"PROLETARBC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. ULAilLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. CHICAGO, ILL., 4. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 4,)J930 LETO—VOL. XXV. NO. ST. 1198 ... ."_____--- — *------—==s= i ..... .. CU.M. m„ -d., A.t .,> ,a, M.r"v| CHlCACQJLL-^ 4. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 4,) 1930___rA" LETO—VOL XXV AMERIŠKA MESTA GAZIJO BOLJ IN BOLJ V KORUPCIJO MILWAUKEE JE IZMED VELIKIH MEST SKORODA EDINA IZJEMA V MORJU PODKUPOVANJA IN ZLOČINSTEV Newyorski župan na pritisk socialistov priznava gnilobo demokratske mašine, ki kontrolira mesto,— Ako hoče ameriško ljudstvo napraviti korupciji konec, se mora oprijeti socialistične stranke New York, Chicago, Detroit, Cleveland, Philadelphia in takorekoč vsa druga velika mesta, z izjemo milwauškega, te kopljejo v škandalih grafta, kakor še nikdar v zgodovini te de-žele. Krade se "legalno'» in nelegalno; grafta se ne smatra nič več za nekaj, kar je treba »kriti, kajti kandidatke se mučijo dobiti politične urade edino z namenom, da pridejo h koritu. Vse Izrabijo za Pred nekaj meseci je ameriško časopisje senzacijonalno pisalo o korupciji in zločinstvih v Chicagu, zdaj pa je New York na vr»*i- Korumpirana demokratska mašina je pretvorila celo živilski trg v sredstvo, ki mora plačevati visoke podkupnine. Vse organizira z vidika, da si "politišni" pridobe nove vire grafta. Socialisti, ki so v New Yorku vplivna stranka, so spravili škandale v javnost in zahtevajo drastične korake. Newyorški governor, ki je demokrat, kakor člani uprave mesta New York, je bil pod pritiskom javnega mnenja prisiljen uvesti preiskavo, župan Walker pa je, v namenu, da opere sebe, izdal «pel na razne meščanske organizacije, v katerem jih prosi pomoči pri "trebljenju korupcije". Kajpada je to čisto običajen bluf, s katerim bi ljudstvu zlabka nasuli peska v oči, če ne bi bilo močne socialistične organizacije in socialističnih listov. Zadostuje, da je isti župan ,ki je pred volitvami zatrjeval, kako bo "počistil mesto", bil sedaj prisiljen priznati, da je njegova stranka toliko korumpirana, da jo sam ne more "očisti- "MILWAUKEE LEADER" IZDAJA NOV DNEVNIK NA OSMIH STRANEH ZA SPLOŠNO CIRKULACIJO Socialistični dnevnik Milwau-ker Leader izdaja že par tednov dnevno prilogo The American Leader na osmih straneh s članki in novicami o delavskem gibanju ter važnih gospodarskih in drugih problemih za splošno cirkulacijo. Milwaukee Leader je predvsem urejevan za čitatelje v Milwaukeeju ter Wisconsinu ,medtem ko prinaša American Leader v glavnem gradivo, ki ima za čitatelje v New Yorku, Californiji, Minnesota ali v Louisiani enak pomen kakor v Milwaukeeju,l kjer je tiskan. Naročnina na American Leader, ki izhaja •vsak dan razen nedelj in pra znikov, je $4 za celo leto, $2.25 za pol leta in $1.25 za tri mesece. Naročnino za American Leader sprejema Proleta-rec, ali pa jo lahko pošljete direktno na naslov The American Leader, Juneau At Sixth St., Milwaukee, Wis. k.:»» in isto je priznal go Roosevelt s svojimi izjavami ter z odredbami za preiskavo. Nobene razlike med tatovi V New Yorku kradejo demokrat je, v Chicagu republikanci in demokrat je, isto v Clevelandu itd. Ali je med njimi v čem razlika? če je — v čem? Kate* ra je manj korumpirana? Kakšen je njun program z ozirom na socialno zavaroa-nje, brezposelnost itd.? Kaj stori demokratska stranka za ljudstvo v državah, kjer ima večino in kaj stori zanj republikanska stranka? V kampanjske fonde obeh strank prispevajo kapitalisti in i me j i tel ji bordelov, igralnic, velikih razpečeval nic alkoholnih pijač in lastniki drugih nezakonitih obrti. V Detroitu je prišla korupcija, spremljana z umori, do tolikšnega viška, da je bil župan odpoklican z referendumom, toda razne skupine graftarjev obeh strank se trudijo, da nove volitve v sistemu podkupnin ničesar ne koliko Na sliki so ostanki avtomobila, v katerega je na križišču na 111. ulici blizu Mount Greenwooda pri Chicagu trčil vlak. Pet oseb v njemu je bilo ubitih, tri nevarno poškodovane. Več tisoč oseb je v takih nezgodah ubitih vsako leto, izmed ranjenih pa jih ostane mnogo pohabljenih. Dokler prog ali ulic na križiščih ne dvignejo, je paznost voznikov proti takim nesrečam najboljša varnost. "Razkrivanja" listov so slepilo V Chicagu se je nedavno dogodil umor v glavnem de hi mesta ob času, ko je na ulicah največ ljudi, ob 5. popoldne. Umorjen je bil i opor ter dnevnika, ki trdi v svoji varstveni označbi, da je največji na svetu. List je hotel iz tega umora kovati kapital zase, a se je k maju izkazalo, da je bil dotični "mučenik" v zvezi i sindikati zločincev, ki so mu plačevali visoke podkupnine. Bil je tudi posredovalec med njimi in policijo. Prejemal je od dnevnika $65 tedenske plače, toda njegovi drugi dohodki (graft) so znašali dkrog sto tisoč dolarjev letno.. In čudno, nihče pri listu ni ničesar sumil . . . Razpisali so $55,000 nagrade onemu, ki bi izdal morilce. Vsi poznavalci situacije so rekli, da je nagrada le maska, kajti ne policiji, ne drugim prizadetim ni na tem, da bi vjeli prave storilce, kajti prišle bi na dan stvari, za katere hočejo, da ostanejo prikrite. Medtem, ko se čikaška policija zelo briga, da preganja brezposelne in lovi male tatice, je slepa, kadar se gre za velike tatove. Hlapce vanje privatnim interesom Niti repblikanska, ne demokratska stranka nimata ničesar v svojem programu razen hlapčevstvo privatnim - interesom. Njuni političarji blufajo ljudstvo s prohibtcijo, v volilnih kampanjah očitajo drug drugemu graf t in obljubujejo "počiščen je". Ko so izvoljeni, pokažejo, da ne znajo in nočejo "počistiti" nič drugega kakor ljudske žepe. Slovenski ali katerikoli drugi političar, ki trdi, da si slovensko delavstvo lahko pomaga, ako se oprime bodisi republi-kanake ali demokratske stranke, GOLJUFA volilce in svoje rojake delavce. Kapitalisti imajo svoji stranki dveh imen za svoje interes s, ne za delavske! Kar je pod njunimi imeni izvoljenih progresivoev, so nominirani in izvoljeni vsled svoje velike popularnosti PROTI VOLJI strankinih mašin. Mali po-litičarji pa niso in ne morejo biti nič drugega KOT SLUGE MASlN, katere kontrolira korupcija, neg lede, ali paradira pod imenom republikanske ali demokratske stranke. Važni socialistični kongresi v štirih evropskih deželah Pomen državnozborskih volitev v Nemčiji z ozirom na situacijo v Evropi. — Socialisti za evropsko unij«. — Septembra in oktobra se bodo vršile socialistične konvencije v Pragi, na Dunaju, Budapešti in Sofiji ni tekmi so socialistične stran- ob enem jubilejna konvencija, ke. Cimjačje in enotnejše bo- kajti letos je minilo 50 let, od do, toliko boljše za Evropo, za kar je imela svoj prvi strankin človeštvo in svetovni mir. zbor. t Situacija z ozirom na politi- Avstrijska socialistična stranko evropskih dežel, predvsem ka bo imela kongres prve dne-Francije, veliko odvisi od pri- ve oktobra v Gradcu. Češka hodnjih volitev v nemški dr- in avstrijska sta močni stranki žavni zbor. Sedanji je razpuš- z velikim vplivom v delavskem čen radi svoje razkosanosti in Kranju Evrope, nemočnosti za delo, kakor je Triintrideseta redna konven-jzjavila vlada, ki ga je razpu- ciJa socialistične stranke v Bol-stila s Hindenburgovim dekre- «ariji se bo vršila 19-20 okto-tom. Ako izide socialistična *>ra v Sofiji. Ob tej priliki bo stranka v Nemčiji iz boja s se- slavnostno otvorjen Ljudski danjo močjo, bo dobro; če pri-.dom (last stranke) v Sofiji, in de pojačana »toliko bolje za ob enem bodo slavnosfti v po-Nemčijo in Evropo. Ako pa čast strankinemu voditelju Janjo združena reakcija skupno s kotu Sakasoffu, ki je dopolnil komunistično agitacijo proti so- 70. leto. cialistom porazi, pride na kr- V najtežjih prilikah se giblje-milo Nemčije stari kajzerski ti izmed teh ogrska in bolgar-duh s svojim imperializmom in ska socialistična stranka. Obe agresivnostjo. To bo pognalo »ta imeli v poslednjih letih tudi tudi Francijo v konservativni velike notranje krize, vrhutega Nemčiji sovražen tabor. I ju je tlačila reakcija in jerna- V takih razmerah je važen la vitalnost komunistična go-vsak socialistični zbor v Evropi. nJa- Situacijo obeh je preisko-Dne 7.-8.-9. septembra bo ime- vala Poaebna komisija interna-la v Budapešti konvencijo ogr- cionale, in obe sta sedaj zopet ska socialistična stranka, ki je to, kar socialistične stranke mo- vzlic diktaturi močna in vpliv- raJ° biti* _ na. Njena agenda vključuje . , vprašanje poljedelstva, demo- MnOgO KOtllCKOV V gMVnem kratiziranje Madžarske, izo- Prihodnje tedne se bodo vršili važni kongresi socialističnih strank na Ogrskem, v Bolgariji, Čehoslovaški in Avstriji. V nekaterih večjih državah so se vršili socialistični kongresi v poletnih mesecih. V kritični situaciji, v kateri se nahaja Evropa, v položaju, ko postaja nevarnost nove vojne z vsakim dnevom opasnej-ša, je socialistiČna-delavska in-ternacionala v načelu odobrila Briandov predlog za evropsko unijo. Ako si bodo države stale druga proti drugi, se mrzlično oboroževale na suhem, na vodi in v zraku, gradile "stra-tegična" pota iz železnice, zidale nove utrdbe in vodile vojno namesto mirovno propagando, je bodočnost Evrope brezupna. Protiutež kapitalističnim vladam v tej militaristič- Skoda, ki jo je povzročila suša Cenijo, da je povzročila letošnja suša farmarjem na uničenih ali omejenih pridelkih nad pet sto milijonov dolarjev škode. Situacijo, kot je običaj, izrabljajo prekupci, ki so na-kupičena živila začeli takoj podraževati, dasi so zaloge ku-¡pili še po prejšnjih nizkih cenah. Vso škodo bodo torej tr-'.peli najbolj farmarji in na dru-;gem mestu ljudstvo, ker bo moralo plačevati višje cene, dasi živil ne primanjkuje. Močna delavska stranka bi tukaj lahko mnogo storila za poljedelce in za ljudstvo v splošnem. Sedanji Stranki, ki imata vlado, sta prikrojeni le za protektira-nje profitarjev. DIREKTNA AKCIJA FARMARJEV V BOJU ZA DELO Vsled suše prizadeti kmetovalci zahtevajo, da jim pride v tej krizi n« pomoč oblast, drugače jim preti najhujše po-mankanje. Farmarji, prizadeti od suše, hočejo, da jim pomaga iz krize država—preskrbi naj jim vsaj zaslužek, če drugega noče! Ponekod so okraji in države že določile vsote za gradnjo cetft, kar bo dalo zaslužek par tisoč farmarjem. Tudi federalna o-blast obljubuje pomoč. Blizu Lonoke v Arkansasu pa okraj ni upošteval krize farmarjev, zato je kontraktor, ki je dobil v gradnjo veliko cesto, importiral črnce, ki so pripravljeni delati še ceneje kot far-marji-domačini. Ljudje na jugu pa se v takih slučajih rajdi zatečejo k direktni akciji. Razkačeni farmarji v Lonoke so začeli groziti, da navale na taborišče zamorskih delavcev ter jih izženejo s silo. Kompanija se je obrnila za pro-tekcijo na governerja, ki je poslal oddelek državne milice, da varuje delavce pred napadi. Take novice, kakršnih je mnogo, postavljajo ameriško pro-speriteto v zelo čudno luč. STE 2E poravnali naročnino? če se ne, storite to čimprej. Morija na Kitajskem Civilna vojna na Kitajskem se nadaljuje brez prestanka. Na eni strani so ekstremisti, ki ^hočejo z drastično akcijo iz-ivršiti preobrat, na drugi so mi-litaristi ,ki pošiljajo svoje čete ene proti drugim iz tradicije, in na tretji je nankingska vlada, !ki pa ima še največje neprilike ¡vzlic diplomatični podpori, ki I jo dobiva od nekaterih velesil. Brezposelnost v Angliji Jz Londona poročajo, da se je tretji teden avgusta znižalo število brezposelnih za 32,-780. Vseh brezposelnih je bilo glasom poročila delavskega ministra 2,017,957. Anglija ima sistem, ki sproti beleži število brezposelnih. V Chicagu se krade, kakor včasi v "barbarskih" deželah V teku treh mesecev je bilo v Chicagu ukradenega za $48,-000 cigaret, cigar in drugih tobačnih izdelkov. Navadno napadejo roparji truk, naložen s tobakom ,drže šoferja nekaj časa v ujetništvu, izpraznijo truk, in ga potem puste kje ob cesti, ter čakajo drugega plena. To se godi ob belem dnevu v mestu, ki ima nad tri milijone prebivalcev. Tudi Francija tekmuje v gradnji morskih velikanov _ * Francoske parobrodne družbe za prekoatlantski promet so napravile sporazum z vlado za zgraditev parnika, ki bo i-mel 70,000 ton teže. Pet tisoč potnikov se bo lahko vozilo na njemu. Stal bo okrog trideset milijonov dolarjev Vozil bo med Havro min New Yorkom. Dograjen bo spomladi 1. 1934. Dober business s kopalnimi oblekami Letos se je prodalo izredno mnogo kopalnih oblek. Vzrok je, da več milijonov delavcev ne dela, pa so izrabili "priliko". brazba ljudstva in strankin tisk. Dne 27.-28.-29. sept. se mestu Zed. držav Agentje prohibicijskega od-bo delka, kise trudijo posušiti vršil zbor socialno demokra- glavno merffco Washington, so v tične stranke v Pragi na CeS- teku sedmih mesecih našli in u-kem. Na dnevnem redu so ničili 166 kotličkov in aretirali važne točke o ekonomskih in 1,300 kršilcev Volsteadove po-političnih vprašanjih. To je stave. i - VffVfVff»« Vf ' Vf M? Iff»»*«»' Meseca avgusta ]e Proletarec zopet napredoval v cirkulaciji! Ako tudi vi smatrate ta list vrednim, da ga razumna delavci, katerim je namen/en, čvtajo, sodelujte v kampanji za njegovo razširjenje. (¡illas©iöii iz jjascga Kiibaiajia Pnrnnln n kmifprpnri J S ! 8na iz John8towna. ter John rorocuo o Komerenci j. a. kutch iz canonsburga. odšii Z. v vzhodnem Ohiju Konferenca JSZ. v nedeljo 24. avgusta v naselbini Blaine, O., je imela prilično dober po-set. Razprave so bile sanimive. Tikale so se nadih notranjih problemov in splošnega položaja. Želja našega delavstva smo na piknik konference na Androinovo farmo. Govorniški del sporeda se je pričel ob 3. popoldne. Jos. Snoy je pojasnil namen te prireditve in predstavil Fr. Benderja kot prvega govornika. Razložil nam je položaj z ozirom na reorganizirano U. M. W. of A., kate- jet da se zanese socialistično ra živi in se razvija, toda je nagibanje v večji meh tudi med padana na vse mogoče načine, domačine. V poseben odbor kajti reakcija in koristolovski konference, katerega naloga interesi se dobro zavedajo, da je, da poseti vse seje Politične se je z reorganizirano unijo lige v Belmont County v namenu, da jo pridobi za sodelovanje s socialistično stranko in za premogarjev pojavila zanje po mnogih letih zopet nevarnost, ki se je hoče iznebiti za vsako uspostavitev socialistične volil- ceno. A ko bodo zavedni pre-ne liste, so bili izvoljeni John mogarji solidarni, bo reorga-Rebol, Joseph Snoy in A. Bra- nizirana unija prestala napade letom, ker operni pevec ni pri- graditi moremo — se pa kre- šel direktno k nam. In "Zarja", ki se je tako lepo razvila pod socialističnim klubom, ali naj še poje "tistim socialistom"? Nikakor ne! Mi gremo med A-merikance po "vpliv". Ce bi bili socialisti prikrojeni po takem modelu kot ga žele njihovi nasprotniki, potem bi še šlo. Socialisti npr. ne odo- gamo zaradi tega, onega, tretjega, ker je tak in tak, ker je to in to rekel, ker mu je "samo za čast" — pa kaj bi našteval! Ce se to stanje ne spremeni, bo-republikanski mo čez nekaj let vsi skupaj te-p#oi. Izprevideli bomo, da se zamujeno ne da več popraviti. Kar je poštenih in dobromi-slečih, strnite se skupaj, na mesto da si vzrujate živce in dley. Dasi so razmere v vzhodnem Ohiu mizerne in je delo za po- in prišla iz borbe zmagovita ter pridobivala premogarjem u-grabljene pravice nazaj. Po- Na «liki — ¿lani vrbovn*f« »odiUm dri«». Californij«, ki »o fta«lifev*li prič* v imUtI rpr.i.nj« oprocliUfl MooMjrj« in BillinfM, kttora «ta bil* obajM« na dosmrtno jato radii bambnaga atantaU na pra-p«r««tn«M parado t San FrancUcn lata 1916. Dati oblast ni iaala proti njima nobenih dokaaov. j*» ja ob-•ud i i a, kar «ta bila aktivna dalavtka agitatorja radikalnih naiortv. Pri tak aaaliianjik jo postalo ta jatnaji«, da «ta bila obsojana po krivam, toda oblast ja «rsla tar dopuUa, da trpita nap roj. Mwhw «o prisadaranja. da «o ju dobi na »vobo4o, nadaljajajo. bravajo izrabljanja kulture in kvarite razum. Organizirajte umetnikov v interesu sebične se v socialističnih klubih in po-politike, kakor jo zastopajo na-1 gtanite socialisti ne samo po imenu, nego v resnici. Pravite, da vam je le za pravico. Pesnik Tone SeliAkar pravi tole o prepirih med delavci: Sovraštva m jo razpasla mad vas, ši "demokratje" in "republikanci". kret zelo otežkočeno, so bila vdarjal je, da je v delavskih Rojaka Fr. Hayny s soprogo Rose ter dvema hčerkama, in ______________ Matt PiŠler SO Se Vrnili Z Ob i- brat br*tu j* p'junil gn«* * obraz, SRa Stare domovine 23. aVgU- narod—kakor sami prnd.liki-,, ... | v vsakem predalčku: Pravica. sxa. Hvalijo in grajajo, ka-; ca* kor je Že navada nas VSeh, Če Kako p. to mislita, brat ja, s Pravic, se nam kaj ne dopade. Veči- «• jo mad vami sonca oslovska zarita? poročila zastopnikov ugodna. U- bojih potrebna tudi politična P«/V« razprt, o v za- proeper.tete Doano imel, pni,- ^ metr()D0|e Q vrempnl| ¡n pat, je da bo jamravstvo poč a- organizacija, in da pripadamo vetJe; Dasl Je tr»J»la >* k® uiiv«ii prihodnjo z.mo " 0 VremeMl ffl s izginilo, namesto njega pa pravi stranki. Za svoja izvaja- Iz te«a 8e ne »«"» ®>n* nja je bil brno aklamiran. Nato je bil predstavljen mla-M ... . A .. . » , • .. . di govornik John Kutch iz Ca- vornikom in morda tudi poset- še edino sredstvo, s čemur naj dobimo še več aktivnosti. Sprejeta je bila protestna resoiucija proti priobčevanju dopisov v Prosveti, ki blatijo Jožeta Zaveitnika. Obsodila je nečedno postopanje elementa v Clevelandu, ki je naperil tožbo proti pevskemu zboru "Zarja", kateri se je pod okriljem in s pomočjo kluba št. 27 razvil v najboljši veliko škode. Zavedamo se, da da, pravi ta ali oni. Eni so j nismo bili v Stanu postreči go- mnenja, da sta nož in revolver drugem Collin wood, O. — V metro- poli nam nagaja vreme, ker ga nonsburga. On je član SNPJ. in JSZ. Njegovi starši so poljske narodnosti. V kratkem, izborno zasnovanemu govoru je povedal mnogo resnice in se takoj prikupil poslušalcem. V Canonsburgu so lahko ponosni na tako agitacijsko moč, nikom ne v zadostni meri, kar se bi brezposelnost odpravila, kontrolira demokratski boss 23. naj nam oproste. Mislili smo, Jaz pa pravim: Na volilnem warde Louis Pire s svojo "Ame- da bo v tem in onem oziru dru- listku napravile križe pred de- riško Domovino". To ni po vo- gače, vrhutega je še nevihta lavskimi kandidati in še svoje jji našemu rpublikanskemu noma so bili zadovoljni. Hayny je dal kot vesten zadružni delavec v Clevelandu posebno pažnjo kooperativam. Pravi, da so delavci v starem kraju, kar se zadružništva in tudi politične organizacije ti- In basta dajali: če, daleč pred nami. Poučil se »«j «i »i ras moj brat! je o vseh zadrugah v Ljubljani, v Mariboru in drugod v sloven- Jn« pa vam pravim: Pojdita brat k bratu objet se, Pojdite brat k bratu poglodati w»ke in srca—in videli boste iulje na dlani, trpljenje v srcu. * — — »*■ «j ur« ; Sama resnica je v tej pesmi, veliko je povedanega v nji, in gda je .cheap„ ^^ Glede Prosvetne matice so napram vzgoji otix>k. Govori-,^ zados no izobraženi in da znajo ki se priklanja imenom obeh vsi prisotni obljubili delovati v la je o delu našega gibanja in! xt V ožjem krogu je omenil disciplinirati samega sebe v or- strank> ¿e najboIjša. Citateljem drusPtvih, da se pridružijo tej podpornih organizacijah. Bil Nace Zlemberger da se bi ma- ganizacui. Ce vsakdo vleče je natvezil# da je dobi] sliRar ustanovi je tbgovor zavedne delavke in lo spomnili Proletarca ter po- stran od drugega, je moč celote Božidar Jakec odlično prizna- Zastopane so bile na konfe- občinstvo ga ji je odobravalo magali njegovemu tiskovnemu razdrobljena Kadar se bo de- nje, ker je povabljen, da nasli-renci Piney Fork, Bridgeport, z navdušenim ploskanjem. Ce- fondu, kajti nedvomno so pri- lavec zavedel, Power Point, Glencoe fferty6in^arton^^&^riShT* j'e morda7udno Vp"rašanje, "a je l»tu $7.44J Hvala vsem razmeroma dobro godi, bo po- bilo nič ,dasi je bilo Hooverju M Tekaj^^Tmerikancev ter važno. Razveseljivo je, da čiJ Sodrugi in somišljeniki, de- stalo delavsko gibanje tudi v neizrecno hudo. Pire je ta- ^anov drugih narodnosti tamo v Proletaixu poslednje ča, lujmo, da bomo prišli na pn- tej deželi močno. Kadar pa krat pisaI, da Ra je opro8tlI ¿rbomo delahVsn^lu skle- se tudi ugodna poročila o na- hodnjo konferenco v večjem se Č10vek že potaplja, ne mo- Hooverjev tajnik in sporočil, da inTrazpo oženju kak*- ši agitaciji med ženstvom in da Številu in z večjimiuspehK #re pričakovati rešitve od sred- bi Jakec bil nedvomno povab-azpoio enju, kakr^ J ženske y Jgz y yeč PoroceraWc. alva, katerega je vse življenje Jjen v belo hišo, da napravi '.zanemarjal ter ga puSiil daleč portret, če ne bi bil nedavno stran od svoje poti. prej predsednik odslovil dva cionarji delavskih ustanov so naše ljudi povsod lepo sprejeli. Bil je med onimi, ki so potovali po Jugoslaviji za polovično vožnjo, ki pa ni bila polovična. Amerikancem so dobro solili povsod. Frank je prinesel tudi pre- daje. Bratje, ravnajmo se po njemu! Premog ar. Vinska trgatev gospodinj-skega kluba Detroit, Mich--Apeliram cej knjig, ki jih podari čitalni-,^ vse tiste, ki še niso pri naših ci SDD. Meni je prinesel ko-ldveh gospodinjskih klubih, da niička s Diščalko od zadaj. Do- 8e J^ia pridružite. Delokrog . . __• • eneira i a no aoa» oirl^. J____ Kadar se bo de da mora biti or- ka republikanskega predsedni- ber je za spomin! Frank BaHbich. Čemu boji v naselbinah? in Blaine' mu nimamo več takih žensk zadeti vsled krize tudi delavski ganiziran in aktiven tudi ta- ka Zed. držav Herbert Hoover-iie Neffs med našim ljudstvom? To je listi. Nabralo se je v podporo krat ,ko ima zaslužek in se mu ja. Ali s tistim slikanjem ni ' . • _ «7 44' HvaIa vsem. r»7.m*»ronm donrn irodi. hn no- j• »i pov no je bilo na konferenci, na prihodnji konferenci beležili jem številu nego doslej, že vidne uspehe. So ljudje, ki Dasi so prireditelji, ki so a- so pripravljeni delati za pokret ranžirali program, želeli pred- NaZJiailje klubom in dni-' Na. k^nf"e"cjJ ,ameriška »'¡"arja, ki ■ n/tAlnif.ii m mJ I. AntniMtL A 1. VTfl0 HI 7 cri\vnrniIr i vnliuot! no * v neaeijo sepi. uomo govo- sta hotela napraviti oredsedni- in sodelovati pri koristnih ak- vsem z govorniki vplivati na cijah, neglede na težkoče. mladino, je bil takojšen odziv Math Tušek je prišel na to zbo- ,slab. Smo začeli v tem oziru o-rovanje 70 milj daleč. Kadar rati takorekoč šele ledino. Ko bo imel več posnemalcev, bo hitro dobimo med mladino ne-tudi manj jamranja, da se ne kaj somišljenikov, ki bodo prida nič napraviti. pravljeni sodelovati, so uspehi Prihodnja konferenca bo v tudi v tem oziru zasigurani. Go-Bridgeportu enkrat meseca ja- vore so odobravali vsi, ki ra- štvom Prosvetne matice v 111. in Wis, V njen odbor so iz- turnejo položaj; padli so na pri.hc^n^ ^nferenca vrši nuarja. * Hjt« vuuu« ou I*- -------<* ~ r---——J » r--------_ „J i; OQ- , voljeni, Joseph Snoy, tajnik; rodovitna tla tudi med mladi- £edelJ° 28t;r»eptembra v She-Mike Smrdel, Louis Gorenc, no; treba je vztrajnosti, kajti boyganu. Wis v Fludernikovi Mary Pire in Nace Žlember- «lovek se ničesar ne nauči v avorani. Začne se ob 9. do-ger, organizatorji; Frank Mat- enem dnevu, nikakor pa ne mo- ko in Tony Kravanja, nadzor- re postati kar čez noč sodrug,' VabV3a sem Poslal vsem dru-nika. Jos. Snoy, zastopnik ki bi poznal pokret in delo ter ftvon| matice v delo- Proletarca. cilje socializma. Proti koncu zborovanja sta dospela Adolf in Ana P. Kra- Krasna, je prišla nevihta, ljiuU izvoli delegate. O brezposelnosti napraviti predsedni ril o takih problemih. Vsi, ki kov0 sliko. Sicer pa so Jakca imate avte, privedite s seboj sprejemali v VVashingtonu v toliko sodrugov in somišljeni- najodličnejše kroge vsekrižem. kov, kolikor je zanje prostora. Taka čast za narod, in pa za Mi hočemo veliko udeležbo, ži- "politiko". Kdo je že pravil, Društvom Prosvetne matice vahne razprave, dobre sklepe da politika ne smela imeti in klubom JSZ. je bilo prošli in pa ljudi, kijih bodo izvajali, „jg s kulturo? aiesec pismeno sporočeno, da se Taka je pot do rešitve delav-j pirc ^^ s gvojiin "pUu0m" ni dosegel, da bi Jakac slikal Hooverja, in "E." se sedaj norčuje, da je s tisto "novico" slepil čitateije, in da je bilo vse skupaj raca. Da pa pri "E." pokažejo svoj "puli", so poskrbeli, da je Jakac naslikal zvez- V skega ljudstva. Martin Judnach, tajnik konference. Iz Noon Runa, Pa. enega je na east side ,in drugega na west side. Oba gojita dobro delo, in oba sta koristni ustanovi. Iz svojih izkušenj vem »koliko tak klub lahko po- vs v* ma*a človeku v bolezni. Za U Pc«ne. — Citamo o bitkah kar so članice gtorile zame v Clevelandu, v Milwaukeeju, __ in bi,0 je veIiko> jim izrekam o čikaških in drugih prepirih. najt0plepšo zahvalo. Eni imajo kot bi rekel tehtne j Članice gospodinjskega klu-vzroke, največ pa je v stvari o- ba na West Side prirede vinsko sebnosti, ki se jim podžiga bolj trgatev v nedeljo 7. sept. ob 3. in bolj. Greš na piknik, pa vi- popoldne v Delavskem domu diš tu gručo, tam gručo, ki se na Artilery Ave., na katero je prička za prazen nič. Vse za- vabljeno vse naše občinstvo, radi osebnosti. Ljudje enega (Vemo >da ^ filabi časi> toda za. mišljenja se zasovražijo, in na- bava ne škodi imejmo jo vsaj mesto, da bi delali skupno za toliko> koiikor v teh časih mo-skupno stvar, si mečejo drug goie Članice zagotavljajo, da drugemu polena pod noge. bodo poskrbele za čimboljšo Primeri se celo, da pade po8trežbo. Mary Rant včasi pest, ki vpliva kakor petrolej na ogenj. Plamen raz-paljenih strasti se dviga vse višje. Cemu tako, rojaki! Kriza je v naselbinah, mnogo ljudi ne dela, prihranki pohajajo, tisoče naših ljudi je tako postaranih, da ne dobe več dela tudi če bi ga bilo mladim. Illinois in Wisconsin~se~vrši v na razpolago, podporne orga-! nedeljo 28. septembra v Flu-nizacije morajo izplačevati več dernikovi dvorani. Vsa dru- Konferenčno zborovanje JSZ v Sheboyganu dne 28. septembra Konferenca JSZ. za severni * KONFERENCE KLUBOV J. S. Z. ± IN DRUŠ. PROSVETNE MATICE se MOON RUN, PA. konferenca v nedeljo 28. septembra. IMIlilll rr^Vgrrv*»-,»; I SHEBOYGAN, WIS. konferenca v nedeljo 28. septembra. *. u * ., . • * naši naselbini sicer ni po krogu te konference. Ako ka- 8ebriostit s katerim bi mogel senatorja McCullocha. To Ko i* o-rtvnriti AHnlf P18ma F^l ' VZa" vzbujati radovednost javnosti. Je bi» 8eveda "triumf" za umet- Ko je začel govoriti Adolf me naznanje to obvestilb ter DelaJse slab0f bodisi v ¿>Varnah ^ pripomore, da on več ali rovih. Naredimo po par zasluži, "E." pa pokaže svoj danes šihtov na tedeI1| da je za soL republikanski "vpliv". Vse to veliko govori. Ce se bi toliko Društev imamo na izbero. Za- ne košta nič drugega kot to, da razglabljalo o vzrokih brezpo- stopane so tu z njimi SNPJ.f bo morala "E." in njeni ljudje selnosti ter kako jih odpraviti, jggpz in ggpp lmamo tudi pokloniti glasove dragih roja- kolikor se Jamra in kritizira, socialistični klub, ki dobro na- *ov republikanski stranki, bi delavske politične ter stro- preduje> | Radi 8,ike> in pa radi ffiaaov kovne organizacije rapidno ra-| v nedeljo 28 8eptembra se dragih rojakov je nastal boj sle Toda delavci se vse prema- bo vršUa pri na8 konferenca med listoma, ki sta na dei-lo Drigajo zanje, in zato pada JSZ za zapadno pennsylvani- niški seji složno in skupno od- ^rezposefnosti in znižava- jo krivala "čikaško politiko", ki nja plač po njihovih hrbtih. Casa je mn0g0f zato čitamo ruii ..slogo v metropoli". Se- U, naj bi pada a, če ne bi zade- VSCf kar nam pride v roke. y daj pa razkrivata svojo politi-a tudi tistih ki se žrtvujejo v Am Siovencu 8ejn bral Trun- ko, s katero izrabljata celo ro-za lzooljšanje življenskih kovo polemiko s pueblskim jaka umetnika v interesu repu-razmer za delavce. '"Kritikom", ki dopisuje v Pro- blikanske in demokratske poli- in več — mi pa, namesto da bi se v takih kritičnih časih bolj in bolj družili ter reševali kar se da rešiti, in gradili, kolikor jo zastopnike. štva in klubi so dobili od tajnika Martina Judniča o tem obvestilo s pozivom, da izvoli- ? ? T f ? ? f 1 t T A ± „ T l _ _________ A Klubi in društva v njunih delokrogih naj skrbe, X g0.obeta: ,da pro,pene,a #t# nji y gpet na pohodu. Pa je ni od ni- X da bodo zastopana s svojimi delegati. " VnHpr in ,nHi n° "" ... J^ Jesen je na pragu, kmalu bo sveto. Kregata se radi vere in tike. Če so za umetnost radi JL z11^1 j ud j e p a tarnajo, kaj takih stvari, ki jih menda piše- umetnosti, čemu niso svojega X ^ bo! Tudi volitve se bližajo, to- ta iz dolgočasja. Ta "kritik" političnega vpliva porabili za *f da nanje prav malo mislijo, je bivši urednik "Glasa Svo- umetnost, namesto za politiko? Kapitalistično časopisje že dol- bode" in tudi Am. Slovenca, v Well, mi hočemo plezati po nekaterem ga sedaj "pere" žup- komu. Npr., hoteli smo plezati nik Trunk. Zdi se mi, da pi- kvišku po slovenskih delavcih, Y ko(ler jn tudi ne izgleda, da se ieta to polemiko na dolgo in ši- ker pa imajo trde buče, mo-♦j* bo to zimo kaj izboljšalo — mo- roko tudi onadva iz dolgega ramo porabiti druge metode in ♦ * * 4 4 A A A . V goče Prihodnj° pomlad . . . časa. Pač vsakdo po svoje. priložnosti, recimo umetnost in "¿e"---Torej vrhunec Jo~Ph Se^e. kulturo. Zato smo se jezili pred V največja slovenska knjigarna CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pišite po cenik PROLETAREC V socialistično gibanje spadajo stari in mladi Chicago, Iti. — Prošli petek se je vršila v klubu ¿t. 1 disku-zija o vprašanju, ki ga je na zboru JSZ. v Detroitu sprožil Mike Ladevich, namreč, da je za bodočnost našega gibanja boljše, ako posvetimo glavni del naše agitacije mladini, kajti med priseljenci so v bodoče večji uspehi onemogočeni vsled tega, ker so ostareli in ker si vsled posebnih razmer niso mogli razširiti obzorja, zdaj pa, ko so stari, je že prepozno. Referate so imeli John Rak, Filip Godina, Donald J. Lotrich in Joško Oven. Nihče teh ni zastopal stališča ,da so uspehi naše agitacije med starejšimi priseljenci v «bodoče izključni, pač pa, da naj se med njimi agitira čimbolj, da se pridobi v pokret vse, ki so naši somišljeniki in ki so sposobni postati aktivni socialisti, pri tem pa naj se seveda deluje kolikor največ mogoče med mladino. Proces organizacije kakor je naša je, da pristopajo vanjo mladi člani, se v nji izvezba-jo, si na'berejo izkušenj in se tako vsposobijo za vodstvo in za učitelje drugih mladih Članov, ki pristopajo leta pozneje. Socialistično gibanje je stvar vseh delavcev, brez razlike na starost in spol. Mike Ladevich, ki je bil prisoten, je dejal, da s svojo izjavo na zboru ni mislil napraviti vtis, da naj se med starimi delavci več ne agitira, nego le, da naj se posveča glavni del pažnje agitaciji med mladino. Na vsak način pa moramo skrbeti, da ostanejo v klubih ne le sedanji starejši sodrugi, nego da dobimo za povratek tudi one, ki so že bili pri nas in one, ki so naši somišljeniki. O predmetu je izvajal svoje misli tudi Peter Kokotovich, ki je dejal, da j«' človeška družba kompliciran stroj, katerega moramo razumeti, ako hočemo biti uspešni delavci za socializem. Udeležba je bila dobra vzlic odsotnosti članov in diskuzija interesantna. Kaj bo predmet prihodnje diskuzije, ki bo četrti petek v septembru, sporoči v kratkem klubov odbor za aranžiranje diskuzij in predavanj. — P. O. Parna lokomotiva brez dimnika Urednikova pošta v "E. ir^e^li^ Izn k,u^ima knJižnico' 1 ^ i« n»d.rje„, pri. l n r K U «^rani » večino na njegovi lazposoja knjige rojakom pro- *Spen govor.uk; organizacije nosil »e ljudje še ne poslužuje- aranžirati predavanje, bodo Girard O _ Pilmik f..L.< v" i ■ . i «a delavakih zborovanjih ini^Tk uhl mJ J* , V, *°botw ti- ¡melo »e učimo, čemu je na avetu to- snjega Kluba JbZ. 24. avg. je društvo "BiHtrw»«" /n i \ • \ w- bil — uooštevaif^ M^dnMif ji k. I /ilslrlta (D• z> Üko gorja in po čigavi krivdi, on upoštevajoč sedanji mi- bavni večer na znani JLa« .. 'j^.., .. Cleoalaad, čič spot rešuje primorske Slo- "Radnikovi" pristaši že pri- vence, zopet a pomočjo JKZ., pravlj.jo nanjo—K. T. . jo v zadoatni meri. V knjigah «^^d^M^tel^ katero mu je v i.lodcu in a, ga I ----je vae znanje «veta. Nudijo rak, če čimvečkrat povabilo za zr^ir^r-vrs »taoterosti iz Girarda «J-** k'kor ^ S" stično gibanje in cepi dlako. ** *>.«—•»- ....... Klub št. 27 mu je trn v peti. Tak je tanift. Ct pa bi go- « — ujn^evajoc seaanji mi- bavni večer na znani Slovenski Gospodujoči drže "TiiL£tvo~v voril na podlagi dejstev, to * Pekli ^ koruzo ne3nostf zat da ma^odsV mu je za uboge Slovence v Mu»- ^ovanje uspešen. Ze zjutraj, ter servirali tudi druge dobrote tek izvolienih živi v iaohiliu solini ji, tedaj naj se pridruži ko je bilo skoro vse pripravlje- P^tor bo električno razsvet' er ^kSf boStTm. U onim, ki so fašizmu resnična J* «•¿•1o hudo deževati, da ijen. - John Koain. Že^ ilT^ je ^ ^ -r ^ tekmi, da bi napredoval. Za- ikem. Tudi Gardnu je napravil '» nJemu ter njegovi aopmgi ^nimiVe Seje kluba Št. 1 'i^o^mo^ pridigo Ce »e bo Gardnu vred-- pomoč in n^on^. Ko! JSZ ^'t^^lfo" ^Sb^ voril. i0t0V0 mu 60 odg" *»ttitiZf^E.' m , 'r^0 de,HV8kil; 0 bila na svetovna razstavi v Luttychu, Belgija. Njana poMbooct j«, da nima dhnnika, in da noei pnotnog v p«č konvajor, ki j« nad orne« til kurjača. Mr. Stautu v album Milwaukee, Wi*. — Zopet ste izlili svoj srd v nadi, da očrnite pred članstvom JPZS. skupino poštenih ljudi, kateri se ne boje pogledati naravnost v obraz prijateljem kakor sovražnikom. Zilili ste golido gnojnice na društvo ,katerega so ustanovili ljudje poštenih namenov s poštenimi metodami po pravilih 4*Sloge". Očitke mečete kar na debelo. Ali res mislite, da je naselbina tako brezupno nevedna, da veruje vse kar ji natvezite ? Ali mislite, da ne bodo tisti, ki še slede vaši taktiki, nikoli iz-pregledati ? Kar trdite, bi morali podpreti z dokazi. Dokaze prosim, g. Staut! Postavite tiste razdirače, tiste lomilce priseg in izdajalce Sloginega imena pred Slogine instance, pred tribuno članstva JPZS., da se grešnike kaznuje po pravilih! Nismo razdiralci, g. Staut. Nasprotno. Naš namen med drugim tudi je, voditi neizprosen boj proti vsakemu, ki pod krinko bratske ljubezni skušajo škodovati Slogi. Razkropljeni smo bili v različnih društvih in zasmehovani od zapeljanih bratov. Naša izvajanja na sejah se je pobijalo s taktiko iz vaše šole — z zmeranjem Kristina Turpin. pied mnogimi leti priselili v to OMOOMSMSMMSO+OOOOOOOO in kričanjem. Zato smo se odločili ustanoviti novo društvo, oziroma dobiti zanj zadostno število nečlanov, da pristopijo k zvezi in ustanove novo postojanko, h kateri bi pristopilo tudi 75 tistih, ki so se za stvar izrekli. No, in dvajset novih je ustanovilo društvo, kateremu so dali ime MBled". In tako je sedaj to novo društvo s 95 člani tukaj, pa Če je vam všeč ali ne. ' Članstvo "Bleda" vam slovesno obljublja, da bo varovalo "Slogine" interese, in gledalo na to, da bo "Sloga" res zopet prišla na pota sloge, ki bodo garancija, da ne bo mogla služiti za sredstvo kakemu pre-friganemu pustolovcu. Za Pub. O., Frank Puncer. LIS i NIC A UREDNIŠTVA. VeČ dopisov je prišlo prepozno, da bi jih mogli priobčiti v tej številki, ker je obratovala tiskarna, v kateri se list tiska, prošlo soboto pol dne, v ponde-ljek je bil praznik, in ob enem je bil urednik poldrug dan odsoten vsled slavnosti društva SNPJ. v Indianapolisu. Eni dopisi so za to številko iz navedenih vzrokov skrajšani, drugi pa bodo priobčeni prihodnjič, ravno tako potopis Anton Šularja in članek Jos. Si-skoviča. isrüÄrsrs 1 Watefl0° ** 1 H.tuk.i n» h« «•»»' zaključiti. Da ni bilo te "" pa Je bolj pri- Cleaning Co. i COLL1NWOOD, o. t Frank Trebeč, lastnik Čistimo, likamo in popravljamo i moške in ženske obleke 15805 Waterloo Rd. T*l. Ktnmort 127S < • »♦0»00S0»0»000M0»0»MM# odpošlje ,samo da tukaj ne bo. ta ^ik" ik^eden ^^ P-veUglav'- Ko se je 1. 1919 "Enako- najuspešnejših v tej sezoni. ^ Je,nastr pravnost inkorporirala, so ji V imenu kluba hvala vsem, Sli socialisti zelo na roko in po- ki so delali na pikniku, ali nam iti ^rkot nSLi siZu magali, da se je razširila po storili kako uslugo, in nadalje * Clevelandu namesto Prosvete in vsem udeležencem. deiavslim lihllilt Proletarca. Načelo skupine, ki V soboto 25. oktobra priredi ™™ jo je izdajala, upravljala in vo- naš klub zabavo in shod, na "bijo zlnT dila, je bilo gojiti med sloven- katerem bo govorila v sloven- ^ J' skim delavstvom kulturo in izo- »kem in angleškem jeziku Anna Zelo priporočam, da kadar »»»»»»»«»»»«miii»iimm>» brazbo. To je trajalo nekaj P- Krasna iz Johnstovvna, Pa. vidite v Proletarcu naznanilo,1 časa. Z menjanjem urednikov Poseti nas ob tej priliki tudi s. da bo v klubu diskuzija, pri- i se je menjala tudi pisava. Za- Jos. Snoy iz Bridgeporta. To- dite tudi tisti, ki še niste čla-, čeli so pozabljati na delavsko čen spored objavimo pozneje, ni ali članice. Povabite svoje s^ran lista, zlasti na slovenske Več rojakov se je zadnjič na- znance in prijatelje. Vsak je delavce. ' na Proletarca. Želeti je, dobrodošel. Zelo priporočam Ko se je nedavno preselila v da ga tudi vestno čitajo, kajti ¿enskam, da prihajajo na klu- druge prostore, je na svoji gla- le tako bodo imeli koristi od bove seje. Ce še niste članice, vi nadomestila'geslo "Neodvi-.njega. Proletarca lastujejo de- boste vsaj videle, ali vam delo "New Leader" aaglOM McialUtišal todaik. Izhaja ▼ New Yorlru. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta Najboljie urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita sen dnevnik zastopajoč intere- lavci; piše za delavce. To je kluba ugaja ali ne, in če boste jjf Naro*it€ ti w ^ rt Naro*n4-se slovenskega delavstva v A- l^t, na katerega smo ponosni, z njun zadovoljne, se mu boste j 4 no iani sprejema "Proletarec". meriki" z geslom "Neodvisen P&e za socializem ob vsaki pri- pridružile. Jaz imam namen dnevnik sa omiko in napredek". in ob vsakem času. Pri- pristopiti na prihodnji seji. Označbo o interesih delavstva vatni listi agitirajo v volilnih! Izvajanja Joškota . Ovna v je izpustila, v politiki pa je či- kampanjah za tiste, ki jim pla- diskuziji na prošli seji o ome-sto krenila v republikanski ta- Pišejo tako, da služijo njenem predmetu so zadela v bor. kapitalistični politiki, ali de- živo. Naglašal je, da se mora • lavce slepe sempatam z napa- člo^k učiti, da spozna sociali- Dne 17. avgusta je Imel pik- di na kapitaliste in pa z "ne- zem, in biti mora trden, da nik klub št. 27 skupno s pev- pristranoetjo" ter "nestrankar- ostane član socialistične organi-skim zborom "Zarja", ki je stvom". zarije. Omahljivci odpadejo, imel lepo udeležbo. Glavni Peticije, na katere smo na- Postati trden socialist, je dejal zastopnik "E." je rekel pred birali podpise za kandidate so- Oven, je mogoče le takrat, ka-delavci, da bi rajše denar str- Ciali^tične stranke, smo odpo- dar razumeš prepričati same-gal, kakor pa ga dal "hudi- slali. Ako je podpisov zadosti ga sebe. čem socialistom". Lepa hvala — mora jih biti okrog trident -— ____ naklonjenost", prijaznost ti^oč — pridejo naši kandidatje f^VmsiVMaMMiiBi FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. T*l. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cona šmarna. Postraiba točna. za in rodoljubno ljubav. W ^Vf ^fMf Mf AVf ffif Mf Mf Mf Wf Mf AVf AVf MfMf Mf /jVf Mf M?Mf Mf/^ f /„[f f /n / ,1f /,vf M? Al« M«MtM«MV "Taške nt-kruha bogato mesto ft oak " . . . Sador in Jermolaj sta sedala in prislonila brad« na dvignjena kolena. 2enaki z dekletcem sta ležali raztegnjeni. Starec »e je zvil v klopčič in si je položil pest pod glavo, a vojak, gledajoč svojo leseno nogo, je rekel gluho, z ravnodušnim, mrtvim glasom: "Propadli bomo . . Miška je s strahom gledal mužike, onemogle od pota, pogledoval je v stepo, ki je bila brez življenja in ljudi, in srce ee mu je krčilo. Ako je p o« taja blizu, je dobro, a oe je do nje se štirideaet vrat? Oddrobil je majhen košček v žepu, ga vtaknil v usta, da bt s kruhom umiril pojavljajoči se nemir. Vojak je pogledal na Miskov žep s lačnimi očmi: "Imaš kruh?" Miška je prestrašen pogledal svojega tovariša Trofima. In Trofim mu je pomagal iz nevarnosti, da mu kdo ne odvzame košček. Z lenim glasom je rekel: "Kakšen kruh? . . . Glino žuli!" Po stepah, ob progah, v vaseh, ob rokah so mrli ljudje od silne lakote, Milka pa je šel in iel, se lovil sa vagone, da pride v Taakent, kjer je kruha v izobilju. V Proletarcu prične pod gornjim naslovom dna 18. septembra izhajati ruski roman tz dni velike lakoto, ki jo jo povzročila suaa skupno s posledicam« svetovne vojno, revolucije in civilne vojne. Spisal ga je Aleksander Neverov m aa slovensko prevel znani delavski knjižsrvnik Ivan Vuk. Poiljite naročnino čimprej, ako vam je potekla, da boste imel« priliko citati to povesi. è Aviâl ' ên * i fa, è\"i èJ> I • ê I > » è»»t s S S » ^IvJwlwlPênli'Jw'êu'Îw'ivir/èWiv/i^ âî na glasovnico. Volitve so novembra to leto. Tu so jih pod-G. Birk ml. se je obregnil ob pisali vsi, kar je vredno prizna-"mučenike", ker niso prišli na nja. Oddajte tudi glasove svo-"Cankarjev" piknik. Nekje je ji stranki, grmelo, o dežja ni padlo. | Rojaki, pridružite se tukaj-lvan Cankar je bil tudi mu- šnjemu socialističnemu klubu, čenik. Delal je za ljudstvo. s pomočjo organizacije sme-Bojeval se je povsod, da delav- mo računati na uspehe. Socia-stvo zdrami iz spanja. Danes hstična stranka se bori za inte-se slovenski republikanci nor- rese delavcev — torej tudi za čujejo iz njegovega imena ka- tiste delavce, ki ji iz nevednosti koi dušebrižniki iz Kristusa. nasprotujejo. Tudi trgovci bi | Pri "Cankarju" je nekaj za- ji morali pripadati, ker so povednih delavcev, ki pa ne mo- večini samo delavci, ki se ubi-rejo storiti ničesar dobrega, ker jajo dolge ure z delom in so v manjšini. Ivan Cankar je skrbmi in so po navadi le ne-bil v svojih najboljših letih bo- kaki zastopniki trgovin na rec za ljudske pravice. Njegov debelo. V socialistični stranki Hlapec Jernej ž;vi in se širi v je prostor za vse, ki delajo in prevodih. Njegove knjige so so značajni. dokaz, da je Cankar sovražil . hinavstvo, sovražil lažnjive rodoljube, sovražil fraze pustolovcev in koristolovcev, in ako bi se ta Cankar danes prebudil, bi najbrž predvsem naročil, da naj mu ne postavljajo spomenikov z lažjo, in da naj si organizacije, ki ne delujejo v njegovem duhu, ne dajejo imena po njemu. Kam jadramo, je napisal nedavno urednik Vatro. Ta klic bi bil v "E." zdaj večkrat na mestu. I Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIi 1.) «prajema denar sa hranilna vlofa ali sa tako& račun proti najb^ljsamn obrestovanju. 2.) posraduja najcenejio dostavo denarnih poliljk Is Asnarika t domovino in obratna. 3.) posraduja ? vsak »oapodarakib sadarah hitra in pa ceni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Now York, 11-16 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči iiplaČilo. Nai upravni xastopnik ta Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave , Detroit Mich. ObraČajts se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadružna banko v Ljubljani »' ■ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm JU Ü List za omiko in napredek piše, da vprizori "Cankar" v jeseni komedijo "Utopljenca", kar bo navzoče razvedrilo in razveselilo. Priporočam odboru, naj pusti te prazne burke ter vprizori kaj lepega, kaj re-jsničnega iz resničnega življenja. Ce se hočejo potruditi, gotovo bi dobili kako lepo socialno dramo. V Proletarcu je bilo, da bi se "Cankarju" spodobilo vprizoriti več Cankarjevih iger. Kaj je s "Hlapci"? Mar niso za na oder društva, ki nosi ime avtorja "Hlapcev"? • Cikaški "Radnik" se tudi rad pozabava s socialisti. Maloka-tera številka izide, ki se ne bi obregavala obuj«. Jako rad vrže sulico tudi v vodstvo S. n. p. J., ker ni v njegovih rokah. Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Sa priporoča Slovencem v pose* B I I ■ i ■ ■ Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 2552 S. Central Park Ave., Chicago, III. (blisu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad » mestu: 160 N. LaSalle St., soba 1100. V ivetl s odvetniki kodriguez A Molony. MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE $16a50 ^lottïînghousi ^mm 3649 West 26th St., blizu Lawndale AH rabite perje za blazine? Pilit« pe n#r. c« kater« vsa* komur peil)« Me ZASTONJ. Im-m« tudi I« «fa-tovl)«a« Maate«. Za pepeln« >a-4«vel|atv« Jamčim«. ALBERT STETZ FEATHER CO. IM Passaic St., Passaic. N. J. tiskovine ...... at: . 1 11 rr 't i1 . 1 , 111 11 1 ■ t . . —= SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tal. Landala 2012 A. H. Skubic, predi. — J. F. Koreckj taj. V naii tiskarni sa tiska "Pralataraa". Ill ii i iMitÜMMIÜäP ÉilMUISi i..................................ii in iii i ..i.^ ............ proletarec Li* sa iatortM 4tUv*k««ft \jm4mt*m. Uhaja vsak ¿etrtek. U«Uj* JviMlov.n.k« DaUvska TUkovaa Dru«b*. Cbic*»o. 111. _ Glaaiio JwgMlovanak« Social «»¡¿n« Z voso NAROČNINA ta Zedinjene driave in Kanado z» cek» $3.00; aa pol leta $1.75; ta četrt leta $1 00. — Inoasmstvo: ta celo leto $3.60; ta pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v nalem uradu poaneje do pondeijka popoldne ta prioMitev v itevilki tekočega tedna. fcj- PROLETAREC Publtohod awry Thuiaday by the Jugoslav Workman's Publishing Co., Inc. Established 1906. fcdftor Bi ___________.__________ Frank Baits Manager____Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. Addi PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, HI. Tolophonoi Rockwall 2864. NERVOZNA ITALIJA Fašizem v Italiji živi predvsem od hujskanja na vojno razpoloženje. Opojil je Italijane s frazami o veličini in moči njihove domovine, ki se mora uveljaviti v svetu, ki mora postati vredna naslednica rimskega carstva. To pa je naloga, ki jo ne more izvršiti nihče, razen fašizma. Gromovite besede, ki jih razmetava v svojih govorancah il duce, mičejo, in fašizem je res pritegnil nase tonogo ljudi, toda kaj pa, če se naklonjenost ljudstva napram Mussoliniju ohladi? Begunci, ki podvzamejo vse, da uidejo preko Alp ali kakorkoli iz fašistične ječe, prinaaajo 6 aabo neugodna poročila. Ljudstvo živi bedno. Svobode nobene. Spijonaia v cvetju. Industrija životari. Davki gredo največ za "obrambo" — to je, za pripravljanje na vojno. Tiskati in čitati se sme edino kar dovoli fašistična cenzura. Za vsak prestopek je kasen ječa, za "nelojalneže" so izolirane kem-pe na otokih, ki značijo počasno smrt. Sosedne države so v strahu pred nervoznim fašizmom. Nevarnost je, da bo v krizi, v katero prej ali slej zagazi, vprizoril histerične provoKacije, ki bi bile signal za novo klanje! V Italiji ni proti fašizmu sedaj nobene organizirane opozicije. Bila je zatrta s postavami in s silo, ki je pobijala socijalistične vouitelje, druge vrgia v ječo, ali jih pognala v inozemstvo. Edina opozicija, ki postaja o-pasna, je izgubljanje vere med ljudstvom v fašistične odrešenike. Mussolinijev režim si lasti tudi poseben privilegij pohaljevančevati narodnostne manjšine. Medtem ko so manjše države s posebnimi klavzulami v mirovnih pogodbah prisiljene varovati interese narodnostnih manjšin v jezikovnem in kulturnem oziru, pravi Italija, aa njo to ne veže. V Trstu se je pričela 1. sept. obravnava proti 80 Slovencem in Hrvatom, ki so obtoženi umorov, požigov in drugih terorističnih dejanj proti oblasti in državi. Pet izmed njih je obloženih direktne krivde bombnega atentata na urad fašističnega lista Popolo di Trieste februarja t. 1., v katerem je bil en ureumk ubit in nekaj oseb ranjenih. Na fašistična nasilja so nekateri Slovenci in tirvatje nedvomno odgovarjali s proti-nasilji. Mnogo oseb, ki jih je oblast spoznala Krivim, je bilo že obsojenih, mnogo jih bo obsojenih sedaj. Vsak nasilni čin, ki ga fašistična oblaat pripiše Slovencem, značl toliko hujši pritisk na celoto; služijo ji za pretvezo, da slovenski tisk in slovensko organizacijo popolnoma onemogoči. Kešitev proti terorju in brezpravnosti pa ni v poeluževanju enakega sredstva, nego v podpiranju gibanja, ki atremi vreči fašizem. Močno gibanje zaved-»ega delavstva je edina sila, pred katero je fašizem v strahu. Kdor je proti fašizmu in za osvoboditev narodnostnih manjšin ter italijanskega delavstva, naj poStane aktiven v aocialistični-delavski internacionali. i KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. i _ Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ V Curtitovc.-n aaroplanskam pristan«! mod Chicago in Waukaga nomioM vHMa viliko lotaUko taiuao, v katorib so codalovali püoljo raznik narodnoatí, amoriika amada »• ladWidualni pilotjo. Slika po kazuja rarvno, ko ja ocio lotalo padlo aa tía tar vtlod okaplomija gasolina usgalo, Piiot jo sgorol, odon iamod dolavcav pa ja bil ubit. Tak , .__i.» •__t.»,, dnovo prisostvovalo do 45.000 ljudi. nam in drugim polatocn jo aoaamr» v Ta katastrofa p*v«ročila mad mnoiico pan.ko, m strasn.lu so .m.l, mnogo posla, pr.dno so jo pomirili. Skuiali so preiti t.d, sn.m.ni. filmov i7slik. kar «iso raklama sa tak bu.in-., tod. naka, so j.h ia.n, • ki fotografi vsoano rešili. ____________________ Cankar pa je v bronu sedel na svojem podstavku ves zamišljen. Prav tako se je bržkone zamislil v nebesih in se razžalostil, kaj počno ž njim spodaj na zemlji. Vsekakor si je v avetti, da ni bilo xanj lepše misli od te, da so ameriški hlapci Jerneji zbirali it njegov spomenik», Toda spome-nik, kakršen je ta, postane slej-k op rej le prostor sa odlaganje posameznih delegacij LJUBLJANSKO PISMO Cankar sc Je v nebesih zamisl i ker so mu odkrili sporne-nik. - Izletniki SNPJ se mnSa)o po Jugoslaviji.- Prvi izletniki ie odhajajo. - Ameriški hlapci Jerneji položili Cankar)n venec na grob — Ljubljana, sredi avgusta. nino, na releni Marjan, nakar je bil spomenik torej vendarle 'V*"1" " P-**0*""* Ubruhe letniki SNPJ ki so dospe- smo se vrnili v mesto k ve.erji. odknt.^0 -^-Jebato ^ po_ li v treh skupinah, so priredili Drugega dne smo odpotovali bor je torej izbrai jUrkovičev srečna misel one skupine ame-izlet po Jugoslaviji, ki je trajal 8 parnikom "Dubrovnik" v Du- apomenik ki predstavlja Can-' riških izletnikov, ki je v nede-teden dni. Dne 27. junija se br0Vnik, kamor smo dospeli po karja 8edeiega z giaV0 našlo- ljo položila na Cankarjev grob je vršil v LJubljani ameriški deveturni iepi vožnji zvečer ob nje^Q na roko j'n zamišijenega. pri sv. Križu venec iz ciklam in dan z zabavo na vrtu hotela 6 Tamkaj ^ prenočili, na- ^brali 80 ga menda zato, ker samih rdečih rož ter z na-Tivoli, ob 8. zvečer pa se je v BlednjeKa dne pa 8m0 v avtomo- * gila podoben pokojnemu pi-1 pisom na rdečem traku: "Tvoja dvorani istega hotela vršil ban- biHh pohiteli preko Konavlj Jsatelju Hoteli so torej imeti dola so tvoj največji spomenik ket za ameriške izletnike in po- y fioko Kotorsko do Kotora. v zraku nad menoj, niki kikali radi vročine. A je nih od kupeja do kupeja ter nakar se je za povabljence vršil Strežeš Pftč P° mojem že tako — Dalmacija je deže- gkrbeli, da nam je šlo kolikor v Rokodelskem domu banket, I R la solnca. Popoldne smo v mogoče dobro in kratkočasno.na kate-em je bilo izrečenih Se nisem» n,8em tvoJ • treh avtobusih napravili izlet izletniki so rekli, da moramo več napitnic, v katerih so go-' skozi staro izkopano mesto So- skrbeti za gud tajm . . . vorili, da ta spomenik ni po-(Pt,*jlh ni Klasov mene* lin v Trogir, ki je lep dalma- • stavljen samo Cankarju, ampak so,nCR nikdar ni do tinski biser. Jape, ki je imel s v nedeljo 10. avgusta je bil sploh vsem mrtvim, ki so u- ,Kot ovela roža vene—ah • seboj filmsko kamero, je seve- na Vrhniki odkrit spomenik I stvarjali današnjo samostoj.|°d teKobe mi srce. da pridno vrtel. ¡Ivanu Cankarju. Po velikih nost in svobodo itd. Pja— — Po povratku iz Trogira smo debatah, ki so bile potrebne, se povzpeli ie na splitsko pla- ampak brez haska in učinka, samostoj' Potem se je vršila veselica, pili so in bili iidane volje prav do nore. Golia v svojem prevodu drame "Na dnu", zadnje tri kitici prevedel Mile Klop^ll.) KDAJ PRISTOPITE? Agitator nagovarja delavca v socialistično stranko. "Bom pristopil, ko boste imeli kaj več članov." V Rusiji bi bil danes skoro vsakdo rad komunist, da jih je treba izključevati skoro tako hitro, kakor jih sprejemajo, in v Italiji so tisoči silili v fašistično stranko, in zato jih morajo zdaj "čistiti" ven. Delavec, ki je zaveden član svojega razreda. ne bo čakal, nego se bo pridružil svoji stranki takoj, ko spozna, kje je njegovo mesto. To je najboljši način jačanja socialističnega gibanja in najsigumejša pot v socializem. primeri jezerih nHHR •■■vjni ? \ m rž Leto nazaj je sedela ot> rak- Helena Zavertnik je bila dru-vi tvojega mola, ki je ležal v žica svojemu možu v vsem. Ka-dvorani SNPJ. Videlo se ji je, dar ni šlo drugače, je ona pre-: da ne le žaluje, nego da se v vzela odgovornost za od pošiljanji vrati tudi panorama sporni- nje socialističnih letakov, na-no — burnih in težkih dogod-. pravila je pakete ter jih raz-Ščin, ki so prepregale njuno, nesla zaupnikom, da so jih življenje. oddali naprej. %To je bilo ta- Etbin Kristan, ki je bil z krat, ko se je poročila in Ae več Zavertnikovimi mnogo skupaj let pozneje, na Dunaju, v LJubljani in Tr- V frakcijskih sporih v Trstu stu, mi je dejal, ko smo peljali in Ljubljani je bila vedno tam njenega Jožeta v krematorij: kakor njen mož, in enako bo-. . Saj ljudje ne vedo, koli- jevita, včasi celo hujše od nje-ko je pretrpela ta ženska . . ga. V svojem življenju beleži On je videl, vedel in razu- agitacijske doživljaje, ki se mel. v glase kakor v kaki povesti — Vzela sta se leta 1891. Jože in vse je vršila iz ljubezni do je imel 22 let, ona je bila leto soproga, ker je hotela poma-mlajša. Njeno dekliško ime 8ati njegovi stvari. Bila bi z je bilo Helena Reich, rojena njim za karkoli. 11. aprila 1870 v Ljubljani. V v Chicagu je nekaj žensk, Ameriko je prišla z družino za ™«d njimi Helena zavertnik. Zmaga jolietskega bloka, ki je prodrl skoro z vsemi svojimi kandidati —Tirdina svojim soprogam leta 1906. na iniciativo moških organizi- J ° 7 * r wul1' "mina Jože - človek uporne nara- raja ženski socialistični klub jn frančiškani OStali IM Cedilu ve, ki se ni uklanjal nobenemu Proletarka'. Leta 1910 ga je Lani jo bilo do toga časa potopljenih v kolizijah tiar viharjih mnogo parni kov ..„ velikih jezerih in na morju v vtdj krajih »v« ta. Leto« j« bilo ▼ primeri s p rej »njimi leti še malo nesreč. Na sliki je parni k Tahiti, ki se >e nedavno potopil v Pacifičnczn moriu 'otnik* in poeadko je raill ameriški parnik / -------- na S konvencije K. 5. K. J. bossu, ki se ne bi uposlil za Helena Zavertnik zastopala kot orodje nikomur, ni imel sreče delegatka na prvem zboru Ju- Konvencija KSKJ. je bila v službah. Danes je težko pred «oslovanske socialistične zveze. ivfraiaJ» s katerim so si belili precej neprilik. Ako imajo jed- desetletji je bilo še manj svo- ^ razpustu kluba Proletarka *lave Predsednik Tone Grdina, note in zveze, kakor so npr. bode. "Ni imel veliko," je de- ni bil» članica, toda je po- taJnik Jos- ZaJar. urednik Zu- SNPJ., HBZ., SSPZ. in JSKJ. jal E. Kristan v svojem govoru niagala na prireditvah kluba Pan» boss Am. Slovenca Janez precejšen odstotek delega- v kapeli krematorija, "a bilo je št- 1 vsa Prva leta P° prihodu Jerlč itd- tov in delegatic, ki nič ne vedo, ----------- vse, kar je imel..In to, "kar .v **> deželo. Druge aktivnosti' Molili so, da bi bilo zborova- zakaJ so ?a konvenciji, jih je dobil 15, in tudi izmed ostalih '*' ■ • ' y< ... .. Klin nu A» ___a. v t a n an< M ^ «.«..i I______■ • 1 • i • Na konvenciji se je dogodilo ,l4vse za vero, dom in narod", je imel kandidate v vse urade natisnjene na posebnih letakih, katere je nabil celo po telefonskih drogovih v obližju dvorane. Izmed 25 uradov jih je je imel",'je bilo delo, skromen J* Je onemogočalo delo ter ve- nje čim boij plodonosno, da bi bil° na lej še večJi P^cent. Ne so eni njegovi, čeprav jih ni bi-..........J- ' ■ - " ' bi božja previdnost navdahnila tu- vem' kako voliJ° in kam gle- lo na tipkani listi, kajti dogo- kušnje v borbi za kruh, ali pri- svojega doma na Clarendon| Za Grdinov in frančiškanski Nekemu delegatu se je pri- Jako čudno se mi je zdelo, da " ' "" .. .. . . prebridka resnica da nierilo, da je nekje nekaj stru- so Lmeli med delegati tako ma- na isti datum, n iz- ----' "" kakor blok je prebridka resnica, da ' —.....oWu- .....~.....—----»«v. ——- njen soprog pred enim letom. 'je bil temeljito ter na dolro in pene*a P°Pl1» maleč da pije lo vpliva, oziroma, so se jih tati bi- v ®anatoriju je bila le nekaj široko poražen. menda kanadčana, pa je revež korekoč bali, ker jim niao zau-, ~ dni. Podletrla ie vodenici in J o postal tako napet, da je veno- Duše jim pač zaupajo, Druga resnica je, da so ob- nier klical Boga za pomoč. Ni- ne pa vodstvo podporne orga- šla je ven zmagovito — in iz- Hillsu, mučena. Prišedši v Ameriko, ji ni lo lahko. Družina velika, o- dni. Podlegla je vodenici t _ . . . troci majhni _ še stanovanje splošni oslabelosti. I Druga resnica je, da so ob- nier klical Boga za pomoč. Ni- ne pa vodstvo podporne orga- so težko dobili. Gospodarji ni- Življenje je motrila s svoje- »tojali tudi na tej konvenciji sem mogel biti povsod zraven, nizacije. To je tudi vzrok, da rmAi •o\r^ncev z mn0gimi otjega ' vidika. Po vsem organizirani bloki, četudi je kajti član nisem, pa mi je bilo je Ivan Zupan prišel triumfal-jim škoda htte predanem trpljenju je iskala KSKJ proti vsaki politiki, ozi- težko priti v njihovo notranjost, no skozi, in da je sheboygan-... ¿-i.- krivce, ki so nn mpn^m m no. roma. so vsi le za demokr&tskn- ali čul sem. da nn na nnH/iKan ski žunnik bržkone klel. ko se »o za hlapce rojeni. Vrhniča- V porotni odbor so bili izvo-inje in drugi smo imeli priliko ,jeni: opazovati »Jiko, ki jo opisuje I Pr*d»*dnik: John Dečman, veliki pisatelj v drami Forest H. Mrs. Ag- I iiiaPci". j ne« GoriAek, Pittsburgh, Pa.; te zejIte vedeti mnenje po- iil- Joseph Russ, Pueblo, Colo-ročevalca, moram reči to, da radoi lv- Wm- Kompare, So. ta konvencija ni napravila K. Chitaifo, 111.; V. John K. Ster-S. K. J. ne koristi, ne škode. bentz» Laurium, Mich, ime ostane, sistem ostane z I Urednik Glasila; Ivan Zu-malimi spremembami kot je pan» Cleveland, O. bil, v investiranju bodo v bodo-' Rezultat, dasi nekaj dni I če vsled dosedanjih bridkih iz- Predvidevan, je vendarle popa-kušenj najbrž nekoliko bolj ril manjšino tako, da je tudi pazljivi — ali kar se jednote na večino slabo vplivalo. Tre-same tiče — ostane kranjska ba namreč pomniti, da na that's all. konvencijah KSKJ. ni sociali- V njen glavni odbor so bih stov, ne komunistov, ne takih izvoljeni; naprednjakov, ki k maši ne ho- Preu&eonik: Frank Opeka dij°' kakor 8e jih dostikrat VVauAtjgan, ni ' imenuje v Proletarcu, in zato p . „ . . . * ker med bloki ni bilo drugih Poup/ euseomk: John Germ, razlik kakor želja Pueblo, Colo. . jikih" je tudi več zamer, in 11. podpredsednica: Mary se poraz sprejme na znanje s Hočevar, Ueveland, O. toliko večjo muko. Najbolj Tajnik: Jože Zalar, Joiiet poP?rjen Pa Je bil Tone Grdili!. ' ' na. On je prepričan ne samo, Pomožni tajnik: Steve Ver- da mu Je de,e^aciJa napravila tin, Joiiet, 11J. " neodpustljivo krivico, nego tu- BlagajnikLouis Železni di veliko škodo KSKJ. kar, Chicago, 111. ' Prihodnjo konvencijo bodo Duhovni vodja: Rev John imeIi Čez Štiri leta v Indiana" Plevnik, Joiiet 111 polisu. Zborovali so osem dni, Vrhovni zdravnik • Dr M V nedelJ° in ob večerih pa so F. Oman, Cleveland O imeli zasedan-ie b,oki- Nal še V nadzorni odbor'so bili iz ?menim' da 80 v «lavnem od-voljeni sledeči- ru ženske. Kot skupina Predsednik:' Martin ShuklP 8e nis° t*0*™* kako Postavile, Eveleth Minn toda imele so glasove, kar so II. nadzornica: Mrs. L Liko- K*? jih. vodili, vich, So Chicago 111 ' poštevali ter jim naklonili ne- III. nadzornik/Frank Lokar, ,kaj mandatov' p . , Pittsburgh, Pa. !_ Porocevalec. IV. nadzornik: Frank Fran-čich, Milwaukee, Wis. V. nadzornik: George Brin-ce, Eveleth, Minn. V finančni odbor so bili izvoljeni : John Zulich, Cleveland, O., Frank Gospodarich, Rockdale, 111., in Rudolf G. Rudman, Wil-kinsburg, Pa. Milwaukee Leader Največji amerifiki aocialiati-Sni dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 aa pol leta, $1.60 sa tri meaect. Naslov: 828 Junoaa Aro. MILWAUKEE, WIS. VVMW\AA^VVVVVVVVVVVVVVVVVW p 1 oves k h JtST vedUiridaV ne ^ 1 V ^d'eij7kl. sept., na De- ^o - ali zase- kakor se'vü- ¡¡ažil wk77efegaV'ki7e' član stopajo interese članstva nego lavski Praznik» so njeno truplo me, skoro ves čas na potova- tudi SNPJ. in SSPZ. Dotični-svoje je puščal v nemar tudi v krematoriju češkega pokopa- nju, je prejel pn volitvah za ku, ki je prišel v take neprili-svojo službo — kruh družine liSča spremenili v pepel. Ime- predsednika 99 glasov, njegov ke, so zdravniki počistili kar je Helena je skrbela, da so otro^ |f je ,e?JSg?\ °b krsti v ka,Ldidat J^^kega bilo v sistemu odveč, in zdravje ci jedli da so bili oblečeni in dvorani SNPJ., katero je naje- bl°ka Frank Opeka iz Wauke- je bilo povrnjeno. Hvala Bo-da je bil dom domu podoben la^^ za ^adnje bi- Jana pa 117 glasov. Ko je bil gui kolikor mogoče Slabo je bilo vallžče «ovonli, zastopnica naznanjen rezultat glasovanja,) Butlegarji v Waukeganu so ali vendarle dobro Drug z nemškega društva Frauen- je Grdinova skupina videla, da se mi pohvalili, da imajo boljši drugim so simpatizirali se kri- I^nken-Unterstützungs-Verein je doigrala. Za duhovnega j biznis kot pa za časa konven-tizirali a ob enem so'bili vsi "Fortschritt", nadalje zastop- vodjo je bil izvoljen jolietski cije SNPJ. To sicer ne znači, eno in so si skupno za skupnost nik društva "George Washing- župnik Plevnik, ki se s franči- da delegatje narodne niso pili, družine pomagali ton" J* Kalan» Fred A. Vider, ¿kani in z gospodi okrog njiho-'.toda žejo so si gasili največ pri Peter Bernik in Mary Udovich. vega Am. Slovenca že od ne- domovi bari, medtem, ko je Helena je hodila ob večerih v kapeli krematorija je iz- kdaj pisano gleda. slavna katoliška delegacija pi- v meeto "ribati floor"—umivatrpregovoril nekaj besed pisec,! "Rev." Cerne ga je zelo lo-'la v domovih dragih rojakov tla, ali kakor bi že rekli po na- peVski zbor omenjenega nem- mil; pokazal se je za fanta od zastonj in za pristen denar še Večer za večerom je šla, in škega društva pa je pel po- fare". Eni so se zgledovali največ za denar. Dnevnice so noč za nočjo se je vračala, ne- grebne pesmi v dvorani in ka- — pa kaj se hoče, ljudje imajo 1 bile osem orlov na dan, ali koliko spala, potem obdelova- peli# slabosti! Ivan Zupan, katere- povprečen delegat te konven- la vrt, opravljala gospodinjstvo j Helena je bila soproga in mu so stregli po službi, se je cije ima mnogo več cvenka bo-in šla zopet na delo. Kar so mati Delala je do zadnjega, vrnil v Cleveland smehljajo- disi v banki, delnicah, štacuni dobili prostega časa, so brali, dokler jo ni bolezen s silo po- čega obraza. Rokoval se je ali kjer že, kakor pa ga imajo razpravljali o svetovnih m lo-f tisnila na p^teljo. Življenje vse križem — bil je "soglasno delegatje naprednih jednot. kalnih ter malih vprašanjih, o jj je ^¡paj0 ^o trnje na izvoljen", to se pravi — aspi-| KSKJ ostane v sistemu kakor, fclNFJ., m če si prišel k njim na ^ a ga je prenašala s potr- ranti opozicije, ki so še nekaj je bila. Za vodstvo se je na-! obisk, si storil najbolje, ako si pežljivostjo, kakršna je lastna dni prej mislili, da so večina, gnila zopet bolj proti Jolietu' samo poslušal m mislil kar si že le takim ženam in materam. so se v svoji krščanski skrom- ^ ---------------- hotel. Postregli so ti s pivom, Sožalje? Ce komu, bi ga mo- nosti odrekli kandidaturi, ki se ga je tedaj dobilo za raJ izreči nji> tada ^^ potf Glede imena "Kranjska" je dajm več kozareov dali so ti je kon^ana in Kalvarija do- imel res ubogi urednik toliko pngnzek, tak, kakršnega so p^njena. F. Z. dela, pa vse po nepotrebnem. .................|Iz Glasila KSKJ bi človek sklepal, da bo skoro vsa konvenci- tu nekaj", kot tiste duše, ki jih nikjer ni ... V Waukeganu je precej Vrhničanov. Pisatelj Cankar je bil njihov rojak. Pisal je o hlapcih — o ljudeh, ki John Metelko, 0. D. Preittemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. imeli zase. Vsi Zavertnikovi, oče, mati in otroci, so ljudje svoje vrste — družina, kakršni med Slovenci v Ameriki ne poznam primere. Vsi ponosni drug na drugega, vsak na celoto dru žine, vsi so delali vsak po svoje, hladno, ali vendarle skupno. Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tel. 1478. JOHNSTOWN. PA. ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in lOc za poiiljalne stroike. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilite o c on iti ali pazite na one«*. Iti itid« «nI (••• do {■•• v Proletarca. ja za spremembo imena, ali delegacija je s 120 proti 80 glasovi odločila, da je bilo ime ¡"Kranjska" dobro dozdaj, pa bo i v bodoče. | Poročal sem že, da je velik del delegacije hotel spraviti skozi predlog za centralizacijo bolniške podpore, pa je bil poražen. Sedaj plačujejo bolniške asesmente v centraliziran bolniški sklad le tista društva, ki to hočejo, druga pa plačujejo podporo bolnikom iz svoje blagajne. Med prvimi so večinoma mala društva, velika, z močnimi blagajnami, pa se protivijo centralizaciji. Stari sistem je bil snova odobren 120 proti 102 glasovom. in Tone z metropolo je ostal na cedilu. Čudna so pota božja,I ampak božja volja je bila taka, kaj bi se jezili! Blok stare garde (jolietski blok), ki si je dal za geslo Pristopajto k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT!. Naročite »i dnornik "PROSVETA" Stane aa colo loto 18.00, pol lota 83.00. Ustanavljajte nova drnltva. Deset čianov(ic) je treba sa novo drultvo. Naslov sa list in sa tajniitvo 1«: 2887 3. LAWNDAI.E AVE.. CHICAGO. ILL. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patroniztrate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašalo v Proletarcu /AVWW.V.VA'.'iVA'AW/i" Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Wast 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. i < 1 Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA , PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh ta nafte pekarne. Frank Mivitk Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN. ILL. Phono 272«. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th Si., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SNPJ hi Prolotarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, laatnik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskaano v Slovonskwn, Hrvaikom, Slovaikom, Čoikem, Poljekese, kakor t«di e Anfloikom ia N.mik.m josik«. . Noia poaobnost so tiskovino ta drvitva in trgovca Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1888 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. dally. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chlcafe, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sv«io evotlioo ma ploso, «vadbo, pogrobo itd. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene poiljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroča. Pošljite naročilo prave» časno! oooo»o»»«ooo»o»ooooMMeo Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ordon Bank Bldf.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 6. popoldne In od 6. do 9. zvečer. Ob «redah od 9. do 12. dop., In od 6. do 9. zvečer. Tol. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwall 2818. ♦ 0»000000«000»0000»M8»»M Slabe case •e lahko prebredo, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, III. & ffffrrr**********"**"**»***rrf**rrri*rrrrrffrffff<-fffjir,j,,rffJj Adam Milko vid« SUŽNJI KRVI ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pr«vtM 4« p*n«tU« U PrtbUrta prMrluj« avtor. (Nadaljevanje). Mračilo se je. Od izhoda je stopala z dolgimi koraki noč in ovijala zemlje v svoj ob-jem. Na peščeni, s skalami posejani obali je strmela Madalena s povešeno glavo v umazano prelivajoče se morje. Srdito so hropeli proti njej valovi in ji pljuvali v obraz. Pljuvali so, kakor bi vedeli, da stoji pred njimi človek, ki je zavrgel poštenje, zagazil v propast in stoji sedaj razdvojen pred ogledalom svoje preteklosti. So trenotki, ko tudi najbolj zakrknjeni zločinci skrivaj pogledajo sami vase in si na tihem priznajo greh, o katerem hip kasneje pred svetom in pred Bogom samim nočejo ničesar vedeti. In ta večerje tudi v Madaleni nekaj vstalo. Vstalo je s silo in je s silo siknilo vanjo: Vla-čuga! Potem se je poleglo, kakor se poleže vihra, potem ko je vrgla iz sebe svoj srd in svojo moč. Nikoli še ni videla tako globoko v svojo dušo kakor ta večer, nikoli spoznala, da je v njej toliko prokletstva. In tisti hip je sunkoma dvignila glavo, zapičila oči v nebo, ki je imelo na sebi svetel diadem prižganih luči, in se je izpovedala. "Dalo si mi življenje—ukazalo si in zgodilo se je. Vzelo si mi mater — ukazalo si in jaz sem jo proklela. In sedaj stojim sama, pro-kleta od tebe, prokleta od ljudi in sveta. Kakor hijene so se pasli ljudje na mojem telesu dan za dnem, drug za drugim — in potem so me pahnili od sebe kakor ničvredno mrhovino, bedno in raztrgano od pohotnih rok, ki so iskale mesa — in sedaj stojim oskrunjena na duši in telesu pred teboj. Daj, o nebo, ukaži Še meni nocoj, da končam še to malo življenja, ki so mi ga pustili pohotni ljudje. Ukaži — in zgodilo se bo!" Njeni črni kodri so se dvignili in se pognali za vetrom, ki je tisti čas zatulil čez pečine. Na horicontu se je utrnila zvezda in je padla v morje. Valovi so glasneje zašumeli. Zdelo se je, kakor da bi se požrešni razsrdili: Ti še oklevaš, dekle? "Grem," je ukazala sama sebi Madalena. "Vendar," je obstala tisti hip, "bojim se, da me vržeš razcapano in gladno nazaj na breg, o morje! He, he. he, . . . pa me vrzi! , Vrzi me, ako hočeš! Mrtva bom. Vrani me bodo kljuvali, hijene se bodo trgale za moje kosti, a ljudje — ljudje bodo bežali proč od mene in ne bodo več zadirali poželjivih rok v moje meso." Sestradana in premrta je stopila naprej. Tri dni že ni bila okusila jedi. Zaman je^ iskala žrtev. Med vsemi ga ni bilo človeka, ki bi odprl srce in rekel: Evo ti plačilo, tudi ti si človek! Pa se je le vsak potuhnil kakor zver, ki se je sestradana nasitila z varstva o-ropanim plenom. In danes hoče sama sebi ugasniti še to tlečo luč življenja, ki dogoreva v njenem telesu, saj ji od povsod i kliče iz morja: Tukaj, tukaj, .dekle! Dosti je globoko, čemu oklevaš? "Ha, ha," se je zakrohotala Madalena in neustrašeno razpela roke. — A tisti hip je 1 nekdo osinil z bledo lučjo njeno telo in Madalena je obstala z razpetimi rokami nad skalo ožarjena — kakor kip. Potem je nekaj zaječalo in se ji z lučjo v roki približalo. Visoka silhueta moža je stopila pred njo; o-krog nje je vihrala dolga halja. "Kdo ste, človek?" je črnolaska osomo zapičila oči v tujca. "Ne boj se me, dekle," je šepnil tujec in oči so mu zažarale kakor dva črna oglja v plamenu. "Kaj bi se bala! Ako se smrti ne bojim— pa bi se človeka bala? Ha, ha!" "Videl sem, umreti hočeš. O dekle," je položil k njej roke, "ne stori tega! Povej, kaj te žene v smrt!" "Življenje," je odgovorila kratko Madalena. "Življenje?" "Da. In kaj hočete še od mene?" "Dekle!" jo je zgrabil za roke tujec. "Proč! Pustite me umreti!" je skoro zakričala ona. Potem ae je bliskoma vrgla preko skale, a tujčeva roka je bila urnejša, zgrabila jo je in jo potegnila sunkoma k sebi. "Ne. Ne smeš umreti! Govori, dekle, iz-povej se mi ... " Takrat je padla Madalena pred njim oslabela in je komaj slišno spregovorila: "Nesrečnica sem, zapuščena in prokleta. Izrabljali so me in sedaj so me zavrgli . . Pustite me umreti." Tujec se je potopil v divje oči in gladil dekletu vihrajoče lase. "Pojdi z menoj, ti ne smeš umreti. Dam ti jesti in denar boš dobila ..." "Denar?" je izbočila Madalena oči in se zarila s prsti v njegovo obleko. "Denar? In jesti mi daste?" "Vse dobiš, dekle." "Zaklinjam vas pri Bogu — ne varajte me!" Močan piš je aiknil skozi noč. Tujec je razgrnil plašč, ovil vanj dekleta in zbežal brez besede ž njim preko peščenega gričevja proti mestu. Tu in Um se je za hip ustavil, ai popravil vvhrajočo haljo in se zaril s pogledom v divne oči, ki .jih je nosil s seboj. "Ponesem te v življenje," je šepnil komaj slišno. "Zate, o lepo dekle, niso morski valovi." Prihropel je v mračno, ozko ulico. Pred visoko hišo z zagrnjenimi okni, je obstal. Ozrl se je na levo in desno, pograbil dekleta za desnico in jo potegnil za seboj. Hitela sta po stopnicah in obstala pred visokimi vrati. * Tujec je pritisnil na koščeni gumb, potem premaknil skrit medem vzvod in vrata so se odprla. Madalena je obstala pred mršavim, jetičnim človekom. "To je obupano dekle," je pokazal tujec s tankim in dolgim prstom na Madaleno ter pogiedal svojemu gospodarju v udrte oči. "Lačna je in denarja si želi." "Da, denar hočem," je pritrdila z vsem u lesom ona. "Nu," je zategnil s smehljajem oni jetični, "to nam ne bo delalo preglavic. Plačujemo v francoski valuti. Sedem frankov dobiš na dan." "Sedem frankov?" je ponovila ona s plamenom v očeh. Vsekakor lep denar! "Nu," je zakašljal gospodar, "ako pa napraviš kateri dan več kupčije, ti rade volje plačam tudi deset frankov." "Haha, ha," se je Madaleni posvetilo, "ali čujte, jaz nisem trgovka, gospod." "Vsaka ženska je lahko trgovka z blagom, ki je njena last," se je nasmejal on in še dodal: "Ti si lepo dekle; prepričan sem, da se bodo moški trgali zate." •Nič novega," se je skoro nasmejala Madalena. Kazlika je le v tem ,si je mislila, da je do sedaj lavala po ulicah lačna, brez doma in brez zavetišča. Ali naj sedaj zavrne naravnost sijajno ponudbo? Tu ima dum, tu ima človeka, ki se je* zavzel skrbeti zanjo, pa da bi ... Ne! To bi bila budaiost. Zamislila se je ,potem pa dvignila glavo. "Dobro. Vse v redu," je dejala gospodarju. "Poskusili bomo." "Poglej," jo potegne gospodar za rokav in odpre malo okence. "Sest jih imam in vse so zadovoljne." Pomel si je roke in se zagledal v ogorelega dekleta, ki se je zarilo z glavo skozi lino in bulilo v rdeče razsvetljeno sobo. Nekdo je igral klavir in prepeval vesele pesmi. Ob straneh so bili zeleno prevlečeni divani, po njih so posedala dekleta, se objemala z moškimi, nekatera pa so plesala v srediui po baržunasti preprogi. Majhna, suha ženska z grbo na hrbtu, je potegnila Madaleno za roaav in namignila naj ji sledi. Potem je porinila pred njo večerjo in stegnila vrat: "Le pokrepčaj se dekle, noč je dolga!" Po večerji so jo oblekli v lepo obleko in jo še tisli večer potisnili v svit rdeče luči. V objemu te rdeče svetiljke, je kaj kmalu postala ljubljenka vseh, ki so zahajali v ta dom. Kogarkoli so objele njene otožno se smejoče oči, vsak je bil, hipoma premagan. Njeno polno telo je razgrelo tudi ledeno mrzlo kri. Kakor pijavka se je usesavala z usti v svoje žrtve, pa naj so bili to cestni postopači, ki so si čez dan naberačili nekaj drobiža in se privlekli pijani, ali pa žlahtni gospodje takozvanih višjih krogov ,ki so drugače čez dan zvesto hodili ob strani svojih soprog. O da, ne samo razcapani postopači, ampak tudi dostojno oblečeni možje z ženami in otroci doma, so kaj radi zahajali v to hišo in se brezskrbno valjali po mehkih divanih. Nedelje in prazniki: to so bili dnevi vojaštva. Prihrumeli so iz vojašnic kakor sestradani tigri iz železnih kletk in se zarili z aa-breklimi rokami v rzžeta telesa deklet. Sobota: to je bil dan tovarniških delavcev, ki so prejemali tedenske mezde in jih razsipa-vali, mesto da bi prinesli svoji družini kruha. Drugi dnevi so bili namenjeni gospodi, barabam, djakom, kočijažem, mornarjem in drugim, ki so imeli preveč časti in denarja, pa so ga zapravljali s tem, da so ga darovali na oltar strasti. Med sedmorico propadlih deklet je zakra-Ijevala Madalena. Divje in strastno je znala plesati. Kakor kača se je zvijala, bo-čila prsi in omamljala 8 pogledom svojih sa-njavih oči zdaj tega, zdaj onega. Zgodilo se je, da je ta ali oni planil k njej še preden je količala svoj ples. Ovil jo je z rokama in zbežal iz mraka rdeče luči, noseč v naročju goreči plamen strasti. (Dalje prihodnjič.) IVAN CANKAR IN NJEGOVI OBOŽEVALCI Slovenski delavci so lani ustanovili Cankarjevo družbo, ki izdaja vsako leto štiri knjige, pisane v Cankarjevem duhu. (Stanejo en dolar in se dobe pri Proletarcu.) Ivana Cankarja slavi danes tudi slovenska buržvazija, ki mu je v življenju s svojimi kritikami togotno trgala spise. Ivana Cankarja slavi danes slovenska duhovščina ter si ga cerkev lasti celo za svojega, dasi je bila cerkev pod vodstvom škofa Jegliča tista, ki je enakrat kupila celo zalogo ene njegove knjige ter jo zažgala. Pred par sto leti bi ne Zažgala samo Cankarjevo knjigo, nego bi sežgala tudi Cankarja. Čigav je Cankar pravzaprav bil? Njegove knjige odgovarjajo l V kolikor se je udejstvoval politično, je bil aktiven socialist. "Delavska politika" z dne 13. avgusta je ponatisnila pesem slovenskega delavca o Cankarju, katero je prvič objavila decembra k desetletnici Cankarjeve smrti. Sedaj jo je objavila znova k odan-ju Cankarjevega spomenika na Vrhniki. V uvoau k tej pesmi ima tudi sledeči citat iz Slovenskega Naroda z dne 8. avgusta: "S Cankarjevim spomenikom se bomo Vrhničanje postavili, mar ne?" Uiede tega spomenika je bilo v slovenskih listih in tudi v umetniskin Krogih mnogo polemike. Slavnost odkritja je imela narod no-v erski značaj. Poročajo, da je imel ob tej priliki najlepši govor župnik in pisatelj Finžgar. resem, ki jo je pesnik neznanega imena prvič priobčil pred blizu dvenu leti, se glasi: CANKARJU (ob deseti obletnici smrti). Prerano si zapustil to dolino ientflorjstnako, a mtaam, da i« bilo prav tako; ce aaaor mi, tM danes «krušen ves po samoatanako molčati morili, bi rsiaocaran bil hudo. Um ust© je navdušenj« najvišje valovalo nud nami, kol da prirom&ii ' ¿a krutem" smo na cilj, m tvo/e pi«ioonito srce — je tiho radovalo o o upanju, da je tvoj glas resnico iz tna vzbudil. Ce »'uui oi, sdo vse 4'i Oode slavo«peve pel, |Miio oi svoje z gnusom že ob prvi vrati stri. . i^s po *un*ujo*u Te sodijo fiiistri, rodoljubi, •e uivtjo ie pesniškemu, cankarja nskesnu jeziku, jpo^tuiii uu*e i voje pa ne znajo in ae jim ne ljubi, ii ^••or pozlačenemu, a mrtvemu maliku. op** rouoijun po blatu "tte4o krizantemo" iice iu si pripeti jo na novoakrojen frak; a voj rvk^ci nagelj je pa vrgel na smetišče, kjer ga pobere včasih se kak siromak, brezupja noč nas spet ce zagrniti, v njem ii ai svetla nam "Podoba 'z sanj \ bre*domovinci mi, ji hočemo slediti, dokler ae "Hlapec Jernej ' ne vzbudi v Pravice dan. Iz Michigana Detroit, Mich. — Na prošli seji našega kluba smo razpravljali o iniciativi, ki predlaga spremenitev imena iz Socialist Party v Independent Labor Party. Diskuzija je bila obširna. Vsakdo je imel priliko povedati svoje mnenje. Imeli smo dva predloga: za spremembo imena, torej za podpiranje iniciative, in pa, da je stališče našega kluba za sedanje ime. Slednji predlog je prodrl. Sodrugi, ki žive v 6. in 13. kongresnem distriktu, naj dobe "strickerje" (listke, ki jih Jahko nalepite) pri tajniku Fe-, tru Kisovcu, da jih porabijo pri primarnih volitvah. Bili smo premalo močni, da bi si zasi-gurali pravico do regularne rubrike na glasovnici, ali skrbeti moramo, da postanemo močni. Da boste v bodoče zavarova-* ni pred peticijami, priporočam, da damo stranki zdaj zadostno število glasov. George Campbell je socialistični kandidat za governerja, Ida S. Wilson za podgovernerko in Milton M. Depew za zveznega senatorja. Ta imena bodo na posebnem lisfku, katerega dobite pri tajniku, in pobrigajte se tudi, ds ga porabite. Andrew Grum. Vaje f "Svobode" v Detroitu Pevski zbor "Svoboda" v Detroitu je obnovil redne pevske vaje 30. avgustta. Kogar veseli petje in ima voljo za sodelovanje in potreben glas, naj se nam pridruži. Med nami bo dobrodošel. V načrtu za prihodnjo sezono imamo operno predstavo "Darinka" ter več drugih nastopov. Vprizoriti mislimo tudi angleško igro. "Svoboda" potrebuje vsled tega tudi tu rojena dekleta in mladeniče. Vaje se vrše na 116 Six Mile Rd. MESTO BOGASTEV IN BREZPOSELNIH Vzlic zelo površnemu štetju brezposelnih izkazuje cenzus biro, da je bilo v mestu New York tekom meseca aprila naštetih 234,854 trajno nezaposljenih delavcev. Iz Washing-tona poročajo, da je po cenitvah na podlagi podatkov cenzus biroja izmed vsakih sto pet delavcev stalno nezaposljenih. Ta cenitev pa je veliko prenizka, kajti delavske pisarne zatrjujejo, da je dvajset odstotkov delavcev brez vsakega zaslužka. Prve uradno pribite laži urednika in "Obzora" Milwaukee, Wis. — Tukajšnji list ,ki je po mnenju mnogih list za natolcevanja, podti-aavanja in neresnice, prioočuje z ozirom na boje v milwauški naselbini 111 J. P. Z. S. nevrjetne Stvari, katerim nasedajo nerazsodni ljudje in pa taki, katere prefngano urednikovo hva-lisanje dela "velike". Ta list v uredniških člankih neprestano "blufa" našo mil-vvauško javnost, posebno pa je njegovo blufanje namenjeno čianom gotove organizacije. Piše in natolcuje venomer, da ne more podpisati gotove pogodbe glede "glasila", ki mu jo je po *.depih zadnje konvencije predložil gl. odb. Sloge zato, ker da je neveljavna, ker je sestavljena na podlagi novih pravil, češ, da so nepotrjena, neveljavna itd. . . . Urednik tega lista je sestavil 111 v svojem Obzoru priobčil ter članstvu nekega društva priporočal na seji iamozno iniciativo za odpoklic gl. odbora Sloge, v kateri je ponovno "na-biufal" članstvo, da so edina pravomočna in veljavna stara pravila pri J. P. Z. S. Kljub temu, da je gl. odbor dotične organizacije in vsi razsodni vedno povdarjal, da so mero-dajna nova pravila zadnje konvencije, je gosp. S. imel s svojim blufanjem uspeh, seveda db gotove moje. Ne samo to! Obzor je v u-redniškem članku lagal prizadetemu članstvu, da zakon države Wisconsin določa, da se morajo nova pravila (podpornih organizacij) 30 dni po sprejetju predložiti zavarovalnemu komisarju, drugače se lahko vzame prizadeti organiz. poslovnico in gl. odbor kaznuje z denarno globo, itd. Vse to in neštete nesmiselne dopise njegovih zapeljanih in neveščih privržencev je priob-čeval v svojem Obzoru cele mesece z vidnim namenom, da naščuva razpoloženje v mil-wauški naselbini proti gl. odboru Sloge, ker se ta noče pokoriti štautovim zahtevam in željam. Staut in kompanija so mislili, da je pšenica dovolj dozorela — zato tista famozna . inicijativa!. . . j Tudi Prosveta je gosp. Stau-j tu, kakor večkrat opazite, v ve-1 liko nadlego, ki mu obrača želodec! In tako se najdejo končno v njegovih vrstah laki, katerim se je začela vsa ta komedija, ki jo uganja urednik Obzora, studiti, in vse kaže, da se dvom v iskrenost veča in zvezda izgubiva na svojem blesku. V dokaz temu naj navedem gotovi fakt! Mrs. K. D., ki je aktivna na društvenem polju že mnoga leta, se je kot predsednica ženskega dr. J. P. Z. S. obrnila na zavarovalninskega komisarja o zadevi, katero pojasnuje najbolje sledeči odgovor: Dear Madam:— In reply to your letter of August 6, we wish to advise that a copy of the revised by-laws of the South Slavic Benevolent Union Sloga, was received at this office on August 1st. THE FACT THAT THE BY-LAWS MAY Bfc FILED AT THIS OFFICE BY A CJJK'i'AlN' DATE DOES NOT DETERMINE THE QUESTION OF THE EFFECTIVE PATH OF THE AMENDMENTS. THK STATUES DO NOT REQUIRE TH AT BY I V \s\< MUST BE FILED BEFORE BECOMING EFFECTIVE. The effective date 01 th*- new by-luws would have to be established by reference to th? constitution and by-laws and the society's practice in the past. Yours very truly M. A. F reedy, Commissioner of Insurance. Tak je torej uradni odgovor na vse tiste laži, s katerimi je gosp. Staut v uredniških člankih Obzora pital svoje somišljenike in čitatelje sploh! Ironično naključje je hotelo, da je "modremu" voditelju, gosp. uredniku Obzora zadala ravno njegova desna roka tako "moralno klofuto". Mrs. D.... čestitam na njeni , "potezi", ki jo jp (menda ho-te?! . . .) tako mojstereko napravila. Naj danes hipoma zadostuje to; prihodnjič se pogovorimo še bolj resno na mestu, kamor ta zadeva v prvi vrsti spada. Povem pa, da to ni zadnja taka "zaušnica", katero sem danes objavil na račun Obzora in' njegovega urednika, temveč, i da bodo sledile še druge, še ob-čutnejše, dokler se ne razkrinka vse blufanje, s katerimi pi-, tajo našo naselbino. Poročevalec. Piknik federacije SNPJ pri Keglu Chicago, 111. — V soboto 14. septembra drže vsa čikaška pota v Willow Springs na piknik federacije SNPJ. Vabljeno je članstvo SNPJ. in vse drugo občinstvo. Ivan Molek o starem kraju Chicago, 111. — četrti pet* k v septembru, na regularni dan klubove seje, bo v klubu št. 1 predaval Ivan Molek o svojih vtisih z ozirom na delavsko gibanje v starem kraju. Akcija za združenje čeških podpornih organizacij Češke svobodomiselne podporne organizacije CSP6., CSJ. in CSBPJ. imajo v teku akcijo za združenje v eno. Upajo, da se konsolidacija popolnoma izvrši v teku devet mesecev. Anton Zornik HERMINIE, PA Trgovina a m«i«nira blago« Peči in pralni stroji naša posebnost. _Tel. Herminie 2221. ZANIMIVA STATISTIKA 0 SLOVEN SKIH KULTURNIH DRUŠTVIH Priobči jo Ameriški družinski koledar Koliko je slovenskih pevskih zborov v Ameriki? Koliko koncertov so imeli od svoje u-st a no v it ve? Koliko imajo pevcev? Koliko je moških, ženskih in mešanih zborov? Koliko imamo dramskih zborov? Koliko predstav so imeli? Koliko je slovenskih orkestrov ? * Koliko je slovenskih čitalnic in knjižnic? Koliko imajo slovenskih knjig? Koliko dru-1 gih? Koliko listov prejemajo? Taka statistika bi nam dala točen pregled števila in stanja slovenskih kulturnih organizacij, bodisi delavsko, narodno ali cerkveno orientiranih. Priobčena bo v prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja. Tajniki kulturnih društev in drugi, ki imajo upogled, so prošeni, da pošljejo podatke uredniku Koledarja na naslov Proletarca, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Točna statistika je mogoča edino, ako naklonijo uredniku sodelovanje funkcionarji kul- turnih društev. Priporočamo jim, da to store. Seznam bo sestavljen nepristransko, brez tendencioznih komentarjev, kot izjavlja uredništvo, čigar edini nameji je podati javnosti pregled slovenskih kulturnih organizacij in ustanov kakršne so. Za podatke so prošeni vsi pevski in dramski zbori, knjižnice in čitalnice, šole kakor je npr. slovenska mladinska šola v Clevelandu in sploh vse organizacije v naselbinah, ki so aktivne na kulturnem polju, in sicer na sledeča vprašanja: 1. Ime. — 2. Leto ustanovitve. — 3. Število koncertov. — 4. Število dramskih predstav. — 5. Koliko ima knjižnica slovenskih knjig? — 6. Koliko angleških in drugih? — 7. Koliko listov prejema? — 8. Ali ima svoje prostore? Glede orkestrov želi uredništvo podatke samo od tistih, ki sodelujejo na slovenskih kulturnih priredbah, kot pri koncertih, operetah in operah, in ako so slovenski. Wm. B. PUTZ Cicero's j "SSt ' Florist ( OLDEST ) Cvetlice in venci za v»« slučaje. 5134 W. 25TH ST„ CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69^ Na domu Cicero 2143. Luksuriozna črta v Evropo I/ i D i D ^ __..II-»-____» _ r.______ _ , ... .. f J^ADAR se pripravljate na pot v Evropo, posluiite se priložnosti, ki Jo vam dajo najhitrejši in najmodernejši pamiki Severo-nem*ke*a Lloyda. Zahtevajte od agenta, da vam izda tiket družbe NORTH GERMAN L L O Y D Direktna in najkrajša črta j« via Bremen do kateregakoli kraja v centralni Evropi. Dobro mani pamiki BREMEN — EUROPE COLUMBUS—BERLIN—STUTTGART—DRESDEN imajo isbome akomodacije ▼ kabinah III. rasred* m slove radi fine hrane ter postrežbe. Od K od Vtak »*i»nk for each entrant ThUK A I. hvaqoki lv^u lim bil hvaležen za streh so visele dolge zastave n»Uon»l office. Blanks can be njih zasmeh. tako sem jim hvaleien Zahvaljen. Ti klošter v* lih ,s<'cured from y°ur iocal za ¿ettenje: zakaj izvor je da je drugačna." jega patrona!" "" national office. Member*at-large Claronco Sonior. Executive Secretary. » hvaleien Zahvaljen, Ti klošter ver-lih čed- ^cored from your local secretary,1 i- "vo- ^¿„ïï^ • - -.„"jrícT Our Own Child Marriages Tudi avtomobilisti imajo neprilike . *?blu > I Seveda je slavju sledila tudi Zbral, so se rodol ubi, rodo- veselica. Kdo bi se tudi ne ve-ljubnih misli prežeti in so po- Mlil> kdo bi zamerj, ^«J«. .¿h ñ S,Te MPT t °Ven," b0m' da 8e svedre po težkem skih pesnikov. Nagibi, ki so jih delu vadili da so mu postavili bro-| Ivan Cankar je zapisal: nast kip na oklesano skalo in | »Ob tliti uri .e j« pnčeU pogi.vU-mu dali muzo Za družico, so O- n« «loveinont. jeiikl, prej i« teiki Stali njihova tajna. to rodno na v mojo besedo! Kose«ki ali Prešern »ojo in pridobivajto mu novih članov. — beračija je beračija. Saj se ni- da bo mogol napraviti cim voč n» smo zbrali, da bi rešetali zgodovino polj« socialistično vzgojo in v borbi in vse prirepke njene, temveč zbra- sa naša prava. STATISTIČEN PREGLED SLOVENSKIH DOMOV IN DVORAN Ameriški družinski Koledar 000. Sedanja vrednost $................ prinaša ' vsako leto statistični Lastnina delniške druibe, v kateri pregled slovenskih dvoran in podporna, kulturna in j . . . .. x druga društva Velika dvorana ima domov, ki pa je v marsičem še l 200 gedeiev. Manjših dvoran ima pomankljiv. Uredništvo Kole-i f trgovskih lokalov............ u- darja ima v načrtu priobčiti v|ra(|ov in dru(fih gob............. Dom M prihodnjem letniku statistiko itpia£Uje s svojimi dohodki. organize states, send blank to state | Facta recently emphasized by the ZT^on I1" 8tate" t0 ^ «f Woman VoteS An^ ? ! Le' t indicate that wording to the UniWl APP icaitons lor membership (1928 States census there are now livimr in ^nt In rjL" H« ^ ^ COUntr> 860'000 — who the Jolic^„?iL. ill °ff1T,Mftrr Were chiid bridea-married before t aT onlv tho ^ thC ^^ 16- Th« majority were ocal. Only those blanks showing in native-born, with native-born parent* the proper space on the back that the J___ v nui applicant wa» proposed by the en trant will be credited. Name and address of the local se Only by the abolition of capitalist industry can the human race come into its real heritage. The world cretary must be shown on each card. ! can supply sufficient for all our The cards will be returned to him for needs- for the body and for the after being re- filing immediately corded. Subscriptions to papers must be sent in to the national office with mind. Capitalism has failed to deliver the goods. Socialism must. Despotism can no more exist in a c£di£d T, 'or them to b~ nation until the liberty of the pre« ed t!f th Kn«i en 'orw&rd- be destroyed than the night can ousiness manager of the happen before the sun has set.— domov, iz katere bo razvidno, kolikšno vrednost predstavljajo posamezno in vsi skupaj, kolikšne so njihove dvorane, in koliko je poslopje stalo. Ta statistika bo sestavljena po sledečem vzorcu: OHIO Clovoland Slovanski dolavski dom (Žele se podatki po istem redu). Slovonski dom, Holmes Ave., (drugi podatki po redu kot zgoraj.) Kazen teh treh je v območju Clevelanda več drugih slovenskih dvoran, katerih tajniki so prošeni za podatke, ravno tako tajniki ali predsedniki slovenskih domov v vseh drugih na- seibinVh: Želimo jih na slede-Stavbišče, gradba in oprema, >260,- Ča vprašanja: Kako ae vaša dvorana ali dom imenuje................ « Kdaj je bil otvorjen........................ Koliko je bilo stavbišče ter gradbeni stroški akupno z opremo.................. Kdo ga laatuje...................... Ako je delniška družba, ali imajo večino posamezniki ali društva................................ Koliko je sedanja vrednost doma.......... Koliko je sedežev v veliki dvorani............ • Koliko ima manjših dvoran............ Koliko trgovskih lokalov.......... Koliko ima uradov in drugih sob.......... Ali se izplačuje z rednimi, ali je treba tudi izrednih dohod- kov zadržuje kar dvn vrsti avtomobilov. Ne ozira »e na tu-tuuu, ki oe razlega aa njim, ne za kletve onih, ld se bi radi požuriK. Dasi je vožnja "na detelo» ponavadi prijetna, so z njo združene včasi tudi take in drugačne sameznih (Gornje vprašanje za statistiko ni toliko važno, in tisti, ki bi nanj rajše ne odgovorili, naj puste to vrsto prazno in v statistiki, kar se njihovega doma tiče, ne bo navedeno.) Vseh slovenskih domov, vklju-čivši cerkvene dvorane, je o-krog sedemdeset. Vrednost poje od pet tisoč do! težave. $300,000. Kolikšna je njihova skupna vrednost, se ne ve, niti nimamo drugih podatkov o njih, zato bo ta statistika prva, ki nam bo podala točnejšo sliko. Upamo, da bodo tajniki in drugi odborniki slovenskih domov naklonili uredniku Ameriškega družinskega koledarja vse potrebne podatke, brez katerih je točna statistika nemogoča. 3ln JHrmnriam Joseph Zavertnik Jan. 2, 1869—Aug. 28, 1929 Immemoriably your name we'll hail Noble Leader! Memories of your good deeds shall never die Ever exulted they shall be. Myriads of them will fill the pages O faithful leader, for all to see. Our Realizations may be vague, but •Imperishable in our history. Above as you look down you'll see Monuments, forever, they will be. Jealousies you taught were wrong— Obstacles always to the goal. Sincerity, your wtchword was, and Equalization of the whole Populace. Ever the Slovenes will say, He did right, we must go his way. Zealousness for your work you showed, And always lived your ideal's slave. Victory was dearly bought— Even your life to us you gave, keproaches there will be none and Thousands thy name will aclaim. None can pale the work you did for Inextinguishable is your glory, Oh King Eternal, of our domain. Good-bye Mother! Helena Zavertnik April Uv 1870—Aug. 28, 1930 Awhile you tarried, then you left us, Gone to join that dad of ours. ^ One sweet year you stayed with us And now you lie among the flowers. First a laughing girl you were Chestnut hair and eyes of blue, A winning smile, a winsome way— No wonder dad fell in love with you. Sweetheart days went quickly by, Then a wife you soon became. You left all else behind you And helped your Jože on to his fame. % m * Babies came to bless your home, A baby girl, six healthy boys, And though the world was not so kind They proved to be your dearest joys. t To a new world you later came — tVorked and slaved with heart and soul. Sent your children on to school, Helped your man to attain his goal. Years went by and toil was o'er— A quiet peaceful home you had. Then — came that fateful day when The Grim Reaper called our dad. You paused a year then left us And now you lie among the flowers. Goodbye mother! We know you're happy With that darling dad of ours. Sadly missed by sorrowing children Joseph, Frank, Helen, John, Richard, Lewis, Lincoln and grandchildren. Poems written by Kaye Delicek-Zavertaik. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. îlrnUtxirrr OUR AIM: • EDUCATION, ORGANIZATION. COOPERATIVE, COMMONWEALTH NO. UM. Pukl<*k~< „ JH.IM W !«••> CHICAGO, ILL.,_3EPTEMBER 4th, 1830 T»l.f>lioi>.i Hhe game played at the picnic was 19 to 2 in favor of the Young Americans. So far this season, th Young American girls team has to its credit 8 victories and 1 defeat. I The losing game was lost to' the Chicago Pioneer gifls by a close score of 4 to 3.- However we are willing to play them again, and feel assured the score would be reversed. A good time was enjoyed at this picnic by all. The dancers were I served by a good orchestra and seemed to be pleased. The beautiful home-made bed spread was given to Mrs .Cesen. All in all, everyone had a 0. K. and K. O. time. Now that the picnic is over, lets ail attend their next meeting. "Aggi«" Ob lock of Young Americans, Detroit. On Labor Day, organized! labor is supposed to celebrate it's annual holiday. But this year labor celebrated "out of work day." Believe it or not, Labor Organisations have consistently ignored the real political issues of the day but blindly led the workers into voting for corrupted politicians. A break from the old leadership has occured in Wisconsin where the Unions have endorsed the complete Socialist ticket. If other unions follow suit we may soon have our true Labor Day to celebrate. We commend the action of the Wisconsin Unionists. • • • Some people think ball games, especially the ball games of the Chicago Cubs of great importance. The Cubs team is leading and that is the reason. And forty seven thousand people pay admission to witness the ball tossers. Where do the hard> times come in? • • • Chicago has had a spectacle which' has never been duplicated. Airmen from many nations participated in the National Air Races just concluded. Hundreds of thousand of j people witnessed the greatest display of air travel and stunt flying machines which brought them many thrills. Several fatal accidents occurred. Two flyers and several bystanders lost their lives, but the show 1 continued. It is only another cycle in the life of aviation and displays i of this kind do much for the progress of air travel. » * * i The SNPJ. held it's annual baseball championships in Waugekan, 111. over the two day holiday. About 80 visitors came with the Cleveland team and some 25 came along with the Detroit team. They Competed in indoor and bast-ball games against Kenosha and Wauk. t r. :..»!> respectively. The Kenosha team( was victor over the Cleveland team and the Wolverine team of Detroit was proclaimed championin the hard ball game. • • • Many of the Cleveland visitors stopped at the offices of Proletarec on their way to and from the games. Much was said about conditions in their communities. (However, much the same situation prevail there as here. * * * The SNPJ. excursionists to Europe have returned. Many praise their trips. Some however were not pleased. But they all agree that the visit was nicely spent. Among these men were many of our member« from Branch No. 1. * * - * The Chicago Ypsels are expecting a full attendance at their membership drive banquet this coming Satur day. We hope that our Jugoslav comrades will be well represented. John Rak at the office of Proletarec has the tickets. They sell at $1.00. Make your reservations early. * ♦ * This will suffice for this week. The readers can expect more next week. * * * By the way have you done anything about procuring sds for the 1931 Almanac? The editor is already on the job compiling data for its publication. We must secure ads to help make it the success that it should be. Trade Unions Can End War "If there is any movement in the world that will end war, it is the organized trade union movement," according to John Bromley, British, M. P. and delegate from the British Trade Union Congress to the International Federation of Trade Unions that was recently held in Stockholm. "Let us prepare now," urged Mr. Bromley, "and in season and out of Season tell the ignorant diplomatic liars who see nothing but bloodshed as a solution to problems that not only will the workers not march but they will not work either." M. Jouhaua urged that there could no longer be any question of regulating war. To talk of protecting the civil population was poignant. It was indeed possible that the non-combatants would be the chief objective of the army. The International Federation of Trade Unions will work for the immediate limitation and deduction of armaments with a meeting at the earliest possible date of a general disarmament conference to be convened by the League of Nations for international supervision of the private manufacturer and traffic in arms and war materials, the extension of compulsory arbitration and the development of economic cooperation between people. Velly Often Bawls It was the first time a Chinese boy had seen a piano, and he tried to describe it to a friend in pidgin English. "Then box," he said. "You fight him in teeth. He cry."— Exchange. MINUTES FROM BROADWAY! Another By a vote of nearly five to one the people at Campbell, Mo., recently approved s bond issue of $20,000 with which to begin the construction of a municipal light and power plant. This $20,000 is to be used for the building of a distribution system only. The equipment for a generating plant is to be purchased on the installment plan and paid for out of earnings. Thus another municipality swings in line for municipal ownership. Public Ownership. How Could She Tell? They were seated at a table in a night club. Suddenly there was a loud crash. "Come," he said, taking her hand, "let's dsnce." "Don't be foolish," she answered, "that wasn't the orchestra, the waiter dropped a tray of dishes." MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. l*i£ SOCIALIST PARTY AT WORK Notice of Error In the list of Senators who voted against the injunction, published in this column last week, Clarence C. Dill should not have been included. California A series of street meetings and mass literature distribution is being undertaken by Los Angeles. Six speakers have been organized into a squad that will reach 4,000 persons a month. Illinois The Cook County Socialists will again distribute leaflets and state platforms to the crowd of 100,000 persons expected at the Labor Day celebration of the Chicago Federation.; This year a parade of the unemployed is planned. Montana Socialists in Missoula county have nominated Carl H. Christensen, president of the Trades and Labor Council, and of the Carpenters union, for State Senate. He «was once Socialist city treasurer. M. A. McLain, a Northern Pacific engineer, George D'Aubuchone of the Signalmen's union, and Frank Schaffer are the candidates for legislature. / New York Heywood Broun's campaign will draw into Socialist activity many of the nation's foremost authors and composers. Alexander Woolcott, theatrical critic, who heads the subcommittee of writers and actors, announced that the following already had accepted invitations to serve: Irving Berlin, who will write a Broun camaign song; Eva La Gallienne, De Wolf Hopper, George Jessel, Harpo Marx, Groucho Marx, Edward J. McNamara, Walter White, James Weldon Johnson, Gilbert Gabriel and Ruth Hale. Ohio Toledo Socialists met last week and nominated a complete county ticket. An exceptionally large attendance surprised the local which is laying plans for a rousing campaign of literature distribution and street speaking. Wisconsin The second issue of the Socialist Campaigner has just been .received. It is a splendid example of intelligent propaganda. Facts on wealth distribution, editorials, cartoons, and articles about the local situation make it extremely readable. Copies will be sent on requests addressed to Al. Benson, 528 Juneau Ave., Milwaukee. The report of the Common Council of Milwaukee for 1929 has just been published. It covers the activities of city departments, board« and commissions, Board of Education, and the Mayor's office, and has a statistical appendix. Persons wishing copies should write to the Municipal Reference Library, City Hall, Milwaukee. New Mexico The Socialists of this state held a convention in RosweU and nominated a full state ticket last week. Utah A lively state convention was held in Ogden, on July 24th. D. C. Dora, of Ogden, is the candidate for Supreme Court, the only state office to be filled. A. W. demons, of Duchesne, and Otto E. Parsons of Tooele, nominated for Congreas in the Firet and Second Districts, respectively. A militant set of resolutions was adopted, and copies were furnished to all the state dailies. They were given good publicity ,and the Associated Press sent out quite a fair elaborate report. The Socialists were given the credit for firing the first shot in the campaign. THE WHITE MAN'S BURDEN Emile Vandervelde, Belgian Socialist leader and former minister of Foreign Affairs, has brought serious charges against government officials for mistreatment of natives in the Belgian Congo. M. Vandervelde, quoting President Orts of the Congo Red Cross, asserted that Negroes were forcibly recruited for public labor even when in a dying condition. Mortality figures among the natives reached 128 to 144 a thousand, which was almost equal to the casualty rate in Belgium during the World War. ♦ If any member of the party is to be in or near Sofia, Bulgaria on Oct. 19-20, please communicate with the national office. YOUTH "Give us the young and we will make a new heaven and a new earth in a single generation."—Benjamin kidd. RIDICULOUS If anyone today were to maintain the thesis, all but universal 16 year ago, namely, that the system of armaments was due solely to Germany; that once we had got rid of the menace of "Prussian militarism" the road would be clear for general disarmament (thus our slogan that this was "a war to end war"), he would be set down as unbalanced or a monomaniac.— Norman Angell, Labor M. P., author of The Great Illusion. No Blisters Pupils at many schools am now taking elektrical sun-ray treatments, and like it very much. They ssy they prefer it to the old-fashioned method of tanning.