v' ; Ciano Med o’o "ni ptmU Cena 2 dfn DRUŽINSKI TEDNIK Zakonom se vsi pokorimo samo zato, da moremo biti svobodni. Cicero, rimski govornik (106,—»S. pr. Kr.) 1 Leto XIL Ljubljana, 18. januarja 1940. štev. 3 (535) »DRUŽINSKI TEDNIKc Izhaja ob četrtkih. Uredništvo I« uprava v Ljubljani, Miklofiifeva 14/111. Pofitm predal št 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštnt hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti xa 3 din znamk. NAROČNINA leta 20 din 1 /z leta 40 din, vse leto 80 din. V I talij' na leto 40 Ur, v Francij' 70 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: cnostolpčna pelitna vrsta ali njen prostor (vlšira 3 mm m širina 55 mm) 7 din; v oglasnem delu 4 50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice . bt seda 2 din. M a 11 oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Ogledalo demokracije (GL str. 9) Japonska se približuje Anglosasom Nov alarm na Holandskem in v Belgiji. — Pomen obiska kneza Pavla v Zagrebu CHURCHILL NA FRANCOSKI Fl.ON ll kne,eSk) mornariški minister Wlnston Churchill insplolra častno četo leUleev na angleškem odseku front« K obisku grofa Csakyia pri grofu Cianu. Italijanski in madžarski zunanji minister grof Ciano (na desni) in grof Csakjr, fotografirana v Benetkah General Mannerhcim, finski vrhovni Poveljnik v bojih proti Rusiji. Tretji dogodek — odstop britanskega vojnega ministra — spada sicer še v predzadnji teden, vendar sega s svojimi najvažnejšimi izrastki še prav v včerajšnji dan. Včeraj sta namreč Hore-Belisha in Neville Chamberlain podala v britanskem parlamentu svoji izjavi. Važno na njunih izjavah Je to, da nista ničesar povedala. Sodeč po nju- NJ. VIS. KNEZ PAVLE K obisku kneza namestnika in kneginje Olge v Zagrebu. (Gl. naše pregledno poročilo na 2. strani.) držav, ki se je začela oblikovati po vojni 7. nalogo, da preobrazi svet. Ta člen se je začel rahljati in vse kaže, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo počil in raztrgal verigo. (Nemara je v luči najnovejših dogodkov na Daljnem Vzhodu postal brezpredmeten tudi članek, ki smo ga te dni brali v berlinskem listu Bor-senzeitung o ustvarjanju nekakšne politične »Velike Evrazije«, t. j. Evrope _j_ Azije. Po pisanju tega lista naj bi namreč Nemčija, Rusija, Italija in Japonska ustvarile nekakšen »evrazijski prostor«, da bi tod »branile svojo pravico do ekspanzije in svojo pravico do življenjskega prostora pred kapitalističnimi velesilami.« Kaže, da se spričo razvoja dogodkov na evropskem severu tudi drugi, domnevni partner »evrazijskega prostora« — Italija — vidno odmika od avtorjev teh zasnov.) Drugi dogodek prejšnjega tedna, ki se nam zdi v sedanjih časih zelo velikega pomena, je novi alarm na Holandskem in v Belgiji. Naši bralci se bodo še spomnili, da so se lani v novembru na lepem razširili glasovi, da pripravljajo Nemci napad na Belgijo in Nizozemsko, češ da bi hoteli priti do Rokavskega preliva — kakor leta 1914. — in tako zadeti Veliko Britanijo na njeni najobčutljivejši točki. Novembra sta Belgija in Holandska poklicali pod orožje več letnikov, Holandska je pa razen tega izpustila vodo v nekaterih predelih ob nemški meji. Minil je november in alarm se je polegel. December je bil miren, prav tako tudi prva tretjina januarja. Zdaj beremo in slišimo na lepem o novem alarmu. Po zahodnih poročilih se zbirajo ob belgijski in nizozemski meii nemške armade več stotisoč mož* Belgijci poročajo razen tega skoraj vsak dan o nemških letalih, ki prelete njihovo ozemlje. V trenutku ko to pišemo, je napetost nekoliko popustila, vendar sta po belgijskih in holandskih uradnih poročilih obe državi »vse ukrenili za varnost svoje domovine in mirno gledata v bodočnost, ker sta pripravljeni na vse.« Zgolj z vojaškega stališča čas ne bi bil neugoden za napad na Holandsko, ker je njena glavna obramba — voda — od hudega mraza marsikod zamrznila. « nih besedah, je Hore-Belisha zelo po-1 čaščen, da je smel iz Chamberlainovih rok sprejeti odslovitev iz ministrstva, ki ga je tako srečno reformiral —-Chamberlain po drugi strani je pa srečen v upanju, da bo Belisha v bližnji bodočnosti lahko spet z njim sodeloval. Za nepoučenega bralca je to kitajščina. Za človeka, ki zna politično angleščino prevesti v evropščino, pa pomenita včerajšnji govoranci v londonski spodnji zbornici, da se ie za kulisami nekaj velikega zgodilo in da se v Londonu pripravljajo še zelo zanimive stvari. o Četrti dogodek, nikakor ne najmanjši, se je pripetil v naši domovini: obisk Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Zagrebu. O tem dogodku poročamo obširneje na 2. strani, zato ga na tem mestu samo s poudarkom registriramo. Da je ta obisk velikega političnega pomena ne samo za našo kraljevino, ampak tudi za ostalo Evropo, dokazuje že okoliščina, da ga s pozornostjo omenjajo in poudarjajo njega veliki pomen ne samo nevtralni časopisi, amuak tudi lisk in radio obeh vojskujočih se strank. Observer V Ljubljani 17. januarja Teden, ki je za nami, utegne biti ®ed najvažnejšimi v zadnjih letih. N®j na kratko registriramo dogodke, *nu dajejo tak pečat. V Tokiu so dobili novo vlado. Japonska je sicer nekakšna totalitarna hrzava (ne 100%no totalitarna; vse-*ako manj kakor Nemčija in Rusija), zato navadno ne pomeni dosti, če spremeni svojo vlado. To pot utegne hiti drugače. Novi ministrski predsednik admiral naj velja namreč za zagovornika snglo-anieriško-francoske orientacije. v zadnjih letih je vel iz Tokia tako oster protiangleški veter, da smemo v spremembi njegove smeri videti dogodek malone epohalnega pomena. r vestno zasleduje dogodke, se bo spomnil, kdaj približno se je začel eter obračati: nekako v avgustu. To ®e pravi, v času, ko sta Nemčija in ovjetska Rusija našli formulo za medsebojno pobotanje. Izprva je v okiu nastala precej vidna neorienti-anost, potem se je pa krmilo vladne Politike jelo takisto precej vidno obdati na levo. (Japonska politika je “da namreč do nedavnega tako skraj-oo desničarska, da je v to smer ni bilo moči več stopnjevati.) Novi predsednik japonske vlade je sicer v svoji prvi izjavi poudarjal, da si želi čim iskrenejšega prijateljstva s sovjetsko Rusijo, a obenem se je zavzemal tudi za zboljšanje razmerja z USA. Njegov zunanji minister Arita j.® ba Izrekel željo, naj bi se zlasti erje do Velike Britanije čim bolj popravilo. Jasno je torej, na čem te naj večji poudarek. Preobrat japonske zunanje politike je po eni strani posledica razočaranja nad Nemčijo, po drugi strani pa sad spoznanja, da je Kitajska pretrd oreh ne samo za japonsko vojaštvo, ampak se mnogo bolj za japonsko narodno gospodarstvo. Nobena skrivnost nam-reč ni, da je Japonska gospodarsko že skoraj na tleh: treba bi bilo le še, se ji izneveri ameriški kapital, pa lahko pri priči kapitulira. Znano je namreč, da prav te dni poteče ame-• fiško-japonska trgovinska pogodba, a Roosevelt ni kazal prav nič volje, da bi jo podaljšal. S spremenit vij o japonske zunanjepolitične smeri se bo seveda prej ali slej tudi bistveno spremenilo politič no lice vsega sveta. Zakaj, Japonska je bila sicer eden izmed belemu sve u naibolj oddaljenih, a hkratu tud aJ važnejših členov tiste grupacije Poučne številke iz Amerike Torej: da se bo USA gotovo ali pa z veliko verjetnostjo udeležila vojne, misli 39-l Američanov; da je njen vstop v vojno neverjeten ali nemogoč, pa misli 26 2% ljudi v USA. Komu žele zmago? Stališče Američanov do Nemčije je znano: manj kakor 1% ameriških prebivalcev želi Nemcem zmago. Toda to ne pomeni, da so Američani z zavezniki zadovoljni. Poglejmo, kaj mislijo o Angliji: Velika Britanija ni vredna po- f sebnih simpatij; kei je zrasla z istimi metodami kakor i. j............................9 8% Velika Britanija je na splošno korektna, toda pozabiti ne smemo lastnih in izolacioni- stičnih koristi..................25'5"la Angleži niso angeli, toda njihova mornarica brani našo trgovino ......................16 2% Ang’eži so nam po krvi v sorodu in branijo z nami vred demokraciio ...... 33‘3% Nedoločni odgovori . . . • 10'2°/a Ali Nemčij*a ogroža USA? Vprašanje: Če bi Nemčija zmagala nad zavezniki: ali mislite, da bi potem postala nevarna Ameriki? Odgovori: Da .... 612% Ne .... 27'3°/o Ne da ne ne 115% Problem zmage Vprašanje: Kadar bo neizpodbitno, da bodo zavezniki premagali Nemčijo, ali mislite, da bi bilo prav, če odnehajo, ako bi Nemčija prosila za mir? Ali bi pa bilo boljše da nadaljujejo vojno dotlej, dokler ne bo Nemčija tako popolnoma na tleh, da ne bo nikdar več vstala kot velesila? Odgovori: Sklene naj se mir, kadar Nemčija zaprosi zanj .... 32'3%' Vojna naj se nadaljuje do konca . . 57’1 *li Toda te številke ne dokazujejo, da bi se Američani brezpogojno zavzemali za sklenitev neusmiljenega miru« Naj spet številke govore: Ndknčijo je treba tako razkosati, da se ne bo nikoli več opomogla kot narod . . . 19"2e/i Uničiti je treba in hitlerizem, ne pa Nemcev . 50 SV* Nemčijo je treba popolnoma razorožiti........................14'4*/» Nemčijo je treba obnoviti v stanju 1. 1914. z njenimi kolonijami itd...........................50°/* Drugi predlogi ...... 1'5% Nedoločni odgovori .... 94% Nadaljevanje z 9. strani Kaj mislijo Američani o Lindbergnu Druge zanimive številke govore o popularnosti polkovnika Lindbergha kot politika. Prvo vprašanje: Ali ste za to, da stopi Lindbergh v vlado? Kot vojni minister, recimo? Da .... 263"/* Ne .... 544% Ne da ne ne 19 3% Drugo vprašanie: Ali ste za to, da postane Lindbergh predsednik Združenih držav? Da .... 25 6% Ne .... 60 3% Ne da ne ne 14T% Vojna in mir Oglejmo si zdaj vprašanja vojne in miru. Najvažnejše je seveda: ali je verjetno, da se bo USA udeležila vojne ali ne. čstop USA v vojno je gotov .... 9’9n/o 2 verjeten .... 29‘2% 2 kakor 1:2 . » . 22’8% 2 neverjeten , . . 22’2°/o e nemogoč .... 4'0% Američani in vojna na Finskem H koncu še nekaj januarskih številk iz Gallupovega instituta samega! Na vprašanje, na čigavi strani so njihove simpatije, na sovjetski ali nai finski, so Američani takole odgovorili: Za Finsko .... 88"(o Za Rusijo .... 10% Nedoločni odgovori 2% Lanf ob tem času je bila slika bistveno drugačna: Za Rusijo .... 80% t Za Nemčijo . . . 20% (Po Paris-sofru) Zgodovinski dnevi v Zagrebu Politični bednik Zagreb pozdravlja kraljevski Visočanstvi Obisk N j. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu je pozdravil ves naš narod kot dokaz naše notranje sloge, tujina pa kot dokaz naše narodne zrelosti in državniške modrosti. V neileljo, dne 14. t. m. sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga uradno obiskala za nekaj dni glavno mesto Hrvatov in banovine Hrvatske Zagreb. V teh težkih dneh, ki jih danes preživlja Evropa in z njo tako rekoč ves svet, v času, ko sta tako rekoč dve tretjini vsega človežtva v vojni, je vsa Evropa prisluhnila dogodkom v Zagrebu in ocenila njih pomen kot dokaz zrelosti, sporazuma in popolne notranje konsolidacije kraljevine Jugoslavije. Vsako dejanje v svojem Sasu ima evoj posebni pomen. Tudi ta dogodek, ki se je odigral te dni v Zagrebu, nam živo govori, kako pravilna je bila pot. ki je vodila do sporazuma in do naše notranje sloge. Če prebiramo tuje ča-ctopise in če poslušamo mišljenje ljudi, ko izrekajo svojo sodbo o naših notranjih razmerah, smo lahko veseli, kajti tista sloga, ki jo poudarja tuji tisk, je najlepše spričevalo, ki ga lahko dobi Jugoslavija t teh težkih dneh. To spričevalo pravi, da je naš narod na-vznotraj zrel, da je složen in kot tak pposoben varovati svoje pravice in braniti svojo svobodo in samostojnost. Ko torej premišljamo o teh dogodkih, smo lahko veseli, smo lahko tudi ponosni in lahko z neskončno več optimizma gledamo v svojo bodočnost. Nj. Vis. knez Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga sta v nedeljo zjutraj odpotovala v Zagreb. Na poti do Zagreba, na vseh večjih postajah, posebno pa v Vinkovcih in v Slavonskem Brodu so Nj. Vis prav prisrčno in iskreno pozdravljale množice naroda. Zagreb ju je dočakal ves v zastavah in v prav posebnem, prazničnem razpoloženju Na postaji so Nj. Visočanstvi dočakali zastopniki vseh političnih, kulturnih in drugih ustanov hrvatskega naroda, kakor tudi skoraj vsi ministri. Na zagrebški postaji je Nj. Vis. kne-sta namestnika pozdravil podpredsednik kraljevske vlade dr. Vladimir Malček, ki je dejal: POZDRAV IN DOBRODOŠLICA Dr. V. MAČKA »Vaše, kr. Visočanstvo! Izredno sem ■vesel, da lahko Vaše Visočanstvo s družico vašega življenja Nj. kr. VI«. kneginjo Olgo pozdravim v glavnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov v imenu vsega hrvatskega naroda. Vaše kraljevsko Visočanstvo odliknjejo tri vrline, ki se redko najdejo pri kakšnem Človeka. Prva je čut pravičnosti, druga modrost in tretja hrabrost. Va-Semu čutu pravičnosti se imamo zahvaliti, da ste mogoče vi prvi spo-cnali, da so sahteve hrvatskega naroda upravičene. Vaši modrosti se moramo zahvaliti za prepričanje, da je rešitev kraljevine Jugoslavije v zadovoljitvi zahtev hrvatskega naroda, vaši hrabrosti pa se imamo zahvaliti, da ute gordijski vozel moško presekali « eno samo potezo. Zato vas danes hrvatski narod sprejema ■ razprostrtimi rokami ter Vani želi is mojih ust srečno bivanje. Živel knez namestnik! Živela kueginja Olga!« Nj. Vis. knez namestnik Pavle je od govoril: »Vaše besede M me Mio ganile. Nenavadno srečen sem, da se mudim danes v Zagreba.« Prav tako prisrčno je kraljevski Vi-eočanstvi pozdravil tudi ban banovine Hrvatske g. dr. fiubašič: POZDRAV BANA Dr. 8UBASIČA »Vajini kr. Visočanstvi! Stoletja te vihrala nad Zagrebom in vsem hrvat-«bim narodom, bi s« skromen v življenja, presvetljen in občutljiv v mini. saveden ▼ poštenja, hraber in močan y irtvi, ni nikoli amasal i osvajanjem in ni nikoli v težkih trenutkih upognil kolena. To so odlike vsega našega plemena, to je bistvena lastnost tndi hrvatskega naroda. Stoletne borbe, trpljenje in irtve označujejo hrepenenje po svobodi, v kateri imajo narodi možnost popolnega razvoja in »stvar-Janja na vseh področjih njihovega življenja. Vaše Visočanstvo vodi kot krmar ladjo kraljevine Jugoslavije in njeno nsodo v časih, ko človeštvo in Evropa drhtita za svojo bodočnost in bodočnost vseh narodov. Svoji deželi ste ustvarili mir, srečo tn blagostanje. V globokem razmišljanj« o spornih vprašanjih je vaša prefinjena umetniška duša in vaša ustvar- OKVIRJI sa SURE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 jajoča državniška sila v najtežjih trenutkih narodnega življenja dala mir lirvatskeniu narodu. Tako ustvarjate moč nezlomljive kraljevine Jugoslavije. Hrvatski narod, ki je stoletja s svojim delom stremel za blagostanjem, poštenjem in pravičnostjo, je ta trenutek ves prevzet občutkov za Vaše Visočanstvo ter vain izraža hkrati svojo globoko hvaležnost. Naj živi Nj. Vis. knez namestnik Pavle! Naj živi Nj. Vis. kneginja Olga!« Nj. Vis. knez namestnik je odgovoril: »Zahvaljujem se vam najlepše.« Nj. Vis. kneza namestnika je iskreno pozdravil tudi poverjenik mesta Zagreba, g. Starčevih, ki je v svojem govoru dejal, da je Zagreb prav vesel in ponosen ob prihodu kneza namestnika, kajti Nj. Vis. knez namestnik je bil prvi, ki je od leta 1918. do danes upošteval potrebe in pravice hrvat-8kega naroda. Nj. Vis. sta se nato odpeljala v kočiji, ki so bili vanjo vpreženi štirje belci, na Trg Stjepana Radiča, kjer stoji tudi znamenita in stara cerkev sv. Marka. Na vsej poti so ju nepregledne množice viharno pozdravljale in tako izražale svoje veselje nad njunim prihodom v Zagreb. Pred eerkvijo sv. Marka je Nj. Vis. pozdravil zagrebžki nadškot dr. Stepi-nac. Imel je zelo lep in globok govor. Po govoru so zapeli hvalnico. Nj. Vis. »ta se nato odpeljali v bansko palačo, kjer «ta z balkona gledali mimohod čet Hrvatske mestne zaščite in Hrvatske kmetske zaščite. Ta mimohod je trajal pol ure. Po končanem mimohodu je 8 tribune, postavljene na mostu, kjer so nekoč na žarečem prestolu kronali Matijo Gubca, spregovoril narodni poslanec HSS g. Tomo Ba-burie. G. Bofourič je v svojem govoru dejal: POZDRAV HRVATSKEGA KMETA »Vaše Visočanstvo! Velika čast je u mene in veselje, da vas kot kmet in hrvatski narodni zastopnik pozdravljam, ko kot knez namestnik prvič prihajate v glavno mesto Hrvatske in vseh Hrvatov. Pozdravljam vas kot daljnovidnega in iskrenega pospeševalca politike mednarodnega miru na eni, in politike zakonitosti in enako pravnosti ter bratskega sodelovanja med hrvatskim in srbskim narodom na dragi strani. Mi hrvatski kmetje dobro vemo, da ste se vi zavzemali, da pride do sporazuma. Vaša velika zasluga je, da so Hrvati, Srbi in Slovenci pričakali današnje težke mednarodne razmere pomirjeni in da tesno sodelujejo pri ureditvi notranjih vprašanj in ohranitvi miru ter graditvi boljše bodočnosti v nam skupni kraljevini Jugoslaviji. Hrvatski narod odgovarja z zvestobo ■a zvestobo. Zato boste pri svojem neumornem delu za ohranitev miru in pravice ter politike enakopravnosti imerom imeli podporo hrvatskega naroda. Ko zdaj prvič kot vršilec kraljevske oblasti Vaše Visočanstvo stopa na sveta tla v Zagrebu na trgu Stjepana Radiča, vam v imenu hrvatskega naroda želim, da uspešno pripeljete k cilju politiko miru in bratskega sodelovanja ter Vam in Nj. Visočanstvu kneginji Olgi v imena hrvatskega naroda ielim: Dobro nam došla! Živela Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga!« Z baJikona banske palaSe je nato •pregovoril vsej zbrani množici NJ. VIS. KNBZ NAMESTNIK: »Veselim se, da imam priložnost, da v glavnem mestu Zagreba naslovim svoje prisrčne pozdrave vam. dragi bratje Hrvati in po vas vsej banovini Hrvatski. Moje veselje je toliko večje, ker pade ta moj obisk v srečne dni, ko idraženi Hrvati, 8rbi in Slovenci ▼ polnem medsebojnem saapanjn in vzajemni ljubezui gradijo tako vdano svojo lepšo bodočnost. 8 skupno borbo v preteklosti, i neprestano borbo akozi stoletja in ■ ogromnimi žrtvami Srbov, Hrvatov in Sioveneev je tasnamenovana in zg ra tna naša jugoslovanska domovina. Ta irba v preteklosti je dala junake borce in velike mučenike, ki so s svojimi irtvami popisali najlepše strani naše zgodovine. Vsi ti naši napori in visoka nacionalna zavest našega naroda, ki se j« vselej pojavila v resnih časih, nas navdajajo s vero in zaupanjem. da smelo gledamo v svojo bodočnost. Vprašanja, ki so delila naš narod, so zdaj nspešno rešena. Nadaljnja is-graditev tase države ne pomeni posebnih težav. Na vznotraj složni smo sami dovolj močni, da jo odvrnemo od slehernega zla. Sloga na vznotraj in mir na mejah, to je bila moja stalna skrb. Veselim se, da te s tega mesta lahko zahvalim za tako prisrčen in nadvse lep sprejem. Veselim se tudi, da T take velikem Števila vidim iira- Dr. MAČEK O VOLITVAH Za bivanja Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu je podpredsednik vlade dr. Maček sprejel novinarje in jim poda! izjavo o raznih perečih vprašanjih. V uvodu je naglasil svoje veselje nad lepo in svečano proslavo, prav posebno pa nad tem, da je Nj. Vis. knez zite predstavnike hrvatskega naroda, t namestnik Pavle podpisal v Zagrebu naroda kršnih kmetov in hrabrih vo-i volilni zakon v hrvatski sabor. Po tem jakov, služabnikov Boga in domovine.!zakonu, ki je po izjavi dr. Mačka zelo Današnji dan in ta sprejem naj bosta f liberalen, postavi lahko vsakdo, ki dokaz, da smo šli po dobri poti. t zbere sto podpisnikov na področju Vaši cenjeni predstavniki, ki so tu-lenega okrožnega sodišča, svojo kandi-kaj zbrani, naj bodo prepričani, daldatno listo. bom že nadalje uporabil svojo voljo J Dr. Maček je izjavil, da bodo vo- in svojo moč. da bi delo sporazuma.Šlitve v hrvatski sabor razpisane v naj- ki *o ga oni z vztrajnim delom in ro- Z krajšem času, volitve v narodno skup-Uoljubnim trudom privedli do uresni-tščino pa tudi kmalu. Aktivno volilno čenja. rodilo plod, ki ga vsi mi od s pravico bodo imeli v banovini Hrvatski njega pričakujemo za splešno srečo in i moški šele s 24. letom (v vseh drugih napredek tako banovine Hrvatske ka-1 banovinah jo imajo že z 21. letom, kor vs>%a našega, zdaj tudi duhovno;Op. ured.), pasivno pa s 30. letom. ze«!iinem-ga naroda. ♦ Zenske za zdaj ne bodo imele volilne Kneginja in jaz se toplo zah valju-♦ pravice, leva g. Unburiču za 1‘ip besede, kij Glede preureditve drugih banovin je oama jih je izrekel. Živeli!« J dr. Maček, dejal, da bodo o tem vpra- Besede Nj. Vis. kneza namestnika *šanju govorili, ko bo sklicana narodna Pavla so množice pozdravile z nepo-j skupščina. pisnim navdušenjem Na balkonu sef oiede tiskovnega zakona je dr. Maje med tem pojavil tudi podpredsed-*^ dejali da smo dancs tako rekoč n, vla<3e *• dr- Maček ki Je hrvat-|v vojnem stanju in da ^ 0 zadevah ekemu narodu sporočil tole veselo no-‘ ,nanje politike ne more dovoliti po-vaco- ♦ polna svoboda. Dr. Maček je prepri- »Hrvatski narod! J čan, da je boljše še malo počakati In Sporočam ti veselo vest, da je Nj.Jublažiti dosedanji način cenzure, ka-Vis. knez namestnik Pavle pravkar ?kor P& sprejeti novi tiskovni zakon, podpisal volilni zakon za hrvatski Xk* zakadi mednarodnih razmer ne bi sabor.« ♦ mogel biti dovolj liberalen. Glede na- nivnv* »Miiviri f rodnih manjšin na področju banovine Z1)RA\K .V | Hrvatske je pa dejal, da bodo lahko Zvečer je ban dr. Subašič priredili postavile svoje kandidatske liste, in intimno večerjo na čast N j. Vis. kne-1 ustanovile svoje stranke, zu namestniku in kneginji Olgi. X Med večerjo je ban dr. luhašič f IZJAVA GLAVNEGA TAJNIKA HSS imel na Nj. Vis. kneza namestnika J Dr. KIINJEVIČA tole zdravico: z JV soboto je na shodu Hrvatske se-»Vaše Visočanstvo! lljačke stranke v Koprivnici podal glav- Srežen sem, da ta veliki dan, ki ca • ni tajnik HSS dr. Kmjevič svojo lzja-bo samo zgodovina našega naroda ♦ vo. Med drugim je dejal: mogla dostojno oceniti, kot gospodar £ j Naša politična borba je Imela uspe-dvoru hrvatskih banov, dvignem tojhe, ki o njih nekateri pravilo, da niso čašo Vašemu kraljevskemu Visofan »nič vredni. In vendar mislim, da se stvu. Vaš prihod med hrvatski narodi ne more nihče, ki Ima dobro voljo, in v njegovo glavno mesto Zagreli ima ♦ strinjati s temi nazori. Sporazum poseben, doslej edinstven pomen. Spre- ♦ je nastal v času težkega mednarodne-jel vas je narod brez otrok in brez ? ga položaja, v času, ko ne more niti žena, resen, zaveden v hrabrosti. m>-|en evropski narod z zanesljivostjo re-rcn v odločnosti, v ljubezni pa veli-fči, da se bo izmuznil posledicam spo-časten. V biserih teli kmetskih jtina- j pada med največjimi evropskimi na-kov se zrcalita Vaši Visočanstvi, in?rodi. Menim, da pri nas, v naših me-srečni so. Tako vrača kmet razumeva-J stih re polagajo dovolj važnosti na nje v priznanju njegovih pravic in?ostrost današnjega mednarodnega po-spoštovanju njegove človečanske časti, ? ložaja. Majhne narode izrabljajo v Vsi politiki in narodni prvaki, ki sel strahovite namene in nihče ne drži jim je posrečilo iz ljubezni do svojega! naroda v sebi zadušiti čut za slavo in' čut težnje za materialnimi dobrinami! lahko z moško odkritosrčnostjo gleda-! jo vaše delo kot dovršenost državne.' modrosti in pogumne odločnosti. Zadovoljiti upravičene narodne za-, hteve pomeni narod oborožiti s tistimi; svoje besede, tudi tedaj ne, če jo je bil dal na kar najbolj svečan način.« Dr. Kmjevič je nadaljeval: »Ta težki mednarodni položaj bo imel za nas tudi druge posledice, predvsem na gospodarskem področju. V današnjem času je ves problem v tem: vzdrža.ti je treba, da se obvaru instrumenti, ki jih je mogel iznajti t jemo še hujših preizkušenj in nesreč razum, in ki so neobhodno potrebni*v tem hudem času. V prvi vrsti mo-knkor za nagel napredek razuma inf ramo biti složni, da bomo pregnali zlo srca tako za iizično moč obrambe. J iz svoje hiše. Mi delamo tisto, kar Vi to, Visočanstvo, z natančno pre-lnam je vsem najsvetejše, delamo vse, mišijenostjo izpolnjujete. Po tej potil da nas ne bodo potegnili v vojno, in oživljate hrvatsko državnost, kar mi z da ne bomo izgubili sto tisoč svojih daje privid, ki ga smelo predstavljam S najboljših sinov, ne da bi vedeli, za vain, Vaše Visočanstvo, in vam, go-i koga. Naša prva skrb je torej, da ob-spodje predstavniki srbskega, hrvat-1 varujemo mir. To je eno osnovnih na-skega in slovenskega naroda. f čel, ki se ravna po njem zunanja po- V temni siinski noči se odpreta dvaJlitika Jugoslavije.« groba: eden na vzhodu naše države.Z * drugi pa na sahodn. Iz enega vstaiaZ ... .... , , , „ Karadžordže, a iz drugega Matija Gu-f "f*J**1"* f*101? f °lobnlavJ**: hec. Oba se napotita na to sveto zgo-1 ^ J1* dovinsko mesto, kjer smo danes mi ^ h V na Markov trg. Prvi in drugi gresta fSSShV" ' k, T j> Na k prestolu, ki je simbol vseh muk inf*?®** Pf belcev pride en potrpljenja našega naroda, k prestolu? 61°vemja bo Imela 6 volilnih Matije Gubca. Prestol ni ožarjen z ia-f * 23 Poslan«; Ljubljana bo rom ognja, a skozi stoletja do daneJ dva Poslanca Manbor pa enega, je ostal svetel, ker ga je takšnega 15^* nar0^Ba s*up&taa bo Stela, ohranila duša naroda. Matija Gubec f «° Poslancev Državno listo bo ima na glavi krone, poudarjam, ne*}®***0 Postavila vsaka stranka, ki bo žarečo krono, temveč obdano s sija-?!ntt Jnekateri naši politiki. poseb‘ Visočanstvo in ves kraljevski dom!«?”0 obodno je to zahtevo naglasil v V ponedeljek zjutraj je Nj. Vie.?^1^ ,»p°hltoV knez namestnik Pavle obiskal srbsko JGrol> ** pravi, da bi volilni boj pravoslavno cerkev, popoldne pa je?re b bi obstajala ne- ban dr. Subašič v banski palači pri-?^70^ hako ^ redil »prejem, Id ee ga je udeležilo v preurejeni državi bi ljudstvo okrog 700 oseb. Zvečer je pa bila v | la^o ™ « Prave Prične gg**« £Tv^ V ‘torek. Ma Nj. * Vi* «^1^°- etnografski muzej, moderno in Stross JMaiek ^ kakor poroča milanski mayerjevo galerijo, Jugoslovansko aka-? iCorriere dela ^ v kratkem odoo-demijo zimaosti in mnetnosti pri nad-?^ m oblsk v Budlmpesto. - 8960 Stepineu. °*>i«kal«i rta pa ? nezapoglc„ih je decembra 1939. zabele-tudii dr Mačka t njegovi hiši v Ku-|ži, za^bSka borza dela, nasproti 7167 procu. Nj Vis kneginja Olga je pa | nezaposlenlh v decembru 1938. - Redni obiskala dopoldne mladinska *aveU-?,etjll Balkanske zveze bo baje 123. in 24. februarja v Beogradu. Za Ha. Prihod Nj. Via. kneza namestnika«sestanek vlada v današnlih razmerah in njegove soproge je našel odmev neX veliko zanimanje. Na seji bodo po ve-eamo v Hrvatski In Tee] Jugoslaviji, X steli italijanskega lista »Giornale temveč po vsej Evropi. Utrdil je še Mirt. » »».hi -J p)a{ajte naročnin0! dTtalia« razpravljali o sodelovanju članic balkanske zveze z Italijo, o njihovem razmerju do romunsko-madžar-skega razmerja in o razmerju do Sovjetske Rusije. Dcčim nameravata Italija in Bolgarija poslati na sejo svoja opazovalca, Madžarska tega ne namerava storiti. * Italija jc poslala na Finsko precej orožja in letal. Nemške oblasti so orožje zadržale. Italija je zahtevala pojasnila za ta ukrep in nemška vlada je odgovorila, da je prevoz orožja skozi Nemčijo preprečila zato, ker bi Nemčija s tem kršila svojo nevtralnost In prijateljstvo z Rusijo, razen tega pa tudi zato, ker je Finska že pogosto pokazala, da je Nemčiji sovražna. Italijansko orožje so Nemci poslali nazaj v Italijo. — Anglija bo v Ameriki kupila 200 ladij za prevoz orožja in letal iz Amerike v Anglijo. Anglija bo letos kupila v Ameriki 4000 letal. — Nemci se selijo iz Zahodne Ukrajine in - naseljujejo na poljskem ozemlju. Doslej se je izselilo že okrog 70 tisoč ljudi, vsega skupaj se bo pa izselilo okrog 130.000 ljudi. — Žrtve min, torpedov in letalskih napadov se še zmerom množijo. V bližini angleške obale je pretekli teden naletel na mino 5000 tonski italijanski parnik »Traviata« in se potopil. Posadka se je rešila. Prav tako je raletela na mino 7000tonska angleška ladja »Eloso«, potopila sta se pa tudi angleška parnika »Lenard Pare« in »Granta« — Nemška letala so se pretekli teden pojavila nad angleško in škotsko obalo v tako velikih skupinah, kakršnih v dosedanji vojni še r.e pomnijo. Poleg izvidniških letal je bilo veliko število bombnikov, spremljala so jih pa lovska letala. Letala so se pojavila nad pristaniščem Newcast-lom, Firth of Forthom in nekaterimi drugimi. Angleška letala so te dni v neprekinjenem Irtu preletela Nemčijo, Avstrijo, Češko in Moravsko. Prispela so celo nad Dunaj in Prago in tam metala letake. Za ta let so angleška vojna letala potrebovala devet ur, približno toliko, kolikor je potrebno za pot iz Anglije v Ameriko. Ti angleški poleti so izrednega propagandnega pomena, toliko bolj, ker jih Nemci zanikajo. — V Sofiji sta se sestala bol' garski predsednik vlade t r. Kjuserta-nov in tajnik turškega zunanjega ministrstva Menemenzoglu. Na njunm sestankih se je znova pokazalo, da Turčija in Bolgarija stremita po medsebojnem prijateljstvu. Obe državi sta prostovoljno umaknili svoje čete s svojih meja. — Huda bitka se je vnela na flnsko-ruskem bojišču pri Salli-Finci so tam že pred nekaj dnevi več ruskih oddelkov odrezali od njihovih oporišč. Ruski oddelki so ostali brez streliva in hrane in so začeli biti obupno borbo s finskimi četami. — Italija in Španija bosta Finski orožje pošiljali po morju, ker ga Nemčija ne dovoli prevažati skozi njeno ozemlje. Italijanske ladje bodo orožje vozile iz španskih pristanišč. — Ruska letala zadnje dni v velikanskih skupinah po nekaj sto napadajo nezavarovana finska mesta in so povzročila že ogromno škode. Pred finsko Mannerheimovo črto je pa baje zbrana ruska armada okrog 400.000 mož, ki samo čaka povelja za napad. — Sovjetska vlada je pri norveški in švedski vladi protestirala zaradi njune pomoči Finski, češ da ni v skladu z njuno nevtralnostjo in z dobrim razmerjem do Sovjetske Rusije. Obe državi sta na protest odgovorili, da prostovoljnih zasebnih akcij ne podpirate in ne dovolita aktivnim vojakom vstopiti med prostovoljce. Zato upata, da se položaj med njima in Sovjetsko Rusijo ne bo poslabšal. — Japonska vlada je pretekli teden odstopila. Mandat za sestavo nove vlade je dobil admiral Jonaj ki je baje naklonjen demokracijam. Zunanji minister je postal Arita, mornariški minister pa Jošiga. Domnevajo, da bo admiral Jonaj preorientiral Japonsko politiko in delal za sodelovanje * Združenimi državami in Anglijo. — 18 držav se je doslej odzvalo na poziv tajništva Zveze narodov, naj priskočijo na pomoč Finski. Med njimi Je 10 ameriških republik. — Trgovinsko pogodbo sta podpisali med seboj Sovjetska Rusija in Bolgarija, in sicer za dobo treh let za izmenjavo blaga za milijardo levov. — General Franco Je ponudil papežu Piju XII. svoje sodelovanje za obnovo miru in obrambe pred komunistično nevarnostjo v Evropi. — Protiletalska zaklonišča so začeli graditi v KJfibenhavnu na ukaz danske vlade. Zaklonišča grade na periferijah mest. — Veliko ogorčenje nemških časopisov Je zbudil članek francoskega lista »Revme de deux mondes«, kt pravi, da v Evropi ne bo miru poprej, preden Nemčija ne bo razdeljena na manjše države, ki bodo vsaka zase sklenile mir in dokler ce bo obnovljena Poljska. Posebno se zgraža nad to izjavo »Berliner Bčrsen Zeitung«. P&SbOT- ! Darmol, sredstvo za odvajanje se česfo potvarja. Radi tega Krite pri nakupu, da nosi vsa-tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol •ft rn.lt. IBM/M Darmol dobite v vsaki lekarni! VSAK TEDEN DRUGA t- i. -*uT fchC 'S*’* .. ji: UHui 1.. - «Mm _ 3H* mmm BI. - J81etni fant je odnesel sedem tiso-ai£ov jn potem potoval brez cilja jr1 Jugoslaviji. Te dni je v vlaku, ki *PeJjal v Maribor, orožnik legitimi-f Joletnega fanta, ki se mu je zdel r u ‘ Takoj je ugotovil, da je to fant, ki je žo pred božičnimi Kazni ki ukradel trgovcu v Litiji se-T^n' tisočakov potem pa pobegnil v JHbljano. Iz Ljubljane je potem odpotoval v Beograd in Zagreb, nato V Skoplje. Zdaj ga je pa na poti , "»ribor prijel orožnik Ker je fant ■■ Poštene družine, upajo, da je to no mladostna zabloda, in da se bo bodoče spametoval. Vo»»k j:a znaženje parketnih tal P eksplodiral go6pej Medveščkovi iz 5t i* Gospa je postavila vosek na‘ štedilnik, pa se je v trenutku vnel bencin. Ko je vzela Škatlico g Štedilnika, je nastala tako močna eksplozija, da so popokala okna v kuhinji- Gospa Medveščkova je bila takoj Vha ,T. Plamenih. Na srečo je na nje-ne^klice prihitel steklarski pomočnik o ovil s svojo Vle^nsi" tako P°?a3'l ogenj. Gospa Medvesčkov-a je ,lobila hude opekiine Po rokah in nogah. rit t, rzne^° tatico in žeparico Marijo Horvatovo bo prijeli v Subotici. Te 'V if neki bančni uradnik dvignil nlL?. tn' hranilnici denar. Ko je LI?"eval denar, ki ga je bilo okrog W.OOO din. sta se mu približali Hor-atova in njena prijateljica. Horva-. a je segla po bankovcih. Uradnik J® je še pravi čas zapazil in jo izro-c:* Policiji. Obe tatici sta bili zelo e‘eSantni, saj sta živeli malone samo °d tatvin. Roparski napad sredi Zagreba. Prednik »Novosti«, gospod Ivan Ši- ****** Modema voiska in sistematska unoraba kinina Napoleon Je nekoč dejal, da je voj-^ja umetnost zelo preprosta stvar, 6e-eua če gre samo za organizacijo in “Premo vojske V času, ko je bil še nkli n topniški častnik, je ta geji D1 Korzičan zadivljal svojo oko-paradi skrbnosti s katero je pri-ni • . vea't ev°j napad. Zanemaril gumba** enega žeblja, niti enega opremo moderne vojske pa ni tem v Pre®teti topove in municijo, vati Je treba v prvi vreti zavaro-nej». v°jake pred njihovim najnevar-k-ni ln ‘n najzahrbtnejšim sovražni- nJ 1re.d boleznijo, jjj ^a*nji vojskovodja bi rajši odlo-bi s ,verjeno mu misijo kakor pa da ne na pohod z vojsko brez zadost-ve jni*etne organizacije, ker dobro Droti 86 j® treba boriti ne samo ,,60vražniku. temveč tudi proti Za r°,n in mikrobom, iani abesinske vojne so Itali- no _ Varovali svoio vojsko pred straš-nin la‘?rii° s sistematsko uporabo ki-sii,}'. ™a Kitajskem se Japonci po-na *eta' za razdeljevanje kim- m»i« ••8e 7 nl‘m bore proti epidemiji jiiial/^n l!i divla v različnih pokra-ro,),' 1 riPoroČilo Komisije Zveze na- coni;V proli nialanji ko predpisuje 40 ttlr7|^ramov kinina na dan za časa vaabl^f zdravljenje malarije pa kin 1 no dozo 1 do 130 Srama ljivp i.fi0?* 5 do 7 dni, je neprecen- t)olezn']0riSl' V borbi proti tej strašni prak, se je v nedeljo ponoči vračal domov. Na Iličkera trgu ga je nenadno ustavil močan človek in mu pomolil revolver pod nos: »Niti besede!« Ker je bila gosta megla, napadalca ni nihče opazil. Urednik Šiprak je sprva hotel poklicati na pomoč, potem se je pa zaradi naperjenega samokresa premislil, potegnil listnico iz žepa in jo izročil roparju. Ropar jo je izpraznil in nato brez sledu izginil. Savo bodo regulirali v bližini Ljubljane, med Tacnom in Sv. Jakobom. Banska uprava je za dela že razpisala licitacijo. Proračun znaša 856.000 dinarjev. Osebni vlaki iz Nemčije prazni. Že več dni prihajajo osebni vlaki iz Nemčije prazni, ker dobe dovoljenje samo tisti, ki prinesejo potrdilo, da potujejo v interesu nemške države. Tudi nemški konzulat v Ljubljani izda vizum samo tistim, ki potujejo v Nemčijo in to v njen prid. Večinoma so to zastopniki velikih trgovskih družb ali pa potniki s kakšno tajno misijo. Nezgoda s pečico na oglje. Posestniku Pahorju iz Trate je pred dnevi zamrznila cev v kopalnici in stranišču. Da bi cevi odtajali, je poklical mehanika. Ta je v kopalnici postavil pečico na oglje in zakuril. Ko je šla družina spat. je gospodar odprl vrata spalnice, češ, se bo še tu malo ogre- lo. Plin, ki 6e je razvijal je prišel tudi k spečim v spalnici. Ko se je drugi dan zbudila hčerka Mara, ki je na srečo spala v drugi sobici, je zaslutila nesrečo. Hitro je odprla vsa okna in tako rešila vso družino, ki bi kmalu postala žrtev nepravilnega ravnanja s pečico na oglje. Narodna noša je postala predpisana obleka za učenke gospodinjske šole v Bažjakovini pri Križevcih. Učen ke ne smejo nositi visokih pet in svilenih nogavic. Posebno polagajo važnost tudi na pouk vezenja narodnih motivov. Obiskovalke so ta predpis z veseljem sprejele. 18 vagonov sc je odtrgalo pri Borovnici. V četrtek zjutraj so sestavljali v Borovnici tovorni vlak. potem se je pa odpeljal * proti Verdu. Železničarji eo takoj začeli premikati t vagone Ker je tu precej strma pro-2 ga so vagoni začeli s hitro brzinol drveti proti Ljubljani. Zavirač, ki je{ bil v prvem vagonu, je zaman skuša! ‘ z zavoro ustaviti vagon. Po tej pro gi bi moral privoziti brzovlak in za njim potniški vlak iz Ljubljane proti Trstu, ki odhajata iz Ljubliane okrog 6. ure. Da bi preprečil nesrečo, je prometnik v Borovnici dosegel da so kretnice postavili na drug tir. Ko so se vagoni v bližini Notranjih goric ustavili, »o pritekli in rešili zavirača. ki je vsled preslanega strahu in mraza omedlel. Reševalci so ga komaj spravili na varno. Lokomotiva se je pripeljala iz Borovnice in _ odpeljala ubegle vagone nazaj. Le* pravilno ravnanje uslužbencev v Bo-t rovnici je preprečilo strašno nesrečo,* ki bi malone terjala poleg vsega Z razdejanja tudi človeška življenja. Hrvaški kipar profesor Robert Frangeš-Mihanovič umrl. 12. januarja je po težki oporaciji na žolču umrl kipar Frangeš. Bil je član Jugoslo-venske akademije. Znan je po svojih umetniških delih, 6aj je postavil mnogo spomenikov širom naše domovine. Nevarno vlomilsko družbo eo razkrinkali pred kratkim v Somboru. V mestu in okolici je bila zadnje čase na delu dobro organizirana vlomilska tolpa. ki je vlamljala v zasebna stanovanja. trgovine in druge loka!e Policija nikakor ni mogla priti tatovom na sled. Naposled je pred kratkim našla v stanovanju nekega profesorja ukradeno pregnnialo Prnfes^r je povedal, da mu ga je podaril gostilničar Pap in izkazalo se je, da le Pap tudi vodja vlomilske tolpe. Policija domneva, da so v nečedno zadevo zapleteni tudi nekateri ugledni trgovci. Zagreb postaja modem* velemest*. Zagrebška mestna občina je objavila statistiko o gibanju prebivalstva in gospodarstva v glavnem mestu banovine Hrvatske Pred vojno je štel Zagreb okrog 79.038 prebivalcev, potem je pa število prebivalcem silno hitro raslo. Leta 1931. je štel Zagreb že 185.o81 prebivalcev ob koncu l 1937. pa celo 235.000 prebivalcev. Prav tako kakor se je večalo število prebivalstva, se je pa Zagreb razvijal tudi v gospodarskem pogledu. Iz uradniškega mesta se je razvil v kulturno in gospodarsko središče banovine Hrvatske. Samomor c dinamitnimi patronami je izvršil strelni mojster Frane Alič iz Trbovelj. Že več dni je zatrjeval, da bo napravil samomor. Na praznik se je posebno skrbno oblekel in obril napisal nekaj poslovilnih pisem za svoje tovariše, se nato opasal z dinamitnimi patronami in zažgal vrvico vpričo svojih prijateljev. Nihče se ga ni upal rešiti. V trenutku ga je popol noma razmesarilo. Franc Alič zapušča ženo in otroke. Vzrok samomora je neznan. saa ob Ohridskem jeseni je odrezano od sveta. Poleg tega ogrožajo ljudi in živino sestradani volkovi. Tudi našemu Primorju mra* ni prizanesel.; Tako je proga Sarajevo—Mostar zame-; dena s tri metre debelo plastjo snega.; V Splitu in okolici je mraz napravil; milijonsko škodo na južnem sadju, po-; sebno na olivah. Tudi pamiški pro-; met je po večini ustavljen. Kakor vsako leto, tako je tudi letos zima terjala svoje žrtve. V Krškem; je na poledeneli cesti padla 461etna; vdova Ana Lukačeva. Pretresla si je: možgane in podlegla poškodbam. Aloj-: zij Turšiič. posestnik iz Ravne pri Le-: skovcu se je v četrtek vračal vinjen domov Po poti je omagal in zmrznil. V Sarajevu je kavarniški natakar Sal-ko Zenjilovič zmrznil na vrtu. Mehu Sanibegoviču. takisto iz Sarajeva, je pobegnil vol. Po mrazu ga je iskal tako dolga, da je že čisto premrl prišel v neko gostilno in na toplem ne zavesten obležal. Posledica zime ie tudi hripa, ki posebno v naših krajih hudo razsaja Strelja) je na svoje dekle, potem pa še sam skočil pod vlak. trgovski po- močnik Oskar Klier iz Ljubljane. Mla- ................................................... je bil že po naravi bolehen. Zad-| nji čas se pa tudi s svojim dekletom; ni več razumel. Ko sta se v četrtek; zvečer snet prepirala, je potegnil sa-; mokres in ustrelil dekle. Zadel jo je; pa samo rahlo v ramo. Potem je taval; "okrog in je proti jutru še sam skočil; ::Pri kopališču Ilirije pod vlak. Bil je l !na mestu mrtev ! Odernštvo milijonarja ii Kosovske liMitrovioe. Te dni je okrožno sodišče : Iv Kosovski Mitroviči obsodilo Raden-ka Mačiča na dve leti zapora. Kmetom je posojal denar na visoke obre#i od 70 •/» do 120 »/o. Tako ie spravil na beraSko nalico nešteto kmetov, sam je pa postal večkraten milijonar. Zdai je obta11! naredila konec temu oderuštvu. ■ • Trgovec iz Mostaria v koncentrae’j-• ’‘»kem taborišču Marko Krečič. trgwec ••v Mostarju je že pred dvema me^e-' ’cen»a odpotoval v Nemčijo, Švico in Madžarsko. Zadnje pismo ie pisal t* Madžarske, potem ie utihnil Po dolgem poizvedovanju so zdaj domači '■zvedeli, da so ga nemške obkistl spra-; ;vile v koncentracijsko taborišče. ;; 14 let je živel v samoti Tomo Bu- rato. doma iz Dubrovnika. Pred 14 leH ^se je vrnil i* Amerike in prinesel ;;domov nekaj prihrankov za starost. Kmalu so mu pa neznani tatovi odnesli ves prihranek. To ga je tako už'olnih 14 let samotnrH in ni t nikomer spregovoril niti besedice. Pred kratkim so ga zarali oslabelosti pre-oeliali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Zaradi snežnih zametov je moralo letalo, ka vzdržuje redno zvezo med Atenami in Berlinom, nristati v Beogradu in tam tudi počakati na ugodnejše vreme. Najnrei ie bilo namenie-no v Sohin. pa ie radiotelegrafist prejel vest. da v Solunu ni mogoče pristati, ker se je vreme mo črno poslabšalo. Nato je letalo hotelo pristati v Sofiii od koder je pa dobilo isto sporočilo. V letalu je bilo 15 potnikov, ki zdaj v Beogradu čakajo no boljše vreme. Ct vtcicuHtit ati nt V mestu se ljudje navadno za poroko prav svečano oblečejo. Nevesta se ponaša z belo obleko, včasih celo z vlečko, če je poroka bolj imenitna, bolj gosposlca. Ženin je pa v črnem, zlobni jeziki pravijo, da zaradi — žalosti. Zanesljivo pa še niste slišali, da nosijo ženini in neveste v mnogih hercegovskih vaseh poročne obleke, okrašene s — kokošjimi peresi. Ženin si ta peresa zatakne za klobuk, neilesta jih pa obesi po obleki. Kaj pomeni ta čudna noša prav na poročni dan, ni znano. Kadar kupujemo nove čevlje, se pač ne spomnimo na tiste siromake, ki so tako ubogi, da v vsem svojem življenju ie niso imeli čevljev na nogah. Takšen revež je mali Trpko iz vasi Srp-cev blizu Bitolja. Dovršil je osnovno Solo, pa Se ni nikoli imel ne čevljev ne opank. Upa, da bo vsaj letos, ko je tako huda zima, dobil takšne opanke od kakšnega usmiljenega dobrotnika. *## Znano je, da se je petrolej začel dražiti. Vaščani na našem jugu so se odločili, da se bodo vrnili k luči, ki so jo poznali njihovi predniki, ko še ni bilo civilizacije in elektrike. Pričeli so si svetiti z gorečo smolo. Povpraševanje po smoli je zdaj vsaj tako veliko, kakor je bilo nekdaj povpraševanje po petroleju. =23 'ZS - r naiiA. dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din 200 Arwi° ?,lraviti po vsej verjetnosti ona»M- Pr'mprov malarije in da so vi,..? 1 P°. zaslugi sistematskega uži-ohni- . una samo 2.334 primerov Va? Jenia- *e!e lahko vidimo, kakšne Diod^e vojske8"'16^1* organizac‘ia Mati dveh otrok je postala žrtev mazaštva. Mlada rudarjeva žena Jo-sipina B. se je iz strahu pred tretjim otrokom, ki bi še povečal družinsko bedo, zatekla k neki mazački in uporabila nedovoljena sredstva za splav. Nesrečnica je že po nekaj urah zaradi zastrupljenja krvi umrla. Ma-?ačko so izročili okrajnemu sodišču v Litiji. 8ilen mraz je zajel vso državo, posebno pa Beograd in kraje južno od njega. V Ljubljani smo imeli pretekli teden najnižjo temperaturo 20 stopinj pod ničlo. V drugih delih naše države je znašala nafnižja temperatura celo 29 stopinj pod ničlo. Iz Skoplja poročajo o strašnem mrazu, ki je zajel vso pokrajino od Beograda, Kosovega Polja pa do Ohridskega jezera Železniške zveze so prekinjene. Več vlakov je že obtičalo v snegu. Mesto Re- f>revaponi ženin /c odpeljal svofc dcfe?«* se pre/ je pa pretepel njene mater in avcje&a tekmeca Bosanski Šamac, januarja. V vsej Bosni, še prav posebno pa v Bosanski Posavini, je še zmerom navada, da ženin nevesto ukrade Prav gotovo noben kmečki fant ne zaprosi najprej za nevesto, temveč jo prej odpelje in šele po nekaj dnevih pride in prosi za dekle in za »blagoslov«. Navadno zaprosi za dekličino roko samo tisti, ki se dekle noče poročiti z njim, a so starši že sklenili njuno zvezo sami med seboj. Takšen primer se je zgodil pred nekaj dnevi v vasi Vlaška Mala v bližini Bosanskega Samca. Jožo Dragičevič je bil zaljubljen v Maro Vučinovifevo, toda lepa Mara ga ni marala Marina mati Ruža Vučinovičeva je imela zelo rada Marinega snubca in se je odločila, da bo hčer poročila z Dragičevičem, čeprav proti njeni volji. V nedeljo zve čer je prišel Dragičevič k Ruži, da zaprosi za Marino roko. Pričakala ga je z žganjem in pečenko. Trojica se je tako ves večer gostila. Da bo Dragičevih zaprosil za Marino roko. je izvedel tudi Pavel Lukič iz vasi Zasavice. Z nekaj svojimi tovariši jo prišel v Vlaško Malo, da prepreči Marino poroko. On in Mara sta se že več ko leto dni na skrivaj rada imela. Okrog desetih zvečer je Pavel prišel s svojo druščino do Marinega do ma. Na trkanje mu je odprla Mara sams, čeprav sta ji to branila mati in Dragičevič. Kakor hitro je Lukič stopil v hišo, je Mari naročil, naj se pripravi, da bo šla z njim. Dragičevič in njegova tašča sta so začela prepi rati z neljubim gostom. Pavel je pa na lepem potegnil izpod plašča debelo palico in začel z njo udrihati po stari Ruži. Dragičevič ji je sicer priskočil na pomoč, toda Pavel tudi njemu ni prizanesel, in ga je pošteno pretepel Med tem se je pa Mara pripravila na pot. Fantje so tedaj pustili Ružo in Dragičevima in so skupno z Maro in Lukičem odšli v Zasavico. Kakor je v Bosanski Posavini navada, se dekle, ki je pod streho svojega bodočega ženina preživela eno samo noč, nikakor ne vrne domov Prav gotovo bo prišel Lukič k svoji tašči in bo zaprosil za Marino roko in se bo tako lahko z njo poročil, zaj se že dolgo ljubita... Oselme vesti Poročili so se: V Mariboru: g. Jožef Merdavs, učitelj, in gdč. Terezija Slačkova; g. Ignac Oman, učitelj, in gdč. Marija Kramaričeva; g. Emil Smasek, profesor, in gdč. Leonarda Prahova, dipl. phil. V Črnomlju: g. Uhl Florjan, tehn. uradn. pri okraj, cestnem odboru, in gdč. Pavla Klemenčeva. V Sv. Juriju ob jul žel.: g. Franc Butare iz Cerkelj, uslužbenec poStnega ravnateljstva v Ljubljani, in gdč. Tilka Katič-nikova iz Nove vasi pri Sv. Juriju G. Franjo Vrenko z Bizeljskega, in gdč. Micka Grerefiičeva iz Globokega pri Brežicah. Bilo srečno I Umrli so: V Ljubljani: 711etni Karel Čepon, upokojenec tobačne to varne; Marija Jerškova; Alojzija Trin-kova; 401etna Albina Pritekljeva; dr. Anton Papež, predsednik dež. sod. v pok.; 711etna Marija Mlakarjeva, učiteljica; Zvonimir MaslS; Ivan Valič, kov. mojster; Josip Križ, žel. urad. v pok.: Ivan Horvat, omž slražmoj-ster v pok.; 411etm Julij Lončar, trgovec; Josip Rebolj; Albin Kosem, hran. kontr. v pok. V St. Vidu nad Ljubljano: Alojzij Perše, trg. in velepos. Na Viču-Glincah: 80!etni Jakob Traun. V Mariboru: 76letna Jožefa Fickova; 67letna Ana Divjakova; 641etna Julijana Lepejeva, trgovka. V Celju: J^ipina J'rakova; 641etni dninar Simon Žirovnik iz Novega Klo-štra pri Sv 1 etru v bav dolini; Kletna Ana GobČeva, hči žel. zvaničnika iz Št. Jurija ob juž žel V Zagorju: Pepca Bevčeva. V Ptuju: Josipina Brumnova. V Brežicah' 83letni Jože Krošl: 8lletni Mattin Penič. Pri Sv. Tomažu nad Ormožem: 731etni Matija Munda. pos. V Mekinjah- 581etni Franc S!tar; 501etm Franc Pančur V Rogaški Slati n i : Gregor Hrepevnik. V B i t n j e m-681etni Matevž Dolenc, posestnik. V Domžalah: Elizabeta Kovačeva Na Ljubevču v Idriji. 85letni Kajetan Premrov pl. Premstein, bivši veleposestnik Na Dunaju: Alojzij Krenner iz Škofje Loke. Naše sožalje! Ali je to pravilno? Čez božične praznike smo dobili kazensko nalogo. Profesor je v slabem razpoloženju naročil vsem učencem, da morajo prepisati nič manj ko 25 tiskanih strani učne knjiga dvakrat. Med božičnimi prazniki sm• imeli res prijeten počitek zaradi profesorja, ki je zaradi študentovska razigranosti ves razred tako kaznoval. Pri prvi šolski uri je profesor v,?* kazenske naloge pobral in jih zložil na velik kup. Ko smo vsi oddali naloge, je vzel vsako posamezno nalogo v roke, jo malo pogledal, potem pa trgal list za listom m jih metal * peč, da so zgoreli. Pri tem opravilu se je blaženo smehljal. Dijakinja Če hoče tudi tretji živeti Odkar pomnim, smo imeli v našem trgu najdražje meso in samo dva mesarja. To je za naš industrijski okraj zelo malo. Po celi dolini je bilo meso cenejšo kakor pri nas. Seveda, č« kje živi delavstvo, ga je treba dobro ožeti. Pogosto t* je mesar pri nakupovanju nahrulil, kakor da si prišel miloščine prosit in ne nakupovat. Ko je pa začel sekati tretji, sta postala oba mesarja prijaznejša !: in cene so padle za 3 din pri kili. Tako sta hotela uničiti začetnika. Pa predolgo smo čakali nanj, da bi dopustili, da ga pojesta. Dovolj je kruha in zaslužka za vse tri. Tudi delavcu prija, če se mu dobro postreže, saj vendar njegov denar ni prav nič manj vreden, kakor denar kogar koli. Mm. Majhna gospodična — velika obtožba Nekega lepega dne sem šla na iz-prehod. Prišla sem mimo slaščičarne. Bila je velika skušnjava, takšna da je nisem mogla premagati. Zavila sem noter. Ko sem vstopila, sem vprašala slaščičarja, kakšne vrste sladoled ima? Slaščičar se pa ni zmenil za moje vprašanje. Vzel je zajemalko za sladoled in mi čez nekolik > časa dejal: »Saj zate je dober, če je iz blata narejen«. Rekla sem mu »Hvala lepa« in sem odšla. Ali naj bi bil to odgovor? Četudi nisem še tako velika, da bi mi lahko lepo odgovoril, pa si vendar, če plačam, lahko izberem sladoled, kakršnega jaz hočenv T. V. Nehvaležnost Pretekli tedon sem se mudila v neki špecerijski trgovini. Ker je bilo precej ljudi, sem morala nekoliko počakati, dokler nisem prišla na vrsto. Pred menoj sta stali tudi dve gospodinjski pomočnici. Pogovor med njima se je zasukal na njune gospodinje. Da bi ju slišali, kako sta ju opravljali I »Pomisli,« je vzkliknila prva, »ves, kaj sem dobila za novo leto? Copate . in nogavice. Takšna bogatija kakor * je pri nas, pa se ne sramujejo dati ♦ tako malenkostnega darila!« Ta služkinja, ki se je v trgovini tako repenčila nad malenkostnim darilom, pač ni vredna boljšega, če preračunamo denarno vrednost tega darila, bomo videli, da znaša najbrže okrog 100 dinarjev. In novoletno darilo za sto dinarjev tudi ni takšna malenkost v današnjih slahih časih I Bogve, kakšen vesel obraz je kazala in kako se je zahvaljevala ta služkinja svoji gospodinji, za hrbtom jo je pa tako grdo obrekovala. Takšna služkinja pač ni vredna dobra gospodinje! mm-. Helsinki, januarja Pred kratkim je v vseh finskih in nekoliko pozneje tudi v ruskih voja-ikih krogih zbudilo pozornost izredno Junaštvo mlade finske žene, tovarniške delavke Margite Kornije. V najhujšem mrazu in skozi največje nevarnosti je odšla pred božičem s puško v roki na finsko fronto, da bi kot ljubeča žena r.esla svojemu možu toplo obleko in nekaj hrane. Do svojega moža je Margita srečno prišla. Po enem dnevu počitka se je napotila nazaj v zaledje. Na nesrečo Je pa med potjo zašla. Tavala je po gozdu sem in tja in na lepem naletela na rusko patrolo treh vojakov. Hotela se je skriti, a bilo je že prepozno. Rusi so jo že opazili. Začela se je borba na življenje in smrt. Ruski vojaki so začeli nanjo streljati. Ker je bila pa razdalja med njimi in njo preoej velika, je noben strel ni zadel. Posrečilo se Ji je skriti za precej veliko deblo in počakati, da gredo Rusi mimo nje. Izkoristila je priložnost in nekajkrat ustrelila nanje. S prvim strelom je ranila enega izmed vojakov. Druga dva sta se znašla v mučnem položaju. Nekaj časa sta streljala nazaj. Na-jf;#led je eden izmed njiju prijel ranjenega tovariša in z njim izginil. Tretji je še ostal in streljal dalje. Čakal je, kdaj bo Margita prišla izza debla. Najzanimivejše je pa to, da Rusi nid slutili niso, da se bore le s šibko žensko. Ruski vojak in hrabra Margita sta nekaj ur prežala drug na drugega. Margita je bila že čisto premrla in onemogla. Odločila se je za skrajnost. Trikrat je ustrelila in stekla proti ruskemu vojaku. Eden njegovih strelov jo je oplazil in Margita je padla v 6reg. Čutila je, da rana ni nevarna, ker Je imela pa samo še nekaj nabojev v puški, je hotela počakati, da se ji | Rus približa. Čakala je nekaj ur, toda Rusa ni bilo na spregled. Ker se je dan že nagibal. Je Margita vedela, da Ji preti neizbežna smrt, če še dalje ostane v takšnem položaju. Počasi in previdno je stopila proti mestu, kjer Je ležal ruski vojak. Bil je negiben. Bilo ji Je jasno, da je hudo ranjen ali pa popolnoma premrl. Stekla je do njega in videla, da je Sonja Henie želi poslati ameriška državljanka Los Angeles, januarja. Večletna svetovna prvakinja v umetnem drsanju in znatra filmska zvezda Sonja Henie bi rada postala ameriška državljanka. Najbrže bodo ameriške oblasti ugodile prošnji mlade filmske igralke. Ob tej priložnosti je Sonja Henie izjavila časnikarjem, da Je že pred dvema letoma hotela zaprositi za ameriško državljanstvo. V poslednjem trenutku so jo pa njeni rojaki odvrnili od tega namena. Zdaj pa se ji zdi, da Je njena dolžnost, da postane ameriška državljanka, ker že nekaj let živi od denarja, ki ga zasluži v Ameriki. torej od denarja ameriških državljanov. vojak nesposoben za vsakršen odpor. Vzela mu je puško, mu zvezala roke in ga okrepčala z rumom. Potlej mu je ukazala, da mora stopati pred njo. Hodila sta dobro uro in prispela do nekega gozdička, kjer je Margita spoznala, da je v bližini finskega oporišča. Zakurila je ogenj, svojemu ujetniku zvezala tudi noge in ga pustila pri ognju. Sama je odšla do finskih straž in jih obvestila, da je pripeljala s seboj ujetnika. šele v finskem zaklonišču, ko je hrabra Margita slekla toplo obleko, kožuh in pahovko, je ruski vojak videl, da ga je v ujetništvo pripeljala žena. Bil je tako presenečen, da ni mogel zamolčati finskim častnikom, kako hrabro se je borila mlada finska žena. Alah in prvi telefon v Arabiji Telefon je v mnogih krajih širom po svetu naletel na nepričakovane tež-koče. Najhujše Je pa bilo v Arabiji. Ko je hotel kralj Ibn Saud napeljati prvo telefonsko progo v mestu Ruiadl, so se muslimanski verski poglavarji temu odločno uprli. Trdili so, da so Vsepovsod sam sneg in hud mraz. Angleški vojaki na zahodni fronti se krepčajo s toplo južino v strelskem jirku. bert Mac Donald je uradnik in zasluži okrog 200 dolarjev na mesec Stanuje v udobnem in ličnem stanovanju, ima vrt in avto. Ta srečni mož Je sam priznal, da se je samo enkrat v življenju sprl s svojo žero. To je bilo tedaj, ko se jima je rodil sin, in ko sta se pričkala, kakšno ime mu bosta izbrala. Končno je dobil prvi sin ime Patrick Washington, kakor Pozneje so ruske oblasti vest z„niKaie, češ da je general Nellch samo član komiteja generalov, ki jih Je moskovska vlada poslala na rusko - finsko fronto, da prouči vzroke ruskega neuspeha. Trgovec Nelich meni, da se njegovemu očetu v Rusiji zanesljivo dobro godi in da se ne želi vrniti v domovino, ker je dosegel tako visok položaj v sovjetski armadi. Razumljivo je, da je med znanci sedanjega generala Nelieha vest zbudila veliko senzacijo. Ciganka zapustila pol milijona dinarjev Djakovo, januarja. Pred kratkim je v neki vasi blizu Djakova umrla 671etna ciganka Tonka Nikoličeva, znana pod imenom »baba Tonka«. Po svoji smrti je zapustila lepo premoženje — pol milijona dinarjev, po večini v dukatih. »Babo Tonko« je poznala malone vsa Slavonija. To pa zato, ker se je skoraj štirideset let bavila s padar-stvom in je baje pogosto uspešno zdravila posebno ženske bolezni. Pomagala je tudi ženskam odpravljati plod in je za enkratno delo računala dukat, okrog 1000 dinarjev. Pogosto je dobivala tudi večji honorar, to je bilo odvisno pač od premožnosti »pacientke«. Seveda je pogosto prišla navzkriž s kazenskim zakonikom in je nekajkrat tudi odsedela po nekaj mesecev robije. Vendar je vse to ni motilo. Ko se je vrnila iz zapora, je nemoteno dalje opravljala svoj posel. Vse življenje se ji je dobro Na flnsko-ruski fronti so danes smuči eno glavnih prometnih sredstev. Na sliki vidimo rusko ogledniško četo — kajpak na smučeh. Tale pes, ime mu Je Rolf, je te dni potoval iz Evrope v Ameriko. Njegov lastnik ga je namreč pred kratkim, ko Je odpotoval iz Evrope, pustil v stari celini, toda ko je prišel v Ameriko, sc mu je tako stožilo po štirinožnem zve-item prijatelju, da ga je kar brzojavno velel poslati domov, v Ameriko. Na kliki vidimo psa ob prihodu v Ameriko. vse takšne novotarije »hudičevo delo«, delo, ki se ga je spomnil sam vrag. Kralj Ibn Saud je poslušal njihove pritožbe in nato odgovoril. »Ce je telefon v resnici hudičevo delo, ga pe obdržimo. Morali bi ga pa vseeno preizkusiti, če je koristen. Ce je telefon delo hudiča, se preko njega ne bodo slišale besede iz Korana, ako se pa bodo čule, pomeni, da to ni hudičevo delo. Napravimo tako: En mulah naj sedi v moji palači, drug: pa v telefonski centrali. Ta naj člta nekaj stavkov iz Svete kn|ige, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo.« Veliki Alah je odobril telefon, njegove besede iz Korana so se brezhibno slišale na drugem koncu telefonske žice.. Najidealnejša ameriška zakonca Wa.shingi.on, decembru. Neki ameriški časopis je pred kratkim razpisal anketo za najidealnejši zakonski par v Združenih državah Zaradi tega razpisa so nekateri člani tega časopisa prepotovali malone vse Združene države, da bi našli zakonca, ki sta res vredna tega imena. Končno so takšna zakonca naposled le našli Zakonca Hubert in Marija Mac Dcj.:aldova, ki živita v majhnem mestu na polotoku Floridi, sta baje najidealnejša zakonca vse Amerike. Kakšno je pa njuno, tako idealno življenje? 2e dolgih deset let živita Mac Doreldova v srečnem zakonu. Hubert Je star 35 let, Marija pa 31 let. Hu- je želel oče. Drugemu sinu sta dala ime Tom Teodor, kakor je bila to materina želja. Samo enkrat na teden gre ta idealni soprog zvečer ven. in sicer v svoj šahovski klub. Isto pravico ima pa tudi njegova žena. Sicer hodi pa družina pogosto skupaj na sprehode. Točno je tudi določeno, koliko sme porabiti za svoje obleke žena in koliko mož. Prav tako gresta zakonca samo enkrat na teden v kino in samo enkrat na mesec v gledališče. Gospa Mac Donaldova je tudi dovolila svojemu možu vsak dan deset cigaret, zvečer pa tri kozarce whiskija. To je torej po ameriških pojmih idealni zakonski par. Drznili bi si nripomniti, da imamo pri nas dosti tako idealrih zakonov in da jih ni treba iskati z lučjo podnevi... Subotiški trgovec je postal sovjetski general Subotica, januarja. Te dni je v Subotici zbudila veliko pozornost neka radijska vest. Ilija Nelich, 2Gletni mali trgovec v Subotici je po radiu izvedel, da je njegov oče Kristijan postal sovjetski general. V svetovni vojni je Kristijan Nelich prišel v rusko vojno ujetništvo kot vojak šestega oomobranskega polka v SubotM. Njegov sin in vsa rodbina so bili prepričani, da je že davno mrtev. Pred kratkim je pa neka tuja radijska postaja sporočila, da Je prišel sovjetski general Nelich v finsko ujetništvo. godilo. Lepo se je oblačila in še bolje jedla in hranila denar za stara leta. Njen posel ji je donašal sijajne do- Celo Rim, znan po blagem podnebju, je letos zajel mrzli val. Na sliki vidimo Beneški trg v Rimu, ves v beli odeji hodke. Zdaj Jo je ugrabila smrt poprej, preden je mogla izrabljati svoje veliko premoženje. Turčija je še zmerom pod vtisom bolesti, ki ji ga je prizadejal potres, eden največjih v zgodovini človeštva. Naši dve sliki kažeta grozote te etemcnlarne katastrofe. Na gornji sliki vidimo razdejane hiše v mestu Ersinganu na potresnem ozemlju. Vidimo, da so razdivjane naravne sile potrgale celo veje s dreves. Na spodnji sliki vidimo pa. kak0 prezident Inonii tolaži neko kmetsko mater, ki je izgubila svoj dom in vso svojo družino. ENA PROTI TREM JUNAŠTVO MLADE FINSKE ŽENE Danes, ko so si ženske v marsikateri državi priborile svoje pravice, in ko jim mnogi moški še te pravice odrekajo, beremo pogosto iz vseh delov sveta poročila o izrednih dejanjih modrih ali pogumnih žensk. Pričujoča popolnoma resnična zgodbica iz sodobne vojne med Finci in Rusi nam pripoveduje o izrednem junaštvu neke mlade finske žene, ki se je popolnoma sama s puško v roki postavila po robu trem ruskim vojakom. Trgovina s ponarejenimi odlikovanji Drzne sleparije očeta in sina ga je prezident iz hvaležnosti odlikoval z redom »kavalirja Amacone« in s priloženo listino je dobil tudi pravico, da si da red sam skovati. Vsa ta čudovita pravljica je trajala vse dotlej, dokler ni milni mehurček, ld ga je »prezident« vse preveč napihoval, počil z močnim pokom. Guverner frar.eoske Gvajane je namreč sporočil, da ni Brezet nič dragega kakor preprost mornar, ki je pobegnil s svoje ladje. »Republika Cunany« pa da ni nič drugega kakor vas z imenom Cunany, naselbina rekaj sto Indijancev v brazilskem pragozdu. Vsa Evropa se je smejala in zabavala nad drzno pustolovščino, ki je Brezeta v nekaj mesecih spravila v ječo. Njegov sin je pač po kusil srečo v Belgiji in kakor vidimo, tudi njemu ni bila sleparska sreča mila. Ali bi se spet poročili s svojini ločenim zakonskim dr upom? Newyork, januarja. Ameriška novinarka gospodična Har-wayeva je izvršila zelo zanimivo -anketo. Obiskala je mnogo ločenih mož in žen iz vseh družabnih slojev. Vprašala jih je samo to: »Ali bi bili pri- BruselJ, Januarja. Prod kratkim so v Bruslju prijeli Odvetnika Brezeta, osumljenega trgo-ine s ponarejenimi častnimi naslovi ni odlikovanji. Na podlagi cenika, ki 8a je razpošiljal svojim odjemalcem, i t njem lahko vsakdo kupil od-' ovanje skoraj vseh držav n a svetu, bila pa kajpak prav tako pona-ejena kakor vse pripadajoče listine, a vsoto od približno 40.000 dinarjev “kfie si utegnil na primer postati že tnii Z francoske Častne legije«. Toda udi za manjše vsote je imel Brezet ' zalogi odlikovanja. Za nekaj tisoča-si že lahko dobil bolivijski »red ■jastreba«, hkrati z listino, ki jo je P°«Pi5al reki pokojni bolivijski pre-ident. Najcenejši red. ki ga Je imel a prodaj sleparski odvetnik, je bil Sa*fesarski red Nj. Vel. Hule Homa siamskega vladarja«. Cena pnmižno 600 dinarjev. Toda njegove gavščine so trajale, le kratek čas. Najzanimivejše v tem primeru je pa t*. da je bil že oče tega Brezeta ji? P°klicu poklicni ponarejevalec od- r^!, ln je pred nekaj desetletji Pd zrojii takšen škandal v Parizu, da °d o njem govorili širom sveta. Gre t za tako imenovano »rodbinsko io d ’ Priznati pa moramo, da t-m starejši v svojem poslu po " a.dljivosti in drznosti svojega sina Prekašal. V svoji fantaziji si Ht naslikal nič manj ko celo tip i t in v nlenem imenu je po- d ™t nlen »prezident« na debelo nadaljeval častne naslove in odlikova- dne so ramreč pariški ča-. isi objavili vest, da so Parižani ta-z *o srečni, da bodo v kratkem pozdra-Z Ko ie vsi mogoči sloji zahtevajo rili v svoji sredi ekscelenco Adolfa t svoje pravice, zahtevajo svoje v dr-“režeta, prezidenta republike Cunany Žiavi Oklohami v Združenih državah krst ni vedel, kje na tem božjem\tudi — plešci. Tam imajo plcšci “v°tu leži republika Cunany. Ko soi svoje združenje z imenom zBratov-pa nekateri zemljepisni strokovnjaki»»čina goVh butic«. Pravilnik le časti-'Skall po svetovnem zemljevidu, so med % vredne bratovščine obsega en sam francosko Gvajano in Braziiijo od -»paragraf, in sicer da je namen dru-oJi maJbno rečico tega imena. Pre-*štva pri frizerjih doseči polovično Pnčani so torej bili, da ob tej rečicitceno za striženje fragmentov las na 1 tudi republika Cunany. Dalje pat glavah društvenih članov. Društvo v svojem navdušenju za preziderta tet ni novo in kljub temu očitno ne more ^Publike niro brskali. i doseči svojega edinega cilja. 50 na nasl°vnih straneh pari-Z * s«h listov izšle velike fotografije »pre-t >T ... ,, _ sidenta Brezeta«. »Državnik« sam i Nemški pesnik Detlev v. Lilien-Castitijiva in impozantna pojava, Je«,c??n 1^®? ’ kl ie bil_ po po- dal časnikarjem rešteto intervjuvov olkllcu castmk, je imel to svojevrstno «vniih »indijanskih podložnikih«. Se-Z,astn0st’ da Je v sv°Jih s Črnilom veda je deževalo vabil naiueled-f Pisanih P;smih tiste besede, ki so se »niših pariških rodbin ki so si štelelmu zdele najbolj važne in ki jih je v izredno čast, če so'smele prirediti|hotel poudariti, napisal z rdečim Slavnostno večerjo v svoji hiši prezi- Z svinčnikom. Lahko si mislite, kak-dentu na čast. Kmalu ie cel Pariz DO-ZSna 80 bila vit)cti njegova ljubezen-®aI Junaško zgodovino republike Cu-f?ka Pisma! Kolikor bolj ali manj “*ny. ki je v resnici nikoli ni bilo.f bil.navdušen zn svojo oboževanko, Prezident je pravil o njej. da pravkarI':akoJ® ▼ PIsm!h v?* ali manj mrgo-blje krvave in srdite osvobodilne borbe!181,0 besed, napisanih z rdečim svme-izpod brazilskega jarma. Pripovedko jeŽ nikom. Dame so vedele, na kakšni Preciziral do Doslednim potankosti 1 stopnji naklonjenosti so pri njem že Tako je »prezident« zatrjeval, da šte-f takoJ> ko so pismo samo pogledale je Cimany 300.000 prebivalcev, njegova*111 ne ®e prebrale, vlada 14 ministrov in ima republika* * Vojsko 3000 mož. Z Vse te pravljice si »prezident« se- Z Marsikdo študentom zavida njiho-v«da ni izmislil zaradi lepšega. Hotel Zvo neskrbno življenje, neskrbno pač j« od tega potegniti svoj dobiček. Zepn»sa ti8^e> ki 81 9® privoščijo. Nje-81 je zvrhano nabasal ž denarjem, ki «0° dn} Pa študentom ni nihče zavi-Sa je izmamil iz rok častihlepnih pe-iclal njihove prostosti, ki je prav za ttčnih Parižanov. Prodajal je delnice * Prav sploh imeli niso. Posebno v vseh mogočih, niti v oblakih r.e obsta.%Ameriki. Tam je ravno pred sto leti jajočih družb »njegove države«, šlo t nastala študentovska himtia, ki poje, J® ra cele petroleiske vrelce, velikan-* ni lepšega življenja od študentov-?ke neizčrpne rudnike in ’ podobno. J skega. Pesnik te himne pa prav za-K<5or Je podaril »nrezidentu Brezetn«tnesljivo ni poznal ameriške uredbe, Za njegovo republiko malhno ustano-j izdane leto dni poprej. Po tej uredbi denimo kakšnih 100.000 frankov,»♦♦*«♦*»♦»♦♦»♦♦♦»«*♦*«*♦♦♦♦*♦«♦»♦♦♦»♦< I« vseh odgovorov, ki Jih je novinarka Harwayeva dobila, lahko vidimo, da se možje, ki so se ločili in spet poročili, radi spominjajo svojih prvih žen. Narobe pa žene ne pokažejo nobene simpatije do svojih bivših mož. Neka umetnica, filmska zvezda, ki se je po ločitvi od drugega moža spet poročila s prvim možem, je izjavila, da se je njena prva napaka spet ponovila. Minister - rekorder Tokio, Januarja. Japonska vlada se na vse načine trudi, da bi povečala število rojstev na Japonskem. Ne samo tako, da dobe matere, ki imajo največ otrok, razne nagrade, pač pa tudi ministri sam! dajejo dober vzgled na tem področju. Japonska vlada ima 11 članov, vsi skupaj imajo pa 50 potomcev. Rekordro število otrok ima minister Kamenicu, ki ima 9 potomcev. Za njim sta le malo zaostala ministra Naoši Ohara in Zengo Jovida, ki imata vsak po 7 otrok. Minister Nabujuki Abe ima pa samo 6 otrok. Razočarani kopalec zaklada Iscia, Januarja. Pred 70. leti je bogat kmet Mazzella Pasquale v Iscii v Italiji, na smrtmi postelji zaupal svoji edini hčeri, da je v kleti domače hiše zakopan zaklad. Poleg tega ji je še zaupno sve- toval, naj zaklad šele takrat odkoplje, če bo v hudi denarni stiski. Potem ji pravljeni, da bi se spet poročili s svo- I je pa še natanko opisal mesto, kjer jim ločenim možem ali s svojo ločeno I sta zakopani dve nogavici, polni zlat- ženo?« I nikov. Zahtevajte sa Vate žima i ca la tapecirana pohištva ŽIMO Mm« z zaščitno plomb« S TERILIZIRANO ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME STRAZISCE PRI KRANJU Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana.nl desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO Ta hči je danes stara 80 let in je doslej skrbno čuvala svojo skrivnost, ker pač njena družina nikdar ni trpela pomanjkanja. Zdaj je pa ta ženska zbolela in je to skrivnost zaupala svojemu sinu. Pokazala mu Je hišni načrt, v katerem Je točno naznačeno, kje leži zaklad. Sin seveda ni bil tako potrpežljiv ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET so študentovske učne ure trajale od sončnega vzhoda do zajtrka, od osme ure zjutraj do kosila, od druge ure popoldne do petih in od mraka do počitka. Med učnimi urami študentje niso smeli zapustiti svojih sob, če je bil pa kakšen izjemen primer, so morali študentje pismeno dokazati, kje so se določeni čas mudili. V mralcu pa študentje nikakor niso smeli zapastsvojih sob. * Najlažji jezik na svetu najbrže govore nekatera plemena v Patagoniji, južni argentinski pokrajini. Njihov jezik ne obsega namreč nič več ko kakšnih sto besed. Ker je tudi slovnica izredno lahka, se njih jezika nauči v dveh dneh vsak tujec, ki pride v njihovo sredo. Poleg jezika se pa pri sporazumevanju domačini poslužujejo še nekaterih znamenj s prsti in rokami, ki so pa neprimerno težja od njihovega jezika, zato jih obvlada le redko kakšen tujec. * V Mehiki je dosti priznanih kuharic, ki pa — temu se boste čudili! — znajo skuhati samo eno jed. Ta jed se imenuje »t.ortilla€ in je nekakšna mehiška narodna jed. Nadomešča kruh in krompir, saj je prav za prav neke vrste koruzna gibanica. Zna jo pa pripravljati samo Se nekaj mehiških kuharic. * V Indiji živi skoraj tretjina vseh krav, kar jih je na svetu sploh in vendar prav v Indiji porabijo najmanj mleka. Vzrok tega presenetljivega dejstva je v tem, ker Indijci krave časte kot sveta bitja. Zato Indijci krav tudi ne pobijajo, razen tega jih pa puste, da se razmnožu- jejo po mili volji. Nič čudnega torej ni, če so se kravje črede po nekaterih indijskih predelih že tako razpasle, da že ogražajo poljedelstvo. Cele črede uničujejo polja in gozdove in napravijo več škode kakor pa koristi, Še pred kakšnimi desetimi leti smo na arktičnih zemljevidih videli zarisana ozemlja, ki jih danes zaman iščemo^ v kakršnem koli zemljevidu. Te dežele so namreč med tem časom, kakor je znanost ugotovila, izginile s površja zemlje. V resnici to seveda ni bila kopna zemlja, temveč veli-Icanski ledeniki, a znanstvene odpra-ve so mislile o njih, da je kopna zem-lja- Nič čudnega torej dni, da so dežele izginile iz zemljevidov, to pa zato, ker so se — stopile. Tudi tako ogromni ledeniki se r.amreč počasi s tope. Na kitajskem dvoru so tisočletja gojili neko posebno vrsto psov in so jih skoraj po božje častili. Seveda ti psi niso nikoli prišli dalje kakor v dvorni park, izven parka jih pa nihče ni smel spustiti. Seveda niti en pes te vrste ni nikoli prišel v druge roke. V osemdesetih letih preteklega stoletja se je pa na kitajskem dvoru mudila neka angleška: d legacija. Neki pogumni častnik sel: je odločil, da bo izmaknil dva dvorna psa. To se mu je tudi posrečilo, ne da bi kdo opazil in častnik je psa odpeljal v svojo angleško domovino;; ■ ’•*•.!} si 1’tfrr Vi-;: soka dama kajpak niti slutila ni, da;: se sprehaja z ukradenimi psi. Šele po kitajski revoluciji so psi prišli v večjem številu v Evropo in so bili seveda zelo dragoceni. kakor mati in se Je hotel o zakladu sam prepričati. Vzel je lopato in odšel v klet. Na določenem mestu je pričel . opati. Ree je našel v tleh veliko luknjo. Ko je pa s roko segel vanjo, jo namesto nogavice z zlatniki, privlekel na dan star škorenj, poln sena. Razočarani kopalec zlata je trdno prepričan, da je že pred davnim časom nekdo vedel, kje leži zaklad in ga je lzkopaL Ali bo Vezuv postal elektrarna Italije? Rim, januarja. Italijanski Inženirji so italijanski vladi predložili načrt, kako bi silo Vezuva uporabili za črpanje električne energije. Ta načrt so že popolnoma izdelali, zdaj ga morajo samo še uresničiti V Vezuvu bodo zgradili šest diagonalnih rovov, ki bodo do sto j; metrov dolgi Pline, ki se nabirajo v kraterju, bodo tako napeljali v posebno centralo. -Uporabljali Jih bodo za izparivanje ; prode. Vodna para bo pa pod pritiskom poganjala dvanajst turbin vse dotlej, dokler ne bodo ogromni generatorji to velikansko silo pretvorili v električno energijo. i: Nova hiša se je na lepem zrušila Bukarešta, januarja. V predmestju Bukarešte se Je te dni zgodila prav nenavadna nesreča. Iz popolnoma neznanega vzroka se je zrušila komaj dograjena petnadstropna hiša. Delavce, ki so še delali na pročelju hiše, je zidovje pokopalo. Do zdaj so potegnili izpod razvalin dva mrtva in več hudo ranjenih. Reševalci delajo z mrzlično naglico, ker leži pod ruševinami še mnogo ljudi. Tatovi so izkoristili zatemnitev mesta Amsterdam, januarja. Iz Amsterdama poročajo, da so neznani tatovi med zatemnitvijo mesta oropali v Heidelbergu v Nemčiji kip A? 1 Vzeli so pa samo meč, ki je lz brona. Kip Je stal v mestu Heidelbergu, na mostu, ki drži preko Neckarja. Policija kljub vestnemu iskanju doslej še ni izsledila tatov. Novela ..Družinskega tednika*1 Srečni dobitnik Napisal F. Stiiber bal 1 ’ik'.se ie z r°ko krčevito otde-kor n?s‘aniala pri svojem stolu, nika-»o oil° prijetno pogledati. Ce bi ta o-,1.. Predal skozi okno letala, bi vrhovi 60 bliskovito bežali mimo lem i' en,rek. nato grebeni gora, po-Spoj1? pa letalo zašlo med oblake. njimi J 80 ^e*ala mesta in vasi. med ne črt^° 8f- 1)3 kakor ravn® nepregledna m w ' lravniki in zeleni gozdovi, nie l.cr,8e i® v t° neskončno zeie-Polnji i ezala srebrna nitka, je žuborel a'i pa tekla reka. V lea,r lenn°l!»VO. Peliet0 z letalom služ- ie min, ■ 4 Prihranili na času?« ga * brni«' n° vPraŠal neki elar gospod tuiem ? kovčegom z vzorci. »Po-I* kratko V°!< 16 odgovorU bolnik Po eni uri guganja je letalo elegantno in lahkotno pristalo na cilju. Popotniki so smeje in kramljaje odhajali z letala. Zadnji med njimi je s klecajočimi koleni stopal po lestvi na trdna tla naš bolnik. Potniki 60 se kakor mogoče hitro razkropili in se z avtobusom peljali proti bližnjemu mestu. Prej so nekateri še južinali. Samo naš bolnik se nikakor ni mogel ločiti od letala. Z velikim zadovoljstvom ga je ogledoval in je bil silno razočaran, ko so ga naposled odpeljali v hangar. »Kdaj 6e odpelje naslednje letalo?« je vprašal pilota. »Cez četrt ure,« je odvrnil pilot, potem je pa začudeno dodal: »Saj se menda ne mislite odpeljati že z njim? Zdi se mi. da 6te potrebni okrepčila. Oglejte si mesto, pozneje se boste pa lahko spet vrnili. Saj ni potrebno, da bi vsakdo potoval v letalu, če tega ne prenese.« Naš popotnik se je žalostno nasmehnil in dejal zagrenjeno: »Vi lahko govorite, vi, ki ne poznate življenja. Takoj moram odleteti nazaj!« Pilot, ki je hotel že oditi, se je vrnil in radovedno vprašal; »Kako 6te rekli, da morate takoj spet odleteti nazaj?« »Tako je,< je odgovoril popotnik le nejevoljno. »Sem namreč reševalec križank.« »Reševalec križank?« Kaj pa ima to z letenjem skupnega?« je nejevoljno vprašal pilot. »Več, kakor bi človek mislil,« se je razvnel bolnik. »Ko sem namreč pred kratkim rešil neko nagradno križan- ko. sem za nagrado dobil brezplačno vožnjo z letalom do tu in nazaj. Ker živim v skromnih razmerah, nisem vzel e seboj toliko denarja, da bi mogel tu prenočiti in ee dodobra spočiti.« Pilot ee je silno začudil: »In vendar gospodi Če se zdaj spet odpeljete domov. bo to prav gotovo škodovalo vašemu zdravju.« »O, tega pa ne verjamem!« je odgovoril popotnik. Potem je razočarano dodal: »Človek ne bi nikoli mislil, da toliko zdrži. Ali ni morda prav to letalo tisto ki me bo odpeljalo domov?« Ko je letalo čez nekaj minut vzletelo, je skozi prvo okno srebrnega ptiča spet etimel zelenkasto bledi obraz srečnega dobitnika in reševalca križank... Obzirna poštarka RESNIČNA ZGODBA Budimpešta, januarja. Naj omoči to pot poročevalec svoje polnilno pero v rdeče črnilo in napiše r.amesto poročil o vojnih grozotah ljubezensko zgodbo o obzirni poštarici v nekem madžarskem obmejnem kraju. Junak te ljubezenske zgodbe je mlad madžarski inženir, ki je pred šestimi leti odpotoval najprej v Rigo in od ondod v London. V Budimpešti Je zapustil nevesto, ki naj bi ga čakala, da se povrne, čas je mineval hitro, pisma so prihajala ln odhajala v za- četku redno, pozneje vse redkeje. Nato je izbruhnila vojna in dopisovanje med Madžarsko in Londonom Je postalo že tako zapleteno, da se mladi mož ni nič več čudil, če ni od svoje neveste dobil nobenega pisma več Bil Je prepričan, da ga še zmerom pričakuje in ni niti slutil, da se Je med tem časom poročila z drugim. Pred nekaj tedni Je mladi mož odpovedal svojo službo v Londonu in odpotoval domov. Ker Je pa hotel svo jo nevesto presenetiti, Ji svojega prihoda ni napovedal. Sele, ko je bil že na obmejni postaji, je zdirjal na pošto in oddal tole brzojavko: »Srečno sem doma. Pridem zvečer, pričakuj me na postaji. Tvoj Aleksander.« Mladi mož ni prav nič opazil, da Je mlada poštarica, ko je pogledala na naslov, presenečeno dvignila pogled, in da ga je najprej prestrašeno potem pa z očitnim sočutjem opazovala. Ta gospiodična je bila najboljša prijateljica njegove neveste. Dekle Je vedelo za njegovo zgodbo, vedelo je tudi, da se je nevesta tega mladega moža poročila z drugim. Njeno pomilovanje je bilo iskreno tako do prijateljice kakor do mladega moža. Ni vedela, kaj ji Je storiti. Naposled je vseeno prevzela brzojavko. Ko je brzojavko odpošiljala, Je na naslovu namenoma naredila pri tipkanju na stroj napako, tako da Je bil naslov piomankljiv. Brzojavka zato tudi ni prišla v prave roke. Na postaji ni mladega popotnika nihče pričakoval. Ko je pa prišel domov k svojim sta-rišem, ga je že čakala tale brzojavka: »Marija je že tri tedne srečno poročena. Brzojavke ni prejela. Pismo sledi.« Naslednjega dne je dobil Aleksander pismo, ki mu ga je pisala obzirna poštarica. Pojasnila mu je vso zadevo na dolgo in široko. Pisala mu je, da je mislila, ko je prebrala brzojavko, na srečo mlade dvojice, ki bi jo ta brzojavka prav gotovo skalila. »Vi ste moški ir boste lažje prenesli ta udarec usode kakor pa moja prijateljica. Poročila se je samo zato, ker je mislila, da se vi ne boste več vrnili k njej. Svojo prijateljice imam čez vse rada. Zato sem se rajši pregrešila proti službenim predpisom, kakor da bi jas pripomogla k njeni nesreči. Na brzojavki sem čitala naslov, ki ste ga vi kot pjošiljatelj navedli. Tako sem vam lahko napisala to pismo. Prosim, oprostite mi, da sem se tako vmešala v vaše zasebno življenje, toda nisem mogla drugače.« Ko je mladi mož v drugo prebral to pismo, se je odpeljal na vrat na nos na obmejno postajo. Hotel je spoznati dekle, ki je bila pripravljena žrtvovati svojo kariero za svojo prijateljico. Požrtvovalna in obzirna poštarica je morala pač tudi misliti na možnost, da jo naznari mladi mož zaradi pregrešitve proti predpisom o službeni dolžnosti. Toda do tega ni prišlo. Poštarica Je bila mlademu možu zelo všeč. Drag drugemu sta tako ugajala, da se Je vsa ta v začetku žalostna zgodba končala na poročnem uradu. Priči sta bili prejšnja nevesta in njen mož. Couijev primer avtosugestij• j* posebno primeren za nekatere bolnike. Če človek, ki ga muči bolečina, na primer »proti, avtomatsko dolgo ponavlja: >To bo minilo, to bo minilo,f res nekoliko pozabi na bolečino, hkrati te mu pa vtisne v možgane misel, da bodo tudi te bolečine minile in dan, ko ga ne bo več bolelo, mu je ie bližji. Posebno nam pomaga pa avtosu-gestija, samovzgoja, če dnevno trpimo. Naša duša je kakor glasbilo; od nas samih je odvisno, kakšne tone izvabljamo iz nje. Če se nam je zgodila kakšna krivica, če trpimo zaradi kakšnega ponižanja, če se počutimo osamele, vselej nam pomaga Coui-jevo zagotovilo: >Tudi to bo minilo, tudi to bo minilo...* Kaj je storil Couit Dvignil jt vzgojo naše volje in duševno disciplino človeka na tisto višino, da je že sama zmožna človeku pomagati, prebroditi razne vsakdanje težave in nadloge. In če boš doumela to izvrstno zdravilo t te edine pravilne strani, potlej ti bo prav zanesljivo pomagalo, kakor ie mnogim drugim * stiski pred tebojl KRIŽANKA KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik la skromnejše razmere Četrtek: Vampi e krompirjem. Zvečer : Polenta, mleko. Petek: Krompirjeva juha, siroivi štruklji Zvečer: Močnik. Sobota: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, sladko zelje, krompir v koeih. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, čaj ali kava. Nedelja: Golaževa juha, prašičja pečenka, široki rezanci, pesa. Zvečer: Praženec, kompot. Ponedeljek: Šara e evinjsko glavo, hren v solati. Zvečer: Češpljeva kaša. Torek: Goveja juha e krpicami, govedina, krompirjeva omaka. Zvečer: Pražena jetra. Sreda: Segedineki golaž, krompir v koeih. Zvečer : Ocvrte kruhove rezine, čaj. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Goveja juha z rižem, sesekljani zrezki, krompir v solati, kompot. Zvečer: Srna, črna kava. Petek: Gobova juha, korenje v oma-ki, krompirjev pire, orehov zavitek1. Zvečer: Omleti z marelično mezgo, kompot. Sobota: Francoska juha, dunajski zrezki, solata, sadje. Zvečer: Ledvička v omaki, vodni cmoki, črna kava. Nedelja: Juha z žlikrofi, telečje cvrtje, pražen krompir, špinača, ohrovt t solati, malinova torta*. Zvečer: Pečen koMrun, mešana 6olata, sir, čaj. Ponedeljek: Juha z rezanci, milanske zarebrnice8, radič. Zvečer: Pečica, solata čaj. Torek: Mozgovi cmoki4, govedina v omaki, pražen riž. zeljnata solata. Zvečer: Omleti z gnatjo, brusnice, kakao. Sreda: Goveja juha z vlivanci, telečja obara s češkimi cmoki. Zvečer: Kapama5 s kislo smetano, čaj. i ČAROBNI KVADRATI Varstvo otrok v vojni Marsikomu se je zdelo čudno, ko J® čital razna poročila o pripravah za pasivno obrambo prebivalstva v primeru vojne, o poskusnih zatemnitvah, o vseh mogočih odborih, o naznanjanju nevarnosti, o organizaciji gasilske službe, o tehnično-gradbeni službi, ® zdravstveni in kemijski službi, ni p» čital ali pa le malo o specialnih pripravah za varstvo otrok v vojnem času. Zato bi se mu morda zazdelo čudno in bi mislil, da pri nas nihče n» to ne misli, ničesar ne pripravlja. P* ni tako. Intenzivne priprave za varstvo otrok v vojnem času se vrše pri nas že od meseca avgusta, ko je ministrstvo vojske in mornarice izdalo poseben pravilnik za zaščito otrok v vojni. Vsi tisti, ki so jih po tem pravilniku pozvali, naj izvedejo organizatorične priprave za varstvo otrok, predvsem p* Unija za varstvo otrok, ki je po svoji iniciativi postala organ pristojnih obla-stev, so se pričeli truditi, da izvedejo svoje delo kar najhitreje. Mnogoštevilna predavanja, nasveti staršem, popis otrok, ki ga je izvedla Unija * svojimi krajevnimi odbori ob podpori bmske uprave in naših občin, pričajo, da se vrti delo intenzivno in s kaf največjo naglico. Da se vrši delo s takšno hitrico sicer še ne pomeni, da je vojna pred vrati, toda vsak pameten in izkušen človek ve, da je bolje biti zmerom pripravif en. kakor pa da te nekdo preseneti. Takšnih izkušenj imamo na i** biro ne samo iz pretekle svetovne vojne, marveč tudi pri onih državah, k* se danes vojskujejo med seboj. KomU ni v opomin tragična in grozotna usoda varšavskih otrok? Unija za varstvo otrok prosi zato vso rašo slovensko javnost v imenu Vfeh onih, ki delajo za zaščito mladega slovenskega rodu pred grozotami voine, da jih pri delu podpira z razumevanjem, z dobro voljo, z izvrševanjem in uvaževaniem vseh ukrepov, ki so iih izdali v tem pogledu. Unija bo stalno skrbe’a po svojih najboljših močeh, da bo javnost, posebno pa. da bo starše podrobno in todro obveščala o vseh pripravah. V kolikor bi kdor koli hotel imeti kakšno pojasnilo v pogledu zaščite otrok v primeru vojne. nai se obrne na pristojni krajevni odbor Unije, na občino ali na šolo. Kar največja povezanost s starti in kar največle nlihovo zaupanie nam )6 pri tem delu kar najbolj potrebno! linija m varstvo otrok Ljubljana. ŠTEVILNIK MAGIČNI LIK Nogavice perilo dežniki ▼ MiWl|ll kvaliteti, po t**ari>lBklli cenah, f prodilibib tofinie VIDMAR Prad Skalilo M Praiaraava «1. M OMtMHtdu 1 Tyri«» ■ i, Palata Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši Rešitev krliinM: p* vreti: 1. M, Mlkarto! — *. tat. lavod — S. »ral. ial — 4. komi ear, k — ». ad, mil - I r, potepuh —, t. Uf, cula — 8. uvel, ear — ». kraain, la.; Relltev ftarotmoga Mai L ded, 1 denar, S. gearral. i Daril, *. M) i •krit pregovor: Vl)udnoet )e pafoeto Ir! fcrinka tavldnoet). (tapnlea: A, ar, kar, krat, Takar, krakat.; akrobat ■ofMtnllnlea: Bratko Krett. •pakai Ka| te *a vsakogar mala drugače«. Tale ohlapen kocka t športni pl" še je prinesel precejšnjo spremejnbo v vrsto športnih plaičev. Široki reverji, pošiti • tjulenjevim krznom zelo mladostno učinkujejo. Rokava ao široka in prav tako ■ krznom obšita, tako da aluzijo namesto mara. Novost so rokavice 1* istega tvoriva, is kakrinega je plai& LJUB LIANA, Frančiškanska ulita Vezenje perila, predtisk Jenskih ročnih del Nega las malo drugače fflkar ne mislite, da je se. nego las ■OTolj, 6e jih vsaka dva ali tri tedne junijete. Ze zdaleč ne. Lepi in ud ra vi od vas zahtevajo mnogo več. vsem je v tem pogledu važen pribor za česanje, to se pravi glavnik ~ S6etka, ki ju je treba pogosto sna-Htl. Glavnik in ščetka se na vaših fazanih laseh umažeta in če si umi-J"* glavo, ne umijete pa ščetke in Savnika, je ves trud zaman. Lasje "°do kmalu spet mastni in umazani, **d ste vso nesnago z umazanega glav-in ščetke prenesli nazaj na lase. fjpscbro pa morate paziti na čistočo ker si prav za prav s njo sna-**te lase, prhljaj in prah. Glavnik najbolje očistite s koščkom Yate. namočene v bencinu. Vato pote-*®jte med vsakim zobom glavnika toliko časa, da je popolnoma čista. Nekateri umivajo glavnike v vreli vodi ~ milnici, kar je pa popolroma zgrešeno. Glavnik lahko umijete tudi v Ukoholu. Razume se, da morate glavnik čl-*"tl 4im dalje od ognja, da se ne •Bodi nesreča z bencinom. Ščetko za lase umivajte tako, da jo namočite za nekaj ur v mlačni milnici, P°tlej jo pa dobro izplaknite v več W>dah. Nato jo dajte na brisačo, da ®e posuši. Tudi ščetke ne smete sušiti olizu ognja, ker se lahko pokvari. Kakor vidite ni prav nič težko imeti Savnik in ščetko zmerom čisto, seveda * nekaj dobre volje. Tako hitro je to opravilno, poleg tega je pa tako ve-važnosti za vaše lase. P-eaUhitil viasviti *e ▼ predalu ali omari, kamor spravljate staj pjpfc. za zavijanje, nimate *e 2. e4 dxe 3. f3 eXf 4. SXf3 Sf6 5. Lc4 Lg4 6. Se5 Lh5 7. DXh5 SXh5 8. LXf7 mat. Bešitev problema št. 3 1. Le5—c7 Ke4Xd5 2. Le2—b5 Kd5—c5 3. Tel—e5mat. -1 Ke4—e3 2. Lc7—g3 Ke3—e4 S. Td5—e5mat. zahtevajo, da se ženske, ki jih nosijo, nanje privadijo. To velja posebno za tiste smučarke, ki ne vedo. kako bi se bolj sprenevedale v hlačah. Modne drobniariie V pariški modni hiši Lambot dobit danes prav gotovo najlepše in najbolj okusno izbrane okraske. Te drobnja-rije izpopolnjujejo eleganco ženske obleke. Vse te drobnjarije so umetniško izbrane in so druga lepša od druge. Izbira teh drobnjarij je neverjetno velika in bogata. Tu so zaponke, sponke, ploščice z najlepšimi gumbi Med njimi lahko najdeš gumbe v obliki lepih cvetk iz rezljane kovine, gumbe iz baržuna v zlatem okvirju in izvezene z zlatom. Vse te stvari, čeprav so iz kovine, so neverjetno lahke. Poleg tega lepega nakita Iz rezljane kovine, je mnogo novega nakita iz jantarja. Zlate zaponke so zelo enostavne in preproste, toda njih izdelava je zelo lepa. Tudi novi pasovi so prav lepi in okusni. So zelo enostavni in po obliki zanimivi. Ponajveč so iz kovine ali la takšne snovi, ki ima barvo jelenovine. Zapenjajo se z zaponko iz umetnega kamenja ali pa iz rezljane kovine. I DRUtlNSKI TKDNHC 1«. L 194», 18. nadaljevanj• »Oprostite, senora, če bom zdaj dozdevno odklonil vašo besedo. Zdi se mi, da sem pravkar doumel nekaj, česar prej nisem niti slutil. če bi zapustili svoje starše in živeli z menoj, bi pač živeli v veri, da izpolnjujete svojo dolžnost, toda ta dolžnost bi za vas pomenila žrtev, čeprav sem vam globoko hvaležen za vašo zvestobo in vdanost, ne bi mogel privoliti v to žrtev, v to odpoved. Vaš oče je pravkar izrekel nekaj besed, ki so hudo ranile moje samoljubje. Upam, da ni tako mislil, kakor je govoril... Moj ponos, ljuba senora, pa mi brani, da bi imel od najine zveze korist, kakor to mislijo vaši starši. Odpotoval bom, senora, poslovil se bom od vas. Imel sem pač vse pre-visc kole teče načrte in sanjal sem vse presladke sanje... Oprostite mi...« Gospod Le Cadreron je začudeno poslušal to govorjenje mladega moža. Morda je ta Španec zaigral romantično komedijo? Morda — ali je to mogoče? — pa govori resnico? Ves srečen se je obrnil k svoji hčeri: »Zdaj slišiš, Orana! Pravim ti, da želim samo tvojo srečo!« »Ne,« je vzkliknila Orana in na njenem nežnem obrazu se je spet pokazala prejšnja trmoglava odločnost. »Ne glede na to, kaj vidva govorita — jaz bom držala svojo besedo. Nisem pozabila, koliko dolgujem svojemu možu. čustva hvaležnosti, ki jih gojim do vas, gospod, so dovolj globoka, da odtehtajo zanesenjaško ljubezen nekaterih novoporočencev. Prepričana sem, da ta čustva zadoščajo, da bom mimo in vdano živela ob vaši strani, Moreno. Razen tega sem verna katoličanka in verujem samo v ločitev zakona, ki ga loči Bog!« »čudovito!« je srdito vzkliknil graščak. »Delaš si zakone in dolžnosti, ki jih ni.« »Oče, prosim te, ne govori tako,« je proseče dejala mlada žena. »2e nekaj časa se ti in jaz prav ne razumeva, če ti ni všeč, da sem poročena, ne zahtevaj od mene, naj tudi jaz to pozabim. Nekoč, spomni se tega, si v jezi dejal, da bi me rajši videl mrtvo kakor ženo kakšnega tujca. Imel si svoje vzroke, da si tako govoril. Toda jaz, jaz sem si izbrala življenje! Morda sem bila bojazljiva, oče. Nič manj pa ni res, da sem med smrtjo ;n med poroko z Morenom z veseljem volila drugo. In če bi se še trugič znašla pred takšno izbiro, bi ravnala prav tako kakor prvič.« Ne da bi pustila očetu do besede, % je obrnila k svojemu možu: »Počakajte me, prosim vas. Pripravila bom kovčege in se bom kmalu vrnila!« In proti gospe Le Cadreronovi: Mati, saj boš tako ljubezniva in boš pozneje poslala moje stvari za menoj. Za zdaj bom vzela s seboj samo najpotrebnejše.« Ta odločni nastop je razpršil poslednje pomisleke mladega Spanca. Presrečen zaradi svoje zmage je vzkliknil: »Počakal vas bom, senora. Za-hvaljujem se vam, da ste tako odkrito priznali upravičenost moje prošnje, moje pravice.« Potlej se je obrnil h gospe Le Cadreronovi, se spoštljivo priklonil in vljudno dejal: »Zahvaljujem se vam, madame, za vaše plemenito razumevanje. Upam, da bo prišel čas, ko vam bom lahko dokazal svojo hvaležnost in svoje globoko spoštovanje.« »žal mi je, da se je tako zasukalo,« je dejala gospa Le Cadre-ronova solznih oči. »Naša Orana bo odšla od nas v kaj mučnih oko-liščinah.« »Tudi meni, madame, je žal, da se je tako zgodilo. Kakor veste, pa to ni bilo samo na meni... Kar koli se zgodi, Orana bo smela vselej sama svobodno odločati, kakor se Je bila pravkar svobodno odločila za ta korak...« »če menite, madame, da ne ravna prav, vas prosim, da ji po svoji materinski dolžnosti in vesti nasvetujete, kaj naj stori,« je čez čas pristavil. . , , , »O, gospod, bila sem doslej istega mnenja kakor Orana,« je vzkliknila gospa Le Cadreronova. »Moja hči je zmerom zatrjevala, da je bila ta poroka zanjo veljavna kljub nenavadnim okoliščinam, ki je zaradi njih privolila vanjo. Ne vem, zakaj ne bi tudi bila istih misli?« Gospod Le Cadreron je razburjeno zakrilil z rokami: »Smešna si, ljuba moja! Tvoja dolžnost bi bila, da bi obvarovala Orano pred to neumnostjo, pa ji še olajšuješ odhod s tem tujcem, ki mu ne vemo ne imena, ne poklica in ne družine! Se sam ni prepričan, da ravna prav, sicer se ne bi skliceval na Oranlno odločitev.« »Oprostite, gospod,« Je vzkliknil Moreno. »Ne podtikajte mojim besedam pomena, ki ga nimajo! Orana je moja žena. Kot njen mož se zavedam vseh dolžnosti, ki jih imam do nje, v zameno za to pa želim in zahtevam, da pozna tudi ona nekaj dolžnosti do mene. Ni- ŠPANSKEGA ČASTNIKA koli pa nisem Imel namena, vsiljevati ji svojo voljo, če bi se upirala moji želji, da bi kot prava zakonska žena živela z menoj pod isto streho. Med vašimi in mojimi besedami, gospod, je torej razlika...« »To so malenkosti, ki te zadeve prav nič ne izpremer.e! Prišli ste sem, da bi spomnili našo ubogo malo na dolžnosti, ki jih sploh ni. Toliko pa vseeno poznate Orano, da ste vedeli, da ne bo odklonila vaših zahtev.« Moreno je ledeno pogledal Ora-ninega očeta, vendar na te poslednje obdolžitve ni nič odgovoril. Obrnil se je h gospe Le Cadreronovi in ji skušal vljudno še poslednjič razložiti,, da nosi odgovornost za takšen razplet dogodkov usoda sama: »Zelo, zelo mi je žal, madame, da sem zanetil prepir med Orano in njenim očetom. Nikakor nisem imel namena zasejati razdor v vaši družini. 2ivel sem pač v veri, da je Orana polnoletna in da sama odloča o sebi. Vseeno, čeprav ne čutim nikakšne krivde, se vam oproščam, madame. Storil bi bil menda bolje, če ne bi bil prišel... ali pa, da bi odšel takoj, ko sem začutil, kako odveč sem tu. Morda pa še utegnem...« V njegovih besedah je bilo toliko skrite bridkosti, da je gospa Le Cadreronova, čeprav je dotlej igrala samo vlogo posredovalke, odločno vzkliknila: »Nikar si tega tako ne ženite k srcu. Ravnali ste po svoji vesti, to je vse!« Gospod Le Cadreron jo je pogledal, kakor da bi jo bil hotel prebosti, potlej je pa Morenu strupeno dejal: »Ali pa veste, gospod, da v teh okoliščinah ne bom dal svoji hčeri niti prebite pare?« Moreno je prebledel: »To me ne zanima, gospod,« je dejal z glasom, ki si v njem slutil ves prezir, ki ga je tisti trenutek občutil mladi mož. »Osebno ne želim ničesar od vas.« »Kako pa veste, da je moja hči istega mnenja?« je porogljivo vprašal gospod Le Cadreron. »Tega res ne vem,« je mrko odgovoril mladi Španec. »Prosim, kar povejte ji svojo odločitev. Dejal sem vam že, da je nimam namena tsiliti, da bi šla z menoj.« »Oprostite, gospod,« je vzkliknila gospa Le Cadreronova, ki ji Je postajalo to pričkanje čedalje bolj mučno, »zanesljivo vem, da to vprašanje ne bi igralo nobene vloge pri odločitvi moje hčere!« Gospod Le Cadreron je zmajeval z glavo: »No, to bo lep zakon... Dva zakonca, ki se komaj dobro poznata. Dva človeka, ki ju je zvezal gol slučaj... In jaz, jaz, ki hočem to bedasto nesrečo preprečiti, se lastni ženi zdim kakor divjak, ki je prelomil dano besedo!« XXVIII Nekaj trenutkov je v velikem salonu vladala popolna tišina. Potlej Gledališka V nekem podeželskem mestu je gostovalo potujoče gledališče s »Hamletom«. Naslovno vlogo je igral neki precej slab Igralec. Razočarani gledalci so začeli žvižgati in metati na oder gnila jajca. Igralec je užaljen odšel z odra z besedami: »Shakespeare pa res ni za bedake!« »Tega mnenja smo tudi mi,« se je odrezal eden izmed gledalcev. Materinski jezik »Očka, zakaj pa pravimo zmerom materinski jezik in ne očetovski?« »Zato, ker imajo očetje redko priložnost, da ga uporabljajo.« Njeno pismo »To je pa strahovito dolgo pismo, ki ti ga je pisala tvoja žena?« »Da, o-em strani.« »Kaj vse ti pa piše?« »Samo to, da mi ima mnogo tega povedati, ko se vrne.« Vzrok nezavesti »Milostljiva! Milostljiva! Gospod leži v predsobi nezavesten. Zraven njega je velika škatla, v roki pa drži pismo,« v eni sapi pove služkinja svoji gospodinji. »Krasno,« vzklikne gospodinja. »Poslali so mi moj novi klobuk.« Profesorska Profesor matematike sedi s svojo zaročenko na klopci v parku in ona mu reče: »Dragi moj, daj mi poljub... fie enega še enega... še enega.« IZ FRaNCOSCIME PREVEDLA L H. se Je pa gospod Le Cadreron spet oglasil: »Ali imate sploh dovolj denarja, da boste živeli svojo ženo?« Cez ponosni Morenov obraz Je smuknila senca prezira: »Izračunal sem, da senora ne bo imela večjega teka kakor jaz. Sam dosti pojem, to je res, prav tako je pa tudi res, da mi dovoljujejo razmere še nekaj takšnih jedcev v družini!« Gospod Le Cadreron se ni dal ugnati: »Prav! Vedeti morate pa, da je moja hči vajena udobja. Ali ste mislili tudi na to?« »Skušal ji bom dati toliko udobja, kolikor ji gre. Ne pozabite, gospod,« je trpko pristavil, hoteč nasprotniku vrniti puščico z isto ostrino, »da je bilo tedaj, ko sem se poročil z vašo hčerjo, njeno edino udobje njeno zdravje. Spala je na pločniku, bila je oblečena v krpe, ki jim ni mogoče reči obleka... Zagotavljam vam, da bo imela vaša hči pri meni vsekako več udobja.« Gospod Le Cadreron se je zganil, tako zelo ga je zbodlo Morenovo v 24 umn barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobi m avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monsa in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA pripovedovanje o Oraninih razmerah v Barceloni. Tisti trenutek se je vrnila Orana. Bila je oblečena v črno, da se je zdela še bolj drobna in vitka. Njena strogost je gospoda Le Cadre-rona neprijetno presenetila. Toda ko je ošinil Morena in opazil, da je tudi on v črnem, je zdajci razumel Oranino početje. Potlej so njegove oči obstale na kovčegu, ki ga je nosila v roki, in še na enem, večjem, ki je stal v veži pred salonom in ki ga je mogel videti skozi priprta vrata. Nenadno se je zavedel, kaj to pomeni. Zavedel se je, da bo v nekaj trenutkih izgubil svojega otroka, svojo Orano, ki je zanjo delal in garal vse svoje življenje. Odšla bo s tem tujcem, s človekom, ki ga ni poznal in ki ga je sama komaj poznala. Ali res ni mogoče preprečiti te zveze? Tisti trenutek se je gospod Le Cadreron prvič zavedel, da ima ,ta tujec* vendarle pravico do njegove hčere. To spoznanje je bilo hkrati bridko in poniža joče. Bridko, ker je spoznal, da tudi z denarjem in trmo ni mogoče na svetu vsega doseči; ponižujoče, ker kljub strogemu nastopu ne pri hčeri ne pri tem tujcu ni dosegel, kar si je tako vroče želel. Bolečina, ki ga je tisti trenutek UMIH n k On (ž.cčno): »Zakaj takoj n« rečeš kar za dva na kvadrat.« Obzir Zena: »Ti pa res nimaš nikakršnega obzira do mene. Vsako noč ostajaš do zore v kavarni.« Mož: »Draga moja, saj prav zaradi tebe ostajam v kavarni. Zdaj je mraz, pa se bojim, da bi se prehladila, če bi mi morala ponoči odpirati vrata!« Muhe Mala Nadica svoji mami: »Mama. pokaži mi, kje se odpira tvoja glava?« Mati: »Za božjo voljo, otrok moj, kaj ti ne pride na misel? Saj glave vendar ni mogoče odpreti.« Nadica: »Kako ti bo pa potlej očka izbil tvoje muhe iz glave, kakor je obljubil?« Sodobno Profesor: »No, Zajec, kaj mi znate povedati o Homerju?« Dijak; »Hvala Bogu, nič slabega, gospod profesor!« Zakonski dvogovor Gospa Micika pravi svojemu možu: »Pomisli, kako bi ženske trpele, če presunila, je bila tako neusmiljena, da je kakor brez uma zakričal: »Torej res odhajaš, Orana? Odhajaš s tujcem, ki ga niti dobro ne poznam! Prav! Vedi pa, da od mene ne dobiš niti solda! Od danes nočem ničesar več slišati o tebi! Od danes nimam več hčere! Neverjetno je, da si med očetom in med tem tujcem volila njega...« Kri mu je zalila obraz; bil je tako razburjen, da se je zgrudil v bližnji naslanjač in zaihtel. Orano je ta prizor zmedel. Skočila je k očetu, se mu vrgla okrog vratu in ga strastno objela: »Oče,« je prosila, »nikar se ne razburjaj! Dobro veš. da ne morem ravnati drugače! Moram oditi s svojim možem. Prosim te, oče, razumi me! Pisala ti bom! Vse boš razumel! Saj bom ostala tvoj otrok. Saj te vseeno ljubim in spoštujem! Ali ne razumeš, da mora tvoja hči izpolniti svojo dolžnost, brez strahu in brez šibkosti?« Iznova ga je objela in mu obrisala solze. »Oče, prosim te, prizanesi ml. Daj, da bo tvoja hči odšla s svojim možem vedra, pogumna, polna vere v bodočnost in v sa-ečo!« šlo ji je na jok. Tedaj je videla, kako je na nežnem materinem obrazu nekaj zatrepetalo, potem pa ugasnilo, kakor če upihnemo srečo. Njen obraz je ostal negiben. Njena mati ni jokala. Tedaj se je zavedela, da tudi ona ne sme jokati. Zavedela se je, da bo to ena prvih pomembnih dolžnosti do njenega moža. Stekla je k Morenu, ki se je obrnil k oknu. da ne bi videl tega družinskega prizora. Kakor sleherni pravi moški se je silno bal čustvenosti in ganljivih prizorov. »Vraga, iz muhe delajo slona,« Je godrnjal sam pri sebi. »Le kaj bi dejali, če bi doživeli strahote, kakršne je videla Barcelona? Vsega je kriv ta trmasti trgovec. Jaz sem bil vljuden, dostojen...« Ni več utegnil dolgo modrovati, kajti tedaj ga je že Orana prijela za roko in ga proseče pogledala: »Kaj ne, gospod, vi mi ne boste branili ljubiti starše?« je strastno vprašala. »To ni bil nikoli moj namen, senora,« je resno odgovoril mladi mož. »Pisala mu bom, pa bo vse razumel. Redno mu bom pisala, kako živiva, potlej bo videl, da nisem šla v levji brlog. In ko bo vse to razumel, tedaj se bomo pobotali, tedaj bomo lahko živeli skupaj, kaj ne? Oh, Moreno, obljubite mi! Zdaj! Tu, pred njimi!« Ob pogledu na njene proseče, s solzami zalite oči je mladi Španec vztrepetal. To je bil tisti angelski pogled, ki ga je bil začaral tedaj, tisti trenutek, ko je prvič videl Orano na Katalonskem trgu. Tem očem ni mogel ničesar odreči. »Storil bom vse, kar boste želeli, senora. Moja največja želja Je, da vam bom lahko ustregel...« ne bi bilo živali. Za primer vzemi samo mene. čevlje imam iz krokodilje kože, torbica iz kačje, ovratnik od bizona, ogrinjalo iz srebrnih lisic, muf iz kunčjega krzna. Svilo za obleke pa delajo sviloprejke.« Mož vzdihne: »Da, da, le pomisli, koliko živali je treba, da se obleče ena sama gos!« Modema hči »Oče, denar potrebujem.« »Zakaj, če smem vprašati?« »Za pohištvo.« »čemu pa pohištvo?« »Ker se bom poročila-« »In jaz niti vedel nisem, da si zaročena?« »Ti očka, si res nepoboljšljiv. Nikoli ne bereš časopisov.« To se ga ne tiče Katehet govori v šoli o stvarjenju sveta. Eden izmed učencev hoče nekaj vprašati. »No, kaj bi rad vedel, Jereb?« »Moj oče pravi da smo nastali iz opice.« »Poreklo vašega doma se pa mene prav nič ne tiče, dragi moj!« Slab v zemljepisju Učiteljica: »Ančka, ali je tvoj brat že odpotoval v Ameriko?« Učenka: »Da in včeraj smo že dobili od njega razglednico iz Indije.« Učiteljica? »Da, da, zmerom je bil silno slab v zemljepisju.« NI mogel govoriti drugače, čeprav se je prejšnja dobra volja do sprave že kdaj razpršila ob sovražnosti gospoda Le Cadrerona. In vendar so njegove besede pričarale na nežni Oranin obrazek bled smehljaj. In ta smehljaj je bogato poplačal mlademu možu odpor, ki ga je bil moral premagati, da ji je odgovorii, kakor je želela. XXIX Potlej sta odpotovala... Ko je njun avto izginil za ovinkom, se je gospa Le Cadreronova obrnila k svojemu možu. Z njenega obraza je padla negibna krinka miru in okrog ustnic ji je trepetal jok, ko je pogledala svojega moža. Gospod Le Cadreron ji je ponudil roko in tiho sta se vrnila v sobo. Pil mizi je pokazal graščak na stol, kjer je navadno sedela Orana, in trpko dejal: »Najina hči je izgubljena... Nikoli več ne bo sedela tu, med nama...« »Motiš se,« je tolažeče dejala gospa Le Cadreronova. »Prišla bo. Tedaj boš pa moral govoriti z njo nekoliko drugače, bolj prizanesljivo, bolj očetovsko.« »Da,« je klavrno priznal graščak, »nisem prav nastopil.« Nekaj trenutkov je mračno strmel predse. Potlej je pa bridko vzkliknil: »Ljuba moja, ali me obsojaš?« Toliko plahega upanja in toliko kesanja je bilo v njegovih solznih očeh, da so se na mah razpršili vsi očitki, ki so se nabrali v srcu njegove žene, in da je iskreno vzkliknila: »Nikakor ne! Kako si mogel kaj takšnega misliti? Menil si pač, da prav ravnaš. Skušal si rešiti svojo hčer, prepričan, da drvi v nesrečo.« Gospod Le Cadreron je zamišljeno prikimal: »Ti me razumeš. Menil sem, da gre v nesrečo s tem neznancem, s tem tujcem...« »Zanjo ni bil tujec,« je tiho dejala gospa Cadreronova. »Kaj misliš s tem?« Njen mož jo je začudeno pogledal. »Ali nisi videl, da sta se razumela brez besed, instinktivno? Kar s pogledi sta se združila proti nama...« »Proti nama... Prav si dejala. Ta človek je prisilil najino hčer, da je nastopila proti svojim staršem.« Vnovič je gospa Le Cadreronova zmajala z glavo: »Spet se motiš. Orana je odšla po svoji lastni odločitvi. Njen mož je. Se malo se ni obotavljala, da ne bi odšla z njim.« »Mož? Saj ga je poznala komaj en dan,« je trpko vzkliknil graščak. »In eno noč,« Je popravila njegova žena. In ker jo je gospod Le Cadreron pogledal, kakor da je ne razume, je pojasnila: »Vidiš, ljubi moj, za pošteno dekle, kakršna je naša Orana, je pomenila ta edina noč nerazdružno zvezo za vse življenje. Ce bi bila Orana lahkoživa, če bi se z moškimi šalila in igrala, potem zanjo to ne bi pomenilo bogve kaj. Ena noč ali en mesec? Ta ali kakšen drugi? To bi ji bilo vseeno. Le kako moreš misliti, da ni vplivala nanjo ta edina noč, ki jo je bila preživela s svojim možem? Kar koli mi boš dejal, slutim in čutim, da naša Orana čuti do svojega moža vsaj spoštovanje in da ima kar najboljši namen, da mu bo poslušna in pokoma zakonska žena...« »Da... ona! Toda on?... Kaj, če jo bo onesrečil?« »Zakaj? Ce ne bi Orane 'ljubil, ne bi bil prišel ponjo.« »Morda je vedel, da smo premožni?« »Tedaj, ko se je poročil z njo, pač tega še ni vedel.« »Uganil Je, da ima opravka a dobro vzgojenim dekletom iz boljše družine,« se Je še upiral gospod Le Cadreron. »Ce je to slutil, potlej ga je pač njegov instinkt vabil, da se je bil zaljubil prav vanjo.« »Nikar ne govori v takšnih okoliščinah o ljubezni!« »Ljubezen se lahko porodi povsod. Tudi tik za fronto. Tudi dan pred odhodom v morebitno smrt!« »Ti imaš torej zaupanje v tega človeka?« je negotovo vprašal graščak. »Skušam videti to zadevo z dobre strani,« je filozofsko dejala gospa Cadreronova. Graščak je začudeno zmajal z glavo. Nikakor ni mogel občutiti do Morena tistega zaupanja, kakor ga je čutila njegova žena. »Praviš, da te zadeva res ne skrbi. Misliš, da se bo še vse kako uredilo? Ali se res ne bojiš za našo Orano?« V dobrotljivih gospenjih očeh so se zalesketale solze: »Prijatelj! Nikar mi ne jemlji poguma! Meni je bil ta mladenič simpatičen. Kljub vsemu!« »Pravi divjak! Ali ga nisi videla, kako ledeno je govoril, kako sršeče je gledal?« (Dalje prihodnjiS.) ADVlRTiSTKS AKNOUNCFMtST amp. .•calrut • Unrty-memar- We must have LA FAILLITE DE LA GUERRE DES MINEŠ ET DES SOUS - MARINS ALLEMANDS Jm JmJmJm\k*_jim'Jim^ Jim jim Jm jimJm jim JmJm Jm Jm^Jim Jim, Jim . Jim Jm. Jim Jgr. _ hmJmJmJim Jm Jm Jm Jm Jm JmJm Jm Jm Jim Gornji grafikon je priobčil te dni veliki francoski list Paris-soir namesto dolgovezne novoletne bilance o nemških uspehih na morju. Ladja v krogu predstavlja tonažo angleških ladij, ki so jih Nemci doslej potopili, vse ostalo brodovje na gornji sliki pa simbolizira ladje, ki so kljub nemški podmorniški in minski blokadi srečno priplule v britanska pristanišča, otovorjene z živežem, orožjem ild. Razmerje med potopljeno in nepoškodovano tonažo je 1 : 110. To se pravi: na vsakih 1000 ton angleških ladij, ki so jih Nemci uničili, je priplulo v angleške luke 110.000 ton. A to, pravijo Angleži in Francozi, se je zgodilo v času, ko sta bili nemška podmomiška vojna in nevarnost pred nemškimi minami na vrhuncu. Ogledalo demokracije Pomen Gallupovega »otipavanja« javnega mnenja Napisal Robert R. Updegralf (»forum and Century«, Newyork) Glavna slabost naše demokracije, je zapisal lord Bryce v svoji knjigi »Ameriška skupnost«, je pomanjkanje primerne metode, da bi spoznali javno mnenje o tem ali onem dogodku kako drugače in ne samo pri redkih volivnih priložnostih in pri dragih referendumih (glasovanjih). Danes, petdeset let pozneje, imamo instrument, ki lahko z njim merimo in tehtamo javno mnenje od tedna do tedna, od mesca do mesca. Ta instrument so ankete, ki jih prireja doktor Georgea Gallupa »Institut za javno mnenje«, in statistični »Pregledi javnega mnenja«, ki jih sestavlja Elmo Roper. Pred kratkim sem skušal dognati, kako misli o teh anketah uradni Washington. Povprašal sem senatorje, poslance, žurnaliste, časopisne reporterje, parlamentarne poročevalce, predsedniške kandidate, politike in uradnike. Ugotovil sem, da v Wa-shingtonu vsi tja gor do ministrov komaj čakajo rezultatov teh anket. »Ali se vam stvar zdi tehtna?« sem vprašal. »Zelo,« so mi odgovarjali povsod. Sel sem v senat. Govoril je ravno senator Bilbo. Komaj sem sedel, sem že slišal, kako je rekel: »Gospod predsedniki Moj predlog je poskus, povedal rezultate vseučiliških volitev in se je samo enkrat uštel. Na zadnjem zasedanju kongresa je poslanec Pierce iz Oregona predlagal, naj vlada takšne ankete prepove, češ: »Od petih oseb bo ena .zmerom glasovala za stranko, ki ima največ upanja na zmago.« Gallup odgovarja na ta pomislek: »Ce bi to držalo, bi se moralo med objavo napovedi in volitvami 20°/i prebivalstva odločiti za favorita. Toda doslej ni o tem niti sledu. To dokazujejo tudi napovedi Elma Roperja, objavljene mesec dni pred volitvami. Mislili so tudi, da bodo lepega dne omahljivci postavili Gallupove številke na glavo. Kaj šel Gallup in Roper sta pri pregledu volivnih rezultatov dognala, da se omahljivci porazdele pri volitvah malone enakomerno na vse stranke. • Ameriško javnost med vsemi anketami najbolj zanimajo volivne napovedi. Toda najdragocenejše na tej novi tehniki je okoliščina, da se iz teh anket lahko teden za tednom zasleduje reakcija javnosti na vse, kar se tiče splošnega blagra. »Dogodki ne čakajo na volitve in javno mnenje ne stoji pri miru,« Je kako bi ustregli željam ameriškega naroda, željam, ki se očitno zrcalijo iz anket dr. Gallupa.« V zapisnikih parlamentarnih sej se pogosto pojavi ime Gallup in tudi »Pregled javnega mnenja« igra v kongresnih debatah važno vlogo. Stališče parlamentarcev do Gallupove metode je različno. Eni trde. da so te ankete »važen instrument demokracije«, spet drugi so pa prepričani, da je »Gallupov sistem glavna nevarnost v naši politični zgodovini«. Pomisleki proti Gallupu so v glavnem tile: 1. Preprost človek zna sicer izbirati med tem ali onim kandidatom, ne gre pa zahtevati, da naj pametno razsodi v abstraktnih vprašanjih: 2. Objavljanje rezultatov takšnih anket vpliva na javnost in otežkoča razprave; 3. Gallupovo glasovanje o kandidatih utegne izpodriniti strankarske shode. »Prihodnjega kandidata za prezidenta bo postavil dr. George Gallup,« mi je srdito rekel neki član kongresa; 4. Takšne ankete ne pokažejo točne slike. Na te pomisleke odgovarjajo pristaši Gallupovih anket: Kar se tiče trditve, da preprosti ljudje ne znajo razsojati o abstraktnih zadevah, je menil suho neki politik: »To počno že lep čas, namreč pri slehernih volitvah v zadnjih 150 letih.« Kar se tiče trditve, da ti rezultat ne morejo biti točni, odločajo volitve same. Reči je treba, da so se Gallupove številke doslej imenitno obnesle. Napoved prezidentskih volitev leta 1936. se ie dejanskim števPkam približala na 0‘7°/cl Gallup je tudi na- rekel pri neki priložnosti dr. Gallup. »Neprestano se pojavljajo novi čini-telji in potrebno je, vsak čas vedeti, kaj ljudstvo misli.« Poučne številke iz Amerike Mesečnik Fortune je te dni spet priobčil rezultate več anket, ki jih je priredil po Gallupovi metodi »otipavanja« javnega mnenja. Naj nekatere teh rezultatov tudi mi objavimo! Kaj letos najbolj zanima Američane? Prezidentske volitve kajpadal Kakšna je prognoza? Demokrati Franklin Roosevelt . . 30'6"/c Podpredsednik Garner . 4-5°/o Cordell Hull .... 2‘9•/« Paul McNutt .... 2*l°/o Drugi kandidati . . . 0'5°/o Nedoločni odgovori . . 8-0°/o Skupaj demokrati . 48‘6•/• Republikanci Thomas Dewey . i . 9'lVo Senator Vandenberg . 4'9n/o Senator Taft .... 3'9% Herbert Hoover . . . Drugi kandidati . . . l'3“'e Nedoločni odgovori . ■ 12'7*'o Skupaj republikanci . 33-5*/« (Ostalih 17’9°/o si želi kandidata iz katere druge stranke, ali pa niso hoteli dati določnega odgovora.) Številke kažejo, da ima Roosevelt več upanja v zmago kakor vsi republikanci skupaj. Nadaljevanje na J, tirani Leslie Kore-Belisha Ob odhodu najpopularnejšega angleškega ministra Churchill? Ali ne govore, da je ravno on Belisho strmoglavil? Ali je mogoče kaj takšnega? V politiki je vse mogoče. Mogoče je tudi to, da je res Churchill izrinil Belisho iz vlade. In mogoče je še nekaj neverjetnejšega: da sta Churchill in Hpre-Belisha kljub temu ostala prijatelja... Zakaj, izključeno ni, da je Belisheva odslovitev prav tako taktična poteza, kakor je politična taktika narekovala pred par leti odstop Samuela Hpara in Anthonyja Edena. Konservativni poslanec Beverlay Baxter je napisal po Belishevem odstopu v Sunday-Graphicu: »Hore Belisha je ustvaril delo, ki ga zgodovina našega hvaležnega naroda ne bo mogla pozabiti. Njegov odstop ne pomeni konca blesteče kariere, ampak samo nje trenutno prekinitev. Hore-Belisha se bo vrnil kakor njegov veliki rojak Disraeli.« Popularnost Hore-Belisiie Množica ministrovih častilcev navdušeno pozdravlja Hore-Belisho, ko od-stopivši minister zapušča poslopje vojnega ministrstva , V C««u ko je bil Leslie Hore-Beli-. a se 5urnalist, so se njegovi tova-SI radi norčevali z njegovo vnemo. Počakajte,« so mu lekali. »Ko J... ® božič, vam bomo skušali poda-V katerega od Disraelijevih telov-v • To vam bo za amulet in vam o pomagalo stopati po sledovih ve-“kega moža.« , ‘Steeli, eden izmed največjih bri-hskih državnikov, je bil namreč Žid P,ray teko kakor Hore-Belisha. *acJ‘ mož je prikimal in se na-ehnil. Rekel ni nič. le mislil si je 8 voj e. Postal je poslanec. Nato minister za Promet. Njegov nasmešek ga ni ni-r zapustil. Ljudje so začeli o njem Rovoriti. Popularizirali sta ga dve no-v°sti, ki ju je uvedel kaj kmalu po Prevzemu resora: tako imenovani »Belisha Beacons« (t. j. Belishevi svetilniki), ki jih je velel postaviti na križiščih londonskih cest: in prisilni šoferski izpit za vsakogar, kdor je hotel sesti za volan. Dotlej namreč ti izpiti na Angleškem niso bili obvezni. * Leslie Hore-Belisha je doma iz Mo-gadorja v Maroku; to se pravi, ne on, ampak njegova družina. Maročan in se Žid povrh — pa minister v britanski vladi, in celo še v najvažnejšem resoru?! Kako je neki to mogoče? Na Angleškem je to mogoče. Zakaj naj tudi ne bi bilo? Kdor živi po Predsodkih, ne živi najbolje. In predsodek je, da naj bi bili Židje samo 2ato, ker so Židje, manj vredni ljudje. Vsaj Hore-Belisha nikakor ni bil tnanj vreden človek. Drugače ne bi “il znal kot prometni minister izsiliti »ovotarij, ki prihranijo na leto na tisoče človeških življenj — novotarij, posebno pri starokopitnih Angle-h težko prodro. In njegove reforme v vojnem mini-rstvu? Tudi tu je moral iedino orati. °- i° ie teko temeljito — kljub gorcenemu nasprotovanju starih ge-dan V ' da fia nekateri kritiki že ®s primerjajo s Kitchenerjem. anJ. vreden? Ne, tega Hore-Belishi Ch= u' ®°či očitati. Drugače ga ^berlain ne bi bil v poslovilnem (»DrU • °£ovor'l <* krstnim imenom inih es'te«), medtem ko je v pis-bil dru?e odstopivše ministre ra-Jmg l5er vljudno a hladno rodbinsko di m drugega resora v svoji vla-n,e bi bil ponudil v zameno za Ra, ki mu ga je vzel. •rečni i!” 1iudie> 80 samo tedaj ha sv’- dar..°dkrijejo pego sramote A« bližnjem, bodo to pot razo- bnel vr Ub temu da je bil Zid, ni •fere ^[ore'Belisha nobene umazane AnRleškPIe1ati, ie treba' da afere na fcočJi S ljudi za zmerom onemo- Heki ° i ■ tremi ali štirimi leti je bo s nun'ster — imena se ta trenutek telin mn'mo — samo nekemu prija-*ai: 2auPal. da vlada pripravlja nov *e i«» ° neMh- pristojbinah. Prijatelj na j 8 .tem okoristil. Stvar je prišla Nj an 111 minister ie moral odstopiti, ne ^°^eRa imena od takrat nihče več v»«, rec<* n>kjer. Mož je mrtev pri ži-Vfim telesu. » Vs^°te';®6'isha je končal oxfordsko meri . 'n se je v svetovni vojni g . Prvimi javil na fronto. Udeležil kil'6 lev v Belgiji in srečno uča-v Premirje. Postal je odvetnik, zra-«.v se_'e Pa ukvarjal s časnikar-Poznal takrat ga je le malokdo 2nameniteiši je postal zato kot je v?, I' ^i mu bilo še štirideset let, ko *zda' Prometno reformo. In Ozni? izročil prometu prvi z žeblji rai °eni cestni nrehod bi ga bil sko-lhiri; - povozU — tolikšna gneča viri; 8®,!e ki’a zgrnila okoli njega, da priljubljenega ministra. V vojnem ministrstvu je bilo njegovo geslo: »Cim manj jalove tlake, čim manj parad, zato pa toliko več ur za šolo.« To geslo ga je priljubilo v vojašnicah, osovražilo pa pri generalih. Ko je srečal viscounta Gorta — bilo je na smučanju v St. Moritzu v Švici — je takoj spoznal njegove izredne sposobnosti. In ni prej odnehal, dokler ga ni spravil na mesto, kjer je danes, na vrhovno poveljstvo britanskih čet. Toda zato je moral preskočiti 35 generalov, ki so imeli po letih večjo pravico do tega mesta. Po letih da, ne pa tudi po sposobnostih... Leta 1914 je pisal filozof Houston Stewart Chamberlain — po rodu Anglež (a nič v sorodu z angleškimi politiki istega imena), po prepričanju pa Nemec — da se Angležem nikdar ne bo posrečilo ustvariti podobno vojsko, kakršno imajo Nemci. Zgodovina svetovne vojne je pokazala, kako bridko se je Houston Stewart uštel. Tudi lansko poletje so vse vprek govorili, da Angleži ne bodo nikdar imeli prave armade. Danes še ne moremo reči, da to ne drži. Danes lahko rečema samo to: Ce je Velika Britanija uvedla obvezno vojaščino in če je svojo vojsko tako modernizirala, da se ji ni treba sramovati primerjave z drugimi armadami, gre lep del zasluge za to odstopivšemu vojnemu ministru. Zakaj, Hore-Belisha in Churchill sta bila tako rekoč edina, ki sta bila trdno prepričana, da je vojna neizogibna. Spodaj priobčujemo kliše oglasa, ki je izšel v največjem londonskem bul-varnem listu Daily-Expiessu Oglas je za spoznanje manjši od četrtine strani velikega formata angleških listov in je moral stati celo premoženje. Objavljamo ga zato, da nazorno pokažemo, kako popularen je odstopivši voini minister; pa tudi zato, da bodo naši bralci videli, koliko temperamenta (če že ne čustva) je zmožen Anglež — tisti Anglež, ki je razkričan za vzor sebičnega kramarja. V slovenščino bi gornji poziv lahko prevedli nekako takole: MORAMO IMETI HORE-BELISHO! Če bi na5 narod imel ka| energičnih, iniciativnih In odtočnih mol; fe bi vsi na'l drJav-niki anali iti preko ok-stonelrh £eg in ohičn-lev, kadar le treba volno dnbiti. bi mogli mirno preboleti i?'-uho Hore-Belishe Ali, »tvar Je takšna* imamo Chamberlaina, Imamo Church lla In y Mr junUasl I "Dor rom my me to /rsufute it M loi os* the' h. but I lor rov w»s the en th» •stanci im 1 en t»n-td-yard ludetu pon to itratlon enernv- r« wlth entlfled ne man iloi an trd* to orro»ed -No I nes hrte kind ess von it v?as lufT thc ta n you rrange- j t bcforr i i po rt ra it d Henri ess of entifled married on bali Hore-ocnsim; IF public life brtstied tvith men of energy, initiative and dnve; if ali our statesmen bati the power to overntl« conventton and tradition »n order to wtn the War, vvt might be able to view the loss ot Leslie Hore-Bo!i*L %-itk equan>mtty. But. as it ts ...... s VVe have CHAMBERLAIN. we have CHURCHILL, and we hud HORE*BEL!SHA. Hore-Belisha. who, before thc War came. had turned the Army of 1918 into the Army ot 1939, an Artny so organi sed and equi|>pcd that theda> alter War wasdcclaretl it had started lamlin£ in France on a pre-arranged plan which carried ali those hundreds ot thousands ot men. lomes, guns and tnnks aeross a submahne-haunted sea without a single casualty. You can’t make omolettes without breaking eggs. You cannot reform and retnvtgorate the entirc tradition ot •n Avm> tvithout trending on some people*s corns. But can tve, ca n the Bntish Empire. jfford to rob the VVar Cabinet ot the Services of a man who. alont and unaided, could achicve sueb an am»2ing rcsult/ We can*t lose Hore-Belisha The War Cabinet nceds energy, youth and dnv« Hore-Brlisha has thesc qualities. He must come back the VVar Cabinet to Write or Wire to your AT ONCE! M .P. SODOBNI PROBLEMI Crvil to prebivalstvo in današnja vojna Izjava našega vojnega ministra o vlogi, ki jo igra vojaška morala v vojni A minski general in vojni minister g. Milan 0. Nedič je dal beograjski »Politiki« kr.Javo; v njej pravi med druakn: »Vojska črpa svojo silo iz sile naroda. Kakršen je narod, takšna Je njegova vojaka. V svetovni zgodovini pa kuH zdaj se še ni zgodilo, da bi knei narod, ki je bil razdvojen v notranjih poirtišnih borbah in nedlsci-phniran krec narodne duše, da bi imel tahian narod dobro vojsko, ali pa naroke. Vrt modemi topovi, vsa modema letala, vse velike vojne ladje pomenijo le malo v rekah slabe armade. Naš nared je zmerom dajal dobro armade indekre stare jšlne, to tudi stcar port-jnje naša zgodovina. Zato je tudi kil prvevretaa vojaški narod. Zadovoljen s malim, pogosto samo s skorjo kraka, obleta« slabo in celo slabo ekorsien. velikih moralnih lastnosti, ni nikoli vprašal, kdo je sovražnik. temveč kje je. Zaradi obrambe svoje svobode, svoje domovine in svojih pravic se je spoprijel z močnimi carji in bogato oboroženimi armadami.« V nadaljevanju izjave je posvetil gospod minister nekaj tehtnih besed o položaju in dolžnostih civilnega prebivalstva v primeru vojne: »Današnja-vojna nima front V njej se bori ves narod, veliko in malo, moški in ženske, staro in mlado. Vsak sodeluje na svoj način. V ozadju operativne vojske, to smo imeli prav zdaj priložnost večkrat slišati, so večji po-kolji kakor na fronti. Iz tega vzroka se ob pravem času ve« narod pripravlja, da bi mogel zdržati vse grozote vojne, da ne bi v vojni popustila ne operativna fronta, ne zaledje. Zato imamo danes tako imenovano splošno državno mobilizacijo, kjer pripada slehernemu državljanu vloga pri obrambi skupnih narodnih interesov. Torej K tragediii turškega naroda ZLE SLUTNJE OB TURSKEM POTRESU! Ravnatelj beograjskega seizmografskega zavoda napoveduje morebitno razširitev turškega potresa tudi na Vzhodno Evropo V času, ko beremo grozotna poročila s front, je morda strahotnost potočila o potresu na Turškem nekoliko zbiedola. Ko smo pa bolj natanko prebirali vse hujše in hujše vesti o razdejanju, ki ga je povzročila ta ogromna elementarna katastrofa, smo se zavedeli, da je bila katastrofa po svojem otasgu pa tudi po svojih žrtvah kar enakovredna strahotam današnjega bojevanj«. Tedaj xno se plaho vprašali: »Bogve, ali tudi na« ne bo lepega dne doletelo kaj podobnega?« Kaj pa pravi k strahotnemu potresu na Turškem strokovnjak, profesor dr. Jelenino Mihajlovlč, ravnatelj Seiz-aavoda v Beogradu? je, da potresi še od začetka toga skelotj« tudi Balkanu niso prizanašali. Bilo je od leta 1903. več precej močnih potresov Leta 1904 in leta 190« je Ml hud potres okrog srednjega in spodnje«« teka reke Strume. Leta 1111, je divjal hud potres pri Ohrid-;k«m jeeeru. V južni Bolgariji je bil pa hud potres leta 1928.« (Tudi pri nas Je skoraj vsako leto kakšen šibkejši stmok, ki pa doslej ni povzročil hujšo Usode. Marsikateri bralec se bo pa še spomnil hudega potresa na veliko noč leta 1895. v Ljubljani, ko bo mnoge hiše popokale in ko so malone z vseh streh popadali dimniki. Op. ur.) Zakaj nastajajo potresi Zemeljska skorja je nastala zato, ker se je naša zemlja v notranjosti počasneje ohlajala kakor na površini. Čeprav jo zemeljska skorja dovolj prodna, vendar je obseg zemeljske skorje še zmerom večji kakor le delno ohlajeno zemeljsko jedro. Zemeljska skorja se po malem skuša prilagoditi veltfcosrt tega Jedra to se zato giblje. nabira v gube in pri tem poka. Tako nastajajo razpoke, ki so posledica gibanja zemeljskih plasti. če se te zemeljske plasti gibajo, če se skušajo prilagoditi zemeljskemu jedru, potem se zemeljska skorja zgane in mi čutimo potres. Ali je potres manj ali bol) močan, to je odvisno od globine, ki se vanjo spusti ta ali ona zemeljska plast. Potrese, ki nastanejo zaradi gibanja »»meljskih plasti imenujemo tektonske. Potres v Mali Aziji je bil iaredno .globok' Največ potresov, ki so jih zabeležile seizmograf *ke poeta je od svojega obstoja, leta 1905., je bilo v globini 70 km. Vsi ti potresi so bili tektonski, toda tudi najhujši niso preikoračilt globine 100 km. Narobe Je bil pa strahoviti potres v Mali Aziji izredno globok. Globina gibanja zemeljskih plasti pri tem izredno hudem potresu je znašala 200 do 300 km. Prvi sunki so navadro kratki, in ne trajajo dalje kakor deset do dvanajst sekund. Ker se pa po navadi zaporedno ponavljajo, čeprav za spoznanje šibkejši, se zdi, kakor da bi trajali neprenehoma kar več minut. Pri prvih sunkih se poruši največ hiš. Zgodi se pa, da se ti sunki tako hitro ponavljajo, da se zdi, kakor da bi potres trajal kar pol ure. Nekateri mislijo, da traja potres samo nekaj minut ali največ eno uro ali en dan. Da se zemeljske plasti popolnoma umirijo, traja od prvega sunka včasih celo več let. Kajpak potresi potlej navadno niso več tako močni, včasih pa sploh re opazimo tega gibanja. To pa še ne pomeni, da so se zemeljske plasti že pomirile. Finski Magmot MARŠAL MAN fovijedje in znatej človeka, ki se je boril in se bori za finsko svobodo in samostojnost Maršal Finske, baron Karel Manner-fccbn je danes z dva in sedemdesetimi MU nedvomno najstarejši med aktivnimi vojskovodji Evrope, in se Je že koru prošt Rusiji. Zanimivo Je pa, da Je svojo vojaško kariero začel kot — raški častnik. Leta 1906. se je kot ruski častnik udeležil vojne proti Japoncem, leta 1914., v svetovni vojni, se je pa tudi boril n« ruski strani. Ko je v Rurtjl dobil oblast v roke beljtaviaem, je dal baron Mannerheim sievo ruski vojski in se vrnil v domovino. Tri mesece pozneje ga je finski senat hnenoval za vrhovnega zapo-vednika tinske bele armade, ki je bila ■je naloga očistiti Finsko boljševikov. Frece J nerad je tedaj general Mannerheim pristal na oboroženo pomoč Nem-•ev, boječ »e, da bodo Nemci pozneje botali Finsko spremeniti v svojo va-■aln« državo. Poeneje se je pa to prijateljstvo, rojeno v sili, spremenilo v iskreno prijateljstvo, ki je trajalo vse de današnjih dni. Zdi se pa, da ni več irtaimg« sožitja med državami, kajti ha je prod kratkim Sovjetska Rusija napadi« Finsko, je tudi Nemčija svoji prijateljici pričela obračati hrbet. Baron Maasverhelm je p« že zdavnaj pričakoval takšen razplet dogodkov, m to je storil vse, da bi bila Finska toliko močna, da bi se mogla spustiti v boj s sovražnikom brez tuje pomoči. Maršal Mannerheim je zelo simpatična osebnost. Vse kako je tipičen pro- testantski aristokrat stare šole in zelo izobražen, toda sedem križev, ki jih nosi, ni pustilo posebnih sledov v njegovi življenjski energiji. Njegova družina se Je zaradi neskončnih vojn med Švedsko in Rusijo preselila na Finsko. Predniki maršala Manr.erheima so bili zelo zmožni borci v švedski vojski še v 17. in 18. stoletju, ko so se Švedi borili proti Petru Velikemu. Maršal Mannerheim Se zdaj rad kakšno pove o svojih slavnih prednikih. Njegova slavna preteklost Je bila pa kajpak kamen spotike ruskim častnikom tedaj, ko je mladi Mannerheim pričel svojo vojaško kariero. Ko se Je nekoč Mannerheim v družbi svojih ruskih tovarišev sprehajal okrog Pol-tave, kjer je Peter Veliki leta 1709. premagal Karla XII, Je eden izmed častnikov porogljivo dejal: »Vidite, dragi baron, tu so se vaši predniki spoznali s našo vojsko.« »Motite se,« Je mirno odgovoril Mannerheim, »moji predniki so spoznali Ruse v bitki pri Narvl.« Vedeti moramo, da *o Švedi v bitki prt Narvt (leta 1700.) potolkli in pognali v beg večkrat močnejšo rusko armado. Hladnokrvnost in mirnost sta značilni črti značaja barona Manner-heima. Maršal Mannerheim, osebno Izredno pogumen, Je znal zmerom spoštovati kil svojih vojakov. Ko mu je nekoč neki ruski general pokazal na rusko armado, ki so jo pri poljski trdnjavi Przemyslu Avetrijci pognal v beg, in dejal: »Bolje bi bilo, da popadajo.* kakor da beže,« je Mannerheim mirno' dejal: »Zakaj? Kakšne koristi bi imel sovražnik od naših trupel? Bolje je varovati življenje naših ljudi, da jih bomo imeli dovolj ob ponovnem naskoku.« Tudi to pot je imel Mannerheim prav. Kmalu nato so namreč Rusi spet osvojili trdnjavo. Kljub svoji visoki starosti je maršal Mannerheim še zmerom tako čil in vitek kakor v poročniških letih. Prav zanesljivo je med najizobraženejšimi državniki današnjega časa. Izvrstno govori švedski, finski, ruski, angleški francoski in nemški, in pač spada med redke generalske poliglote. Nikoli ni bilo robenega razkola med njegovo vojaško kariero in med njegovim zasebnim življenjem. Kakor v javnosti, tako je tudi v zasebnem življenju baron Mannerheim skromen, tih in simpatičen. Dve hčeri ima: Josiplno in Sonjo; obe živita v tujini. Josipina živi v Londonu, Sonja pa v Parizu. Sonja se posebno posveča delu za finsko kolonijo v francoski prestolnici. Jeseni, preden je svetovna nevihta zamračila obzorja, j« maršal obiskal obe svoji hčeri. Tedaj so se poslednjič videli. Zdaj hčeri ne dobivata nobenih pisem o svojem očetu, vse kar izvesta o njem, slišita po radiu ali bereta v časopisih. Nekaj tednov pozneje je tudi njegovo domovino zajel vojni požar. Baron Mannerheim se je postavil na čelo svojih čet kot najvišji poveljnik finske vojske in kot simbol finskega poguma In finska vztrajnosti. H. C. Anduse*t: Dl IVJ II JI B 0 Dl imamo dve armadi: eno, ki se bori naj fronti in drugo v zaledju, ki pomaga,« da vzdržita vojno armada in narod, j Ta druga armada se imenuje armada j dela ali pomožna armada. Po tej razlagi je jasno, da moramo! narod poučiti, obveščati in pripravljati! na te velike preizkušnje, ki so v zvezi! s sodobno vojno. Kakor dokazujejo! dogodki, so se razblinile vse sanje« filantropov, ki so sanjali o večnem! miru med ljudmi In med državami.* Narobe, zdi se, da so narodi toliko bol * sebični, požrešni in surovi, kolikor na-* predne.Si so.« * V zaključku svoje izjave je g. gene-* ral dejal: »Vojaški krogi, rezervni in* aktivni podčastniki in častniki morajo* biti v teh težkih dneh poučeni o se-J danjosti in prežeti s preteklostjo, di * bodo tako sposobni za velike preizkušnje ki jih vidim v bližnji bodočnosti za j obrambo naše svobode in naših pra-J vic.« Nihče je ni spoznal, razen psov na verigah in lastavic pod strežnim žlebom, toda to so bile uboge živali, ki niso znale govoriti. Tedaj je mala Eliza bridko zajokala in pomislila na svojih enajst bratov, ki so bili bogve kje daleč. Žalostna se je splazila iz gradu in hodila ves dan čez polja m čez močvirja, dokler ni prišla do velikeg3 gozda. Sama prav ni vedela, kaj namerava, toda bila je tako žalostna in tako si je želela spet videti svoje brate, ki so zanesljivo morali zaradi hudobne mačehe v daljnji svet! Svoje brate Je hotela poiskati, pa naj se zgodi kar koli! nfl f ~ri Mislim, da bo minilo okrog pet let, dokler se ne bodo umirile vse zemelj-» ske plasti, ki ao se pričele gibati in J povzročile potres v Turčiji. 2e zdaj so* se ponekod potresi v Mali Aziji pono-J vili, čeprav ne v tolikšnem obsegu ir.t ne s tolikšno močjo. Po teh pojavih* pa vsekako lahko sklepamo, da se ze-* meljske plasti še riso umirile in pet moem mnenju se tudi še zlepa ne* bodo. | Kje utegnejo zdaj še nastati * potresi? * Utegnilo bi se zgoditi, da nastanejo* novi potresi kot posle 'ice razgibanih* »meljskih plasti zaradi potresa na* Turškem. Katero ozeml je bi bilo v j tom primeru najbolj prizadeto? Vse-* kako vse obale Egejskega morja, bo-* disi v Mali Aziji ali na Balkanu. Balkan je po zemeljski sestavi zelo podoben ozemlju v Mali Aziji, kjer je bil prod kratkim ta strahotni potres. Kajpak to še ne pomeni, da bi utegnil biti tudi pri nas podoben potres, saj Je znano, da pri nas doslej še ni bilo potresov v tolikšnem obsegu. Morda bi mogli po tem sklepati na čvrstost balkanskih tal. Nikakor pa re moremo točno vedeti, kje bo zaradi gibanja zemeljskih plasti, sproženega pri turškem potresu, nastal nov potres. Naj še dodam, da terjajo tektonski potresi največ žrtev, ker so najhujši Razen tektonskih potresov imamo še vulkanske potrese, ki jih povzroče izbruhi vulkanov. Ti pa vsekako niso tako revami kakor tektonski, ker tudi nimajo tolikšnega obsega. Danes, po teh težkih dogodkih na Turškem, se moramo zavedati, da spada gibanje tal v Mali Aziji in Vzhodni Evropi med najusodnejše probleme današnjega časa.« Samo malo časa je bila v gozdu, kar se je stemnilo; Eliza pa ni vedela poti ne nazaj ne naprej. «| Tedaj je legla na mehld gozdni mah, zmolila svojo večerno molitev in naslonila trudno glavo na drevesne korenine. Bilo Je čisto tiho, zrak je bil mil in okrog po mahu se je kakor zelen ogenj svetilo sto in sto kresnic. Ko se je dotaknila neke vejice nad seboj, so se kresničke vsule nanjo kakor šop utrinkov. m Vso noč je sanjala o svojih bratih. Spet so se, kakor nekdaj, igrali v razkošnem gradu, pisali z diamantnimi svinčniki na zlate tablice in pregledovali prekrasno slikanico, ki je stala pol kraljestva. Toda na zlate tablice niso, kakor nekdaj, pisali ničle in erte, temveč vsa pogumna dejanja, ki so jih ta čas storili in vse, kar so ta čas videli! In v slikanici so vse podobe oživele: ptički so peli in ljudje so stopili iz knjige in govorili z Elizo in njenimi brati; kakor hitro je pa obrnila list, so takoj skočili nazaj v knjigo, da ne bi nastala kakšna zmešnjava. Ko se je zbudila, je bilo sonce že zelo visoko; Eliza ga kajpak ni mogla videti, kajti vršički visokih dreves so se tako tesno stikali, da so samo njegovi žarki mogli pokukati skoznje in spresti na zeleni mah čudovito svetlobno preprogo. Dišalo je po zelenju. Ptički so Ji sedali na ramena. Slišala je, kako nekje žubori voda; bilo je po gozdu mnogo izvirkov in studencev in vsi so se izlivali v neko Jezero, ki Je imelo prelepo peščeno dno. Kajpak je okrog Jezera raslo gosto grmovje, toda na enem kraju so ga jeleni odrinili, in tam je prišla Eliza k vodi. In voda je bila tako kristalno čista, da je bila videti, kakor da bi grmiči, ki so rasli okrog po bregu, bili narisani na dnu Jezera. Razločiti si mogel vsak listič, tistega, ki ga je obsevalo sonce, pa tudi tistega, ki je bil čisto v senci. DALJE PRIHODNJIČ se je samski Bernard Clanavoi pred tridesetimi leti poročil s sam-ko Cčcilo d’Augevillovo. klenil to sobo svojemu odvetr nellu,« je nato šno orodje, ker pa ni Lord Alceston je sedel več ko pripravnega, je stopil eno uro zatopljen v misli; odkril 11. nadaljevanje. . *.Saj ji grem lahko tudi jaz pJ-a-je odločno menil Jim. »V takšni strašni noči vendar ne moreš na hrib.« »Za pet ran božjih, Jim, pusti »e, naj grem!« Padla je predenj na kolena in se ovila z rokami njegovih nog. Jim ji ni mogel odreči... »No, pa pojdi, v božjem imenu. Samo toplo se obleci in svetilko vzemi s seboj.« Z vzdihom sprostitve je vstala in se brž zavila v topel plašč. 21. POGLAVJE Svarilo Mrs. Doorova pozneje ni vedela, *3ko je bila prišla na hrib. Niti cele ure ni potrebovala, da se je snasla pred grajskimi vrati. Preprost most je držal čez obrambni J&rek prav v osrednje dvorišče, ramkaj se je šele oddahnila, poji1?1* kamen in ga vrgla v okno. »'-malu nato se je okno odprlo, in zenf zemea je P°m°tela glavo sko- ^az sem!« je zaklicala Mrs. Doorova. »Ani!« »Odpri, mati!« ari? Kaj se je le zgo-noči?« 1,1 rada v tej strašni »Kar brž mi odpri, ti bom že vse Povedala.« rt,^ekaj minut pozneje je starka ovignila zapah in zarožljala je i«zka veriga. Ogromne dveri so se ''oprle, in Mrs. Doorova je smuknila noter. Njena mati je dvignila svetilko mvsa v skrbeh in s strahom uprla Pogled v hčerino lice. Obe ženi sta ni bledi, toda Mrs. Smithova je hčf 86 preplašena ko njena Pet ran božjih?« je “hiti po tihem vprašala. »Ali se “mr bliža nevarnost?« j bojim se, da je tako. Veš, r? m sicer v tej pozni uri in v «m viharju ne bila prišla sem gor, “»ati. Lord Alceston...« menda ne pride sem?« »Tu je; pri nas prenočuje.« »Sveta nebesa!« .Zdelo se je, da bo Mrs. Smithova ®oaj zdaj omedlela, in njena hči stola6 bfŽ pot€gnila d0 bližnjega »Kaj išče tod? Kaj hoče?« je vsa razburjena in hripavo vprašala stara gospa. »Ali mar že vse ve?« »Tega ne morem reči; mislim prej, da še ničesar ne ve. Ljudje ^ssi so mu sicer pravili o luči y stolpu, a zdelo se mi je, da se je vsemu pošteno čudil. Dobro sem ga opazovala.« »Morda bi si pa rad samo grad °gledalt ko ni bil še nikoli tu.« »To ze, toda zdaj, ko je videl luc v stolpu, hoče videti tudi tisto sobo. Posvariti ga moraš. Bodi pripravljena na vse!« Stara gospa se je tresla ko šiba ®a vodi. »Kaj naj le storim, če ostane lord ualje časa tu?« Vila je roke od obupa. »To je preveč za moje stare živce. Se ob pamet bom.« »To je vendar neumnost, mati. Tako ne smeš govoriti. Saj se sploh ne bo nič zgodilo, če boš prečudna. Samo paziti moraš, da se Jr?, bo prikazal iz svojega skriva- a> dokler bo lord .Alceston še tu.« ♦« ali bi ne mogla dotlej osta-11 Prt meni?« »ce bo dalje ostal, bom že prl-«a pomagat. To ti obljubim.« »Kako je pa zablodil k vam?« *-5rs‘ Do°rova je materi v eni čera povedala vse dogodke tega ve- maM» ^3 Pa moram od-r'a- Ako bo zjutraj prišel sem gor, vLf^pda ne smeš izdati, da si že zvedela za njegov prihod.« *Ze prav, že prav. Toda, sirotica, P tmoceT»a j. do se m- ^ 9s,\ P°pij malo vroče Juhe ali ko-konjaka. Sicer bi pa lahko ;X,?ak»rtl in ti čaj skuhal.« „ Ničesar ne potrebujem, mati. “»oram, saj vidiš, da se bo “"»to že daniti.« wla vzbodu nad nemirnim moriji™ « ježe jelo svitati. Mrs. Doo-se je tesno zavila v volneni 1 m je urnih notr odhitela. MRTVA NEZNANKA 22. POGLAVJE Soba v južnem stolpu Bilo je že skoraj opoldne, ko je lord Alceston po trdi poti brez sape obstal pred grajskimi razvalinami. Pogled nanje ni bil bogve kako mikaven, čeri, ki se je obnje zaganjalo razjarjeno morje, so bile hladne in mrke, in nikjer ni bilo videti niti sledu zelenja. Do koder je segel pogled, je bila zemlja neobdelana. Grad sam, a tudi grajske razvaline niso bile kdo ve kaj mikavne v tej žalostni okolici. Nič niso bile podobne drugim slikovitim razvalinam, samo žalostna slika razpadanja brez romantike. Niti bršljan se ni plazil po razpadlih zidovih, niti mah se ni bohotil na ostrih skalah! Stopil je k vratarski hišici, in tam je uzrl veliko, postavno staro gospo v črni svilnati obleki. Ko se ji je približal, se ji je priklonil in jo vprašujoče pogledal. »Dobro jutro! če se ne motim, ste gospa Smithova.« »Da, ta sem.« »Nisem vas še sicer nikoli videl, čul sem pa že mnogokaj o vas. Lord Alceston sem.« Pogledala mu je v oči in globoko zavzdihnila. »Da, to bi verjela že na pogled, mylord. Zelo sem počaščena, da vas smen tukaj pozdraviti, čeprav je ta skala le malo vabljiva. Ali ne bi vstopili?« Stopil je za njo v vežo in se radovedno ogledoval okoli sebe. Odprla je vrata v obe obkrajni sobi. »To sta edina prostora, dostojna za stanovanje. Pa še v južnem stolpu je eden.« Razočaran se je ozrl po sobah. »Mhm, v stolpu je pa moj oče prebival, kadar je prihajal sem.« »Da, mylord.« »čudim se, da je sploh hodil sem,« je menil in stopil k oknu. »Se sanjalo se mi ni da je grad že taka razvalina, čimdalje vas gledam, gospa, tembolj me spominjate na nekoga, ki sem ga nedavno videl. Le spomniti se ne morem, kdo vam je bil tako podoben.« Da jo je natančneje pogledal, bi bil prav gotovo opazil, kako se je zdrznila in kako je začela živčno mencati roke. Toda prav tedaj je bil stopil k drugemu oknu in se zagledal v daljavo. »Morda imate Mrs. Doorovo v mislih, mvlord.« »Da, saj res. čedna in na moč ljubezniva ženica. Ali ste si mar v sorodu?« »Moja hči je.« »Lej, lej, saj sta si res podobni ko jajce jajcu,« je menil, obmivši se k njej. »Vaša sreča, da imate sorodnike tu v bližini. Od zlomka pusto in dolgočasno in samotno je tu gor. Ali bi mi zdaj lahko pokazali še južni stolp?« »Prav rada, mylord. Tamkajle visi ključ.« Pokazala je na zaprašen in s pajčevino pokriti ključ, ki je visel na zarjavelem žeblju. »Odkar je bil pokojni gospod oče poslednjič tu, ni bil več v rabi.« Stopal je za staro gospo po dolgem zatohlem hodniku. Ko sta bila naposled v nekdanji veliki slavnostni dvorani, nad katero se je namesto stropa bočilo nebo, je zavila Mrs. Smithova na desno proti stolpnim stopnicam. »Tukajle, mylord,« je zasopla dejala, ko je obstala pred železnimi vrati. »Ali je še kakšen ključ do teh vrat. Mrs. Smithova?« »Ne.« »In teh vrat ni nihče več odprl, odkar je bil moj pokojni oče poslednjič tu?« »Nihče, mylOTd.« »Gotovo ste tudi vi slišali o skrivnostni luči, ki mežika od tod v dolino?« »Da, ribiči jezikajo tako. Toda ti ljudje so praznoverni.« »Tako mislim tudi jaz, toda snoči je gorela luč — in zdi se mi, prav v tem stolpu. Videl sem jo na lastne oči, Kaj pravite k temu?« Pokazala je na drog zastave. »Tamkajle, mylord, obesim ob viharnih nočeh luč, da je v svarilo mornarjem. Neki moj sorodnik ima v Mewltonu več premogovnih ladij, zato sem mu obljubila, da bom izvešala luč.« »Ali je tudi minulo noč gorela svarilna luč?« »Tudi.« Skomignil je z rameni. »No, zdaj pa vstopiva!« Obrnil je ključ v zarjaveli ključavnici in po malem se je vzmet vdala. »že te pajčevine in pusta ključavnica sta zgovorni priči, da teh vrat že dolgo ni nihče odpiral,« je menil. Ne posebno prostorna soba je bila šesterokotna in na vse strani so gledala okna. Pohištvo je bilo moderno, skorajda razkošno. Tla je pokrivala turška preproga, leseni opaž so pa krasile velike oljnate slike. Posebno pazite, kai bolnik pi)e 1 Če Vam ie le mogoče, daite mu za zdrBvfe in užitek č m češče najboljšo mineralno vodo ono se rdečimi srci Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevaite naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih uavodll o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopalitta jSLATINA RADENCI »Ali ostanete dalje časa tu, mvlord?« je vprašala stara gospa. »Ne, samo neke listine iščem, ki so bile last mojega očeta. Bržčas so tu.« »Pulta in omare se ni dotaknila živa duša. Upam, da boste našli listine tamkajle. Pozneje vam bom prinesla obed. Ne smete mi zamerit^ če bo preprost, toda nisem vas pričakovala. Ali naj vam pripravim posteljo, mylord?« »Hvala, ne bom spal tukaj. Mrs. Doorova bo naročila voz, in o petih se bom odpeljal.« Obrnila se je vstran, da ne bi opazil, kako zelo se je tega razveselila. Priklonila se je in odšla. »čudna starka,« je modroval. »Prav nič se ni začudila, da sem prišel. Samo ko sem govoril o tisti skrivnostni luči, je postala nemirna, a se ni hotela izdati. In kako si je oddahnila, ko sem ji povedal, da ne nameravam ostati tukaj, še na nekoga me spominja, ne samo na hčer, a vem da se ne bom mogel spomniti...« še nekaj minut je stal zatopljen v misli, potlej je pa stopil k pisalni mizi pred oknom in sedel v naslanjač. Na mizi so ležali še papirji, popisani z očetovo pisavo. Bili so zgolj zapiski za neki članek. Popisane liste je zložil skupaj, potem je pa po vrsti začel odpirati predale. Toda listine, ki jih je našel mu niso odkrile tega, kar si Je želel. Naposled je imel samo še en predal, a tega ni mogel odkleniti, čeprav je vtikal v ključavnico vse očetove ključe. Ozrl r* " bi našel ' " uzrl niče« EKHEIM po rašilo. S krepkim udarcem je razbil vnanjo leseno steno predala in našel v njem razna pisma in sliko. Njegov trud se mu je vendarle poplačal! Droban sveženjček, povezan s črnim trakom; položil ga je predse na mizo. Njegovi prsti so drhteli, ko je razvezoval trak s sedmih pisem. Pogled mu je neprestano uhajal k sliki. Slika je bila amaterska in fotografirana nekje v naravi. Bila je še imenitno ohranjena, čeprav je morala biti že zelo stara. Spoznal je očeta na njej, le kdo neki je dama, ki je stala poleg njega? Nežno mu je bila položila roko na ramo, Bila je lepa in v njenih globokih očeh je žarel očarujoč od-svit. Lase je imela plave, obraz okroglast, usta pa majcena in fino oblikovana. Najsi je bila dobra ali zlo-bna, lepa je bila ko jutrnja zarja. Vzel je prvo pismo v roko. Podpisana je bila ,Cecile' in vsebina je bila strastno zaljubljena. Ko je prebral še drugo in tretje pismo, je vedel toliko kakor po prvem. Na koncu četrtega pisma je pa našel odstavek, ki mu je posvetil vso pozornost. Napisano je bilo v francoščini tole: »Pojutrišnjem prideš torej semkaj — komaj doumem tolikšno srečo. Kako hrepenim po tebi; komaj čakam, da te uzrem, Bernard! Kako žalostni fo bili dnevi po tvojem odhodu, in jaz sem bila tako samo tu z očetom in sestro Marie. Mnogo 'e je zgodilo, kar me je na moč razburilo, in nekaj o tem ti moram sporočiti. Ne bodi jezen ra svojo Cecile. Pro.-iti te moram za veliko uslugo. Gre namreč za mojo sestro Marie. Ko si od kraja prihajal k nam, se mi je sprva zdelo, da ljubiš njo. Mnogokrat si takrat govoril z njo, mnogo pogo: teje kakor z menoj. Zdelo se mi Je, da je tudi ona mislila tako kakor jaz. Vse njeno občevanje z menoj se je spremenilo, odkar sva se midva zaročila. Po pravici se bojim, da je ljubosumna. Da, prepričava sem celo, popolnoma prepričana. Revica misli, da sem ji ukradla dragega. Bernard, po pravici mi povej, ali si jo res kdaj ljubil? »Moj oče je poln upanja in meni, da se je iznebil skrbi. Povedal mi je tudi, da je prav zaradi tebe postal srečnejši. Bojim se, da si mu poslal denar. Prosim te, ne počni tega, saj veš, da sproti vse zapravi. Zdi se. da mu je bila že v zibelko položena skrb. In čeprav sem srečna spričo zavesti, da ga podpiraš in mu pomagaš, sem vendar spet globoko osramočena in žalostna prav zaradi tega. Ti daješ vse — in kaj prejemaš za to? Samo mojo skromno in vročo ljubezen, toda ta je večna.« Poslednje pismo, ki ga je vzel mladi lord v roke, je bilo pisano z drugačno pisavo in je bilo neverjetno kratko. Na vrhu je bil celo zapisan datum in naslov: »18, Rue de St. Pierre, Pariz, 5. maja 18... Moja sestra Cčcile je včeraj popoldne izdihnila v mojem naročju. Nekaj ur pred svojo smrtjo je želela, naj polijem po vas; ker sem bila pa prepričava, da ne boste mogli več priti o pravem času, vam nisem hotela delati skrbi ne truda. Sporočilo, ki mi ga Je za vas s poslednjim dihom naročila, ostane moja skrivnost. Nikoli ne boste izvedeli zanj. Da je živela le še nekaj časa, vas bi preklinjala, kakor vas preklinjam jaz. Marie. Prilagam vam tudi prepis njenega mrliškega lista.« Toda mladega lorda je največje presenečenje šele čakalo. Poslednja listina je bil uradno potrjeni pre- n'n Xm Unf rt Irt t n »rol ol 1 je bil skrivnost, ki ga je neznansko vznemirila, čeprav ni pustila niti trohice sledu za morilcem njegovega očeta, če bi se ne bil njegov oče poročil in bi tale Cecile d’Au-gevillova še živela, bi morda našel tu kakšno oporišče, toda stvar je že zdavnaj pokopana in pozabljena. Ko je naposled spet lepo zložil očetova pisma in jih povezal s trakom, se mu je zdelo, da bi bilo tisočkrat bolje, da jih ni nikoli bral. Malo je še pobrskal po ostalem pohištvu, potlej se je pa začel sprehajati po sobi. Ogledoval si je slike po stenah in se razgledal skozi okna. Ko je stopil tik okna, je opazil na tleh časnik. Radoveden se je sklonil in ga pobral. Koj ob prvem pogledu je nabral čelo v gube. Saj to ni mogoče! Mrs. Smithova je vendar dejala, da je bila soba mesece in mesece zaprta — tukajle na tleh leži pa »Times* od prejšnjega tedna! 23. POGLAVJE Zvijača Lord Alceston je držal časnik v rokah in je napeto premišljal. Naposled je vrgel list spet na tla, in ni o tej zagonetni najdbi nič omenil, ko mu je nekaj minut pozneje prinesla Mrs. Smithova obed. »Čedna soba, prav za prav,« je povzel, ko je gospodinja pogrinjala mizo. »Kje je pa moj oče spal, kadar je bil v tem zapuščenem gradu na oddihu?« Ostro jo je opazoval in je nedvoumno ugotovil, da gospe ni bilo kdo ve kaj prijetno pri duši. »Tu, mylord,« je obotavljajoče se odgovorila. »V moji sobi stoji spalni naslanjač, ki smo ga zmerom prinesli sem gor, kadar je bil gospod tu. Ali naj mar ukažem prinesti naslanjač tudi za vas?...« »Ne, ne, po nobeni ceni,« ji je skočil v besedo. »Rekel sem vam že da popoldne odpotujem.« Mrs. Smithova se Je nehote iz-pozabiia m si je globoko oddahnila Lord je bil kajpak opazil ta vzdih olajšanja, vendar ga vsaj na videz ni imel za mar. »Ko sem bil še otrok, sem slišal čudovite zgodbe o tem gradu — ali si pa nemara samo domišljam... Ali ni v tem stolpu skrivnih kotičkov in sob? In nekega podzemeljskega hodnika? Ce se ne motim, mi Je oče o tem pripovedoval. Da, da prav gotovo mi Je pripovedoval...« Stopil je proti nasprotnemu oknu. toda pogled je imel ves čas uprt v ogledalo in je v njem opazoval vedenje Mrs. Smithove. Zdajci je opazil, kako se je prestrašena zdrznila in pobledela. Tedaj je vedel, da je bil njegov sum upravičen. Vendar se ni niti z najmanjšim gibom maral izdati, temveč je zdolgočaseno obstal pri oknu, kakor da bi se zanimal zgolj za pokrajino. »Prav gotovo se motite, mylord. Nikoli še nisem nič slišala o kakšnem podzemeljskem hodniku.« Skomignil je z rameni. »Lahko je tudi po vašem. Sicer pa, boljše je, da se zdajle najem, zakaj pozneje bi rad pregledal očetove listine dp krnica. Prosil vas bom tudi za skodelico čaja. ko pride voz.« »Seveda, mylord. Ali vam lahko še s čim postrežem?« »Hvala, Mrs. Smithova.« Odšla je. Ko se je čez pol ure spet vrnila, Je sedel za pisalno mizo in se je zdel vneto zatopljen v neke listine. Molče je gospodinja pospravila in spet odšla. Počakal je še, da se je izgubil njen korak, potlej si je pa prižgal cigarete in začel napeto razmišljati. Nekaj ur pozneje mu je prinesla Mrs. Smithova čaj in mu sporočila, da voz že čaka. Ko je spil skodelico toplega krepčila, je zaklenil pisalno mizo in se pripravil na odhod. »Po listine, ki sem jih pustil v pisalni mizi, bom pozneje nekoč poslal. Obvestil vas bom že o pravem času.« Oblekel si je plašč, potem je pa veliki ključ na kazalcu. ’. bilo, da bi zdaj za-in izročil ta ključ '1~t, doktorju Brud- Gospod Subito... ... pred kopalnico b ŠPORTNI TEDNIK * Razgibana športna nedelja Prejtaji teden nam je prinesel mnogo pestrih dogodkov ne le pri nas, ampak tudi zunaj naših meja. čeprav smo sredi tako hude zime, da ji r.e pomnimo enake že dolgo vrsto let, športniki ne mirujejo, času primerno Je seveda največ zimskega športa. V mednarodnem športu nas kajpak najbolj zanima, kako bo ■ svetovnim smučarskim prvenstvom, določenim za dr.eve od 24. februarja do 3. marca v Oslu. Norvežani kot prireditelji tekmovanja dozdaj še niso odpovedali in vse kaže, da ga tudi ne nameravajo. Računajo namreč, da bi dolgo trajalo, preden bi jim FIS spet poverila prireditev, kajti leta 1942. je »a vrsti Italija kot prirediteljica teh tekem. Norvežani čakajo zdaj, da bo mednarodna federacija sama tekmovanje odpovedala; v tem primeru bi namreč Norveška ostala prirediteljica za prihodnje svetovno prvenstvo. Mednarodna drsalna zveza je že sporočila vsem včlanjenim narodnim zvezam, da letos ne bo ne svetovnega ne evropskega prvenstva v umetnem in hitrostnem drsanju. Odpoved je razumljiva, ker so baš vodilne »drsalne« države v vojnem stanju. 2e zadnjič smo omenili, da oi računati, da bi Finska leto3 izvedla olimpijske igre. Vojna je v prvi vrsti prizadela evropske države in je zato razumljivo, da skušajo druge celine najti nadomestilo. Tako smo slišali o japonskem sklepu, da nameravajo za leto 1941. razpisati tako imenovane »Tihomorske ali pacifiške igre«. Udeležilo naj bi se jih okoli 500 športnikov Iz USA, Mehike, Južne Amerike, Kanade, francoske Indokine, PJipinov, Kitajske in Mandžukua ter seveda Japonci. Spored ne bi obsegel vseh olimpijskih točk, temveč samo atletiko, plavanje, rokoborbo, rugby, kolesarstvo, tenis, jadranje in košarko. V Nemčiji je bilo precej zimskošportnih prireditev, ki so na njih nastopili najboljši tekmovalci. V O b e r -wiesenthalu pri Arlbergu je znani sudetski Nemec Lahr skočil 72 m, pri drugem skoku pa celo 73 m, a je pri tem padel in je prvo mesto zasedel Pavel Schneidenbach, ki je nastopil tudi že pri nas v Planici, s skokoma 70 in 68 m. Na znani veliki skakalnici v Sestrieri v Italiji so se prejšnjo nedeljo pomerili najboljši Italijanski skakači in nekateri Nemci Zmagal je naš stari planiški znanec Gregor HoU s 67 m pred Italijanom Dacolom. V Garmlsch-Parten-klrchnu so Imeli veleslalom z višinsko razliko 500 m. Zmagala je zra-menita družina Oranž, pri ženskah Christl, pri moških Hudi. Nekaj dni zatem Je bil velik slalom v Arlbergu na progi, kjer je bilo lani prvenstvo Nemčije. Zmagal je olimpijski prvak Jenneweln pred Rudijem Cran-zem, pri ženskah pa seveda Christl Cranzova. Na Dunaju je bilo tekmovanje za prvenstvo Nemčije v umetnem drsanju. P -i moških je zmagal Monakovčan Faber, pri dvohcah pa svetovna in olimpijska prvaka Herber-Baler pred dbema Pausinom*. Pri tem naj omenimo. da sta zmagovalca povabljena ra go-to vanje v Beograd 20. in 21. t. m.; vabilo sta dobila tudi romunski hokejski prvak Rapid in naša Ilirija. Na pravoslavne božične praznike je več madžarskih nogometnih klubov gostovalo na Turškem in Grškem. Ferencvaros je v Ankari igral z reprezentanco vojske in mornarice 6 : 4 In 1:3, v Carigradu pa nasproti Galata-Seraju 1:1. V Milanu Je Ital Ha zmagala v tenisu proti Madžarski 4:2. Vojna je spet ugrabila znamenitega športnika: Nemec Albert Richter, eden najboljših koledarskih profesionalcev, se je ponesrečil kot član vojaške smučarske patrulje. V domačem športu je bilo zlasti živahno v hokeju. Ilirija je svojo drugo tekmo v Beogradu nasproti BKE častno izgubila 1 :3. Madžarski prvak je nato gostoval v Milanu nasproti Italijanski reprezentanci in izgubil 1:5: k rezultatu je pa menda mnogo pripomogel sodnik. Sledila Je tekma v Ljubljani. BKE Je pokazal odlično igro, knkršr« v Ljubljani še nismo videli, in je zasluženo zmagal 11: 2. Iliriji manjka še precej do lanske forme. V soboto in nedeljo so se v Zagrebu vršile tekme za državno prvenstvo, tekme, ki bi jih bili moral! Imeti v Ljubljani, a so nam jih notranji spori odnesli. Afera »Vodišek«, ki je že davno pokopana, je »pet začela strašiti, vsekako ne v korist mirnega razvoja hokeja. Dokler bomo Imeli v športu osebne spore, ne moremo upati na napredek. V Zagrebu so se za naslov državnega prvaka, ki ga je branila Ilirija, Vohanske avanture kapitana Rintelena i/ teiik 1914-191? ----- Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva IS. nadaljevanje Dogovorila sva se z Bonifaceom, da se bova s tem Rintelenom kakor koli seznanila. Boniface je izvedel, kateri detektivi ga zasledujejo in kje. Na skrivaj sva se jim z nekaj svojimi sodelavci pridružila. Detektivi so zvečer — nekako devet je bila ura — prežali na nekem pomolu, da se bom izkrcal iz motornega čolna — to se pravi, da se bo moj dvojnik izkrcal — da bom imel s seboj neki skrivnosten zavoj, ki so ga bili pri meni že opazili, in da bodo našli v tistem zavoju vžigalne bombe. To bi bilo dovolj, da bi me lahko prijeli. Plazili smo se za detektivi in napeto čakali, kaj se bo zgodilo. Najprej je prišla na pomol neka ženska in željno gledala na morje. Kmalu nato se je zaslišalo brnenje motorja in nekaj sekund nato je ob pomolu res pristal motorni čoln. Iz njega je zlezel neki možak, ogrnjen v dežni plašč. Dež, ki je kar venomer prav drobno roli, je delal temo še gostejšo, tako da ga'nismo mogli dobro videti. Iz čolna je dvignil nekakšen zavoj in prosil žensko, naj mu pomaga nositi ga. Privolila je in korakala sta drug ob drugem proti pomolu, noseč v rokah skrivnostni zavoj. Tedaj, nista še dolgo hodila, sta skočila prednju dva detektiva in se tako nerodno zadela vanju, da je zavoj padel na tla, se razvezal in da se Je pričelo trkljati po tleh vse, kar je bilo v njem. Nismo mogli razločiti, kaj se je trkljalo, prav gotovo pa to niso bile naše vžigalne bombe in tudi nič podobnega ni bilo, kajti detektiva sta se vljudno opravičila in jima celo pričela pomagati pobirati. Mož v dežnem plašču je stresel na- ju kopo psovk, potem je pa z žensko odšel dalje. Bilo je tema kakor v rogu, dež je postal še vsiljivejši, zato se mi ni dalo zasledovati svojega dvojnika. Zdaj smo vedeli, kje je privezal svoj motorni čoln, zdaj ga bomo lahko še večkrat poiskali. Eden izmed naših sodelavcev ga je res drugi dan iztaknil v pristanišču. Moj dvojnik, ki je povzročal newyorški policiji takšne skrbi, je bil prav nedolžen prodajalec alkoholnih pijač. Sodeč po njegovem rdečem no:u, je bil sam hkrati najboljši kupec svoje robe. Bil je skoraj zmerom popolnoma pijan in je živel v divjem zakonu z neko žensko. Moral je imeti nekaj masla na glavi, kajti čeprav ni bil Rintelen, se je izmikal roki pravice in je bežal pred policijo. Lepega večera se je bil v neki pristaniški beznici opil in je čisto resno Izjavil, da je neki nemški kapitan in da polaga na zavezniške ladje vžigalne bombe, ki se na odprtem morju vžgo in poženo ladjo v zrak. Vse skupaj je bilo za nas smešno in naivno, toda ameriška policija je prisegala. da je ta možak preoblečeni kapitan Rintelen. Razen tega so ugotovili. da živi Rintelen sicer v XX new-yorškem jadralnem klubu, da se od časa do časa pojavi kot eleganten tujec v najlepših in naiboljših newyor-ških restavracijah, toda le zakaj se ne bi mogel preobleči v pij3nega pristaniškega prodajalca alkohola, če se ta poklic bolje u^ema z njegovim zločinskim početjem? Naš možak je kajpak opazil, da ga detektivi zasledujejo. In ker ni imel čiste vesti, se jim je izmikal. Za zdaj mu niso mogli ničesar določnega dokazati, toda okoliščina, da se izmika borili štirje klubi. Najprej Je hrvaški prvak ZKD s težavo premagal Haška 4 :2, drugi finalist je pa postala Ilirija, ki je premagala Marathon 4 :1. V finalu Je Ilirija z lahkoto zmagala »■•ad ZKD 5:0 in si Je spet priborila prvo mesto, čeprav njena igra Zagrebčanov ni popolnoma zadovoljila. V igri za tretje in četrto mesto Je Marathon po izenačeni borbi premagal Haška 5:4. V smučarstvu smo imeli v Ljubljani v nedeljo dobro obiskano skakalno tekmo v dolini Mostec. Tekmovalci so pokazali dober šport. Med seniorji je zasluženo zmagal Franc Pribošek (Ilirija), med ju-niorji pa Branko Božič (Ljubljana). Sm. K. Ljubljana je v nedeljo dopoldne priredila pod Rožnikom tekme štafet na 3X10 km. Zmagala je I. štafeta Ilirije v postavi Mrak, Ružič, Petrič v času 2:26 43 pred štafeto Ljubljane (Rus, Bevc, Starman) v 2:28:20 Med posamezniki je dosegel najboljši čas Iliri jan Petrič z 42:21. V Ribnici na Pohorju so se vršile prvenstvene tekme mariborske podzveze v klasični kombinaciji Pod-zvezni prvak je postal Karel Fanedl (Maribor). Na Jesenicah so priredili tekme KID; prisostvoval jim je tudi zastopnik ministra za telesno vzgojo ln JZSS. Prireditev je ob obilni udeležbi tekmovalcev prav dobro uspela. roki pravico, je še potrjevala sum, da je res pravi Rintelen. In vsi detektivi ameriške in angleške policije so si meli roke, češ da so že na pravi sledi. Naš Boniface je kmalu uganil, da nam lažni Rintelen utegre koristiti. In tako sta lepega večera dva naša sodelavca poiskala tega zanimivega prodajalca žganja in ga povabila na zaupen pogovor pri polnem kozarčku. Ko je bil že popolnoma pijan, sta ga odpeljala v avtomobilu v neko sobo, ga preoblekla v elegantno večerno obleko in ga odpeljala v neko znano newyor-ško restavracijo. Tako sta detektivom sijajno zagodla, hkrati je pa naš možak nehote potrdil sum, da Je pravi Rintelen. To igro so moji sodelavci še večkrat ponovili in vselej se je zaradi naivnosti ameriške policije in zaradi molčečnosti mojega lažnega dvojnika dobro obnesla. Ko smo tako policijo speljali na napačno sled, smo spet svobodneje zadihali. Spet sem pričel kovati načrte, kako bi mogli do živega zavezniškim ladjam, ki so vse pogosteje neovirano priplule do svojega cilja. Dr. Scheele je dobil nova naročila. Sicer je bila nevarnost, da nas odkrijejo, zdaj mnogo večja, toda kljub temu nisem hotel prenehati delati. Najeli smo nove pisarniške prostore in ustanovili novo družbo. To pot se je naše podjetje imenovalo ,Mexico North - Westem-Railway-Company‘. Človek z železnimi živci Prostore našega novega podjetja smo vse bolj smotrno uredili, kakor prostore pri tvrdki Gibbons et Co. To pot smo se zavarovali pred morebitnimi presenečenji z raznimi koristnimi napravami. Naredili smo zasilen izhod, držeč v neko stransko uličico, dobili smo hišni telefon in alarmne zvonce. Pričeli smo delo z novim poletom. Dr. Scheele je dobil nova, velika naročila. Takoj po ustanovitvi našega novega podjetja sem spoznal nekega mladega nemškega inženirja, po imenu Faya. Lepega dne je prišel k meni in razložil, da je izumil čisto nov peklenski stroj, ki ga je mogoče pritrditi na krmilo ladje in ki more poškodovati krmilo sleherne ladje, dokler ladja plove po odprtem morju. Kajpak bi potreboval nekaj dec ar ja. da ta izum izpopolni in ga praktično preizkusi. Videl sem, da Je možak Izredno zmožen in pogumen. Scheelovih vžigalnih bombic nismo mogli več tako varno vtihotapljati na zavezniške ladje — zakaj re bi poizkusili z novim Izumom? Poslal sem mladega izumitelja z dvema svojima sodelavcema v okolico Newyorka, v neki zapuščen gozdiček. Tam naj bi mženir Fay dokazal, da je njegov izum res vsestransko uporaben. V najbolj skritem kotičku gozda je stala prava, pravcata krma s krmilom; zgradili so jo naši sodelavci posebej za preizkušn1o novega peklenskega stroja. Na krmilo te ladje je ml?,dl inženir pritrdil svojo razdiralno pripravo. Nrčelo tega peklenskega stroja je bilo zelo preprosto. Na krmilo so pritrdili posebno bombo, na vrhu te bombe je bila pa jeklena igla, zvezana z osjo krmila, če se je os krmila premikala, se je premikala tu- Ob'eke, perl'o, vetrni suknilči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v naivečii izberi, naiceneie Presker Ljubi ona, Sv. Petra c. 14 TRTA Cepljeni« naiplentenile^ihvrsl lerzatlče I in korenike Kober 5BB. teleki 8B. Riparia in Chassetas. »se zajamčeno j čiste in enovrstno. dobavl;ajs: Pni ingoslavenski tomiaci, Damvar. | Zabtevaite cenike. ŠIVALNI STROII najaoiejči le'oSnji modeli » narečji izbiri naprodaj pt oevetie'ns nizkih cenah NOVA TRGOVINA tvrSev« (DUMJSMi cest* Štev. m nasproti Gospodarske iveae dl igla in po malem vdirala v bombo. Kakor hitro je pa prodrla do vžigalnika, je bomba eksplodirala in krmilo raznesla. Naloga inženirja Faya je bila, dokazati našima kapitanoma, da deluje njegov peklenski stroj neopazno In zanesljivo. Dobro uro je Fay vrtel krmilo improvizirane ladje, naša sodelavca sta pa od daleč opazovala, kaj se bo zgodilo. Na lepem je bomba eksplodirala s tolikšno silo, da so deli krmila zleteli čez glave naših kapitanov, Faya je pa zračni pritisk vrgel deset metrov daleč v goščo, kjer je oblefal z nekaj polomljenimi rebri. Zaradi eksplozije je nastal požar; širil se je tako hitro, da so ga vsi trije komaj pogasili. Radio LiuMjana oJ 18. do 24.1.1940. ČETRTEK, 18. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi. poročila. 7.15: Plošče do 7.45. 12.00: Plošče, 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Salonski kvartet. 14,00: Poročila. 18.00: Radijski orkester. 18.40; Slovenščina za Slovence. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Pev6ko društvo »Savac. 20.45: Plošče. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Kunec ob 23. uri. PETEK. 19. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče do 7.45. 11.00: Šolska ura. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13 02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Zenska ura. 18.20: Plošče. 18.40: Francoščina. 19.00: Napovedi poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave 19.50: Kotiček SPD:: Smučišča v Kamniških planinah. 20.00: Radijski orkester. 21.10: Sonata: gdč. Herta Seifert, klavir, g. Srečko Ko pore, predavanje. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. Če nastopi pri ženi seksualna nervoznost (seksualna nevrsstenija) lahko poskusite s „PROFEMIN“ hormonskimi pilulami za ženske Dobivajo se v lekarnah. Poskusna Škatlica s 30 pilulami din 84*-, s 100 pil. din 217*-. Po povzetju razpošilja: lekarna BAHOVFC, Ljubljana Zahtevajte popis In obširno navodilo, ki Jih brezplačno razpošilja: Glavno skladišče farm.-kem. laboratorij Vls-Vlf, Zagreb, Langov trg 3 Ogl. reg. S. br. 5846/39 RESMAN LOJZE - Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rimska) SL 21 Icielon 33-53 SOBOTA, 20. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče do 7.45. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Plošče. 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Lega in geopolitična struktura slovenskega ozemlja. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 20.00: O zunanji politiki. 20.30: Muzikanta Bog ne zapusti. Pisan večer. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA. 21. JANUARJA 8.00: Jutrnji pozdrav. 8.15: Kmečki trio. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor. 10.00: Plošče. 10.30: Radijski orkester. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13.02: Ruski sekstet in duet harmonik. 17.00: Kmet. ura. 17.30: Pevski zbor »Zora«. 18.30: Plošče po željah. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20; Nac. ura. 19.40: Objave. 20.00: Radijski orkester. 21.15: Vijolinski koncert. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 22. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče do 7.45. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstvena^ ura. 18.20: Plošče. 18.40: Doba čitalnic in taborov na Primorskem. 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nac. ura. 19.40: Objave 19.45: Več manjro — pa brez zamere. 20.00: Plošče. 20.45: Ura slovenske glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet mandolin. Konec ob 23. uri. TOREK. 23. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Na-11.00: Šolska ura. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Plošče. 18.40: Filozofija gospodarstva malega naroda. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Plošče. 20.20: Dve zabavni enodejanki. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SREDA, 24. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Plošče do 7.45. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Plošče. 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura. 18.40: Slovenske pravne starine. 19.00: Napovedi. poročila 19.20: Nac. ura. 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. Konec ob 23. uri. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! FR. P.ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, aedal Stritarleva ul.t> prt trančlškanskem mostu t