'^SJSST Leto VIII, St. 256 Ljubljana petek 28. oktobra 1927 Cena 2 Din — l«»Mi« oh 4. »irtnj. — Stane mesečno Din «5-—; za tno-scmatvo Din ter— neobvezno. Ogtaai po tarifo. Upedniitvo i Ljubljana, Knaflova ulica ttev. 5/L Telefon St. 3073 in 1804, ponoči tudi •t. M34. Rokopisi se no fraiaje. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvaBtvo: Ljubljana, ulica i«. S4. — Telefon St. «036. losenuai oddelek; Ljubljana, Preier-nora ulica it. 4. — Telefon it «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Ljubljana, 27. oktobra. Tako nenadoma je prišel alarm iz Rumunije, da si vnanja javnost ni na čistem, ali je nevarnost notranjega preobrata in z njim združenih neredov zares prikipela tako visoko, ali pa je vse skupaj divje pretirana senzacija brez zadostne realne osnove. Rumunska vlada trdovratno zanikuje verodostojnost alarmantnih poročil inozemstva in označuje vesti o pripravljajoči se notranji borbi za neosnovana. Toda istočasno se potrjuje, da je rumun-ska vlada odredila razne varnostne odredbe, izvedla številne aretacije in proglasila nad vso državo obsedno stanje. Zanikavanje nevarnosti se tedaj ne strinja s faktičnim postopanjem buka-reške vlade; v najboljšem slučaju je vsaj gotovo, da računajo v Bukarešti vsaj z možnostjo karlističnih eksperimentov. Ako pretehtamo vse vesti in vse znake, ki se ne dado utajiti, je situacija približno sledeča; Princ Karo! je pričel z intenzivnejšim prizadevanjem, povrniti se domu in zasesti prestol svojega očeta. Pri tem računa bivši prestolonaslednik, da mu bo mogoče izrabiti hudo notranje nasprotje v državi, latentno napetost med sedanjo vladno stranko in njej nasprotno opozicijo, bodisi naci-jonalno-kmečko stranko kakor Averes-covo skupino, ki komaj še zasluži naslov stranke. Opozicija je o srditem odporu zoper liberalno vlado; ker pa v sedanji situaciji, z regentskrm svetom, ki stoji na Bratianovi strani, ni misliti, da bi mogla opozicija v doglednem času dobiti vladni mandat in s tem priti na krmilo, obstoja v njej nagnjenje izrabiti karlistično gibanje za bojno sredstvo zoper liiberale. Negotovo je, kako se zadrži dvor v tej aferi. Mati-vdova in brat Nikolaj sta vsekakor zelo merodajni osebi; ako se ti dve odločita za Karla, je situacija za Bratiana zelo kočljiva. A garancijo, da se rodbina ne potegne za svojega izgubljenega sina, če se spokori, kdo je more dati! Navsezadnje bi se s prin-čevim povratkom v bistvu za dinastijo zelo malo spremenilo; zdaj je kralj njegov sin, ki bi postal, ako Kari zasede prestol, kratkomalo prestolonaslednik, njegova funkcija se spTemeni samo formalno. Prav nič bi nas ne presenetilo, ako poišče dvor zvez s Karlom, oziroma ako ne odbije njegove ponudbe za spravo in prizadevanja za povratek. Dalje si je težko misliti, da bi čete marširale proti prestolonasledniku, ako bi se nenadoma pojavil v kakem obmejnem kraju in bi stopile na njegovo stran makar maloštevilne garnizije. Vse to očividno upošteva sedanja vlada, zato si želi rešiti situacijo s tem, da hoče dobesedno v kali zadušiti karlistično gibanje. Zakaj kakor hitro se šanse za Karla količkaj izboljšajo, bo imel na svoji strani neprimerno več pristašev nego je videti doslej. V tako dell-katni zadevi se pač nihče rad ne ekspo-nira. Seveda je naposled zelo merodajna še velika notranja slabost romunskih strank sploh, osobito pa liberalne. V Rumuniji, kjer vladna stranka v volitvah dobi tri četrtine mandatov, dočim jih je imela pravkar v opoziciji komaj malo nad deset, se ne more staviti na kocko notranjo odporno moč strankinega sistema. Liberalne stranke se ni treba prav nič bati, kakor hitro je vržena iz vladnega sedla; te vrste partije niso zmožne žilavega odpora, kaj šele borbe, zoper eventualni novi režim. Bratianu se svoje slabosti očividno prav dobro zaveda, zato je pričel z energično proti-akcijo že sedaj, ko se morda še ni približala neposredna kritična preizkušnja. Princ Karel seveda pozna notranjo slabost sedanjega režima prav tako dobro, zato je pričel akcijo zoper sedanje stanje na pravi strani. Situacija je taka, da more z eno samo dobro potezo, s prvim uspehom dobiti bitko in prestol. Zdi se, da je baš to vzrok, da so borze na rumunsko dinastično afero reagirale tako naglo. Dinastične afere danes gotovo niso simpatične. Preživele so se in sodijo samo še v patrijarhalno preteklost. Tudi izjemna ramunska politična praksa jih uvršča na aktualnejše mesto nego bi moglo biti drugje. Mi imamo interes na mirnem raz-voju Rumunije. Sedanje afere ne moremo vzeti drugače nego kot interno zadevo zaveznice in sosede, z željo, da izide iz nje čim prej s takim ali drugačnim rezultatom. Bratianova stranka je sicer najizrazitejši pristaš maloantantne zveze, ali naposled nobena rumunska vlada ne more trajno voditi politike, ki bi nasprotovala lastnim državnim interesom. Političen umor? Berlin, 27. oktobra (be). V ekspresnem vlaku Pariz—Berlin so našli mrtvega pro» fesorja Loisa Constanta, ki je potoval po nalogu francoske vlade v Litvo. Policija je odredila strogo preiskavo. Ciklon razrušil mesto Newyork, 27. okobra (be). Strahovit ci* klon je popolnoma razrušil 20.000 prebi* vnlcev broječe mesto Punta Gfosm. Beograd, 27. oktobra r. Današnja »Politika* prinaša izjavo g. Pribičevida, Uri jo je podal novinarjem in v kateri naglaša med drugim: »Na našem sestanku (snoči med gg. Davidovičem in šefi opozicije) smo predvsem ugotovili, da dokazuje i resolucija Demokratske zajednice i pismo g. Davidoviča, da je Demokratska zajednica v načelu usvojila naš predlog za koncentracijo naprednih sil. Rešitev tega našega predloga je odgodena Ie začasno, dejstvo pa, da so se za idejo ujedinjenja demokracije izjavile sedaj tudi one skupine, ki so temu doslej nasprotovale, dokazuje, kako silna in za-nossna je ta ideja. Resolucija Demokratske zajednice predstavlja kompromis med obema skupinama, ki sta bili za in proti našemu predlogu. Ni pa dvoma, da bi bil odgovor Demokratske zajednice še odločnejši, če bi ne bil dr. Spaho s svojimi izjavami tik pred sejo kluba oja-čil pozicije radikalov. Demokrati imajo to fatalno pogreško, da se nikdar ne zavedajo dovolj, da so popolnoma enakopravni z Tadikali. Zdi se, kakor da se oni te-Javno-pravmosfi boje! G Vukičevič je sklesmf tkzv. blejski pakt s klerikalci, ne da bi bil vprašal demokrate ali zahteval tudi njihovo odobritev. Postavil jih je pred gotova dejstva in na prvi seji radikalnega kluba Je odkrito „Akciia se nadaljuje!" Svetozar Pribičevič o situaciji po resoluciji Demokratske zajednice. — Neumeven strah nekaterih demokratov pred radikali. — Davidovič in opozicija ostaneta v stalnem kontaktu. Zgodovinskega pokreta za zedinjenje demokracije ni mogoče ustaviti, (povedal, da je'storil to le v namenu, da oda-ča radikale in jih tako napravi za najmočnejšo parlamentarno skupimo. G. Vukičevič je torej smel brez demokratov sklepati politične kupčije, dSčim demokrati, kakor bi se dalo sklepati iz resolucije Demokratske zajednice, ne smejo ujediniti najsorodnej-ših demokratskih elementov. Toda glavno niso besede, marveč dejanja. Oseba g. Davidoviča, ki je odločno za zedinjenje demokracije in ki, kar dobro vem, tudi nada'je vztraja na tem, je do-voljna garancija, da bo ta akcija uspela. V razgovorih z g. Davidovičem smo se prepričali, da smatra on zedinjenje demokracije za svojo življensko nalogo. Mi ostanemo medsebojno v stalnem kontaktu, ker to želi g. Davidovič ln odgovarja tudi našim idealnim ci.jem, ka so nam narekovali naiš zgodovinski fin. Ta naš zgodovinski akt ni romal v, arhiv, kakor se je šaljivo izrazil neki demokratski poslanec, marveč začenja z nJim nova doba naše parlamentarne zgodovine. Iz naroda se dviga velik, elementarni pokret, pokret za itjedi-njenje demokracije, pokret, ki bo odpihni! tudi sedanji režim in z nJim vred vse orae demokratske politike, ki bodo vezali svojo usodo na reakcijo. Naše sporočilo celokupni demokraciji Je: akcija se nadaljuje!« Narodna skupščina bo za 14 dni odgodena Vlada nima pripravljenega nič razpravnega gradiva. — Še vedno težkoče s stanovanjskim zakonom. — Burna intervencija hišnih lastnikov. — Politična seja ministrskega sveta. Beograd, 27. oktobra p. Zvečer od 18. do 21. se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji se je predvsem razpravljalo o težka situaciji, v katero je zašla Narodna skupščina. Vlada še namreč ni pripravila ničesar za resno delo v skupščini in namerava zaradi tega odložiti seje za 10 do 15 dni. Seveda je ta namera zadela v Narodni skupščini na največji odpor. Na dnevnem redu jutrišnje seje Narodne skupščine je v prvi vrsti razprava o stanovanjskem zakonu. Včeraj je odbor sprejel zakon v načelu, danes pa je bil sprejet v detajlu in definitivoo izglasovan. Kakor včeraj, tako je tudi danes klero-radikalna večina odbila vse predloge, ki jih je predložila opozicija, in ki bi blagodejno vplivali na rešitev tega težkega vprašanja. Na večerni seji ministrskega sveta je bik) sklenjeno, da bo vladna večina tudi v plen umu glasovala za zakon v obliki, kakor je prišel iz odbora, ter da bo odklonila vse spremi-njevalme predloge. Mogoče je, da bo Jutrišnja seja trajala ves dan, tako da bo stanovanjski zakon pozno zvečer ali pojutrišnjem zjutraj ž>e sprejet. Pri današnji debati o zakon« o stanova- Za uvedbo zunanjepolitičnega odbora Svetoaar Pribičevič bo predložil danes Narodni skupščini staro zahpvo po uvedbi stalnega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Beograd, 27. oktobra p. Svetozar Pribičevič bo predložil na jutrišnji seji Narodne skupščine predlog resolucije, v kateri se zahteva sprememba 61. 14. skupščinskega poslovnika, to je, da se v Narodni skupščini Izvoli še odbor za zunanje zadeve. V utemeljitvi predloga naglaša g. Pribičevič, da se more po demokratskih načelih in dosedanjih skušnjah voditi uspešna zunanja politika samo s trajnim in neprekinjenim kontaktom med vlado in zastopniki naroda. Zato zahteva, da se čl. 1. poslovnika Narodne skupščine spremeni sledeče: »Za pro-učavanje predlogov in drugih predmetov svojega dela voli Narodna skupščina stalne njih je prišlo do interesantnega prizora. Deputacija hišnih lastnikov je vdrla v skupščino in skušala s silo priti do odbora, kar pa se ji ni posrečilo. Razmetala je samo nekaj propagandnih letakov, nakar Jo Je policija izrinila iz skupiščinskih prostorov. Pred . sejo ministrskega sveta so razpravljali o zakonu o stanovanjih demokratski ministri. Tudi v njihovih vrstah Je zadel zakonski projekt dr. Gosarja na vt-liko opozicijo, tako da demokratski ministri niso skušali tega predloga niti braniti. Paralelno z demokratskimi ministri so imeli sejo tudi radikalni ministri pod predsedstvom g. Velje Vukičeviča ter so se nato ob 18. sestali vsi skupaj, da nadaljujejo razpravo na seji ministrskega sveta. Na tej seji se Je razpravljalo tudi o ustanovitvi začasnega gospodarskega odbora, ki naj bi mu načeloval dr. Slavko Šečerov. Odbor naj bi začasno nadomeščal v ustavi predvideni Gospodarski savet. Odločitev o tem bo padla kasneje. Ministri so pri odhodu izjavili novinarjem, da je ministrski svet rešil tudi nekaj resornih zadev manjše važnosti. Stanovanjski odbor je definitivno odobril predlog ministra dr. Gosarja Po kratki debati je vladna večina odklonila vse izboljsevalne predloge opozicije in deiinitivno sprejela Gosarjev zakonski načrt. — Danes bo o njem razpravljala Narodna skupščina in posebne odbore. Stalni odbori so: 1) zakonodajni odbor po 61. 130 in 133 ustave, 2) odbor za zunanje zadeve, 3) verifikacij-ski odbor, 4) odbor šefov parlamentarnih klubov, 5) administrativni odbor, 6) imunitetni odbor, 7) odbor za prošnje in pritožbe ta 8) finančni odbor.i O predlogu g. Pribičeviča se bo sklepalo jutri pred prehodom na dnevni red. Zvečer je v imenu kluba SDS posetil g. Davidoviča g. Vilder, s katerim se je dolgo razgovarjal glede stališča Ljube Davidovl-ša do tega predloga. Nato je o svojem razgovoru referiral v poslanskem klubu SDS, ki Je danes zasedal skoro permanentno. Nezadovoljni radikali Beograd, 27. oktobra, p. V radikalnem klubu se pojavlja močan odpor proti koncesijam, ki jih daje gosp. Vukičevič demokratom, da jih pridrži v vladi. To nezadovoljstvo spretno izrabljajo zlasti centrumaši. Posebno živo se udejstvuje v tej akciji pre-tendent na vodstvo radikalne stranke in na predsedstvo vlade gosp. Miša Trifunovič, ki dela baje skupno z gosp. Ninčičem. Tako se da tudi tolmačiti, da so dobili pašičevci v skupščinskih odborih tako mnogo mest; glasovali so zanje očividno tudi nekateri centrumaši. Zopet aretacije komunistov Beograd, 27. okt. p. Beograjska policija je aretirala celo vrsto komunistov. A reti. rani so bili vsi komunistični prvaki, ki so v Beogradu, med niimi dr. Sima Markovič, Lazar Stefanovič, Rudolf Biichmer, M ti ju. tm Petrovič itd Deklaracija hrvatskih separatistov Beograd, 27. okt. p V Zagrebu izvolje* na poslanca dr. Trumbid in dt. Pavelič sta predložila Narodni skupščini interesantno deklaracijo, ki bo prečitana na jutrišnji seji. Deklaracija kaže, da je g. dr. Trum« bič, predstavnik Hrvatske zajednice, za« jadral popolnoma v vode pravašev, ki za« vzemajo še vedno ekstremno separatisti©« no stališče v državni politiki V deklara« ciji naglašata oba poslanca, da bosta osta* la v beograjski skupščini le zato, da se bo« sta borila za pravico hrvatskega naroda in Hrvatov. Hrvatski narod ne more in ne bo nikdar pristal na sedanji način ureditve države, temveč se bo vedno boril za suve. reni hrvatski sabor. Zanimivo hp, da bo na jutrišni seji za« vzel odločno stališče proti tej deklaraciji Štefan Radič in da jo bodo morali odkloniti tudi hrvatski klerikalci, čeprav so v volilni borbi bili ravno tako separatistični kakor pravaši sami. Beograd, 27. oktobra, r. Skupščinski odbor za pretres stanovanjskega zakona je danes dopoldne do daljši živahni razpravi z malimi spremembami definitivno sprejel osnutek stanovanjskega zakona, ki ga ie predložil minister za socijalno politiko dT. Gosar. Ker ie bil osnutek na včerajšnji seji v načelu sprejet, se'ie vršila danes že specijelna debata. Kakor načelna, ie tudi specijalna razprava pokazala, da je predlog dr. Gosarja le polovičarski, ki stvarno ničesar ne reši, marveč le še boli komplicira že itak nejasno razmerje med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki. V debato so tudi danes posegali skoraj izključno le zastopniki opozicije, dočim se je dr. Gosar omejil le na obrambo svojega osnutka. Dališa debata se ie vršila o členu 1. pri katerem ie sociialist Peteian zahteval podaljšanje stanovanjske zaščite do konca leta 1930. radičevec dr. Maček pa vsai do 1_. maia 1929. Dr Gosar ie zastopal stališče, da je podaljšanje stanovanjske zaščite, ki se po njegovem osnutku definitivno ukine s 1-majem 1928, nepotrebno, češ da ie le izredno malo število onih najemnikov, ki se še niso sporazumeli s hišnimi posestniki. Vladna večina ie nato sprejela člen 1. brez spremembe in ie ostalo torei pri ukinitvi stanovanjske zaščite s 1. maiem prihodnjega leta. Pri členn 2. ie opozarjal poslanec SDS dr. Milan Kostič na to, da ie- treba v zakonu jasno povedati, katera sodišča so v bodoče pristojna za presojo v stanovanjskih zadevah. To ie zlasti važno za Srbijo, kjer ie prva sodna instanca v rokah politične oblasti. Dr. Gosar ie k temu izjavil, da bo to uredlJ še s posebnim pravilnikom. Na zahtevo opozicije je bil po daljši debati sprejet dostavek: V sporih, ki rezultiraio iz tega zakona nosi vsaka stranka zase pravdne stroške. (Drugače bi morala nositi vse stroške ona stranka, ki ie pravdo izgubila in to bi bili po večini najrevnejši stanovanjski najemniki, ki bi jim bilo stanovanje odpovedano). Živahna Je bila tudi debata o členih 3. do 6. Govorili so sociialist Peteian. radičevec dr. Maček in poslanca SDS dr. Voia Besa-rovič in dr. Milan Kostič. Vsi govorniki so soglasno ugotavljali, da so določbe teh členov v praksi neizvedljive. Člen 6. ne vsebuje nikakih konkretnejših označb, kaj je razumeti pod »nehigienskim stanovanjem«. O tem se ie razvila daljša debata in ie minister na koncu obljubil, da bo tudi to vprašanje uredil s pravilnikom. Ostali členi so bili sprejeti brez debate. Poslanca SDS dr. Besarovič in dr. Kostič sta stavila še celo vrsto predlogov, nanašajočih se zlasti na odredbe, ki bi jih morala podvzeti vlada, da pospeši in podpre gradnjo malih stanovanj in stanovanjske, odnos no gradbene akcije občin, stavbnih zadrug itd. Večina je vse te predloge zavrnila in je bil zakon z 11 proti 7 glasovom definitivno v odboru sprejet. Narodna skupščina bo razpravljala o zakonu na svoji jutrišnji seji. Debata bo bržkone zelo kratka, tako da bo zakon sprejet Jutri tudi v Narodni skupščini, nakar bo takoj predložen kralju v podpis in objavljen v »Službenih novinah«, v veljavo bo stopil s 1. novembrom. Dalekosežni predlogi SDS Beograd, 27. oktobra r. SDS bo na jutrišnji seji Narodne skupščine, ko pride v razpravo stanovanjski zakon, ki je bil danes v odboru definitivno sprejet, dala odvoieno mišljenje in stavila celo vrsto konkretnih predlogov za praktično omilienie in odpravo stanovanjske bede. Dejstvo, da dr. Gosarjev osnutek stanovanjskega zakona ničesar ne predvideva, kar bi morala storiti država, da tudi s svoje strani kar najbolj pripomore k omilieniu stanovanjske bede, zlasti pa dejstvo, da ie dr. Gosar črtal v proračunu svojega ministrstva še one malenkostne postavke, določene za zgradbo malih stanovanj, sta napotili klub SDS, da ie posvetil temu vprašanju osobito pažnjo. Na podlagi resolucij, ki jih je prejel klub i od najemnikov i od hišnih posestnikov ter na podlagi dosedanjih praktičnih izkušeni ie bil izdelan predlog, ki pomeni, če bo spreiet popoln preobrat v reševanju stanovanjske krize. Predlog se glasi: Da se omili vladajoča stanovanjska beda in pospeši gradnja malih stanovanj, se pooblašča minister za socijalno politiko, da izda sledeče uredbe: 1.) uredbo o modalitetah, pod katerimi prevzame država garancijo za posojila mestnih občin, najetih v svrho gradnie malih stanovanj: 2.) uredbo o pogojih, pod katerimi zasigu-ra država mestnim občinam, zadrugam, humanitarnim in sličnim društvom, ki hočejo gTaditi stanovaniske hiše. hipotekama Posojila; 3.) uredbo o povečaniu fonda za zgradbo malih stanovanj na ta način, da prispeva finančni minister iz državnih sredstev v ta fond letno najmanj 15 milijonov Din za zgradbo malih in popravilo nehigijenskih stanovanj; 4.) uredbo o načinu, kako nai mestne občine pospešuieio gradnjo malih stanovani in popravilo nehigiienskih stanovanjskih hiš 5.) uredbo o nadzorstvu stanovani v sološ nem, tako v starih kakor tudi v novih stanovanjskih hišah: 6.1 uredbo o konstruktivnih in tehničnih olajšavah za malostanovanjske hiše; ta ured ba nai se izda v sporazumu z ministrom za javna dela: 7.) uredba o prevoznih olajšavah za prevoz gradbenega materijala: uredba nai se izda v sporazumu s prometnim ministrom; 8.) uredba o olajšavah pri dobavi gradbenega materijala iz državnih gozdov in posestev za gradnio malih stanovanjskih hiš: uredba nai se izda v sporazumu z ministrom za šume in rude. V svrho točne'šega izvajanja teh uredb in stanovanjskega zakona naj se osnuje v okrilju ministrstva za socijalno politiko posebna stanovanjska direkcija. Ta direkcija bi bila kompetentna zlasti za vse stanovanjsko-gradbena vprašanja. Razdeljena nai bi bila na dva oddelka, tehnični in sociialni oddelek. Prvi oddelek bi se bavil s tehničnimi za devami, socijalni oddelek pa bi imel nalogo, da skrbi za zgradbo malih stanovanj in sploh gleda na to. da se omili vladajoča stanovalka beda in vzpostavijo zaosneiše stanovaniske razmere. Alarm iz Pumuniie Rumunska vlada hoče prepričati svet, da karolistična propaganda nima zaslombe v narodu, v resnici pa je položaj v Rumuniji zelo kritičen. Beograd, 27. oktobra p. Rumunska vlada lansira preko službene agencije Rador vest, da vlada v vsej Rumuniji absoluten red in mir in da niso nikjer uvedene izjemne mere. Dalje poroča, da se Je popoldne vršila seja parlamenta, na kateri je ministrski predsednik Bratianu podal izjavo v imenu vlade in so govorili zastopniki vseh strank Debata se je vodila v glavnem zaradi aretacije državnega podtajnika Manoilesca. Dejstvo pa je, da so vse zveze, telefonske in brzojavne med Rumunijo ki ostalimi državami pretrgane, kar dokazuje, da v Rumuniji ne vlada tak red in mir, kakor govori o njem službeni komunike. Bukarešta, 27. oktobra d. Včeraj se je na stanovanju min. predsednika ponovno vršil ministrski svet, ki sta m« prisostvovala tudi predsednika zbornice in senata ter policijski ravnatelj. Kakor se zagotavlja, hoče Bratianu prisiliti voditelje vseh strank, da nedvoumno izjavijo svoje stališče do ustave, zlasti pa do vprašanja prestolona-sledstva. Dočim je bil protest opozicijonamin strank spočetka soglasen, se sedaj zaranisti, dasi obsojajo še nadalje aretacijo Manoilesca, ostro odmičejo od njegove akcije ln se kategorično odrekajo skupnemu nastopanju s pristaši Averesca v vprašanju prestoloma-sledstva. Oblasti nadaljujejo s preiskavo in so izvršile več hišnih preiskav in aretacij. Na stanovanju Manoilesca je policija našla tudi pismo gospe Lupescu na njenega očeta, v katerem označuje ločitev od princa kot navidezno ločitev v politične svrhe. Listi objavljajo nastopni uradni komunike: Preiskava v zadevi bivšega državnega podtajnika Manoilesca daje povod za senzacionalna razkritja. Najdeni so spisi, ki pričajo, da je bil njegov 'čin naperjen proti nionarhičnemu redu. Javno mnenje bo razumelo potrebo, da se y Merem ne objavijo takoj vsi dokumenta. Kadar pa bo preiskava zaključena, se bodo zaplenjeni dokumenti objavila v faksimilu. Fašisti med seboj Reka, 27. okt. n. Sem so se vrnili rt Trsta nogometni igralci reške reprezen« tance, ki so igrali v "IVstu proti klubu Triestina. Reški igralci so pripovedovati, da jih je tržaško občinstvo zmerjalo s psovkami «sciavi» in jih tud5 dejansko napadlo. Nekega igralca so tako pretepli, da so ga nezavestnega odnesli z igrišča. Rečani so radi tega postopanja Tržačanov zelo ogorčeni. Današnji reški listi ostro na« padajo Trst in njegovo občinstvo. Tudi ta incident kaže veliko rrvaliteto med obe« ma mestoma, ki je stopila sedaj očividno v akuten Stadij. Po katastrofi „Principesse Mafalde" London, 27. oktobra, s. cChicago Tribune, in cDailv Mail» poročata soglasno, da se je po najnovejših vesteh pri katastrofi parnika tPrincipesse Mafalda> rešilo 1222 oseb in da znaša število žrtev samo S4. Rim, 27. oktobra (ri.) Predsednik francoske republike Doumeigue je v svojem in v imenu vlade brzojavno izrazil sožalje italijanski* vladi na katastrofi parnika . Sožalje so izrekle tudi an-švedska in nemška vlada. London, 27. oktobra, (be.) Potopljeni italijanski parnik . da je prospeh obrtništva predvsem odvisen od samopomoči. Mlačneže je treba v zadnjih urah zbuditi iz njihove pasivnosti, treba jih le informirati o važnosti osebnega in strankarskega koristolovstva klerikalnega k!l-karstva. Ali naj bodo Ogrini in Pusti gospodarji slovenskemu občinstvu? Ti ljudje so videli in vidijo povsod le same sebe. slovensko obrtništvo ni imelo od njih 'e ubone koristi. Danes in jutri zberite še vse ncpob*ane glasovalne listine ter iih takoi odpošljite Vrhovnemu obrtniškemu svetu, v soboto pa pravilno opremljene s stanovsko kandidatno listo nosilca g. Rebeka naravnost na volilno komisijo Zbornice TOI! Ne pustite se prevarati od klerikalnih agitatorjev za volilno pravico in za svojo stanovsko zastopstvo v zbornici! Gre za koristi celokupnega obrtniškega stanu, ki naj solidarno protestira proti klerikalnim volilnim nasilstvom! Makedonske metode O naravnost neverjetnih primerih klerikalnega sleparstva nam poročajo od več strani Nekateri obrtniki so dobili v isti kuverti, v kateri so jim bile do-poslane uradne volilne listine, tudi Ogri-novo klerikalno kandidatno listo. Ta najnovejša himparija nadkriljuje pač vse, kar srao mogli od klerikalcev pričakovati. Kje in kaj, na kak način so bile klerikalne kandidatne liste vtiho-tapljene med uradne dokumente, v uradne kuverte? Saj so volilni spisi šli ali bi vsaj morali iti iz zbornične pisarne naravnost na pošto. Joj, kako bo klerikalne zločince še glava bolela zaradi teh njihovih makedonskih praktik, ki so jih začeli uvajati v Sloveniji! Klerikalci niso teroristi! Vsak dan zatrjujeta to »Slovenec* in njegov dopoldanski zamorček, čeprav bijeta sama sebe po zobeh, ki grozita onim obrtnikom, ki nočejo glasovati za listo Ogrinove porodice. Navedli smo že več primerov klerikalnega izsiljevanja, sinoči pa so nam povedali še ta-le značilni dogodek: K znanemu naprednemu obrtniku v centru Ljubljane je prišel klerikalni veljak, vpliven gospod pri klerikalnem denarnem zavodu. Zahteval je od obrtnika: «Glasovnico mi dajte! Če mi jo ne daste, boste že videli, kaj se bo zgodilo z vami. Mi smo na vladi in na magistratu, mi smo povsod!» Samoumevno ta oblastni gospod glasovnice ni dobil ne pri tem, ne pri drugih naprednih obrtnikih, katere je tudi nadlegoval. In še en primer! V neki obrtni lokal na Sv. Petra cesii. v Ljubljani so prišli v sredo trije kleri-' kalni akademiki in zahtevali od lastnice njeno glasovnico. Ko jim je rekla, da je vse skupaj vrgla na smeti, so začeli za-' bavljati; «Za liberalce jih boste pa iz smeti pobrali!» Klerikalni agitatorji so v. nato izginili, včeraj pa so poslali zopet" drugega visokošolca, ki je pokazal vj-zitke gg. dr. Korošca in dr. Gosarja ter izjavil, da ga pošilja »gospod tajnik* s prošnjo, naj mu izroči svojo glasovnico, češ da so mu jih oddali že vsi na Svetega Petra cesti in da jim manjkajo samo še štiri. Ko mu je lastnica podjetja ponovno izjavila, da je ne da, takrat pa se je klerikalni »akademik« pokaeal v pravi luči. Začel je psovati in zmerjati na vse pretege, povrh pa še groziti, češ da bo že čez par dni čutila, kako se ljudje izogibajo njene trgovine. Zaklel se je. naj mu na mestu «izkapljajo oči», ako njen lokal ne bo najkasneje v petih letih skrahiral. takrat pa bo imel on zadoščenje. Zavedna podjetnica je klerikalnega pobiča nekaj časa poslušala, nato pa mu s primerno gesto pokazala vrata. In tako je prav! Naženrte klerikalne sleparje, ki vas hočejo ociganiti za glasovnice, da bi spravili kar največ kon-zumarjev v Zbornico in da bi kaplani. Ogrini in Curki rezali kruh pravim in stanovsko zavednim trgovcem hi obrtnikom! Politične beležke Počasi vozite! Klerikalci se .pri svojem urnobesaem divjanju na domačih tleh tolažijo, da je vlada sigurna, skoro večna bi človek mislil, ako gleda, s kako brezmejnim cinizmom in moralno pokvarjenostjo pašnjejo po Sloveniji in hočejo na mah vse ubiti, kar ni njihovo, Človek se temu mesarskemu klanju čudi, ako se spomni, da je klerikalna moč zasidrana globoko v narodu in v Idejah njih programa in ne v klanju in nasilju. Ce ima kdo narod za seboj, ni nikjer treba uganjati nasilja. Nasprotno: bogataš na politični moči mora biti na vse strani velikodušen in daleč od vsakega nasilja. Drugače je suro-vež. To pa ie bil klerikalec vedno, ugonobil je vse, kar mu ie prišlo pod pest. In to zato, ker se zaveda, da je njegova moč v narodu le s pestjo — duševno ali telesno — zasidrana. Pred klerikalnimi dirkači se ie naenkrat poijavila tabla: Počasi vozite! »Slovenec« zamišljeno modruje, »vlada zaradi nejasnosti med demokrati težje deluje«, »v splošnem se je vladna koalicija zopet nekoliko zboljšala, čeravno se ni popolnoma razčistila«, »v vladnih krosih je sicer več sigurnosti, vendar pa sigurnost ni popolna«, »radikalni krogi demokratom zelo zamerijo« itd. To je grmenje, katero niti »Slovenec« ne more presllšati. Kar naenkrat pa bo treščilo. Zato Je pametno, ako bi klerikalci malo bolj počasi vozili. Kaj je demagogija? Za klerikalce je demagogija to, ako sam. dem. poslanci zahtevajo, da minister za so-cjjatoo politiko stanovanjski problem v ce-; loti zagrabi ln tie da samo flika in govori, da; bo zidal »pozneje«. Dejanja nas uče, da * na* klerikalni »bo« ni veliko dati. Zato so naši poslanci imeli prav, ako so zahtevati ;naj gosp. dr. Gosar stanovanjski problem v celoti reši m da daje neki Blažev žegen, kateri ne zadovoljuje ne najemnikov ia ne hišnih lastnikov. Klerikalni ibo« je pač demagogija. Klerikalci v pravi luči »Slovenec« se hinavsko spodtika nad dej stvom. da je slovenski sociJalistlčni poslanec g. Petejan vstopil v zemljoradniškl klub. »Slovenec« prav dobro ve, da mora vsak poslanec, ako hoče, da vrši svoje dolž nosti, tako kakor predpisuje poslovnik, v eni ali drugi klub vstopiti. Pa to naj opravijo s »Slovencem« socljalisti sami. Za nas ie zanimivo dejstvo, da »Slovenec« Pete-janu zameri, da je šel v klub, »katerega predsednik je večkratni milijonar in vele-kaprtalist«, sebe pa ne vidi, da sedi skupno v družbi z radikaij, ki so pač največji kapitalisti v državi in po prejšnjih pisavah »Slovenca« celo največji koruprijonistl. Cisto klerikalna morala! Njim pač Bo? vse odpušča, si mislijo. Nečuven kulturen škandal Oviranje delovanja Zveze kulturnih društev Ljubljanska policija in veliko županstvo šikanirata eminentno kulturno institucijo s pomočjo predvojnega avstrijskega predpisa. — Kakšno spričevalo bo pač dal univerzitetni profesor Vodopivec velikemu županu Vodopivcu? v Berlinu. Delo obstoja večinoma iz zbirke dokumentov iz rdečega arhiva v Moskvi, ki jih je preiskal ruski zgodovinar prof. Pokrovskij in ki naj vsemu svetu dokažejo, kako so deloma pre'! vojno, deloma začetkom in tudi ves čas vojne imperijalistične vlade vseh vojujočih se držav, zlasti Rusije, bile marljivo na delu. da potegnejo v boj še druge države. Posebej se nanaša to na Turčijo, Bolgarijo, Rttmu-nijo in Italijo. Zelo zanimiva v tej knjigi so razkritja o pogajanjih, ki jih je vodila antanta z Italijo, in ki so tudi popolnoma uspela. Antanti je bilo seveda veliko ležeče na tem, da pritegne na svojo stran Italijo, kajti ena velesila več, to je moslo biti odločilnega pomena za izid vojne, četudi se na mer.i-dajnih mestih autante o efektivni vojaški vrednosti Italije niso vdajali nikakršnim iluzijam. Tako n. pr. je v neki tajni depeši ruskega zunanjega ministra Satanova na ruska poslanika v Londonu in Parizu rečeno: cGlavne koristi ne vidim baš toliko v priključitvi oborožene sile, na katere specifično vrednost se pač ne smejo polagati prevelike nade, kolikor bolj v moralnem vtisu . . .> Taki dvomi o vojaški kvaliteti Italije prihajajo do neprikritega '.zraza na mnogih mestih tedanje diplomatske korespondence, in dogodki so tej 60dbi potem dali prav. Kljub temu je bila'baš vsa kontroverza. ki se je razvila okoli vprašanja priključka Italije, izmed vseh drugih najbolj živahna, in italijanska diplomacija se jo pokazala pri tem v vsej svoji, od nikakih skruplov ovirani spretnosti in občudovanja vredni vztrajnosti. Korak za korakom se je morala ruska vlada umikati in na vse Ualijanske pogoje, ki jih je spočetka označila za nesprejemljive, slednjič vendarle pristati. Pri tem je posebno značilno, da ie italijanska diplomacija neprestano silila na najstrožje varovanje tajnosti. Kar je seveda razumljivo, saj Be je Istočasno pogajala z Nemčijo in Avstro - Ogrsko, torej s svojima zaveznicama, tako da je do zadnjega trenutka držala dva železa v ognju, dasi se je bila v načelu že 2. avgusta odločila, da se bo v pravem momentu udeležila vojne na strani antante. Dr. Peric obolel Beograd, 27. okt. p. Predsednik Narod, ne skupščine dr. Ninko Peric je obolel in jutrišnji seji najbrže ne bo mogel pred« sedovati. Sejo bo vodil jutri podpredsed« nik Pera Markovič. Nova katalonska zarota Pariz, 27.. oktobra (pa). Iz Perpignana po* ročajb, da se pripravlja v Kataloniji vsta* ja proti Primu de Rivera, Španska in fran« cosica policija sta bili informirani, da so zapleteni v zaroto politični krogi v Pa* rizu in v Bruslju in da nameravajo za« rotntki na dveh krajih udieti v Katakmi. jo. Zarotniki so pripravili velike množine orožja, ki ga hočejo vtihotapiti v Španiji Zato je pariški policijski prefekl v so» glas ju s španskimi oblastmi pokrenil stroge mere, da se preprečijo nakane španskih revolucionarjev, španskorfrancoska meja je strogo zastražena. Italijanska demonstracija pred Tangerjem Tanger, 27. oktobra (jo). Semkaj je pri« spelo italijansko brodovje pod povelj, stvom videraskega princa. Politični krogi smatrajo ta obisk za "demonstracijo proti francosko«španskim pogajanjem za tangci* ski Statut, ki ga Italija noče primati. Masi Kraji in ljudje Strahovito razbojstvo v Stari vasi pri Vidmu Bestijalen ropar umoril 80 letno vdovo, posestnico in gostiiničarko Marijo Zva-čičevo. Krško, 27. oktobra. Krška in videmska okolica živi pod ddjmom strašnega zločina, kakršen se v tej pokrajini že dolgo ni prigodil. V minuli noči je namreč bila v svoji hiši umorjena in oropana ugledna 80 letna vdova, ga. Marija Zvačičeva, gostilni-čaTka, trgovka in posestnica v Stari vasi. Ob cesti, ki vodi proti Brežicam, leži dober km dalje od Vidma Stara vas. Daleč naokrog slovi Zvačičeva hiša ob mostu, kjer je že dolgo gospodinjila gospa Marija Zvačičeva. Pred leti je ovdovela in nato sama upravljala poleg posestva tudi gostilno in trgovino. Bila je energična, odločna ženska in kljub svoji lepi starosti še vedno zelo čvrsta. Imela je znatno premoženje tudi v gotovini, navzlic temu pa se ni strašila nikogar. V svoji hiši je bivala sama. Podel razbojnik, ki so mu morale biti razmere v Zvačičevi hiši prav dobro znane, je v minuli noči izvršil svoj strašni naklep, ki ga je gotovo snoval že dolgo, da se z umorom priletne gospodinje polasti njenega premoženja. Sodeč po okoliščinah se je ropar ponoči prikradel v hišo, zabarikadiraJ okna in vrata, nato pa izvršil zverinsko dejanje s tem, da je staro gospodinjo napadel s sekiro, ji razklal glavo in z nožem prerezal vrat Stara gospa se pred razbojnikom gotovo ni mogla braniti in bi lopov bil lahko izvršil svoj roparski namen tudi brez orožja. Razbesneti pa se je morala v njem prava živinska natura, da je tako strašno razmesaril svojo žrtev. Po storjenem umoru je ropar prebrskal omare in predale in pobral, kar je v naglici našel. Odnesel je več hranilnih knjižic in gotovine teT se izgubil iz hiše v noč. Zločin je bil odkrit danes zjutraj, ko je okrog 7. prišlo k Zvačičevi hiši kmečko dekle Francka kakor vsako jutro po mleko. Vežna vrata so bila odprta, gospodinje pa nikjer. Francka je torej domnevala, da se je gospodinja odpravila po kakem opravku od hiše in je postavila kanglico za mleko pred vrata. A ko se je čez čas vrnila, gospodinje še vedno ni bilo nikjer. Stvar se ji je zdela sumljiva. Pozvala je torej nekega moškega, ki je ravno prišel mimo, in stopila sta skupaj v hišo. da po-iščeta gospodinjo. Komaj sta stopila v sobo, se jima je razodel strašen prizor. Vse je bilo razmetano, gospodinja pa umorjena, v mlaki krvi. Bliskovito se je novica o strašnem roparskem umoru raznesla po vasi in vsej krški dolini. Orožniki so začeli ugotavljati dejanski stan, obenem pa so o dogodku DANES OB 4. ZADNJIČ Velefilm iz dobe francoske revolucije BEDNI ,,LEš MISERABLES" Večerne predstave odpadejo vsled češkoslovaškega narodnega praznika. JUTRI PREMIJERA najrazkošnejšega velefilma nove sezije PALAČE z najelegantnejšo ženo Pariza HUaOCITe DUFLOS ELITNI KINO MATICA obvestili tudi ljubljansko policijo in v svrho zasledovanja zločinca prosili za policijskega psa v spremstvu detektiva. Ko je popoldne dospela iz Ljubljane željena poinoč, se je začelo vsestransko izsledovanje storilca. Vsi znaki pričajo, da lopov ne more biti daleč in prebivalstvo pričakuje skorajšnjega uspeha zasledovanja, ker bo samo aretacija be-stijalnega zločinca mogla pomiriti razburjenje, ki se je polotilo vsega prebivalstva v tukajšnjih krajih. Tovorni vlak zgrmel v prepad Strašna železniška nesreča v Bosni. — Dva železničarja ubita, drugi lahko ranjeni. — Celokupni osebni in tovorni promet ustavljen za več dni. Sarajevo, 27. oktobra. Včeraj dopoldne se je pripetila med postajama Brdjani in Bradine velika železniška nesreča. Tovorni vlak. ki je vozil iz Sarajeva proti Mostarju, se je z mostu pri Bradini zvrnil v prepad. Dva železniška uslužbenca sta mrtva, eden težko ranjen, več pa je lahko poškodovanih. Materijalna škoda je ogromna. Iz Sarajeva so takoj odposlali na kraj nesreče komisijo z direktorjem inž. Markovičem na čelu. Čeprav je pri popravljalnih delih zaposlen večje število delavstva, bo počival več dni celokupni osebni in tovorni promet. O nesreči je izdala sarajevska direkcija državnih železnic ponovno poročilo. v katerem pravi: Pri km 16 na mostu med postajama Brdjani in Bradina se je zlomila os nekega vagona tovornega vlaka, zaradi česar je vagon skočil s tira in se prevrnil z mostu v 30 m globok prepad Za seboj je potegnil še 7 drugih vagonov, od katerih je bilo 6 naloženih s premogom, sedmi pa z moko. Lokomotiva in ostali vagoni so ostali na tračnicah. Padanje vagonov je vrglo strojevodjo Zablockesra iz stroja, a je dobil k sreči le lahke poškodbe, dočim je kurjač Simo Sumažič težko ranjen. Ž vagoni sta zgrmela v prepad zavirača Ilija Jova-novič in Miljenko Orabež. Obležala sta na mestu mrtva. Truplo Grabeža so našli pod mostom dočim so Jovanoviča zasuli razbiti deli vagona in premog. Njegovo trirnlo je bilo strahovito razmesarjeno. Zaradi oadca vaeonov je bil močno poškodovan srornji del mosta v dolžini 12 m. Danes so pospešili dela. da bi potniki lahko peš hodili preko njega. Računajo, da bodo popravila na poškodovanem, delu proge trajala najmanj 10 dni. Samomor T^a trgovca Fr. Gasnariia ~ Lesni trgovec Gaspari se Je po lastni Izjavi ustrelil zaradi težkih klevet. Novo mesto, 27. oktobra Včeraj popoldne so našli v sobi hotela »Jadran« v Karlovcu lesnega trgovca Frana Gasparija iz Novega mesta s prestreljenimi senci. Pokojni Gaspari ie imel 40 let V Novem mestu ie živel že dalj časa Z bratovo pomočjo, ki je družabnik velike tvrdke Ga-spari-Faninger v Mariboru, je postal pred dobrim letom družabnik lesnega trgovca Kumpa iz Kandije. Skupno s Kumpom sta posedovala žago v Ribniku pri Črmošnjicah. Pred več meseci je na nepojasnjen način nastal na žagi požar, ki je k sreči upepelil Ie del žage. Gaspari je bil osumljen, da je zažgal žago iz sebičnih namenov Podjetje Je namreč zavarovano za precejšnjo vsoto. Gasparija so aretirali in zaprli v Novem mestu, zaradi pomanjkanja dokazov njegove krivde pa pred kratkim izpustili. Pred več dnevi je Gaspari odšel za tvrd-ko v Split, da inkasira večjo vsoto denarja. Tu je baje prejel 20.000 Din in se vračal preko Karlovca v Novo mesto. V Karlovcu se ie nastanil v hotelu »Jadram«, kjer se je ustrelil. Pri pokojniku so našli med drugim dva pisma, od katerih je bilo eno naslovljeno na policijo v Novem mestu, drugo pa na njegovega prijatelja knjigarnarja Pučka v Karlovcu. V pismu na novomeško policijo iz- javlja Gaspari, da je prisiljen končati svoje življenje, ker je zaradi klevet onemogočen v svojem trgovskem poklicu. Končno prosi, naj polože priloženo fotografijo njegove mladoletne hčerke z njim skupaj v grob in naj obveste o njegovi smrti njegovo ženo, ki živi nekje na Koroškem, njegovo sestro in brata. Kljub temu, da ie Gaspari inkasiral v Splitu večji znesek, niso našli pri njem nobenega denarja. Pokojnik Je živel pred leti zelo potratno in se je gibal zelo rad v ženskih družbah. Bil je vesele narave, zato je vzbudil njegov samomor mnogo začudenja. K njegovemu pogrebu, ki se je vršil danes popoldne v Karlovcu, je odpotovalo več njegovih znancev iz Novega mesta. Dve smrtni nesreči v Cerknici Tragična usoda Mehletove hiše. — Smrt pod vozom stelje. Cerknica, 26. oktobra V našem trgu beležimo te dni kar dve smrtni nesreči. Minulo nedeljo popoldne po tretji uri je šel stari oče »Vrbec« na hlev po mrvo za konje. Ko je natlačil koš. ga je vlekel za seboj po precej položnih stopnicah. Nekako v sredi mu je menda spodrsnilo, ali pa ga je potegnil koš za seboj, in mož je z višine kakih dveh metrov padel ter priletel z glavo na trda tla, kjer je obležal nezavesten. Iz nosa se mu je vlila kri, na glavi pa je imel znatno rano. Po dveh urah je izdihnil, ne da bi se bil še kaj zavedel. Rajnki je bil trdna domača korenina. Štel je 85 let Bil je sicer na užitku, toda ker je sin-gospodar padel v vojni, je oče pridno pomagal vdovi in nedoletnim vnukom pri gospodarstvu Rad je posedal pred hišo na klopici in se grel na solncu. Cerkničani ga bodo dolgo pogrešali. Nekam žalostna usoda spremlja Mehletovo (po domače »Vrbčo«) hišo. Kakor rečeno, je gospodar končal v vojni; njegovi hčeri je bila padla sekira na glavo in jo do smrti ranila; njegovo mater so pred dvema letoma potegnili mrtvo iz potoka Cerknišče, oče pa ie sedaj nesrečno preminul . . . Danes popoldne se je pripetil drug tragični dogodek Na Slivnici se je prevrnil voz stelje na posestnika Damijana Mihev-ca in na njegovo ženo. Dočim je ostala slednja pri življenju, je bil mož na mestu mrtev. Oba pokojnika sta bila naprednjaka. Stari Vrbec se zaradi visoke starosti kajpada ni dalje zanimal za politiko, nego da je izvršil svojo volilno dolžnost, kadar je bilo treba. Damijan Mihevc, ki je imel 60 let, pa se je aktivno in celo še prav živahno udejstvoval v krajevni politiki. Bil je vnet pristaš SDS in odbornik njene krajevne organizacije. Družabno je bil zelo simpatična osebnost V mlajših letih je bil tudi strasten lovec. Obema družinama izrekamo iskreno sožalje! Grehi „suknjarja" Strgarja • • . »v« • m njegova nova tovansija Pokradel je zcpet -jelo vrsto oblek in pre-oej denarja — Aretacija starega vlomilca Karla Notarja. Ljubljana, 27. oktobra Ulovljeni tat sukeroj France Strgar škriplje v zaporu z zobmi in preklinja orožnike, ki so ga za zimo spravili nazaj na varno. Fant ne pozna nikake hvaležnosti in mu nikakor ni všeč. da bo moral čepeti na toplem, skoro gotovo nekaj let. 18 mesecev ima namreč odsedeti že stare mu prisojene kazni zarad' starih grehov, privračunjen pa mu bo še pcbeg ter nove lopovščine, ki jih je zagreš'1 po samovoljni pridobitvi svobode Kakor pripoveduje Strgair, se je takoj po neuspeli hajki za njim po mestnih ulicah vrni! ponoči domov na Rudnik, kjer je oblekel civilno obleko svojega brata, arestan-tovske cunje pa je s prezirom zavrgel. Spodobno oblečen se ie nato klatil nekaj dni po Dolenjskem, kjer je izvršil več manjših tatvin, sprva samo take, da se je preživil. Dne 17. julija se Je priklatil v črešnjice pri Dobrunjah ter udri v stanovanje Frana Škode. Ukradel Je večjo vsoto gotovine ter raznih dragocenosti. Večji vlom Je izvršil dalje 28. julija v Lisičjem pri Šmarju. Tu se Je ponoči vtihotapil v hišo Josipa Za- krajška.in si prilastil več kompletnih cblek in drugih stvari. Naslednje dni je priromal v črno vas in cbiskal stanovanje ključavničarja Ravniharja, ki ga slučajno ni bilo doma. Pobral je iz kovčegov zopet več različne obleke, nekaj gotovine in drugih predmetov v skupni vrednosti okrog 4300 Din. Naslednjega dne je ukrade! posestnici Ani Prlmčevi na Hauptmancili, odnosno njenemu sinu novo obleko in par čevljev. Koncem meseca se ie zmašel v stanovanju železniškega usioržbenca Josipa Puša v Selu pri Grosupljem, kjer je istotako spravil iz hiše več obleke, med njo tudi železničarsko uniformo, kar vse je spravil na prosto kar pri oknu. Obleko je prodajal okrog po deželi hlapcem ter delavcem ali pa Bosancem. ★ Da se Strgar ne bo dolgočasil za rešetkami sam in da mu ne bo manjkalo primerne družbe, so poskrbeli medvodski orožniki, ki so prijeli včeraj vlomilca v Škandro-vo trgovino v Šiški. Kakor smo že poročali, je zlikovec prišel v trgovino skozi streho in podstrešje. Pokradel je samo tobak in cigarete ter nekaj gotovine v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Za storilcem sprva ni bilo nikakega sledu. Detektivi so našli v pesku samo odtis močno podkovanih čevljev V nedeljo pa je prijavila trafikantka Marija Jeloonikova z Zabjaka da je pri njej ponujal neznan človek večje število zavojčkov neretvanskega tobaka, ki izvira bržkone iz kake tatvine. Na podlagi opisa so nato včeraj medvodski orožniki izsledili krivca tega vloma v osebi 371etnega Karla Notarja, že znanega svedrovca in delamržneža ter tatu koles, ki je že sedemkrat zaradi tatvin in vlomov sede! v luknji Na njegovem stanovanju v Vašah so našli orožniki tudi več tobaka, ki izvira iz vloma pri Škandiru. Obešenka na drevesu Maribor, 26. oktobra Danes popoldne ie prišla v mesto vest o nenavadnem samomoru v bližnji okolici. V Rošpahu pri Mariboru ie pasla živino 60-letna starka Marija Jarčič, ki je bila zadnji čas neprestano zamišljena. Večkrat je pravila ljudem, da si bo nekaj napravila. Danes je bila še posebno čudnega obnašanja. Ko je popoldne pasla na travniku svojo živino, si je na bližnjo češpljevo drevo privezala vrv napravila zanko ter si jo dala okoli vratu Ko jo je kmalu nato našla obešeno njena hčerka, jo je takoj odvezala in jo skušala oiživeti.. Bilo pa je že prepozno. Ni dognano, kakšne tegobe so priletno žensko tirale v obup. Danes ob pol 8, in 9. uri zvečer gala premijera! Prvič v Ljubljani! Tafnosti Orijenta «Trgovina z devojkami» (Madchenhandel) V glavnih vlogah Mary Kid, Rudolf Klein Rogge, Erich Kaiser=Titz, Mas ria Forescu. Sodeluje atenska in ca» rigrajska policija. Krasni posnetki iz Budimpešte, Aten, Bospora, Cari» grada. — Telefon 2730. Kino «Ljubljanski dvor» Samo se danes ob 4., pol 6. LILLIAN GISH „La Boheme" Ob 9. gala - premijera: TAJNOSTI ORIENTA tli (Trgovina z devojkamu (Madchen- ; handel). . Telefon 2730. KINO *DVOR>. :: Konec velike razprave proti razbojniški tolpi Ivana Ba- 1 v« v lazica Proces ie trajal celih 24 dni ter ie tolpa obsojena skupno na zaporno kazen 50. let in na 155.000 Din odškodnine. Varaždin, 24 oktobra V ponedeljek je bil pred varaždinskim kazenskim senatom zaključen monstrepro-oes proti zagorskemu Čarugi Ivanu Balaiži-ču in njegovim 38. tovarišem, proti tolpi, ki je izvršila 61 razbojniških dejanj, tatvin in vlomov širom Prekmurja, Medjimurja in hrvatskega Zagorja. Obiskovala je tolpa Ormož, Središče, Varaždin in Čakovec, a prizanesla tudi ni siromašnim vasem. Razbojniki so večinoma kmetje, a tudi delavci in obrtniki ter celo zapriseženi nadzornik lova Ferdinand Musič. Med najbolj drznimi vlomilskimi čini Je bil orni v dvorec Savlovec, last Kiss-Šau-lovečke, kjer so oplenili upravitelja dvorca grofa Žiga Beroldtagena. Odnesli so več prvovrstnih lovskih pušk, municije, oblek in raznih drugih stvari v vrednosti 20.000 Din. Siromašnim seljakom so kradli živež in kokoši. Nekemu kmetu v Beletincu so ukradli tudi nov voz, v katerega so zapre-gli konje in z ukradenim vozom ter konji odšli izvrševat nadaljme vlome in tatvine. Na tem vozu so odpeljali Andriji Kapešu v Biškupovcu pri Varaždinu svinjo, težko 150 kg. Zaklali in pojedli so jo pri Vidovcu. V Marušovcu so vlomili v trgovino Ve-koslava Herega ter mu odnesli manufaktur-nega blaga, vredno 77.780 Din. V Središču cb Dravi so vlomili v kolodvorske barake in odnesli blaga za 4000 Din. Vlomili so tudi v kolodvorsko pisarno ter napravili za 1800 Din škode V Središču so oropali še trgovino Marije Poje in ji odnesli blaga za 4000 Dim. Trgovino Josipo Štimca v Tužnom Cerju so oropali za 2500 Din, a v Ivkovcih trgovino Jakoba Senčarja istotako za 2500 Din. Skratka, od Ivanca do Koprivnice ni bilo kraja, kjer se ne bi tolpa pojavila in izvajala vlome in tatvine. Vse to se je godilo tako dolgo, dokler se ni dognalo, da je povzročitelj vseh teh razbojniških dejanj pobegli kaznjenec Ivan Balažič, 27 let star, doma iz Stare Bistre. Orožništvo ga ie pričelo mrzlično iskati, toda ves trud je bil zaman, ker so tolovaje skrivali po vaseh zaščitniki, ki so živeli na račun nabranega plena. Naposled je hajduka prijavil seljak Štefan Pintarič iz Lipovljana. Ropar Balažič je namreč prišel k njemu s svoio ljubico Franco Štrlekovo, staro 19 let. V njegovi hiši se je obnašal, kakor da bi bil doma. Poklal je več ukradenih kokoši, jih spekel, prinesel si vina ter se pričel gostiti. Naposled se ie vlegel v Pintaričevo posteljo, da se odpočije. To priliko je porabil Pintarič, odšel je na orožniško postajo v Ivan-cu in prijavil razbojnika. Orožniška postaja je takoj odposlala močno patruljo, ki Je iznenadila Ivana Balažiča v Francinem objemu. Oba sta bila aretirana in odvedena v Varaždin. V preiskavi se Balažič ni prav junaško cbnašal. Takoj ie izdal vse svoje tovariše, tako da so orožniki v kratkem času vse po-lovili. Sodna razprava je trajala polnih 24 dm Ln je vzbujala ogromino zanimanje prizadetega prebivalstva. V ponedeljek je vladal velikanski naval na sodno dvorano. Ci-tanje obsodbe je trajalo polni dve uri. Fr. Štrlekova je ves čas bridko plakala, dočim so moški poslušali sodbo z ledenim mirom. Ivan Balažič je bil obsojen na 8 let težke ječe, poleg tega pa ima prestati še ostanek kazni iz mariborske kaznilnice, odkoder je svoj čas pobegnil. Njegova ljubica Franca Štrlekova je dobila 10 mesecev težke ječe, od Balažičevih 38 tovarišev jih je bilo 7 obsojenih od 1 do 5 let, a 29 od 4 mesecev do enega leta. Skupno znaša zaporna kazen vseh obsojencev 50 let in 1 mesec. Poleg tega so obsojeni na povračilo škode v znesku 155.000 Din. Kulturni pregled Ljubljanska drama Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29.: Hlapec Jernej. D. Nedelja, 30.: ob 15. uri popoldne Vrt Eden Izven. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Ljubljanska opera Petek, 28.: Traviata. C. Sobota, 29.: Trubadur. A. Nedelja, 30.: Zaljubljen v tri oranže. Izv. Ponedeljek, 31. Zaprto. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 30. okt.: «Lokalna železnica*. Gcw stovanje v sokolskem domu na Viču. Mariborsko gledališče Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29.: «Bajadera». A. Kuponi Zni* žane cene. Nedelja, 30.: ob 20. uri , ki se poje za abonma C, poje naslovno partijo ga. S. Slatin - Davidova, partijo Alfreda pa gosp. L. Kovač. Kot Ger- mont nastopi prvič pred našim občinstvom baritonist gosp. Fran Neralič iz Maribora. Pri nedavnem svojem gostovanju v Zagrebu je ta pevec dosegel s kreacijo sta bila Alvinga — mati in sin — od začetka do kraja velika. Ga. Gertruda Kolar - Klaster-ska je občudovanja vredno vtelesila prirod-no dostojanstvo v pikrem, bridkem in obupnem, g. Hermann Gruber kot Oskar AI-ving (obenem režiser) je pa izborno predstavil produkt očetovih grehov in boječe ljubezni ter iskanje izhoda iz vedno mučnej-ših senc duševne smrti. G. Korner je točno pogodil pastorja — ovelikega otroka*, g. Blenke pa licemernega mizarja. Ga. Korner-jeva je dobro igrala Repno. — V kretnjah in maskah so bili dunajski igralci vzorni; upajmo, da si nekateri domači igralci na mariborskem odru vzamejo za vzor tako ma-skiranje. Strindbergova komedija pm kraiu vsake dohodne pot' do pokopališča bo postavilo društvo »Skrb za mladino« mize s steklenimi nabiralniki Vsak pasant vrže v tak nab'ralnik en komad poljudne novčanice. Skozi steklo se bo videlo kako narašča kup denaria Zvečer se bo nabrani denar preštelo ln ker se bo posebej štelo tudi one — upamo maloštevilne — posetnlke. ki ne bi n;č d kovali — bo mogoče število obiskovalcev natančno ugotoviti. Zanimiva bo številki, ki se v listih objavi, koliko je bilo darovalcev po parah, dtaarih. 11 d;nar'ih itd. u— Nezgoda na dolenjskem kolodvoru. Soproga soboslikarja Kati Kovačič. stanro-ča v PJjavi gorici ie predvčerajšnjim ob 13.30 na dolenjskem kolodvoru tako nesrečno skočila na vlak. da ie omahnila nazaj ter padla na tla. Takoj Je začuttta bolečino v desni roki, ki si Jo je kakor ie b-lo ugotovljeno pozneje, zlomila v zapestju. Ponesre-čenka ;e morala iskati pomoči v ljubljanski splošni bolnici. u— Drobna policijska kronika. Policreki organi imajo zadnje čase zopet več posla z raznimi temnimi eksistencami, vsakovrstnimi pustolovci, ki so se priklatili prezimo-vat v mesto. Včeraj zjutraj Je bil prijet znani tat obleke Martin Trtnlk. ki si je lastil suknje gostov Iz Ljudske kuhinje. V zapor Je bil spravljen tudi neki KaroJ L. ki so ga v? r~>stni organi že dalje časa zasledovali zaradi različnih pregreh. Liberat K. je moral za zamrežena okna zaradi nekih svo-'ih prav čudnih razvad napram mladem deklicam. Ivan K. pa zaTadi pi'anosti. V ostalem so bili prijavljeni policiji nasledn" dogodki: 1 tatvina perila, 1 tatvina gon " ega jermena, telesna poškodba, 2 popadljiva psa, 1 prestopek razgrajanja, 2 prestopka kalje-nja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda pri vstopu na vlak, 6 prestopkov cestnega policijskega reda in 6 prestopkov avtomobilskih predpisov. u— Pes mu je raztrgal plašč. Ko se je peljal predvčerajšnjim zjutraj trgovski pomočnik Anton Zupan s kolesom po Karto v-ski cesti se je jel zaletavati vanj velik pes ovčjak, ki ga ie popadel za dežni plašč ter mu ga r,a več mestih popolnoma raztrgal. Ker trpi Zupan kakih 600 Din škode ie lastnika psa, ki sicer ni znan kot popadljiv prijavil policiji. u— Neroden kolesar. Zasebnica Uršula Tavčar, že 70 let stara je prijavila stražniku na Bleiweisovi cesti, da jo je malce pred poldnem na vogalu Vošnjakove ulice podrl neznan mlad kolesar. Pri padcu Je stara re-vica dobila več lažjih poškodb. u— Originalna tatvina. Na dvorišču Ja-dransko-podunavske banke Je včeraj dopoldne neznan tat ukradel z nekega voza večji zavoj. Ko je uzmovič zavoj odprl, ie našel notri 50 komadov Blaznikovih pratik. Osum Ijenec ie že ptret u— Zdravi ln bolni nai pijejo brezalkoholne sokove, posebno sok iz iabolk. ki je tekoče sadje. Kdor take sokove pije, pije samo zdravje. Dobi se vsaka množina v So-u— Otvoritvena plesna vaja družabnega odseka »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v LJubljani se bo vršila pod vodstvom g. profesorja Trošta nocoj ob 20. zve čer v mali dvorani hotela »Union« pritličje levo. Eventualne nove prijave sprejema pcslovnica društva. Gledališka ulica št 8., pritličje, vsak delavnik od 18. do 20. ure u— RIbie olje. sveže dobite v drogerii Kane, Židovska ulica. 1704 u— Nogavice najcenejše pri Dobeicu Pred škofijo 15. 188 OBLOflO Mi? i. Maček LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so najboljša In najcenejša. Iz Maribora a— Češkoslovaški praznik osvobojenja 28 oktobra proslavi Maribor s slavnostjo češke dopolnilne šole v nedelio dne 30. okt. ob 10. v glasbeni sobi dekliške meščanske šole, vhod iz Razlagove ulice. Na sporedu ie govor z deklamacijami. Pri'atelii čehoslo vakov vabljenil a— Omladinskl dom. Na obširnem stavbenem prostoru med Cvetlično in Jože Vo-šriakovo ulico že dolgo vzbuja pozornost sosedov vsakodnevno muziciranje godbe katoliške Omladlne. ki se je že v poletju nastanila v prizidano dvorano hiše št. 27. v Cvetlični ulici poleg omenienega stavbnega prostora. To hišo ta priključeni stavbeni prostor >e namreč kupilo od zapuščine Marte Purkhardt »Stavbeno društvo za zidanje In vzdrževanje omladtaskega doma« v Mariboru za skupno ceno 175,000 Din. — Sezidati hočejo tukai ogromen katoliški »Omladinskl dom«, kjer bodo vzgajali mlade fante, stare nad 14 let in jih baie uposab-Ijali za razne obrti. To nataoveišo katoliško veleakciio. za katero zbirajo seve. kakor po navadi, prispevke rudi v naprednih krogih, ima v rokah znani vodja katoliške Omladine, Katoliškega prosvetnega društva v Melju in enakega društva v Krčevini, pater Paulus. BHo bi želeti, da se z isto energijo in požrtvovalnosti oprimejo rudi na-predniaki akcije za zgradbo Sokilskeja doma. ker bi ne bilo v čast naprednega Maribora, da bi si postavili klerikalci, ki že itak imajo po celem mestu posejane svoje dvorane in društvene hiše. prej novo svojo trdnjavo. kakor bo stal skrajno potretol So-kolski dom. a— Izpraznjeno notarsko mesto. S smrtjo notarja Mihaela Korberja ie bilo izpraz reno četrto mesto notarja v Mariboru. Sedaj so tu še notarji Ivan Ašič. dT. Firbas ta ar. Ivo Šorll. Baje četrto mesto ne bo več razpisano. češ. da Je delo za notarje znauio padlo. Pred prevratom sta bih' v Mariboru samo dve notarski mesti. a— Posestno gibanje. Ana Blašič, zasebnica v SlovenjgTadcu in posestnica v Mariboru« Pod mostom (prej Hetzl) je prodala svofo hišo v Mariboru. Pod mostom št. 9, ge. Marili Barle, notarevi vdovi. Maribor Cankarieva ul št. 10. za 100.000 Din. a— Mestna krava. Mariborska mladina te imela te dni prav posebno zabavo na ulicah ta naimlajši niso govorili drugega, kakor o mariborski kravi v izložbi. Neka švicarska tvrdka Je namreč delala reklamo za svoje mlečne izdelke s skoraj meter dolgo kravo, ki se je obnašala v izložbi pred očmi naše dece. kakor bi bila kje zunai na zeleni paši otepala Je z rekom, migala z ušesi, odpirala »zrato« ta se sploh gibala, kakor bi bila živa. In deca niti m videla- da Je napeljan električni tok v mašinerijo, skrito v kravlnem trebuhu Ra tudi odrasli se niso nič mame gnetli pred švicarsko kravo. Včeraj pa so kravo odpeljali na pašo občinske radovednosti v Celje. a— Za kostanj'. Vznožje Pohorja je pre-preženo z velikimi gozdovi žlahtnih kostanjev Iz delavskih središč mesta potujejo zadnje dneve kar cele procesije delavskih žen ta otrok t 'erbasl in nahrbtniki proti Pohorju, kjer nabirajo po gozdu kostanje, ki bi sicer ostali pod lisrem. Tamošnn veleposestniki. nemški kloštri iz Koroške in grofe imajo toliko teh kostanjev, da Hh sami niti polovico ne morejo pobrati ta spraviti na trg. Fmaio pa vseeno svoje ko-staniarske čuvaje. Toda deca Je brihtna in umih nog ln tako morajo »meniški« gozdovi vendaT v precejšnji meri neprostovoljno hraniti s kostanii prazne delavske želodce. Ob nedeliak gredo z nahrbtniki po kostanje možje, ki pa obiskuiejo pohorske kmete. Ti iim rade vobe prodajajo kostanje po 1 Din za kilogram. Za par dinarjev prinaša ubog železničar rodbini za teden večerjo. Med delavske sloie-železničarie se je naselila od časa redukcij mezd nepopisna beda. Ljudje nimajo ne zadostne hrane, še manj de- naria za obleko. In tako ie to romanje k Studencev prod Pekram za kostanji prav tipičen znak časa, trenutne bede med našim proletarijatom. Iz Celja e— Zanimiva razprava se ie vršila pretekli torek pred celjskim okrožnim sodiščem trajala ie celih pet ur. Zaradi poskušenega zapeljevanja h krivemu pričevanju Je bila obtožena Minka Misia iz Gabernika V neki svoji civilni pravdi ie hotela pregovorti kovača Alojzija Černoša, da bi svojo prvotno izjavo glede letnice v zvezi s popravilom njenega koleslia izpremenil v nieno korist. Tekom razprave se ie še izkazalo, da ie skušala zvabiti Minka Misia na svoj dom tudi pričo Alojza Zalokaria. da pa se ta ni od-zval. Od nekega Josipa Došlerja je hotela pismeno lažno potrdilo: ta pa Je od nje sestavljeni listič raje izročil sodišču. Civilna pravda zaradi poškodbe nekega konia se vleče že cela tri leta in ie toženec Janez Kobula v nevarnosti, da izgubi radi ogromnih stroškov vse svoie premožente. Sodišče se je o krivdi Minke Misie prepričalo ta Jo obsodilo na dva meseca ieče. e— Občni zbor Podpornega društva za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju se Je vršil 26. t. m. v gimnazijski posvetovalnici. Iz poročila tajnika g. prof. RaJča posnemamo, da ie društvo tudi v preteklem poslovnem letu s knjigami znatno podpiralo revne k ranjen. Tnci-dent Je povzročil v večernih urah veliko se"rac!'o. — V poT»deliek ponoči so "»rnani moški brez vsakeea povoda napadli ter pretepi Antona Madžaria na cesti v Gaberju. Napadalci so pobegnili. — V torek ie neznan uzmovič ukradel na dvorišču gostilne Kandušer v Prešernovi ulici Tvanu Kavalarta Iz Levca kolo znamke »Puch« vredno 2000 Din. — Zaradi brezposelnosti ta pomanTrania sredstev sta bila od gnana v domovinsko občino 27 letni krošrriar Leop. Fink Iz Male Gore pri Kočevlu ter 33 letna sobarica Marija Grzetič iz Dobrinja na otoku Krku. Drzen vlom v Metliki Vlomilci odnesli raznega manuiak turnega blaga v vrednosti 25.000 Din. Metlika, 25. oktobra Danes ponoči so vlomili neznani vlomilci v trgovino g. Ivana Malešiča in odnesli raznega manufakturnega blaga v vrednosti 25.000 Din Trgovina g. Ivana Malešiča stoji na naj-prometcejšem kraju našega mesta ob glavni državni cesti Ljubijana-Karlovac. Ker Je snoča po naključju oastal v električni centrali g. Nemaniča defetk ta so okoli 21. ure ugasnile vse luči v mestu, so imeli vlomilci kaj lahko delo. Prvi, ki je opazil vlom, je bil čevljarski mojster g. Mehak. Napotil se ie ob 5. zjutraj v svojo delavnico ta Je mimogrede opazil odprta vrata MaJešičeve trgovine. Ko Je ugledal v njej neobičajen nered, mu je bilo takoj jasno, da so trgovino obiskali vlomilci Alarmiral Je sosede ta orožnike, ki so skupno z lastnikom trgovine ugotovili, da se ie moral vlom izvršiti okrog 1. zjutraj ta da so drzni vlomilci odnesli 36 bal raznega manufakturoega blaga, večjo množino tobaka ta pletenih ženskih vrhnih Jopic, vse skupaj v vrednosti 25.000 Din Čeprav so bila vrata dobro zaprta in z železnim drogom zavarovana, so vlomilci z lahkoto odstranii" lokot ter odčesnlli pri ključavnici del vrat, da so jih potem lahko odprli Zavarovali so se tudi pred morebitnim presenečenjem, ker so izhod iz stanovanja v prvem nadstropju zabarikadlrali s tem, da so pritrdili na vrata močan drog. da bi jih pač nikdo ne mogel odpreti. .Metliški orožniki %o po ugotovitvi omenjenih dejstev takoj začeli z zasledovanjem vlomilcev. Na poti proti pokopališču Sv. Roka so našli razmetanih več pletenih Jopic ta zavitkov tobaka za pipo, iz česar ie sklepati, da se le vlomilcem na begu zelo nmdilo. Zasledovanja so v potom teta. Iz Kranja Projekt razširjenja električnega omrežja v Kranju in okolici. Elektrarna v Kranju Pavel Mayr & drug je zaprosila sresko poglavarstvo za odoferenje projek« ta razširjenja njenega električnega oraiež« ja v Kranju, Gorenji vasi, Stražišču, Hu« jah in Klancu. Eden visokonapetostni vod je projektiran od transformatorja v Stra» žišču z novo transformatorsko postajo v kokrškem predmestju. Drugi odcep visoke napetosti bo šel od centrale v Primsko« vem severno od Majdičevega jeza čez Sa« vo in čez železniško progo na Gorenjo Savo, kjer bo postavljena transformator« ska hišica. Ta pa bo zvezana tudi s pro« jektirano transformatorsko postajo v Stra« žišču. Tako bo obsegalo električno omrež« je vsak predel hiš in poslopij v najbližji mestni okolici. Nadalje je elektrarna pro« jektirala nizkonapetostne vode za skupino vil v Kokrškem predmestju med kokriško in blejsko cesto, v kolonijo za mestnim pokopališčem in v nove hiše pod Jeleno« vim klancem. Oblastveni komisijonelni ogled se je vršil včeraj in se bo nadaljeval 5. novembra. z— Občni zbor glasbenega društva se bo vršil v nedeljo ob 14. v društveni sobi v Sokolskem domu. r— Iz Gorenjske sokolske župe. V nede« ljo dne 30. oktobra ob 8. uri zjutraj se bo vršila seja načelnikov vseh včlanjenih dru« štev. župni načelnik. r— Drzno oropana dama pred kranjskim kolodvorom. Pretečeni torek zvečer okrog 30 je bil izvršen pred kranjskim kolo« dvorskim poslopjem na cesti na neko tuj« ko ror>, ki je vzbudil med prebivalstvom radi drznosti napadalca splošno pozornost in razburjeni©. Ko se je vračala dama, po« ročena caEhinaju, doma iz Radovljice, čez državni most proti kolodvoru, ji je prišel nasproti neki mladenič, star okrog 18 let. Za njo se je pa obrnil in jo kmalu prehiteL Ker ni bilo ves čas v bližini nobenega clo« veka, se je dami to zdelo malce sumljivo in je stisnila ročno torbico pod pazduho. Nekaj korakov naprej od gostilne «Pri zadnjem grošu» pa jo ie počakal, skrit za. kostanjem. Ko je prišla dama mimo, je priskočil k njej in ii iztrgal ročno torbico. Zbežal je čez skladiščni most tvrdke Za« bret in izginil. Vsako zasledovanje in iskanje je bilo zaman. Zadeva je bila ta« koj naznanjena orožnikom, ki so uvedli preiskavo tudi večernega vlaka, toda brez uspeha. Drugi dan je našel neki pastir pod Smidoviro kozolcem na Gaštejskem vrhu torbico, večinoma izpraznieno. Napadalec si je pri držal okrog 1700 dinarjev, en ban« kovec za 100 šilingov, potni list, medtem ko je pustil zlato uro in druge malenko* sti. Napadalec je star okrog 18 let, visok in ima malo križasti nogi. r— Nevaren tat pod ključem. Cerkljan« ski orožniki so aretirali v sredo 18*Ietnega Pavla Betona, doma iz Grada pri Cerkljah. Dasi je še mlad, vendar ima že težke gre. he na vesti. Zlasti se udejstvuje kot ta%. V planinah na Krvavcu je ukradel in od* peljal dva vola. Enega je zaklal in prepo. »j al meso domov, drugega pa je imel skn« tega. Orožniki so ga imeli dalje časa na sumu. Aretiranec je vse priznal. Med dni« gim je izpovedal, da je on ukradel maja meseca izpred kranjskega poštnega po-slopja dvokolo solastniku tekstilne tovar« ne . Predprodaja vstopnic v trgovini g. Kušarja. z— Kmetijska podružnica v Zagorju priredi v nedeljo 30. t. m. po prvi maši v šoli predavanje o sadiereji in o umetnem gnojilu. Predava g. učitelj Lojze Kolenc, ki bo tudi sprejemal naročila za nakup umetnih gnojil Šport Češkoslovaška : Jugoslavija. Dane« popoldne čaka našo nogometno r oprezen« tanco v Pragi težka naloga. Čehoslovaki se bodlo brez dvoma skušali revanžirati za zadnji remis, s katerim so se morali poleti zadovoljiti v Beogradu. Za presojo moči češkega nogometa so zanimive tele števil« ke: Češkoslovaška je letos odigrala 9 med« narodnih tekem, in sicer proti Belgiji 3:2 v Liittichu, proti Italiji 2:2 v Milanu, pro« t: Avstriji 2:1 na Dunaju, proti Belgiji 4:0 v Pragi, proti Madžarski 4:1 v Pragi, proti Jugoslaviji 1:1 v Beogradu, proti Av« striji 2:0 v Pragi, proti Madžarski 2:1 v Budimpešti in proti Italiji 2:2 v Pragi. (Razlika golov 22:10 za Češkoslovaško.) Tudi Jugoslavija beleži letos lepe medna« rodne uspehe. Igrala je 5 tekem in do« segla razliko 11:5. Nastopila je proti Ma« užaTski z 0:3 v Bukarešti, proti Bolgariji 2:0 v Sofiji, proti Češkoslovaški 1:1 v Be« egradu in proti Madžarski 5:1 v Zagrebu. Vsekakor bo današnji oreh najtrši v le« tošnji mednarodni konkurenci. O poteku bomo poročali obširnejše. Tekmo sodi po zadnjih vesteh g Ivan« čič iz Budimpešte. Nov svetovni rekord v metu kopja je nedavno postavil Finec Pentilla z znamko 69.88 m. Dosedanji rekorder Lindstrom so resno trudi, da bi jo dosegeL Te dni je vrgel že 65.66 in 65-54 ter celo 67.42 m; za nedeljo je napovedal, da bo tolkel Pen« tillo. Prvenstvene tekme Zagreba v I. razre« du so za prihodnjo nedeljo določene sle« deče: Hašk : Concordia, Gradjanski : Vik« torija in Zeljezničar : Derby. Ker imata Viktorija enega in Gradjanski dva igralca v reprezentančnem moštvu, bo najbrže ta prvenstvena tekm odgodena! Skok v višino — 2 ml Madžarski re* korder Keszmarki je s spremenjeno teh* niko in večjim zaletom skočil nedavno pri treningu 193 in 197 cm. Nato jo poskusil skok na 2 m, ki jih je sicer preslcočil, a se je dotaknil prečke. Ko so skok ponov« no merili, so dognali, da je bila prečka 4 cm višje, tako da je dejansko preskočil 2 m. Keszmarki bo v soboto oficijelno po« skusil doseči bajno višina Dr. Peli ter gre po svetu. Kljub raznim zaprekam bo svetovni rekorder Nemec dr. Peltzer dne 16. novembra le odpotoval v Ameriko. Spremljati bi ga moral trener Hoke —• svoječasni trener zagrebškega Haška —, česar pa nemška sportska ob« last in dovolila. Peltzerja spremlja dr. Brustmann. Službene objave LNP. — V smislu sklepov poslovnega io upravnega odbora na sejah dne 26. L m. se igrajo prvenstvo« ne tekme dne 30. t. m. in 1. novembra v sledečem redu: V nedeljo 30. t. m.: igri* šče ASK Primorja: ob 10. Slovan rez. : Primorje rez., ob 14. Krakovo : Svoboda, ob 15.35 Panonija : Reka, igrišče SK Ilirije: ob 10. Ilirija rez. : Jadran rez., ob 14. Slo« van : Primorje (nato bazensko drž. prven« stvo Ilirija : Concordia). — Na praznik 1. novembra: igrišče ASK Primorja: ob 10. Primorje rez. : Hermes rez., ob 14. Ilirija: Jadran,/ ob 15.35 Primorje : Hermes. — Služba dne 30. t. m.: dopoldne na igrišču Primorja g. Cimperman, vsak klub po 3 reditelje, blagajna Slovan — dopoldne na igrišču Ilirije g. Matjašič, vsak klub po 4 reditelje, blagajna Ilirija — popoldne na igrišču Primorja blagajna g. Malovrh in Svoboda, rediteljstvo g. BačaT ln vsak klub po 3 reditelje — popoldne na igrišču Ilirije blagajniški nadzor g. Kosec, redi* teljstvo g. Dorčec m vsak klub po 4 re« ditelje. — Služba dne 1 novembra na igrišču Primorja; dopoldne g Ček, vsak klub po 3 reditelje, blagajna Hermes — popoldne blagajna g. Kovač in Primorje, reda+eljstvo g. Lukežič in vsak klub po 3 reditelje. Nastop službe vedno pol ure pred napovedanim pričetkom i" ™ dobo celotne dopoldanske oz. popoldanske pri« reditve, reditelji s klubskimi roditeljskimi znaki. Klubi odgovarjajo za točen nastop moštev ker bi zakasnitve mogle onemo« gočiti dioigranje druge popoldanske tekme. — V primeru deževnega vremena ali oči« vidno slabega terena mora io v bodoče čakati moštva v garderobi, dokler jih ne pozove na teren sodnik ali službujoči od« bornik. Poslovni odbor si izrecno pri/.lr« žuje v takih slučajih po potrebi odpoveda« ti tekmo na licu mesta. — Kot zadnje je« senske prvenstvene tekme preostanejo za nedeljo 6. novembra tekme Slavija : Ja« dran, Slavija rez : Jadran rez., Slovan : Ilirija, Panonija : Krakovo ln Reka : Svo« boda. Tajnik II. ŽSK Hermes: Danes ob 20. seja u. o. pri Kmetu. Prosim za polnoševilno udeležbo. — Tajnik. SK Jadran. Danes ob 20. sestanek I. in rezervnega moštva v Narodni kavarni radi nedeljske tekme z Ilirijo. Načelnik. SK Ilirija (zabavni odsek). Danes zvečer ob 20. važna seja v posebni sobi kavarne «Evropa». Naprošajo se vsi gg., ki so bili imenovani v ta odbor, da seji zanesljivo prisostvujejo SK Ilirija (ženska sekcija). Danes zve« čer ob 18.30 važen sestanek sekcije. Se« 'tanek je strogo obvezen za vse one, ti na« stopijo v nedeljski tekmi za državno pr« venstvo. Želi pa. da prisostvujejo sestan« ku tudi vse ostale članice. Važno rada ne* aeljske tekme. Načelnik. Vremensko poročilo Meteorološki tzmA l.mMin 27. oktobra 1927 Višina f>ar veča nja carinskih dohodkov v avgustu in septembru bi bilo sklepati, da se Je uvoz v teh mesecih znatneje dvignil Za čns od 1. aprila do 10. oktobra t. 1. so znašali skupni carinski dohodki 880 milijonov, v proračunu pa so bili za to razdobje predvideni na 891.2 milijona Din, tako da znaša primanjkljaj napram proračunu le še 11.2 milijona Din. = Dru*! letošnji »bor Centrale industrijskih korporaeij v Beoeradu <-e bo vršil 10. in 11. novembra v lastnih prostorih (Beograd. Kolareeva 1). Prvega dne popoldne bo interna seja, ki se bo bavila z notranjimi vprašanji, a 11. novembra bo javni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) Stanje našega gospodarstva v splošnem in posebej naše industrije. 2.) Vprašanje kreditov in pretres vprašanja o investicijskih posojilih. 3.) Vprašanje znanstvene organizacije dela. 4.) Carinska in trgovinska politika naše države v razmerju napram carinski in trgovinski politiki drugih držav. 5.) Fiskalno obre-menjenje našega gospodarstva, zlasti vprašanje ukinjenja davka na poslovni promet, izenačenje neposrednih davKov in vprašanje samoupravnih bremen. = Konferenca nasledstvenih držav o predvojnih dolgovih v Parizu. Iz Pariza poročajo, da se je 24. t m. otvorila tam konferenca nasledstvenih držav, katere s vrha je ureditev različnih predvojnih posojil. Podlago razprav tvori amortizacijski načrt, ki ga je izdelala Caisse Commune. Načrt predvideva amortizacijo zlatih rent kakor tudi ogrskih rent iz 1. 1913. in 1910. na ta uačin, da se da državam na prosto voljo, da svoj delež v enako velikih letnih obrokih od 1931. do 1950. ali z odkupom krijejo ali pa po gotovi skali poravnajo v zlatu. Ta skala se začenja v 1. 1931. s 55.3 % in narašča letno okroglo za 2 %. Večina nasledstvenih držav v načelu soglaša z ustvaritvijo takšne amortizacijske možnosti, samo bodo, kakor se javlja, zastopniki držav stavili zahtevo, da se določi amortizacijska doba ne na 20, nego na 80 ali 35 let. Potem bo prišla v razpravo tudi ureditev papirnatih rent. V tem vprašanju bo težje doseči sporazum, ker mirovna pogodba dovoljuje nasledstvenim državam predvsem v oni valuti, po kateri so svoje-žasno zamenjali novčanice bivše monarhije. = Konferenca za poenostavljeni« carinskih formalnosti v prometu med Italijo in nasledstvenimi državami. V poeetku novembra se bo v Opatiji vršila konferenca predstavnikov italijanskih, jugoslovenskih, češkoslovaških, avstrijskih, madžarskih in poljskih železnic, na kateri se bo razpravljalo o poenostavljenju carinskih formalnosti in ostalih težkoč v prometu med Italijo in na-sledstvenimi državami. — Dan štednje se bo 31. t. m. praznoval v vseh kulturnih državah. Ta dan se bo povsod opozarjalo na nujno potrebo štednje. = Beograjska Trgovska zbornica in aktualna gospodarska vprašanja. Na seji beograjske Trgovske zbornice, ki se je vršila v sredo, je bil izvoljen odbor, ki bo imel nalogo, da formulira mišljenje zbornice k projektu zakona o prisilni poravnavi. Zbornica zavzema še danes stališče, da je treba pred uvedbo prisilne poravnave izven konkurza izvršiti revizijo konkurznega postopanja. Razpravljalo se je iudi o potrebi, da se čim prej skliče konferenca predstavnikov vseh zbornic, narodnih poslancev in zastopnikov gospodarskih krogov. Na tej konferenci naj bi se iznesle konkretne želje in zahteve gospodarskih krogov glede dela Narodne skupščine v najbližji bodočnosti. Po mnenju »bor niče naj bi bil dnevni red te konference naslednji: 1.) stanje našega gospodarstva in vzroki tega stanja; 2.) zakon o centralni upravi; 3.) izenačenje davkov: 4.) gospodarski svet in 5.) obrtni zakon. Razpravljalo se je tudi o nameri merodajnih krogov, po katerem naj bi se za 1. 1928. vršil razpis davkov na podlagi razpisa za 1. 1925. Ker je brezdvomno jasno, da je bilo stanje gospodarstva po 1. 1925. mnogo slabše, bo zbornica podvzela potrebne korake, da se izvrši nov razpis. — Organizacija kmetijske službe ▼ oblastih. Gg. ing. Sergej Goriup in ing. Bogdan ras prosita za objavo izjave, da bo na članek pod gornjim naslovom, podpisan od gg. Sustiča, Werniga in Malaska. odgovarjal g. ing. Sergej Goriup na skupščini kmetijskih strokovnjakov, ki se bo vršila 12. novembra t. 1. v Celju. Naš list je objavil gornji članek, kakor tudi kratek odgovor nanj, ne da bi zavzelo uredništvo samo v tem pogledu svo-ie stališče. Nedvomno je najbolje, da se to vprašanje pretrese na skupščini kmetijskih strokovnjakov, ker časopisna polemika ne dovede nikamor. — Za olajšanje predpisov glede prometa z devizami in valutami. Udruženje bank v Beorradu je predložilo finančnemu ministru dr. Markoviču pr-idstavko, v kateri zahteva, da se pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami ukine ali pa, da se v*!ij omocočj večja prostost v prometu z devi mi in valutami, kakor je to primer v drugih državah. = Rotiranje inozemskih delnic na new-vorški borzi. Na podlagi tozadevnega sklepa bodo v bodoče kotirale na newyorški borzi tudi inozemske delnice. Prvi evropski papir, ki se bo trgoval na tej borzi, bodo delnice Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. Te delnice se bodo trgovale v obliki certifikatov fglasečih na 8 delnic), katere bo te dni izdal finančni konzorcij Goldman, Sachs Co, Strupp & Co in National Accep-tance Bank, in sicer na podlagi deponiranih originalnih delnic. Emisijski tečaj trti certifikatov je določen na 80 dolarjev. = Ugodni razvoj češkoslovaških državnih financ. Češkoslovaški finančni minister je te dni predložil zbornici državni proračun za 1. 1928.. ki predvideva 19 milijard Kč dohodkov in istotoliko iwiatkov. od te 870 — 380; baška <6, 315 — 325; baška <7> 200 — 280; baška «8» 200 — 205. Dunajska borza za kmetijske proizvode (25. t m.) Dviganje tečajev na ameriških borzah in na budimpeštanskem terminskem tržiJču ni vplivalo na razvoj tendence du-pajskega tržišča, ker so tudi za časa sad njega nazadovanja na inozemskih borza' ostale cene na Dunaju nespremenjene. Pro met je bi! zelo miren, tako v pšenici kakor tudi v turščici. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: p š .-* niča: domača 89 — 40, madžarska Tisa (81/88 kg) 435 — 44; rž: marchfeldska 38.75 - 38.25 madžarska 38 — 38.75; t u r-ščica: 275 — 28; oves: domači 31 d{ 31.5. Moka <0» v trgovini na debelo: do mača 63 — 67, madžarska 62 — 65, rumun ska 60 - 62. Princip essa Ma!alda» na poti v Argentino jih je dosegla vest o katastrofi. Prvi je bfl na mestu junaški kapetan francoske ladje «Formosa», ki je plul v Rio de Janeiro. Z vso brzino je velel okreniti proti «Princrpessi Mafaldis katero je našel že do polovice v vodi. Slišal je krik in vpitje nesrečne množice. Vzel je najprej na svoj krov ljudi iz rešilnih čolnov, ki so ga obkrožili, nato pa je vprašal, ali je še kaj pasažirjev. Z grozo je doznal, da je kapetan italijanskega parnika potnikom III. razreda zaprl izhode ter jih tako obsodil v strašno smrt. Niti trenutek ni okleval, ampak je takoj velel zapeljati k potapljajoči se ladji in rešiti zaprte nesrečnike. Ko so siromakom odprli vrata in jih rešili na krov Katastrofa „Mafalde" v Atlantiku Bliža Bahije v Južni Ameriki se je potopila italijanska potniška ladja «Principessa Mafalda», ki je imela na krovu nad tisoč duš. — Kapetan ladje rešuje samo potnike L in II. razreda, druge prepušča poginul — Francozi hite na pomoč in rešijo pasažirje v medkrovju. — Kako se je obnašala posadka. — Parnik je bil prenatrpan, 'vzrok nesreče «ni znan». Neznana usoda Jugo- slovenov. — Italijanski tisk z nagobčnikom, 2e v včerajšnjem »Jutru* smo poročali o pomorski katastrofi, ki se je pripetila ob brazilski obali. V bližini Bahije, k! leži med Buenos Airesi in Per« nambucom, se je v torek zvečer potopil italijanski potniški parnik «Prinra-pessa Mafalda«. Na brodu je nastala strahovita panika, ki so jo zmedena kapetanova povelja še povečala. Častniki in moštvo so se obnašali tako sramotno, da temu dogodku skoro ni primere v pomorski zgodovini. Po pravilu. da je malo poklicanih in še manj izvoljenih, so zaprli siromašne potnike III. razreda v njihove kabine in so reševali samo bogate pasažirje. Temu nečloveškemu ravnanju je napravil konec poveljujoči kapitan na pomoč došle-ga francoskega parnika «Formosa», ki je prevzel poveljstvo tudi nad «Prin-čipesso Mafaldo* ter je na ta način s svojo srčno kulturo rešil najmanj 400 človeških življenj. V naslednjem nekoliko podrobnosti: Potniki pri večerji. «Principessa Mafadda® je bila last italijanske paroplovne družbe «Naviga-zione Generale Italiana> v Genovi. Dne 10. oktobra se je odpeljala iz Genove pod poveljstvom kapetana Gulija iz Palerma. Njen cilj so bile braziljske luke. V torek. 25. oktobra, je bila ladja na potu v Santos. Vozila je v jugovzhodni smeri ter je bila že kakih 130 mili od Bah«a. V luki Bahi je imel parnik na krovu 1600 pasažirjev. 300 ljudi se je izkrcalo, ostali so nadaljevali vožnjo v Argentino. Bilo ie ob 19.30 srednjeevropskega časa, ob 2.30 popoldne po braziljskem štetju. Mnogi potniki so legli k počitku, drugi pa so še vedno sedeli v obednici. Bili so dobre volje, kajti bližali so se končnemu cilju in so se veselili izkrcanja. Orkester je v velikem salonu igral vesele in poskočne komade, bogati pa-sažirji so plesali in njihove dame so razkazovale razkošne toalete. V spodnjem delu parnika pa se je vozilo na stotine revnih emigrantov, ki niso imeli niti toliko, da bi si lahko privoščili hrano na parniku. Ti so povečerjali drobtinice iz svojih culicin so nestrpno čakali, kdaj pristane «Principessa Mafal-da» v zadnji Inki ter jim odpre pot do novega blagostanja v tuji deželi. Na krov! K čolnom! Parnik je dosegel 16.48 st. širine in 37.41 st. zap. dolžine po Greenwichu. Jazz-band je sviral brez prenehanja in saksofon je žvižgal svojo brezskrbno pesem. Mahoma pa so bdeči pasa-žirji začutili ndcaj sličnega kot sunek, a nihče ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Nekaterih se je polastila hipna nervoznost. Toda ker ni bilo od nikoder glasu in alarma, so se začeli plesalci ■med seboj miriti. Drugi so bili bolj črnogledi in so hiteli iz salona navzgor, da bi se pri kapetanu informirali, kaj ie. Ko so prišli do vrha stopnišč, so jih ustavili mornarji, katere je bil poveljnik razpostavil kot straže. Nihče ni smel zvedeti, da preti ladji, pasažirjem in tovoru pogin v morskih valovih. Posebni oddelki mornarjev so z orožjem udrli v spodnje prostore parnika, kjer so zaprli vse izhode. Tamkaj se je v veliki dvorani, podobni mračnemu zaboju, stiskalo več sto siromakov, katerim je bila sleherna rešitev onemogočena. Potniki I. in II. razreda pa so bili medtem že o vsem obveščeni. Reševanje se je namreč vršilo po naslovih in po bogastvu . . . Kdor je več ponudil, ta je prej prišel v rešilni čoln. In tako se je dogajalo, da so izročali bogatini vso gotovino, ki so jo imeli pri sebi, posadki, da bi jim rešila življenje. Nastala je nepopisna panika. Vse je hrumelo iz kabin na krov, s krova nazaj v kabine, vse je vpilo, prosilo milosti in molilo nebo za rešitev. Radio-telegrafist je na kapetanovo povelje razposlal brezžični brzojavni klic na vse ladje, ki so plule v bližini kraja nesreče. Odigravali so se pretresljivi prizoru Nastala je nepopisna zmeda, kajti vse je drlo k rešilnim čolnom, a teh je bilo premalo. Izkazalo se je, da tudi rešilni pasovi ne morejo pomagati onim nesrečnikom, ki jih niso sprejeli v čolne. Parnik pa se je že nagnil na stran in se je začel potapljati. Obsojeni v smrt! .Medtem je vest o katastrofi prispela v spodnje prostore, kjer so se vozili potniki III. razreda. Vrata so mornarji zaprli s ključi in jih zapahnili z železnimi drogovi. Vse izhode so straži!e močne posadke, kajti revnih potnikov se je polastil tolik bes, da so navalili na vrata ter jih začeli obdelovati z noži in z vsakršnimi predmeti, katere so pač imeli pri roki. Deca je jokala, žene so vriščale, moški pa so se strnili v naskakovalne oddelke in med njimi in stražami pred vrati se je vnel strašen boj. Takrat pa je prišlo odrešenje. Izhodi so se naenkrat odprii in smrti zapisana raja je planila na palubo, iščoč, kako bi si rešila golo življenje. Kdo je bil neznani rešitelj siromašne množice? Mar se je zgodil čudež? Ali so bili nesrečniki žrtve prevare? Ne! Rešila jih je francoska pomoč. Na brezžične brzojavne klice so proti mestu nesreče pohiteli vsi parnjfci, ki Pozorišče katastrofe francoskega parnika. je kapetana moralo moštvo braniti pred hvaležnimi re-šenci, ki so mu ihte in kleče poljubljali rob plašča ter so ga hoteli skoro zadušiti. Poleg francoske ladje so prišli ponesrečencem na pomoč še trije drugi parniki. Angleška ladja «Empire Star® je prevzela 200 potnikov, nemški paro-brod «Athen» pa 300 pasažirjev. Bra-ziljska vlada je na kraj nesreče poslala svojo križarko «Rio Grande», ki pa je dospela prepozno. Vzrok katastrofe. O vzroku strahovite katastrofe krožijo razne verzije. Eni pravijo, da je parnik zadel ob morske čeri, ki niso bile zaznamovane na geografski karti. Druge vesti se glasijo, da je eksplodiral parni kotel, tretje pravijo, da se je zlomil vijak in govore celo, da je ladja zadela na staro nemško mino. Kaj je resnica se bo vsekakor zvedelo v kratkem. Nedisciplina posadke ponesrečene ladje. Vsa poročila svetovnih listov soglašajo v naziranju, da je posadka na ePrincipessi Mafaldi» pokazala tako nedisciplino, kakršne ne pozna zgodovina pomorskih nesreč. Prvi je izgubil glavo poveljujoči kapetan GuIL Med častniki ni bilo niti enega, ki bi bil ohranil trezen razum in mirno kri. Tudi mornarji so se pokazali do skrajnosti nedisciplinirane. Strah jih je bik) za lastno kožo in prva misel jim je bila. da rešijo same sebe. Poveljnik ladje ni vedel, kje naj začne reševati in kako naj uredi reševalno akcijo. Od tod zgražanje vzbujajoča zmeda, da niso po mednarodnih pravilih najprej reševali žensk in dece, marveč potnike I. in II. razreda in še med temi najpoprej tiste, ki so posadki ponujali denar. Povestnica pomorskih katastrof ne pozna sramotnega primera, da bi poveljujoči častnik velel pasažirje cernirati v medkrovju — ne zavoljo njihove številnosti, temveč zaradi njihovega socijalnega položaja! Brezglavost posadke na italijanskem parniku je torej zakrivila, da ie bilo med pasažirji toliko žrtev. Zanmtivo je bik) videti, kako so bogatejši pasažirji v rešBnih čolnih nastopali proti siromakom. Tudi kjer je bik) še prostora za ljudi,, so odklanjali nove potnike. Sploh je katastrofa tipičen primer pristno italijanskega csacra egoisma». Nad njim so se zgražali tako na cFormosi> kakor na «Atheim» in na j pločevinastih škodelj in s šampanjcem se tudi ne bo varčevalo! Ob 15.30: Udele2>a predstavite!! e v oblasti pri konjski dkki. Ob 17.: Smotra »dopolavaristov« (pro-sveaio-zabavnib odsekov fašističnih sindikatov) na cesti XX Septembra (bivšem Acquedottu). Slovesna otvoritev »dopola-vorskih« prostorov ln fotografične razstave. Ob 20.30: Veselice v raznih »dopolavor-skih« organizacijah. Ob 21.: Slavnostni večer v gledališču Politeama Rossetti. Posebni odbor tržaške provincijalne fašistične federacije, ki vodi priprave za vse te slavnostne prireditve, opozaja vse člane fašistične stranke, da se morajo kar najstrožje ravnati po izdanih odredbah in navodilih, zlasti pa po odredbi vrh. vodstva stranke, po kateri morajo vsi fašisti prisostvovati službeni proslavi tega praznika v črni STaki »II Popolo di Trieste« pravi. da zato objavlja takoj to opozorilo, da se ne bo pozneje nihče mogel izgovarjati ln izogniti tej dolžnosti »Kdor bi še ne imel črne srajce .ima od danes do sobote čas, da si jo preskrbi Ponavljamo, da je direktorij trdno odločen, da bo poskrbel za to, da se bo vsakdo pokoril njegovim odredbam.« Če je treba takih oonovnih bi na tako strog način izrečenih odredb in ukazov, stvar ni ravno preveč dober znak navdušenja za — črno srajco. Kakor se zdi, bo pač marsikoga sram, da bi se kazal v črni srajci po mestu; toda tokrat, kakor se vidi, ne bodo pomagali izgovori. Ali bodo lepi v nedeljo v črni srajci vsi oni naši skrivni fašisti, ki režejo na dve strani! Princ Karol Oprostitev Schwarzbarda Kakor smo že včeraj na kratko javili, ie pariška porota Schvvarzbarda, ki je lani ustrelil ukrajinskega hetmana Petljuro, oprostila. Poslednji dan razprave je bil naval na porotno dvorano še mnogo večji kakor prejšnje dni. Gneča ie bila tolikšna, da so novinarji morali plezati čez klopi, da so prišli do svojih sedežev. Schwarzbardova žena niti sedeža ni mogla dobiti in je morala vso razpravo stati. Porotnikom je bilo stavljenih pet glavnih vprašanj: 1.) Ali je Schwarzbard kriv, da je na Simona Petljuro oddal sedem revol-verskih strelov? 2.) Ali so revolverski streli povzročili Peti juro vo smrt? 3.) Ali je Schwarzbard namenoma ubil Petljuro? 4.) Ali ga je namenoma usmrtil? 5.) Ali ga je usmrtil iz zasede? Po prečitanju vprašanj je govoril zastopnik zasebnega tožitelja advokat Wilnes. ki je v razburljivih besedah popisoval žalost Ukrajincev nad Petljuro-vo smrtjo. Državni pravdnik je v svojem govoru rekapituliral vse momente, ki govore o morilčevi krivdi in je zahteval od porotnikov, da Schwarzbarda obsodijo. Obtoženčev zagovornik Tor-res je popisoval grozoto pogromov, ki jih je zakrivil Petljura in j porotnike prosil v imenu vseh po nedolžnem preganjanih in ubitih, da njegovega varovanca oproste. Porotniki so se po tričetrt ure trajajočem posvetovanju vrnili in predsednik je v smrtni tišini prečital odgovor na prvo vprašanje: Ne. Tisti mah je v dvorani nastalo urnebesno vpitje in ves avditorij je jel klicati: Vive la France! Schwarzbard in Torres sta si padla v objem. Ko je predsednik ljudi pomiril, je izjavil, da je Sclro-arzbard obsojen na pla-čanje odškodnine Petljurovi vdovi v znesku 1 franka. Takoj potem je bil obtoženec izpuščen na svobodo. X Ples in pivo. Nemški pivovarnarji to« žijo; pred vojno je vsak Nemec popil po« vprečno 102 litra piva, po vojni pa je re* lativni kvantum padel na 70 litrov. Prvo« varnarji valijo krivdo na poneha vanju kon« zuma piva na ples, ki je zmešal staro in mlado; v drugi vrsti šele je po njihovem mnenju iskati vzroka temu pojavu v raz« širjenju športa v vse sloje nemškega na« roda. tako po fini kvaliteti blasa. elegantni izvršitvi in nizki ceni, debite samo pri tvrdki DRAGO S C H W A B. Ljubljana. Originalne risbe in slike za reklamo plakate, okraske, signature, ovitke, spomenice, diplome, ilustracije itd. itd. izdeluje posebni v to svrho ustanovljeni oddelek Delniške tiskarne d d v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani (PriobCuje dr. Joža Glonsr.) XX. Ammann H.: Wortklane und VVortbedeu-tunz in der neuhochdeutschen Schriftspra-che. Leipzig 1925. (II 42L67S-1.) Ancel J.: V aaiti de la polltiaue bulgare 1S70-1919. Pariš 1919. (44.465.) Beenken H.: DOrers Ktmstvrteil und die Struktur des Renaissance - Indlvidualls-mus. Mflnchen 1924. (II 42.009.) Bergson H.: O ene *y. Ece) o 3Haieii>y c.weni-»or Beorpaa 1920. (44.483.) Blbllotbek fiir Chemie und Technik. Stuttgart 1920— (43^33). Boesch G.: Der Wert des Obersetzens ins Lateinische. Leipzig 1926. (II 43.381). Bubnov N.: Religion und Sittllchkeit in der VVeltanschauung Dostojevskiis. Leipzig 1926. 01 42-678—2.) Cvijid J.« MeiaBacTa3OT ca KpeT«aa. Beo" rpaa 1922 (44.117 — 24.) Časopis k prospechu času primefenjch oprav na gymnasiich. V Praze, 1848— (II 44.533.) Delta. Rivista mensile. Fiume 1923—24. (II 44546.) Ehmcke F. IL: SctmitschSpfung oder Schriftklitterung? Mainz 1925. (II 42.206). Flegerič B.: Štefan ModTiniak. V Celov-ci 1881. (44.492.) Freund M.: Die moTalischen Erz&htogen Marinontels. Halle a. S. 1905. (43514.) Gartenlaube. Die. Illustriertes Familien-blatt. Leipzig, 1853— (II 44.528.) Gmajner I.: XpBa-rcKa h CjiaBouaja. JKesesa 1913 (44.468.1 Harder E.: Arabische Chrestomathie. Heidelberg 1911. (44.277). Hansbofer K.: Japans Vormachtstellung i m Osten. Berlin 1920. (II 42.021—2.) Holzapfel I.: Der Deutsche Ritter-Orden in seinem Wirken fiir Kirche und Reich. Geschichflich dargestellt. Wien 1850. (44.462.) Ivanov 1 • AceHOBaTa mpenocT Ha Ct3hh.m Ka. Co(H 1912. (II 44.541.) Jacobstbal P.: Archaologie und Schule Leipzig 1926. (II 43.381.) Joachitni . Dege, M.: Vom Charakter des Germanen. Potsdam 1924. (II 45.116.) Kančov V.:OpoxHj:>rpacf)nia si a Ma e.ioHaja ILiOBaHB 1911. (41507.) Klalber H.: Der Urspruns der Kunst und das kfinstlerische Schafien. Leipzig 1925. (II 42.678—1.) Lagerstr&m IL: Form und Stil im schwe-disehen Buchdruck. Mainz 1925. (II 42.208.1 Lelsegang H.: Bernard Shaw's »Heilige Joharma«. Leipzig 1925. (II 42.678—1.) Lilek E.: Ethnologische Notizen aus Bos-nlen und der Hercegovina. Wien 1901. (II 44-568.) Luther A.: Geschichte der russischen Literatur. Leipzig 1924. (II 44.558.) Mc Kerrow R. B.: A note of English Printiiu: of to-dav. Mainz 1925. (II 42.208.) Michael W.: Der britisehe Imoerialismus. Berlin 1920. (II 42.021—2.) Munke B.: Die Vita Sancti Honorati. Halle 1911. (43.462-Bh. 32.) Siederle L.: Michal Svrskv a c'ejiuy balkanskih Slovanu v VI. stoleti. V Praze 1906. (11 42.691.) Oetker Fr.: SchAvurgericht und Schoffen-gericht. Berlin 1921. (II 42.021-3.) Penck A.: Geographlc und Geschichte. Leipzig 1926. (II 42.678-2)..... Popovič B.: What is Meštrovics Plača in Art and who is to jud.ge of it. London 1919. (II 45.123.) ^ , , t. Puscariu S.: Zur Rekoustruktion des l <•■ Tumanischen. Halle 1910. (43.462—Bh. 26.) Rachel S.: De lure naturae et gentium disserUtiones, Kilonii 1676. (II 44.554.) Reichweln G.: Die geschichtliche Beur-tellutig von Geffenwartsrragen. Leipzig 1925. (II 42.678-1.) R6hrsheim L.: ©ie Sprache des Fra Guittone von Arezzo. Halle 190S. (43.462-Bh 15.) Schaeier D.: Deutschlands Machtstellung vor dem Kriege, Berlin 1920. (II 42.021—2.) Scheffler K.: Die europaische Kunst im 19. Jahrhundert. Malerei und Plastik. Berlin 1926- (II 44.534.) Schwyzer Ed.: Der Gtitter Knie — Abra-hams Schoss. Gottingen 1924. (II 45.126.) Slmld St.« CnncKa npKBa y Tvdckoi. Beo-rpai tO'2 "44 399.1 SoldatenHader, Deutsche, ausgew. v. H. Scherer.Leinzlg 1915. (II 43.328/1 Stflhelin F.: Der Name Kar.aan. Gottin-gen 1924. (H 45.126.) Ttuher O.: Die osterceichische Armee von 1700—1867. Ulustriert von R. v. Otten-feld. Wlen 1895. (III 44.518.) Wa»sner J.: Ju£endpsychok>gie. Leipzig 192S. (n 42.678-1.) WoH*rs P.: Das Slteste BUd der Roma. Miiitchen 1924. (II 42.009.) Zettune. AUgemelne sUvisch«. Wiep 1848. (I! 44535.) Sah Po zaključku turnirja v Londonu Nekoliko opazk o uspehih in neuspehih udeležencev. Londonski turnir le končan. Razburjenje duhov, ki so večer za večerom nestrpno pričakovali vesti o rezultatih svojih miljen-cev, se je polegla. Nestrpnost ie dosegla svoj višek v zadnjem in predzadnjem kolu, ko ie bila vsaka dobljena ali Izgubljena »po-lovlčka« odločilna za končni izid v tabeli V naših slovenskih krogih ie zavladalo veselje po 10. kolu. ko se ie naš šampilon dr. Vidmar povzpel na prvo mesto. Zavistna usoda pa ie že naslednjega dne pretvorila veselie v »vseobčo žalost« in zmešala vse račune In ugibanja. Zopet se je uresničil mani Stritarjev izrek, da »Slovenec nima sreče«. Našega motetra dr. Vidmarja spremlja sploh že nekaj časa na turnirjih čudna smola, da mu baš pri slabeJšlh nasprotnikih spodrsne. Z ožjega stališča, to ie: našega, ie bila stvar res fatalna, na Angleškem ca ie bila povsem druga. Tam je zavladalo veliko veselje, ko je Winter (zima za nas!) premagal Vidmarja in se tako kot edini Anglež plasi- staue sološen smeh. Sir George Thomas njegov nasnrotnik, s? pridušeno reži. kemč-no pa vendarle propade. Dr. Tartakower ie vsekakor morallčni zmagovalec turnirja. Dosegel ie med nagrajenimi 4 točke, dočim ie proti nenagraiemm 2 remlsiral. Izgubil je samo proti Niem-covlčii. kar mu ie tudi vzelo vodstvo. Bil ie to pot v izredni formi. Njegova boievlta narava se posebno iasno izraža v njegovih partijah, ki so polne življenja in krasnih kombinacij, vendar na večkrat boli hazard-«e kakor sigurne. Marshall ie bil naistareiši udeleženec turnirja. Američan v pravem pomenu besede, velik nasprotnik moderne igre. Ima popolnoma svoj originalen stil. Plasiral se Je na tretje mesto ter ie edini igrač, ki ni zgubil niti ene partiie. Riziko Je zanl nesmisel, zaradi tega ima tudi največje število remijev. Napravil ie pet remijev po vrsti. Četrto mesto zavzema naš prvak dr. Vidmar, ki ea smatralo kot ttnikum med šahov sklmi mojstri. O niem ie napisa! dunajski moister Rmoch v »N.W. J.«: »Nikdo ne bi temu dobrodušnemu, debelušastemu, katoliškemu profesoriu elektrotehnike, ki ima Turnir, Jv Londonu oktobtr igxj % o .1 $ i % i Vidmar J ! 00 £ .c S M a Butrgtr | 8 i 1 Far/r h uril j TotJc T « S 8 Š Ni sme ori ž 1 0 % 1 % 0 1 1 1 1 t S v 73 i-a Tartakovir 0 '/a % 1 1 1 Vt V* 1 1 1 8 73 T-JT M ar/h aH 1 Vx Vi % % % 1 1 t V* Vi 68 m Vidmar % Va % 1 0 0 1 1 Vt i 1 7 64 17 Bogoljubov 0 O 0 1 1 % Vi 1 1 1 6ii 59 v Reti % 0 Vi 1 0 1 Vi i o Vt Vi $Vi SO VJ-n Vin Ur 1 0 Yx 1 0 0 Vz 1 1 Vt 0 5 Vi 50 w-wr Col/e 0 % 0 o % % % Vi 0 1 1 4 Vi 41 rar Butrgtr 0 'A 0 0 0 0 Vi i 0 1 3 Vi 31 as Thomas 0 0 0 Vi 0 1 o 1 0 4 0 3Vt 32 a-xi Yatas 0 0 Vi o 0 Vz ^ 0 1 0 i 3Vt 32 IX-XI Fairhurst 0 o % o 0 Vt 1 0 o 1 0 3 n xa rai med nagrajene mojstre. V splošnem smo lahko zadovoljni, kajti izmed sedmih nagrajenih so bili štirje Slovani: zmagala ie torej — »slovanska vzajemnost«. Da prihaja v resnici »Slovan na dane, naibolie potrjuje dr. Aliehin! Ta tolažba niti ni smešna, marveč prav resna. Na londonskem turnirju ie v igralni dvorani poleg angleščine prevladovala slovanska govorica. Turnir ie milieiu primemo potekel resno, vendar pa ie Niemcovič prinesel dovoli zabavne note zaradi svole znane nervoznosti. Prvo in drugo mesto sta si delila dr. Tar-takower in Niemcovič. Le-ta ie gotovo izmed vseh udeležencev najzanimivejša oseb nost. Na turnirju ga ie v splošnem redno spremljala sreča. Igral ie zelo energično, kar dokazuje dejstvo, da je v celoti dosegel samo dva remija in največ dobljenih partij — nič mani kot 7, kar spričuje, da ie ofenzivni igralec prvega reda. V zmagoslav ni grupi ie dosegel 3 točke, dvakrat pa je bil poražen. Dosegel ie najboljši seore proti nenagrajenim, proti katerim ie dobil vse pertije. Veliko vlogo je igrala pa turnirju njegova naravnost klasična nervoznost... Turnir je v polnem teku. V dvorani ie vse tiho. Naenkrat se sliši žvenket novcev (Angleži nosijo namreč kovani denar prosto v žepu). Niemcovič absolutno ne more prenašati žvenketania med igro. Med gledalci pa so večinoma sami lordi in druge visoke osebnosti in teh ne moreš kar tako nahruli-ti. Niemcoviču ne preostane drugega, kakor — nem obup. Niemcoviču ie dim zelo zoprn, od liubi sveži zrak. Ker ie v dvorani zakajeno, Izrablja čas, katerega ima nasprot nik v dobi premišlievania in se ere zračit na balkon. Zunai ie precej mrzlo in nekemu igraču se zdi. da vleče skozi okno ter zaradi tega zapre. Naenkrat se zdrzneio vsi navzoči. Po oknih ie tako razbijanje, da kar odmeva. »On« se obnaša, kakor bi Živega pokopali. »On« si ie naročil čaj, ie za-mill'en v svoje kombinacije, naide pravo nadaljevanje: z vehementno kretnjo napravi potezo in čai leži pod mizo. Natakar ser-vira drugič. Niemcovič. ki ie z dušo in telesom Pri igri, prime eno izmed obeh skodelic in vHva — 6al v mleko dokler ni po-soda prazna. Posoda vsega tega ne prenese — čaj se razliva in vlie oo mizi. »On« $9 strezni, pograbi obe skodelici, hoteč odnesti nesrečni CaJ in orl tem prevrne o*raJo « loči igrače od dedafeev. V dvorani «a- kakor ie splošno znano, povsem druge skrbi kakor šahiranje. prisodil toliko boievi-tosti, rutine in židovske lokavosti — ki se izraža tudi v njegovem znaniu jezikov. On je vsekakor eden irmed najnevarnejših.. Dr. Vidmar se ie oo porazu z Retiiem takoj opomogel in ie nato v šestih kolih dosegel 5 točk, ko je imel že prvo mesto tik pred seboj, ie zopet oni čudni fatum hotel drugače. Zaostal ie samo za eno točko. Proti nenagrajenim ie za Niemoovidem dosegel najboljši uspeh — od petih možnih točk ie dobil 4Vi. Razočaralo ie peto mesto Bogoljubova. Po znameniti zniaei na tumiriu v Moskvi, največjem kar iih ie kdai bilo se ie z večjim ali manjšim uspehom udeleži! manjših turnirjev. Vsakdo mu je prorbkoval višje mesto. V. mesto zani vsekakor ni uspeh. Značilno ie, da v ožiem krogu zmagovalcev beleži tri ničle! Začel ie dobro, v sredin! pa mu ie spodrsnilo. Bogoljubov sam se čudi svoiemu neuspehu in si ga kot velik optimist ne more po'asniti, Reti, ki ie bil že siguren šeste nagrade, je imel smolo ln io moTa deliti z Winterjeni Delež bo vsekakor maihen. Winter ie edini Anglež, ki ie prišel v zrna govalni krožek in ie enako z Retiiem dosegel tako zvano mojstrsko polovico, to ie 50% mogočih točk. Proti »zgorniinu ie dosegel dve zmagi bi sicer proti Niemcoviču in dr. Vidmarju! Prvi med nenagralenimi ie Colle. ki ie vsekakor razočaral. Po svoii zmagi na moj-sterskem turnirju v Merami, kier ie pustil za sebni imenn kakor: Tartakower, Rubin-stein, Kostič, Orfitlfeld i. dr. se ie od nJega pričakovalo mnogo več. Dosege! ni niti moj strske Dolovice- Slede nato triie Angleži, izmed katerih ie naiboli znan Vates. Kl%b boniteti, da so bili doma, se niso mocli plasirat!. Angležem s« še ni rodil novi Zuckertort ali Blackhurn, ki sta pripomogla Angliji do svetovne sla-ve v šahu. Razočaral Je Thomas, ki ie na letošnji šahovski oHtnniiadi narodov v Londonu dosegel skupno z Dancem Norman Hansenom naiveč točk. Topot nosi rekord v seriii porazov. Do šestega kola nI dosegel nit| pol točke. Dočim ima Marshall sedem remijev. Ima Thomas 7 porazov — tudi re. kruM svole vrste. Zadnji v tabeli ie mladi FairhiiTst, ki si sknono s svojim roiakom Thomasom deli 7 porazov. Aljehinova četrta zmaga! Buenos Aires. 27. oktobra (lo.) Aljehin je v 21. partiji premagal Capablaneo. Stanje je sedaj 4:2 za AUehioa. Po dolgi seriji 8 remijev se ie zopet zbudil ruski lev te se z velikim korakom približal najvišjemu cilju — svetovnemu prvenstvu. Štiri zmage od zahtevanih šestih si ie doslej priboril Aliehin, njegov veliki nasprotnik pa brani svoj naslov šele z dvema točkama. Težko mu bo dohiteti protivnika; tudi za železnega Capablaneo ie razlika dveh točk vrlo nevaren handicap, dočim je za AJJehina nova zmaga obenem neprecenljiva morata a opora. O ruskem šampijonu so pisali, da Capi ne bo kos, prorokovali so, da bo živčno podlegel. Dosedanji potek mateha svedoči baš o nasprotnem. Vest o novi Aljehtoovi zmagi je Evropa sprejela z zadoščenjem. Tudi šahovske kroge je iznenadila, a najbolj gotovo Niem-coviča. ki Je Aljehinu pred početkora mateha prisojal kvečjemu 1 zmago. »Impo-sdbble«, je vzkliknil dr. Vidmar, ko je v London prišla vest o tretji Aljehinovi zmagi. Tako nemogoča se ie ta zmaga zdela vsem onim udeležencem turtliria, ki poznajo AJJehina in Capablaneo, de Jih je nje isti-nltost za trdno uverila o končni zmagi ruskega šampijoma. S četrto zmago Je Aljehin to vero le še utrdil. Dopisi VIČ. V nedeljo, dne 30. oktobra, gostujejo Šentjakobčani iz Ljubljane z izvrstno komedijo v treh detiamjih »Lokalna železni-ca< na tukajšnjem sokolskem odru. Pose-tlte predstavo. Vstopnice so v predprodaii kot navadno Pričetek predstave je ob 20. JEZICA. Sokol na Ježici otvorj igralsko sezono v nedeljo dne 30. t. m. s tridejansko dramo »Spavaj moja deklica«. Igra je lepa in zato vabimo občinstvo k mnogobroj-•ni udeležbi Začetek točno ob 20. IG. »Slovenec« z dne 25- oktobra t. 1. poroča med drugim tudi sledeče pod naslovom »Spet pošte« in se dotaknil ižanskega pismonoše, češ, glasovnice za cbrrno zbornico je raznašal tudi v nedeljo in za to so zvedeli »jutrovski agitatorji« ter drli za njim. da pobero glasovnice Naj pripomnim k temu. da so isto nedeljo tudi klerikalni pajdaši prav marljivo vohali po glasovnicah ter skakali od obrtnika do obrtnika. Bili so pa to pot prezaspani ln prepočasni zaenkrat. Vemo dobro, da jim to dela sedaj strašne bolečine po želodcu, ker niso glasovnice v njih. preskrbeli jim bomo pač kaj drugega. Vedeli smo prav dobro, da bodo klerikalni ribiči napeli vse mreže, da vlove čim več glasovnic, ali kaj ie to pomagalo, ker so njihove mreže raztrgane. Zato se je potrudilo par. kakor Jih dopisnik v Slovencu naziva »jutrovskih agitatorjev«, in imeli so srečo. Padale so glasovnice nJim, kakor bi oreh otresel. Gospodje kimovej le ne jezite se preveč zaradi tega, sai je bil o tem. da dobimo največ glasovnic mi. že v soboto obveščen vaš agitatorekl komandant. Vede! Je dobro, da ne bo dobil na Igu več, kakor 8 glasovnic, pa je vendar trdil, da razen par demokratskih zagrizencev ne bo drugi volil naprednjake. Sedaj se lahko prepriča, koliko ie demokratskih zagrizencev na Igu Celo tako daleč se ie premotil, da je v svoj indeks zabeležil tukajšnjega župana, češ, tudi njegova glasovnica bo moja, saj so se tudi ori občinskih volitvah vezali klerikalci in samostojneži. Sedaj lahko vidijo klerikalci da ni vse tisto niih. kar so z uspehom pričakovali. Zaenkrat ie že tako, drugič pa prej vstanite in se potrudite, da dobite ln vlovite več glasovnic. Upam pa, da bo tudi v bodoče obrtnik v ižanski okolici obrnil hrbet klerikalnim samogolt-nežem ter dal vse glasovnice za napred-njake. Ivan Gerbec, Studenec-Ig pri Ljubljani. Krompir, zelje, belo in rdečo čebulo, orehe, slive, marmelado italiansks konzerve kupite nakenele pri Veiemiru Lederer Snbotica, Manojlovičeva nI. 7 Telefon 6 — 20. Brz. nasl. .Konzerv', Subotica. Svetovnoznane original prave LUTZOVE peči iz BLUDENZA in emajltablice z napisom ima v zalogi samo: Inž. MATE GUZELJ, LjuMiana-Šiška, Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58. trgovino dobro vpeljano na deželi, lik cerkve dam radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji v najem, Ponudbe pod .Promet letno 800.000 Din" na oglasni oddelek -Jutra" Zahvala. Za innogoorojne iz aze iskrenega sočutja, ki smo jih pre eli ob smrti soproga, očeta, tasta in starega očeta, guspodi Rudi Frania izrekamo vstm sorodnikom, stanovskim tovariSem, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvalmjemo it nar žel glasbenemu društvu .Sloga" i darovalcem pr krasnih »encev, kaVor vgrm onim ki so nepozabnega dragega pokojnika spienvi' na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1927 Globoko žalujoči ostali KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO NAJ BERE ANTON MEUK toniije mm barja iZOAtA KNJIGARNA TISKOVNE ZADBUGE V UUBLJAN1 ff IUIMIPER t* Trgovci i4hte««Ha engros cene. zeleno francosko žganje z brtajevim eks* traktom je najboljše sredstvo proti revma. tizmu, glavobolu, zobobolu, trgsnju, želod« čnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini. Vitomir Dolinšek aIIentura »juniper« Celje, gosposke ulica £«. 86 .,MW,W pod šifro «Pošten in vesten*. 33817 Marljiva mladenka jiomoči zelo potrebna, želi službe v Ljubljani Gre kot blagajničarka, vzgojiteljica, ali kot pomoč go?pod;nji k dobrim ljudem Službo nastopi takoj Ponudbe pod šifro »Marljiva želi službe* na oglasni oddelek »Jutra*. 33618-a Mladenič verziran v lesni industriji, inteligenten, dober tehnični risar, ki obvlada poleg slovenščine perfektno srbo-hrvatski in deloma nemški in italijanski jezik, želi kakršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod pod .Inventar«. 33732 Bukove hlode samo prvovrstne, od 35 cm debeline naprej, od 3 m dolžine naprej brez grč in drugih napak, sveže, kupim vsako množino. Oziram se le na ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja Planilo takojšnje pri prevzemu Kupim tudi jelševo hlode za žago. Ponudbe na naslov: Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. — Istotam so naptodaj suha drva odpadki od žage po najnižji ceni. 33484 Elektromotor 6 PS in S PS, 300 voltov, 1400 obratov, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra. pod .Motor 300». Lestenc • 3 žarnicami xa električno razsvetljavo prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. S3799 Predale (stelaže) manufakturne in Špecerijske, dobro ohranjene, v mecesnovega lesa. krasen portal z dvema izložbama, tehtnioe. predale za moko in kmetsko belo peč poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku cJutra«. Drv kupim do 500 vagonov in sicer bukovih, oziroma hrastovih suhih od 4 mesece starih naprej, dalje hrastova debla, bukove deščice v debelosti 6 mm ter 100.000 hrastovih ter 200 tisoč bukovih pragov Ponudbe za franco postaja Postojna pod cPlačilo takoj* na oglasni oddelek •Jutra.. 33S79 Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra. pod cZadruga« 33893-a Pult 1.80 m dolžine in stekleno omaro do 1.50 širine kupim takoj. Frank, Celovška c. it. 84. 33864 Veliko omaro za pisarno (za knjige in akte) s predali kupim. Ponudbe na ogla-sni oddelek cJutra« pod značko cG.» 33887-a „Posru Realitetna pisarna družba i o • Ljubljani. Miklošičeva cestji 4 sprejema prijave ln oosre daje prt oddaji .tanovanj trgovskih obrtnih lokalov ia oddajalca breiplatno Nudi prevzemnikom .ellki. izbiro itanovanj -ob trgov--kih in obrtnih lokalov po nizkih pristojbinah La oddajale* najboljša on lika od iaje etanovani - fee» brez v»eh stroškov 195 Posestvo oddaljeno pol ure od St. Janža na Dolenjskem naprodaj Posestvo obstoji iz 2 zidanih hiš i gospodarskim poslopjem kozolca in zidanice, vse v dobrem stanju, meri 18 oralov, je za rejo 5 glav goveje živine Cena 50.000 Din. — Pojasnila daje Ivan Majcen St. Janž na Dolenjskem Lepo posestvo naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji, tik gl. ceste, 18 minut od postaje St. Jani na Dolenjskem. Cena 150.000 Din. Pojasnila daje g. K. Okorn. p. Tržišče pri Mokronogu. 33862 Trgovski lokal oddam trgovcu ali trgovki s 1. novembrom v najem. — Več pri lastniku niše: Ljubljana Vn, Celovška c. št. 81. 33867 Pohištvo jedilnico, spalnico (S postelje) in kuhinjo dam pod najugodnejšimi pogoji takoj v najecm — tud posamezno. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 33873 Stanovanje S sob in kuhinje oddam za november. Poizve se v oglasnem oddelku .Jutra«. S3812 V Kranju iiče boljša, mirna stranka stanovanje. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro «8 člani«. 33730 500 Din nagrade dam hiinemu lastniku, ki mi odstopi zračno stanovanje ene sobe. kuhinje in pritiklin v mestu. Plačam do 400 Din mesečno, tudi xa celo leto naprej. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod Šifro .Stanovanje v S mesecih«. SS74S Stanovanje sobe in kuhinje želim s 1. aH 15. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Stanovanje 500«. 33890 Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami. na Gosposvetski cesti ali nje bližini želi mirna stranka brez otrok za fimpreje. Frank, Celovška cesta 34. S3S64 jug, Tehnik 170, Trgovina 34, Takoj 41, Takojšen nastop 98, Trajno 1927, Takojšnja vselitev, Takoj 229, Trgovec 88878, Trgovina 28, Dgodno 22, Ugodna 75, Dgodno stanovanje, Učenka 222 Upokojenec 20, Uradnica, Visokcšolec 77, Velik zaslužek 611, Vele-Industrijalec, Velik zaslužek, Večer, Začetnica 8229, Zanesljiv 86, Zima, Začetnica 111, Zanesljiv sodar, Zanesljiv 88251, Zlato srce, Zadovoljno6t je zaklad. Do 600 Din, Dobro srce, Družba, Jesenje noč, J. M. C., Inventar, Nusco, Osamljena vdova. Pisarna, Peč, Popolna varnost in reel-nost, Poltena 26, Primorka, Podjetje v Ljubljani, Stalno mesto 820. Takojšnja ženltev. Trezna moč, Tabor, Uradnica 82002, Vrlo ugodno. Visoka provizija 36. Verica, Z. P., Ženltev. Hlače nošene, temno-modre, sem izgubil v sredo zvečer od Sv. Jakoba do Mestnega doma. Pošten najditelj naj jih izroči v oglasnem oddelku »Jutra«. 33899 Sliko otroka do 1 leta starega, povečano, senčeno v črnem, sem izgubil. — Pošten najditelj naj jo odda v oglas, oddelku .Jutra«. 33885 Urejuje Drrorin Ravljen. Izdaja m Konzorcij »Jutra* Adolf Ribniku. Z« Narodno tiskamo dd. kot tiskarnarja Fran Jczeršck. Za inseratni del je odgor&ao Alojzij Novak, Val t Ljubljani Terezija Stritar vdova po našem velikem pisatelju Josipu Stritarju pesniku, profesorju v pok. tn častnem občanu zdravilišča Rogaška Slatina, danes, dne 27. oktobra, v Aspangu pri Dunaju Pogreb se bo vršil istotam v soboto, dne 29. t. m. B!ayo pokojnico ohranimo v trajnem spominu. Rogaška Slatina, dne 27. oktobra 1927. Naročila, tsu vsa, dopisa.. ticoct,st, malih, oglasom, jv posiah, na. Oglasru,ocL cLaltk -lutra,] Ljubljana,. VrvJtrfLovas+.TaL rt. 2492. JLaL, oglasi, hc- sluižjo o posrid&uaLrut. m. rocyaL rut, ruzmaiht, občuvsioa,. vsaka bnstsia 30pas- —Naj nuznjst, zsiosak. Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro Visi j- Vjv pristojbin.ja, vposLcu ti obuvam, z astsočutmu, st,-c*rrt, oglasim, priobčijo. Čtkovnz račun, polhu, Ira, aibuca Ijobtyana,st 11&41 Z4m£rt 901, Eksistenca 89, do, Frida, G. A., J. Gju-rasek, Hrastovi sodi, Jesen 27, Inteligentna, Industrija, Idealno dekle, Jako mirna. Jabolka, Jazbečarji, Karakter 50, Kon-servatoristka, Ljubeča žena, Kulantno, Lahka služba 3000, Mirna 222, November 32770, Nujno 242, 1. november 490, Nizka cena 26, Oglje, Obroke, Pisalna miza. Prometni del Ljubljane, Promet Ljubljana, Provizija 8078, Pletilja 23386, Plačam takoj 14, Pričakovano srečni zakon, Prijateljstvo, Perzijska preproga, Pridelek 75, Prometno, Perilo, P. G., Pripraven, Razumevanje 30, Rabim nujno, Salonsko ogledalo. Solidni 930, Siguren zaslužek 79, Sigurna vrnitev 15, Sigurna bodoč nost 100. Soliden 430, Soba 255. Sesalka, S 42, Samostojna šivilja, Šivilja 222, Širimo trgovino na Soliden akademik želi opremljeno sobo s hrano pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod šifro cl. oktober 1927«. 33893 Opremljeno sobo lepo in čisto, s komtortom, v bližini glavne pošte, želi s t. novembrom gospod. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod .999». 33895 Sobo s postrežbo, z eno posteljo, v I. nadstropju, o na oglasni oddelek cJutTa« 33898 Podružnice inozemskih tvornic nameravamo ustanoviti v vseh večjih mestih. — Potreben kapital ra. 5000 Din. Interesenti (dame in gospodje) naj pošljejo natančne ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod značko .Tvornice 1927«. S3859 Soliden gospod želi prazno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod cKjerkoli«. 33882 Priprosto Sobico hrano želi uradnica. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek .JutTa« pod cNe predrago«. 33887 Gospode ki reflektirajo na prvovrstno hrano, spremembo v jedilih, sprejmem na Gosposvetski cesti št. 13/11, vrata 100. desno. S3863 S 50—120.000 Din pristopim k podjetju z obrestmi ali sodelovanjem. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod .Vknjižba na prvo mesto«. 33830