STUDIJ3KA BIBLIOTEKA
LeSr.ik Lili
Trstu, • soboto, 7. aprila 1928. - Leto VI
Čfr, 84 Poštnina poračun j ena (C. C. con la posta)
izhaja v-	razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8,—.
iiicsccc t	38—' 'eto ^ 75'—* v i"025™5*™ meseCno
6 50	30 st. — Oglasniaa za 1 mm prostora
za trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-a L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. i na prvi sirani L 2.—-
Posamezna številka 30 cent
Urednišivo in upcavniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assiat 20. Telefon 11-57. Dopisi naj si pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macije in denar pa upravmStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana phma se ne sprejemajo.^ — Last, založba in tisk Tiskarn« «Edinost** Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giosuk Carducoi Št. 7, I. n. — Telef. Ši. 337« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
niče, zaJ
že dva dni v Beogradu. Danes je posetil notranjega ministra dr. Korošca, nato pa namestnika zunanjega ministra dr. Šu* menkovića. Poslanik Nefcič, ki sta mu dala oba ministra p»« sebna navodila, se bo sedaj vr* nil v Sofijo na svoje mesto. Vladni krogi naglašajo, da so službeni od noša j i med Jugoslavijo in Bolgarsko dobri in da se zlasti v zadnjem času mora o-paziti, da se mnoga vprašanja rešijo znatno hitreje kot prej.
Jngeslovenska interparlamentarna delegacija se je povrnila v Beograd
BEOGRAD, 6. V Beograd so se vrnili nocoj člani jugoslov. interparlamentarne delegacije, ki se je mudila na Čelioslo vaškem. Član te delegacije dr. Šečerov, ki se je udeležil interparlamentarne konference v Pragi in ki je bil določen za poročevalca na konferenci v Berlinu, je izjavil novinarjem: «Tri komisijo interparlamentarne unije, politična, pravniška in socialno -humanitarna so razpravljalo o pripravljenem gradivu za konferenco interparlamentarne u-nije v Berlinu. Ta konferenca se bo vršila od 23. do 28. avgusta 1. 1928.»
delavskih M
vesili tirolske zastavice na okna stanovanj nekega poveljnika obmejne milice in marešjala finančne straže. Orožniškemu brigardirju v kraju S. Giovannl se je posrečilo aretirati osumljenega fanta, nekega Petra Ellzenbaumerja, ki je po daljšem zasliševanju priznal, da je on izvršil vsa navedena dejanja v poslednjem času. Dobil da je za to od gotovih ljudi 500 lir nagrade.
Medtem je v aurinski dolini komisar Barone z znatnim številom organov javne varnosti vodil preiskavo, na podlagi katere je dal aretirati Alojzija; in Marija Oberhollenzerja ter A-ojzija Heinza, ki so Ellzen-baumerju dali denar in mu naročili, naj izvrši to in ono. Vsi trije prej navedeni so se zbirali v gostilni «Sasso Nero».
V aurinsko dolino je predvčerajšnjim odpotoval tudi bol-canski kvestor.
Rimljanski pozdrav
RIM, 6. Predsednik organizacije «Balilla» je s posebno okrožnico pozval predsednike pokrajinskih odborov in fašistov-ske vzgojitelje, naj pr igo j i jo nar raščajnikom in članom organizacije «BalilIa» edino le rim-Ijansko pozdravljanje. Okroženica pravi, da je rimljanski pozdrav najlepši, do čim je stiskanje rok kaj malo priporočljivo tudi iz higijenskih razlogov.Vsi drugi pozdravi so znak negotovega in nezanesljivega mišljenja in nasprotujejo dovršenemu fašistovskenmu značaju.
Dva procesa
pred posebnim tribun alom.
1 RIM, 6. Danes dopoldne je zasedal posebni tribunal za zaščito države. V razpravi sta bila dva procesa. V prvem procesu so bili obtoženi mehanik Ivan Parodi, rojen v Acquiju, bivši podravnatelj lista «Unit&», Ar-iur Vignocchi, rojen v Poggiu Renattcu, bolniški strežnik v "hori&nici, in Al-iiero Spinelii iz Rima. Sodni dvor je obsodil Parodija na 21 let, 6 mesecev, Vi-gnocchija na 14 let in Spinel-lija na 16 let, 8 mesecev ječe, ter vsakega na dosmrtno izključitev iz javnih služb in na tri leta posebnega nadzorstva. Pri drugi obravnavi je posebni tribunal sodil Renata Leopuzzija, rojenega leta 1905. v Parabitiju (Lecce). Obtožen je bil, da je deloval kot glavni ravnatelj u-kinjenega lista «Gorriere degli Italiani» in da je pripadal krogom največjih protifa>šistov. Obsojen je bil na 6 let in 11 mesecev ječe ter na 1300 lir globe.
uspeha in šele v oktobru 1. 1926. se je mogla izvesti končna stabilizacija. V decembru lanskega leta je bila končno stabilizirana tudi lira v razmerju 1 dolar =* 19.33 lir. Dejanski je že nad eno leto stabiliziran tudi francoski frank, a v letošnjem letu se bo izvršila postavna stabilizacija jugoslovenskega dinarja, bolgarskega leva in romunskega leja. Nedavno je bila stabilizirana tudi grška drahma.
Valutna politika vseh omenjenih držav in drugih gre torej za tem, da se po doseženi dejanski stabilizaciji izvrši tu-di postavna stabilizacija in določi s tem stalno paritetno razmerje posameznih denarnih enot. Ko bo po vseh državah s še neurejeno valuto ta proces gotov, bo ustvarjena s tem trdna in stalna podlaga za razvoj gospodarskega življenja brez onih stres-ljajev in negotovosti, ki so ga vedno spremljali v časih popolne valutne zmešnjave. Dasi bo vrednost denarnih enot drugačna nego pred vojno (manjša), pomeni vendar to, da se bodo vrnile s tem v vso Evropo zopet predvojne valutne razmere.
Načelnik vlade
sprejel v PTilann on. Turatija In D'Annunzija
MILAN, 6. Danes ob 11. uri dopoldne se je podal predsednik vlade v spremstvu fašistov-skega tajnika on. Turatija, ki je prispel tekom jutra v Milan, v Taliedo, kjer si je ogledal pristanišče hidroplanov, ki je v delu in ki bo mnogo prispevalo k prometnemu pomenu mesta. On. Mussolini si je natančno ogledal vsa dela, ki so v polnem teku. Letališče bo dolgo 2475 m, 200 m široko, globoko pa 42 m. Pred svojim odhodom se je načelnik vlade natančno informiral o Času, v katerem bodo dela dovršena in bo pristanišče pričelo poslovati. Ob svojem povratku v mesto si je ogledal načelnik vlade novi vseučiliški del mesta; posebno ga je zanimalo pročelje zavoda za proučevanje raka. Zavod bo slovesno otvorjen ob navzočnosti kralja 12. t. m.
V prvih popoldanskih urah je prispel iz Gardona v Milan pesnik Gabrijel D'Annunzio, ki se je podal ob 16. uri na prefekturo, kjer ga je sprejel načelnik vlade, ki se je z njim dalj časa prisrčno razgovarjal.
Stabilizacija valut In njen pomen
Kako treba razumeti poslednja navodila on. Tmratlja
RIM, 6. Predi fcratfcim smo poročali o smernicah, katere je izdal tajnik fašistovske stranke on. Turati pokrajinskim političnim tajnikom glede cen živilom in delavskih plač. Glasom teh smernic bodo morali pokrajinski politični tajniki energično delovati na to, da se prepreči eventuelno naraščanje cen živilskim potrebščinam in docela onemogoči sleherno nadaljnje nižanje delavskih plač. Pri vsem tem pa je treba vedeti, da se smernice ne nanašajo na zahteve glede znižanja plač, ki so bile stavljene še pred izdanjem teh smernic. Zato se bodo tozadevna pogajanja za znižanje plač, ki so se pričela na o-menjene zahteve, nadaljevala.
likvidiran z otvoritvijo meje
BEOGRAD, 6. Napetost odno-šajev med Jugoslavijo in Albanijo je tekom današnjega dne v popolni meri popustila. Po brzojavki iz Tirane je albanski zunanji minister beg Vrioni na predstavko jugoslovenskega poslanika Mihajlovića glede za-tvoritve meje izjavil, da bo zadevo predložil ministrskemu svetu, ki l>o o njej končno sklepal.
Danes opoldne je albanski odpravnik poslov ,v Beogradu Stila posetil pomočnika zunanjega ministra Paviovića. Ko je ob 13. uri odhajal iz zunanjega ministrstva, je izjavil novinarjem: «Morate biti optimisti, kakor sem jaz.»
Optimistična izjava, ki jo je opoldne podal odpravnik Stila novinarjem, se je proti večeru potrdila. G. Stila je nocoj v drugič posetil pomočnika zunanjega ministra Pavloviča. Ko je takrat odhajal iz ministrstva, je dejal novinarjem:
«Vidite, sedaj moram zameriti vsem vam novinarjem, ker ste brez potrebe škodovali tej naši stvari. Ni bilo potrebno toliko razburjenje, stvar je naslednja: Moja vlada je sklenila, da otvori mejo napram Jugoslaviji, in je že odredila prefektu v Korči, naj mejo odpre. Ta svoj ukrep je izdala po medsebojnih pojasnilih z ene in druge strani in po službenem naznanilu vašega ministra za narodno zdravje, da ni epidemije in da je le par slučajev bolezni v Ohridu in Bitolju. Obvestil sem pomočnika zunanjega ministra g. Pavlovića, da je meja spet odprta. Preostane nam le še, da nas zastopniki tiska podprejo, da bi se naši medsebojni odnošaji razvijali čim bolj prijateljski.«
Namestnik zunanjega ministra dr. Šumenković in njegov pomočnik g. Pavlović sta odhajajoč iz predse dništva vlade izjavila novinarjem: »Uradno smo obveščeni po našem poslaniku v Tirani in po albanskem odpravniku poslov, da je meja spet odprta. S tem je incident končan.»
BEOGRAD, 6. Iz Tirane poročajo, da je albanski tiskovni u-rad izdal naslednji komunike:
Notranji minister je izdal prefektu v Korči brzojavno naredbo, naj se ponovno otvori meja napram Ohridu z ozirom na to, da po službeni izjavi ministra narodnega zdravja v Beogradu ni gopvora o pravi epidemiji, temveč samo o nekaterih osamljenih in posameznih slučajih pegavice.
Vojna je zasekala globoke rane zmagovalcem in premagancem. Povojno gospodarsko življenje večine evropskih držav je to najjasneje pokazalo. Splošna valutna nestalnost in zmešnjava, ki sta bili posledica inflacije in krize, sta bila najvidnejši zunanji izraz tega neznosnega položaja. Dobrih deset let je Evropa trpela ogromno škodo radi številnih valutnih streslja-jev in katastrof, skakanja in padanja tečajev in drugih ne-pvilik te vrste. Vse to je skrajno o te zevalo mednarodno trgovino in radi tega tudi vsako "edno gospodarsko življenje v notranjosti posameznih držav.
Iz te valutne zmešnjave, kot smo jo imenovali zgoraj, vstajajo sedaj polagoma zopet redne denarne razmere v obliki stabiliziranih valut. S stabilizacijo, najprej dejansko in potem postavno, se za vršu je polagoma £>o posameznih deželah oni težavni proces, ki sledi vsakemu močnejšemu stresi jaju, naj se jpojavi kjerkoli, namreč proces iskanja nove ravnoteže, katera liaj nadomesti prejšnjo, ki je bila zrušena, ter naj tvori novo podlago razvoja. Po načinu, kakor se je izvršil ta proces, se morejo razdeliti prizadete države v dve skupini. Eno skupino tvorijo one dežele, kjer je -povojna inflacija dovedla tako-rekoč skoro do popolnega bankrota. To je bilo v Nemčiji in Rusiji. Tu se je izvedla denarna reforma na račun celih ljudskih slojev in pri tem so se uzakonile vse -gube, ki jih je bila povzročila inflacija. Dobra stran te operacije je obstojala v tem, da je izginila med prebivalstvom skoro vsaka zadolženost iz prejšnjih časov, kajti denarna enota ni imela več nobene vrednosti, (n to dejstvo je v tehničnem pogledu znatno olajševalo take radikalne valutne reforme.
Po drugih državah, kjer je sicer tudi pritiskala inflacija, toda ne v taki meri, da bi se moglo govoriti o valutni katastrofi, je bilo vprašanje povojnega de-narstva drugačno. V prvem času se na stabilizacijo ni smelo misliti f* raznih razlogov. Prevladovalo je bolj mnenje, da se mora valuta vrniti na predvojno pariteto. Kmalu pa so vsi uvideli, da bi povzročila revalorizacija istotako gospodarsko katastrofo kakor brezmejna inflacija in iz tega spoznanja se je potem rodila misel, da je edina rešitev iz zmešnjave v tem, da s** valute stabilizirajo na oni višini, kjer so se dejansko ustalile pod vplivom igre gospodarskih zakonov.
Stabilizacija je ustanovitev stalnega tečaja nacionalne valute napram zlatu ali napram stalnim valutam drugih držav. Da se to doseže, pa ne zadostuje le kaka postavna odredba, temveč se mora vzporedno ustaliti tudi vse gospodarsko življenje dežele. Prenehati mora predvsem inflacija, t. j. tiskanje novih bankovcev s prisilno veljavo, urediti se morajo državne finance, v prvi vrsti uravnotežiti državni proračun, zboljšati trgovinska bilanca itd. Vse to pa se doseže le s temeljito konsolidacijo vsega gospodarstva. Poleg vseh teh vprašanj pa je še vprašanje državnih dolgov, notranjih in zunanjih, katerih u-reditev je istotako eden. izmed prvih pogojev konsolidacije gospodarskega in finančnega mehanizma.
Po tej poti je tudi Šlo v glavnem prizadevanje posameznih držav za gospodarsko in končno valutno konsolidacijo ali utrditev. Med prvimi državami, ki so dosegle na tem polju odločilne uspehe, je bila Čehoslovaška, katera je po zaslugi tedanjega finančnega ministra dr. Rašina saje žila inflacijo 2e v prvih letih svojega obstoja. Red v dr-fcavnih financah je bil vzpostavljen in to je omogočilo, da 8* je čehoslovaška krona že ob koncu 1. 1922. končno stabilizirala na višini, kjer ss nahaja še .sedaj.
Druga država, ki je stabilizirala svojo valuto, je Belgija, v -kateri pa so bili potrebni mno-!go večji napori. Prvi poskus Stabilizacije, ki ga je napravila ta država v L 1925., ni imel I
mod ItaHjo In Združenimi drfta-vami
RIM, 6. Agencija « Volta* poroča o trgovinskih odnoSajih med Italijo in Združenimi državami naslednje:
V	1. 1927. je Italija uvoaila iz Združenih držav za 3 milijarde in 958 milijonov lir blaga, izvozila pa za eno milijardo in 645 milijonov lir. Pasivnost trgovinske bilance v škodo Italije je znašala 2.313 milijonov lir.
V	letu 1926. je znašal uvoz iz Združenih držav v Italijo 5.614 milijonov lir, izvoz iz Italije pa 1.931 milijonov; pasivnost trgovinske bilance 3.683 milijonov. Ta pasivnost se je torej v letu 1927. znižala za nič manj kot 1.370 milijonov, torej za 37 od sto.
Iz Združenih držav uvažamo predvsem bombaž, žito, mine-ralna olja in destilate, baker in premog. Izvažamo pa sir, oljčno olje, umetne svile, paradižnikovo konservo in klobuke.
Poplava v državi Kansas
KANSAS CITY, 5. Nad državami Kansas, Oklalioma, Ar-kansas in Texas je divjal silen orkan, ki je povzročil veliko škodo. Radi nesreč, podiranja hiš in drugih stavb, ki so se udale nezadržnim sunkom viharja, je iagubilo življenje tudi več ljudi. Kolikor je doslej znano, je orkan prizadel največ škode naselbini Sha\vnee v Oklahomi. Tu se je baje docela porušilo 35 hiš.
KANSAS CITY, 6. Radi orkana, ki je divjal včeraj nad deželo, so bile pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Vesti o človeških žrtvah in škodi, ki jo je povzročil vihar, je bilo le težko dobiti. Kolikor znano, je doslej izgubilo življenje šest o-seb, o drugih šest osebah so ne ve ničesar in prevladuje bojazen, da so utonile. Poleg viharja je namreč nastala povodenj in je povzročila zelo občutno škodo tudi ostalim predelom države. Baje znaša škoda, povzročena samo po poplavi, okrog 1 milijon dolarjev. Tudi mesto Kansas Clty je bilo prizadeto. Na nekaterih krajih je voda preplavila ulice in dosegla do dva metra višine. Voda je vdrla v kleti in druge podzemske prostore.
Požar
VERCELLI, 5. V čistilnici riia v Tricerru je včeraj izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil med Jugoslavijo in Bolgarsko tovarno. Kako je nastal požar, BEOGRAD, 6. Jugoslovenski še ni znano. Škoda znaša okrog poslanik v Sofiji Nešić se mudi 300 tisoč lir.
RIM, 6. Kri*, ki ga je papež določil za polarno ekspedicijo generala Nobileja, je bil včeraj dokončan. Jutri bo izročen generalu. V križu je izdolben prazen prostor, kamor se bo stavil pergament z latinskim napisom, ki ga je narekoval papež m ki se glasi: «To znamenje Jezusa Kristusa Kralja je izročil njegov vikar papež PIJ XI. dne 31. marca 1928. skupno z molitvijo za uspeh, ekspedicije Humbertu Nobileju in njegovim tovarišem, ki se vnovič pripravljajo na stroške milanskega mesta na zračno pot, da ga načelnik ekspedicije, ko bo znova letel čez severni tečaj, spusti na vrh zemeljske oble.»
Mons. MafgUone v Rimu
Rt M, 6. Semkaj je prispel a-postolski nuncij' v Parizu mons. Maglione, ki se je takoj podal v Vatikan, kjer je obiskal kardinala Gasparrija. Jutri bo nuncija sprejel papež.
ProtiBati9iaisa propaganda v Hji
MILAN, 6. «Popolu d'Italia* poročajo iz Tridenta, da je bilo v aurinski dolini zaznamovanih več slučajev, da so neznanci nahujskali Šolske otroke proti učiteljem. Neki učiteljici so o-troci celo grozili. Orožniki so uvedli preiskavo, da bi izsledili krivce. «Popolo dTtaiia» po-spremija to vest z naslednjimi besedami: «Ubogi italijanski u-čitelji, ki se s Čudovitim samo-zatajevanjem žrtvujejo v dobro tujerodnih otrok, so na ta način napadani in ogroženi od istih otrok, za katere so se popolnoma posve tili.*
Iz Silandra poročajo, da so orožniki po skrbnih preiskavah izsledili nekega Franca Maira, 17 let starega, ki je pred par dnevi poškodoval tamošnje šolsko poslopje. Mair je bil aretiran in naznanjen sodnijski oblasti.
Iz Bolcana pa prihajajo vesti o raznih protifašistovskih in protiitalijansikih činih, izvršenih v aurinski dolini. Bolcanaki kvestor oomm. Ercole Conti je dal —. [kakor poroča milanski list — navodila, da se izsledijo krivci. In komisarju javne varnosti Barone j u se je to tudi posrečilo. Poslednje takteo dejanje je bilo izvršeno pred kakšnimi desetimi dnevi v Luttagu, kjer so neznanci tekom noči is-
o predsedniku vlade In o fašizmu
RIM, 6. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je dal pokrajinskim političnim tajnikom navodila glede publikacij o predsedniku vlade in fašizmu. Že nekaj časa, pravi okrožnica, se vedno bolj množijo publikacije o načelniku vlade in fašizmu. Sama po sebi je ta okolnost zelo hvalevreden pojav, toda med onimi publikacijami so ttuidi spisi, ki vsebujejo večkrat napačno pojmovanje in netočne sodbe ter pripravijo čitatelje do tega, da si ustvarjajo nepravilno sodbo o načelnike vlade, fašizmu in revoluciji. Polegi tega so publikacije večkrat samo slabi posnetki pravih fašistov-skih pisateljev. Spričo tega poziva tajnik fašistovske stranke pokrajinske politične tajnike, naj strogo nadzorujejo in pregledajo vse publikacije, ki se nanašajo na predsednika vlade in fašizem, in naj nemudoma izvedejo eventuelnie nadaljnje odredbe, ki jih bo v tej zadevi izdalo tajništvo fašistovske stranke.	- -
Podravnatelj zavoda cBanea d'Italia» umrl
RIM, 6. Daues ponoči je preminul v Rimu v starosti 52 let generalni podravnatelj zavoda «Banca d'Italia* cav. Pusquale D'Aroma.
Nagrade za spise o nacionalno -gospodarskih vprašanjih
RIM, 6. Tiskovni urad fašistovske stranke poroča, da se je sestala v palači «Lrittorio» raz-sodiščna komisija v svrho razdelitve zneska 30.000 lir, katerega je določila fašistovska konfederacija za nagrado onim, ki bodo predložili najboljše spise o raznih n a c ional no-gos pod ar-skih vprašanjih.
na tangerski konferenci v Parizu
PARIZ, 5. Italijanski, angleški, francoski in španski izvedenci so se sestali danes popoldne na Quaiju d'Orsay. Po dolgi razpravi so sklenili, da se bo njihovo nadaljnje delo opiralo na francosko-španski tangerski sporazum, ki je bil sklenjen pred kratkim. Nocoj ob pozni uri je bilo izdano kratko uradno naznanilo, ki pravi, da so bili sklepi, nanašajoči se na mednarodno upravo Tangerja, sprejeti soglasno.
Ntmd ponujajo Jugoslaviji železniške stroja in vozova
BEOGRAD, 6. Prometni minister Milosavljević je izjavil nocoj novinarjem, da je vlada prejela veliko število ponudb iz inozemstva, po katerih na ji bi Jugoslavija kupila na račun večje število lokomotiv in vagonov. Kakor se doznava, je med drugimi stavila tako ponudbo tudi berlinsku tvrd ka Allgemeine Elektricitaets - Ge-seEschaft. Vlada te ponudbe proučuje.
Boji v Sehikl
MEKSIKO, 6. Iz Patzčuara poročajo, da so zvezne čete premagale vstaše, ki so jih v bližini naselbine De Tequila napadli. V boju so vstaši izguibili 20 mož. V spopadu, do katerega je prišlo -v neposredni bližina Platzcuara, pa so vstaši, po veČini kmetje, izgubili 10 mož. V Guadalajari so zvezne čete zavzele vojašnice, ki so jih uporniki spremenili v vojaške, delavnice. Zavzetje vojašnic jih je stalo štiri človeške žrtve.
t Frano JVIartelanc.
5. aprila je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Gorici Franc Mar-telanc, višji živinozdravnik pri nekdanjem tolminskem okrajnem glavarstvu. Služboval je celo vrsto let v Tolminu. Po vojni je našel v Tolminu svojo domačijo vso raz-đrapano. Zapustil je naše kraje in se preselil v Kočevje. Tam je zadela krepkega moža cela vrsta težkih družinskih nesreč ter ga duševno in telesno silno potila. Dal se je upokoj'iti.ter se vrnil spet v domače kraje, iščoč v delu in domačem življenju zdravja in utehe. Pa mu ni bilo usojeno uživati dolgo zaželjeni mir. Bolehal je in iskal tu pa tam zdravja. Šel je za svojimi mladimi, ljubljenimi sinovi. Naj mu bo lahka domača goriška zemljica in naj uživa večni pokoj f
SINDIKALNI PRISPEVKI
V prostorih ministrstva za korporacije se sestane zopet v kratkem posebna komisija, ki proučuje vprašanje sindikalnih prispevkov. Do sedaj je komisija določila mero kakor tudi način plačevanja pitispevkov, ki so obvezni za delodajalce in delavce industrijskih podjetij, za banke in bančne nameščence, za prevozna podjetja in njih uslužbence. Poleg tega je komisija določila tudi glavna načela za utrditev vprašanja neobveznih sindikalnih prispevkov.
Naloga, ki jo mora komisija še rešiti, obstoji v tem, da najde podlago sa določitev obveznih sindi-
kalnih pnispevkov za poljedelsko in trgovsko panogo, za pomorski in zračni prevoz in za sindikate intelektualcev.
Zanimiva bo razprava o prispevkih intelektualcev. Do danes so prtispevki za vse stanove enaki, kar pa jo nesmiselno, če se pomisli, da so dohodki posameznih stanov zelo različni. Verjetno je, da bo komisija izdelala načrt za racionalno razdelitev sindikalnih prispevkov v skladu z omenjeno razliko dohodkov.
GIBANJE V IZVOZNI TRGOVINI
Te dni so bili objavljeni podatki o izvozni trgovini Italije v prvem dvomesečen letošnjega leta. Namesto po vrednosti, kot do sedaj, so razvrščeni podatki po težini izvoženega blaga v tonah. Iz teh podatkov je razvidno, da je šlo letos v januarju in februarju iz državs 428.000 ton raznega blaga. V istem dvomesečju prejšnjega leta se Je •izvozilo iz Itahje 398.000 ton. Letošnji izvoz je torej v omenjeni do-hi za 1% večji, nego je bil lani.
Nagrada družini m Številnimi otroci.
Francu Jugu iz Kala pri Kanalu je bila izplačiaia nagrada 500 lir, ker ima 11 otrok.
Rojstva, smrti In poroke V Trsta
dne 5. aprila 1928, Rojeni: 13 (1 mrtev); mrtvi: 12; poroke: 2.
n.
cEDĐfOftfe
V Tzstu, dno 7. aprila 1328.
Iz trža&ega življenja
gapadafec trgovci Pezzangcre omrl
fied smrtjo m ie skesal srajoga pujii ii|a in pomllOTal svojo staro m&tatr. • Ugotovitev njegove litoreteostL
Skrivnost krvavega dogodka, ki p* Je odiga-aJ predvćerajSnjim pred-|K>Idne v prodajalci trgovca P»z>-Zangoro na Corao V. E. III., najJ?rž &e bo nikoli popolnoma pojasnje-kajti onega, ki je poznal to it, ni več med Urim i. Neznani napadalec Pe«ai>gt>re je včeraj zjutraj podlegel smrtni rani, kljub prizadevanju zdravni-kov, ki so u-pcrrabili vsa sredstva in pripomočke zdravniške vede, da bi rny rešili iivljenje. Okoli polnoči se je ranjenec zavedel in je ostal pri zavesti več ur. Tekom tega časa je tu pa tam spregovoril kako beeedo z bolniškimi strežnicami, ki jih je ponovno prosil, naj mu dajo vode, ker da ga muči silna ieja. Čez nekaj časa se je spomnil evo je matere in vzkliknil: ^TJboga stara mojal Če bi bil vedel, da se bo to zgodilo, ne bi bil storil, kar sem storil!» Meneč, d«, hoče ranjenec še kaj povedati o grobnem dogodku, je strežnica, ki je slišala te njegove besede, poklicala policijske organe, nameščene v bolnišnici. Toda v njihovi navzočnosti ni liotel ranjenec spregovoriti niti besedice. Na njihova vprašanja, ali hoče podati kako izjavo, je sajmo odki-maval z glavo. Toda ko so policijski organi odSli, je začel spet govoriti s strežnicami; tekom razgovora je dejal, da se kesa nepotreb-neg« krvoprelitja. Okoli 4. ure se jo začel boriti s smrtjo, a okoli 6.S0 se je spet zavedel za kratek čas. Tedaj se je ponovno spomnil evo je matere in jo pomiloval. Nato
ie obmolknil in se ni več ganil, finalu potem je izdihnil.
Ker nape daleč Pezz-angore niti pred smrtjo ni hotel povedati, kdo je, se je sprva zdelo, da bo zelo težko ugotoviti njegovo Istovetnost, zlasti ker se je po raznih okol&či-nah dalo sklepati, da je neznanec tujec. To domnevo je podpirala predvsem okončina, da ga v mestu nihče ni pogrežal, Čeprav je prebivalstvo že predvčerajšnjim zvedelo sa krvavi dogodek. Pač ni verjetno, da bi se njegovi sorodniki ne oglasili, če bi bivali v nafiem mestu in vedeli, da je neznanec smrtno nevarno ranjen.
Toda policijskim organom se je po marljivem poizvedovanju vendar posrečilo ugotoviti, kdo je napadalec Pezzangore. Dognali so, da je to 23-letni Attilij Sardelli, rodom iz nekega kraja v Benečiji, odkoder je prišel v naSe mesto pred par dnevi.
Kakor smo poročali, se je domnevalo, da je ne padalec Pezzan-gore istoveten z zločincem, ki je te dni napadel v ulici Milano to-bakarnarico Emo Hčltl in jo ranil z revolverjem. Toda zdi se, da je ta domneva neutemeljena, kajti pri soočbi, ki jo je odredila policija, Hoitlova ni mogla spoznati v Sardelliju svojega napadalca.
Nesreča z nabojem
Pri igri na nekem zemljišču sta 13-letni Viktor Sosič in 13-letni Viktor Sosič, oba stanujoča na Opčinah, natfla naboj, e katerim sta se včeraj zjutraj igrala v bližini stanovanja Alojzija Sosiča. Ko sta odtrgala svinčenko, sta §e hotela videti, kako učinkuje smodnik, če se ga zažge. V ta namen je eden od nju zapalil vžigalico ter jo približal naboju. Tedaj se je tgodilo, kar se je pač moralo »goditi. Naboj se je razpočil in drobci so neprevidna dečka precej hudo ranili; Alojzij je zadobil Številne rane po trebuhu in obrazu, njegovemu tovarišu pa so drobci razme-sarili dlan desne roke ter ga ranili po obrazu. Nesrečna dečka sta dobila prvo pomoč od zdravnika re-Silne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, nato sta J)iia prepeljana v mestno bolnišnico. Zdraviti se bosta morala naj»-manj kakih 15 dni.
Avto ga Je podrl.
Ko je ?9-letni šofer Josip Udovič, stanujoč v Skednju Št. 155, včeraj popoldne okoli 16. ure vozil s svojim avtomobilom po ulici Prato, je zdajci zapazil, kako je neki deček, ki se je do tedaj igral s svojimi so-
vrstniki kraj ceste, nenadoma stekel tik pred avtomobilom črez
cee to, očividno s namenom, da bi se obesil zadat na korljero, ki Je bai tedaj pri vozil a v nasprotni smeri. Dasi je Udovič naglo ustavil, vendar nI mogel preprečiti nesreče; avto je zadel malega neprevidnega in ga podrl, tako da je obležal nezavesten, šofer je dečka, 10-1 etnega Ferrucia Cetin, etanujo-čega v ulici Prato št 20, pobral in prepeljal v mestno bolnišnico, kjer le zdravnik dognal, da je siromak zadobil Številne poškodbe na raznih delih telesa in si poleg tega hudo pretresel možgane. Bil je sprejet v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je nevarno.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Združitev občin.
Z ukazom od 15. marca 1986. so se združile sledeče občine: Kobarid, Kred, Dreienca, I drsko, Ljubušnje, Uvek in Trnovo v eno samostojno občino iLcbarid, ki bo Štela 6790 prebivalcev.
Z istim ukazom so se združile na Vipavskem občine Vrpolje, Lože, Si a p, Budanje, Goče, Vipa va in Erselj v eno samostojno občino Vipavo, ki ho štela 5(#8 prebivalcev.
Oglejmo si nekoliko občine, ki se doslej še niso združile.
V	vipavskem sodnem okraju so ostale doslej še ne upoštevane: Ajdovščina, Dol-Otlšoa, Lokav ec, Planina, Kihemberk, Šmarje, Štur-je in Uč>tje. Ako gledamo na zemljepisno le*ro. sodimo, da bodo oblasti združile Ajdovščino, Planino, Štur j o in Ustje v eno občino, nar dalje Dol in Lokavec zopet v eno in Rihemberk In Šmarje zopet v eno občino.
V	tforiSki okolici bi se združili občini Grgar in Trnovo. Opatje-selo, Temnica in VojšCica M tvoriii eno občino. Vrtojfca bi ostala samostojna, kajti usoda vseh njo obda jajc čih občin Je le rečena.
Na Kanalskem se Se ni določila usoda občin: Anhovega, BanjSice, Bat. Deskel In Kala. Upoštevajoč zemljepisno lego, bi se spojili Banjžice, Bate in Kal v eno in Anhovo in Desk le zopet v eno občino.
V	Brdih je združitev Medane m Biljano skoraj na dlani.
Skoraj gotovo se napravi v bovškem okraju po vzgledu kobariš-kega okrajta ena sama veleobčina Bovec s priključenimi občftnami: Čezsofto, Logom, Srpenico in Žago.
Težje je prerokovati glede cerkljanskih občin: Cerknega, Sebrelj in S t. Vi£ke gore.
Tolminskega, nekdanjega ofejega sodnega okraja se doslej Se nI dotaknil noben ukaz. Sodi se pa, da ostane grahovska občina, ker je dovolj velika, taka kot je, medtem ko se priključijo k Sv. Luciji Ponikve v eno občino ln bosta Tolmin in Volče dali novo samostojno tolminsko občino.
Na Idrsk&m sta »e doslej združili edino le čraovrška ln godovi 5k a občina. Ostale so Cehovnik, Dole, Idrija, Ledine, Spod. Idrija. Vojsko. Sodi se, da se priključi idrijskemu mestu Cehovnik, Dole in Vojsko, medtem ko se združita Spodnja Idrija to Ledine t eno občino.
V	kom enakem okraju sta se doslej združili edino le kobjeglavska ln gtanjelska občina. Po prejšnjih vzorcih kaže vse, da se ustvari tudi v tem okraju veleobčina Komen, ki bi utegnila obsegati Gahrovico, Gorjansko, Rrje, Pliskovico, Škrbino in Veliki dol, medtem ko b! prifili občini Breetovlca in 6ela v eno občino skupaj.
Poudarjamo pri vsem tem, da so to le domneve in da so mogoče kake tzpremembe. Počasi (bodo tozadevni ukazi prinašali jasnost.
Naj navedemo na tem meetu iz goriške pokrajine imena onih občin, ki so doslej Že Izgubile svojo samostojnost: Ajba, Av6e, Bilje, Budan je, Dreženca, Erzelj, Gaber-je, Gofis, Godovič, Goj«ače, I drsko, Knin nje, Kobjeglava, Ko&bana, Kred, LoČnik, Ljubušnje, Llvek, Lokovec, Lože, Osek, Ozeljan, Pod-gora, Podkraj, Podraga, PrvaČina, Ročinj, Sedlo, Skril je, Slap, Solkan, Sovodnje, St. Peter, StandreŽ, Steverjan, Trenta, TTibuša, Trnovo,
Velike Zabija, Vograko, VrebJSe,
Vrh polje, Vrtovin.
Vpeetavitev novih
Mig na Dua]«.
Kol )e zna—o, so lemrko leto, tflL Julija, ob prUžki nemirov, na Dunaju zgorele v iustičnt palači zemr ljiike kn/lge. Ker so se zemljiške knjige jele sedaj vnovič postavljali na podlagi raz-rfllh dokumentov, ki so se obranili, javlja goriško dri. pravd ni^tv o, naj se sa stvar pozanimajo do 30. aprila vsi oni, ktf. imajo pii tem kakflne interese. Isto tako so razstavljeni na ogled na gorUkeca sodišču vložki, vpisani v nove zemljiške knjige, ki si jih Jahlro ogleda vsakdo.
Ma| sa cepljenje murvinih dreves
Goriški kmetijski urad nam sporoča sledeče:
Dne 16. aprila, v pondeljek, se začne na goriškem kmetijskem uradu teoretično-praktičen tečaj za cepljenje murvinih dreves, katerega lahko udeiefce vsi poljedelci, ki se zm to zanimajo. Pouk se bo pričel ob 9. zjutraj. Udetešeo ci, ki bodo imeli priliko tu cM praktično se poučiti o cepljenju v deželni drevesnici, so naproSeni, da prinesejo s seboj dobro ceptfno britev.
50-odstotno znižacfe v&žsle za vojne iuraiMs
DruStvo vojnih pohabljencev sporoča, da je avtomobilska družba F. Ribi & €o. v Gorici dovolila Članom dru&tva pohabljencev ki vojnim invalidom, ki spadajo najmanj v šesto penzijeko kategorijo* 50% znižanje vožnje na vsseh njenih avtomobilskih progah.
Zopet rop?
Te dni prihaja, zopet novfcca o roparskem napadu, k&ierega irtev naj bi bil sedaj Jožef Trampuž, star 25 let, iz Kostanjevioe.Ta se je pred dnevi zgiasil pri orožnikih v Opatjemselu in jttm jel pripovedovati naslednje: Večer prej se je vračal 9 precejšnjo svoto denarja
domov. Okrog 22.30 pa so ga na cesti med Opatjiinselom in Kostanjevico, in sicer ravno na kraju, kjer je cesta zelo samotna in na obeh straneh obdana z gostim grmovjem, napadli trije ošemljeni neznanci Tiho, ne da ba bal kaj zinil, ga je eden lopnil a palico po glavi, drugU pa rmi je nastavil no* na srce. Toda ranil ga nL On se je zgrudil ln tedaj eo mu prebrskali iepe In nru pobrali 1350 lir, ves denar, M ga je imel pri sebi.
Orožniki so na to pripovedovanje pričeli stikati za roparji ln skušan, na licu mesta ugotoviti, kako se je izvršil zločin. Toda vse njihovo sitikanje je J>ilo bresuspetf-no. Roparjev ni bilo nikjer. Končno se jim je zazdelo, da v*a zgodba o tem roparskem napadu nekoliko šepa. Pripovedovanje in vedenje napadenega se jim je zazdelo tudi malo čudno. Tako se je zgodilo, da so prišli do prepričanja, da si je Trampuž vso to dogodbico v svoji bujni domišljiji izmislil z namenom, da opraviči izgubo zgoraj navedene svotice denarja, ki ga je bogve kje tn čemu zapravil. In na podlagi tega suma so ga naznaniti sodnijski oblasti, češ da jlk je hotel le potegniti.
Zlomil si )e levo
Zeleni križ je moral prepeljati v goriško mestno bolnišnico Leopolda Meltnka, starega 96 let, ls Gorice, stanujočega v ul. Carduc-cL Melink je padel in si tlom 11 levo roke v zapestju. Zdraviti se bo moral 45 dni.
m Je Igrala pced njegovo
dietna Silvija Vodopivec iz Doro-berga se je z drugimi otroci igrala pred hi3o nekega Jofcefa Skocttoe iz Dorrtberge. Otroci eo Mil nekoliko preglasni. Skomin se je radi tega razjezil tn jih je hotel epodM. Pobral je kamen in ga zagnal med nje. Usoda je hotela, da je kamen zadel malo VodopivČevo, ki se bo radi tega morala več časa zdravKi.
Starko fe poveril
Na poti iz Dornberga v Rihemberk je Alojz Kavčič povozil s kolesom 73-letno Josipino Mozetič. Slednja se bo morala zdraviti 10 dni.
Ondna prigoda đveh
Gozdarja Alojz Božič, etar 37 let, ter Stefe Kumar, star 42 let, iz Dola, sta podirala v gozdu drevo. Nir
PODLISTEK
vV. J. KRIŽANOVSKA:
£
Pajčevina
Bonaa v »Urili delih
la ruščine prevedel X. V.
(58)
Grof ae je zdruiil in vzklonll. Pri prvem po-gftedu na Kfilteo je »poznal, da Je njegova tajna odkrita, ln to spoznanje ga je razsrdilo.
—	Zatekel eem se semkaj, ker me boli glava I In me mučijo živci. MJorda pa bi vi sami, Milica |ffui$evna, ftelell uživati ta skriti kotiček? Pravijo, da srečna nevesta vedno i&če samote; če je tako, gran.
Milica se Js nasmejala.
—	če ste tako prijazni, da hočete oditi s term, tedaj rajfi sedite, da se kaj pomeniva. V tem hipu nisem &e nevesta, spati ne maram, v sprejemale! Igrajo ln po jo, tor^j se moreva pogovarjati.
Ko je videla, da grof še vedno stoji, je dostavila ooredno:
—	Sedite, Votan. Glavobol vas dela neprir jaznogu danes. Skoraj bi Človek pomislil, da premišljujete o iztrebljenju človeškega rod«.
Z mofino voljo ad je grof prizadeval uduiiti vihar, ki mu je de vedno razsajal v duši, vendar pa je primaknil naslanjač in sedel.
—	Na uslugo sem vam, Milica Jurjsvna, pa dajva se pogovarjati, če že tako želite, — je rekel s hladno vljudnostjo in sedel. Kakfno snov ai Icr bereva? NajprijetnejSe za vas bo, če govoriva o vaAi ženitvi m istim. Idealnim mo4em», katerega ste mi omenili o priliki našega, jahalnega ispre-hoda.
Milica Js zmajala s glavo.
■—- Vidim, da trdovratno vztrajate pri tej sade vi. Toda z vami se ni mogoče pretvarjati. Torej govoriva o mojem ieninu... Ali nI dober ln tafc&en, da docela upraviCuje moje nade?
Grof Jo je zamišljeno ln hladno pogledal
—	Ne, Jas sem mnenja, da bodočnost ne bo uresničila vaftih nad. Tisti, o katerem govoriva, Ima vse zuaiaz^e, nikakor pa nima notranjih vrlin, ki so neobhodno potrebne za takšno ftensho, kakor sta vi On Js prenasičen Življenja In vetrnjak, razen tega je fte ne čimer en in povrften; on ne bo znal ceniti va&ega razuma in srca, vi pa ne boste imnoli nrivečati nase Človeka, niacove vrste. Škrat-
sta pa opazila, da ee je začela zemlia pod njima premikati ln podeipatl te ju Je skoraj na peri sssulo, ko sta ju zapazila dva tam v MtiUni ss nahajajoča delavca, ki sla ju reSUa gotove smrti. ^ ,
KOBARID ;
^ ni^iT^-? ClgsnL .__
V noči med torkotn in sredo so ukradli v vasi £vino cigani enega konja. Ko je opaail lastnik, da mu je izginil konj, je zbral vet korajt-nib fantov. Vsi so jo udarili xa •ledom. Blizu vasico Foni eo zasledovalci izsledHi, kar so iskali. Niso se pa upali odvzeti zlikovcem, kl so bili vsekakor oboroženi, u-kradeoega konja. Sicer je bil fteJ fte prej eden obvefičat orožnike v Kobarid. Ko so se zasledovalcem pridruži H fte drugi, so cigani uvideli, da je konj izgubljen, zato so ga pustili aa mestu, sami so pa zbesali. Toda obveščeni orožniki so bili tej ciganski sodrgi takoj za pet srni in so jih tudi prijeli in gnali v sapore. Pri tem se spominjamo, kako ao se lansko in predlansko leto pojavljale tatvine konj. Povsod so bili cigaai oni, ki so hradfi konje. V nekaterih stečajih so prifli tatovi pravi et v roke, v aeksterMi so jo pa pravočasno od-kurili. Trotra bo odeJej pasitt in, kakor hitro se pojavijo cigani, zaklepati in. če le mogoč1«, tudi etra-žiti konjske hlove.	—
BESLO ^ ^ , . V
Nov svom
NfcSa cerkev je imela do sedaj le dva zvona. Te dni pa smo si nabavili fte tretjega. Dan blagoslovitve tega zvona — to je bilo na cvetno nedeljo — je bil za nas velik praznik. Dasi je bilo deževno vreme, se Je cerkvena slovesnost prav lepo obnesla, številni domačini in posetnlki iz bMžnjih vasi so prisostvovali blagoslovitvi. Zvon je blagoslovil koberiSki dekan, ki je imel ob tej priliki tudi krasen govor. Vrb tega so mu pomagai pri sko-vesnosti Se trije sosedni duhovni-k ln domači vikar. Zvonu je kumovalo ftest domačinov. Zvon je bil krščen v čast sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. FrančiSku in av. Klari ter vsenu svetnikom. Sedaj se bo iz lin našega zvonika razlegalo močnejše in ubrane j še zvon en je, ki nas bo vabilo v cerkev in na delol
Iz tr2aSke_pokrajiiie
SKOPO.
Dne & aprila se je zaključil v Koprivi zimski kmetijski tečaj, ki ga je vodil kmetijski potovalni u-čltoij g. Kosovel iz Tomaja. Tečaj, ki je trnja! 4 in pol mesece, je precej redno obiskovalo 7 mladeničev-kmetov iz Skopega ln S iz Kopni ve. Pri končnem izpraševanju je bil prisoten tudi vodja sefeanskega odseka kmetijskega urada g. inž. Klavfflar, ki je Izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Po konSanem Izpraševanju nam je g. tei razkazal mnogo korietnfch skiofpfcHSrtih slik iz živinoreje in nam obljubdJ, da se priredi v kratkem poučen izlet v Furlanijo za udeležence tečaja. Želimo, da hi se podoben tečaj otvori 1 tudi pri-b"4njo jesen ln da bi besede
vrlega g. učitelja, katerei. „ se tem potom prisrčno zahvaljujemo sa prekoristne nauke, obrodile sto-teren sad. — Skopeljc.
RAZNE ZANIMIVOSTI
na postaji.
E vlakom s Dunaja se je pripeljalo na budimpe&tinski zapadni kolodvor več divjih zverin, namenjenih za predstave v cirkusu. Ko ao se spravljale zveri Jtz ftelez-niSkega voza v posebne kletke, se je posrečilo medvedu zbežali mimo kletke na kolodvor. Tu je najprej hodil gori in doli, toda nav-soče obCinstvo ga je s svojim krtkom vznemirilo. Ljudstvo je drlo skosi izhod, ki je bil pa preozek, zato Je pedlo ve$ oseb na tla in so drugI stopali Črez nje. Več žensk je Izgubilo zavest. Ko je bila zverina radi hrupa in beganja ljudstva že precej razkačena, sta stopila iz vlaka gospod in goepa, približala se medvedu in ga s kratkim ukazom pognala v pripravljeno kletko. Ko je bil »poznal medved glas svojih krotiteljev, se
Teini n srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanetm Žalostno vest, da je naša ljubljena mati, tafiča, stara moti, sestra in teta, gospa
H&rlio silfii Sflfiar raj. Gertiol
danes zjutraj v svetofvanski bolnici, po dolgi in mota! bolezni, previđana s sv. zakramenti, mirno v Gospoda preminuL.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrfti v soboto, T. t m^ ob 14.15 s spremstvom od Ijud sneg* *rta (Catti Finnzef v cerkev m/, Antona novoga. TRST, dna 6. aprila 1928.
Aloaif, sin, Helanla, nevesta, Melanla, vnnkfnjs, •astre, brat hi oetail sorodniki. To velja kot direktno obveetflo. Kena imprssa Cetso V. K. M. 47
^^ŠtfsŠfEff i—,; C. "'^'F-V:

Ef

j« t&koj umiril in se daJ brez truda voljno zapreti v kletko.
Podtaknjeni knežji otack.
Sedaj pet ln sedezmdeaeileinl knec Sterczinski v Varćavi s i je zaželel po smrti svoje žene pred dvema ledoma ženskega bitja v svoji bližini. Hudo mu je bilo, da ni ime« otrok. Pri tem se je spom?-nil, da je imel v mlajših letih razmerje s kmečkim dekletom, ki je rodila deklico. Sedaj je hoial knez popraviti, kar je Banradti. Iskal je dotično detkles a zaman. Vso z&de~ vo je izro&il nato privatnomu detektivu in mu oWjiIbiI poleg plače, povrnjenih stiskov Se 15^.000 zlo-tov kot nagrado, 4e rrm pripelje njegova h*er. Detektiv se je lotil dela in po tečavnem iskanju izsledil, da je hCi v Wilni umrla v grozni hodi. Detektivu se je zdek) škoda, odpovedati so lepi nagradi, zato je izmbil neko aekUao iz wilnske javne hiše, povedal ji ves dogodek in jo pripravil do tega, da bo igrala ulogo k nežne. Oče in dozdevna hč4 sta se prisrčno poljubila, oče je obdal svojo «hčer» z vsemi možnimi udobnostmi in jo postavil kot dedinjo svojega velikega premo&enja. Nekaj Časa je dobro Igrala neprava hči ulogo krtežne, toda življenje ji je postalo kmalu predolgo časno, smuknila je večkrat zvečer v graščine in se pozabavala po nočnih 1 o kalifa. Nekoč jo je dohitela nesreča. Policija je preiskala nočne lokale in vse udeležence zaprla. Oče, ko je zvedel, kaj mu dela hči, je oštel hicer Si vieo ©Cetovsfco strogostjo. Toda ta mu ni molčala in je odkrila vso sleparijo. Knez je nato seveda Sonjo »podil od sebe. Kmalu je pa opazil, da je s Sonjo izginilo tudi 150.000 zlotov in rodbinski nakit. Sedaj komaj je užaljeni plemič naznanil vso zadevo policiji, ki ižče begunko, a je ne more dobiti. Ugotovilo se je, da je zbežala skupno z detektivom, ki jo je bil pripravil radi nagrade v knežjo graščino.
Kdor zna, zna.
V prostorih Grand Hotela v Sterkbolrnu je bila z drugimi podobami izstavljena tudi podoba Madone. Slika je predstavljala mlado Svedinjo v narodni noši z otrokom v naročju. Lastnik je zahteval za to sliko 2500 kron. Toda Madona ni mogla dobiti kupca. Nenadoma pa so prinesli listi vest, da je izginila slika Madone iz o-kvira, ln da je doslej Se neznani tat vtaknil v okvir brezpomembno kopijo. Policija je bila mrzlično na delu, da izsledi tatu, ki je ukradel izvirnik in ga nadomestil s kopijo, a ni imela vspeha. Crez nekaj dni se je izvirnik zopet pojavil. Prinesel gu jo postrežček s po-s prem ni m pismom: « Oprosti te, da sem Vam povzročil toliko sitnosti radi slike. Vzel sem jo, da jo pre-rišem v miru dama». PoetrežČek je bil zaslišan, a on ni mogel dati točnih pojaenil. Gospod ga je bil najel na postaji, naročil mu nesti sliko v hotel in mu plačal zahtevano nagrado. Slika je bala nato čudovito hitro in drago prodana. Zdi se, da se je uprizorila tatvina le v reklamne namene.
V globoki žalosti naznanjamo VBe^i sorod nikom in znancem tu#« ne vest, da je nri predragi sin
STANKO FLAIS
dijak 7. realke včeraj preminul v Ljubljani. ,
Pogreb se bo vršil v pondeljekfc dne 9. t. m., ob 14. uri.
SOČA, 6. aprila 192£.
Rodbina DR. FLAIS-OVA
MM LI_OGLASI
FKEPHO&TO dekle, vajeno vsah hišnih del in kuhanja se ičče Vi* Geppa 20.	379
Tiskarna Edlnosi v Trsta
reg. zadr. s om. poroštveni
vabi na
rrtni oMdI zbor
ki se bo vršil dne 24. aprila 1928- ob 20. url v prostorih tiskarne Edinosti v Trstu
z naslednjim dnevnim redom :
1.	Predložitev letnih računov z& L. 1927.
2.	Predlogi in sklepanje o razdelitvi Čistega dobička.
3.	Slučajnosti.
Načelnlštvo tiskarne Edinost v Trstu. Pripomba.: Ker je bil občni zbor, skMean na 6. t. m., nesklep čen, bu ta občni zbor sklepčen ob vsakem Številu udeležencev.
fivlomobilna {rta
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan.
Vozni red od 1. oktobra do 15. aprila.
Iz Trsta v Senožeče ob 1616. Ii Bazovice ob 16-45. Iz Lokve ob 17Iz Dl* vače ob 1710.
Iz Senožeč v Trst ob 7 30. Iz Divače ob 7-50. Iz Bazovice ob 8 15.
Listki za tja in nazaj: Trst-Div.iČa in nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in nazaj L lrt —
ZLATARNA Albsrt Povh
Trst, Via Mazslia« 46
kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja i late ni no._a
Dr. smmi
2O0OID9AVNIH
■vvv vvvvv« ▼▼▼▼▼▼
▼ V VV rw r
TRSI
VIA S. LAZZARO 23.11.
P
i
s
L
Predno nakupite kakr&noslbodl
POHIŠTVO .
obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZl i
TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON ii mmssRHsiiimaHiimiiBB
ka, vaš zakon bo buren ali pa nasprotno, pade te
v ianičljivo in hladno ravnodiršje.
Milica je sardela in ga premerila • eovražnim pogledom.
—	Vi ste pravi medved, če ei drznete povedati na glas tako mnenje, ki je tako pristransko glede kakor tudi krivično zame. Ne vidim moka, zakaj bi jaz ne vzljubila dobrega in Rednega mola, ki me obožuje £e več kot dve leti. Poleg tega pa sem jaz tako samozavestna, da nrislim, da nisem tako grda, slabotna in nesposobna pokoriti si njegovo snee, in nikakor nisem mnenja, da se bova v zakonu ohladila drug napram drugemu.
Preko Berenklavovega obličja Je ftlnil izraz, ki ga je popolnoma izdal.
—	Ne daj Bog, da bi ms napačno razumel! Seveda, Ti ste izvrstna ftenska, Mllioa Jurjevna, lepa kakor pesnikove sanje, čiste duše in zsifr kufiena! Toda ta svojstva po mojem mnenju Se ne zadostujejo, da bi navezala nase sns takega človeka, kakor je knez. Spočetka ae bo kajpak opa-jal s srečo, ki ga je doletela; toda prvo navduienje ss r njem kmalu poleie, ker bo za vašo duševno lepoto popolnoma ravnodušen, ln katerakoli ko-ketka vam ga bo odvzela. In vi se boste kmalu naveličali m&lovredneža. s katerim ste svezali
svojo usodo. Razočarani, bosi« strogo sodili ^Ja-i bosti in hudobije svojega moža. Močno in stalna se morete vi navezati samo n« človek«, ki ga boste spoštovali in ki vas bo mnl podvreči svoji volji.
—	Kaj čet Zasovražila bi Človeka, ki bi ao drznil ponižati me.
—	Kakšno ponilanje je to, če vas mož prisili, da ga cenite in spoštujete, in če ta mož pokafce ženi, da jo ljubi za vse Hvijenje, da je njen naj« boljsk prijatelj in pokrovitelj, hi je no smatra zal igračo trenotnih muh. Jaz sem celo o tem uverjen, da če bi vi spočetka tudi zasovražili Človeka, k| bi vas nadvlad al, končno bi ga tem bolj vzljubili, V Človeškem srcu se skriva jmnogo podobnih ugank.
—i Nadejam se, da me bo Bog rešil truda reševati take uganke. Toda dovoHte mi, da vam rečem, da vse vaše obdolžitve imajo svoj izvor v sovraštvu do vsega, kar je rusko; kar, zasleplja trdovratna želja, očrniti in peni lati mojega rojaka. Jas pa vam pravim, da je knez dober, \Mau, ljuf»eč tn popolnoma dostojen človek.
Rdečica jeze je šalila Mil i čin obraz, oči so s« ji nevoljno bliskale in mehanično je trgala listke cvetlice, ki jo je drftala v rokah.	^