TRST, sobota 16. marca 1957 Leto XIII . Št. 65 (3600) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI «. «, II, nad. — TELEFON 93-19* IN 94-63* — Pottnl predal 55* — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ft. 3* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 la od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna “‘o20® Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. zuz. - im. Ob imenovanju Tognijev zopet nesoglasja v Segnijevi vladi Saragat si bo nabiral «zasluge» za junijski kongres PSDI?-Togni je takoj začel oblastno nastopati - Pritisk ravnateljstva FIAT pred parlamentom (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Kompaktnost in enotnost vladne koalicije, o kateri so včeraj po izglasovani zaupnici v senatu govorili razni vladni predstavniki, se je izkazala le kot iluzija. Danes bi morala vlada na svoji seji imenovati dva tajnika v ministrstvu državnih udeležb, pa do tega sploh ni prišlo, ker so se ministri Prej skregali. Tako so zadevo z imenovanjem podtaj-nikov prenesli na prihodnjo sredo. Zopet se je izkazalo, da ne le ni mogoče govoriti o kaki kompaktnosti vladne koalicije, temveč je mogoče vsak dan znova ugotavljati, da vlada sploh ni več sposobna za delo, ko ne more spraviti naprej niti takih vprašanj, ki bi morala spadati v poglavje navadnih poslov. Pred sejo vlade sta imela Segni in Saragat razgovor, ®ed katerim je Saragat “egnija obvestil o uradni kandidaturi Ceccherinija za Cjesto podtajnika v ministrstvu državnih udeležb. Ob-|nem je Saragat zahteval od Jegulja, da bi se podtajniku Priznala večja svoboda delo-v*nja s širokim pooblastilom oblasti. Segni pa Saragatu ni notel nič obljubiti, češ da se mora o tem izreči ministrski svet. V začetku seje je predsednik obvestil ministre o zahte- t ir . ra6ata- Tu Pa se ie iaifcoj dvignil Togni, ki je Poudaril, da spada oblast podanikov v izključno kompe-enco ministra in je zato odklonil, da bi prevzel kakršno-oli predhodno obveznost, ki i Pomenila okrnitev njegova dostojanstva. Da je po- tala vsa zadeva še bolj za- ?e'etla, so pripomogli še li-oralci, ki so za svoiega pod- (Battaglia) zahtevali osolutno enakost pravic, kot bi njih imel socialdemokrat- ski , SUtMlUCIIluaio.- A1 Podtajnik. Seja je postala tako hrupna, da jo je j ?ise.dnik prekinil, da bi se novi nekoliko pomirili, sam i? . v tem odmoru odšel Kvirinal, kjer je predsed-republike povedal, kak- šen želel' je položaj. Obenem pa je zvedeti, koliko je sploh 2 raBatova zahteva v skladu zakonom. Toda do sporama ni prišlo tudi pri na-sirii6Vaniu seje in tako so snet” da bodo 0 zadevi sel razPravhali na prihodnji P ministrskega sveta, in političnih krogih razlaga-da ara8atovo pobudo tako, v iS.e.,hoče PSDI odtrgati od čala + 3e! 0 čemer naj bi pri-’ bolj poudarjena svo-t-,.a Pobude in sodbe. Vodi-jim ^ namreč kljub svo-p-i Uradnim izjavam ni mode* Skriti, da je bil priza-med Zaradi tega, ker Segni vzel sv?iim govorom ni zastali« nikakeSa nasprotnega stn “ a proti monarhofaši- i,,®' Znano pk je tudi, da arava Sara vat snet nre- ava Saragat spet pre zdriVi-P^budo za socialistično vsevfu-v’ Pri tej odločitvi kom,- r S0(leluje tudi bližina Va oesa PSDI. Baje namera-T0B„ara8at med diskusijo o To zahti'JU..v Poslanski zbornici ska ’ ,da zavzame poslanemu oniica odločno stališče Proti j “ oaiocno stansce Prisili nici> tako da bo ta uDn:„ena glasovati proti začarani*'1'' Pr' tem si hoče za ..Pridobiti več zaslug gd ni)ski kongres stranke. r Pa je bila na dnev- nem redu vladne seje danes še cela kopica zakonodajnih ukirepov, med katerimi je tudi ukrep za odobritev in izvajanje dodatnega protokola k beograjski pogodbi od 1-marca 1956 med Italijo in Jugoslavijo o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah; ta dodatni protokol je od 13. decembra 1956. Med dogodki političnega značaja se danes navaja tudi sestanek novega ministra To-gnija s predsednikom IRI. Razpravljala sta o imenovanju nekaterih svetnikov delegatov IRI, toda imena, ki jih ja predložil Fascetti, je Togni brez nadaljnjega zavrnil, češ da je imenovanje v njegovi izključni pripadnosti na podlagi zakona o ustanovitvi ministrstva državnih udeležb. Torej le ni tako vseeno, kdo je minister, kot je hotel v svojem včerajšnjem govoru reči Segni, ki je poudarjal, da ne more minister voditi individualne politike. Togni je že v prvih korakih kot minister dokazal važnost izbora prav njegove osebe. Komunistični poslanec Mon-tagnana se je v poslanski zbornici pritožil zaraci nezakonitega pritiska, ki ga izvaja ravnateljstvo FIAT za volitve notranjih komisij. Številni člani komisij, ki pripadajo FIOM so bili prizadeti po vsakovrstnih represalijah, ki gre-go celo do odpustitev. Pri opisovanju ozračja samovoljnosti in diskriminacije v torinskih tovarnah je Mantagnana rabil izraz «režim terorja«, zaradi katerega FIOM ne bo mogla postaviti svojih list zaradi strahu pred represalijami gospodarjev. Dejal Je, da bi bilo treba proti odgovornim za take nezakonitosti nastopiti po kazenskem zakonu, obenem pa je treba objaviti poročilo parlamentarne preiskovalne komisije. Podtajnik Delle Fave pa je zanikal, da bi prišlo v FIAT do odpustov zaradi političnih razlogov ter navedel razloge ravnateljstva. Nato je spet odgovoril Monta-gnana, ki je zahteval nastop policije proti voditeljem FIAT. A. P. ; «»----- Nenni optimist po pogajanjih PSI - N SZ RIM, 15. — V prostorih poslanske skupine PSI v parlamentu je bil danes razgovor med Nennijem in Magnam-jem. Razgovora sta se udeležila še dr. Libertini za NSZ in dr. Valori za PSI. Razpravljali so o pogojih za priključitev NSiZ k PSI. Baje so na današnjem sestanku premostili nekatere od najhujših ovir. Predstavnika NSZ bosta poročala o stanju pogajanj lastnemu osrednjemu odboru, ki je sklican za nedeljo 24. maja. Pa tudi predstavniki PSI so si pridržali pravico, da postavijo vprašanje na glasovanje v svojem centralnem komiteju, ki bi se moral sestati konec aprila in v začetku maja. Zdi se, da je NSZ vztrajala pri svoji zahtevi za dva predstavnika v vodstvu in za šest v centralnem komiteju. Nenni je po sestanku podal optimistično izjavo o možnosti združitve obeh strank. Sicer pa je rekel, da je treba počakati, da NSZ formalno sklene priključitev k PSI, kar se lahko zgodi na seji centralnega komiteja NSZ. DJAKARTA, lo. — predsednik Sukamo je nocoj javil, da je povabil predsednika nacionalistične stranke Suvirja, naj sestavi novo vlado. V svojem pozivu indonezijskemu ljudstvu je Sukarno izjavil, ča je proglasitev obsednega stanja «vprašanje življenja a-li smrti za državo«. Sukamo je nato izjavil, da so tuja prevratna dejavnost, notranja nasprotja in pogosti poskusi državnih udarov proti osrednji vladi spravili v nevarnost temelje države, narodno enotnost in ugled oblasti. V Djakarti pa so se danes sestali pokrajinski vojaški poveljniki Indonezije pod predsedstvom načelnika glavnega štaba. Vsi pokrajinski poveljniki so se odzvali pozivu centralnega poveljstva razen polkovnika Hamada Huseina, ki je lanskega decembra prevzel oblast v centralni pokrajini Sumatre. Izgovoril se je, da je bolan. in vojaški oddelki. Predsednik vlade Kadar je položil venec pred spomenik Kosuthu, minister za prosveto Kallai pa k Petoefjjevem spomeniku. Nixon danes v Rimu TRIPOLIS, 15. — Ameriški podpredsednik Nixon je prišel danes z letalom v Tripolis. Moral se je odpovedati pristanku v Tobruku, kjer bi bil gost libijskega kralja, ker se je letalo pokvarilo in se je moralo vrniti v Hartum. Danes se je Nixon razgovar-jal t libijskim ministrskim predsednikom. Njegov odhod v Rim je določen za jutri zjutraj. LONDON, 15. — Danes popoldne so se sestali predstavniki sedmih držav članic ZEZ. Nadaljevali so razpravo o nameravanem umiku dela angleških čet iz Zahodne Nemčije. Nova seja bo jutri popoldne. Draškovičeve izjave o pravicah Egipta v Gazi S. Vukmanovič odpotuje danes v Kairo ■ 0 članku «Pravde> (Od našega dopisnika) j izjavil, da mu ni nič znane- BEOGRAD, 15. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Dra-škovič je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je jugoslovanska vlada mnenja, da ima egiptovska vlada na podlagi pogodbe o premirju iz leta 1949 in resolucij Združenih narodov vso pravico vzpostaviti svojo upravo v Gazi. Na vprašanje, zakaj je jugoslovanski odred v Egiptu zapustil Gazo m se potem zopet vrnil, je Draškovič opozoril na nedavno izjavo državnega tajništva za zunanje zadeve v zvezi z nasprotujočimi si vestmi nekaterih inozemskih agencij. (Kakor je znano je državno tajništvo pred dnevi poudarilo, da jugoslovanski odred v okviru Združenih narodov normalno izvršuje dolžnosti, ki so mu zaupane v skladu z nalogami, ki so jih za te sile določile resolucije Združenih narodov). V zvezi s trditvijo nekaterih inozemskih agencij, da sta jugoslovanski veleposlanik v Kairu in jugoslovanski zastopnik pri OZN svetovala v imenu jugoslovanske vlade egiptovski vladi, naj »ublaži« svoje zahteve, je Draškovič Može Pijade nenadoma umrl ga o takih korakih. Prav tako ni Draškovič nič konkretnega izjavil o potovanju podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanovi-ča v Egipt. Na zadevno vprašanje je odgovoril samo, da bo Vukmanovič pred odhodom v Egipt, kamor b0 verjetno odpotoval jutri zjutraj, dal izjavo o namenu svojega potovanja. O članku «Pravde» je Draškovič izjavil, da Jugoslavija kljub gonji deluje za razvoj sodelovanja z vsemi vzhodnoevropskimi državami. «Ta članek, je poudaril Draškovič, ponovno potrjuje, da to ni odvisno samo od nas. Moram reči, da «Pravda» v svojem članku prikazuje sovjetski javnosti besede Koče Popoviča ponovno popolnoma samovoljno in da dela zaključke, ki so brez vsake zveze s poročilom Popoviča.« Na vprašanje, ali so točne vesti, da bo maršal Tito septembra obiskal ZDA in ali je jugoslovanska vlada še vedno mnenja, da bi ta obisk bil koristen, je Draškovič izjavil: »Vse, kar se je o tem vprašanju lahko reklo, je rekel Koča Popovič v svojem poročilu v zvezni skupščini.« B. B. PARIZ, 15. — Predsednik zvezne skupščine Jugosla- ima v konfinaciji. V zaporu la irnčo niioHo io Hon« narvilrir« nh 18 uri umrl lv Sremski Mitroviči je pre- vedel najvecje delo marksiz- nekaj časa prisrčno razgovar-1 ma «Kapital« in druga važ- ial s člani veleposlaništva, na dela znanstvenega socia- Zatem pa je odšel na kratek lizma. Na peti pokrajinski počitek, ker se je počutil utru. konferenci je bil igoljen za jenega Okrog 18 ure je do- elana CK. Aktivno je sodelo bil močan srčni 'napad, kate-1 val pri organizaciji in pripra- vije Moša Pijade je danes popoldne ob 18. uri umrl v Parizu zaradi srčne kapi. Moša Pijade je prispel danes z letalom s člani parlamentarne delegacije iz Londona v Pariz. Z letališča so se člani delegacije odpeljali v jugoslovansko veleposlaništvo, kjer se je Moša Pijade remu je podlegel. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije in član izvršnega komiteja CK KZJ se je rodil 4. januarja 1890 v Beogradu. Bil je nad 35 let član KP Jugoslavije. Svoje revolucionarno delo je začel takoj po prvi svetovni vojni. Vse njegovo življenje je bilo tesno povezano z razvojem in borbo komunistične partije Jugoslavije in z borbo narodov Jugoslavije za socialno osvoboditev. Za izredne zasluge pri svojem predvojnem revolucionarnem delu ter med vojno in po vojni je bil Mn-ša Pijade med drugim odlikovan z redom narodnega heroja in z redom junaka socialističnega dela. V svoji mladosti je Moša Pijade študiral slikarstvo in je postal akademski slikar. Leta 1910 se je začel baviti tudi z novinarstvom, Leta 1922 je Moša Pijade zastopal komunistično partijo Jugoslavije na drugi konferenci balkanske komunistične federacije v Sofiji. Od leta 1925 pa vse do napada Nemčije na Jugoslavijo je bil Moša Pijade v zaporu oziro- vah ljudske vstaje, najprej v Crni gori, od koder je nato odšel v vrhovni štab. Na drugem zasedanju AVNOJ je bil izvoljen za podpredsednika. Po vojni je zavzemal razne visoke položaje v državnem vodstvu. Bil je najprej podpredsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ, zatem podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Januarja 1954 je bil izvoljen za predsednika zvezne skupščine. Na petem kongresu komunistične partije Jugoslavije je bil izvoljen za člana politbiroja CK, na šestem kongresu pa za člana izvršnega komiteja CK ZKJ. V poročilu, ki so ga objavili nocoj CK ZKJ, zvezni odbor SZDLJ in predsedstvo zvezne skupščine FLRJ, ugotavljajo, da so narodi Jugoslavije s smrtjo Moše pijada zgubili enega najuglednejših voditeljev, borcev in revolucionarjev, neutrudljivega delavca v graditvi boljše bodočnosti narodov Jugoslavije ter ustvarjalca na področju družbenih, političnih in pravnih temeljev socialistične Jugoslavije. HiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHitiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiitininimtiiiiiiitininiiiiiiittiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiitHHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMtniiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiua RIM. 15. — Zvedelo se je, da voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell ne bo prišel v Rim pred 8. aprilom. «»------ Miren potek proslav na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 15. — Danes so na Madžarskem proslavljali madžarski narodni praznik ob 109. obletnici revolucije leta 1848. Notranje ministrstvo je nocoj sporočilo, da manifestacij, ki so bile v vsej državi, ni motil noben incident. V Budimpešti je bila danes zjutraj v parlamentu uradna ceremonija ob navzočnosti predsednika vlade Kadarja. Okoli spomenika Petoefiju in Kosuthu so razmestili močne straže. Tudi po mestu so krožili močni oboroženi policijski Razprava v francoski skupščini Oster Reynaudov napad ftg gospodarsko Razprava, ki b« trajala še več dni, se b« nadaljevala v torek Od**1*, 15. — Francoska na-'“Ijeval Upš6ina ie danes nasitil* razPravo o splošni 'čerai1 ade> Ivi jo je začela 10 Zai,H0?.oldne- Razprava se ! gla-TBudila prihodnji teden Va f Vanjem o zaupnici. Pr-,večena ražPrave je bila po-*aKovw r.e,ormi ustave, ki jo skupj pa)o številne politične da (j: : Mnenja so namreč, Večjo , ref°rma omogočila n° in j®8! vlad ter uprav-^Ižira | ®no reorganizacijo tileli v ,. Prekomorskih oze-klikan.k telj ljudskih repu-dabo *,Va Tei‘8e« je Izjavil, 9>ne . °VanJe njegove sku-jih bnwno od obveznosti, ki vPrašant» let» sPre)el glede repuhiig reforme. Socialni javi] j anec Triboulet je rz-daklnn?8 le njegova skupina ki a francoski republi- PredlaJlli eEa uPa' ter ie last 5 naj se poveča ob- Komunir«nfV?ika republike. Javil a “allanger pa je iz-ni»ti’nl? »nameravajo revizio-!>e jJ eJ“l ustavne svobošči-sčini odvzeti narodni skupila i * bistvene pravice« ■■«ncn^ nal° razprava o fi-?e i«, « Položaju v državi, ki Pred ja*levala danes. Biv-a8Ud c?'1,'11* vlade Paul Rey-2a j znan strokovnjak "Kta!0apodar»ko politiko, je io "»Padel vlado. Obtožil stroj« ,a le pavila «peklenski Centov zna?sapjem dveh ele-eph Vi L ‘"flaeije in blokade lijo. “osta povzročila eksplo- 5i če Egipta in Sirije, nista še odločno zavrnila proučitve •IIIHIIIIIIMIIIIIIK**1111111111111*!!1!!!!!!!!!!!!!!!!! Panama in Suez PANAMA, 15. — V zvezi s Sueškim prekopom je panamski zunanji minister odredil, naj ladje, ki so registrirane v Panami, plačujejo tranzitne pristojbine za plovbo po prekopu naravnost Egiptu in nobenemu združenju koristnikov To poročajo panamski listi, ’ ki pripominjajo, da Panama ni bila povabljena na konferenco koristnikov Sueškega prekopa, ki je bila lanu v Londonu. so bile danes velike manifestacije ob razveljavitvi an-glešk o-jordanske pogodbe. Kralj Husein je govoril po radiu jordanskemu ljudstvu lin je izjavil: »Arabska legija je bila uporabljena kot odgovor na grožnjo neke velike države, ki je od nas zahtevala, naj sprejmemo določeno politiko. Grozili so nam tudi, da bomo lahko zgubili naš prestol in da gre za obstoj same Jordanije.« -«»- Posvetovanja v državnem departma ju VVASHINGTON, 15. — Predstavnik državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da je državni departma pozval diplomatske jjjedstavni-ke Francije, Italije, Velike Britanije, Norveške, Holandske in Avstrije na razgovor za pregled zadnjega raevoja dogodkov v svetu. Na razna vprašanja je predstavnik izjavil, da bodo govorili tudi so ti razgovori priprava na bermudske razgovore. Predstavnik je tudi sporočil, da se bo Dulles vrnil "v Washington v nedeljo zvečer. Dodal je, da ne ve, ali se bo Dulles sestal z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir. Nehru zmaguje na volitvah NOVI DELHI, 15. — Po dosedanjih podatkih o volitvah v Indiji je kongresna stranka dobila absolutno večino v sedmih državah. Pri volitvah za centralni parlament je od 133 sedežev, za katere so rezultati znani, kongresna stranka dobila 100. NOVI DELHI, 15. — Indijski ministrski predsednik in zunanji minister Nehru je spet izvoljen za noslanca v Allahabadu z večino okrog 200.000 glasov. LONDON, 15. — Predstavniki štirih zahodnih držav članic razorožitvenega pododbora 02JN so se danes sestali, da predhodno proučijo položaj v zvezi s konferenco pododbora, ki se bo začela v ponedeljek. Sovjetski delegat, pomočnik zunanjega ministra Zorin, ni še prišel v London. Pododbor b0 moral o svojem delu poročati glavni skupščini OZN do 1. avgusta. Ameriški delegat Stassen je včeraj ob prihodu v London izjavil, da želi ameriška delegacija doseči gotov in zajamčen sporazum, ki naj bi bil trdna podlaga za trajen mir. Ameriška vlada vztraja, naj bi začeli »vsaj prve in modre korake« na poti k razorožitvi, ki naj bi izboljšali perspektive za poznejše akcije. Ti koraki bi se lahko izvršili na področju konvencionalnega ali pa jedrnega orožja ali pa glede jamstva Generalna skupščina je soglasno sklenila, da se bo pododbor razorožitvene komisije vnovič sestal in na tajnih sejah nadaljeval delo, začeto na zasedanju skupščine. Njegova naloga je, proučiti vse predloge in nasvete, ki so bili dani doslej. Med njimi je tudi predlog jugoslovanske resolucije, ki predlaga, da bi začeli s prvimi otipljivimi ukrepi. Na enajstem zasedanju Generalne skupščine so mnoge delegacije omenile ta predlog kot naj-stvarnejši, saj zahteva samo tisto, kar je v danih razmerah mogoče doseči. Na sedežu Združenih narodov pričakujejo, da bodo razgovori pododbora položili temelje za prve začetne, četudi omejene sporazume o razorožitvi. do maja proti nenadnim napadom. Na sedežu Združenih naro- S^tbniški svet bo zasedal bora komisije Združenih narodov za razorožitev. , Razorožitveni problem so na zadnjem, enajstem zasedanju generalne skupščine obširno obravnavali. Po splošni presoji so bile debate v skupščini dobre in mnoge delegacije so tedaj opozorile, da so velesile prvič po II letih brezuspešnih razgovorov zbližale svoja stališča in o-mogočile prehod od splošnih razprav k stvarnim aranžmajem in sporazumom. »■■iiiililuiiiiniuuiluiiliHllliiiiliimlHiniiiiniMiiiiiiiiniiiliilliliiilliiiillliiiiiliiliiillllliiiilliniimiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,!,,,!!,,,,, Angleška vlada proučuje ponudbo EOKA za pogajanja Komentar grškega lista «Kalhimerini» in londonskega gTimesa» Napoved stavke nad treh milijonov delavcev LONDON, 15. — Predsednik vlade Mac Millan je za nocoj sklical posebno sejo ministrov posvečeno ciprski zadevi. Med drugimi so se seje udeležili lord Salisbury, notranji minister Butler, zunanji minister Selwyn Lloyd in minister za kolonije Lennox Boyd. Govori se, da bo Lennox Boyd morda odpotoval v Nikozijo, ali pa da bo guverner Har-ding prišel v London. Danes je bil Hardimg ves dan v stiku z Lennoxom Boydom. V zadnjih 24 urah niso ciprski patrioti izvršili nobene akcije proti angleški vojski, da s tem podkrepijo dobro voljo, ki so jo pokazali s ponudbo za sporazum o ustavitvi sovražnosti. Več grških županov na Cipru je brzojavno pozvalo guvernerja Hardinga, naj sprejmejo ponudbo EOKA za začetek pogajanj. Lennox Boyd je posvetil ponudbi EOKA posebno pozornost. Danes bi moral predsedovati konferenci o Singapu-ru, toda na njegovo zahtevo je bila seja odložena na popoldne. Grški konzul v Nikoziji pa je danes zjutraj poslal grški vladi besedilo predlogov EOKA. V Atenah zelo živahno komentirajo te predloge. List »Kathimerini« piše, da je ponudba prišla ob pravem času, to je leden pred sestankom med Eisenhowerjem in Mac Millanom ra Bermudih, kjer bodo govorili tudi o Cipru. Izreka se tudi mnenje, da bo ta ponudba olajšala položaj nadškofa Makariosa, ker se bo na ta način avtomatično izognil angleškemu pogoju, naj javno obsodi delovanje patriotov na Cipru, če hoče. da se mu dovoli povratek na otok. Angleška vlada in guverner Harding sta ostala gluha na pozive vsega kulturnega sveta, naj se prekliče izvršitev smrtne obsodbe nad mladim Palikaridesom. Ameriški poslanec James Fulton je danes v spodnji zbornici sporočil, da je do zadnjega skušal preprečiti usmrtitev 18-letnega ciprskega patriota. Dejal je, da je celo ponudil, da bi mladega Grka premestili v ZDA, kjer naj bi študiral v kakem višjem zavodu. Izrekel je upanje, da bodo ZDA posredovale, da se reši življenje vsaj drugim mladim Ciprčanom, ki so bili tudi obsojeni na smrt. Danes pa je angleško vojaško sodišče v Nikoziji obsodilo na 15 let zapora 17-letnega Grka Argirosa Michaela, ki je imel pri sebi bombo. Londonski »Times« komentira danes položaj na Cipru in priporoča začetek pogajanj med britansko vlado in nadškofom Makariosom ter da naj se spor reši v okviru NATO. List piše: «Ce se bodo obnovila pogajanja, kakor je soglasno predlagala glavna skupščina OZN, to pomeni, da mora na en ali črug način sodelovati tudi Makarios. Ustava, ki jo je predlagal lord Radcliffe za Ciper, predvideva neke vrste samovlado, katere glavne poteze odgovarjajo tistim, ki jiih je vedtno nakazoval Makarios. Glavna ovira verjetno ni toliko v tem, kar ti predlogi predvidevajo, pač pa v tem, kar o-puščajo, to je pogoje za izvajanje samoodločbe. Vlada bi lahko upoštevala možnost u-porabe mehanizma NATO za sporazumno reševanje sporov. Znana je politična sposobnost Spaaka. ki ho orevzel funk- cije glavnega tajnika NATO. In prav v okviru NATO se lahko najbolje ugladijo nasprotja med Grčijo in Turčijo ob upoštevanju vedno velike strateške važnosti otoka.« Miednarodna konfederacija svobodnih sindikatov pa je predložila mednarodni organizaciji za delo protest zaradi kršitve sindikalnih svoboščin na Cipru. Sindikalna organizacija poziva mednarodno organizacijo za delo, naj priporoča britanski vladi: 1. naj takoj izpusti dva aretirana sindikalista, proti katerima ne obstaja nobena obtožnica in nista bila predana sodišču. 2. Ukinejo naj se vse odredbe, ki ovirajo pravico sindikalnih organizacij c’o zborovanj in naj se sindikatom dovoli njih svobodna dejavnost brez vmešavanja javne oblasti. 3. Odpravijo naj se vsi upravni ukrepi, ki ovirajo sindikatom njih delovanje. 4. Na Cipru naj se vzpostavijo popolne sindikalne svoboščine. Britanski minister za delo je nocoj objavil izjavo, v kateri pravi, da njegovi poizkusi, da bi preprečili stavko 200 tisoč delavcev v ladjedelnicah, niso imeli uspeha. Minister ostaja še dalje na razpolago obeh strani za rešitev spora. Kakor že napovedano, se do stavka začela jutri. Medtem pa so tudi delegati 40 sindikatov, ki zastopajo delavce mehanične industrije (gre skupno za 3 milijarde delavcev), proglasili stavko od sobote 23. marca dalje. Ti delavci, prav tako kakor delavci v ladjedelnicah, zahtevajo lOodstotno zvišanje mezd. NEW YORK, 15. — Na sedežu Združenih narodov se je danes popoldne začelo zasedanje skrbniškega sveta, ki bo trajalo verjetno do srede maja. Na dnevnem redu so poročila o položaju na ozemljih pod skrbništvom Združenih narodov. Svet bo proučil tudi poldrugi tisoč peticij različnih organizacij s teh o-zemelj. Največ spomenic je iz Afrike in so v zvezi z razvojem nesamoupravnih ozemelj. Pričakujejo, da bo skrbniški svet imenoval komisijo, ki bo obiskala ozemlja pod skrbništvom — Tanganjiko, Ruanda-Urundi in Somalijo. KARAČI. 15. — Semkaj je prispel posebni odposlanec Varnostnega sveta OZN Gun-nar Jarring, da bi poskušal rešiti spor med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira; ta spor traja že 9 let. Jarring bo 23. marca odšel v Novi Delhi, da 15. aprila pa mora sestaviti poročilo za Varnostni svet. Turinski' «Piccolo Teatro» bo gostoval v FLRJ ZAGREB, 15. — Po vesteh iz gledaliških krogov vodi zagrebško dramsko gledališče pogajanja s »Piccolo Teatros iz Turina za gostovanje t> Jugoslaviji. uPiccolo Teatros bi gostoval v Zagrebu in verjetno tudi v nekaterih drugih krajih Hrvaške, med drugim na Reki. Kakor je znano, je pred dvema letoma uspešno gostoval v Jugoslaviji milanski «Piccolo Teatros. «»—- Najmanj 24 mrtvih pri trčenju vlakov HELSINKI, 15. — Dva vlaka sta v snežnem metežu trčila drug v drugega med Tampere in Haemennlinno. Pri tem je bilo najmanj 24 mrtvih in še okrog 5Q ranjenih, med katerimi je okrog 30 hudo ranjenih. VARŠAVA, flTT PAP sporoča, da je pomočnik poljskega obrambnega ministra general Jerzy Bordzilowski sporočil, ca znaša letošnji proračun njegovega ministrstva 2 milijardi zlotov manj kot lanski in obrazložil načrt o zmanjšanju številčnega stanja poljske vojske. Dopisnik AFP pripominja, d a je bilo splošno mnenje, da se je gen. Bordzilovvski za stalno preselil v ZSSR ter da je sedaj to mneaije demantirano. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 12,6, najnižja 6,7, zračni tlak 1019,3, vlaga 66 odst., temperatura morja 9. Vrem« danes: Pretežno oblačno vreme, temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 16. marca Hilarij, Veilsiav Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11. Dolžina dneva 11.54. Luna vzide cb 19.05 lif zatone ob 6.02. Jutri NEDELJA, 17 marca Jedert, Ljuboslava Občinski svet s 26 glasovi proti 25 sprejel ponovno popravljeni predlog za zvišanje tarif podjetja ACEGAT Zvišala ne bo samo cena voznim listkom za 5 lir - Cena delavskim izkaznicam ostane neizpremenjena • Preprečen priliod komisarja Danes ponoči, po odmoru, med katerim je občinski odbor sprejel nekatere popravke svetovalke Gruber-Bencove, že prej popravljenega torkovega predloga za zvišanje tarif Acegata in po glasovalnih izjavah predstavnikov posameznih strank, je glasovanje dalo naslednje rezultate: za predlog je glasovalo 26 svetovalcev, proti 25, 6 svetovalcev pa se je glasovanja vzdržalo. To pomeni, da je odbor dobil zaupnico, ter da bo nadaljeval s svojim delovanjem. Za popravljeni predlog je tovih tarif za 1 milijardo lir, flasovalo 19 svetovalcev KD, PSDI, 2 PRI in Gruber-Bencova; proti je glasovalo 14 svetovalcev KP, 8 MSI, 1 PN'M in 2 MEN; glasovanja so se vzdržali sindikalist KD Novelli, svetovalec PLI Mor-purgo, Teiner (PSI), Pincher-le (UP) ter Dekleva in Pe-tronio (NSZ). Teiner, Pincherle, Dekleva in Petronio so izjavili, da se vzdržijo glasovanja zato, ker je bil že popravljeni predlog v sedanjem trenutku, ko mesto že 12 dni trpi zaradi upravičene stavke uslužbencev Acegat, tik pred glasovanjem pozno ponoči popravljen tako, da je postal sprejemljiv. Ta popravljen predlog določa namreč samo 5 lir poviška na voznih listkih, medtem ko ostane tarifa za delavske izkaznice nespremenjena. Razen tega bo morala biti takoj imenovana komisija in v njej bosta morala biti dva predstavnika opozicije. Posojilo, ki bo najeto, bo lahko služilo za kritje preostalega primanjkljaja sam0 za to leto. Nova komisija bo morala v 3 mesecih predložiti konkretne predloge o delu Acegata, v 6 mesecih pa orga-ničen tehnični plan za sanacijo podjetja. Svetovalec Petronio, ki je v imenu NSZ obširneje obrazložil, zakaj se bosta oba svetovalca NSZ glasovanja vzdržala, je predvsem poudaril, da je občinski svet pred dvema alternativama: ali naj pristane na sprejemljiv predlog odbora, ali pa bo komisar zvišal tarife v mnogo večji in nesprejemljivi meri. Mesto pa bi ostalo najmanj pol leta brez občinskega sveta, prenehale bi vse občinske komisije, ki rešujejo najvažnejša vprašanja Trsta: vprašanje proste cone, deželne avtonomiie, pomorstva in druga. Poudaril je tudi, da je tako zadržanje NSZ dejanje realnega presojania sedanjega kočljivega položaja, predvsem pa čuta odgovornosti, ki bi ga morali imeti vsi svetovalci, ki so jim volivci zaupali upravo. Za njim sta to odgovornost in smisel za trenutni realni položai poudarila tudi svetovalca Teiner (PSI) in Pincherle (UP). * * * Za sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta, ki se je začela šele nekaj minut pred 21. uro, je bilo še večje zanimanje, kot za preteklo torkovo sejo. Občnstvo je popolnom« zasedlo galerijo in prostor določen za goste, časnikarjev pa je bilo več kot kadarkoli. Med občinstvom in predvsem med gosti, med katerimi so bili tudi številni vodilni člani političnih strank in sindikalnih organizacij, so bile ze pred začetkom seje živahne razprave o zaključkih občinskega sveta, ki je sinoči ponovno obravnaval zvišanje Aregato-vih tarif. Na seji je bilo prisotnih 58 občinskih svetovalcev. Manjkala sta samo fašist Colognati. ki je na zasedanju poslanske zbornice v Kirnu in dr. Agneletto, ki je prejšnji torek zapustil sejno dvorano pred glasovanjem predloga o zvišanju tarif, ki je bil zavrnjen z večino glasov. Ob otvoritvi seje je župan Bartoli spregovoril nekaj priložnostnih besed in povedal, zakaj je odbor sklenil ponovno predlagati zvišanje tarif uslug Acegata, čeprav je bilo to zvišanje v torek ze zavrnjeno. Predvsem je poudaril, da je odbor po torkovi seji, potem ko se je postavilo vprašanje njegove ostavke, ugotovil, da je vprašanje Acegato-vih tarif upravnega značaja in da je dolžnost občinskih upraviteljev, 6a to vprašanje rešijo v Ko-mt prebivalstva, ki pričakuje od občinske uprave rešitev še mnogih drugih vprašanj. Zaradi tega se je odbor odločil, da predloži občinskemu svetu nov spremenjen predlog za zvišanje navadnega tramvajskega listka za 5 lir in za 25-odstotno zvišanje vseh ostalih abonmajev. Samo cena tedenskega abonmaja za delavce ostane neizpre-menjena. Obenem pa se za sedaj opusti zvišanje cene električnega toka za domačo uporabo in 40-odstotno zvišanje cene vodi. V predlogu pa je rečeno, aa se pooblašča bodoča nova upravna komisija Acegata, da v prihodnosti, prouči možnost za zvišanje cene električnega toka in vode v takšni meri, da bo podjetje povečalo rvoje dohodke skupno z zvišanjem tramvajskih tarif za «00 milijonov lir. S povišanjem tramvajskih tarif pa predvidevajo, da bo podjetje dobilo najmanj 351 milijonov lir več na leto. Nadalje se je župan skliceval na ču* odgovornosti v*eh svetovalcev, ki so bili izvoljeni zato, da upravljajo občino in občinska podjetja. Zato je pozval svetovalce, naj svobodno in z vso odgovornostjo zavzamejo svoje atd’išče. Nato je odbornik za ACEGAT prof. Grkielli prečital zadevni predlog, v katerem odbor ugotavlja, da v sedanjem gospodarskem položaju mesta ni mogoče zahtevati od kot je to predlagala upravna komisija podjetja. Poleg navedbe zvišanja tarif, ki smo jih že omenili, predlaga odbor tudi najem posojila za kritje ostalega primanjkljaja Acegata, Po prečitanju odbo-rovega predloga se je začela razprava. Prvi je govoril svetovalec odv. Caravelli (MEN), ki je poudaril, da je treba v sedanjem gospodarskem položaju mesta preprečiti kakršnekoli nove obremenitve prebivalstva. Odv. Caravelli je dejal, da je do sedaj Rim samo zahteval od Tržačanov, naj prenašajo vedno večje žrtve, ni pa ničesar ukrenil za rešitev tržaške gospodarske krize. Nato je očital občinskemu odboru, da se do sedaj ni hotel opredeliti za eno ali drugo politično smer. Dolžnost odbora je, je dejal svetovalec Caravelli, da vodi takšno upravno občinsko politiko, ki mu bo zagotovila gotovo večino v vseh, tudi v najbolj perečih vprašanjih. Ker tega odbor noče napraviti' in ker se demokristjani, ki imajo v'občinskem svetu relativno večino, nočejo izreči za integralno prosto cono. je svetovalec Caravelli izjavil, da bosta oba svetovalca MEN glasovala proti zvišanju tarif. Svetovalka Gruber-Bencova pa se je sklicevala na težave, ki jih mora prenašati prebivalstvo zaradi stavke uslužbencev Acegata. Zato je predlagala. naj se čimprej reši tudi vprašanje imenovanja nove upravne komisije tega podjetja. V ta namen je predlagala petnajstminutni odmor, da se omogoči strankam, da se sporazumejo za takojšnjo sestavo nove upravne komisije. Hkrati pa je opozorila občinski svet. da mora o nadaljnjem zvišanju cene vode in elektrike. kot tudi tramvajskih tarif, odločati občinski svet in da ni primerno, da se za ta Dovišanja pooblašča upravna komisija Aceeata. kot je to rečeno v cdborovem oredio-gu. Zato je bila mnenja, da bi mora! občinski svet zahtevati od bodoče nove upravne komisije, da mu v dolo- čenem času predloži izčrpno poročilo a stanju v tem podjetju in da hkrati predlaga tudi ustrezno zvišanje tarif. Zupan Bartoli je te njene predloge zavrnil, češ da to vprašanje ni na dnevnem redu. Zagotovil pa je, da ima opozicija vedno na razpolago dve mesti v upravni komisiji Acegata. Socialistični svetovalec Teiner pa je očital odborovim strankam, zakaj niso zvišale tarife uslug Acegata v pre-tek'ih letih, ko so imele v občinskem svetu absolutno večino. Zato se mu ne zdi primerno. da te stranke sedaj za-htevaio potrditev zvišanja tarif od tistih strank.ki niso v preteklosti nikoli sprejemale odborove politike. Nato pa je opozoril občinski svet na negativne posledice krize občinskega svet* za uslužbence A-cegata in za celotno prebivalstvo. Po njegovem mnenju bi bilo absurdno, da bi občinski odbor ostal v manjšini zaradi 5 lir zvišanja tramvajskih tarif. Nadalje je poudaril, da bi prefekturm komisar na županstvu in v Acegatu zvišal vse Acegatove tarife, medtem ko odbor predlaga samo delno zvišanje. Kljub temu pa je dejal, da bo svoje stališče zavzel šele tik pred glasovanjem. Socialdemokrat prof. Lon-za pa je kot svetovalec stranke, ki Je v občinskem odboru, odkrito zagovarjal delovanje odbora. Opozoril je na veliko delo, ki ga sedaj opravljajo številne občinske komisije in o obširnem programi, ki se kljub vsem težavam postopno izvaja. Vnovič je omenil nevarnost, da bi nadzorna oblast Izročila mestne prevoze zasebnikom, z vsemi negativnimi posledicami za prebivalstvo, ki bi jih predstavljal takšen ukrep. Zadnja vest Po glasovanju se je začela razprava o imenovanju nove upravne komisije Acegat, Do trenutka, ko gre časopis v stroj, t. j. do 3.30 zjutraj, je občinski svet z 31 glasovi izvolil za predsednika nove komisije predstavnika PSDI inž. Vladovicha. Nato so sledile volitve ostalih šestih članov, pri čemer je prišlo do hudega incidenta med skupino svetovalcev KP in občinskim odborom z Bartolijem na čelu. Odbor je namreč namesto predloženega kandidata KP Davida Pescatorija sprejel kandidaturo kandidata PSI Lampeja. kar je v nasprotju s predhodnim dogovorom med načelniki skupin. Zaradi tega so svetovalci KP med hudim prepirom z županom iz protesta zapustili sejno dvorano. Svetovalec Teiner (PSI) je zaradi tega umaknil kandidaturo svojega kandidata Lam-peja. Dr. Dekleva Je zahteval, da se izvrši domenjeni predlog glede kandidata Pescatorija. Zupan z odborom na to ni pristal, zato so Dekleva in Petronio, Gruber Benco in Teiner iz piotesta zapustili sejo. Sledilo je glasovanje s 30 nav. zočimi z rezultatom Carra. Gregori, DelTAntonia od KD in Tivoli od PRI po 26 glasov, Lampe od PSI 24, in Giulio Pagnini 20 glasov. Zanimanje Avstrije za tržaško pristanišče Avstrijsko stališče do Trsta v obrazložitvi dr. Reininghausa Govornik je imel svoj referat na Dunaju pred številnimi vodilnimi gospodarskimi in vladnimi osebnostmi Veliko zanimanje, katerega posveča Avstrija tržaškemu pristanišču in lokalnim tržaškim gospodarskim vprašanjem, je prišlo do izraza pretekli teden v referatu dr. Reininghausa, ki ga je imel na Dunaju na sestanku, ki ga je organiziral »Forschungs-institut fuer die Fragen des Donauraumes* (Inštitut za proučevanje vprašanj podonavskega področja). Na tem sestanku je bilo prisotnih več kot 300 oseb in med njimi vodilni vladni in gospodarski predstavnikj: minister za kmetijstvo Thoma, minister za trgovino Bock, namestnik ministra za zunanje zadeve Gschnitzer, veleposlanik Plat-zer, predsednik in avstrijski IIIIIMI IIII llltll 1 Hilli IIIII IH IIIIII111111111111111 Tudi včeraj nobenega razčiščenja Po dvanajstih dneh stavke še vedno nerešen spor v Acegatu Nova Delavska zbornica zahtevala posredovanje tajništva CGIL ■ Poziv tržaške KP prebivalstvu Včeraj je že potekal 12 dan stavke uslužbencev mestnega podjetja ACEGAT in kljub temu je ni bilo nobenega znaka, da se bodo začela pogajanja za rešitev spora. Na sindikalnem področju ni bilo nič novega in zaznamoval se je samo sestanek med člani komisije ACEGAT in vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro. Nova Delavska zbornica C GIL je seznanila osrednje tajništvo CGIL o položaju, ki je nastal v Trstu zaradi spora v ACEGAT. Prosila je tajništvo CGIL, naj posreduje pri ministrstvu za delo. Sindikalisti CGIL, ki so tudi parlamentarci, pa naj seznanijo parlament z brezbrižnostjo vladnih organov v Trstu ter naj zahtevajo, da se napravi konec položaju, ki povzroča prebivalstvu številne tež-koče. Tajništvo Delavske zbornice CGIL je izdalo tudi letak, v katerem pravi, da je za položaj v zvezi s sporom v ACEGAT odgovorna predvsem upravna komisija, ki noče ugoditi zahtevam uslužbencev, odgovornost pa nosi tudi dr. Palamara, ki podre-juje rešitev spora zahtevi po zvišanju cen uslug ACEGAT. V zvezi s sporom v ACEGAT je izdala KP na prebivalstvo proglas, v katerem ugotavlja težkoče, ki jih povzroča pomanjkanje prevozne službe ACEGAT, ter nevarnost, ki jo predstavlja neredna dobava plina. Določeni krogi so začeli sovražno propagando proti delavcem, da bi prebivalstvo prepričali, da so za njegove težave odgovorni uslužbenci ACEGAT, češ da gre za privilegirance s prevelikimi zahtevami. Resnica pa je, da so bili delavci ACEGAT prisiljeni napovedati stavko, potem ko so dali številne dokaze svoje spravljivosti. Ti delavci zahtevajo le to, kar je že bilo priznano delavcem ostalih mestnih podjetij v Italiji. Te zahteve bi morala upravna komisija sprejeti že pred dvema letoma in ni zato krivda delavcev, če še ni prišlo do rešitve. Ce se bo stavka nadaljevala, bo padla vsa odgovornost na upravno komisijo, na občinski odbor in na vlado, ki •jo tu predstavlja dr. Kalamara. Odgovornost pa nosijo tudi stranke, ki so zastopane v upravi ACEGAT in ki sestavljajo občinski odbor. Ker ima vlada od Trsta številne dohodke, lahko krije tudi primanjkljaj ACEGAT, vštevši izdatke, ki so potrebni za sprejetje delavskih zahtev. Tržačani pa ne morejo prenašati nadaljnjih bremen, ker preživlja mesto krizo z večanjem števila brezposelnih in z naraščanjem življenjskih stroškov. Prebivalstvo naj podpre pravične zahteve uslužbencev AiCEGAT. Ce bo v$e mesto na njihovi strani in če bodo Obvestilo vladnega komisariata Zdravstvena za časa stavke INAM sporoča, da bodo zaradi stavke uslužbencev INAM od dane* do konca stavke poslovale za zavarovance INAM vsak dan od 10. do 14. ure naslednje splošne ambulante: V UL Madonna del Mare 13, v Ul. Solitario 1-A, Ul. Giulia 2. Ul. dei Leo, Ul. della Guardia, Ul. Marenzi 6, v Zgornji Car-boli 422, na Lonjerski cesti 3, Ul. Gelsomini v Rojanu, v Narodni ulici 44 na Opčinah in na Proseku. Občinski protidiabetični center v Ul. sv. Frančiška 3 bo posloval tudi za zavarovance INAM. V podeželskih občinah se bo zdravstvena služba nadaljevala kot po navadi. Za-^VbTv.Ut^*rvIlanj“e‘”Acega- varovanci .z dolinske občine Vladni generalni komisariat naj se obrneio na ambulanto “v Zgornji Carboli št. 422, Za klicanje zdravnika na dom naj se zavarovanci zglasijo v Ul. Pieta 9 vsak dan od 10. do 17. ure. Predavanje o zaščiti proti nezgodam na delu Na pobudo INCA - CGII. bo jutri ob 11. un v mali dvorani g.edališča »Verdi* odvetnik Aurelio Iiecca, član u-pravnega sveta INAIL in pravni svetovalec CGIL, predaval o zaščiti proti nezgodam na delu. vsi delavci pokazali svojo solidarnost s stavkajočimi, se bo stavka nehala s sprejetjem delavskih zahtev. Poziv se končuje z ugotovitvijo, da je bila enotnost delavstva vedno jamstvo za uspeh vsake borbe. ----c» Danes sestanek vodstva CRDA s FIOM Danes ob 9. uri bo na ravnateljstvu CRDA sestanek predstavnikov ravnateljstva in FIOM iz Trsta in Tržiča. Pričakuje se, da bodo na sestanku razpravljali o zahtevah, ki jih je postavila FIOM, in sicer; 1. skrajšanje delovnega urnika ob enakih prejemkih; 2. izenačenje mezd z mezdami genovskih kovinarjev; 3- ureditev tarif a-kordov, subakordov in nagrad; 4. nova naročila za ladjedelnico Sv. Roka. V ladjedelnicah je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker je ravnateljstvo CRDA zavrnilo zahtevo sindikatov po izplačilu nagrade ob stoletnici u-stanovitve tržaških in ob 50-letnici ustanovitve tržiških ladjedelnic. Sindikalisti ugotavljajo, da bi utegnilo to imeti slabe posledice, ker vlada v ladjedelnicah precejšnja napetost, saj stavkajo v trži-ški ladjedelnici električni varilci, v ladjedelnici Sv. Roka pa so delavci stavkali v četrtek z zahtevo, da se ji dodelijo nova naročila. n*— . Za izplačilo zaostankov upok. uslužbencem umobolnice Pred sedmimi meseci je pokrajinski cvet sprejel sklep o izplačilu zaostankov za leti 1951 in 1952'' Štiridesetim u-službencem umobolnice, ki so jih upokojili v letih 1949-50 in ki jim je pokrajinska uprava dolžna „ 3,564.899 lir. Pokrajina je sicer priznala ta dolg, toda izplačilo je pogojeno po odobritvi sklepa po višjih oblasteh. Pred«ednik upravnega pokrajinskega odbora je izjavil, da to vprašanje še vedno proučujejo ter da zato niso izdali nobe lfga naloga za 'izplačilo zaostankov. Toda vprašanje je zelo nujno in oblasti bi ga morale končno rešiti. Vprašanja ni mogoče zavlačevati v nedogled, kajti za upokojence, ki živijo v slabih gmotnih razmerah, je vsota okrog 150.000 lir velike važnosti. «»------- Tudi navaden naboj je lahko nevaren Med hojo pod predorom Sandrinelli je 17-letni Antonio Rubini iz Ul. Mazzini včeraj popoldne našel naboj za samokres, katerega je spravil v žep. Zvečer se je mladenič začel igrati z nabojem, a ta je nepričakovano eksplodiral in ga ranil po dveh prstih leve roke. V spremstvu matere se je kmalu po 21. uri zatekel v bolnišnico, od koder pa so ga po izipranju ran odslovili s prognozo oikrevanja v 4 ali 5 dneh. -—« >----- Zaradi brezposelnosti je hotela napraviti samomor Malo pred poldnem so morali sprejeti s prognozo okrevanja v šestih dneh na opazovalnem oddelku 37-letno delavko Serafino Zezzo poročeno Ceunia iz Jeričljevega trga, ki je malo prej v stanovanju hotelH izvršiti samomor, zaradi Česar je odprla plinsko pipo. Nesrečna ženska je to storila ker je že dolgo brezposelna in ne more nikjer najti dela. — e»------ Prometna nesreča Okoli 13.45 je prišlo na križišču Ul Foscolu z Ul. Gam Fiatom 500. s kateiim je 33- letni Oskar Brusaferro iz Vi-colo dei Roveri prihajal z leve strani in vespo, ki jo je vozil 21-letni Mario Rukavina iz Iti. p. Veronese. Zaradi hudega sunka je Rukavina odletel na tla, kjer je nezavesten obležal. Kmalu po nesreči so ga z rešilnim avtom odpeljali z vso hitrostjo v bolnišnico. Zdravniki so takoj ugotovili, da je mladeničevo stanje zaradi udarca na glavi, verjetnega prebitja lobanje in možganskega pretresa zelo resno, zaradi česar so ga nemudoma poslali na prvi kir. oddelek. Seveda so si pridržali prognozo, pa čeprav še niso izgubili upanja, da bi ga rešili. Nezgoda na delu Med delom v tovarni AFA v industrijskem ristanišču je 32-letnemu delavcu Federicu Vueriohu s Trga zmage v Gorici padel na nogo precejšen lcos železa in ker je ponesrečenca noga precej bolela, se je takoj zatekel v bolnico, kjer pa so ga potolažili in ga po izpranju prask na desni nogi odslovili. Vseeno pa se bo moral zdraviti v domači oskrbi in počivati nekaj dni. člani paritetne podkomisije za Trst, generalni direktor Intercontinentale na Dunaju Friesz, generalni direktor družbe Donava - Sava - Jadran Weissel, šef centralnega tarifnega urada avstrijskih državnih železnic Hell in predsednik trgovinske zbornice za Štajersko Roth. Z italijanske strani so bili prisotni poleg generalnega tajnika italijanske trgovinske zbornice za Avstrijo dr. Ca-missija in predstavnika italijanskih državnih železnic na Dunaju dr. Sarda, tudi predstavniki tržaškega gospodarstva; predsednik tržaških javnih skladišč dr. Bernardi, podtajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Višal, zastopnik predsednika trgovinske zbornice Hausbrandt, direktor odbora za pospešitev prometa med Avstrijo in Trstom Thu-erridl, predstavnik dunajskega urada Tržaškega Lloyda Sca-landri in predstavnik odbora za promet s Trstom Pelikan. V svojem govoru je dr. Reininghaus, znani štajerski in-dustrijec in predsednik posebnega odbora za Trst ustanovljenega v okviru dunajske trgovinske zbornice, podčrtal avstrijsko stališče v odnosu do Trsta in v 12 točkah obrazložil razloge, zaradi katerih se avstrijski gospodarski krogi zanimajo za dogodke o-, koli tržaškega pristanišča. Vse te razloge je dr. Reininghaus postavil v okvir predvidene evropske skupnosti. Dr. Reininghaus je navedel naslednje točke; 1. Trst predstavlja za Avstrijo okno na morje. 2. Razdalja med Trs‘om in Avstrijo je približno za 5K) odst. krajša kot med Avstrijo in severnimi pristanišči. 3. Tarifni sistem za promet s Trstom predstavlja osnovo za celotni avstrijski železniški tarifni sistem v odnosu do vseh pristanišč. 4. Propad Trsta bi prav gotovo izkoristila severna pristanišča v škiodo Avstrije, saj bi ta pristanišča z lahdcoto vsilila svoje tarifne pogoje. 5. Italijanstvo Trsta je izven diskusije. 6. Trst je pristanišče, ki je prav tako pomembno za podonavsko Evropo, kot je za Italijo. 7. Blaginja Trsta je tesno povezana z razvojem pristaniškega prometa in ni odvisna od industrializacije, za katero po mnenju avstrijskega predstavnika ne obstajajo potrebni pogoji. 8. Tržaško pristanišče spada v vrsto vprašanj, ki zanimajo Avstrijo. 9. Italija ima odgovornost za življenje tržaškega pristanišča. To vprašanje je treba razumeti v evropskem smislu iniiii ii iiiiiniii ntim mil m iiiiiiiiiiiiiiiuiiinii m iimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHi Izpred kazenskega sodišča koli 17.30 zadržal v neki trgovini v Ul. della Zonta. Ko se je kratkočasil z gledanjem na cesto, mu je pogled obstal na nekem možu, loi je šel mimo s precej težko vrečo pod pazduho. Ker je agent zasumil, c’a nekaj ne more biti v redu, je začel slediti neznancu, ki je po dolgem tavanju po mestnih ulicah stopil v gostilno «Lucia» v Ul. Marconi. Seveda mu je agent tudi tja sledijl in neznanca opazoval: ta je položil vrečo na tla in se usedel k mizi ter naročil nekaj jedače. Tedaj je a-gent telefonsko poklical dežurne policijske agente in tako so moža, ki so ga identificirali za 33-letnega Vinicia Mattiassija od Sv. MM. Sp. aretirali ter mu zaplenili vrečo, v kateri sta bili dve gnjati. . Na policiji je Mattiassi, ki je bil že večkrat v zaporu, izjavil, da mu je gnjati izročila 71-letna Ivanka Vuškovič vi. Kerbin iz Ul. Teatro Romano s prošnjo, da ju odnese v prodajalno Mase v Ulioi Timeus. To je tudi storil, a ker ženske ni videl, pa čeprav jo je čakal kakih 20 minut, je sklenil stopiti v gostilno in tu nekaj zaužiti. Toda dejstvo je, da Mattias-ni ni imel v žepu niti počenega groša in to je opravičevalo sum preiskovalnih organov, da je hotel nepridiprav prodati gnjati gostilničarju in s tem oškodovati lastnico Seveda je Mattiassi to zanikal, sklicujoč se, da tobiva podporo od občinske podporne u-stanove in tudi od nekega duhovnika ter da mu je gostilničar dajal Že dostikrat jedačo na upanje. Mattiassija »o policijski organi izipustili na začasno svobodo ter ga obvestili, da se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Toda obtoženec, kljub temu, ča je vajen sodišča in ve, kaj je njegova dolžnost, se ni prikazal na razpravi, ki je bila v njegovi odsotnosti-Nasprotno pa je prišla Vu-škovičeva, ki je potrdila, kar bini do hudega trčenja med1 je že izjavila policijskim pre- Za ukradeni gnjati obsojen na 2 m Zgodba, ki jo je natvezel preiskovalnim organom, ni prepričala sodnika in tako bo nepridiprav plačal še globo 11. januarja 1956 je bil po-1 iskovalnim organom, to je, licijski agent Guerrino Bar- da je prosila Mattiassija, naj tolii prost službe in se je o-1 ji nese, vedno seveda v nje-— - - - 1 ... nem spremstvu, težko vrečo do trgovine Mase. Nekaj časa, je pojasnila ženska, sta hodila skupaj, a pri Trgu U-nitd je Mattiassi, katerega je spoznala v zastavljalnici, jjo- zarač i pomena pristanišča za dežele Srednje Evrope. 10. Trst je zaradi svojih značilnosti, najbolj zanimivo pristanišče v okviru evropske gospodarske skupnosti. 11. Iz omenjenih razlogov kaže Avstrija svoje stalno zanimanje za dogodke okoli jadranskega pristanišča. 12. Avstrija lahko predstavlja temeljni kamen v procesu gospodarske integracije Evrope. V svojem govoru je dr. Reininghaus zlasti poudaril nujnost, da dobi tržaško pristanišče potrebno brodovje in tuc i omenil, da je treba upoštevati razvoj cestnega prometa, ki bo v bodoče igral veliko vlogo v odnosih med podonavskim področjem in Jadranom. Zaradi tega je zelo pomembna in aktualna predvidena avto cesta Dunaj-Ce-iovee-Bel jak-T.rbiasVrdem-iTrst. Po mnenju govornika je o-čitna vloga Trsta v procesu evropske integracije, saj bo bodoča politika integracije prometa nujno privedla do tega, da bo Trst glavna izho-č lična točka za Avstrijo in podonavsko Evropo. Slično vlogo kot jo igrajo pomorske zveze ima tudi razvoj železni kih zvez, katere je treba stalno izboljševati in ki morajo biti vedno hitrejše. V tej zvezi je dr. Reininghaus omenil potrebo proučevanja železniških odsekov, katere naj bi skupno vzdrževali in ki bi lahko okrepili železniške zveze na ta način, da bi se znižalo nadzorstvo na mejah, povečala hitrost prevozov in znižali železniški izdatki, saj bi veljala ena sama tarifna postavka za določen prevoz. Kot primer take postavke je navedel zvezo med Dunajem-Podrož-co-Jesenicami do italijanske meje. Take načrte so proučevali že tik prec' vojno, vendar jih niso mogli več uresničiti. Prof. A. Černigoj SNG za Tržaško ozemlje DANES 16. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska c. 7 premiera Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih Spisal: ARMAND SALACROU Prevedla: DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Gerard Barbier - Jožko Lukeš, Ada, njegova žena - Zlata Rodoškova; Jean Deshayes, njegov prijatelj - Miha Baloh; Jules Donaldo - Josip Marotti. kot gost; Helena, njegova žena - Štefanija Drolčeva; Nicole, mlada ločenka - Tea Starčeva; Ahil, A-din ljubček - Silvij Kobal. Godi se o postu 1939 v Parizu, nato ob morski obali. Prvič v slovenščini! Jutri 17. marca 1957 ob 1?. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* ponovitev Prouaja vstopnic v Trž. knj’garni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V torek, 19.t.m. ob 16. uri v dvorani na stadionu « P r v i m a j » Srebrna lilija Pravljična igra v sestih slikah za otroke in za vse ene, ki so lahko se otroci. ( oledahSča ) spešil korak in nato zbe Tožilec je ob koncu razprave predlagal za Mattiassija leto dni zapora in 10.000 lir globe, česar pa sodišče ni sprejelo. Ker so odpadle nekatere obtežilne okolnosti, so tatu obsodili le na 2 meseca zapora in 450Q lir globe ter seveča na plačilo sodnih stroškov. Preds. Fabrio, tož. Tavella. zap. Rachelli. obramba odv Nimira. , * * * Kljub svojim le 33 letom je bila Elsa Zotti iz Ul. Cro-sada, ki je zašla že v mladosti na pot prostitucije, že neštetokrat pred sodiščem in leta 1941 celo v poboljševal-nici. To pa ji ni pomagalo na pravo pot. vendar je temu verjetno kriva njena delna slaboumnost. Sedaj se je morala ponovno zagovarjati pred sodniki zaradi žalitve nekega policijskega agenta in odpora. Zenska je pač mislila, da jo bo, nlena čelna slaboumnost rešila zapora, a se je pošteno uštela: sodišče ji je sicer priznalo delno slaboumnost, a jo je vseeno obsodilo na 12 mesecev in 15 dni zapora ter na 3000 lir globe. Elso Zottijevo so aretirali okoli 3. ure ponoči 19. oktobra 1954, ker ie nesramno u-žalila agenta \Velkerja, ki je šel s patruljo kolegov po Kor-zu. Z nekega okna je prihajalo tako rjovenje, da je motilo nočni mir. zaradi česar je agent pozval žensko, ki se je kregala z nekim Amerikan-cem, naj vendar molči. Ker ni prenehala s kričanjem, so bili agenti prisiljeni nastopiti in tako so spravili Zottijevo na «hlndno» medtem ko je moral ameriški vojak slediti vojaški policiji, ki je tudi prišla na mesto. Preds. Rossi, tož. Tavella, zap. Urbani, obramba odv. Niaiteo. Danes ob 18. uri bo v občinski galeriji otvoritev razstave akademskega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 27. marca. Vse Tržačane vabimo, da si zanimivo razstavo ogledajo. Grom pri Barfoliju Zupam Bartoli je sprejel včeraj v svojem uradu slikarja Bogdana Groma, ki mu je podaril zbirko desetih listov litografiranih pokrajin tržaškega področja pod naslovom eTrst in njegov Krasit. Zupan se je s slikarjem Gromom zadržal v daljšem in prisrčnem razgovoru, ki se je nanašal predvsem na njegovo umetniško delovanje ter mu ob koncu zaželel kar največ u-speha v prihodnosti. • ■ ■«» — - Izjava INCA o stavki zavarovalnih ustanov Pokrajinski odbor INCA v Trstu je na svojem sestanku dne 14. t. m. razpravljal o resnih težavah, ki jih povzročajo prebivalstvu stavke uslužbencev INAM, INPS in INAIL. Pri tem je izrazil svoje razumevanje za pritožbe prebivalstva, ki je prikrajšano za usluge in dajatve, ki mu pritičejo po zakonih, in ki si mora nalagati velike straske, ko potrebuje zdravniško pbmoč. Odbor pa po drugi strani ugotavlja, .da so zahteve u« sluibencev teh zavarovalnih ustanov popolnoma upravičene. Zato naj odgovorne oblasti takoj intervenirajo in demokratično rešijo sindikalni spor, da se položaj na tem področju normalizira, saj je zdravniška pomoč zavarovancem neogibno potrebna. — «•— ■ Pridržana prognoza zaradi posledic padca 2e zgodaj zjutraj so morali sprejeti s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku Santa Gabersija iz Ul. sv. Katarine, kateremu so ugotovili poleg globoke rane nad desnim očesom tudi mo/ganski pretres. Moža so pripeljali v bolnišnico bolničarji Rdečega križa, ki so izjavili, da je Gabersi-ju v notranjosti nekega bara postalo nenadoma slabo, zaradi česar je padel in z glavo udaril ob trdi tlak. Predvčerajšnjim pa je padla v svojem stanovanju tudi 77-letna Elsa Aichvvaliler vd. Lega iz Ul. Crispi in ker včeraj ni mogla več prenašati bolečin, se je zatekla v bolnišnico. Zenska ima verjetno zlomljeno stegnenico desne noge in ker brez zdravniške nege ne bi šlo, so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo okrevala v 60 ali najkasneje v 90 dneh. Po krivdi alkohola, ki ga je preveč zaužil, je včeraj zvečer padel tudi 60-letni Andrej Spetič z Reške ceste. Mož je vozil z vespo mimo kamnoloma Italcementi pri Ključu v smeri Katinare, ko se je naenkrat znašel skupno z vozilom na tleh. Ker se je pri padcu ranil na bradi ter se udaril po raznih delih telesa, se je z rešilnim avtom, ki je prišel ponj, odpravil v bolnišnico, NUOVO Danes ob 21. m jutri ob 17. uri «Ballets 1956 des Etoiles de Pariš*. VERDI Danes ob 21. uri Fabbrijeva komedija «Lažnica». Pri gledališki blagajni se na daljuje prodaja vstopnic. Na koncu preastave je zagotovljena izredna prevozna, služba | z avtobusi iz Ul. S. Carlo na sledečih progah; 11, 15, 2» 1,0. 9 in 6. Jutri bo v Avdi'oriju drugi nedeljski koncert trža škega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Sergio Lau-ricella. Na sporedu so skladbe Mozarta, Turchija, Brahmsa in Mendelssohna. Danes se prične prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti 2. ^ UCONKA PKONVKTA NnS zbor Prosek - Kontovel. Pevski vajj v ponedeljek 18, in v četrtek 21. t. m. odpadeta. ( UA/AA OBVKNTII.A ) Pogrebno podporno društvo v Bazovici obvešča, da bo redni letni občni zbor v necel jo 17. marca t.l. ob 16. uri v Preslovi dvorani. Prosimo za številno udeležbo, ker bo kot glavna točka dnevnega reda sprememba pravil. Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 17. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., običajni sestanek od 10. do 12. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 15. marca so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: uradnik Luigl Dino Fiobera in prodajalka Romana Deluca, čevljar Pletro Camiriada Coretti in gospodinja Giorgina Comel, zemljemerec Remtgio Lampronti in gospodinja Oluseppiria Delbello, elektromehanlk Antonio Maruss, in gospodinja Loretta Lovrleh, uradnik Nerio Cosoli in gospodinja Nlbia Pasutto. UMRLI SO: 88-letna Olga Ložan, 32-letni M »uro Martucci, 70-letnl Franc Muhič, 3-letni Giu. lio Sossou, 75-letnl Francesco Be-nes, BU-letni Vito Clatna. «»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AirAlabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Uiovanm 5; Praxmarer, Trg Unita 4: Pren-dini. Ul. Tiziano Vecellio 24. Ljubljane; 13.30 Lepe operne arije: 13.50 Orkester Kurt Edel-hagen; 14.45 Slovenski samospevi; 15.00 Čajkovski; Labodje jezero — balet; 15.46 Ritmične Popevke; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 16.15 Slovenski mo; tivi; 16.40 Orkester PacctiiorL 17.00 Rossini: Pepelka, opera v 2 dej.; 18.30 Glasba za nase malčke; 18.45 Orkester NorTie Paramor; 19.15 Srečanje s P0®* . šalkami; 19.30 Pestra glasba, 20.00 Šport; 20.05 Orkester Bojan Adamič; 20.30 Dvoje sl°v*'!' skih simfoničnih del; 20.48 Bdtt • Odlomek iz opere «Mefistofeles»> 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Johann Strauss: «Netopir», opere« v 3 dej.; 23.05 Tangi. T R S T ' , . ,710 11.30 Glasbena matineja; 1*1" Orkester Stellaci; 16.45 Stare PJr pevke; 17.45 Giuseppe Veron «Aida», 2. dejanje; 18.45 Predavanje: «Sola in kultura«; I5’" Kontrasti v jazzu; 19.40 n-Strauss; «I>on Juan*, simfonična pesnitev; 21.00 Variete. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00. 7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00, 19 Poroči1* v italijanščini: 6.5®1 12 30. 19 45 23.00 T. 5.00-6.15 Spored lz Ljubljane 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7. w Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasa« za debro jutro; 11.15-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 Za k nec tedna: ritem; 14.15 P°ic tovarne pohištva iz Nove Gorice; 14.30 Življenje ob nasero morju: Kaj obetajo na5a, stična društva: 14.40 Za vsskož nekaj: 15.10 Zabavna glasba; 15" Danica Finplič, Franc Koren, Avgust Stanko in veseli Kvintet^^ Mosta na Soči; 15.40-16.00 SP£ red iz Ljubljane; 16.00 popevke; 16.45 Valčki Johadjl straursa: 17.00 Smederevo; 1»^; 19.30 Spored iz Ljubljane; 1’L Poje Lucigno Tajoli; 20.00-2J.IW Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5 00. 6.00 13 no 15 00 17.00 19.00. 22.00.. 5.00 Pester glasbeni sPOi?' 8 05 Operetne melodije; 8.401?" san spored slovenskih narodn-pesmi; 9.30 Od arije do arjJ • 10.10 Tisoč pisanih zvokov: ‘I* Dober dan, otroci! (Frapič-b pač: Fanor); 11.30 Domače napeve izvajalo mariborski at sambi i; 12.00 Opoldanski Koncertni spored; 12.30 Joie ut gar: Vrtu koristne živali; U-5 Šopek znanih melodij; 13.15 * minut z Vaškim kvintetom; U-v Virtuozne skladbe za razne : j strumente; 14.35 Naši posluša* čestitajo In pozdravi lajo; D-Novi filmi: 16.00 Glasbene u*'£ ke; 17.30 Zabavna in plesna g-8 ba na tekočem traku; 18.00 OK v svet; 18.15 Umetne pesmi J" otroška besedila poje Zenski * . kalni kvintet; 18.30 Jez.k0» pogovori; 18.45 Igra tamburaš orkester; 20.00 Veseli večer; 21-Melodije za razvedrilo. TCLE V IZI.l A 17.30 Spored za otroke; 207 Vesti; 21.00 Berninlana; **' Prenos plesnega tekmovanja Holandske: 22.00 Cbarlotte te: »Jane Eyre», po romanu. KINO H A D 1 O SOBOTA, 1(. marca 1956 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Tuje navade in okusi; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Kmečka godba Iz Volitve vodstva pristaniške družbe Jutri bodo delavci pristaniške družbe za nukladanjo blaga izvolili novo vodstvo. Pretekli teden so bile volitve vodstva in odbora v pristaniški družbi na prekladanje blaga na kopnem. Veliko večino glasov so dobili kandidati CGIL. Pričakuje ne. da bodo jutri delavci glasovali predvsem za kandidate CGIL. kj nudijo največ Jamstev za odločno obrambo njihovih pravic. Evcelsior. 15.U0: «Paris palaL Hotelu, U. Boyer, F. Arnoul R. Russo. Eastmancolor. ... Fenice. 15.00: «Bandido», R-chum, U. Thies. CinemascoP' Zanimiv in razburljiv l'}"' Nazionale. 15.30: «Vražji IJU®';, («1 diabolicl*) z S. Simon'’ Vero Clouzot, P. Menrlsse ' C. Vanelom. Urnik preds« • ob 15.30, 17.15, 20. in 22.1»fl Filodrammatico. 16.00: Metro ' Mayer predstavlja Jamesa gneja in novo hollywoods zvezdo Irene Papas v (|ln «Zakon vešal*. Grattacieio. 15.30: «Notre U8?, de Parls*, Gma Lollobrig1® Anthony CJuinn, Supercinema. 16.00: «Ubogt, ™ lepi* z Mariso Allasio , Arcobaleno. 16.00: ttAnastazu Fox, uinemascope. Ingrid B*len man, Yui Brynner in R'1 Astra Rojan. 15.30: «KurtlzanK* Diana*, L. Turner. m Capitol. 16.00: Ava Gardner Stevvart Granger v čudovu _ filmu «Mešana kri*. Cmd scope Metro. „nte- Crlstatlo. 15.30: «Car» <«lncar simo*). Najlepša predstava (|) Se dobe v Cinemascope ((# technicolorju. T. Povver, ^ Novak in Victoria Shavv. Alabarda. 15.30: «Car» («In'J s:mo»). Najlepša predstava )0 Se dobe v Cinemascope ^ technicolorju. T. Povver, * Novak in Victoria Shatv. „ Ariston. 16.00: ((Kraljevi tat*, o Biyih. Cinemascope. Armonla. 15.00: »Pustolovs* Davyja Crocketia*. F. pa |d. Atirora. 16.30: «Bulll e PuPe*itr8' Brando, J. Simons, F. Sl«* Garibaldi. Zaprto. &- Ideale. 16.00: «ZadnJa meja*. y, nemascope v tectinlcolorjUp^j. Mature, Guy Madison, «• slon- 7. Impero. 16.00: «Montecarlo». „| De Stca, M. Dletrich. Za° cinemascope v barvah. -e>, Itaha. 16 00, «Mož sive ob‘ G Pečk J. Jones, F. S. Marco. 16.00: »Dolga siva c T. Povver, M. OHara. Moderno. 16.00: »Huor |H A. Magnanl, E. Rossi Dra* Antonio Cifariello. ,,„tyeie<' Savona. 16.00: »Kruh, ‘h^gicJ. ln...», Sophia Loren in u' fi» Vlale. 16.00: «vrata sanj*, Frau in Maurlzlo Arena. j,, Vlit. Veneto. 16.00: »Gena v m G. Ferzettl, E. Rossi ura*cop'’ Mike Bongiorno. Cmem»*v technicoior. e" Belvedere. 15.30: ''N^.foKk' mož*. Pustolovski techm K. Douglas m J. Cra^-.-tje*’ Marconi. 16.00: «Jesensko ‘‘^n. Joan Cravvford in C. R00'^!*, Masslmo. 15 30: »Razbeljen*' <*-Ljubezen in maščevanje njenem okolju. uoneč*’ Novo cine. 16.(81: »Amerika Glenn Ford, V. in A. L* gar-Odeon. 16.00: «Madame uu lto-ry», Martinc C a rol. T*c' lor- . rtalj* Radio. 16.00: »Veter Iz °^0ic0- dežel* Clnemancop*. t** „|ti<' lor. Glenn Ford, E H«r»' Valecie Freuch. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! i ti N O V O- Enciklopedija Jugoslavije II. del L 2.650-" Enciklopedija splošna II. del L 2.650" TRŽAŠKA KNJIGAR^ l r«l -III. H\. 4rniič«*14* Telefon »7«S»N J Gospodarske težkoče Maroka med politiko Pariza in Washingtona »Pozi vam vse Francoze, Spance in tujce, ki žive v naši deželi, da nadaljujejo s svojo konstruktivno dejavnostjo, ker je le-ta Maroku zelo potreb-nas. Te besede jo maroški »ultan Ben Jusef naslovil na maroško prebivalstvo devet mesecev potem, ko je Maroko dosegel svojo neodvisnost. Ta bivši francoski protektorat, katerega gospodarstvo je bilo vrsto let povezano s franco-»kim gospodarstvom, se je namreč znašel z neodvisnostjo Pred precejšnjimi gospodarskimi težkočami. In to zlasti odkar je postala neodvisna pred letom dni. Francija je iz Maroka potegnila 5i milijard frankov zasebnih naložb. Tako se je Maroko kmalu znašel skoro brez investicijskih sredstev. Poleg tega Maroku primanjkuje tudi neobhodno potrebno število strokovnjakov ra razna področja gospodarskega življenja. V takih okoliščinah je maroška vlada pred nekaj dnevi »Prejela sklep, da napravi nujne ukrepe za stabilizacijo narodnega gospodarstva in uresničenje prvega gospodarskega načrta za razvoj Maroka. In to predvsem zato, ker je v tem Poslednjem času prišlo do hude krize v francosko-maroških odnošajih, ki so jih 2. marca lanskega leta svečano progla-s*)i za «odnošaje vzajemne odvisnosti*. In do te krize je Pr.šlo vprav zaradi gospodar-»kih težkoč Maroka in zarad odklonitve francoske vlade, da bi začeli z razgovori 0 umiku 125.000 francoskih vojakov iz južnega dela Maroka. V tem poslednjem času se v Maroku vedno ostreje postavljajo ozemeljske zahteve do Mavretanije v Sahari. Franco-21 so tam ie skoro celo sto-**tje, a so se jeje 0(j ]ela 2952 dalje začeli sistematično okori-»čati z ogromnimi naravnimi bogastvi tega predela Sahare. To, kar so najbolj pričakovali in v kar so Francozi naj-°lj upali, so končno le našli: nafto. Računajo, da je na področjih Sahare, ki jih imajo rrancozj ocj 200 milijonov do milijarde ton nafte. V teku so Velike priprave za izgradnjo Naftovoda, ki bo odvajal nafto 11 Sahare do Sredozemskega m°rja. V načrtu imajo, da bi »e naftovod končal na obali *eU mesec dni na turneji h '*( 'v Slovenska baletna umetnica Veronika Mlakar, ki smo jo pred leti videli na stadionu »Prvi maj« v Hrističevi »Ohridski legendi«, bo danes in »utri nastopPa v ansamblu iiBal-lets 1956« iz Pariza v tržaškem Novem gledališču izdelovanju vodenih izstrelkov in raket, bi lahko formulirali približno takole: Združene države Severne Amerike so sedaj v ostri tekmi z ZSSR za to, kdo si bo prej izdelal »zadnje orožje«. Ameriški strokovnjaki, kot se zdi, menijo, da je v tej tekmi ZSSR že zadobila odločilno prednost. Strah, ki ga vzbuja ta u-gotovitev in ki spravlja iz ravnotežja številne načrte, temelji ,na resnih ugotovitvah ameriških obveščevalnih služb in ameriških znanstvenikov. Na tej ugotovitvi pa temelji tudi nenaden sklep predsednika Eisenhosverja o tako Imenovanem «crash program«, oziroma ((izredno nujnem programu« za gradnjo tovrstnih raket. Ta program predvideva največja tovrstna dela v vsej ameriški zgodovini. Znani ((program Manhattan«, ki je leta 1914 omogočil Američanom, da so prvi izdelali a-tomsko bombo, je stal 800 milijard frankov. Za gradnjo raket pa so Združene države doslej že potrošile 2000 milijard francoskih frankov. Gradnja «zadnjega orožja« je še prej terjala gradnjo številnih tajnih mest, podobnih atomskemu mestu Los Alamos, in je privedla v tehnologijo pravo revolucijo, tako glede ustreznih novih kovin in surovin, kakor tudi kar se tiče izredno natančnih naprav in strojev ter tudi trdnih goriv. 18 ameriških največjih industrijskih podjetij s tisoči inženirjev in teh- * »»"»»«»"""»"• NADALJEVANJE PROCESA MONTESI V BENETKAH Še vedno na vrsti Pio rov alibi Zdravnik dr. Gambarella je izjavil, da je imel Picdoni vnetje mandeljnov ben o1 v^era15nja razprava na ^ neskenr procesu se je vlekla p. Monotonem obravnavanju j. cionijevega »libU«. Ta dan Krn« , 'ključno za fl. april n-,,' *•'»■ Kot prva priča je f»n *?r' Antonio Salvato-u_ '• ki je bil napravil ana- lizo tn n Vrinn' Dr. Salvatorelli je (••„. 0 napravi) v kirurškem harrtrU dr' TJaruccija in Ber-hin J® in je pri znsliševa-Ju v preiskavi rekel, da je urinu našel tudi »madeže izjavil ,YLCraJ pa je priča in ^'Ja> da ni bilo prav tako di»x- (Lmu le predsednik so-4 Tiberi očital, da je iz .^Tlsnika jasno razbrati, kaj nak in k“j d« Se. J« priča izgovoril, Pri *rUJ I* predsednik Sepe fZvi. »»»liievanju pokazal na h. . ®nlu zadeve z izvidom :n toren50,m ,l' Prif» (ir' Salv“-fiei 1 ogovarja, da se ni mo-d0 v.s*Ba spomniti, ker je od nil 1 d° zasliševanja mino ° dn'' du P“ i* mo*" on' J?11, i* anuliz« napravil ui.,,1 5 m ko J* izvid pod-• dr. Carucci, ker je vča- Podpisoval tudi •- ki jih sam ni napri 'A*, zasliševanje dr. 1 i** pravil. Salvato- —-••»•■»aiije ur, oaivuio- *lovi*h temeljilo na proti-V nJ 1 iZ njegovimi izjavami diJ.r*lVkavi in sedaj na so-Ul predsednik Tiberi mu stalno bere izjave iz preiskave. ki jih dr. Salvatorelli popravlja, ali pa se izmika z izgovorom, da ni glede česa popolnoma gotov. Vendar pa v dokaz svojih izjav predloži sodišču svoj delovni dnevnik, v katerem pa 10. aprila Pic-cionijevo ime ni zabeleženo, pa čeprav zabeleži v dnevnik tudi one analize, ki jih brezplačno dela prijateljem. Naslednja pnču dr. Carucci pove, da je v njegovem laboratoriju delal analize dr. Salvatorelli. da pa je on podpisoval tudi Salvatorellijeve Izvide. Da v preiskavi svojega podpisa ali bolje parafe ni poznal, tolmači tako, da je do tedaj podpisoval s polnim podpiaom in so bile to prav njegove prve parafe. Earadi tega bi lahko sklepal, da je možno, da je bila parafa na izvidu vprav njegova. Na vrsti je nato odvetnik Kreole Nicola. osebni prijatelj Piera Picciomja. Ta r» trdno ve, 32-letni Giusti-vseh delavcev CRDA za zni-• ni Rurazzilli in 27-letni Adi žanje sedanjega delovnega ] Ca)hgans lz Ronk ki so jih časa od 48 na 40 delovnih ur , g(xjne 0biastj postavile na za- znašali 37 milijonov lir, ki jih bo delno krila država, delno pa čedadska in praprotniška občina, kjer je omenjena cesta. Prebivalci Stare gore so z veseljem sprejeli novico, saj se bo tako še povečal obisk romarjev in izletnikov. Skoda le, da oblasti niso ugodile tudi potrebam prebivalstva praprotniške občine in se niso domenile za asfaltiranje ceste od Stare gore pa do Praprotnega. Cesta v Praprotnem je v takem stanju, da bodo 4 milijoni, ki so jih o-blasti nakazale za popravilo, še vedno premalo, da bi cesta bila v dobrem stanju posebno če računamo, da oblasti niso dolgo pomišljale preden so odobrile 37 milijonov za cesto na Staro goro. Res, da bo s tem poživljen tudi če-dadski turizem, vendar ne bi smeli pozabiti na 2.000 ljudi, ki žive v praprotniški občini v Izredno slabih gospodarskih pogojih in katerim bi bil marsikateri delovni napor o-lajšan, če bi skozi vso občino vodila asfaltirana cesta. Cesto na Staro goro bodo kmalu asfaltirali Pred časom so se sestali čedadski župan, župan iz Praprotnega, pokrajinski predsed-nik Candolini, pater čuvaj svetišča na Sj^.ri gori in pokrajinski svetovalec Olivieri, da bi razpravljali o zelo pomembnem javnem delu, o a-sfaltiranju ceste, ki vodi iz Čedada na znamenito Staro goro. Skupni stroški bodo llllllllllllilimmilllllllllllllilllllMllillllllUIIII>IIIIIMUII«UIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII> Včeraj razprava proti trem tekstilnim delavkam Sodišče jih je obsodilo pogojno na 1 mesec in 15 dni zapora Zaradi navadnega incidenta so delavke izgubile zaposlitev Goriške gospodinje se bodo pomirile Policija končno tatu razobesenega Mladoletnik je kradel perilo v raznih krajih mesta, kasneje pa je začel stikati tudi za kokošmi in celo za zlatom 2e januarja meseca ter kasneje februarja je več goriških gospodinj zapazilo, da jih je med sušenjem perila obiskal neznani tat in jim odnesel nekatere boljše kose perila, predvsem pa brisače. Te tatvine so bile izvršene enkrat na enem, drugič na drugem koncu mesta; med drugimi so bile oškodovane 20-letna Jolanda Polo iz Ul. Rabatta 19, 40-letna Kazimira Mrevlje iz Ul. Colombo 2 ter 40-letna Romilda Poterzio iz Ul. Duca D’Aosta 33. Policija je po prijavah teh goriških gospodinj uvedla preiskavo in končno aretirala mladoletnega R. F. s Trga sv. Roka št. 7 v Gorici, ki se je od vseh sumljivih oseb Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič« priredi 19. t. m. v prosvetni dvorani na Korzu 1, namiznoteniški turnir za prehodni pokal M I D A N BOGATAJ Vljudno vabljeni vsi! na teden brez zmanjšanja plače, revizijo akordov, ki bodo omogočali večje prejemke, sprejem novih vajencev na delo ter izplačilo nagrade uradnikom. -.<»----- Seja pokrajinskega odbora Vfl ukrepov v korist goriške umobolnice Pred dnevi se je zopet sestal upravni odbor goriškega pokrajinskega sveta, kateremu je predsedoval odv. Culot Največ časa so odborniki posvetili poslovanju goriške u-mobolnice. V njeno korist so odobrili najprej znesek 275 tisoč lir za gradnjo vodovodnega jaška poleg delavnice, nato pa še znesek 170.000 lir, ki bo služil za gradnjo obzidja sušilnice. Upravni odbor je bil nadalje mnenja, da umobolnica lahko nabavi nov stroj za popravilo čevljev, ker je stari že odslužil. Za popravilo in prepleskanje pokrajinskega zdravstvenega urada je odbor odobril vsoto 185.000 lir. Ker se bližajo letne počitnice in bodo šolski otroci zopet odili na oddih v planine in k morju, je odbor sklenil napovedovati dražbo za po- tožno klop zaradi obtožbe, češ da so lani med stavko tekstilnih delavk v Podgori oklofutale Rachelo Petean, ki ni hotela stavkati. Na včerajšnji razpravi, kateri je prisostvovalo izredno veliko število delavk podgorske predilnice, je državni tožilec dr. Marši rnec svojim denta, ki ga je mogoče razumeti in razložiti samo, če je znan prepir prejšnjega dne, ki je nastal med Irmo Caili-garis in Peteanovo. Ta prepir, ki je pustil nemirno kri, je naslednji dan bil glavni vzrok, da je prišlo oč besed tudi do dejanskega obračunavanja, ki pa je bilo bolj podobno prepiru med ženskami kot pa čemu drugemu. Za njim je spregovoril drugi odvetnik obrambe dr. Bles-Si, ki je takoj v uvodu rekel, da v svoji odvetniški praksi ni še nikoli ugotovil, da bi aretirali šoferja, ki je povzro- govorom, v katerem je prika- čil nenamerni umor, medtem zal odgovornost obtoženih, de- ko so aretirali in za 15 dni jal, da so stavke sredstvo za propagando, kar je indirektno pomenilo, da stavk ne o-dobrava, čeprav je v ustavi točno določena pravica delavcev do stavke. Zahteval je, da se obtožene obsodijo na 4 mesece zapora. Za njim je spregovoril odvetnik obrambe dr. Fortuna iz Vidma, ki je postavil v jasnejšo luč okoliščine, v katerih se je pripetil neljubi incident. btavka je trajala od 16. do 25. v mesecu. Vse tiste dni so se delavke vozile z avtobusom skupno s Peteanovo, ki je hodila na delo, ne da bi se pripetilo kaj hudega. Med njimi sploh ni prišlo do prepirov. Delavke sploh niso poskušale Peteanove prepričati, da bi prenehala z celom; med tem časom ni prišlo tudi do nobenega napada nanjo. Takoj po tej mirni dobi pa je naenkrat prišlo do inci- Jutri 17. marca ob 17. uri bodo priredili gojenci Dijaškega doma Prešernovo proslavo v prosvetni dvorani na Korzu. Pričetek ob 17. uri. Na sporedu so številne pevske in recitacijske točke Vstop prost! zaprli tri delavke, ki so samo nekoliko slabo ravnale s Peteanovo. Rekel je, da so delavke stavkale že več dni in zahtevale, da se njihova dnevna plača, ki je znašala 880 lir, poveča za kakšnih 100 lir, da bi lahko kupile kos kruha za svoje otroke. Stavka je trajala dolgo časa in lastnik tovarne je tovarno celo zaprl, da bi stavkajoče ustrahoval. V tako naelektrenem o-zračju zelo lahko pride do tako hudega prepira, kot se je pripetil v avtobusu na poti iz Ronk v Gorico. Obramba je tudi prikazala socialno stanje obtoženih. Irmi Calli-garis je preč osmimi leti avto povozil najprej mater, nekoliko kasneje še moža. Ada Calligaris pa je imela splav zaradi posledic 15-dnevnega zapora. Vse tri Je ravnateljstvo odpustilo. Odv. Blessi je zavrnil izjave državnega pravdnika o stavki in ga opozoril na člen ustave, ki to pravico izrecno potrjuje. Zahteval je oprostitev obtoženk zaradi pomanjkanja dokazov. Po daljšem posvetovanju je sodni zbor odločil, da se obtoženke obsodijo na 1 mesec in 16 dni zapora pogojno za dobo petih let brez vpi«a v kazenski list. Sodniki so izrekli razsodbo, ki najbolje tolmači razpoloženje delavk in Okolje, v katerem je pri- šlo do incidenta, obenem pa je tudi najboljši odgovor na pretirane zahteve državnega pravdnika. Cesta na Oslavje zaprta za 6 dni Zanjo oodo porabili 37 milijonov lir; prebivalci Praprotnega zahtevajo, da se upoštevajo tudi njih želje Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo zaradi napeljave vodovoda na Oslavje pokrajinska cesta, ki vodi v O-slavje zaprta od 18. do 24. marca. Trgovskemu potniku odnesli kovček z vzorci Trgovski potnik Ugo Maro-nesi iz Ul. Giustiniani je včeraj prijavil goriški policiji tatvino kovčka, ki ga je pustil za trenutek pred stanovanjem. V kovčku so bili vzorci brez vrednosti, tako da Maronesi na srečo ni u-trpel večje škode. Temperatura včeraj Najnižja včerajšnja temperatura je znašala 0.4 stopinje pod ničlo ob 6.30, najvišja pa 17.6 ob 14. uri. — KINO — C O RS O. 17.00: «Borba v Rio della Plata«, v techmcolorju. VERDI. 17.00: »Rihard III.» L. Oliver, C. Bloom, v vista-visionu. V1TTOR1A. 17.15: «Ljubimec lady Cbiterly«, Daniele Dar-rieux, mladini izpod 16. let vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Paglavec« C. Chaplin, J. Cougans. MODERNO. 17.00: »Ukročeni trmoglavec«. zdel najprimernejši za tovrstno krajo. Mladoletnik je pri zasliševanju priznal, da je ukradel perilo tudi 45-letni Severini Gabrijelčič iz Ul. Ba-iamonti 6. Toda ni se ustavil samo pri tem, marveč so mu prišle prav tudi dve kokoši in železni lonec za kuhanje perila gostilničarke Antonije Pintar iz Ul. Luqpa 51. Končno pa je mladoletnik, ki je uvidel, da je takšen posel dokaj donosen, začel stikati tudi pri najbližnjih sosedih in se tako prilastil zlatega prstana s kamnom, ki je bil last 41-letne Milene Brecelj stanujoče v isti stavbi št. 7 na Trgu sv. Roka. Za vse to in za morebitne druge tatvine, ki jih policija še ni ugotovila, se bo moral mladoletni B. F. kmalu zagovarjati pred goriškim sodiščem, kateremu ga je prijavila policijska oblast. V Njivici naj bi tudi snemali film iSlovo od orožja* Po poročilih iz Rima naj bi Johnu Hustonu le uspelo pridobiti dovoljenje vojaških oblasti za snemanje zunanjih scen filma »Slovo od orožjat Karniji in Beneški Sloveniji. V Njivico naj bi po istih poročilih že pripeljali iz Rima scenarijski material, potreben za filmanje scen, ki bi prikazovale življenje neke vasi takoj za vojaško linijo, v kateri naj bi se vojskoval He-mingwayev junak, ameriški o-ficir, ki ga bo najbrž igral Rock Hudson. filmska ekipa se bo. po vseh predvidevanjih zadržala več mesecev v Beneški Sloveniji in Karniji, kjer bo skušala dobiti večje število statistov za sodelovanje v filmu, ki bo nedvomno lahko dobro izkoristii lepe gorske kraje obeh predelov videmske pokrajine. Danes pogreb E. Castellottija MODBNA - LODI, 15. — Krsto s truplom tragično preminulega Eugenia Castellottija so danes proti večeru prepeljali iz Modene v Lodi, kjer so jo položili na katafalk v stanovanju pokojnega dirkača. Prihod krste s truplom je v pokojnikovem domačem kraju pričakala velika množica meščanov, ki so se hoteli poslednjič pokloniti zaslužnemu športniku, žrtvi velike športne strasti in neugnane drznosti. Pri krsti so se zbrali poleg pokojnikovih sorodnikov tudi njegovi dobri prijatelji dirkači, med katerimi Farma, Bracco, Perdisa, Scotti, Be-hra m Scarlatti. Svoj prihod je najavila tudi Ca-stellottijeva zaročenka De-lia Scala. V kratkem času je bila krsta s truplom pokojnega dirkača naravnost zasuta s cvetjem, vsa žalna soba pa napolnjena s številnimi venci raznih športnih združenj, CONI, vidnih osebnosti italijanskega športnega in političnega življenja itd. Pogrebne svečanosti bodo jutri popoldne ob 15.30 v Lodi ju. Kolesarska dirka Pariz-Nica Francoz Barone zmagal v 4» etapi Včeraj je odstopilo 7 italijanskih dirkačev ALES, 15. — V četrti etapi kolesarske dirke Pariz - Nica, St. Etienne - Ales (236 km) je zmagal Francoz Barone pred Angležem Robinsonom. Barone in Robinson sta prevozila progo v 5 urah 46’ in 34”. Dirka Pariz - Nica, ki bi po izjavah najboljših italijanskih in francoskih kolesarjev pred odhodom iz Pariza morala sluziti bolj za poskusno dirko pred mnogo pomembnejšo Miian - San Remo, se je zaradi izredne vročine in predvsem zaradi os’rega tempa manj znanih dirkačev, spremenila v resno in naporno borbo. Tempo današnje etape, ki je vkRučevala tudi vzpon na hrib «Republique» in številne manjše vzpone in spuste v zaključnem delu, je bil izredno visok — 42 km na uro. Prav zaredi tega in da ohranijo dovolj svežine za ze omenjeno dirko Milan - San Remo, so danes odstopili številni italijanski dirkači, najprej 30 km po startu Minardi in Italijansko nogometno prvenstvo Kolo dvehderbyjev v Genovi Triestina skoraj brez upanja na uspeh v Rimu V 24. koiu A-lige italijanskega nogometnega prvenstva se bodo pomerile naslednje e-najstorice: Atalanta-Lazio, Ge-noa-Sampaoria, Lanerossi-In-ter, Milan-Fiorentina, Napoli-Padova, Palermo-Bologna, Ro-ma-Triestina, Spal-Udinese, To-rino-Juventus. Zanimivih dvobojev je na programu torej več kot dovolj, med vsemi pa prednjačita prav gotovo mestna derbyja v Turinu in v Genovi med Torinom in Juventusom ter men Genoo in Sampdono. Za oba ,j.?.,.ssve.dia..,težko delati prognoze, ker ae je le v minimaln. •IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII Velika imagt italijanskega tenisarja Merlo premagal Seixasa na turnirju «Everglades» Seixas je eden najboljših tenisarjev na svetu PALM BEACH, 15. — V četrtfinalu teniškega turnirja »Everglades«, je italijanski teniški igralec Giuseppe Merlo premagal Američana Vica Sei-xasa, člana ameriškega moštva za Davisov pokal in enega najboljših teniških igralcev na svetu. Merlova zmaga je bila gladka: 6:1, 6:3. S svojim nenavadnim, obe-ročnim slogom, je Merlo popolnoma zmedel Seixasa, kateremu ni niti za hip uspelo prevzeti iniciative. Po tej zmagi je Merlo odstopil od nadaljnjega tekmovanja v dvojicah, da bi lahko osredotočil vse svoje sile za naslednje dvoboje v igrah posameznikov. »Vrniti se hočem domov — je dejal — vsaj z eno pomembno zmago«. Protest Interja proti Milana Ilegalna pogajanja za prehod Bandinija MILAN, 15. — Inter je predložil zvezni kontrolni komisiji protest proti Milanu, v katerem obtožuje Milan, da se ie začel pogajati za prestop v svoje vrsie vratarja Triestine Bandinija. Inter trdi, da naj bi se to zgodilo ob priliki tekme Triestina - Milan m v nasprotju z zveznimi predpisi, ki prepovedujejo vsakršna pogajanja pred zaključkom prvenstva. Kontrolna komisija pod predsedstvom grofa Rognonija je že začela preiskavo v zvezi s to obtožbo. Rognoni sam bo v prihodnjih dneh zaslisal številne osebe, med katerimi tudi vratarja Triestine Bandinija ter predstavnike obeh klubov. meri mogeče opirati na okoliščine (kot so prednost igrišča in gledalcev), ki so običajno odločilne za končni rezultat. Izkušnje kažejo, da se srečanja lokalnih enajstoric najpogosteje končujejo z delitvijo točk, kar pa seveda nikakor ne more biti pravilo. Tako ima pc našem mnenju na primer Torino mnogo več iz-gledov na zmago kot Juven-tus. Torino je iz zadnjih treh srečanj pebral 6 točk in vse kaže, da je v Marjanoviču končno le našel tehnika, ki mu je znal dvigniti moralo in sugerirati metodo igre, ki odgovarja značaju njegovih elementov. Nasprotno pa je Ju-ventus že od vsega početka letošnjega prvenstva v krizi ali bolje rečeno — v kritičnem prehodnem stanju pomlajevanja enajstorice. Za nas je torej Torino favorit. Mnogo težja pa je prognoza za genovski derby. Obe enaj-storici sta moralno in tehnično na tleh, čeprav je med njima vsaj v tehničnem pogledu precejšnja kvalitetna razlika. Sampdoria je moštvo slavnih imen kot so Firmam, Ocwirk, Tortul ltu.. Genoa pa razpolaga z igralci, ki ne presegajo povprečja. Tudi tekma med Milanom in FiorenUno obeta biti zanimiva. Srečala se bosta stari in novi še nekronani prvak. Od lanske Fiorentine je sicer ostalo le še ime. toda kdo ve. če se ne fcodo spodrezane ve- ličine prav tokrat maščevale Milanu za prevzem častnega naslova? Tudi borbe med Atalanto in Laziom, med Spalom :n Udi-nese ter med Lanerossijem in Interjem bodo verjetno nudile dovolj užitka gledalcem, •nas pa zanima seveda v prvi vrsti nastop Triestine v Rimu proti tamkajšnji Romi. Pred tekmo proti Sampdorii smo bili pesimisti in nas je neodločen rezultat zato toliko bolj prijetno iznenadil. Kljub temu pa ni upravičenih razlogov, da ne bi bili pesimist' tudi tokrat. Triestina bo namreč morala tudi v Rimu nastopiti brez nekaterih svojih najboljših igralcev kot so Bello-ni, Szoke, Olivieri, Renosto, ki še niso okrevali. Izvedelo se je, da namerava Pasmaii potrditi enajstorico, ki je igrala v Genovi, kot rezervi pa vključiti Štolfo in vratarja Rumicha. Glavna teža bo tako spet padla na obrambo in ne preostaja drugega kot upanje, da bo svoje delo dobro opravila. Defilippis, kakih 50 km preč ciljem pa še Baroni, Martini. Pezzi, Filippi in Tognaccinii Edini od Italijanov, ki se j* odlikoval tudi danes, je bil -tako le Moser. Današnja etapa je postala zanimiva sele 80 km pred ciljem, ko je pobegnilo 5 dirkačev: Barone, Robinson, Impanys, Barbosa in Rossel-lo. 45 km pred ciljem pa s® je od glavnine nenadoma odcepil Moser, ki je imel 4’ zaostanka in začel zasledovati ubežnike, ki pa medtem tudi že niso bili več skupaj. Tako je Moser najprej prehitel Bar-boso. Rossella in Impanysa, ostalih oveh pa ni več mogel in se je zadovoljil s tretjem mestom. Vrstni red na cilju IV. etape: 1. Barone (Fr.) 5.46’34”, 3-Robinson (V.B.), 3. Moser (It) 5.51’45”, 1. Dupont (Fr.) 5.52’53 in z istim časom Keteleer, De* bruyne, Plankaert, Nencini, Louison in Jean Bobet, An-quetil. Splošna klasifikacija: 1. Keteleer (Bel.) 20.44’, Dupont (Fr.) 20.44T7", 3. Hey-vaert (Bel.) 20.44’30”, 4. z istim časom 20.44’44” Louison *® Jean Bobet, Anquetil, Bran-kart, Bauvin, Forestier, NAMIZNI TENIS STOCKHOLM, 15. — v osminki finala svetovnega P*' venstva posameznikov so sinoči igrali: Berczik (M) - Ha-rastozi (Rom.) 3:0, Tanaka (J) - Entenšanzadeh (Iran) 3:0, Tsunoda (J) - Foeldi (M) 3;*’ Mijata (J) - Tereba (CSR) Erich (Fr.) - Kennedy (Angl-) 3:2, Ogimura (J) - Čang JunŽ Hing (Kit.) 3:1. Jugoslovani s° bili izločeni že prej. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT • Trrt KINO ŠKEDENJ predvaja danes 16. t. m. ob 18. uri barvni film: SALOME* KlNOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 barvni Warner Bros film: V «Crni prestol> Igrajo: Burt Lancaster in Joane Rice RIM, 15 — Zvezno tajništvo italijanske nogometne zveze je sporočilo, da je komisija za sestavo državnih reprezentanc glede na program tehničnega direktorja Fonija določila vrsto skupnih treningov, ki bodo 20. in 27. marca ter 3. in 10. aprila. Trening 20. marca bo v Florenci za zaprtimi vrati. Naša prognoza Atalanta-Lazio 1 X Genoa-Sampdoria X 2 1 L. R. Vicenza-Inter 12 X Milan-Fiorentina 1 X Napoli-Padova 1 Palerrao-Bologna 1 Roma-Triestina 1 Spal-Udinese 1 X Torino-Juventus 1 Modena-Venezia 1 Pro Patria-Verona X 2 Catanzaro-Pavia 1 Molfetta-Reggiana 1 Taranlo-Messina 1 X Prato-Siena 1 hi n c na C predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Universal film: «Kot listje v vetru» (»Come lc foglie al ventoa) Igrajo: ROCK HUDSON, LAUREN BACALL, ROBERT STACK Zgodba o prevroči zenski, ki je postala zagrenjena, ker ni mogla zadostiti svoji strasti. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiSOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOCKfJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCO DOBRIČA ČOSIČ omet m sdic! «Kaj pa je s čolni?« je vprašal Jovana, da bi prikril svoje presenečenj e. »Nemci tako nadzirajo Moravo, da je po Brkovem mnenju prehod s čolni zelo tvegan«. »Kaj pa v vojni ni tvegano, vraga?« je planil Vuk. »Kakor hitro si odvisen od zalednika, si že obral melone! Kam pa se bomo Jutri dali po tej ravnini? Kako pa misli, da do-mo prišh čez Moravo?« «Prav* ima!« je pomislil Pavle, a tega pred Jovanom ni hotel reči. Pustila sta četo za živo mejo in naglo odšla v vas. Sneg je kopnel, nebo je bilo oblačno, noč temačna in vlažna. Hitela sta Spotoma je Pavle razmišljal o pogovoru z Brkom, in ko sta prispela do hiše, kjer ju je on pričakoval, se je Pavle čutil miren in trden. Pri pozdravu pa mu Je glas kljub temu zatrepetal. Brka ju je pozdravil mirno in prisrčno, z nasmehom, vesel, ker ju vidi. To je Pavleta hitro spravilo v dobro voljo in pomirilo. Brka se je nato spet začel sprehajati po mali slabo osvetljeni sobici in poslušal Maksimovo poročilo o delu. Od časa do časa je Maksimu zastavil kakšno vprašanje blago napravil kakšno pripombo, držal v roki neprižgano cigareto in Jo vrtel med prsti. Pavle in Vuk sta sedla v senco, malo proč od svetilke, ki je stala na mizi, in se delala, kakor da ne poslušata njunega p°govora. ^ bii srednje rastlj plečat, z nežnim bledičastim obrazom in ostro vtisnjenimi rjavimi očmi ter z dolgim kljukastim nosom, ki je visel nad tankimi, sočnimi ustnicami. Brkov ni imel — čeprav so ga klicali Brka. Nosil je novo kmečko obleko in astrahansko kučmo, ki mu je sedaj stala na glavi. Na levi roki ni imel dveh srednjih prstov. O tem, kako je izgubil prste na roki, so partizani ugibali vse mogoče. Vse to pa je še prispevalo k njegovi skrivnostni osebnosti in neznani preteklosti. Najbolj razširjeno mnenje Je bilo, da Je prste izgubil v neki stavki, ko je zgrabil žandarjevo puško na koncu cevi in mu je dumdum krogla raznesla prste, ko je žandar sprožal. Zaradi sodelovanja v stavkah in demonstracijah in ker je bil star komunist — kakor so mislili — je imel med partizani nedotakljivo avtoriteto. Doma ni bil iz tega kraja, niti ni bilo znano, od kod je; prišel je za sekre-•tarja okrajnega partijskega komiteja v začetku dvainštiridesetega, po smrti predhodnika. Pavle se je bil nekajkrat srečal z Brkom, ko Je ta obiskal odred in imel sestanke s štabom in partijskim vodstvom, ter tudi sam ni poznal njegove preter klosti in poklica. O njegovem poklicu so bila med partizani različna mnenja. Večina je mislila, da je kovinski delavec. To so sklepali po njegovem neposrednem odnosu do ljudi, jedrnatem in preprostem razlaganju svojega mnenja, še bolj pa po tem, ker je kovinski delavec najvišja kvalifikacija za revolucionarja in komunista. Pavle je bil prepričan, da je študent, poklicni revolucionar, ki se je bil v dolgem praktičnem partijskem delu navzel nekaterih lastnosti delavcev, s katerimi se Je družil. Brka seveda niti z besedo ni hotel namigniti na svojo preteklost. Vsem pogovorom, ki so jih skušali partizani provokatorsko sprožiti, da bi se v njih lahko izdala njegova preteklost, se je Brka energično in spretno Izogibal. Pavle ga je sedaj, ko se Je pogovarjal z Maksimom, pazljivo opazoval; ta trdni m mirni človek mu Je postajal čedalje bolj všeč. «No, tovariša, zdaj se pa mi malo pomenimo«, se Je obrnil k Pavletu in Vuku. »Maksim, naroči, naj pripravijo večerjo, tovariša sta gotovo lačna«, je dodal, ne da bi se zmenil, ko sta oba odločno odklonila večerjo, ter nadaljeval; »Najprej naj vaju razveselim! Ah sta slišala vesti z vzhodne fronte?... Seveda nista! Nocoj smo ujeli Moskvo in Svobod- no Jugoslavijo. Rdeča armada bo kmalu likvidirala obkoljeno nemško vojsko v Stalingradu; uničila bo nad tri sto tisoč Nemcev; to pomeni, da bo nemški vojski zlomljena hrbtenica. Prepričan sem, da bo kmalu brezglavo bežala na zahod. Pomlad obljublja velike dogodke. Kriza je minila. Sovjeti bodo pritisnili in v nekaj mesecih bodo na Dnjepru«, se je Brka razgovoril o vesteh, jim dodajal svoja tolmačenja in izvajal kakor vedno iz tega sklepe o nadaljnjem razvoju partizanskega boja v Jugoslaviji. Govoril je počasi, z zadržanim in mirnim veseljem. Na koncu Je povedal še vesti o bojih v Bosni. Pavleta so novice razveselile, začel je tudi sam razlagati svoje mnenje o tem, kakšne so možnosti za prihodnjo ofenzivo Rdeče armade in prehod proletarskih divizij v Srbijo. Vuk je zamišljeno poslušal; po nesreči v minuli noči se m mogel vidno in glasno veseliti. »Da, da! Vse bi bilo dobro, ko bi mi pametno delali!« je Brka z zaskrbljenim očitkom prekinil Pavleta. »Uča je padel. Od Čete je ostalo samo šest ljudi«. »Uča je padel?« Je vzkliknil Pavel in otrpnil. »Padel!...« Je ponovil, kakor da sam sebe prepričuje. Usta so mu drhtela in ustnice so se mu nenadoma osušile. »Kdaj je padel?« je tiho vprašal Vuk, vstal s stola in se naslonil na zid. »Padel Je... pred štirimi dnevi. Nemci so ga obkolili v Slatini. Huda izguba za naš odred in boj. On ni zapustil Jastrebca, kakor ste mi bili vi sporočili. Nekaj ni v redu pri vas, tovariši. Tako ne more iti dalje«, je pripomnil Brka. Pavle ga ni poslušal; bil Je strt. Brka je to opazil in prenehal s kritiko. Mrko se je sprehajal po sobi, se igral z neprižgano cigareto in gledal predse. Vuk je znova sedel na stol in tako glasno vzdihnil, da se je tudi Pavle vzdramil in ga pogledal. »Kaj hočemo, tovariši! Boj je. Stisniti moramo zobe in potrpeti. Vesel sem, da se je z vami srečno izteklo. Daj, Vuk, povej mi, kaj Je pri vas novega«, je po daljšem molku spregovoril Brka. Ta hip je vstopil Maksim z večerjo. Po Pavletovem obrazu mu je bilo takoj jasno, o čem so govorili; brez besede je spustil na mizo krožnik sira in praženega mesa ter se umaknil k peči. »Z nami je dobro...« Je začel Vuk, ne da bi sam vedel., kaj naj pove in kaj vse ga zanima. »Sinoči smo uničili štab korpusa... To ste že slišali. Drugo veste. Nič ni posebnega*- »Koliko imate novih partizanov?« »Razdeljeni smo v tri čete. Skupno nas je okrog dve sto». »Kaj pa misliš ti, Pavle, o prehodu čez Moravo? Tako. kakor ste si bili zamislili, je po mojem mnenju nemogoče izvesti. Nemci tako dobro nadzirajo Moravo, da je popolnoma nemogoče z enim čolnom prepeljati dve sto ljudi. Treba si Je izmisliti kaj drugega«. Pavle se je strgal iz svojih misli in brez pomisleka rekel'- »Nocoj moramo na vsak način priti čez Moravo«, »Vem, da morate. Toda kakor sem rekel, z enim samibj čolnom Je to nemogoče. Maksimu se je posrečilo priskrbet* en sam majhen čoln, ki so ga bili naši ljudje ukradli 'h skrili. V njem se lahko enkrat prepelje največ pet ljudi, P® preračunajte, koliko časa bo potrebno za prevoz dve sto ljudi-In to v primeru, da ne bi Nemci ničesar opazili, kar je p®* mogoče«. »Potem bomo šli na most! Drugega ne ostane«, Je deja* Pavle. Brka mu ni takoj odgovoril. Molčal je in razmišljal. Pa^1® Je že prej govoril z Vukom o tem, da bi šli po mostu če* Moravo. Most je bil zavarovan z bunkerji, vodil pa je f okrajno mesto, katerega glavna ulica se je začela takoj njem. Prehod čez most ln skozi mestece je bila poslednja najnevarnejša kombinacija, ki sta jo bila včeraj tehtala PftV in Vuk in Jo takoj zavrgla kot zelo tvegano. ., »Prepričan sem, da se prehod čez most vojaško da izvest*-Tolike drznosti sovražnik ne more pričakovati; presenetili b ga, to pa Je dovolj za uspeh,« je spregovoril Pavle po daljše1*1 in pretrganem razmišljanju. Misel se mu Je krčevito oprijela te možnosti. V sedanjem razpoloženju ni bil zmožen, da bi iskal druge rešitve. K° “T, takšni dogodki že mimo in jih človek trezno premisli, ga še potem postane strah pred številnimi nevarnostmi, ki so bj*® grozile, in se začudi hrabrosti, ki jo je bil imel. (Nadalj. deiiJ