182, Dalmazia ccmcnt 63?, Split cement 471. Krka 375. Devize: Beograd 44.25 — 44.55. Dunaj 350 — 360. Budimpešta 0.0345 do 0.0360, Praga 74 — 74.50. Bukarešta 12 do 12.50. Pariz 117.25 — 117 75, London 120.90 do 121. 40, Newyork	— 25.10, Curih
477 _ 4S4 Va i u t e: dinarji 44 — 44.50, 20 zlarh frankov 95 — 100, zlata lira 4*4 06.
DUNAJ. Beograd 12.5550 — 12.5950. Berlin 16832 — 168.92. Budimpešr 99.14 do 99.54. Bukarešta 3.4825 — 3 5025, London 34*3075 — 34.5075, MIlan 28.24 — 28.36. Newyork 70745 — 709.95. Pariz 33.15 do 33.31, Prrgn 20.9675 — 21.0175, S-fija 5.1175 do 5.1575, Varšava 128.95 — 129.45, Curih 136.72 — 137.22: dinarli 12.59 — 12.65.
PRAG Beograd 59 875. Berlin 804.25, Curih 653.25. London 163.65, Newyork 33.75 Dunaj 476.75.
BERLIN. Beograd 7.44. l^vndon 20.339. Newv«Tk 4.195, Curih 81.05, Dunaj 59.18.
LONDON. (Onoldnc) Beograd 272. Dunaj 34.38, Ir-1lia 121 ln tri osminke, Newyork 484.81. Sv-ca 25 oo
NEVVVORK. (Zaključno 3. t. m.) Beograd 1.79, Lcmdon kabel 485. Švica 19.32. Italija 3.97 in tri četrtinke. Dunai 14.06.
Prsdno kupite
si o^lejtp ravnokar doš'j? zagrne novosti v damskih plašnih Zc od Din 500 naprej samo v modni in konfekcijski trgovini
Fr-n Lnfctč, Pred š!:cf 5o 19.
Sokoi
Sok'l SišJ:a poziva vse svoje članstva, da se udeleži v nedeljo, 6. t. m. telovadnega nastopa in družabne prireditve Sokolskega društva v Št. Vidu. Zbirališče ob 12.30 prH telovadnico, kjer počaV.Tnio Ljubljansk« društva; odhod najkasneje ob 12.45. t":!ar,i v krojil, kdor rj nima. z znakom Uratje in sestre, udeležite se izbta kar najbolj mno* (»oštevilno, da priskočimo s tem na pom-n našemu bratskemu društvi, ki bojuje trd hoj s črnimi elementi. Zdravo! Odbor!
SokrJsko društvo v Vrstah priredi v nedeljo dne 6. septembra t 1 v sokolski tc* lovadr.ici na Sclu proslavo tisočletnico h>-= vatskega kraljestva. Dopoldne ob 10. preda, va br. Pohorc «0 ti "lotrvci hrvatskega kraljestva«. Popoldne oh 4. se vrši društve ra «AVr>demiia» z deklamacijami in živo sliko. Po končanem sporedu dr /abni večer z izbranim sporedom. K pred'vanju jc vstop prost, k »!<adcm:'i jc vstopnina 3 Din Cenjeno občinstvo vabimo, da sc udeleži obeh prireditev v čimvečjem številu. — Zdravo!
Sokr.l v Sv. LcnTencu na Pohorju prire« di v nedeljo dne 6. t. m. dn štveni javni nastop. Na sporedu je javna telovadba čla* nov in članic. Po sporedu pa prosta zabava s plesom. Pevske toi'<e izvaja zbor «Dra^ ve». Ker jc ta prireditev velikega pomena osobito, ker jc pred kratkim razsajal nem= ški zmaj v tem kraju, vljudno ve' mo vso narodnočuteče občinstvo in prijitelje So« kola, da sc jc udeleže v čim večjem številu
Sokolsko društvo Lilija-Smar' o praz. nuje letos svoj običa;ni vsakoletni sokolski praznik, dan javncg.i sokols^cpa^ nastopa, dne 6. sentembra v Litiji. Sod;! Jejo vsi oddelki domačega društva, ki poiože ^ dan javni obračun svojega dela v telovadnici. Kot posebna točka pa s~ ho n-d la u<'. lež» nikom našega zleta sodelovanje vojaštva. Celjski 39. pešad. ,x>lk pošlje četo vojakov. Sokolov, ki bodo pod vodstvom podporoč., nika g. Arsoviča izvajali sokolske vaje, ki jili vežba letos niša armada. Zdravo!
Spori
Otvoritev jesenske nogometne
sezone v Ljubljani S. K. Železničarji (Zagreb) v Ljubljani.
Jutri v nedeljo se otvori na igrišču Ilirije jesenska no-iometna sezona, in sicer s tek» mo domačih klubov Ilirije in Jadrana
Prva večja prijateljska tekma jesenske se zone se pa vrši nato v torek dne 8. sep> tembra r.a igrišču Dunajska ccsta. V Ljub« l;ani nastopijo prvič zag-ebšlci Zeljezničarii, ki spadajo poleg Haška. Concordije in Cradjanskega k najrevnejšim konkurentom ra prvenstvo ZN'P. Željezničarji so mlad klub, ki se je v kratkih dveh letih prerinil iz nižin tretje in četrtorazrednih klubov na višino prvega zagrebškega razreda in ki s;> daj kar najbolj opasno nastopa v prvenst. venih tekmah z najboljšimi moštvi Grad* janskega in Haška. Zcljezničarji so spomlidi priredili celo veliko turnejo po Grčiji ter dosegli izredno velike uspehe in trofeje V Atenah jih je r>a igrišču pozdravi! sam pro, svetni minister grške republike. Tudi v mednarodnih spop-idih so Željezničarji prev dobro odrezali. Zmagali so proti b'idimpe« štanskemu 1 'TK., poti kateremu je dan pre, je podlegla Concordia z 2 : 1. Proti reš Gloriji so dosegli 1 : 1 in 2 : 1, torej iste rezultate, kakor teden dni pozneje v svoii najboljši formi nastopajoči splitski Hajduk! Saš'ca pa so za Veliko noč tepli v Sarajcvj z 2 : 1.
Zcliezničarjl nastopijo proti novemu -o štvu ASK. Primorje. S fuzijo z bivšim La< s!:om je Primorje znatno ojačalo svoje vr< ste ter tako reorganizirano moštvo pod preizkušenim vodstvom trenerja cd Hajd: ka v zadnjem času precej napredovale, ta< ko da bo nudilo v torek svojo prvo igTo no fuziji. Nadejati se je, da bo moštvo dalo vse iz sebe in da bo igralo z novim elanom, pri čemer bo moglo že uporabiti uspehe in rezultate temeljitega treninga preko počit* nic. Tekma, ki bo vseskozi prijateljska in fair, se bo igrala po novih pravilih. Podroh« nosti o postavah obeh moštev in drugi po> datki slede!
Ilirija : Jadran. S. K. Ilirija otvori je« sensko nogometno sezono jutri. 6. t. m s prijateljsko tekmo s S. K. Jadranom. Ja« dran stoji med ljubljanskimi klubi v prven* stveni tabeli prvi za Ilirijo, pokalna teknn med njima jo izpadla » tesno zmago Ilirije 2 : 1. Jutrišnja tekma bo predvidoma torej minesla ostro in zanimivo borbo Prcd:gra Panonija : Ilirija jrn. prične ob 15.30, glav« na tekma ob 17. Članstvo udeleženih treh klubov Ima pravo do nakupa mladinskih vstopnic proti predložitvi Izkaznice.
Razpis olimpijskega petoboja ta dame In gospode za prvenstvo Slovenije za 1. 1925 Dne 20. t. m. ae vrši olimpijski petoboj za dame In gospode za prvenstvo Slovenije 1925. Prijavnina znaša za osebo 25 Din. Pri« iave je pošiljati na naslov: Baltesar Ivan, kavama Evropa do najkasneje 14. t. m. ob 6. uri zvečer. Naknadne prijave se ne spre« iemajo. Startati smejo le verificirani atleti, člani klubov LLAP. Petoboj ra gospode se kvalificira po intcrnacijonalnem pravilniku. Petoboj za dame se kvalificira po tabel', sprejeti na seji tehn. odbora dne 31. IX. 24, ki obsega sledečo bazo za izračunavanje rezultatov. Disk, minimum 12 m, kopje, 12 m, skok v dalj. 2.50 m, 60 m 11.1 sek., 200 m 36.8 sek. Maksimum tvorijo najnovej ši jugoslovenski rekordi. Nagrade: I. mesto orimerno darilo in naslov prvak ozir. prva« kinja r olimp. petoboju za I. 1925. II. in III. mesto plakete Početek petoboja in igri« šče se javi naknadno. Moški petoboj obs?< ga sledeče točke: Disk. kopje, skok v dalj.. 200 m, 1500 m. Dvmskl petoboj obsega sle deče točke: Disk, kopje, skok v dalj.. 60 m. 200 m. Moške in damske točke se vrše iz« menično.
Iz ZNS, sekcija Ljubljana. (Službeno.) °o nalogu ZNS. storri Izprememba pravil « 1. t. m. v veljavo. (Off«side in vmetavanjc "oge pri outu). Pri finalu za podsavezni p"» kal v nedeljo 6. t. m. veljajo izjemoma stara pravila. oSdnik za to tekmo sc doioči jutri. Po-zivaio se vsi ee. sodniki, da se ude« leže občnega zbora, ki se vrši v ned ' o 6. t. m. ob 10. uri v kavarni Emona. — Na« jelstvo.
Sekaj statistike Iz JNS. V JNS. je včlanjenih približno 250 klubov, od katerih ic verificiranih nad 8000 igračev. Največ klubov ima beograjski podsavez, največ ve« -if;ciranih igračev pa zagreMVi podsavc-7. Od klubov, včlanjenih v JNS ima največ gračev Gradjanski.
Iz JNS. Upravni odbor JNS jc na svoji seji dne 2. septembra t. I. sklenil, da sc gg. Pavao Kavdcrs in Fabijan Kalitema izklj'.:« čita za dobo enega leta iz vseh športnih fo» Miiiov. oziroma ki >bov JNS, in s;eer rad: nedostojnega obnašanja proti predsednik'1 *avcza. Kazen g. Ka -d"rsa se računa rd 30. avg -sta 1925, g. Kalitcrne pa od 15. ju« nija 1925.
Skok v daljavo 7.71 m. Iz Pariza javlja« jo. da jc francoski atlet Cnt-or dosegel pri skoku v daljavo 7.71. Vendar pa sc ta rc» ;ord ne bo mogel priznati, ker se je do« segel brez ofic;ielne kontrole. Cator jc ne« davno v Metzu postavil s 7.49 nov evropski rekord.
Kluba kolesarjev tn mofocVTistov runa Maribor in »Zvonček» Ptuj, priredita dne 6. scptcmhra skupno dirko Maribor« Ptuj. Start jc ob 12.50 uri popoldne iz Ma« ribora. Cilj jc na Brcgj pri Ptuju pred H g. Marica. Prvi dirkači dospejo že ob 13.15-Po dirki jc povorka skozi mr-sto s snrcin« Ijanjcm Narodne godbe, pozdravni g'vor raz mag'strata. pohod na veselični prostor k g. Bračiču na Rogoznico, kjer sc vrši vc* sclica z obširnom sporedom. V s! 'čaju s'a« bega vremena se prireditev vrši dne 8. sep« tembra. K obilni udeležbi vabi odbor.
S. K. Ilirije nogometna sekcija. Šesta« nek rezerve in juniorjev danes ob 18-30 v garderobi na ifirišču. — Načelnik.
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t-—. Najmanjši znesek Din 10'-^
Trgovci
, ^Sftite ljubljanski rele-■ Ojlejte si paviljon ''	v katerem ima
frwtl£arna Portfetrtek. — Rado Pregrad — j.jvljent- krasne mirtne ,.„ razne čopke. nasroN C fSBCe, umetne cvetlice, T, ijde za cvetlice in .te-1-rs'ije, božične prtiFke. liirfke. rvilen in krep .. . oo izredno nizkih ce-21668
Paviljon E 37
kakor lansko leto tndi [...; razstavil svoje lastne L^e cvetlične izdelke. VTreovci ne pozabite si hoeato zaloio, ki lit—25% provizije --cSa se kar najtopleje fetliJarna Palma. 21605
Popravila Mehanik Ivan Lecat
•rijalist za pisarn stroje Maribor l--, Vetrin lska nil ca 3«.
Telefon st 434.
Potnika
išče tvrdka Singerjevih Šivalnih strojev v Ljubljani, Selenburjova ulica itev 3. Zfrlasiti se je v trgovini vsak dan od 8. do 12 ure ter od 2. do 6. nre. 21830
Likarico
dobro in pofiteno, event. z vso oskrbo v hiSi. sprejme Anton Boc, kemična pral-
"	nI. 6.
nioa v Selenburgovi
21078
Izvežbane pletilke
se sprejmejo takoj. Pred nost imajo one s svojimi stroji. Naelov pove upr« v« «Jutra».	21883
Absolvent trg. šole
se sprejme. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod mačko • Absolvent«.	21644
Brivski pomočnl;
ali pomočnica se sprejme takoj ali po rloeovorn. — Plača 100 Din tedensko ln popolna oskrba, — Drago Ro&kar. brivec, Trbovlje.
22053
Irdtsejem Ljubljani, pa-rlioa E 24-26.	&87
glike za legitimacije
Ijiisluje oajhttreje fotograf Eb; o = H I b 8 E K. Ljub 1'tii. Valvazorjav trg 168
Gosli poučuje
Ibitli učitej konservatorlja ■ ^ inižanib cenah. Naslov Irov upr. <Jutra*. 21604
Dijak
I.' lastno oskrbo prosi za Inrttn inštruktorja, da bi Ir Uiloiil ta zajtrk in Sol-Itis potrebščine. Dopise na icnriTO .Jutra, pod značko [ .Vesten inštruktor«. 21980
Marija G rili
IlipnSana učiteljica poučuje I rrVSčino, franeoMIno. Ita-I in "Muc. nemičlno lo glas-I Oirlaaitl ie v EColodvor-lit; .lici 11.	21970
Flavto poučujem
I vse sisteme) po stTojrlfc I načelih. Naslov v upravi <Jutra».	21999
(itž&o)
Mladenič
t dobrimi spričevali in triletno prakso kot lesni ma-nipalant, igče službo Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko <TcČen in zanesljiv*. 21771
Trgovski pomočnik
dosedaj zapoMen pri večji zavarovalni družbi leta, išče mesta kot skladiščnik ali potnik živilske stroke. — Sprejme tudi razprodajo večjih konkurečnih predmetov proti proviziji. Dopise na upravo «Jutra» pod šifro »Marljiv 10871». 21590
Šivilja
dobro Izurjena, z veCletno prakso Seli Šivati po hiiah. Naslov pove uprava «Jutra» 21870
Trgovski pomočnik
29 let 6tar, vojaščine prost, izurjen popolnoma v meša-n i trgovini z dolgoletno prakso, želi spremeniti mesto. — Cenjene oferte pod «Po5ten. agilen in delaven* na upravo cJntra*. 22057
Gospodična
iSSe mesta v galanterijski ali Špecerijski trgovini. — Naslov pove uprava «Jutra» 22018
Trgovski pomočnik
mlajJa moč, želi sprrmeniti mesto v manufakturno ali Sppeerijako trgovino v mestu ali na deželi. Nastop 15 septembra. Cenjene ponudbe na upravo < Jutra » v Mariboru.	22046
Uradnik
zmožen vseh pisarniških kakor tudi spedirijskih ln deloma carinskih poslov — doslej uslužben kot vodla špedicije — želi spremeniti mefto. Vstopi najraje pri večiptn treovFkem al? industrijskem podjetju Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod 8ifT0 cVester id marljiv 10826».	22068
Damske klobuke
v veliki izbiri dobite najceneje v modnem saloDU Ivanke Stegnar. Rimska c. št. 10.	21389
Avtomobil
majhen dvos«edežen. zadaj prostor za vzorce ali za 1 «edež. skoro nov. zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večjega voza. n r o d a. Po jasnila daje A. Lampret v Ljubljani, Krekov tre in 21334
Postelia
že rabljena, snažna se proda za 130 Din. Naslov v upravi «Jutra».	22010
Javorieva spalnica
nova, kompletna, lepa in masivna, s psiho se proda za 4500 Din Naslov ic*e uprava «Jutra*.	22012
Zb»rka znamk
(3200 komadov), album 1025 in katalosr 1925 se proda za 2600 Din. Naslov pove uprava c Jutra*.	22. VI
Par zastoriev
iz blaera. 4 m doltrih proda po nizki ceni Martin Sper-lik. Gosposvetska c. 91.
22028
2 dijaka aH dijakinji
se sprejme na hrano in stanovanje na Rimski cesti št. 7, vrata 8	220S9
Uradnika družina
sprejme dijaka ljudske ali nižje srednjo šole v vso oskrbo na Gosposvetski c št. 13/13, vrata 107. 22033
k;

Prazne «*eli'enlce «Odo1»
k a p a J e drogmija Anton
Kane. sinova Židovska ul št 1	179
Hmeljske droge
od 6—7 m dolge. 100.000 kosov se kupi. — Dobava oktober, november, december, januar in februar — Nainižje ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro «Plači!o takoj pri prevzetju». 21843
Solne vreče
se kupijo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo cene in množine na upravo «Jntra» pod «?o!».	21810
Oprava za trgovino
t mešanim blagom e* poceni proda. Naslov pove uprava «Jutra». 20918
Največia zaloga
Za nemški jezik
I izvrstnega profesorja I- Dopise z navenbo hono-I rsrja pod »Profesor* na I rriraro «Jutra». 22062
Cifre poučuje
I frpralan učitelj. Gre tudi \-\ dom. Ponudbe pod <?ouk 10819» na upravo ! «Jatra».	22050
Cdofee)
Deklico
I Mrr.Ih etaršev. zdravo, ki |v! lm^a veselje iti ▼ Beo-I rrad. iS?« tanesljiva rodhi-k otrokom v starosti 12 Iv3 15 Irt — Naslov pove |"?r*ra «Jutra».	21777
PnkroJevalka
IpTHpasnikov ženskega pe-Iril« otrobih oblpk. prvo-I	moč se sprefme. —
I	nn upravo c.Tntr»»
N «Prikrojevalka 217W» 21755
Kuharica
I Hrtna in poštena, ki bi I -»i* r*»«fTie pomagati tudi I trrovini, se sprejme. — I 'ulov pove uprava «Ju*ra» 21958
I fa trerovina na deželi takoj ali no»T<fMf»:
tri*. nomočr?k^
I r^anp stroke, mlada in
18rflna. f>obra rafunar^a. ki J f'a e^rvirala na deželi;
I	irititaHco
I *'ia*no in marljivo, vajeno I	"o^oodjnjsk-h del —
I '''"^n^ib — m^s^čra plača V>0 p{n ,'n
s^iivVinjo za vse.
I Ponudb* s prepisi spri*°va! ta '"rno «Jutra» pod šifro 21875
Oospodično
't hnMs* spreirrAm za i f»tko — Ponndbe na: r,r *OTffi- PuMo. robo-1	TUr-rad. KnieH-
c> T.jnbi^r 15	21793
PostreJfnfca
^t»»na. ki je že služila
>r|t h?5na. se sprejme pri ^•ajbni ro'Tbinl 7.a čas od ^o 16. nre proti dobri in brani. Predctavitf v^ Pubarjevi nliri 14T Varodnim domomV
22035
Oospod»čna
^ dekle t dežele, dobrotna. ranesliiva in čedne
r3T!an'osti.	je valena
^•no^nJefva	fc^he —
'^"žna »lovenSčine in nem-tndi v pisavi, se •r^Aime Piomene ponudbe P^ <Dobra »Iu2ba> na npr. «J*tra».	82064
Absolvent
drž. dvorazredne trg. šole z enoletno prakso želi mesta v večjem podjetju kot knjigovodja ali korespon-dent — najraje na deželi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Agilen fcontorist*.
22048
Mladenič
verziran v železni industriji 15Če mesto poduradnlka, skladiščnika ali praktikan-ta. Oeaj. ponudbe na upr. «Jutra» pod <Takojšnji nastop It. 22044».	22044
Ključavničar
vertiran, ieli vstopiti ▼ svrho izpopolnitve v avto-delavnico ali garažo. Ce treba, položi kavcijo. — Naslov pove uprava «Jutra» 22031
Višji častnik
(vpokojenec) zanesljiv, energičen, izkušen organizator, verziran v vseh pisarniških in blagajniških panogah, samostojna moč, sposoben korespondence v slovenščini, srbohrvaščini (cirilici) in uemlčini, itrojepisec, i I č e za takoj službo knjigovodje, blacajnika, korespon-denta ali pisan, predstojnika pri trgovskem ali industrijskem podjetju Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod cZanesljiva oseba*.
21908
Gospodična
absolventinja trg. tečaja išče primerne službe. Kot začetnica gre nekaj mesecev ta manjšo plačo — Ponudbe pod «Pridna» na podružnico «Jutra> v Celiu 21963
Mizarski pomočnik
nrvovrstna moč. zmožen voditi tndi večjo delavnico* t najboljšimi referencami, išče mesta. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod znaPko «Agflen 1000».
21975
Finančni preglednik
(vpokojenee) želi mesta slu^e. Inkasanta ali kaj ■lii*nejra. Ponndbe na upr «Jutra» pod šifro <Starei!a resna moč».	21957
Gospodična
izvežbana v trsrovini. išče službe v mesru, event gre tudi na deželo. Naslov r upravi «Jutra».	21956
Deklica
stara 14 let z 2 razredoma meščanske šole želi vstopiti kot učenka v trerovlno z mešanim blagom. Naslov v upr. «Jutra*.	21959
Stro;n» kl?nčavn»čar
r večletno orakso. išFp pri-"Tieca mesta Plači »• ^oc^-rru Dopise pod V/rt •Marljiv S33» na npr-'-•Jutra*.	21976
Gospodinla
z večletnimi dobrimi spričevali, želi mesta pri samostojnem rrospodo ali slič-ni osebi. TsvežKma Je v vseh domačih delih Cenj ponudbe pa opravo «JutTa> pod »Dobra kuharica».
21990
Prodajalka
vešča mešane stroke. Išče službe v mestu ali na deželi. Nastop po dopovoru Ponudb« na upravo «Jutra» pod »Veatna*.	22045
in najcenejša dvokolesa, motorji #troški vozički, šivalni atroji, pneumatika. Ceniki franko. prodaja na obroke «Tribuna» F B L., tovarna dvokoles in otro-Ikih vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta itev 4.
8S1
Lepa nova spalnica
se po zelo nizki ceni proda v rrankopanski ulci St. 12.
21926
Dva pletilna stroja
(Flachstrickmaschincn) 8/30 in 5/36, skoraj nova, proda J. Stuppnig, Mežica v Sloveniji.	21899
Potor obrtniki, kmetovalci!
Mlin
za domače mletje, pogon 2 do 3 k. s., ca. 50 kg produkcije na nro, se proda za velesejmsko ceno 9500 Din. — Ogleda se in proda pri Podboju na Sv. Petra c. 95.
21887
-?žol, lečo
in
'h® gobe
JT kupuje
gk^SdUil -ver A Komp.
Ljubljana. VTolfcva ulica 21960
Tnstrukcije
za nižje razrede srednjih šol po 7mernem honorarju daje odličen dovr^ilec maie mature. — Reflektantje naj pošljejo naslov pod značko «Mirno in vestno* na upr. < Jutra*.	21921
Vreče
od riža ln kave se kupiio. Ponudbe s ceno in množino na upravo «Jutra» pod »Nujno 1*.	22015
Ciganska sirota
skrivnosti knežje rodb'ne.
v«e dele kupim ali nimcm na posodo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko • Hrepenenie Draeice*.
22069

Salonska obleka
zapestnica z uro in zimska suknja za dečka od 10 let se ugodno proda. — Naslov pove uprava «Jutra*
22000
Ugodno se proda:
omarica za gramofonske plošče. 2 vel. ogledali, velik podstavek za slaščice, železna postelja, preproge in karnise — Naslov pove uprava «Jutra». 21993
Pisalni stroj
se proda v Križevniški ul. št. 12/1, desno.	21971
Motorno kolo
znamke «Puch* 3.5 FTP. v najboljšem stanju z novo pneumatiko po nizki ceni proda Franc Rifelj, Novo
mesto.	21996
Salonska oprava
krasna, popolnoma nova, v chipondele slo?u. črno po-litirana in s svilenim francoskim brokatom adjusti-rana, se takoj proda — Ogleda se lahko pri tvrdki ivan Mathian. Ljubljana. Dunajska cesta, kj»r se po-izvejo tudi natačni po«rou.
21995
Šivalni stroj
otroški voziček, več dam ske obleke in kuhinjska oprava se proda. Miljutin, Sp. Šiška, Knezova ul 35 21991
Redka prilika!
Da zmanjšam veliko zalogo čevljev, prodajam od danes naprej vse vrste, posebno pa ostanke po i lastno ceno, to *amo za čas. dokler traja zaloga Nihče naj ne zamu-M te izredno ugodne prilike za nakup čevljev. — Rinko Seljak. Prešernova ulica 52 — nasproti glavne poŠte. 21S53
Ugodno se proda:
ležeč parni kotel za nizki pritisk: parni stroi 45 HP; biljard sSeifert*: kočlia in omnibus z navadnimi in srumijastirai kolesi ter omara za led. — Vsi navedeni predmeti so prav dobro ohranjeni. Pojasnila da*e vratar ho»©la «Slon», Ljubljana.	22070
Fižol
se kupi. Ponudbe t	vtorcl
na naslov: Tome,	poštni
predal IV.	22006
Dvonadstropna hiša
z 2 lokaloma, v Ljubljani na najprometnejšem trgu. mimo katerega mora iti vsakdo, «e ugodno proda Potrebne eotovine polovico kupnine. Naslov pove upr. •Jutra*.	21728
Enodružinska hiša
ob železnici, novo zidana z 12 000 m* zemljišča se proda sa nizko ceno Din 70.000. Izredno ugodna prilika! Naslov pove uprava •Jutra*.	21684
Enonadstropna vila
oziroma hiša v Ljubljani, solnčna lecra. i večjim lepim prostim stanovanjem se ugodno proda. Naslov v upravi cJutra*	21813
Hiša
v trgu s 4 sobami, 1 podstrešno sobo. vsemi nriti-klinami. obokano kletjo, vrtom in veliko njivo ter novim zidanim hlevom In svinjakom — pripravno za vinskega trgovca — telo utrodno proda Marija Von-čina, Kozje 14.	21962
Gospodična
itošolka se sprejme na rano in stanovanje z elek. razsvetljavo in klavirjem. Vprašati: Zatiška ulica 1. pritličje.	220-12
Dva gospoda
ali dijaka srednjih lol se takoj sprejmeta na stanovanje in dobro hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra».	22037
Soba
se takoj odda za krajšo dobo. — Kje, pove uprava •Jutra*.	22036
Soba
se odda 2 boljšima rospo-dičnama t vso oskrbo ali brez Iste. Poizve se v 8tr-dentovski ulici itev 31
22032
Dijakinja
se sprejme kot sostanovalka. Kje. pove upr. »Jutra* 21982
1—2 d^aka
se sprejme v popolno oskrbo z event. instrukciio pri boljši družini v sredini mesta. Kavir na razpolago Stroeo nadzorstvo. Naslov pove uprava «Jutra». 21974
OpreTT?!?eno sobo
lepo. a posebnim vbodom, v sredini mesta, i*?e s 15 septembrom inženjer Ponudbe na upravo «.Tntra» pod značko <Soba 107S1* 21986
Dva diiaka
sre^n:ešolca sprejme boljša rodbina v vso oskrbo Velika Tračna soba. kopalnica in električna luč. Naslov v upravi «Jutra».	21992
Dve diiakinii
«e sprejme v vso oskrbo v bližini obrtne šole in realke. _ Rimska cesta št 7 (vrata 20).	21989
Dve d"ak!nj1
se sprejme na stanovanje in hrano Klavir na razpolago. Ponudbe pod mačko .fdohnost 10770» na nnr. .Jntra«.	21f»8
Dl?ak'nla
samo is bolj?e družine ee sprejme v vso oskrbo. — Naslov pove uprava .Jutra«
21087
Gospodična
iSče sobo. Ponudbe pod .Posebni vhod« na upavo .Jutra«.	22003
Dva diiaka
(srednješolca! sprejme bolj-ga rodbina v vso oskrbo v Dalmatinovi alicl St 10. pritličje levo.	22009
Hiša
pravna za obrt se proda
nformaciie pod »Jesenice-Gorenjsko* ca upr. «Jutra» 21001
pri] Inf
Stanovanje
2 sob s pritiklinami v novi hiši. tudi na periferiji mesta išče zakonski par brez otrok. Plača se tudi ra deli časa naprei ali da odškodnina. Ponudbe pod šifro •Veletrlec* na upravo •Jutra*.	21778
Dijak
nižje srednje šole se sprejme na hrano in stanovanje — Udobnosti: soba. elektr razsvetljava, kurjava, velik vri. klavir in event. inštrukciia Naslov pove uprava «Jutra*.	22011
Dva diiaka
se spre«me po nitki ceni v vso oskrbo. Naslov v upr •Jutra*	22019
Opremljena soba
v Tavčarjevi ulici, separi-rana. t električno ratsvet-ljavo se odda boHšemu stalnemu gospodu. Naslov pove opr. «Jutra» 2200?
Stanovanje
3 sob in vseh pritiklin, v •redini mesta, zamenja •Posredovalec*. Sv Petra cesta 231.	£2026
Mla»ši diiak
se sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava «Jutra*.	22061
Dva dijaka
«e sprejmeta v vso oskrbo
j na Kor.rresnem trgu fl^n. levo.	22056
Dijak a!i dijakinja
se sprejme v vso oskrbo. Zračna soba. Poizve se na Gosposvetski cesti St. 12/1.
21934
Stanovanje
v eno leto itari hiši v Ljubljanj se takoj odda. Dve sobi, ta i »rta veranda, kuhinja kopalnica, soba za služkinjo in pritikline. — Plačati eno leto naprej. — Ponudbe na upravo •Jutra* pod šifro «Zdravo ln lepo* 21833
Prazno so«>o
v mrstu l I 8 e t a urr.dnicl. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «L. S.»	21805
Banka
i?8e v najem lokal ali tudi
hišo s prostim lokalom v nakup. Ponndbe le za centralno ležeče lokale na upr. •Jutra* pod šifro «Bančni lokal*.	21820
Trgovina
z mešanim blagom staro-znana, ob glavni cesti, s«
po telo ueodni cen! proda, event. da v tajem acrilne-mu trgovcu. — Naplavilo 100.000 Din, drujro po nizkem obrestovanjn. Po:asnila daje K. W e r 1 i, Cerknica.
21973
Lokal
obstoječ iz 2 sob. v Milini justične pa'ače v Liuhljanl se odda takoj v najem — Cenjene ponudbe na upravo •Jutra, pod tnačko .Prvo nadstropje«.	41986
Lep lokal
zelo pripraven, t električno rauvetljavo, te odda. Ponudb« na uprav« .Jutra« pod mačko .Kruta lokal.
22028

Vijolina
dobro ohranjen* e,	preda
v Dalmatinovi ulici	It. 10
pritličje.	41955
Črn planino
malo rabljen a« poceni proda. Kje. pove upr. .Jutra« 23021
Gramofon
velik, dobro ohranjen, e ploščami se proda. Nas'ov v upravi .Jutra«. 22011
KapiUrt
50.000 Din
p o s o j 11 a na prvomestno ! vknjifbo iiče agilen trgovec. Vatopil bi tudi kot duiahnik k dobremu pekarskemu podjetju v Ljubljani Naalov: Štefanovi4, Zamikov« tn.	11? ia
Kdor posodi
150.000 Din proti 6me»ečnl menici in zavarovalni polici na življenje, mu plačam 2% obresti vsak mesee naprej in 1% čistejra dobička dobro idoče trgovine. Ponudbe na unravo »Jutra« pod značko .Dobro naložen kapital IMS«8«	21878
Pianlno
krasen, vložen, s medenino. les .Pslisander«, ▼
najboljšem stanju, se po zelo ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava .Jutra« 22066

Gospod
le inteligenten, resen in znafajen. ki Ieli «amo iskrenega prijateljstva « :.totako gospodično — naj r-'!Je svoj naslov na npr. ..l".tr»« pod .Tvoj priia-telj«.	41819
Stare'51 trgovec
ln posestnik v Liubjani « otroki ee želi seznaniti i mlaiSo. Čedno, pridno, zanesljivo, polteno in trezno žensko. velHSo kuhanja In nemščine v pisavi. Pi«mene ponndbe pod lifro .Trezen 10378» na upravo .Jutra«.
42063
Srb-turlst
I« mdokopov pri ITISn. kl je MI dne t. ». m. v Alek-sandrovi koči na Triglavu, •e naprola za kratek sestanek. Odgovor pod «Va»-o posredovanje v Beogradu« 21969
Arabski erafoloie
proroknj« vsakemu karakter, preleklo«t in bodočnost — T.e Se kratek fns v hotelu «Lloyd» v Ljubliani.
?2n?n
V unr. «cj"tra» nai se dvisrneio pisma
pod naslednjimi lifra*ni: Alma 18016. Ador. Akaf?. mik 10831. Abstinent. Dru žabnica 10459. Dom tniru. Dom 9084. S Horvat Ju rish. Izredna prilika. Ideal istka. Jesen 10473. Ideal ni sporazum. Karikatura. Kipobran. Kniiga. Lastni dom. Les. Možitev. Marljiva 115. Nagrada 7. v».da. Opazovalec. P. B. 30. Prvi ali drugi. Pričakujem. Ro-doHubka, Stalna eksist.-nca Ssmo«tojna 10325. Rialr.o 32. Sreča v Podrožci. Tr-govec 8-12, Tvoj p-iht-lj. Zaupanja, Zanesljiv IHS61. Zastopnik 21183, 100. 64
Mlada dama
•impatična, tnačajna, želi resne korespondence z aka-demično izobraženim gospodom. Le resne dopise pod .Riviera« na upravo .Jutra«.	22059
/Mladenič
Seli dopisovati r izobraženo gospodično, ataso 17—27 let. Prednost Imajo llvilie z dežele. — Dopise s sliko pod .Ljubeznjiv« na upr. .Jutra«.	42058
Stenice!
Obl konc tavod ta po-končavanje mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam — •Pana*. Ljubljana. Poljan ska cesta 12	21472
Sreča Vas išče!
Preskrblte ti trečk«! Efektna loterija za dr. Rat-
laffov »pomenik. 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din — žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. Srečka stane samo 5 Din. — Kupujte srečke po ljubljanskih trafikah in pri razprodaialcih ali pa jih naročite pismeno. Narodno kulturno društvo Mala Nedelja.	880
Abonenti
na kosilo In večerjo se sprejemajo po 15 Din dnevno v restavraciji »Zlato-rog*.	22034
Gospodje in dame
a« sprejmejo na izvrstno domaČo hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava •Jutra*.	21981

Pozor!	Pozor!
Lovski psi!
Prodam več lovskih psov in psic, od 3 mesecev do 4 leta starih, brakov in Jamarjev. — Ponudbe pod .Lovski psi« na upravo .Jutra«.	S19«l
Očala
so se izgubila v Tivolskem gozda. Najditelj naj jih proti nagradi odda na Mestnem trgu 21,TO. 41984
Velesejmska
legitimacija
pod imenom 8. A. se Je nalla. Dobi se jo pri upr. velesejma.	41997
Pczor! T-gcvci! Pozor!
Dovollujem t! V?s ob-vesčati, da ne zamudite
ob priliki ljubljanskega velesejma
oglasiti se ori tvrdki
MIROSLAV BMC
lirtlm Si. Petri testa 29
Zrloga »nlskih zvezkov, man, notesov. MoVnv tn odiemalnih kniljlc Cene nizke. _ l.aitni Izdelek Snoitovan'em R. . se nripnroč,	D1VC.
mizarska delavnica
v bližini Ljubljane s? pod ugodnimi odda v nsiem ozirom;" proda. Poizve se pri Aloma Companv Ljub-Mcns, KoTresnl tre 3
po nai"i*jih cenah priporoča
J. Bonač. ŠelenUurgcuo ulica
SchOllershammer — Anbos — sklčnl
nleatni paolr	5058-a

Pral! violončela!
Za privatni pouk violončela iščem še 4 reflektante. Poučuie prvovrsten profesor iz Zagreba, ki se pripelje v to svrho vsaki teden v IJubliano in bode imet vsak učenec 4 cele ure mesečno. Donisi na upravništvo tega lista pod H 381.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20
Ustanovljeno 1912. Velika zalosra stenskih ur ln budilk iz znane tovarne »Junschaus«, precizne švicarskc žepne ure. — Velika izbira zlatnine In srebrnlne. — Najcenejši nakup! Oglejte si zalogo na Ljubljanskem velesejmu pav'1'r.n G. prostor 305. Prodaja se na drobno In veliko.	4974 a
r~

r. z. z o. z v Ljubljani
Mestni trg štev. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice ia tekoči račun ter jih obrestuje oaf ugodneje.
lisi la stilu! vloge obrestuje po dogam
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
L-
v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseb kakovosti, t cel b »aro« h po origl-nalnib cenzk premogovnikov za domsio uporabo kakor tndi za industrijska podjetji la raipediva u debelo
in	iki premog in koks
vsake vrste In vitkega livor« ter priporoča posebno prvovrstni teikosluvsški ia angleški k"ks U livarne li domačo uporabo, kovaiki premog, črni premog in bnket«
Naslov s Prometni zavod za premog, i i v Mul
Miklošičeva cesta Ste«. 15,1.
70-*
Prvorazredni moderni brzopisaini stroj
. Vrhunec fine mehanike
La BARACzil, Jel«n"S"h« Jt6X
Telelon It JSO.	Telefon M r"».
Moško perilo
raznih zaostalih vzorcev se pod lastno ceno na drobno razprodaja, dokler
traja zaloga.	4598«
Tovarna perila Jriglav"
Ljubljana, Kolodvorska ul. t, nasproti hotela Strvkalj.
Znanja želim!
Sodno ločena gospa Iz najboljših krogov, z enim otrokom, inteligentna, muzikalična, reprezentativna osebnost, dobra gospod;n:a, Išče znanja Izobraženega, znača nega gospoda v starosti od 40—50 let, s premoženjem, oziroma takega v dobri poziciil. Najtaie dobro situiranega vlao-a uradnika ali veleposestn ka Dopise pod iren značaj 1925" na anončno ekspedidjo Aloiz-i Mitelič. Liubllana.	5103—a
MtmnnnMBKiBHiiHiHiii
Ugodna prilika
kega .Mir
m vsacega!
Zad-je dni velesejma, paviljon .G" prostor 5t.363
60 razproifgiglg lurUKo RlldO NipiČ iz Maribora
svoje izložene izdelke po najnižjih cenah, specijalno kuhinjsko posodo is
bakra in aluminija. 5100
Obče priljubljene
Jortove Kroniste Muse
SO TUDI LETOS NA VELESEJMU.
Koncem paviljona H. K. JARC, Ljubljana.
4976 a
mmWSSr
izvrstno zdravilno sredstvo pri vseh boleznih lapnili organov. Zahtevajte še danes prospektov. Oglejte si razstavo na velesejmu paviljon „G" 342.
Razpošiljalnica Augol. gen. zastopstvo za SHS
Jože Čebulg, Jesenice,
Gorenfako, Slovenca.
imnusissiisssssssssHsssssssiissssauM
Šimenc
Indastrlla fiftetarakth Izdelkov
Llubljana, Gosposka ulica itev. 10 Trgovina i Besljeva cesta itev. 2
Cene znatno znižane!
Mm\m pnulllon e 86
1AHVALA.
Ob prerani in prebritki izgubi na-[ šega nam Iskreno ljubljenega soproga, j očeta, deda, brata, svaka, strica in tasta,
gospoda
Ivana Bizovičarja
posestnika, trgov, in umetnega vrtnarja Itd'
nam je do?lo toliko tolažllno Izrečenih sožaljij, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Izrccno bodi izrečena zahvala za tolažilne obiske in besede č. gg. Finžgarju in Vthovnlku, kl sta blagopoko;nika vedno obiskovali ob času njegove bolezni. Dalje bodi izrečena zahvala Zadrugi trg. vrtnarje" za Slovenlio ln | Slavcu za častno spremstvo, pevskemu ' društvu .Sloea* za genljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter | vsakemu, ki je blagopokojnika v njegovi muk<polnl bolezni obiskoval in tolažil ter vsem onim, kl so ga spremili na njega zadnji poti.
Izredna bodi tedaj zahvala vsem in vsakomur.
V Ljubljani, 4. septembra 1925.
Žalujoči ostali.
Podeželske odre
opozarjamo
oa najnovejše igre iz ZiMe Oder:
Scboaberr, Zemlja. Živ jenska komedija, 15 Din, po pošri 75 p več. Svoboda-Oovekar, Poslednji mo*. Veseloigra, 14 Din, po pošti 75 p vet Linhart Županova Micka. Komedija. Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija, 20 Din, po
poitl t Din več. Nnčič-Oovekar, Narodni poslanec 18 Dm, s poštnino 75 para več.
Naročila aprejema:
Tista nim t Lilijam
Prešernova ulica 54.
Joseph Delteil:
Petero čutov
20
Roman.
Gaspard leži v svoji kabini na »Oumata*Maru« in čita roman Josepha Deltheila. Pričakujoč Muho se poglablja v čtivo. Gaspard misli na Eleonoro, misli na Muho.
Muha! Še sedaj čuti med prsti njeno bakreno telo. Kakor v sanjah se mu zdi, da je deklica stopila v sobo in priprla vrata ea seboj. Potihoma se mu je približala in položila roke na njegova ramena. Njena okrogla usteca so se v vročem poljubu pritisnila na njegova.---
Gaspard sniva o Eleonori. V duhu jo vidi pred seboj v svitu lune, visoko kakor nebo. S šumečimi koraki je vstopila in s truščem *apahnila vrata. Odložila je klobuk, boksarske rokavice in čevlje. Sedla je Gaspardu na kolena in ga požrešno objela okoli vratu. —
Gaspard sanja. O Eleonori? O Muhi?
Kako zadovoljiti obema poželjenjema? Eleonora mu je metresa. Toda Muha, mala Perziiks ie prihajala k njemu vsako jutro. Pri* tajala je in odhajala. Evo je! Če bi Eleonora...
Naenkrat vsropi Eleonora. Slučajno ali namenoma? S slutnjo V očeh pogleda po sobi. Nato odgrne posteljo, potegne ž nje Muho in jo pahne na tla, vso golo kot prstan. Elementarna kretnja, polna instinkta. A sedajle nastopijo komplikacije. Eleonora se nameri h Gaspardu in vzdigne roko h klofuti. A v zraku ji kretnja otrpne. Eleonora omahne, obstoji, pomišlja ... Poželjenje ji sili v srce in jo grabi za mozeg. Najsli oklofuta in ubije to vedro lice, ta smejoči obraz?... Ali naj z zaničevanjem pljune nanj?... Eleonora pomišlja. In naenkrat se zgane, s samomorilsko kretnjo se vrže na mladičev obraz in ga pokrije s poljubi in s solzami, z morjem in viharjem.---
Eleonora in Gaspard sedita na postelji in se pomenkujeta. Eleonora razmišlja o kazni, ki jo je Muha zaslužila. Hipoma se idomisli. Muha bo izgnana na ladjo Devic.
Lepi Gaspard je prestrahopeten, da bi ugovarjal. Eleonora je rekla, in treba se je pokoriti. Usoda odločuje o njegovem življenju in sreči, in njegova volja se udaja usodi...
Toda Eleonora je ženska. In zato bo svojo krutost še poostrila ln obsodbo rafinirala. Gaspard sam mora sporočiti Muhi ukaz. Takoj, na mestu!... O ..strahopetni mladenič! Gaspard si ogrne obleko. Eleonora mu daje časa eno minuto, šestdeset sekund ...
V eni minuti se mora vrniti. Čakala ga ba In Eloeaora počne šteti na prste... 1, 2, 3, 4, 5. 6, 7...
Šestdeset sekund!
Gaspard odide. Muha si pripravlja toaleto, lasje ji razmršeni vise dol na hrbet. Muha plaka... Njeno grlo drhti od groze in od ljubezni... Gaspard pomišlja ...
Eleonora šteje glasno: 19, 20, 21, 22, 23...
Gaspard se strese. Muha se mu zgrudi pod noge in mu jih pokrije s poljubi. Njeni lasje mu božajo členke, na stopalu čuti njen vroči dih in med prste mu polže njene solze...
Eleonora šteje glasno: 32, 33, 34, 35, 36...
Ne! Raje smrt! Za trenutek ga postane sram. Gaspard odpre vrata kabine. Zunaj se ziblje na vodi celo brodovje... Parniki, otovorjeni z umirajočimi ženskimi, šalupe, natrpane z zelenimi mrtvaki, džonke z obledelimi Kitajci...
In Gaspard začuie Eleonorin glas, ki šteje na glas: 48, 49, 50, 51...
Gasparda je strah. Strahopetni lepi mladenič! Lep kot Pariš in kot Pariš bojazljiv! Muha je umolknila, ihtenje ji stresa telo. Gaspard omahuje ...
In naenkrat se zgane, izvrši ukaz, zapahne vrata, odhiti in pade Eleonori pod noge...
Eleonora zavpije: 60!
XVI. Ledena gora.
Grenlandija je grbasta in porasla kakor kamela. Grbe so sneg, dlaka led, pustinja voda. Največji otok na svetu.
Obala je gorata in razjedena. Fjordi in morske ožine, otoki in polotoki, kleči in ledene gore so njena karakteristika. »Večina fjordov so zelo tesni, zelo globoki in zelo dolgi (včasih dosežejo do 300 kilometrov); ponekod se strmo vzpenjajo ob njih nedo* stopni vrhovi. Mnogo fjordov reže tako globoko v notranjost dežele, da dosegajo pas ledene pustinje; ledeniki, k: se dvigajo tod, se takorekoč kopajo v fjordih. Ledene gore so različno visoke: po večini segajo 50 metrov nad morsko gladino, včasih pa tudi co 100 metrov.« (La Presse Mčdicale, 17. oktobra 1923, str. 1733 do 1734.)
Vesoljno brodovje je na svojem potovanju kmalu naletelo na ledene predele. Stotina šalup se je zadušila v klečeh blizu Franc* Viljemove dežele. Ladje so plule v vijugah, zdaj sem, zdaj tja, ter končno dospele na Grenlandijo.
LTsidrali so se v Angmagssalku. Narodi so posedli po obeh
bregovih neizmernega fjorda. Evropejci so se izbrali desni breg, Azijati levi, Ang!eži»otočani pa so si izvolili ledeno otočje. Tisoči J črncev so se ušotorili kar v fiordu. na ledu. Etijopci so si zgradili J mesto iz kravjega govna, Italijani koče iz mandolin, Kitajci šotor? iz kože gazel. Avstralci so si napravili moderna bivališča iz za^o. jev volne. Vankeeji so se najprej pobrigali za zgradbo borze, Turki] pa za harem.
« •
Eleonora je na Grenlandiji našla izgubljeno veselje. Pod vplj,|
vom bližine tečaja? V sreči ljubezni? Zdaj, ko ni bilo več Muhe, se je čutila varno. Zato se je vsa posvetila znanosti. Delala je brezi prestanka z Gaspardom. Bila je baš na sledu novemu cepivu, in | vse nične mišice so drhtele v pričakovanju. Gaspard je nadziral retorte. —--
Kuga je medtem neovirano šla svojo pot. Nekega dne se je kuga prijela Gasparda.
Eleonoro je zgrabila groza. Jela si je trgati lase, zaobljubila st ie lurški materi božji, oklofutala je pomočnice Japonke, pogoltnila j svečo, strla stekienko mikrob, se vrgla na kolena pred mačko, | plesala bosa po snegu, se grizla v grudi in si nehala rezati nohte. Naenkrat se je zmislila na novo cepivo. Potrkala se je po čelu. si | naličila lica. obrisala oči in bruhnila v smeh...
Toda kaj ji je storiti? Če svojo iznajdbo objavi, bodo ljudje I vsi nori od veselja planili nanjo, jo slavili po božje in potrošili vse zdravilo. Sicer pa, kaj ii mar ljudje! V njenih očeh je Gaspar. | dovo življenje vredno več kakor 10.000 vankeejev.
Treba ie na skrivaj ceniti Gasparda. na samotnem kraju, daleč| proč od ljudi. Kje?... Eleonora razmišlja...
Ob ustju fjorda štrli iz morja ledena gora liki severni medved. Imenujejo jo Plantigrad.
Odslej se Eleonora in Gaspard \-sak dan skrivaj zatekata na |
Plantigrad. kjer uživata v cepivu in v ljubezni...
• •
•
Postaren mož in mlado dekle se plazita dar.es med ledenimi skalami po robu ledene gore navzgor. Doktor Elie*Elic in Muha. j Za hip postojita, da si umirita razbijajoče srce. Doktor je ogrnjen v debele kožuhe, njegov obraz je skrivnosten liki mačkine oči. Kako je odkril zatočišče ljubimcev, tajinstveno pribežališče njune strasti? In Muha, mala Perzijka, kaj snuje ona v svojem azijati skem mozgu?
Elie-Elie spregovori z glasom, polnim laži:
»Semaj prihajata vsako jutro. Ledena gora je priča njune Iju« bežni.»
naibolisi šivalni stroji
Palača Ljubljanske kreditne
banke
aparati in potrebščine
predvajanja od 8. ure zvečer dalje
Hainanii©*
Podpisana tvrdka. katera se nahaia v Ljubljani na Mes' nem rrsru £t. 18 že nad 30 let. naznanja vsem svoiim častltim odjemalcem, da se le zaradi prodale hiše preselila koncem avgusta t. 1. v novo urejene
prostore: Wolfova ulica Stev. 5 — »rajšnša trgovina &nton SCrefii — vogal „Zvezde
Tem povodom se tvrdka vsem svofcn p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost ln jih prosi, da ji ostanejo zvesti tudi na novem prostoru, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnim in trpežnim blaeom priznano najbolišMi tovarn po zmernih, solidnih cenah. Zlasti opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela: D. M. C. preie vseh vrst. potrebščin ?. krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice, robce, moško. ie<-sko trikM-perilo. kravate, otroške nogavice, kapice, kipice vseh vrst gumbe galanterije i. t. d.
Velika izbira vezenin, predtiskanje ženskih ročnih de! z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja- Predtiskanje in vezenje m c no gramov vseh vrst. lastno strokovno risanie napisov na zastave, trakove i- t. d
Del tvrdke ostane do konca t- 1. še v starem prostoru. Mestni trg št. 18-
ESfiF" Ustanovljena leta 1887. "WB 4530- a	Velespošfovanjem:
F. Msršol nas!. L. fivčin S St. Gerlovid.
danes neprekoslfivi
za avto°takse, potnike šn 2(trs»nčke in kot osebni, tovorni in avtobus-vozovi
ker so najsoiidnsjš!, najtrpežnejši in najcenejši pri tsporafeš.
Zastopstvo za Slaeeaijo! A. Latmriref, Ljubljana,
4872-a
K^eStov trq it 10.
Vsaka štedljiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici - in pri likanju samo pl&n. -
Neprimerni) cenejše. Vedno tisto. Vsak las pripravljeno kuha ter greje hitro.
Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek.
Ze od ieta 1861, odkar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna nesreča. — Napeljava do hiše brezplačna.
Napeljava v stanovanje stane samo 800 do 1000 Din, plačljive v 10 mesečnih obrokih.
Kuhalnik se dobi že za ... . Din 125"— Likainik se dobi že za .... Din 140'— Štedilnik se dobi že za .... Din 1600-— Uporaba plina v vseh obrtih za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev itd. najcenejša.
Vedno pripravljeno, čisto, prihrana na času in denarju. Pojasnila daje: MESTNA PLINARNA.
Klobuke
najmodernejše oblike, velika izbira po konkurenčnih cenah pri
JAKOB LAH,
MAHIBOH,
Glavni trg S 328-* i
[ ni
Dam v najem lepo klet ob glavni cesti v Ormoža s ca. 100 hI lepe posode In vsa kletarska orodja, konji In vozovi za od- In dovoz na razpolago. Cenjeni dopisi na Rudolf Anderlič, modna trgovina, Ormož.
ploiče in filme, dalje Mimnsa, Satrap, Kn-dakpapirje, vse foto- •">-trebiclne ln foto°rafične aparate Erneman.Conteaa. Kedfk G6rti že od 160 Din naprei Ima atilno v ralogt
dronerija: Inton Kane sinora.
Ljubljana, tldrnka ulica (tn. L Zahtevajte cenik!
RADIO-in AUTO-
uw urnimi plivaia Jla"- —•
Pohištvo
kdor želi nabaviti solidno in poceni naj s! ogleda paviljon „E"
ANDREJ KREGAR,
Št. V;4 nad Ljubljano. 4500*
E3 □
□
0
Pri »Solncu1
K. Wldmayer,
«58T-a
Pof?atar'ev fr« (za vodo).
Perilo. m»na'aktara, opreme n ceves>e In novoro'ene>>e, ahtahi (peč«). Vsnko vrstne pletenine na debslnin na drobno
Korespondent-inji
z dobro stili adjo, ki je hiter strojepisec, starejši In zanes'j'v se sprejme za LuMjano. Zg!a-ci o naj se samo oni, ki so srbo hrvatskega perfeVtno In gramatikafno
ve&či. Natančne oferte z navedbo plače na .poštni predal 113* v Ljubljani.	50%-a
Hotel in restavracija
„Nlikiič"
nasproti giavn. kolodvora
priznano dobra kuhinja in prvovrstna
pihča.	4529-a

a.
cesta 4 u 1.20
B 3 3
a
a □
podružnica Ljubljana, Komenskega
i "i
Električne naorave visoke in nizke na- [fj
□
0 □
0 0
0 0
0
0
□ Ljubljanski velesejem, paviljon 302 304 0
B
S
3 □
nptneti * Sanirata, stikalne naorave, daljno-pciuall . Vodi in krajevna omrežja vseh obsegov
Elektro-materijal vseh vrst:
„Stoti". elektro-poroelan, itevoi in ventilatorji ,,'saria".
Dariiri-tnijtfriial • *->»1"»ti In sestavni deli ta-Kauio-maieriiai . brikatov .Isaria« ir. ,mai!m'. audion-oovi. Najmodernejši aaarati po naročilu se izvrSe takoj.
Laboratorij in preizkusna naprava za števce.
ske knjige™
za vse šole v najnovejših izdajah ima vedno v zalogi knjigarna „TISKOVNE ZADRUGE*
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. 54 (nasproti glavne poŠte).
Pcko!!smsijS zavosl za nameščence v L^fe^am oddaja težaška zidarska dela, betomka Jn železobetoaska dela, tesarska dela ia krovna dela
za skupino hiš v Mariboru ob Kralja Petra trgi.
Vsem inieresentom, našim državljanom so na vpogled načrti, pogoji >n stroškovniki od 10. t. m. ob uradnih urah v pisarni Pokojninskega zavoda. Na željo se oddajo ti pripomočki interesentom proti povračilu nabavnih stroškov v uporabo.
Težaška, zidarska, betonska in železobelonska dela se oddajo skupno enemu podjetju. Tesarska krovna dela se pa morejo odati tudi delieno na več podjetji.
Obvezne s 100 Din kolekovane po udbe se morajo vložiti pri Pokojninskem zavodu v L;ubliani, Gledalska ul. št. 8, najkasneje do 22. (dvaindvajsetega) septembra t. i. opoldne.
V LJUBLJANI, dne 4 septembra 1925.
Urejuje Stanko Virant Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarni rja Frar Jezeršek. Za inseratni tlel ie odaovorcn Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani