V MM, q torek, dne 9. februar,a 1909. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26-—• mb pol leta „ „ 13-— sa četrt leta „ „ 6-50 ss en mesec „ „ 220 V upravništvu; sa celo leto naprej K 27 40 M pol leta „ „ 1120 sa ietrt leta „ „ :;■«(> iii «n mesec „ „ 1 go jioSllj na dom 20 h na mesec, ^samezne Stev. 10 h. (Uredništvo l,: * Kopitarjevih ulica!) ft. ). (vhod Je« — —------- dvorISč* nad tiskarno). — Rokopisi sr> a« tfratajo; netranklrana pisma se ne spre|ema|o. Uredniškega telefona Jtev. 74, Političen list za slovenski narod teto milil. Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 mm) 1 za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst« i 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. — ----Vsprejema narožnlno, Inserat' sjr reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. '•C Ho ndreso visoke c.kr. deželne vlade in slavnih c. Hr. okrajnih jlnvmjtev. (Ponatisnjeno iz »Zlate Dobe«.) Visoka c. kr. deželna vlada in nji podrejene oblasti, c. kr. okrajna glavarstva, so poklicana, da vzdržujejo v deželi red in mir, da čuvajo dane postave in odloke, da varujejo ljudstvo občnih nezgod in pospešujejo njega blagostan. Pod ta poglavja spada tudi gostilniški red, določbe glede točenja alkoholnih pijač in kar je s tem v zvezi. Tukaj se gre za blagostan ljudstva, to povzroča pogosto jako velike nezgode — gre se pogosto za življenje človeško — s tem se kali neštetokrat javni red in mir, in o tej zadevi imajo izdanih tudi precej odlokov in postavnih določb. C. kr. okrajna glavarstva in njim podrejeni organi, žandarmerija, večkrat z veliko gorečnostjo izvršujejo svojo službo, vestno pazijo v nekaterih stvareh na najmanjši prestopek in ga strogo zasledujejo. Tako so n. pr. ista okrajna glavarstva in žandarji razvijali nedavno posebno gorečnost, ko se je šlo za napise po naših vaseh, če naj so sanioslovenski ali sloveu-sko-nemški. Žandarji so vestno naznanjali vsak izbris kakega nemškega napisa, in okrajna glavarstva so zagrinjala župane s celimi kupi tozadevnih ukazov. Istotako razodevajo okrajna glavarstva veliko natančnost iu skrb za red s tem, da izdajajo časih ljudstvu nešteto ukazov in prepovedi, kjer se gre večkrat za brezpomembne malenkosti. Tudi žandarji izvršujejo večkrat vestno svojo službo, in stresajo kaj radi svojo mogočnost nad kakim revežem ali preprostim kmetom, čc se gre za kako cokljo. za pobiranje kosti in cunj od strani kakega ubožca brez patenta, ki se drugače ne more preživeti, in kar je drugih takih drobčkenih reči, pri katerih sta državni red in mir v jako mali nevarnosti. Ali kako neizprosno strogo se ravna večkrat z ubogim kmetom, ki 11111 je ži-vinče poginilo, pa se želi z njega mesom še nekoliko okoristiti. Kaka pota k sod-nijam, kake neskončne šikane časih zaradi enega kosca mesa! — Gotovo je tudi to prav, da se pazi na zdravje, ko bi se le pazilo tako tudi tam, kjer je zdravje v veliko večji nevarnosti! Toda tudi glede gostiln in točenja pogubnega alkohla imamo nekaj določb. In tu sta red in blagostan državljanov nekaj bolj v nevarnosti kakor pri samosloven-skih napisih. Tu se gre res za zdravje neštetih oseb, za srečo celih družin, za obstoj mnogih posestev, za srečo ali nesrečo celega ljudstva. Dovolimo si vprašati slavne c .kr. oblasti: Kako sc pa ta izpolnjujejo? Kako se pa od strani poklicanih organov pazi na uiih izpolnjevanje? Imamo določbo, da se ob sobotah zvečer od 5. dalje in ob nedeljah od 12. ne sme točiti žganje. Kdo se še zmeni za to prepoved?! Imamo predpisano policijsko uro, pa poznamo slučaje, ko se pred očmi c. kr. žandarmerije pije in popiva celo noč, slučaje, ko so gostilne v najbližnji bližini žan-darmerijskih postaj redno odprte čez polnoč. Zakaj? Zato, ker so navadno žandarji — sami zadnji gostje. Rokodelci brez patenta, ki se ne vedo drugače preživeti, se brez usmiljenja kaznujejo, ako izvršujejo svoj obrt, brez katerega živeti ne morejo. .— Reklo se bo: kaj hočemo! Postava tako govori in mi je ne moremo spremeniti. Vprašamo: Zakaj se pa vse postave enako ne izvršujejo? Na koliko krajih se toči žganje zakotno brez patenta. A žandarji, ki navadno zaslede vse, tega pogostokrat nič ne vidijo. Določbe o prodaji v zaprtih posodah in kar je drugih določb zlasti o točenju žganja - n. pr. da se v prodajalnah mora žganje v posebnem prostoru točiti, se prestopajo neprestano. A nikogar ni, ki bi se za te prestopke zmenil; ali se pa dado oblastva prevarati in nalagati, in tako se dalje greši na potrpežljivost in popustljivost vladnih organov. Ako hoče kdo dobiti novo koncesijo, se potom okrajnega glavarstva vpraša županstvo, čc je potreba. Toda ako županstvo novo gostilno odkloni, se primeri, da jo okrajno glavarstvo vendar podeli; in če jo odkloni tudi to, se rekurira na deželno vlado in koncesija je dobljena. Dovolimo si vprašati: Zakaj se pa potem občina sploh kaj vpraša, ako nje votlim nič nc velja? — Pri vprašanju po novih gostilnah bi morala odločevati edino občina, ker ona edina ima novih bremen, ki jih zakrivlja alkoholizem, skrbeti za po alkoholu obubožane in propale eksistence. Leta 1901 je bilo na Kranjskem 2373 žganjarij, v katerih se je žganje točilo, leta 1906 pa 2862. Leta 1901 prodajaln z žganjem na drobno 173, leta 1906 pa že 234. Leta 1901 trgovin z žganjem na debelo 434, leta 1906 celih 755. Na ta način se bo v desetih letih vse podvojilo. Slavne c. kr. oblasti, kam pa mislite? Quosque tandem? Kakor bi že ne bilo vsega, gostiln in žganjarn, desetkrat preveč, se z dovoljenjem c. kr. uradov otvar-jajo vsak dan nove. Ali se morda s tem pospešuje ljudski blagor, ako se odpira vedno več novih prilik, ob katerih se ljudstvo gmotno, fizično in moralno ugo-nablja ? V imenu ljudstva, pod jarmom alkoholizma iečočega, v imenu tisoče v joka-jočili žena in zanemarjenih otrok prosimo in zahtevamo, da se ne dovoli več ni ena koncesija, bodi za prodajo in točenje žganja,-bodi za gostilno sploh, ker je dežela žc itak desetkrat prenasičena z vsemi temi napravami, ki služijo le pogubi ljudstva. Mi nočemo visoki c. kr. deželni vladi v tem oziru ničesar očitati. Določbe sc niso izpolnovale, ker jih ni nihče urgiral. Naznanjamo pa zdaj visoki vladi in slavnim glavarstvom z vso uljudnostjo, tla bomo mi poslej na to skrbneje pazili. I11 prosimo uljudno in zahtevamo odločno: Visoka c. kr. deželna vlada kranjska in vseh dežel, koder prebivajo Slovenci, blagovoli skrbeti z vso natančnostjo, da se bodo vsaj te pičle in pomanjkljive določbe, katere imamo v oziru omejevanja alkoholizma, vse do pičice natančno izpolnovale. — Prosimo tudi, naj visoka c. kr. deželna vlada izda v tem oziru šc novih ukazov, v kolikor je to mogoče v njenem področju. Hvaležnost deželanov ji je zaradi tega zagotovljena. Svoje somišljenike in vse prijatelje ljudstva pa pozivljemo, da nam (uredništvu »Zlate Dobe«) pridno poročajo, kako se bodo te določbe poslej izvrševale. Pošljite nam vse pritožbe, če se je kaka gostilna zoper voljo občinskega odbora dovolila, če se policijska ura drži, če se druge omejitve pijančevanja izpolnjujejo in če žandarji svojo dolžnost v tem oziru izpolnjujejo. NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA. Preosnova vlade. Dunaj, 9. febr. Novo ministrstvo bo obstajalo iz polovice uradnikov in iz polovice parlamentarcev. Imenovanje se proglasi v 48. urah. Naučno, železniško, poljedelsko, delavsko in eventuelno ju-stično ministrstvo se poveri parlamentarcem, ostale resorte dobe uradniki. Ministri krajani ostanejo. Sklicanje državnega zbora. Dunaj, 9. febr. Zbornica se sestane sredi marca. Dr. Začek potuje v Prago. Dunaj, 9. febr. Češki minister krajan je zopet odpotoval v Prago, ko se je posvetoval z Bienerthom z naročili namestniku Coudenhovu. Kaznovani davčni demonstranti. H e b , 9. febr. Po tridnevni razpravi so bili obsojeni tisti demonstranti, ki so H. oktobra t. I. demonstrirali v stanovaniu finančnega koncipista dr. Wagnerja in mu razbili okna. Oproščena sta bila urednik Tins, delavec Freibcrger in Marija pl. Spamenberg. Tkalec Keck je pa bil obsojen v enomesečno, delavec Rustner v tritedensko težko ječo, 14 obtožencev ie obsojenih v 14-dnevno, trije učenci pa v 24 -urno zaključitev, 6 obtožencev je oproščenih. Amerika proti novemu francoskemu carinskemu tarifu. L o 11 d o n , 9. febr. Zedinjene države nameravajo uvesti dvakratni tarif za francoski uvoz, ker novi francoski tarif škoduje ameriškemu eksportu na Francosko. AVSTRO - OGRSKA. Sestava nove vlade. Bienerth upa, da sestavi definitivno uradniško ministrstvo vsaj do začetka pri- LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevei J. M. (Dalje.) No, tako opravljeni smo odrinili — celo oni z razbito glavo, ki bi bil moral gotovo ostati v senci — in korakali raztreseno drug za drugim proti obrežju, kjer sta nas čakala naša čolna. Celo na teh je bilo videti sledove brezumnosti pijanih roparjev; v enem je bila polomljena klop, obadva pa polna blata in vode. Morali smo jih radi varnosti vleči seboj in potem, ko smo se razdelili med njima, smo se napotili proti sidrišču. Ko smo veslali čezenj, se je vnel razgovor glede zemljevida. Rdeč i križ je bil seveda prevelik, da bi mogel služiti kot navodilo in opazke na zadnji strani so bile nekoliko dvoumne. Kakor se utegne čita-telj spominjati, so se glasile tako-le: »Visoko drevo, greben Dalnogleda, eno točko od SSIJ proti S.« »Skeleten Island — Otok okostja — MI proti I.« »Deset čevljev.« Neko visoko drevo je bilo torej glavno znamenje. Ravno pred nami je bilo si- drišče, obdano od planote, ki je bila dve-do tri sto čevljev in združena na severni strani s strmim bregom Daljnogleda, in ki se je proti jugu zopet vzdigovala v divjo in skalnato goro imenovano Gora srednje jambore. Vrhu planote so rastle smreke različne velikosti, in povsodi so se dvigala druga drevesa štirideset do petdeset čevljev nad svoje sosede, in katero je bilo potem ono posebno »visoko drevo« kapitana Flinta, se je moglo dognati samo na mestu in s pomočjo kompasa. Po Silverjevem navodilu smo veslali počasi, da se ne bi prezgodaj utrudili in po precej dolgi vožnji smo stopili na suho pri izlivu druge reke one, ki teče po gozdnati grapi Daljnogleda. Odtod smo krenili na levo in začeli stopati po hribu navzgor proti planoti. V začetku so težavna in blatna zemlja in divje močvirnate rastline zelo ovirale našo pot; polagoma pa je bil hrib bolj strm in kamenit; go>zd je postal bolj redek. V resnici je bil zelo prijazen del otoka, kamor smo sedaj prišli. Močno dišeče bodi-čevje in množice cvetočega grmovja so nadomeščale travo. Gosto drevje zelenega niuškatnega oreha je bilo tu iu tam pomešano s smrekami. Družba se je razprostrla, vpila in skakala semtertja. Nekako v sredi in precej daleč za ostalimi sva hodila Silver in jaz jaz privezan k svoji vrvici. 011 pa s te žavo stopajoč in globoko hropeč. Od časa do časa sem mu moral podati roko, ker sicer bi mu izpodrsnilo in 011 bi padel po hribu doli vznak. Na ta način smo hodili nekako pol milje ter smo sc bližali robu planote, ko je začel mož na skrajni levici glasno in prestrašeno vpiti. Klic za klicem je prihajal od njega in ostali so stekli proti onemu kraju. »Vendar ni mogel najti zaklada,« je rekel stari Morgan in hitel z desne mimo nas. »Kajti to je čisto zgoraj.« Ko smo dospeli tudi mi tja, je bilo v resnici nekaj drugega. Ob vznožju velike smreke in sredi zelenih ovijalnih rastlin, ki so celo dvignile nekoliko manjših kosti, je ležalo človeško okostje z nekoliko raztrganimi kosci obleke po tleh. Mislim, da je vsakega izmed nas za trenutek obšla zona. »Mornar je bil to,« je rekel Jurij Mer-ry, ki je bil bolj pogumen kakor ostali in stopil bližje ter 'preiskoval obleko, »saj to je dobro mornarsko blago.« »Da, da,« je rekel Silver, »bo že tako; mislim, da vendar nisi pričakoval najti kakega škofa tukaj. Kako pa leže te kosti? To ni naravno?« In v resnici, pri natančnejšem preiskovanju se je pokazalo, da je bilo nemogoče, da bi ležalo truplo v naravni legi. »Nekaj mi jc prišlo v mojo staro glavo.« ie opomnil Silver. »Tukaj je kompas in tamkaj vrh Otoka Okostij, ki štrli v zrak kakor zob. Določite, prosim, lego tega okostja.« In zgodilo se je. Truplo je kazalo naravnost proti otoku in kompas je kazal čisto IJI proti I. »Sem si mislil,« je zaklical kuhar, »to tukaj je kažipot. Ravno tamkaj pa drži naša pot proti Severni zvezdi in lepim de-narcem! Toda, grom in strela! Kar mraz me spreletaVa, kadar se spomnim na Flinta. To je ena njegovih šal. On in ona še-storica so bili edini tukaj; pobil jih je vse po vrsti; tega tukaj pa je privlekel semkaj ter ga položil po kompasu, da! Dolge kosti so to in lasje so bili rumeni. Da, to bi utegnil biti Allardyce. Ali se spominjaš na AI-lardyce, Tom Morgan?« »Da, da,« jc odvrnil Morgan, »spominjam se ga; dolžan mi je bil in je vzel seboj moj nož, ko je šel na suho.« »Ker že govorimo o nožu,« jc dejal drugi, »čemu ne pogledamo, ali ne leži njegov kje blizu tukaj? Flint ni bil človek, ki bi stikal po mornarskih žepih, in ptice ga so gotovo pustile pri miru.« »Preklicano, to je resnica!« je vzkliknil Silver. »Nič drugega ni tukaj,« je rekel Merry in še vedno tipal na okoli med kostmi, »niti beliča niti škatlje za tobak. To se mi ne zdi v redu!« hodnjega tedna. Nastale so ovire, da nove vlade ni mogel sestaviti do srede. Včeraj je zaslišal Bienertli dr. \Veiskirchnerja, dr. Chiarija in grofa Kolovrata. Trdi se, da bodo imenovani novi možje za trgovsko, justično, delavsko, naučno in za poljedelsko ministrstvo. Ostane pa železniški minister Forster in morebiti tudi finančni minister Georgi in trije ministri krajani. Baje zahtevajo tudi krščanski socialci enega ministra. »Visokošolska korespondenca« poroča, da postane naučni minister sekčni načelnik Maks Hussaret. Takoj, ko Bienerth sestavi vlado, se prične pogajati z voditelji strank o delozmožnosti zbornice, ki jo skliče v štirih tednih, če bo imel s pogajanji srečo. V nasprotnem slučaju pa razpusti državni zbor, reši s § 14. rekrutno predlogo in pooblastilno postavo. Nemški nacionalci so zadovoljni, da se sestavi uradniško ministrstvo. Nemški nacionalci se že pripravljajo na nove držav-nožborske volitve. Krščanski socialci so sklenili, da prirede zdaj veliko shodov. Kakor vselej so tudi ob sedanji krizi razširjene najrazličnejše govorice. Z vso gotovostjo trde, da postane grof Stiirgkh naučni, dr. Weiskirchner pa trgovinski minister. V slučaju, da postane VVeiskirchner minister, postane dr. Pattai zbornični predsednik. Bosanska deželnozborska enketa je zborovala v Sarajevu. Predsedoval je civilni adlat baron Benko. Navzočih je bilo 24 članov, 9 inohamedancev, 9 Srbov, 5 katoličanov in 1 jud. Nižjeavstrijske dopolnilne deželnozborske volitve. Dne 26. oktobra je bilo dvakrat izvoljenih pet kandidatov v nižjeavstrijski deželni zbor. Dne 8. t. m. so se zato vršile nadomestne volitve. V III. volivnem okraju je bil izvoljen krščanski socialec Anton Nagler, v Vil. volivnem okraju krščanski socialec Henrik Ohrfandl, za drugi mandat v VII. volivnem okraju je potrebna ožja volitev med oficielnim kandidatom krščansko - socialne stranke Alojzijem Volklom in krščansko-socialnim delavskim kandidatom Antonom Nepustilom, v X. okraju je bil izvoljen socialni demokrat A. Sigi, v XIX. volivnem okraju je potrebna ožja volitev med oficielnim krščansko-socialnim kandidatom Avgustom Drossler-jem in med samostojnim krščansko-socialnim kandidatom Leopoldom Henglom. — Ožje volitve se vrše 11. t. m. Protestanški pastor proti češkemu dopisu praške občine. Protestanškega pastorja v Pragi, dr. Zilcherta, je naprosil praški magistrat češko za neki izpis iz matic. Dr. Zilcliert jc pa odklonil poziv in se tudi ni oziral na ponovni poziv. Praški magistrat je zato nabil v navzočnosti dveh prič na Zilcher-tovo stanovanje razsodbo, da se dr. Zilcliert obsodi v globo 50 K, oziroma v sedemdnevni zapor. Dr. Zilehert se je pritožil na namestništvo. OBSTRUKCIJA NA OGRSKEM. Proti rekrutni predlogi, katero namerava ogrska vlada dati v obravnavo v ogrskem državnem zboru in radi tega prekiniti davčno debato, napoveduje levica obstrukcijo. Z BALKANA. Turčija. Turška vlada je umaknila svoje proti-predloge na predloge Izvolskega. Uradno se dernentira, da Turčija zahteva, da osta-i nejo bosanski mohamedanci otomanski j podaniki. — V turški zbornici je opozicija ! proti sporazumu Turčije z našo državo močna 70 mož. — Turški zbornici je predložen tiskovni zakonski načrt, proti kateremu se je pa že vršil v Carigradu protesten shod, češ, da je nazadnjašk. Turčija in Bolgarija. Bolgarsko sobranje bo razpravljalo o predlogu, ki ga je podpisalo 87 poslancev, da naj se toži prejšnje ministrstvo Petrov Gudev. Predlogu je že baje zagotovljena večina. Srbija. Srbsko ministrstvo namerava izročiti velevlastim spomenico, ko se defini-tivno sporazumeta naša država in Bolgarija s Turčijo. Spomenica zahteva samoupravo Bosne in Hercegovine, če se pa to ne zgodi, zahteva Srbija teritorijalno odškodnino za Srbijo, po kateri naj bi bila zvezana s Črno goro, kakor tudi, da odstopi Avstrija Črni gori Spuž. »Temps« poroča, da je izjavila Rusija Srbiji, da ne more podpirati zahtev, ki jih stavi Srbija v svoji spomenici. RAZPUST ITALIJANSKE ZBORNICE. Italijanski kralj jc podpisal dekret, ki razpušča italijansko zbornico in določa, da se vrše prvotne volitve 7., ožje volitve 14. marca; nova zbornica se pa snide dne 24. marca. ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V BEROLINU. Danes obiščeta angleški kralj in kraljica nemškega cesarja v Berolinu. Angleški listi naglašajo potrebo, da se izboljšajo razmere med Anglijo in Nemčijo. Brezposelni berolinski delavci pa prirede baš danes na poziv socialne demokracije 10 shodov. Dnevne novice. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Deželni odbor kranjski je sklenil sestaviti vseučiliški odbor in vanj poklicati zastopnike raznih korporacij in znanstvenike. Sestava odbora je poverjena profesorju Evgenu Jarcu, šolskemu referentu deželnega odbora. + Slovensko gledališče. V deželnem gledališču se vrstita slovensko Dramatično društvo in nemško gledališko društvo pri predstavah. Obe društvi tožita, da ne moreta izhajati. Slovensko Dramatično društvo je prosilo, da se mu zviša število predstav. Deželni odbor je prošnji Dramatičnega društva ugodil, tako da bodo odslej slovenske predstave: v torek, četrtek, soboto, v nedeljo po dvakrat in vsak praznik, ako nemško društvo ne igra. Nemški glediški ravnatelj vsled tega izjavlja, da mu ni mogoče vzdržati nemškega gledališča in da redno nemško gledališče v Ljubljani preneha. Neir^i bodo torej v prihodnji sezoni v Ljubljani samo gostovali. Vpitje v nemškonacionalnem taboru bo vsled tega najbrže velikansko. Slovensko Dramatično društvo pa je dobilo s tem predpogoj za uspešen razvoj. + Vodovod za Suho Krajino. Deželni odbor je dal po stavbenem svetniku Sbri-zaju izdelati generalni projekt za vodovod za Suho Krajino. Skupna dolžina celega vodovoda je 105 km in bo to eno največjih del te vrste. 8000 ljudi bo dobilo studenčno vodo v krajih, kjer je sedaj vsak razvoj nemogoč zaradi popolnega pomanjkanja vode. Storili se bodo vsi koraki, da se dobi čim višja državna podpora za to prepo-trebno vodovodno napravo. Mnogo se za vodovode prosi, ki niso toliko potrebni, kolikor služijo le komoditeti. To je pa delo največje potrebe in važnosti in le želeti je, da bi ga mogel deželni odbor čimpreje izpeljati. + Liberalna stranka. Načelnikom stranke je bil izvoljen zopet Ivan Hribar, I. podpredsednikom dr. Ivan Tavčar, II. podpredsednikom pa z večino glasov proti dr. Trillerju dr. Ivan Oražen. Tajnik je dr. Franc Novak, blagajnik Ivan Knez; v iz-vrševalni odbor so izvoljeni dr. Žerjav, dr. Windischer, dr. Švigelj, dr. Triller, eno mesto se še ni zasedlo. Sklenilo se je po vsej deželi prirediti shode ter osnovati za vse sodne okraje politična društva. + Volitev v trgovsko in obrtno zbornico ne da miru tudi strupenemu »Našemu Listu«, ki tudi poje pesem, cla so »klerikalci« izdali svoj narod, da jc prišel v zbornico Nemec Pammer. Na to mirno odgovarjamo, da je Pammerjevo izvolitev zakrivil volivni agitacijski odbor, to so gg.: Lenarčič, dr. Windischer in dr. Murnik, ki so iz pisarne vodili celo volitev in ki so šli s toliko vnemo v boj proti S. L. S., da so pustili zmagati Nemcu, dasi je bilo čisto v njihovih rokah, cla bi bil prodrl Slovenec. Vsi pristaši S. L. S. so volili narodno. Narodno izdajstvo naj išče torej »Naš List« drugod! + Babčev fantek je že zopet eno po-gruntal ! Iz Cerkelj prihaja nova liberalna luč za Gorenjsko. Iz Cerkelj pri Kranju razpošiljata And. Kmet in Jožef Jenko oklice kmetijskim podružnicam, v katerih jih hočeta vjeti za liberalno agitacijo. Tako-le jo je pogruntal Babčev fantek: Najprej zdihuje, da so davki vsak dan večji, doklade se brez usmiljenja vsak dan zvišujejo, sploh tako hudo je, da ni več živeti. Ko je Babčev fantek tako.poučil kmetijske podružnice, kako je hudo na svetu, pa jim razlaga, kako se bo vsemu temu opomoglo. Novo zvezo, seveda liberalno, naj naredijo, in ta bodi »Zveza kmetijskih podružnic«. Babčev fantek hoče, da bi se vse kmetijske podružnice na Gorenjskem strnile pod liberalno komando. Kar poživlja jih, da naj takoj sklenejo in mu naznanijo, koliko odposlancev pošljejo v ta novi odbor. Seveda je vse to le farbarija, da bi liberalna stranka dobila tla na Gorenjskem. Vsak zaveden kmet bo vedel, kaj mu je storiti, če ga pridejo vabit liberalci v svoj krog! + Še ni miru! Liberalna zveza še vedno ne miruje, ampak razpošilja dopise na županstva, s katerimi skuša delati nove zmešnjave. Iz Ljubljane se pozivljejo liberalci na deželi, da kujejo pritožbe, liberalna zveza pa dopisuje tudi našim županstvom in jih hoče zbegati samo, da bi naredila zmešnjavo in nezadovoljnost. A liberalna zveza ne bo uspela. Skrajna po- treba je bila, da se je vzela dobava krmil popolnoma iz rok liberalni zvezi, kajti če se to ne bi bilo zgodilo, bi bile nastale velike krivice. Pri liberalni zvezi so se namreč oglašali tudi špekulanti in trgovci, ki so hoteli to priliko porabiti, da se na cenen način preskrbe z velikimi zalogami, ki bi jih potem ljudstvu drago prodajali. Če ne bi bila S. L. S. z vso strogostjo nastopila, bi se bil dogodil škandal, da bi bili bogati špekulanti dobili ogromne množine, revežem bi se bile pa najmanjše množine še pritrgavale. Zdaj, ko je vlada izročila vso dobavo »Gospodarski zvezi«, so se vsi oglasi primerjali in je prišla ta špekulacija na dan. Zdaj bo županstvom menda jasno, zakaj se liberalci toliko potegujejo, da bi imeli razdelitev krmil oni v rokah. Edino pametno, kar morajo storiti župani, je to, da pošiljajo liberalni zvezi vsako pismo takoj nazaj in si prepovedo, da bi jih liberalci še dalje nadlegovali s svojimi dopisi. Kakor je bilo topot nujno potrebno, liberalcev se otresti, tako bo tudi v bodoče, in z nobeno zvijačo ne bodo prišli liberalci do svojega namena, da bi delali dobičke na korist ubogega ljudstva! + UinrI je danes na Brezovici tamo-šnji kapelan č. g. Alojzij Vovk. L. 1882. na .Gočah pri Vipavi rojen je bil lansko leto posvečen v mašnika ter poslan v dušno pastirstvo na Brezovico, kjer je deloval z veseljem in vnemo, a huda bolezen je uničila življenje mlademu duhovniku. Pogreb bo v četrtek ob 10. uri dopoldne. R. I. 'P.! 4- Kakšne ljudi imajo v vodstvu »Siidmarke«. »Grazer Volksblatt«, skozinskoz nacionalen list, poroča, da je pri vodstvu graške podružnice »Siidmarke« neki profesor P o 1 z e r, ki ima penzijo od države, izdaja neki list in je čisto zdrav, pa poteguje penzijo od »Siidmarke«! Nemci se pač smejo ponašati s takimi »narodnimi delavci«! — Še enkrat odgovor »Zarji« v Trstu. »Zarja« iz Trsta nam je že drugič posvetila glede na to, kar smo pisali o zavodu »Anima« v Rimu. Čudi se nam, da je ne umevamo, ko nam je vendar stvar pe-remptorično rešila. Lojalno zopet izjavljamo, da smo ji hvaležni za vsa pojasnila. Hvaležni pač, pomirjeni pa nismo. Naj nam ne zameri draga koleginja ob Jadranskem morju, ako ji odkrito povemo, da se i nam čudno zdi, ker se je s svojim poukom tako tesno oprijela uprav nas, slovenskega dnevnika. Dva meseca in še več pred nami je dunajski »Vaterland« prvi spravil v javnost stvar, ki je pri nas dvignila kvišku toliko prahu. In doslej — v tem pogledu smo list zasledovali — ni čisto nič modificiral svojega poročila, dasi vemo, da tudi »Slovenca« čitajo pri »Va-terlandu«. Mi celo trdimo, da bi bila dolžnost rektorata »Anime«, popraviti »Vaterland«, če ni prav poročal. In kako nežno-čuteče za Slovane je pisal »Vaterland«! Celo to je omenjal, da se bo msgr. Lo£i-ninger tež;e otresel Nizozemcev, nego se je Slovanov, katere je »der gut deutsch gesinnte Priilat« že postavil pred vrata. Pri tem je ostalo v »Vaterlandu«, dočim nam »Zarja« na vso sapo zatrjuje, da je za Slovane v »Animi« vse ostalo pri starem. Kdo je tega bolj vesel kakor mi, če ie tako. Nam ni čisto nič mar, kako dr. Brom v svoji novi knjigi zastopa zahteve Nizozemcev, mi ne maramo nikogar iz- „u pravljični noti". Enkrat je bil en oče, ki je imel sina, ki mu je bilo ime Janez, sosedova mati so pa imeli hčer, ki so jo krstili za Miciko. Janez in Micika sta se rada videla. Ljudje so pravili, da bo Micika kmalu šla k sosedovim. Tako je bilo. Pa sta šla Janez in Micika nekega večera, bilo je to tačas, ko že začenjajo ku-rice cveteti in leska poganjati brstje, in sta šla za vasjo proti hribu in pa pogovarjala sta se. Sla sta naprej, in ko sta se pogovarjala tako med seboj, še zapazila nista, da sta prišla vedno bolj daleč naprej v tisti gozd, ki je bil tam za hribom, in sta čisto pozabila, kar so pravili stari ljudje, da ni varno hoditi o tistem času v gozd, ko kurice začenjajo cveteti in leska pogan ati brstje. Tačas namreč gozd oživi, in kolikokrat se je že zgodilo, da je škratclj speljal tistega, ki se ga jc pre-drznil motiti v njegovem kraljestvu. Janez in Micika pa se nista spomnila škra-teljna in sta šla naprej in suhe vejice so pokale pod njunimi nogami. Nista se menila za pokanje. Ko pa sta prišla mimo one debele bukve, ki stoji tik ob oni veliki skali, pa jima zastavi pot majhen možiček. Imel je zeleno suknjico pa rdečo kapico, lil hudo ju je pogledal pa rekel je: »Kaj pa iščeta tukaj? Zakaj sta iz-taknila moji kožici oko?« Pa nista videla kožice, pa tudi nista vedela, da sta ji iztaknila oko, in hudo sta se prestrašila, da sta se nazadnje zasmilila možičku, ki je bil sam škratelj. Pa jima je rekel: »Ko bo padla rosica, bo že dobila oko moja kožica. Ampak kaznovati vaju pa le moram. Zaprem vaju v svoj hlev.« In potrkal je na tisto skalo. Kakor velike podne duri se je odprla skala, in ošvrknil ju je z leskovo šibico, pa sta morala za njim. Jej, kako sta se prestrašila. Na obeh straneh so čepeli divji levi in kazali ostre zobe, pa jima le niso nič storili, ker je škratelj tako hotel. Mimogrede ju je še hudo pogledala tista torklja, ki pride predicam nagajat, če predejo na kvaterni petek, a potem se je kar naenkrat duplina razširila in zabliščalo jima pred očmi, taka svetloba ju je oblila. Zdelo se jima je, da sta v cerkvi, tako je bilo vse lepo. Nad njima se je dvigal skalnat obok, a tam daleč spredaj je bilo, kakor da vidita od daleč Grintovec in Kočno. Tam v kotu je dremal pri kamniti mizi kralj Matjaž v kraljevi obleki, in brada se mu je ovila že okolu mize. Velik meč jc imel pri sebi, in ven je že bil precej daleč potegnjen iz nožnice. Okolu njega so pa prfotali črni vrani, in čuk je čukal in sova ie skovikala. Tam zraven pa je ležal tak zmaj, kakor je bil doma naslikan v cerkvi pri sv. Juriju. Strašansko so mu žarele oči in kar stegoval je velike perutnice, da bi zletel. Poleg njega pa je šutn-lial studenček čez skale in kar mavrica se je delala. Vse na okolu pa vse v samem zelenju in cvetju. Skale so bile z mahom poraščene in bršlin se jc spenjal po njih tja gor do kapnikov, ki so viseli od stropa. Gledala sta in gledala in sc nista mogla načuditi vsej tej svetlobi, vsemu temu cvetju, vsemu temu zelenju, vsej tej lepoti. Zdelo se jima je, da jima kima kralj Matjaž, da naj stopita bližje in stopala sta tja k njemu. Ali kralj Matjaž je spal, njegov čas najbrž še ni prišel, in Janez ni bil dovolj močan, da bi bil potegnil meč iz nožnice. In kako se je vse kar naenkrat izpremenilo. Prej sta mislila, da sta sama, ali duplina se je začela polniti, in ko sta stopila iz onega začaranega vrta, ju obkroži velika množica ljudi, ki so gotovo tudi tako zašli v to duplino. In potem 'se začuje godba. Iz celega sveta so bili menda zbrani ti ljudje, odlikovani s kralja Matjaža redovi prve, druge in tretje vrste. Obraze so imeli zagrnjene, oblečeni so pa bili v samo svilo in baržun. Bili so črni, beli, rdeči, zeleni, rumeni, iz Japonskega so prišli in iz Turškega, iz Poljskega in Hrvaškega, ciganke so prerokovale srečo, vmes se je pa sprehajal cesar Janez z našo materjo cesarico Marijo Kolezijo. To je bilo šuma in lirama in smeha. Kar se spet razmaknejo ljudje, in kdo pride? Povodnji mož, prav tam, kakor se kaže ob mesečnih nočeh pri onem tolmunu, za njim pa cela vrsta škrateljnov, volkodlakov in raznih zverin. Potem pa vile, kakor bi izrastle iz tal. In pajčolani so plavali po zraku, kakor bele meglice. In izginile so, kakor so prišle, na mesto njih pa so strašile okolu grde čarovnice, kakor hi naravnost na metli priletele s klcka. Potem pa so stopali ljudje tja, kjer se je reklo, da se pravi gostilna »na Kleku«. Pa so spet šli nazaj dol in niso se več bali niti škatov niti čarovnic, celo ne tistega hrusta Martina Krpana, ki je na Dunaju odsekal Berdajsu glavo in je menda s tistim denarjem, ki ga mu je zato dal cesar Janez, odprl gostilno tam zadaj pod samim Grintovcern. Vse je bilo zadovoljno in polno hvale. Velika dvorana hotela »Union« je bila v smislu naslova predpustne prireditve »V pravljični noči« dekorirana res tako krasno, da takih dekoracij v Ljubljani še nismo videli. V prvi vrsti gre zasluga za to g. Karolu Govekarju in g. dr. Ivanu Robidi, ki se nista bala truda in izgube časa, samo da sta ustvarila nekaj takega, s čimer se sme društvo v resnici ponašati. Ravnotako pa tudi vsa čast gledališkemu mojstru g. Waldsteinu, ki je s svojo spretno roko izvršil vsa slikarska dela. Posebej omeniti pa moramo tudi še g. inženerja Podkrajška, ki je priklical kralja Matjaža izpod 'Kuma na oder v hotelu »Union«. S pohvalo moramo omenjati tudi dame, na čelu jim gospa dr. Zajčeva, ki so prodajale šopke in druge take stvari. Udeležba je bila velikanska. Pravljične noči se je udeležilo več poslancev. Opazili smo državnega poslanca Demšarja, deželne poslance profesor Jarca, Mandlja, dr. Pe-gana, Turka in dr. Zajca. Navzoč je bil tudi gospod finančni ravnatelj Kliment in veliko število častništva, posebno domo-branstva. Posameznih tipov opisovati nam ne dopušča prostor, reči pa moramo, da jih je bilo veliko in prav lepih, da, nekaj naravnost dragocenih. »Ljubljana« je s to prireditvijo dosegla vrhunec svojih zabavnih priredb. Pohvaliti moramo tudi .»Slovensko filharmonijo«, ki jc pod vodstvom g. Marcuzzija svirala v splošno za-dovoijnost. zivati, ali to pa trdimo z vso odločnostjo, da bi bilo v pomirjenje Slovanov jako potrebno takoj modificirati »Vaterlandov« dopis od kompetentne strani, in vsi za »Zarjo« tako neljubi pojavi v »Slovencu« bi bili izostali. Kakor rečeno, mi smo »Zarji« hvaležni za vsa pojasnila, pomirjeni pa nismo in ne bomo toliko časa, dokler nas dejstva ne pomirijo. Ko se sprejme zopet kak nov kaplan v »Aninrj<, recimo iz tržaške, goriške, ljubljanske ali lavantinske škofije, ki sicer ne bode na-tione Germanus, pač pa bode znal dobro nemški jezik, potem postanemo i udi mi v tej zadevi krotki kakor jagnjeta in ne borno več klicali na pomoč niti škofov, niti parlamentov, niti slovenskega ljudstva. Dotlej pa: Die Botschaft bor' ich wohl... Najbolje bo, da ostanemo na straži. -— Samo še eno besedo. »Zarja« k sklepu piše: »Krivično se nam zdi, če kak list — in naj bo tudi katoliški — brez najmanjšega povoda sramotilno napade sv. Stolico«. — Nam prav tako. To pa dostavljamo, da posamnih prelatov, njih besed in dejanj ne identifikujemo s sv. Stolico, in jih ne bomo. Pozdravljeni ! Deželnozborske volitve na Koroškem bodo dne 24. marca v splošni kuriji. Končale se bodo deželnozborske volitve dne 5. aprila. Takrat voli veleposestvo. — Velik požar v Pevmi. — Človek zgorel. Iz 'Gorice poročajo »Edinosti«, da je v nedeljo po noči nastal v Pevmi v gospodarskem poslopju nekega Lenardiča velik požar. Na senjaku je spal neki človek, ki se ni mogel rešiti. Na pol poogle-,nelega so ga ob 3. uri po noči prenesli v bolnišnico, kjer je po groznih bolečinah umrl. Doslej niso zamogli še konštatirati njegove identitete. — Poroke. V Logatcu se je poročil g. Ivan Sicherl, trgovec, z gdčno. Pepi Oimpeljevo iz Sic na Dolenjskem. — Poročil se je g. Lavoslav Apat, veleposestnik v Kapli, z gdčno. Tinko Kovšek. — Rauch bo padel. Po Zagrebu se širijo govorice, da je stališče barona Rau^ clia močno omajano in da bo njegov naslednik Pišta Kovačevič. — Promoviran je bil na Dunaju doktorjem prava praktikant pri dež. sodišču v Trstu g. Andrejčič Anton. — Umrl je v Trstu odvetnik dr. Salomon Monfoldo. — V Selcih nad Škofjo Loko je v nedeljo. 7. t. m., priredilo tamkajšnje izobraževalno društvo v »Selškem domu« lepo veselico. Nastopil je ženski pevski zbor in zbor tamburašev pod vodstvom gospoda kaplana Ivana Kepca. Vso čast vrlemu gospodu, da je tako izvežbal svoje učence in učenke! Pa tudi obe igri sta se pohvalno izvršili. Marsikaka kmetska diletantinja je tako naravno igrala, da bi ne delala sramote niti mestnemu gledališču. Kakor čujemo, je diletantinje_ učila gdč. Ema Peče, domača učiteljica. Čast jej! Včerajšnji nastop v Selcih dokazuje, kaj vse je mogoče doseči med našim narodom, ako šola in cerkev složno delujeta. Saj je nekoč že dični naš slavec S. Gregorčič vzkliknil: »Če cerkev in šola se zveže, — najlepše uspehe doseže!« — Torej le vrlo naprej po tej poti v blaginjo našega naroda! — Predavanja na Goriškem. Dne 7. t. m. je priredilo »Kršč.-socialno izobraževalno društvo« v Rihembergu javno predavanje o alkoholizmu. Predaval je predsednik S. K. S. Z. iz Gorice dr. 'Brecelj, ki je s skioptiškimi slikami pokazal mnogo-brojnemu poslušavstvu učinek alkohola na človeško telo in vpliv alkoholizma tudi na družino. — V nedeljo popoldne je predaval v »Katol. slov.' izobraževalnem društvu« Podmelcem dr. Dermastia o kmečkem vprašanju. Društveni prostori so bili natlačeno polni."'Poslušavci so z vso pazljivostjo sledili poljudni razlagi predavate-Ijevi o tem važnem predmetu. — Isti dan ob treh popoldne je priredilo »Katol. slov. izobraževalno društvo« Zatoininom javno predavanje o starostnem kmečkem zavarovanju. Sešlo se je ogromno ljudstva, tudi i/, sosednih vasi, navzočih je bilo tudi par liberalcev. Vsi so do konca z napetostjo sledili predavanju Er. Kremžarja, ki je razlagal vladni načrt o zavarovanju. Poslušalci so izjavili vsi, z naprednjaki vred, tla žele, da bi vlada po zopetnem sklicanju državnega zbora zopet predložila načrt za zavarovanje, ki naj bi se po možnosti zboljšal. Izrekli so prepričanje, da je zavarovanje za kmeta potrebno. — Novi moški zbor društva je nato pod vodstvom č. g. kaplana Tomšiča zapel par lepih pesmic. Zanimanje za društvo je veliko. Le naprej! — Lepo uspelo veselico je 7. t. m. Priredilo »Katol. slov. izobraževalno društvo« »Planinka« na Volarjih. — Vode na deželi so vsled južnega vremena deloma že narasle. Sneg in led se tajata, a le počasi. Po drugih pokrajinah imajo že povodnji. Ljubljanica kaže le nekaj centimetrov nad normalom. — Umrla je v Kranju gospa Anica Vr-tačnik, rojena Luštrek, soproga c. kr. sodnega sluge. — »Narodna delavska organizacija« se ustanovi tudi v Gorici. Zbrali bodo skupaj tistih par liberalcev, ki jih še imajo. — Slovenci v Ameriki. V Ročk Springs Wyo se je poročil Slovenec Alojzij Pire z gdčno. Konštanco Kališevo iz ,New Yorka. — Mrtvega so našli na železniški progi pri Forest City Frana Vav-tarja iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. — Umrl je v Dovvandu 25 let stari Slovenec Alojzij Jenko iz Terboj na Kranjskem, v Eiklandu Pa. pa je umrl Slovenec Franc Suhadolnik iz Vrbljena pri Igu._ uuDljansKe novice. lj Danes zvečer k javnemu predavanju v veliko dvorano »Uniona«! Danes ob poi 8. uri zvečer predava v veliki dvorani »Uniona« (vhod skozi Frančiškanske ulice) č. g. dr. J o s. G r u d e n: »Francozi na Slovenskem«. Predavanje bodo pojašnjevale skioptične slike. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor »Slov. krščansko-socialne zveze«. Ij Katoliško društvo za delavke je priredilo preteklo nedeljo jako prijeten zabaven večer v dvorani »Rokodelskega doma«. Društveni tamburaški zbor je izborno zaigral tri 'komade. Najbolje je ugajal med temi »Venec narodnih pesmi«. Morale so ga vrle igralke ponoviti. Nato je ženski zbor pod vodstvom g. pevovodje Ferjan-čiča zapel tri pesmi. Po končanem petju so uprizorile društvenice dve burki »Od zmešnjave do zmešnjave«, »Zamenjani pismi« ter igro »Strahovi«. Ne vemo', katero izmed igralk bi najbolj pohvalili. Vse so bile na svojem mestu. Vrlo dobro so rešile svojo nalogo. S to prvo predstavo v »Rokodelskem domu« so si igralke pridobile gotovo simpatije vseh navzočih, katerih je bilo toliko, da so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Med občinstvom je bilo tudi nekaj gostov iz Viča. Upamo, da nam bo vrlo društvo kmalu zopet priredilo kak zabaven večer. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali p. n. preč. gg.« G. Majar, župnik v pok. v Št. Vidu, 20 K; dr. J. Marinko, c. kr. profesor in predsednik »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« v Novem mestu, 10 K; ;M. Barbo, župnik v Smledniku, 5 K; dr. Fr. Pernč, c. kr. profesor v Kranju, 5 K; J. Podboj, župnik v Toplicah, 5 K; Iv. Lovšin, kaplan v Trnovem, 5 K. Bog povrni požrtvovalnim dobrotnikom! lj Skušnja pevskega zbora »Ljubljane« je jutri ob 8. uri zvečer, nakar se opozarjajo vsi gg. pevci. lj Veselico priredi podružnica državnih slug v Ljubljani, dne 14. svečana t. I. ob 4. uri popoldne v Meščanski pivovarni, sv. Petra cesta št. 47., v proslavo odlikovanja svojega člana gospoda Mihe Kosmača, c. kr. sluge deželne vlade, s srebrnim križcem s krono. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva k tej izredni slavnostni veselici. Vstop prost. Odbor. lj Podmaršal Lang je danes dopoldne inšpiciral 27. pešpotk. lj Vojaka ustrelila drug drugega. Danes okolu 2. uri ponoči sta v topničarski vojašnici ustrelila dogovorjeno dva vojaka drug drugega ter sta bila takoj mrtva. To strašno dejanje sta izvršila četovodja Karol W a 1 z o k , rodom iz Šlezije ii: korporal Jožel K o g e j, doma iz Idrije. Na večer pred tem dejanjem sta bila še v mestu ter sta z nekim civilistom popivala. Ko so se poslovili, je Kogej pustil pri gostilničarki 4 krone, češ, da jih itak ne bode več potreboval. Nato sta vojaka odšla v vojašnico. Domov prišedši sta šele poiskala samokrese izpod strehe, kjer se nahajajo skladišča. Ob 2. uri zjutraj sta šla v pisarno in ondi s službenima samokresoma ustrelila drug na drugega. Ko so topničarji, kar jih je še v Ljubljani, (polk je na strelnih vajah v Krškem) začuli dva strela, so takoj začeli iskati po vojašnici, kdo da je streljal. Prišedši v pisarno, so zagledali mučen prizor. Oba navedena vojaka sta ležala mrtva na tleh in sicer s streli v glavah. Poklicani zdravnik je kon-statiral, da sta bila takoi mrtva. Dognali so, da sta drug drugega s službenima samokresoma s samomorilnim namenom ustrelila, kar je še bolj potrdilo pismo, katero jc pustil na mizi četovodja. Tudi desetnik je pred kratkim pisal nckarn sumljivo pismo, češ, da mu je težko, ker ni dosegel svojega cilja. — O tem strašnem dogodku se nam popoldne še poroča: Wal-zok je zapustil pismo, naslovljeno na svojo mater. V pismu prosi mater od-puščenja za žalost, katero ji bode napravil. Drugega ne omeni v pismu ničesar. Koge; je napisal listek na brata in mu naznanil, da se usmrti radi nesrečne ljubezni. Oba mrtveca so prepeljali v vojaško mrtvašnico. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne. Pokojna sta si bila zvesta prijatelja ter sta šla skupaj v smrt. Po mestu se pa govori o dvoboju radi narodnostnega prepira ter da sta, predno sta izstrelila samokresa, natančno štela do tri. Iz pisem, ki sta jih zapustila, bi se na kak dvoboj ne moglo sklepati. lj Na smrt obsojena pomiloščena. Cesar je pomilostil radi roparskega umora obsojena Sekneta in Zupana na 20 let težke ječe. lj Agent Kambič aretiran. V soboto zvečer je na južnem kolodvoru aretoval ondi službujoči stražnik zavarovalnega agenta Franceta Kambiča iz Metlike, kateri je nekemu mlademu fantu vtaknil v žep vozni listek za v Buks. Policija je dognala, da je dotičnik 191etni delavec Tomaž Veršinič iz Virskega Vrha in da je hotel pobegniti v Ameriko, da bi tako všel vojaški službi. Versiniču je preskrbel gostilničar Peter Stankovič v Zakarjih napačni potni list in ga je Kambič iz Metlike pripeljal v Ljubljano. Veršinič je moral obedvema plačati 96 K, vrhu tega si je pa Kambič pridržal še 21 K 20 v od 40 K, katere mu 'jc bil dal Veršinič, da mu je kupil vozni listek do Buksa. Kambiča so izročili sodišču. lj Iz zapora izpuščena sta bila danes radi demonstracij 20. septembra v trimesečni zapor obsojena, krojač Milan Makar in J. Bajželj. Ij Umrli so: Josip Selan, kmetovalec, 81 let, Črna ras 31; Josip Dejak, knjigovezov sin. i I n ^-s., Streliške ulice 15; Neža Drašlei, -strežnica, 78 let, Florijanske ulice 11; Marija Slabina, gostija, 65 let; Fran Jager, gostač, 56 let; Anton Goli. gostač, 74 let; Jera Kofler, delavka, 58 let; Franja Pestatov, pletilka, 52 let. lj Poroka. Včeraj se je poročil v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Josip Bežan, postajni načelnik v Prestranku z gospico Dragico Bukove , hčerko g. M. Bukovca na Toplicah pri Zagorju ob Savi. lj Umirovljena je na lastno prošnjo učiteljica na tukajšnji vadnici gdčna Julija Suppanschitsch. Naučno ministrstvo ji je izreklo zahvalo. lj Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« je podaril 5 K gospod Marko Ko-stanjevec, vratar knezoškofijskega zavoda v Št. Vidu. Ij Za šentjakobski most je za letos že upostavljena v državni proračun vsota 20.000 K. To je del ali obrok za eno leto. Mestna občina nosi pri novem mostu stro-r ške, kar jih odpade na oba hodnika. Most se prične graditi, ko bo ta del struge (med osuševanjem barja) poglobljen. Most bo sličen jubilejskemu, ker bo brez stebra v sredi. lj Begunec iz rusko-japonske vojske v zaporih dež. sodišča. V zaporih tukajšnjega dež. sodišča se nahaja neki begunec iz rusko-japonske vojske. Ime tega zanimivega gosta je Maks Leider (!) ter je služil pri 121. ruskem polku v Odesi. Prestati bo moral radi hrabrosti, ki jo je pokazal po svojem begu v Avstriji, 8 mesecev težke ječe. lj Jakopičev slikarski paviljon poleg Lattermanovega drevoreda je že postavljen in deloma tudi streha z deskami že obita. Do maja bo dovršen. Ij Moderne učiteljice. V neki tukajšnji dekliški šoli ima neka učiteljica to »vzgo-jevalno metodo«, da si da od svojih učenk — črevlje snažiti (!), druga pa klobuk ali pa muf držati, da si more — lase parfu-mirati. Toliko za danes; če ne bo reda, pridemo z drugim — štaberlom! lj »Zelena jama«, marsikateri ljubljanski »srajci« v dObretn spominu, bo kmalu zasuta. Na Martinovi cesti kopljejo predor. Material — kamenje in prst — odvažajo pa v jamo ob železničnem tiru. »Zelena jama« pa se s tem zasipa in v dveh letih je ne bo več! lj Sedem kaznjencev iz Celovca so zopet pripeljali včeraj popoldne v zapore tukajšnjega sodišča. Nemška kultura je na Koroškem tolika, da imajo v koroških ječah premalo prostora in da morajo kaznjence oddajati v Maribor in v Ljubljano. lj Gospod ki je vzel črno suknjo. Tisti gospod, ki je v sOboto v garderobi »Narodnega doma« črno suknjo s črnini bar-žunastim ovratnikom in rujavo križasto podlago z monogramom J. R. nenameno-ma ali namenoma zamenjal, se prosi, da jo nemudoma ali pri hišniku »Narodnega do« ma« ali pa v trgovini pri Fr. Čudnu, Prešernove ulice, vrne. V njegovem lastnem interesu mu svetujem, ako si hoče neprijetnostim izogniti, da jo takoj vrne, ker sem ga že na cesti v njej spoznal. Ij V Dravo je skočila v Mariboru kuharica brez službe F. Juvan iz Ljubljane. Vendar so jo še pravočasno rešili iz mrzle kopeli. StalersKe novice. — V dimu se je zadušila. Iz Št. Jurja ob Taboru se nam piše: Terezija Brišnik, v 90. letu starosti, soseda župne cerkve, se je danes v dimu zadušila. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zjutraj je še hodila. Proti 10. uri jc dim privabil ljudi, koji so našli opečeno truplo na tleh. š Na vpeljavo monopola na vžigalice se menda resno misli, ker vlada zadnji čas ne dovoljuje nobenega razširjevanja tvor-nic na vžigalice. Š Umrl je pri Sv. Ani na Krembergu posestnik Ivan Spindler. š Sprememba posesti. V Ljutomeru je kupil g. dr. Grossmann hišo g. Leutza. š Umrla'je v Celju zdravnikova vdova gospa Ivanka Jesenko. š Vpokojena je učiteljica v Gorenji 3oljskavi Marija Negovetič. š Umrl je v Slovenjem Gradcu sodni cancelist Karol Rosen, star 62 let. š Sin zabodel svojega očeta. Pred 14 dnevi je sin posestnika Andreja Borštnerja v Trbovljah zabodel z nožem v vrat in v lrbet ter ga težko ranil. Malo nade je, da bi ranjenec okreval. Ta nesrečni sin je bil še le pred 6 tedni na prošnjo očetovo izpuščen iz norišnice. — Sedaj pa se mu je bolezen ponovila, da je v blaznosti izvršil crvavi čin. Rožne stvori. Stavka mizarskih pomočnikov je na 1 Hmaju. 12.947 izvršenih obsodb na smrt. Iz Pariza poročajo: Ruski revolucionarni odbor javlja, da so ruska sodišča v preteklem letu samo v Evropi na 12.947 obsojencih izvršila smrtno obsodbo. Umorjeni ruski general. Okrajnega intendanta Amurske pokrajine* generala Alcksejcvskega, sta v njegovem stanovanju umorila dva ruska terorista. PROTI AVSTRIJSKI VOJAŠKI LIST V ITALIJI. V Rimu je te dni izšla prva številka vojaškega lista »Riparazione«, ki v uvodnem članku piše proti Avstro-Ogrski in pravi, da se imajo pri eventuelnem sklepanju trojne zveze zahtevati za Italijo boljši pogoji. Telefonsko In brzolovno porodilo. KAJ BO Z DRŽAVNIM ZBOROM? Dunaj, 9. februarja. Težišče političnega položaja je danes na Češkem, kamor je odpotoval minister Začek, da posreduje pri čeških strankah, da bi novega zasedanja drž. zbora ne motile z obstrukcijo. Začek bo posredoval posebno pri mlado-čehih in čeških agrarcih. V koliko se bo Začku posredovanje posrečilo, je vprašanje. Ako se mu ne posreči, je računati z Začkovo demisijo. Kako se bo potem situacija razvila, je še bolj nejasno, kot sedanji položaj. Tudi je vprašanje, ako se Bienerthu sploh posreči spraviti skupaj novo ministrstvo. Na Dunaju bivajoči člani nemškega kršč. soc. kluba danes nadaljujejo posvetovanja o položaju. Nemški kršč. socialci hočejo imeti zastopnika v ministrstvu in naj se situacija razvije kakorkoli. Dr. \Veiskirchner bo baje imenovan za trgovinskega ministra. Jutri ima posvetovanje nemško-nacionalni klub o položaju in rekonstrukciji kabineta. Par-lamentarična komisija češke zveze ima jutri posvetovanje. Izvršilni odbor »Slovanskega središča« ima posvetovanje jutri. Jugoslovanski poslanci so zbrani na Dunaju. ZOPET ARETACIJE V ZAGREBU. Zagreb, 9. februarja. Tu so aretirali učitelja Dragajeviča, katerega sumijo, da je izdeloval bombe. DR. GESSMANN O POLOŽAJU. Dunaj, 9. febr. Bivši minister dr. Gessmann je imel včeraj shod, na katerem je izjavil, tla morajo vsi odkritosrčni prijatelji splošne in enake volivne pravice želeti, da se v parlamentu kmalu napravi red in da se zopet prične redno zasedanje državnega zbora. Tega pa ne bo prej, predno ne dobimo garancij za redno delo. Velike stranke bodo morale podati tozadevno jasne izjave. Prva pomoč za redno delo drž. zbora bi bila sprememba opravilnika. ANGLEŠKA KRALJEVA DVOJICA V BEROLINU. Berolin, 9. febr. Angleška kraljeva dvojica se je danes pripeljala sem. — Na kolodvoru sta angleškega kralja in kraljico sprejela nemški cesar in cesarica. Berolin je v zastavah. ŠTRAJK DIMNIKARJEV. Dunaj, 9. februarja. Včeraj so pričeli štrajkati dimnikarji. Gradec, 9. februarja. Tudi tukaj je stavka dimnikarskih pomočnikov. Pomočniki v prvi vrsti zahtevajo natančno določitev okrajev. t PESNIK MENDES. Pariz, 9. februarja. Truplo pesnika Catulla Mendes so našli v nekem tunelu mrtvega pri Saint Gcrmainu. Niso še znane okolnosti. ob katerih je pesnik našel smrt. Prva vest pravi, da je bilo truplo Mendesa raztrgano na več komadov in da je bila glava zmečkana. — Pesnik ie sam potoval v Saint Germain, kjer ;e stalno bival. 4 Občinski zakon za Kranjsko, izdai deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga 1 K 90 v s poštnino vred. Odvajeni ofroci postaneje kmalu debeli, rdeči in močni, če jim dajete redilno Scottovo emulzijo, kajti Scottovo emulzijo uživajo radi in jo lahko prebavljajo. Zdravniki in babice zaupajo Scottovi emulziji ker poznajo učinek, katerega doseže. Cena originalne steklenice 2 50 K. Dobi se v vseh lekarnah. Meteorotogično poročilo. Višina n. morjem 3062 m, sred. ziačnl tlak 736 0 mm Pristni le 9 to zn<*mko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottovega ravnanja. 2249 2 Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti Ijublje-< nega sina in brata I Martina Zarnik-a kakor tudi za Častno spremstvo na zadnjem potu pokojnega izrekamo svojo najtop. zahvalo vsem onim, ki so ob bridkih dneh sočustvovali z nami. Iskreno hvalo smo dolžni vsem, posebno preč. duhovščini, g Jank. Šiški, župn. v Št Juriju, g. Kar. Dorniku, be-neficijatu v Vogljah, g. Leop Podlo-garju, kapelanu v Dobil g. pevcem za krasno petje, darovalcem krasnih vencev in vsem drugim, ki so mu izkazali zadnjo čast in nas ostale na ta ali drugi način tolažili in nam lajšali bolest. Bog bodi vsem obilen plačnik. Dob, 8. febr. 1909. Čai opa-aovanli 8 9 zveč. 7397 Stanje barometra v mm 7. zjutr. 2. pop 408 398 Tempe ratura po Celdjo Vetrovi Nebo S f. 5 S°g "S S ► o.. — 4*8 sl. jvzh. sl. jug -100 -02 jasno I 00 Žalujoči ostali. Tužnim srčem naznanjamo vsem duh. sobratom, sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno-Ijubljeni sin, brat in bratranec, čast. gosp. Alojzij lfovk kaplan na Brezovici danes dne 9. t. m. ob '/<5 uro zjutraj po kratki a' mučni bolezni, previden s sv. zakramenti« v 26 letu svoje dobe mirno v gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek ob pol 10. uri dopoldne iz brezovškega župnišča na pokopališče. Sv. maše se bodo darovale na Brezovici in v drugih cerkvah. Brezovica, 9. februarja 1909. Žalujo&i starši in sorodniki. Mesto vsacega druzega obvestila. Srednja včerajšnja temp. — 3 0', norm. — 0'9® TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 9 februarja Pšenica za april . . 12 81 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 90 Rž za april 1. 1909...... 10 14 Oves za april . 8 59 Koruza za maj I. 1909 . . . 7 25 Efektiv: vzdržno. Izjava. Podpisana prekličem s tem dolžitve, katere sem izrekla o gospodu Iv. Kokliču, hotelirju v Novem mestu, o priliki mojega odhoda, kot popolnoma neresnične, in mi je žal, da sem g Kokliča s tem žalila. Ljubljana 8. februarja 1909. 348 1—1 Terezija DulakovK. ■■■■■HMn&HHMfflHHa H Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-a častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- jgfj gg ništvom priporočam svojo dobro nrejeno jg ■ podobarsko in pozla- a ■JJ farsko obrt g v Wolfowih ulicah št. I g H nasproti frančiškanske cerkve M H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela K M kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- JM 2 kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno 25 a 'n fino ter trpežno izdelavo po lastnih In H predloženih načrtih. M m Cene zelo zmerne 1 Priznano dovršena delal ** 466 Z odličnim spoštovanjem 52- 45 Aleks. Gotzl | podobar in pozlatar. n H aaaaMaaaaBHBHMB Zlit« nitlij«: Berlii, Parii, lia itd. Tčajbol/. koam. zobo ltat/1: artd-at»o ^^ ^__ O. C —"Ljubljana, »pltnl.-Strliai. d. f Zahvala. Ob prebritki izgubi iskreno ljubljene soproge in nepozabne matere, gospe Katarine Vončina roj. Jeras izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, za častno in izredno obilno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi gg. pevcem slav. del. bralnega društva za ginljive nagrobnice najtoplejšo zahvalo. Rodbino Fr. Vončinouo v Idriji. Krasni prostori! ob glavni cesti v Sp. Šidki 66 jako pripravni za trgovino z moko ali Specerijo se oddajo v najvm. Pojasnila daje gospodar Pogačnik. 3293-2 Uradnik popolno zanesljiv v slovenski in nemški korespondenci kot samostojen delavec ter dobro izurjen s knjigovodstvom in blagajniškim vodstvom, zgovoren ter zmožen kavcije, se sprejme takoj v trajno službo. — Ponudbe z zahtevo plače na poštni predal 62, Ljubljana. 327 3 3 Izurjen, izprašan kurjač za parno napravo se sprejme v tovarni za milo na Glincah pri Ljubljani. 322 it—3 Izredno fini, 40 m K 22'— dobro rabni, 40 m ,, 17-— : UGODEN NARUP i ULS" V/orel ostankov ae n« poftlljajo. Ostanki Speclalno| blago 328 Vzoroi zastonj 1 CEFIRl kanafasi, oks-fordi, postelj- n i« in sploh vse tkanine lastnega izdelka po najnižji ceni pošilja |Speolalno blago 5-2 Vzorol zastonj 1 Sprejmcin ee 2 v ucenca dobrih staršev z« kov*&kn> obrt Kristijan Babič, Kranj, Gorenjsko. 239 2-1 OSIP SUCHANEK, prva mehanična in ročna tkalnica in razpošiljalnica na pruski meti, NOVI HRADEK v NOV MŠSTU NA METUJI. Službo dobi v poštenem restavrantu na Dunaju zanesljiv olikan mladenič od 15 do 25 let star. Plače 25 K na mesec, hrana in stanovanje prosto. Želi se da govori slovenski in nemški. Pisma s znamko za odgovor in vpra šanja sprejema do 12. februarja iz prijaznosti Urftka Okoren, pod Rakovnikom Ljubljana. 298 5 -5 Urednik za nov slovensko-političen tedenski list, ki bi šele pričel Izhajati v Ljubljani se išče. Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „Urednik 1*2" na anončni biro Rudolf Moste, Dunaj I., SeilerstStte 2. 343 3-1 v 356 2 1 in jnrjn zn parno žogo (GATTER) sprejme takoj P. KERŠIč, tovarna voz, Šiška pri Ljubljani. Kuharica kot —~ gospodinja že več let v župnišču, želi stopiti v enako službo. Starosti srednje. Več se izve na Sbvem trgu fct. 4. 353 3-1 Rjav dolgodlakieat LOVSKI PES (Setter) se je zatekel. Na pasji znamki ima št. 95. Prosi se da se odda pri Df. Bretlu v Ljubljani. 352 1-1 Sreča za marljivega trgovca! Jure Šterk, trgovec na V