t 1 It arodskili I v r m Odgovorni vred nik Ur. «Jfanez ISIeiwei*. Tečaj JU. saboto 24. julia (sredoletna) 1852 List lett hmetijslva na Any le s him (Dalje.) Podnebje. % Podnebje (Klima) na Angleškim se vsim stva Večidel předpise gospodar najemniku: po kteri sti ima zemljo obdelovati , kako gnojiti, koliko V • Zl vine imeti itd., vendar se najemnik malokdej potem předpisu ravná, ampak ravna po stari šegi dežele, Veselo je za popotnika viditi dober stan na rém dobro prilega. Priča tega je močno in lepo jemnikov; skoraj vsi so přemožní možje; povsodje ljudstvo, ki ga vidimo na Anglešk tolikanj 5 verstnih in žlahnih sort konj rimi je Angleško blagodarjeno goved in ovác. s kte 5 sadj dozori vse čedno, in v nar lepšim redu vse, kar pogledaš od družine noter do nar manjši stvarice. Pri nas ondi do dobriga, lebreskva, koštan j in grojzdj se malokje vidi taka redovnost d Z ima je na Angleškim tako mehka d ? da c ne ravnajo ondot gospodarj -n m • • 1 f t kot lep delavci in pôsli ampak ^VOj^VUUlJI ivut Z Živino 5 Clili pan in prijazno, ker véjo, da mu delavec pomaga veliko zrase, kakor morebiti v iz Libanona (bele gore) tukaj tako fcrilh služiti. Pa tudi za d Sirii ne, kjer jed blago poslov in má; več plemen 1 ♦ • fl « i • f • 1 • jenih sti. polj in druzih na gorko astlj Zato pa kmetovavci dimo tu pod milim nebam veselo ra- ber() delavcov skerbijo gospodarji zvesto, ki se ob ne deljah po več ur vsedejo med nje in jim s delati ej m na azlagajo, ktero popotnik zato ostane večkrat tudi pozim gospodarja in vsaciga delavca aide s v. pismo v stanici vsaciga živina pod milim nebam na travnikih • A i v « , i • v r lil 5 zato ni Kako dobro se tako ravnanje s pôsli pri del majo AngI peci ampak le kamine, inve splačuje, bomo čidel ledu, ki ga potrebujejo, se mora pripeljati slisali na drugim mestu (Dalje sledi.) druzih dežel na Angleško liko Poletje pa je veliko mani gorko 5 kot pri JVasim dezelanam pri nas, zato ne morejo ondi nobene reci kot zato ko mèrvo še le ma drugi sad vsejati, liga serpana (julia), ječmen in pšenico žanjejo sred veliciga serpana, ovès pa še le konec tega mesca k* v i* ne CT f • vejo: kaj toča in copernicam pri pisujejo , s pristavkam : kaj Valvazor od starih Krajncov o tem piše. •tou» nuuuvvfl, an ttiu uic^a umuuia. Po več krajih se sliši letos, da je toča bila. Sred veliciga serpana (augusta) je cvetel še Žalostno je tacih nesreč slišati, ki pripravijo marsi le krompir, grah inkostanj; v škocii (deželiAn- kteriga, kteriga hudo zadenejo, na beraško palico 1 _ • _ • 1 •! 1 • • V I • f « j • , 1» i . V . i • V «. 1 V • ali mesca kimovca celo mesca oktobra gleskiga) je bilo na polji še vse zeleno in poleg Karstaira so ravno mervo do nui spravili. Kmetovanje na Angleškim 9 zalostno je pa tudi slisati, da je se dan današnji dosto ljudi, kteri nimajo praviga zapopadka od toče in jo copernicam pripisujejo, in celo Bogu po V v • 1 1 1 v #t 1 Vf i V I 9 ampak kali nj Malokteri posestnik obdeluje svoje zemljiše sam, svečene mašnike dolžijo', da nočejo toče odgnati j e ni n i k del vsa zemlja je na Angleškim vro- (panati), kar bi po njih misîili lahko storili. ali tan tarj ki jo imajo tem se spet jasno kaže kot beli dan kako Angleškim večidel na 10 let, v Skocii na 15 potrebno je vsacimu člověku poznati izvirekinlast do 21 let v najemu. Odpové od obeh strani eno ali 22. listopad pred t pred 5 j f M V V i I II C* A V JJVIIVMIJIV JI; V OWVI1II U V1U » l I\U I tLÂ f II v 1% I 11 1UO i- se najèm v ékocii nosti natornih prikazkov, in da že ljudska scer 26. majnika šola je tisto mesto, kjer se ima ta nauk po do 5 o svečnici ali o sv. Mihelu Kdor hoče kako zemljiše v najèm na Angleškim pa pol leta mače (popular) mladini razlagati, da se nje um iz kte ne otamní z vražnimi in praznimi meglami rih se tudi včasih odrašeni (in kakor skušnja uči večidel skazati, da ima za vsak ondašnji oral (ki tudi scer izobraženi ljudje) več izkopati ne morejo zeti, mora 9 je nekoliko manji od ga]j 50 do 100gold, pre mozenja. Gospodar prepusti najemniku Ako se to ne zgodi, bomo vedno med seboj se in prazne poslopj a , ui uuj c pi t v ^aijiu uuvi ihiii nik od poprejšnjiga po ceni, kakor se pogodita d j e prevzame eniljise dosto tacih neumnih vražnih ljudi imeli, kakor so vjem- bili stari krajnci (pa tudi druge l judstva), od kte \ a j e m rih Valvazor v letu lo89 v 3. ďelu svojih bukev je različna po legi in lastnosti takole govori : zemlje; sploh plača najemnik na Angleškim za oral 33 il. 20 kr., v Skocii 40 fl. Odrajtuje se najemšina navadno v denarji, malokterikrat v Ï ._ ____Tr i » • v * % w i • v i v 5? 9 blag Kar m j davek vtiče, plačuj Ňa Krajnskim rada toča gré, včasih dvakrat cio trikrat na dan, ki veliko škodo napravi. Pridejo pa večidel .hude ure od snežnikov in druzih visocih gorá. Včasih pada toča ko pést, navadno pa kot ~ - - - v A J I U IH U U- 1 V I» ▼ VIVV • |J 1 U V UJ V/ ® f Vt40lll JJ W VI U/ V«* HV II^V^V ^ 111% T t«vt Ai\7 »« «V ». najemnik davek za uboge ali celiga sam, ali ie bob ali lešniik debela, ktera včasih le zaensírelaj 1 • 1 < * * 1 T « 1 i y i v V v i V • 1 • lit • vf pol hodk «> wu a vu pt/iiui ^ uavi/iv /ia o t o i t ni u u-1 ULijCt/ ^ vrtniat vt/j jiiiijv pu uui^iui in ouvnnu davek plačujejo najemniki večidel sami. deželopotolče.Krajnska dežeía bi bila posebno srečna ali dve peti davek za t d delječ seže, večkrat čez miljo po dolgim in širokim 234 in rođovitna zemlja, ko bi je toča tolikrát ne po- ob deževji iz jezer in gôr megla vleče, ter se krog škodovala in ji vsako leto nar manj petine pridelka hribov nabéra. Poletno jutro se ravno tak so ne pobrala. Vendar ne napravi toča nikdar dragine puh po travi inrožah světli, kakor nar gorši zlato ___ ~ • w.'i.i rk/\ rxttî tri'nii in In f îcf î/YO l iûrî /TO f/ naJ bo ponoći ali podnevi, iz farovža podati in se brez__ odloga pred cerkev na pokopališe vstopiti in oblake kor na vodi srež ali pa rože na oknih. Lepe bele —Ako bi se branili to storiti. bi bili v ««^^a skaingromi. Semegleni sopiíh v kaplice na bere, začne naškrapati. kakor krop iz pokrivavke Pozimi megleni sopuh pod nebam zmerzne.ka blagosloviti, nevarnosti da kmetje čez nje ne planili, kar se capice padajo, in mi pravimo, da je sneg Se poleti megleni sopuh pod nebam v ka 1IC V čil IIU»l care ali coperni je C( v njih stoji, bi bii dobiček velik za omiko ljudstva in za pregnanje neumniga konje z berzdo. prave derží, jih vodijo in sucejo, kamor hocejo, kakor praznovérstva. v Sred poti med Cezeno in Riminam (Rimini; Namést druge razlage: kaj je toča? podamo je Savinjano, velik lep terg, ki šteje do blizo 4000 bravcam iz omenjenih ljudskih bukev siedeče: T V ® 1** • A I 9 dus. Po sreči sim se bil tù vstavil. Ko po tergu okolí v Iz mocirne zemlje in vod neprenehama postopam, pridem do mosta, ter precej vidim, de ni delo iz lonca na po- novih časov, ampak de so ga hrabri Rimljani sozidali; sopiih pod nebo krivalo, kedar vôda vrč. vstaj a, kakor Za to vidimo, kako se de je pa potok pod njem iz stare zgodovine znaniga 235 imena, nisim še védil ; kmalo pa najdem na mosta napis: nael je zveršil svoje nauke v Kíevi in v Moskvi in se Potok je te- bo zdaj na sv. Goro vernul. Kakor se pripoveduje, je n »w ........—j----- Pontem sobterfluente Rubi cone" Pri ravno tem knjigotiskarju se tiska podunavska le pičla. Sočivja so opesale suše, posebno ilzola se ne Kirdžali" od Mahaela Čajsko vskega. bo še za séme přidělalo; tudi turšica, tukaj pogla- Pater Natanael Stojanov, s pravoslavnega vitno žito, je zavolj suše in vročine v rasti zastala m Zogravskega samostana na sveti Gori na Bulgarskem, malo klasja kaže. Od sadja smo imeli cesinj in mare je přišel v Prago iz Ruskega, kjer je potoval. Nata- lie dovelj. hrušik in jabelk je malo; perve smokve „cvet 236 nice", se zavoljo suše na drevesih suše in odpadajo. Sena je bilo srednje; pšenica in ječmen sta se dobro obnesla, tode ju tukaj malo sejejo. Breskve lepo kažejo, in tudi govor del hudodelnikov na Krajnskim je po številu tacih. ki n e jo ne brati ne pisati Ki pa tevilk y ne elj noben ce še tako zvit zagovor ; take • V 1 1 . . _ . _ _ - vinska terta nam letos veliko sladkiga vina obeta, pa stevilke so železne price: kako potrebno je ji že neki sovražnik iz zahoda proti; sliši se namreč na obnašanje člověka, šolsko podučenje y tudi glede (Bo ar to V daj! da bi res ne bilo"), da se je plesnoba na ter tih že pri Cer nic ah pokazala. Vendar je vinska cena zadnji čas močno padla; ko se je še pred enim mescam kvinč srednjiga vina (60 bokalov) po 13 in celo po 14 gold, plačevalo , se zdaj veliko boljši kaplica po 11 gold. Xoviéar iz mnogih hrojev. Od daljniga potovanja svitliga cesarja, kteriga po vsod z nar večimi slovesnostmi sprejemajo, se zvé i da in še ceneji dobi, ker je vina tukaj še dovelj, insetudi se je 17. dan t. m. iz Zemuna na parobrodu memo o kacih dvéh mescih že novo pričakuje. Zvedeni vino- Beligrada peljal, kjer so bili na bregu turške strani redniki pravijo, da se bo v 14. dnéh že mehka jagoda nasla. turški in serbski vojaki postavljeni ; iz terdnjave so pokali topovi v pozdrav cesarja; Serbski knez, turški paša V broji 322. časopisa Dunajskiga „Wanderer" smo iz Beligrada, general Knićanin in mnogi drusri serbski in so se poklonili cesarju v Zemunu, ki brali, da bojo bregove obSavi naKoroskim (!!) po- turški častniki, pravljali. Běs te plentaj! da še izobraženi pisavci tako so ga spremili do Pančove, od kodar se je naprej v imenovanih „velicih" časopisov tako malo védnosti v zem- BeloCerkev in O r š o v o peljal, povsod veselo in častno ljopisji imajo, da ne véjo, kje Sava, nar ve či reka sprejeman. Na Horvaško pride neki mesca oktobra 2. in 3. ostane v Zagrebu, odtod bo šel v Kar zaDonavo na Austrianskim teče, kar vendar vsaki T učenec perve latinske šole vé, ali bi saj vediti moral. Iz Lokke doline 18. julia. Ko sim ravno v Novícah od velike nesreće bral, ktero je toča 6. dan tega y I. lovec in v Re ko. cesar 3000 mesca tudi v nasi fari poleg Loža naredila, se spom nem vraž, ktere so še med mnogimi prebivavc fare. Ce toča polje potolče , pravijo nekteri babj na se da so duhovni tega krivi, ker nočejo toče ?? panati a Ne 3 vednost take ljudi tako delječ pripi y da se se cio čez lz Petrovaradina je svitli podařil revnim Bošnjaka m, ki so do-mačijo zapustili in jo v Sir mio pobegnili. — Vradni Dunajski časnik je razglasil te dni deržavni račun pretečeniga leta 1851, to je, vse dohodke in stroške celiga cesarstva. Dohodki od davkov in druzih pre jemsin so znêsli skupej 223 milionov in 252.038 fl. (te daj za 28 milionov in 955.581 fl. več ko vletul850) y duhovne gospode hudujejo, in jih obrekujejo, ako se pi meri, da se je kaka nesreća po je, toči zgodila Zalostno 5. Kaj je med davki naravnimi je donesel zemljišni davk 58 mil, 684.661 fl., hišni davk 7 mil. 371.944 fl., pri- da ljudjé sedanji čas še v takitamoti živé. vzrok tega? Starši in drugi bedaki in sleparji že do » stikrat otrokam take neumnosti pripovedujejo, kar se jim tako vkorenini, da potem vsako podučenje brez prida a potreba je tedaj, da bi se že otroci v Jjud- ostane Ziv skih šolah nara voslovskih reci podučevali, da bi ve dili: od kod da toča pride in kako se naredi, da bi po tem odrašeni tacih praznih vér obvarovani bili 5 ktere dostikrat poštene, pravične in pob čast in spoštovanje pripravijo. ljudi ob dobi dobi tni davk 4 mil. 45.860 fl., dohod kini davk mil. 704 957 fl.; — med nenaravnimi davki se je nabralo vžitniga davka 25 mil. in 55.640 fl., na colu 19 mil. 913.315 fl.? iz prodaje soli 28 mil. 677.167 fl., za tobak 13 mil. 532.458 fl., od kol ka (štempeljna) in tak s 15 mil. 758.968 fl., od loterije 3 milione 663.907 fl., od druzih nenaravnih prejemšin čez 2 mi-liona železnic in rudninstva so znesli čez 6 mil. 610.485 y čisti dohodki od deržavniga posestva, une y D n. y t dohodki so znesli čez 17 mili y lz Ljubljane. med kterimi je 15 mil. 341.449A., ki jih je Sard V Graškim časniku" smo brali plácal za vojskino odškodn Red iz unidan stevilopis ljudskih šol na Krajnskim, kteriga zvémo, da v letu 1851 je bilo na Krajnskim 7 znesli v vsim skupej 257 mil. 558.370 fl trošk e r e d i so to glavnih pa pri prav na ojsko zoper Prusko v jeseni leta ljudskih šol Ljubljani, Idrii, Novimmestu, 1850 in odpravo armade na Nemsko mejo in za pov Kamniku, Postojni, Krajnji in Loki), 94 nižjih ljudskih čilo ojnih stroskov Ruski vladi za pomoc na ar » šol in 4 dekliških , ktere se po učilnim jeziku zamorejo leta 1849) so znesli 20 mil. 862.100 fl Med erskim do v- mi stroski pade na derzav dolg cez 5 Q mil za razdeliti v 11 nemških, 61 slovenskih, 33 pa ni nemško-slo venskih. Iz 1678 vaší so otroci v šolo cesarsko hišo 6 mil., za potrebe ministerstva v u na nj ih hodili, iz 1721 vasi pa ne; po celim » Krajnskim se je oprav čez 2 mil ministerstv tranjih oprav stélo 57.629 za šolo vgodnih otrok, izmed kterih jih 26 mil., za ministerstvo voj je pa le 12.296 v šolo hodilo, tedaj jih 45.333 brez ministerstvo denarstv; solskiga poduka ostalo. Slišati, da tolikšnošte- ' 17 mil., bogocastja čez 111 mil 20 mil., pravosodj y za čez in t čez 3 mil vilo otrok brez šolske izreje ostane, je zares grozno jst cez 12 mil., km eti j s t leto str o š k k u p-316.675 fl. Po vsim L 55 mil. 168.432 fl. veči kakor dohodki. za 1 mil. 216.159 • v # zalostno; v ti žalosti nas le to tolaži, da vémo, dave- tem so bili preteklo liko odrašenih v nedeljske šole hodi, ki niso imenovanim šolam prištete , in da so v več krajih tudi ob de- kakor v letu 1850. V tem letu je bilo od ene straní pa manjsi i lavnikih šole, ktere niso vverstene imenovanim redovnim več stroskov, ki šolam, v kterih iz čisto proste volje za šolstvo vneti vsako leto dobre kot kapital činže d duhovni gospodje slava jim V 9 otroke obojniga spôla od druge straní pa je pri prav UCC , lu du wicíí tdiga piauia ju uic/j u a ui ctc ovci z*a iju* niivuiu, mvi m «i^h/d uv — to vedil, trudijo za povzdigo ljudske omíke, ktera je šijo vesele novice, da se bo veliko žita přidělalo in se brez vsiga plačíla in brez da bi še svét za nov snědla, kterih letos ne bo kteri bo pozneje in dohodke množil na vojsko čez 18 milio Iz Banata se sli y krepka podlaga praviga blagostanja vsacimu narodu. Naj 13. tega mesca so tergali v Wurzb & se kmalo te tihe sole povzdignile v ocitne redo v- v vertu bolnišnice pervo »