n Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 13 Za nol leta • - • . • $3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 The largest Slovenian Dally ta* the United States. Issoed every day except Sundays Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: OORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congrees of March 3, 1879. TELEFON: COSTLANDT 2876 NO. 67. — ŠTEV. 67. NEW YORK, MONDAY, MARCH 22, 1926. — P0NDELJEK, 22. MARCA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. ANGLEŠKI KABINET BO POMAGAL CHAMBERLAINU Člani angleškega zunanjega ministra pravijo, da je postal Chamberlain žrtev političnih intrig, ki so fee pojavile na kontinentu. — Nikdo drugi bi ne mogel storiti boljše. LONDON, Angliia, 2 1. marca..— Akcija številnih kabinetnih članov, ki so prišli včeraj zvečer na Victoria postajo, da sprejmejo Sir Austen Chamb-erlaina, ko se je vrnil iz Ženeve, je potrdila dejstvo, da ni niti najmanjšega vprašanja, da bi izstopil iz kabineta. Nasprotno hočejo njegovi tovariši aktivno braniti zunanjega ministra pred obdolžbo, da je on v glavnem odgovoren za izjalovljenje Lige na-lodov, — ko bodo v torek debatirali o tem v poslanski zbornici. Kabinet je mnenja, da je postal Sir Austen žrtev intrig kontinentalnih narodov in da bi ne mogel noben drugi angleški državnik opraviti bolje. Tovariši Sir Austena v kabinetu skušajo tudi dokazali, da smatrajo zunanjega ministra nekrivim tragedije Lige. Vsled tega je Chamberlain izpremenil svoj prvot ni načrt ter se napoti 1 vi .ondon, mesto da bi šel doinov iz Doverja v Sussex. Čeprav pa je kabinet odločno na strani zunanjega ministra, je vendar razvidno, da se bo razvila v poslanski zbornici glede tega resna debata. Prav posebno David Lloyd George hoče vprizoriti enega svojih najostrejših napadov na zunanjega ministra, svojega prejšnjega tovariša iz dni koalicije. To zadevne domneve je potrdil govor, katerega je imel Lloyd George v Yorku. Lloyd George je obdolžil kabinet, da je namenoma uničil Ligo naro-c'^v, ker je dal Chamberlainu prosto roko, ne da bi vedel, kaj namerava Chamberlain storiti. Tudi Ra rnsay MacDonald, prejšnji ministrski predsednik in delavski voditelj, je naprtil vso krivdo za ženevsko izjalovljenje zunanjemu ministru. — Nisem prepričan, da bo Liga narodov ostala, — je rekel. — V smrtni nevarnosti je, ne raditega, ker ni hotela privoliti Brazilija v dopust Nemčije v Ligo narodov, temveč raditega, ker je par ljudi pozabilo na vodstvo ter skušalo ustvariti triumvirat Chamberlain je obdolžil, da je odgovoren za najbolj tragični poraz, kar jih je kedaj doživela angleška diplomacija ter izjavil, da je Sir Austen odtočno rekel "ne", ko se je pričelo prvikrat govoriti, da naj se da Poljski sedež obenem z Nemčijo. Tudi drugi vprašujejo, če bo mogla Liga životariti. i ozadevno vprašanje je dvignil v Sunday I imes Wickham Steed ter odgovoril nanj, da ne On piše: — — V Ev ropi in Ameriki so na delu sile, nacionalistične, finančne, vojaške in industrijalne, ki so trdovratno sovražne Locarnu in Ligi. Preje ali pozneje bi pomenjala Liga razoroženje, a te sile temelje v oboroževanju. Steed pravi nadalje, da stoji le Liga narodov med Evropo in nadaljno vojno, ki bi uničila civilizacijo Evrope. Vsled tega smatra Ligo za bistveno potrebno. Nov načrt glede Tacna v'«t»<> >*> prišli ndeležene-i konfe- renče do sklepa. da i« splošno ljudsko glattovavtj«' n»» «los«-il M:it-ti z;ipj -t<>n v zaroto proti XTi-kn!i P.imN.'i'vizi. Signor Fjirinaeei skuša t u. I i v-iliti ^wiiseu vtis, da je nastopil Ameriko Umnim t/. I.i mn:2rHiaN «brfxcprvti Farinaeei, pa bili pr« dlož«Hiii doka/,i. ki kažejo, da -o bili fašii-ti. živeči v Parizu ob oneaii eaKiu veliki medsebojni sovražniki. feo je bil Dumini v liois • It* n.iuJojrne ranjen od nekejra pmtifaišista. Booservizi ni hotel imeti Duminija v svoji hiši. ker •m' j • 'hrti pogona francoske j>oli-eije. ki je astro izaitrla vs»k srt.rasn-kar-.ki spor mod onnosrajenfld. Ta dokaz je bil usodepohi za trd iti'v obrambe, da je Dumini od-vedel Matteotti-ja v namenu, da razkrije, kdo je resnično ukazal umor Ikmwervizija. Med inozemskimi opisovalci pa prevladuje mnenje. da je pritisk vlade na po-roto *.:ik<> močan, da l*> dolbil Dnin ni b« lalifko ikaizen, čeprav 'ho v I"'! i mori dokazala n jejjova krivda. Dejanski so zaslišali vse priče. Stnlnik je vprašal javnega obtožit l.'wi im zagovornike, če imajo še kaj Tuwlaljnojra. kajti razprava in pmces morata biti končana do L>si. marca. Bivša danska kraljica umrla. 74 let stara vdova danskega kralja Frederika umrla na svojem domu. Postala je žrtev pljučnice. — Dva njena otroka sta vladarja v Oslo in Kodanju. WASHINGTON, D. <\, 21. marca. — i'of* inoma nov načrt za uravnavo im-d republikama Pem m Chile radi Tacna-Arica oz«n Ija je bil sestavljen, in uradniki državnega deparUne.nta wo mnenja, da bo uspeaen. mbnositi t»*jja načrta uratfni-ki .-rtnneo prikrivajo. a oči-Vfclno določa boljšo ureditev spora !if>t pa bi jo nudilo sploismo lji*l»ko j;ki*w>vtanje.. Donmmaijo, da je tr»»ba pri«*;ifkovati koiu<čno odločit v<* rv>publkk. pradno se ♦a M('N objavi. Novi rauVt je bil stavljen na kovvf^xocah mnl pvn«rwlom Per wh.ttjrnm, prr jianjmi državnim tajnikom Ilikjd»*»N<*jn, Kfdtmjkn tajniki dragimi. Oči- s • ■ <**... " .. - - Butlegar v kapitolu. WASHINGTON, D. C.. 21. mar-oa. — Zvezni ■profoobieijRki agenti love b^itlojrarja. o katerem se da je dofrro znan v Kapitolu kot mož, ki nosi seboj črn kovčepr, v .katerem so arriri ste-kl«iiee taflc-ottvanejra ''starega, do-*jra zganja . Ta črni kovčeg je vzbudil po-zornotst nekega pvMei>»ta; mož gn je i/^mst>l ter zbežal. Zopet dovoljeno igranje. V Kentucky je sedaj zopet dovoljeno igrati v nedeljo baseball. v. r KODANJ. DansJko. 21, marca, •ša < la n^rka kraljica L/ujiza, vdova kralja Prederika VIII.. je umrla včeraj zvečer. Njena smrt ji* bila direktna posJledica arčne kapi, pavtzraeene ml pljučnice. Dosegla, je Mtai-o?rce močno prizadeto. Kr ..jica se je odzvala ytfiravniiiki "pomoči, a nadaljni napad, še bolj močan, je narpočil ob štirih popoldne. Umria je kmalu nato vsled srčne paralize. Sirce je bilo c-Jabljeno v^led silnega kaš-Ija 'tekom naptadov pljučnice ter učinkov resne 'bolezni, katero je pro-taki v j>retdklem letu. Kralj ica Iiujiaa je 'bila prva dan-ika kral jica v 150 letih, iki je iwnrla kot vdova. V*i njeni ot-mei. 7. izjeaiio wirv<>«ke<;a kralja Haa-kona, so btli ofc njeni postelji in Priprost pogreb Johna Coolidge-a. Predsednik j e spremil zemeljske ostanke svojega c četa k večnemu počitku. — Člani milice so nosili krsto. — Predsednik je , takoj po pogrebnih slovesnostih odpotoval. Francija zavrača KONGRESNA PREISKAVA Houghtonove nazore. PLVMOT PTH. Tt.. 21. marea. Sn«*g j, padal na malo pokopališče ob proi*s,kc*in olvronku. nekako četrt milje od mesta, ko so jk>1o-žili k vočnemu p»>čit'ku 'polkovnika John Calvin Co^lidfja. Poleg nrroba so stali njegov sin, ^wlanji predsednik, njegwa žena in sin John, ki je bil lansko j>o-letje stalni-tovariš pokojnika. Poleg groAui je stal tunli .Joe je rzprememl \/. '»< 1 vet nika v majhnem nies>tec!ii v generalnega ^ra\-«dnika 7a\roženi li kojnik je več tednov pred svojo -mrtjo prepovo <1»! vsak |x>mp za .shučaj, da umre. Ni hotel, .da bi se vršili cenkveni obredi in -e tudi nk~o vi-šili. Ni-kakejra -pe/tja ;ni hotel, ko -»e je vršil pojrreb njegove prve zene, matere predsednika. Le kratka pogrebna služba se je \Tsila }>o episkopalnem obredu v sobi. v kateri je dne 3. avgusta 1923 zaprisegel svojega sina Calvin a kot predsednika Združenih držav. jx>-tem ko jc oročido. da. je predsednik Warren Hardatng umrl. Francoski zunanji urad pravi, da ni bilo izjalovljenje v Ženevi posledica poskusov, da se uveljavi staro ravnotežje sil. Nesrečna ljubezen italijanskega častnika. FLORENCA, Italija. 10. marca. Tukaj se je ustrelil poročnik Patricio Rizot.ti, mlad kavalerijski častnik. V sanrt ga je baje gnala nesrečna ljubezen. Nesmrtno se je zaljubil v lepo Amerikamko Miss ilarie Schrei-ber, <-t<-iro osemnajst let, iz Short Hills, X. J., ki mudi v spremstvu svoje prijateljice na obisku. Stavil ji je predlog, da se poročita. ker pa je ona zavrnila, .seje poročnik ustrelil. SHORT HlLIvS, X. J., 19. marca. —. Mts. T. Schreiber je izjavila. da je <»tlpotovaila nje»n« hčerka Marija z Mrs. Cornelijo Hoffman septembra meseca v Evropo, da sta večino zime preživeli v solnčni Italiji Ln da sta se mudili tudi dalj časa v Floremei. Rekla i«': — To je tragična in obžalovanja vnetbia afera, ki lx> vrgUi senco na življenjsko pot moje hčerke. Marija je mirna, resna deklica, ki nima na sebi ničesar "fla-perskega"' ter vem. Uaila glede njega in sodeč ]»o njegovi Kliki j«» čeden človek. Dosedaj nisem dobila otl hčerke še noJ^etnega obvt^rtila gle-de tc traigedije. PARIZ. Francija. 21. marca. — Vspričo uso^lejmlnega učinka na ameriško javno mnenje, ne le vs'-ed fia-jka v Ženevi, paspesene-gr-i v.slexl zahteve Francije, naj se istočasno z Nemčijo dovoli tudi Polj-ki stalni sedef. v Li«gi, temveč tudi vsled mrkega, poročil« poslankka Iloughtoiia, je skušal včeraj zunanji •ureml j>ojasuiti frrjieo-ko stališče. FrantM ^ko čaf^snpi-sje je odločno zavrnilo obdolžitve Iloughtona. a ziuiuniji urad se je poslužil istrogo diplojna,tičnili fraz ter skiwal o-lepš;i? j stališče Francije. V Pari An spoznavajo, h» prizadete pri tem ^Zdru. žene države in da je v Ameriki res težko razumeti, zakaj je inot»lo navidezno lahko Mprašanje pripu- Nemčije v Ligo vzbuditi toliko nasprotij. Francoski odgovor obstaja v tem. da je treiba v prvi vrsti an iM it i na konečne posledice. Klub nasprotnieanu mnenju Iloughtona izjavlja francoski zunanji urad, da. je vzdržan mirovni duh Locanio. čeprav se je izjalovila akcija v Ženevi. V drugi vrsti izjavljajo, da ne zahteva Francija sedeža za Poljsko v namenu, ikot trdi Houghton v svojem poročilu, da se zopet uvelja.vi .-vtaro ra\-notežje sil. temveč raditega, ker smatra (to za najIk»1 j.š«» srem zmeden ter }K>ložaja ne morem razumeti. Miulim se tukaj v naimenu. da do-ženem, zinkaj ne more vladati najboljše razmerje med kafio^Hiko cerkvijo in nmhbSko vlado. Tako je izjavil Motet Rev. George Caruana. pred kratlkim imenovani apo*rtol*Jki delegat, ko je po-jasrril svojo misijo. Nadškof Caruana, ki je aaneraški državljan in ki je postal wded imenovanja Vartikainia ntijvišj? zastopnik ka. tn»lišrke cerkve v tukajšnji deželi. m1 lmidi v mehiškem frl^nem mestu že deset dni. Vspričo zadnjega izgona številnih inozemskih du-hovnikov in red!o\"nic pripisujejo njegoivi misiji veliko važnost. Na vprašanje, če se ne boji, da bo izgnan tudi oTl, je reikel, da ni v mehiški ustavi nobene k-lavzule, ki bi opravicevaTa tako akcijo, dokler »bi ne ibral maše v eni mehiških cerkva. Ustava določa, da ne sme nobem inozemisrlci dubof\r-nrih bra-ti maše v Mehiki. Nadškof Canuaiia je dostavil, da bo uveljavljen mir v mehiških versfcrh oadevalL Na vprašanje glede obdolžitev, da se je katolika cerkev mešali a v politične i zadeve Mehike, je rekel: — Čal ZAGOTOVLJENA Senat bo preiskal položaj v stavki uslužbencev tekstilne industrije v New Jersey. — Resolucija mladega La Folletta, je bila poslana komiteju. Senator Edge vidi v tej stavki "rdečo" zaroto. WASHINGTON, D. C., 21. marca. - Senatna preiskava stavke v tekstilnih napravah v Passaicu, N- J. je bila včeraj zagotovljena, ko je vložii senator La Follette ozadevno resolucijo, ki je bila izročena komiteju. Ta komitej bo uvedel uvodno preiskavo, da ugotovi, če je bolj podrobna preiskava upravičena. V vsakem slučaju bo vrgla preiskava dosti luči na dejstva ter na resnico ali napačnost obdolžitev in proti-obdolžitev. Senator Edge, republikanec iz New Jersey, je zahteval preiskavo ter rekel, da si jo žeie lastniki predilnic, da se tem potom ugotovi, če ni bila 4 stavba vprizorjena od komunistov v namenu, da strmoglavijo vlado". Sen. Edge je prečital izrezke iz listov, ki baje kažejo, da je ta stavka revolucijonarnega značaja. Edge je prav posebno poudarjal članek, ki je izšel v Daily Worker, komunističnemu listu, dne 24 februarja. Demokratični senator Edwards iz New Jersey je odločno nastopil proti vladnemu vmešavanju. Resolucija senatorja La Follette-a je obrazložila med drugimi stvarmi tudi obdolžitve delavcev. Med temi so naslednje: — Veliki večini delavcev v industriji zanikuje-jo življenju primerne mezde. — Mezdna lestvica je nižja kot jo je določil delavski department Združenih držav kot potrebno za vzdržanje življenja in zdravja družin. — Zdravstvene razmere v predilnicah New Jersey ogrožajo zdravje uslužbencev ter zdravje [n hudi v različnih državah, kamor pošiljajo proizvode teh predilnic. — Delavske in življenske razmere v predilnicah New Jersey-a so daleč pod ameriškim standardom ter predstavljajo neprimerno tekmovanje s tekstilnimi proizvajalci v drugih državah. Glede izjav senatorja Edge-a je rekel: Lastniki predilnic so popolnoma zadovoljni s preiskavo, a narod te dežele hoče vedeti, če niso te stavke vprizorili ljudje, ki nočejo priznati svetost kontraktov in ki se zavzemajo za konfiscira-i.je privatne lastnine. -sem tozadevne jrovariee. a fiem prepričan, da so neutemeljene. Prelat ne nosi dniiovniwke obleke. Zanikal je poročila v krajevnih listih, da je dospel semkaj kot tolmač ameriških delavskih -dele- gatov na ki ivo ne i ji. ki so je vršila pred kratkim tukaj ter pokazal ameriški pot. o katerem je rekel, da pa. je predložil priseljeniškim uradnikom na meji Mehike. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dana« «o na£« tmm >lcd«š«; JUGOSLAVIJA: 1900 Din. —118.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50 M mfrwfflfi. Irl ma&ajo manj kol en ftM iharfev 10 centov trn pottnlno In drage ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE' 200 lir ........... $ 9.10 600 lir 800 Br........... $13.85 1000 Kr Prt narottllk, U snafoje nuj kil Nt Or, Ze poSOjatre. ki preeecajo PBTTISOO DINAKJWV aH pa DVATIBQfl UB doToUnJemo po aocofinoeti ie pooeben popnet Vrednost Dinarje« in Uram tedaj nI ataina, menja m veflkrnl ta Nfrt. fFiinem/pm eenl MeCega dne, ko nam pride pmSmHrnt'wrSH^^ POŠILJATVS PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $3.— htm InTtakDni."*-* ** rmiilL Memtf Mm aB FRANK SAKSER STATE BANK «2 Oortlandt Stmt M*n Toffk, S. T m GL43 NARODA, 22, MARCA 1926 ee GLAS NARODA (SLOVBNB DAILY) Owned Md PnbUaked by PL#V*NIO PUBLISHING COMPAKJ (A Corporation) Prmak &g)nor, preet&ont__Lou* Bwdflt, Nwwir PUm mt bu*in«aa «f th« eorpormiion and sddrwee of abor« officer«: CortUndt Bt.,_ N Jugoslavia irredenta. Nobene slovenske in hrvatske šole prišla, v po'to v pri prejšnji razde-1 ni več v Julijski Krajini. (Htv-i. Končno so so določile točno omoč la in Likala, cu ■znani gostilničar Angel Popiai braa podpisa in osebnosti se ne priobčnje}% Denar naj •* j ] )f>l(jrv<1 Iriacovoli poAiljati po Money Order. Pri spremambi kraja naroini-; kav, proeime, da se nam tudi prejšnje bivaliiia nam sni, da kitreje Fašist Bevčar __i^jdemo naslovnika. _ So.,t let je preteklo,' odkar jo "0LAS NAROD A", 82 Oortlandt Street New York, N. Y. preminul tržaški fašist Floriano Telephone: Corilandt 2876.___ ftnezzar. Fant 18 lot je bil Cvet- tko Bevčar, ko jra jo premamil in potegnil nas nrplo naraščajoči i italijari-ki faPHzem. Takrat so prirejali fašiRl.i jz Tmta st.rah ovalne t izlete na deželo. Na nekem takem | iate^i je bil tuidi Beuzzar. Ko so da so je poslalo v zvezno se vr^ali *w*er ^ornov, je počil POŠTENI POSREDOVALEC hteve. Kvojo šolo moctijo zopet do- Rima. Seveda, ako bodo priprave za imenovanje sedean tisoč " pode« t a.tov" končano. Najbrže pa borl-o sledila imenovanja bolj počasi že* vsako pokrajino pose-boj. Na Opčinah pri Trstu jo imela fašwtov*ska organizacija svoj al Mini zbor. Politični tajnik Paftiii jo po^ivnlil, da o fa»iv<-nsk i m voditeljem zaupanje v iposlamea dr. Wilfana in sedaj prletlajrv dnwrorodei na fa-š »te kot r>n,obe, ki ne pc^znajo nobenega so\7ra&tva. Pašisti so pri-p^aivljeni iiinstopita samo proti o-nim, ki bi se d trznili o^k nuni ti ne-omariožovatrol in na ikamijonu se je sredi zadot bas mladi l/vam «Nlrn<> pajiictkio < le j a nje je biL< t v n o i jfvka rje v v Pa^ieu in okolici. S tem se, H dvoji'; V prvi vrsti >t> je obrnilo na -pazomost celega zprnudiil • l.i - riusiie i proti kaiteriin tvo se tnull pi^ed kratkim ^f*uzzar • - • . I i »k..l.-i m tkalke, pn-dilci m p^dilke ter konečno t,mli barvilftil Fasisto^ka glasilo proslavlja odjetJiiki in i/knv.v, \';ik-i st<*\kujočih delavcev od Ziidaj bive v "s\x>jetn" kon-jitr-niku neprUtranskega, pravičnega zastopnika imteresav vseh slo-.:« v j»r<-bivaU? \\i. Se vedno veruje v bajko hartnoaiije initeresov ter /i vlača gonjo revoiUiei jonar je v, ki ga skušajo ipr^pričatti, da abrsta-t • . i i v tej <1«/< li ločitev med razredi. o\"sem "nemogoče, 'ker ti ra li čirpedi deimJjratje bojno miuiicijo iz ktradailmih plač tetil-ne rt. hi-.t rije v telju kot ka!k na-/O: ,i Miij;k. katerega l»i jim dajala vL-oka družba v Washiiigtaou. Pa tod i i-r s»« f|K»-»ku> ne bi» posrečil, bo pomenjatlla tuidi - t;dklonitev .or^r«ne j.iei.sikiive če*!««, kapiuil /.a delavsko gibanje. >V\«m ši- bolj važno pa .i<», avjwu. In ko so pt Mi niiižjc in ženke iz I^ixsaica k go.spodu Davisu. ^vezaicmu de-i \ -kemu tajniku, milijonarju in bankirju, so morali izvedeti, da je Uil DavU /c več kot on teden v stiku z najbolj zloglasnimi -po :..:i*f)i v« dno in iv d Vsemi okoliščinami zmagalei. Oil) Istem ^asu |>a naj i>i se komit im natrebno za kontinuiteto in bodoč.nosit stranko. Kaj se ustavlja vstopanje mladine v fa-sivtowko organizaeijoVsaka stvar paič vh>če le nekaj časa. Tit-italijanske dom-ovino . . . Kar sej1^' privlačnost fašizma i^»lag^>ma Ženski fašij je dobila koi>čno tudi Gorica. Dolgo je bilo obotavljanje, slednjič po »le opravili na 2iborovarneje okoli 200 govpa in gospodi če n in ustanovila se je ženska fa^Lstovš'ka organizacija, Zlwrovanje je vodil dr. Stturani (prod 'vojno Stuir-nig). V Cerknem im«"fjo sed>aj tudi sekcijo učiteljske faši-ttovske organizacije. Pov-sodi mod Slovenci naioeljujejo taki sekciji isevoda italijanski učitelji. Vsaka taka mstaoiovitov je svečama in prideja zastopniki vseh ob Lajati, Izmed učiteljev je bilo navzočih 31, odstotnih 7. V odl>or sta izvoljemi tudi učitelj Lapanja in nčitcljica Močnik. Sijajen uspeh Bevkove drame 'Materin greh'. V Trgoviskem domu v Gorici so igrali Bevkovo dramo "Materin greh". Predstava je bila izbama, šrtcviilno občknatvo je z naj-vtčjo niiwpetost.jo sledilo igri in je f-pi'ejelo navzočega aN'torja FVama tiče trditve o opčinsk-ih silovcnskili vodi-te4'jiozimo Jia^opiti proti sk runiJeem veličine italijanske domovine. ".SikniniCce maj kr«r poiščejo v svojih vrtsrtaili. Pozjiavalci razmer pravijo, da jih jo dosti. Vsi "iči" morajo izginiti. Tujci prihajajo v Opatijo, Lo-šinj in drugam pa ko čudijo, ikajko je vm-j>ov.sod pn-lmo jugoslovanskih priimkov. Posebno igostje iz Italije vprašujejo f.išiste, kako je to, da se po Aryih 'krajih dobijo ljudje s priimek o končnico "ič": ko se vendar drugače ttxli, da je •primorska zemlja čisto italjanska. Fašisti uso v zadregi, pa se ndečih Ji c zlažejo, da^ je tista "Austria fnaledetta" ipokvarila italijanske priunke in jim pnitaknila "iče". Fašiirrtov^ko glasilo zahteva, da morajo \tsd "iči" od past i. Prizadeti naj se kar oglasijo predi politično oblastjo, da jim odreže 1 iče' kajrt»i potepin šolo (bodo pravi Italijani. Za take, ki nimajo nič, je vseeno, kako so pišejo, toda oni, ki so posetmiki in so kje vknjiže-nji, si bodo najbrže premislili, po-tvarjrftii si primke. Fašisti naj si Bevka z navdušenjem. Poki on jen j za pomnijo to ,da se slovanstvo v nvu je bil lop dar in v«nec. Požar. Pri Matiji Hosnerju je nastal požat , ki je povzročil škode 15,000 lir. Požarna bratmiba je svojo nalogo dobro iz\T«ala. tej enotne fronte, ki je dosedaj tako izvrstno vo-|Da se 2drtiži s avojo zaročenko. ti!o ter nadom« stilo z novim tvorniškim komke- y Pocfibrdou je skočil skozi ok- no v prvem nadstropju 40-letni Ivan Baioh, iki je bil zaduije čase 1'c.koli/ko slaboumen. Reke1! je, da »sta\ kar ji so včeraj -pnv>m svojih zaupnikov objjivlli svoj pro-^se hoče združiti v nefoeriih s svojo - i -v pred loži li sietbi jetra gosp^»du I)a\*isu. Gla\-na zalit eva 'zaročenko Težko ranjenega so 'iir/.ie. ki bi jamči!;, eksistenčni .minimum. — kot so ga 'ugotovile pripeljali v goriško ibolnico. Zdruiene države -ame. — je Madela jodro stvari. Boj je mogoče zaključili le tedaj, ko ise bo dovolilo delavcem "mezdo, vsled katero lii ni bilo ti« ha. da bi postala cela družina cilj izkoriščanja teksttl-nih baroivov. (o jo danes še veddio mogoče v drža\i New Jersey, da jrn-do d nižinske matere ponoči na delo ter nadzorujejo o-tj-oke preko eti. l*n«lik'i in pretlilke tetarvkatrskegla okraja stoje *ke Kotor^ke). J«lijj^ko Krajino in Dalmacijo, "odrešene in neoetre-šene jadranske pokrajine'kakor pravi "PiccoW obksega ome- "Neodrešeno Dalmaotijo" prctlstavlja s celo vrsto s»lik album, izdan v Turinu pod naslovom "Da San G-iutsto alle Bocche t.r. I no.. »^t anAcokaanrv ni najti nikjer, a le v zelo omejenem številu-. Ji-iditega inui>> taidi ed».ji tMni, če eo.sfcle- teiu jim ne bodo iztrgalo 'zmage niti t ostalih «Wlavcm% ki morajo nuditi svojim'tovarišem možnost obstoja. , Dve steklenici vodke za žensko. LENINGRAD, Rusija, 21. mar-ea. — Iz od«tike province poro-Čnjo, da «e vrfij tam prava kupčija z žensknmi in moškimi za vod-k^, oči vidno « 1>et dveh primer. Kmet §e.perenko, je dol>il od nekega soiseda dve steklenici žganja v zameno za ženo, dočira je neka ženska izročila svojega imo-ža neki prijateljici .za e«o steklenico žganga, wedno nekako petdeset centov. • -r—------—. —i - . jaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji Z "Reke poročajo: Obeta se nova pomoč. je bilo v Rimu veliko zborovanje radi Rdke. Navzoč je bil tudi pi-efokft VirToria in fašistov-ski zastopnik Host-Ventur. Govorili iso o valutni izmenjavi, o mali trgwini -in o dovoljevanju "poso-jiJ iz 25 milijonov, določenih za dviganje industrije. Baje se glede izmenjave nekoliko ugodi zahtevam imeščansSVa. Vlada bo •pomagala ts dižaivnim prinperkom. Potem 9e dotooi tri ali štiri milijone, za posojila v mali trgoarkiA, .ki /fili, ______ Primoriu ne bo dalo nikdar zbrisati, j>a eo poa'abijo v to sr\'rho \-so svojo silo. Sekcije fašistovske učiteljske organizacije v coni Gorice so-: v Solkiiinu. v Mirnu, a- Šom-pasni, v Rihem'borkn in v Smart-nem v Brdih. Na zadnjem zil>oro-va.nju v Gorici jo bilo odposlanih v Run polno izjav, iki prekipevajo v .udanosti fašizmu. Premalo fašistovskega naraščaja vidi v ikržahiki pokrajini rimski odposlanec Rice i, Iki se nuidi v Trstu. ,Zato je odstopil dosedanji voditelj .mladintskega gibanja Peritsi- no in Ricci je poverit organi i za- obiske ministrov. po*j -ma. Dokument, ki govori. Xem^ki nacijonall'istmni lista trde, da ni bilo nikdar nobene vezi med Vendi na Korožkem in Slovenca. Koroški " vindišarji" so menda z nebes padli na. zemljo in slučajno obtičali v koroški deželi. Nemški pisači trde. toda dobro vedo, da njihov«' trditve ne drže, to-etiila težka nesreča. štiriletni deček ^nbro je s svojo mlajšo (.sestrico o-tal sam doma. Igi^IJTTčcmn se ne-pretno pri ognjišču se je vnela Iz Jugoslavije. Napad na orožnike ob Kolpi. 1. marca se je začel v Zagrebu velik kazenski proces proti 10 kmetom iz-okolice Ozlja na Kolpi. Leta- l!)jr>. n«"koliko pred volitva-mi. so tožniki aretirali m-kega se-l.jaka t<-r ga gnali k srezkemu poglavarju. Ra«ličevei .so item, povo-d«un vprizorili pravo pobuno. Z zvuenjem zvonov so tsklicaJi mnogo svojih pristašev, kateri so o-rožnike, ki vo«lili .kmeta ]K> cesti. obkolili in napadli s kamenjem in koli. Par orožnikov je bilo pri t eni ranjenih. S puškami se ni-<» mogli braniti, ker so rad iče v-ei 'prod selioj gnali «Ie«'o, da krijejo s«lie. MiKižiea j«; kričala: 'Živin Radie, živila republika, doli kralj! Ker niso mogli streljati, so se orožniki umikali, naJmjska-ni sel jaki pa so udariii za, njimi. •Orožnikom teron.ini bil znan. vsle«l česar jih je množica jvotisiiila do reke Kolpe, odkoder se ni-o mogli umakniti. Tam so napakkilei me-ta'li nanje sekiro, tako, da j«' bil eden orožnik težko ranjen na nogi, dva pa na glavi. Sedaj so orožniki mora/li v silobrami streljati. I'bili so dva sel jaka, naega pa težko ranili. 1. marca je bilo pred sodniki 10 zapeljanih sel jaki; v, -ki -o so zagovarjali s t«^an, da orožniki lažejo. Obtoženci navajajo priče, da se oni napada spi« h niso udeležili, temveč da je bilo tijaiia Oova in njogove- obleko. Na njegov krilo jo pri bi- tovariša Ivana Vugrinoviča, ki tela v hišo njegova mati. ki jo bila v bližini zaposlena, a ni niti mogla več pomagat-i. Deček je v vtrašnih muikah izdihnil. Kralj zopet zdrav. Kralj je bil pred nekaterimi o-rta ve. * V Locarnu je bila Sklenjena jk>-godba, ki bo Aiaje onemojjočila \-ako vojno. Versailska mirovna pogoa jo zajamčila svetu mir. V Ženevi zboruje Jliiga narodi« v. katere poglaviten naunen je preprečiti sovražnosti med posameznimi narodi. V kraittke-m. bo -sklicana razoro-ževalna ikonferenea, kamere se bodo udeležile tudi Združene države. Pri tej priliki lio določeno, kol.'njvo bojnih la^lij mora \isaka država poto|>iti in za koliko mora zmanjšati silo svoje armade in mor na rice. To so jako lepa poročila, ki prijajo mčrolsjubaiim ljiulem. Iz Evrope in Azije pa prihajajo še za niniive.iše ve^t i. "The Weekly Dispatch" naznanja. da so vrše iz londojuskiini uiiii-niei.iskini tovarnami dogo\-ori glede nakupa velikanske množine orožja. Orožje so naročile Grška, Rusija. Jugo-ilavija, Pin^ka, Lit vinska . Poljska, Komun-ksi in Turčija. Grška vlada je naročila, 200.000 pušk. Jugoslavija 400.000; Poljaka, Finska in Rusija so naročile ogromno število strojnih pušk in topov. Kitajcem in Turkom fcadelujejo orožje v nekaterih nemških tovarnah. Bog ve, zakr(j vse to? Najbrž ne mislijo imetfi velikega žegnanja tor streljati miru na čast. * Neki koti, grešni k je izjavil, da ima prt liibioija ostre .zobe. Žal. da so umetni. * I-rtta 1925 so okspontirali iz Amerike za enajst milijonov dolarjev ŽPnjfe. To je ogromna imnožirfa. To je tako velika-množina, tki je v Ameriki žajfe zmanjkalo. Posebno v \\ ashingtonsikih * političnih krogih. * Ko sem se vozil v soboto v Brooklyn, mi je bil obljubij«>n lep dar. Težko ga čakam in upam, da bo prisrten. * Ko so v Georgiji oboš;ili ineke-ga. zločinca, iso nulovodnoži ponujali po d ase t in dvajset dolarjev, da bi jih spustili na dvorišče, kjer se je vršilo iks*mrčenje. Po iiKlustrijalnih okrajih Združenih
  • oru jaJ?it> dobro godi. Njegova ječa ob<4oji iz treh s oh, hrano mu kuha poseben kuhar, obiske pa lao-noči m podnevi'. (Movek bi se prav nič ne eudil, če bi se izvedelo, da mu je dala [madžarska viada na razpolago potreben materija!, da lahko v mojih prohtYh urah iponareja " bankovce. ____________ J GLAS NARODA, 22. MARCA 1926 Henry LA BOHEME Slike iz življenja ciganov. (Nadaljevanja.) m. Ljube len v postu. \ritega večera v po>tu Sf» je vrnil Rudolf zgodaj domov z namen im, da bo deiai. Toda koinaj je .bil %edej za niso rn pomočil pero v «"rnik>. -ko ga je zmotil neki widea vri*č, in. prjslomvwi uho na m Inkret no steno, ki ga je delila N<#w»ffnje *obe. je hILšal in pop »h»oms radioed razgovor, *po-in(Nan s poljubi in drugimi Ijube-/••ink»nu otiomatopojijami. — Vr,»fei*dco nro. — ni pozno. . . in moja soseda je Julija, ki ravadno olwlrii .pri se^bi svojega Itonir-H ^ preeoj ra^a pot eni. iko neha wkrjaneek oni mr-gel delfti. — In vzel je ki« bok ter odšeL Ko }i* hotel sprtKVfti ključ v ložo, je na-šet vrtitiirjevo ženo r ljnWkovem objemu. 11>oga žma *e je tako pn*>Jtra*ita, da je mini-K) več ko? pet minut, preden je mogla p<et zenuke. Ko je odpiral vrata, je našel v kot ti vojaka in odhajajočo kuharico. ki sta <*»igta v roko in izmenjavala ljubeizetisko ar*>. — Za Ropa ! — je rekel Rudolf namigujoč na \*>j;ika in na njegovo kršnato drugarien, — glej jih, heretike, ki ne mislijo na! to. da »mo v pohtti. In vzel je pot pod noge in se napotil k enemu svojih prijova prebila večer Jem, da bova opravljala Ool-fitvn. Nekaj mora elovek vendar delati. Ko je močno irildal, so vrata no»pol odprla in prikazal se je mlavl rlovek z monoklom in v sami -srajei. __ — Ne morem te sprejeti, — je hekej Rudolfu. — Z4ikr zvezde na nebu in pesmi v zraku? — Govori v prozi! — Čakam žensko! — Lahko noč, — je rekel Rudolf in v sfitnogovoru nadtiljerval pot — Ho, — je dejal, — ali je danes svetu Oupido in ali bi ne mogel napraviti koraka, da ne bi trčil na zaljubljence? To je nemoralno in škandalozno. Kaj vendar dela po iieija? Ker je bil L/uxeniboixng že odprt je stopil Rudolf vanj, da bi .si .skrajšal pot. Sredi zapuščenih dre OGLEJTE 61 TO KRASNO KINO SLIKO Dvakrat dnevno: t.M — ».M EUBA88Y THEATRE Izpred starokrajske porote. Za vratni roparski umor. Ljubljana, 3. marca. Tišina. Porofcviki sede mirno li- tem njegovo truplo v takozvano "Jezero na Marofu", kjer so je našli šele 6. oktobra 1925. Dogo- lakovi inrKoreuiOva, kater je tnih objetni hirajoč, kot pravi pesnik : dvojne naslade molku, in sence. _ Glej, — je dejal Rudolf. — to je večer kot v kalnem roma nu. — Sedel je na klop in se sen-timei»talno zagledal v mesec. Oz nekaj časa ga je popolno m a prevzeta, neka ransLiena halucinacija. |Zdelo be mu je, da za. pus'ajo hetoji in bogovi na vrtu .voje piedestale, in hodijtwalvorit svojim sosedam, boginjam in he roj in jam ; in razločno je čui, kako vel ki Henkul citira madrigal Ve iedi, katere tunika ne mu je zde la čudno skrajšana. S kiopi, ki je ua nji sedel, j< z; pazil, kako se labod v ribniku bi rzit -o^edni nimfi. — Ta je dobra, — je pomislil Rudolf, ki jnu je vsa ta mitologija brenčala po glavi. — tu gre Jupiter nki sestanetk i Ledo. Da jn le ^ ra m i k ne zasači! pottim je prijel e je še bolj pogreznil v trnje >vojega čuvfatA-a^ A v tem lepem tremitku njegovega sanjare • »ji« ga je naenkrat zbudil straž ni k, ki se je približal Ln ga potre-pal po rami. — Morate oditi. go>pod! — mu je rekeL — To je sreča, — je pomisli-Itudodf. — C!e bi ostal tu še ipet minut, bi imel v srcu več spomin čic, kot jih je na bregovili Rena i.li v romanih Alfonza Karra. N*a daljava je f- vo jo pot. je šel 7 vso naglieo iz LuxenlK)urga, tiho žgsileč seittiimeiiitalno romanco, ki je bila yainj mtu*seijeza Ijaibeaii. <-'etz pol ure je prlšeA bog\ eka«kt> v Prad; pred seboj je imed punč in govoril je z velikan mladeničem. znamenitem po svojjem no-u. ki je bil po nekem čudnem pri vilegiju s profila orlovski, če si ga gledal naravnost, pa potlačen; bil je to nosač, ki mu ni manjka V) duha in je imel dovolj gateiint nkh pustolovščin, da je mogel v poilobnem slučaju dati dober na-vet in biti koristen svojemu prijatelju. - >No. mož z nos. . . je reke! \lek-wnder Sehaunnnd, — vi ste zaljubljeni? - Da, moj dragi. . . pravkar me je prijelo, mahoma; kot hud zo-bo bol. ki bi ga imel na srcu. - Dnjlte mi tobaka ! — je dejal Aleksander. — Pomislite, — je dejal Rudolf že dve uri srečavam same zaljubljence, moške in ženske, dva po dva. Prišel sem v Luxenbourg, kjer sem videi vsakovrstne fan-tazmagorije; to mi je izredno ganilo srce; nar. se plodijo med ljud-mož med njimi slini *voj kazalec i„ ogorčenje proti^orklcu. . odrtme, kakor da bi-jo kdo opras- in Lisrta po črni knjigi usode — poj Dne 6. oktobra 1925 sta dva kazenskem zakonžku : obs-tane pri pastirja iz I>ružLnske va>i, ko sjtn trebu«a-,te>m paragrafu in ga po- ob jezeru pasla živino, opazrila na icaie svojemu nepremičnemu sose-! gladini sumljivo stvar. Odst-rani-lu. Sosed poinežika m popravi na la sta »r\-o in dračje, nakar se je '.i I jas tem 110.su očala in zapiei sAX)j v ro stiici pokazala človeška noga. r.^ter pogled v obtoženca ter ga V mrtvceu so starši spoznali svo-re presunljivo. kakor bi živel jega i°ina. Truplo je imelo na gla- i pred njz.ni 'k!lj%.ka"vti paragraf in vi raizbito eetnieo i.n udrto teme •e ovil slieen strašnemu polipu o- nieo i - " — "------- mi kakor «robe. Jedvj i^o nekoliko kal z nobti. Spodnja čeljust je bila |V,t :hniti ^.WvL o ftailijaoakem preseikana in na mestu drugega toteri>fcem preroku, že se je po-sfekavca se je nahajala krN-ava ra-j^ loterijski prerok na špan-na. I>rugi dan je našla Mi-helako-"' ^ so Anton N(WS0. va tndr kapljice krvi, ki so vodilepa so je na tft Jia-h^ ^ ^ od m-"ze klanje Petkove do njene dvr.k.ra- ?ade4 os.telje. To so bili vsekakor sum- ljivi znaki, vendar pa se je Gmaj- ka v \rea ni vrnil, nekateri sklepali, la se je mevž, ki je bil zadnje čase necej bolehen, obesil; a drugi, ki o po/nali njegov humor, tega ni-o verjeli. Ko je prišla stfvar orožnikom na ušesa, in sicer po otrocih —- saj so otroci .najt>olj odkrito-rčiu — so jeli zadevo preiskova-i, zlasti ker je skelet umorjenega lašel France Zupančič, in sicer sel»' decembra leta 1925. Obotežn-•a je najbolj izdal njegov Tletni polubrat Joželc, iki je orožnikom lataučavo pokazal kraj umora ter .)o\edasl, da je Franc<4j Trčka poklical, ki je nič hudega sluteč šel tam mimo, češ. da bo neka j od nje-za kupiL Ko ga je možek počakal, je France takoj navalil nanj, ga večkrat osodil nekaj denarja pri drugih strankah. Skrbna mati je dala sinu za pot še klobaso in košček sJanine, nakar sta se ratešla. Vodopivec je še pripomnil, da bo odšel ponoči skozi l>obovo po gozdu ter se sešel z Dežmanom in tovariši v Novem mestu, da odpotujejo •potem skupno v Ameriko. Od tedaj pa ga niliče ni videl več živefga, dokler niso končno naši; njegovo truplo četz več mesecev jezeru. Obdolženec je sicer priznal, d jo bil ugodnega večera v družbi u-morjenea, odločno pa je zanikal, da bi bil ž njim domenjen za pot v Ameriko. Kritičnega večera da se je Vodopivec pri njem še p<»-slovii, češ, da gre za zaslužkom na narju posrečilo razpršiti sum in>lo ^ je nnvaihniL so pokopali, kitkor da bi' imrla nararae >rarti. Med tem pa se je kakor šiba božja vzdignil ljudski glas, da je Petkovo umoril njen zet Gmajnar. Ko je za to do znal orožnik Maks Kračun, je Gmajnarja takoj aretiral ter uvedel proti njemu preiskavo. Truplo Marije Petkove so zkopali in v resnici ugotovili, da •e imela sedem reber zlomljenih, * krvjo prenapolnjena pljuča in se raoaie druge ^make, ki so bili :a^en doka*, da je bila nesrečnica umorjena. Po mnenju rzvedence\ je zločinec pokleknil svoji žrtvi z vso .silo na p rs a in jo ^otem toliko ča-a davit dokler ni izdihnila. Obdolženec Gmaijnar je sicer priznal, da je imel prepire s svojo ta,:čo rani i preužitka. odločno pa j< pri preiskavi zanikal, da bi ji k-aaj stoi-il kaj žalega. Po njego\n izjavi je tašča najbržc padla, pri čemer je dobila tako hude poškodbe, da je umrla vsled naduhe in slabosti. Gmajnarja je obsodilo porotno sodišče v smrt na vešaKh. Zagovornik je vložil pHziv. Obtoženec še vedno -trdovratno taji dejanje. Gledališče-Glasba-Kinoj je ftaviJ. jim je novi prerok nat-vezil, da ima star "kip nekega svetnika, ki ga je podedoval od svojega deda in da mu ta kip napoveduje srečne št<*vilke. V resnici i pa je španski loterijski prerok, preden je zadel v loteriji, bil cestni pometač v Madridu. Ko je po sreči kupoval prvo srečko, je vzel v ko-mjpanijo neko služkinjo, k: je biku z»{>oslena v velikem madridskem hotelu. Lahko si predstavljamo veselje te siromašne dvojice, ko je doznala za svojo srečo in je preštevala težke denarje. Seveda sta se pometač in služkinja vzr-j la. povabila pa na svanbo celo četo svojih sotrpinov in Kta na koncu veselja razglasila, da bo^ta kupila hotel, v katerem je nevesta služila, preden se je nasmehnila sreča v loteriji. toliko časa mre vari l, da mu je od-1 Francosko ali v Dalmacijo, potem ezal glavo. Potem ga je še oropal denarnice s petimi 'bankovci po 10 dinarjev, ure iz niklja in mu sezul tudi čevlje, da jih je potem prodal. Bratec Joieik še pravi, da. je hudobneža Trček še brcnil v nos, da je krvavel, predno je iromaku odrezal glavo. Po strašnem dejanju ga je zavlekel v neko grapo in pokril z vejami. Obdolženec je bled, ima izraz zahrbtneža, priče pripovedujejo, da je sploh slab. delomržen človek, a županstvo prosi, naj se ga spravi za slučaj, da pride kmalu iz zapora, v prisilno delavnico. Mrko strme vanj črne votline lobanje ubitega krošnjarja, katera toji na mizi pred sodniki in s svojim težkim molkom kliče ubijalca na odgovor. Na desni strani lobanje se reži velika luknja, ka izdaja obtoženca, da je napadel za-vratno nesrečnega starca. France Koprive je dejanje priznal, a tajil. da bi udaril Trčka zadaj, tem-reč da sta si stala oko v oko in da pa je starec že preje park rai sunil in udaril na rame, da sta oba pila žganje, da je v raiaburjetiosti Tič.ka udaril z dva »metra dolgim polenom in mu! potem vzel listnico. ki ga je sama nase opozorila, ker je gledala iz žepa ter mu je tudi scvcail čevlje in ga nato prepustil svoji usodi. Porotniki so ga z osmimi gla=?o-vi .spoznali krivini. Ker ni bil tedaj, ko je izvršil zločin, star še 20 let, ni mogel drj|av»ni jpravdnik predlagati smrtne kaizni. Obsojen je bil na ileset let težke ječe, z letno temnico, trdim ležiščem In posrtom. SPOMLADNI IZLETI Zavraten roparski umor v Družinski vasi. Novo mesto, 3. marca. Tu se je pričela za dva dni določena razprava proti 301etnemu delaven Martinu Dežmanu, (ki je dne 14. marca preteklega leta blizu Družinsfke vasi za/vratno u-moril posestniškega sina Jfosipa Vodopivca, ga oropal in -rngel po-__________' pa se nista več videla. Toda pri aretaciji so našli pri obdolžencu umorjenčevo kravato, na njegovem dvorišču pa Vodopivčevo raztrgano nogavico. Tudi so številne priče izpovedale, da je Martin Dežrnan poleti in jeseni neštetokrat hodil po poti. ki vodi k jezeru, nosil je s seboj kak .zavitek ali vrečo, kar je vrgel potem v vodo. Očividno je kotel na tak način zakriti truplo, ki je vsled gnilobe sililo iz vode. • Obtoženec se je zdaj nasprotno svojemu porotnemu zajgovoru še bolj rezervirano nagovarjal. — Zanikal je vsako krivdo. Njegove izpovedi pa so bile po vseh pričah ovržene. Vseh 16 prič, ki so bile zaslišane, ga slika,.jo kot nasilneža, ki se ga vsakdo boji. Razprava se bo nadaljevala. Smrtna obsodba radi umora tašče. Marija Petkova iz Leskovca je 1. 1918 izročila svoje posestvo hčeri Ivam ter si izgovorila preuži-tek in do-smrtno tstamovataje v njeni hiši. Ze prihodnje leto se je Ivana Petek poročila z Josipom Gmajnar jem in ga vzela na so posest. S taščo se zet nikakor ni razumel. Tašča ga je kmalu (pričela dražiti, da ari prinesel ničesar k hiši, razen kar se ga drži. Pojavili so se tudi .prepiri radi preužitka in je Marija Petkova celo tožila zeta radi izpolnitev preužitka. — Naravno, da je postalo pri takih razmerah med obema raamerje vedno 'bolj napeto. Gmajnar je začel svojo taščo naravnost sovražiti in je sploh ni več pogledal. Marija Petek je dobro sfaitila nevarnost, ki ji grozi, in je zato ponovno izrazila svojim sosedom bojazen, da jo bo zet ubil. Prosila jih je celo za slučaj nagle smrti naj je ne poikopljejo tal^oj, tem-yeč poprej preiščejo vzrok njene smrti. Nesrečna slutnja ni varala Marije Petkove. Dne 18. decembra 1925 je stanka. ki je bila že krepka in zdrava, nenadoma umr: la. Njena hčerka Ivana Gmajnar jo je nafila mrtvo v postelji. Mihe ^____ Dandanes je spomladansko potovanje užitek za vsakogar. V prejšnjih časih so se potniki, posebno oni tretjega razreda, bali potovanja po morju. Veseli so bili šele tedaj, ko je bilo potovanja konec. Tekom zadnjih par let se je pa vse to temeljito iz-premenilo. Parobrodne družbe posvečajo vso pozornost, potnikom, tako da je potovanje v tretjem razredu pra.vi užitek in da se ga vsaikdo z veseljem spominja. I>zmed raznih prilik za potovanje v Ev topo moramo posebno o-, meniti dveh spomladnnih izletov, katera pripravlja United American Line potnikom tretjega razreda na čudovitem pa miku "RELIANCE" Prvi izlet se bo vršil dne 20. aprrila pod osebnim na dzorstvom Mr. L. Greifera, usluiibenca te družbe. 18. maja bo "RELIANCE" zopet odplula in potnike bo spremljal Mr. A. Dobo zy. Oni, ki nameravajo potovati, naj izrabijo to priliko ter naj si zgodaj preskribe prostore pri k> kalnemu agentu ali v uradlT United American Line. '4 RELIANCE' * odpluje proti Hamburgu preko Cherbourga ir Southamptona. Cene za tretji razred, posebno za ta dva Izleta so jako zmerne. 600 vagonov premoga v skladiščih Železniške direkcije v Jugoslaviji potrebujejo dnevno 800 do 9C0 vagonov premoga. Državni rudniki producirajo dnevno 450 do 500 vagonov. Omenjene direkcije kupijo dnevno od državnih premogovnikov 270 vagonov, od Trboveljske premogokopne družbe pa tudi 270 vagonov, ostalo potrebščino pa krijejo razna privatna podjetja. "FASTER", katerega je spisal August Strindberg in "ONE DAY MORE" Joseph Con rad a predstavljata resuičino odličen program. katerega nudijo The Stagers 11a Princess Theatre. Ta organizacija, kateri načeljuje Edvard Goodman ustanovitelj in ravnatelj pioiibr.-Ji/lh Wa>ec bi se nikdar tne ponižal tako globoko. — pač pa žari duševne kakovosti, ki dela proulukcijo tekom postnega časa prav posebno pi imerno. V tej igri l>o prvikrat v New Yorku nastopila Michael Strange, ki je žena John Barrv-more-a 111 drugi igralci so Rita Rom i My. Judith Lowry, Morgan Farley. Warren William in Arih u i- Ilughes. •ONE%DAY MORE" se scvetla odigra na morju, kajti igro je spisal Joseph Conrad, mogoče največji pisec morskih povesti, kar jih je kedaj živelo. Igra gane -vsaki trenutek sree ter jo izvrstno igrajo .Tosephiaie Ilutliinson, Whit ford Kane, Warren William, William CrinUms in Ed. A. Brown- Smrtna kosa. 20. februarja je preminili v Mariboru Karlo Washing^on-Walenta, centralni inšj»ektor juž--ne železnice v p. PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO 8 parnikom "PARIS'* 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike bo spremljal nafi uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno iMjtovali. Na razpolago imamo posebni oddelek za na5e potnike, najboljSe kabine v sredini parnika z 2., 4. in 6. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom in železnico vred, za tja in nazaj pa samo $200.00 in $5.00 vojui davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh z vsem tako, da ao ta par-nik tudi drugim priporočali. Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v CleveJandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleveland u vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vrSil v Indianapolisu. Mr. Rud m am je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za na5 list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga topto priporočamo ter želimo, da mn gTedo na roko Uprava "Glasa Naroda". ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAg NASODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo* ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imetf naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO ' (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Stmt New York, N. T. '_ . C LAŽ XARODA. 22. MABCA1926 BELE ROŽE ROMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 03 Na^laJje vanje«) — Tak«« j«* lwo. Ko ho izbruhnila nevrhita. zbudi ljudi, kajti «"l v.-k m* vc nikdar, kam bo udarila lahfko strela. Ne nekaj. Ali si /abil .'»tmlno xyre-zot Na povelj«*. (Inoes '/.veiVr boin storil to. — To j»* lahko . Dva žrcblja, to j«» vse m ko bo izbruhnila n«>V'iJi4a. ne bo nikdo slai&al šuma. — Tem bolj**. Ali naj »nm s tc*>oj ? — Ne, ne bojim ><\ gospod. S«* v« da i!'4. nu»j dragi i-'i»i na to [n r ter lahko sani opravim to delo. Povoj md odknrto&rčno. če ti m t«i neprijetno.' — tio^poil je vedno dober z menoj. R>*1 grem. Gospod Ih se go tovo vy.m-m.il jal. si jn>7. n<\ Bolj;e j«*, da grem sam. Gofepa kjiegi-nja >»• /gora,) gobovo vznemirja. — radi nevihte. Prav «naš Na \-se misliš. Torej lahko noč! V n;.' f. Irvj.-m •trenutku je prikazal knez. Spini je medrtem ugasnil "vojo svetilko t« r -topil za zaveso. V bi>Jtvu se je jezil nad t.-Ki. kar je ravnokar >tori!. Zakaj bi ne poiskal knjige. — ali je tiv.Jo v tem kaj nedovoljenega in neprimernega? K skrivanju pa ra j'- napol !<» djestvo. da je prisluškoval pogovoru nle(l gospodom •n »bižabritkom in v svojem src.ii je sklenil: — D(A>ro je bil-o. ke z are-/«' in rd «•"•«» luči. Prav po-^bno pa ga je napravil pozornim konee pogovora. Mislil -»i je: — (losjHxlar v«' za^rzv««r rdče loči ter pusti nas mirno, da si i»»lim j?lave. Dobro, tudi jaz hočem vedeti, kaj je na tem. Po zvedovanje v zadeve drugih ljudi jki ne spada med pleni, nit«- last*no««• sjkhizil za duzabnikom. ki j«- vzet šopek ključev ter odšel skozi vrr.fa. zagrnjena z orijentab-iko preprogo. Nato j«' videl, kako je dvignil |NKlol£a*to d«^ko > kladivom in par žeblji. odprl drnga vrata ter "izginil skozi nje. Spini mni j.* previdno sl«'«lil ter videl, kako je šel po strmih, •"''giih "topnjieflh. ifa katerih mu je previdno slekli 1. Take stop-njiee .je najt le v št irih gradovih. Stopnjice so se končale na širo-k.-m k or h lorjiu prepredenem s pajčevinami. Me^to oken so bile naju ;i vljene strrbke Wireze, ki s«) pripuščale tzrak in svetl!obo. šumenje morja je i>oučiW» Spimja, da se nahaja na morski strani gradu, \ najstarejšem, ne<rejšnjah časih kot Nt ratžniea. .. čemnr iso -pričale razli-n«- strefc&e priprav,- iz »lavno minulih i-avov ter oklepi ob stenah. no. a ni n.< < nejša in Sj ini se je fltoril v Po kou], Ui drugo«! se je nahajala š«- druga stara navlaka kot. /ahoji, podl ij stoli in kIu-iio. Tik jwi stopnjicaii pa je Mal velik, bolj '' ' kv /ah«»j, kojega, pokrov je ibil napol strohnjen. V« hke otnarr, stoječ«, ob zidu. so pričale, da je bil ta hodnik nekoč Nirazmea Le ena t« h omar pa j«, bila zaprta rm Spini je videl, kako služabnik "»d pri vtat:i ter v/el i z njih tri ali šrti deske, ki so tvc-»de |K»I ■ Nato j«- stopil v prostor »n Spini ga je čul za.po si ene «ra * Ujučini. Nato pa je služabnik z lučjo vred nenadno izginil. Z «uiim samim skokom, kot panter, je pohitel Spini za njim. — a prepono. Zapaziti ni mogel ničesar drugega več kot debelo hrastovo steno. Spini j«- prižgal užigalico ter si pričel ogledovati site-nič.^sar najti. Medtem pa je -postajala neviht«. moč-neko vdolbšno v zidu. ez katere je lahko vse natančno opazoval. Spin. je Ml pogumen človek, a kot 'vsi Iia-.ijam zelo i]»raznoveren in mraz vla/siih tal. na katerih je stal v >amih n.gaviciih. mu je pričal iti sk«>zi kosti, čeprav je vladala zunaj mv.no-na ->parica ali pa mogoč* ravno radrtega. Spiniju m- j»> /delo. da čaka"celo večnost, a konečno se je .v««n-oar pojavil sum. stena se je odprla in Spini jc vklel v majhni pro-o njem s kladivom. — Razbiti in seigt&ti. — je mrmral. Po i«-m samogovom. s, je dužabnik rtbmil. da odide in Spini mu J. -Jedil. Ker pa ui imel slednji nobene ipr i like več. da pride neopazni mimo moža. jc bil zaprt v starem krilu gradu. Seveda bi r--sled njega dne .sl.šaij, ky bi lrka, M vpata ^ ^^ w ^ ^^ mloben «gover 7Jt woj v|(W| Sevmost jc 'bila v^sled tega izključena. ^^ Kljub temu ;pa ni bila Spiniju prijetna misel na ure, katere na^ pnz.v, am. Ali naj gr, še enkrat dol ter preišče skrivnostni meha-mz tn vrat? ZakrU ? Kratek Vzgled mu je pokaaal doWlj. Jmno je ,la ^ v.klj«^ vala krsta zločin. Zaikaj pa ni ,biio truplo vrženo v morje, kjer (bi .zginilo brez sledu? Zločinec si očividno ni upal Sto-J '.t. tega, krt ga je zadr/.eval notranji »gtes. S pomočjo svojega shi-&--bmka je hranil truplo v svojem fevdalnem gradu ter pi^il goret, s vrt d ko noč h. dan To je bila torej .«4kri vnosna tdeča luč! Ko je Spini še eni, kako ^ se izgubili koraki služabnika, je po-tepiul k žepa majhni s-vetilnik ter prižgal svečo, ki je bila debela ter bi lahko gorela še pai ur. Spini ja pričel ogledovati prostor, v Katerem «e je naihajal. Nedaleč od Ktopnjic. vodečih navtzdoJ, so se nahajala nadaljna vrarfa, ki pa so bila le naslonjena ter skrivala stopnjM^e, vodeče navzgor. Ker je rajše raziskoval kot da bi anirno sedel in čakal, je odšel* ~ ^ kl" ^ ^^ V dv0Tani v moji glavi kakšna kitica iz a pra„« prodor, krog katerega je tekla lesena galerija, na katero« pe^mi Teofra^ta Bandoina. Povej ' " " ------- tako od ~ — *--- M M rr^rr j ikot od zgoraj. Spini se je POMAGATI SI ZNAJO. *r*tanie parnikov ^ Shipping He*« 23. marca: Martha Washington, Trat. 24. marca: Pre*. Hard Inc. Cherbourg. Bremen UHPimooe * uNouwoaa m. v. Ker je kuhanje žganja v domači hiši precej riakantno. so nekateri, -ki |yrebi\"ajo v bližini velikih močvirij, prenesli «voje kotle na čolne ter so ga ktrhali v božjem straihu. Tourg; Ain^ricn, Bremen. 29. aprila: Berlin, Bremen. 30. aprila: Levilatbnn, Cherbourg; Ilimertc, Cherbc-urg. 22. maja: PARIS, HAVRE, DRUGI SKITN1 IZLET. 22. junija: MARTHA WASHINGTON, TliST; SKUPNI IZLET. 6. julija: PRESIPENTE WILSON. DRUGI SKUPNI IZLET. TRST; Pr irl Costezelle je neprestano sanjaril, da .je velik mož. Xa «vojo heKTečo je bil v svojem trideset-petem letn samo «"-'csto navaden pi>sarč<4c. Prepisa v a,l je službene spise brez vsakega zanimanja in brey, pn^tanika »estavlja.l gledališke igre. l>il je vedno ]>ojvolno-ma zap«is'h'n s svojimi dramami v stihih, ki so polnile njegovo s'an- iarwJco fa.ntazijo z zvočnimi, nadutimi govori in grdimi innori. — Vsako l«*to je smatrfil za s-vojo dolžnosi. da je ocklal novo delo eti-vrrju pariške Commedie Pranc.ai- Zanj bi bila velika sramota, ee bi bil le enkrat sam krat opustil ta običaj, ki je zaigotarvljal slavno bodočnost nijegovemn bednemu žive t aren ju. S književnega vidika je sebe najraje smatral za naslednika Te-ofrn>e je na pamevt name H defcet tisoč stihov Teofra?ko iin na kamin postavil njegov "kip. Vje.govo . kaj bom. — Kaj boš* —• Bom — Teofrnst Baudoin. CiOsfia Costezelle je godila slepo spoštovanje do nmetmkov krkor druge meščanske njenega kova — fin je zato napram sinu popuščala. Večkra.t je izašla v sinovo kn.jtžnieo in vzela nekaj knjig teiga velikega Človeka.. Tako se ji je p«"*srečrlo. da je prebTa- nekaj njegovih peismi. in četfudi jih ni razuimela. prihajafta jr iz knjižnice polna spoštovanja in obendovamja. Očivklno ji ni prestajalo drugega, kot da se zadovolji za slučaj, če bi se njogovemu sinu posrečilo, da, postane Član Akademije znnanosti in umetnosti, potem ko je napisal nekaj uspelih stihov. Eh. mama. aH ne veš, kdo je Teofrast? — Re-; ne vean. Pot\*ej mi! — E, pa dobro! Vedi. da se ce- lo kraljevska mogočnost izgnibi pred pesnikom, kakršen je on. — Ali je mogoče? — Teofras* Ba/udoin je ibog. ^e se le pojavi, priklajvjajo ljudje svo je vratove v pozdrajv. On je pra-vi vladar. Tudi najbolj la&komišljene ženske neiiajo s svojim klepetanjem. če gn vidijo in srce jim začne hiftro in Ijuto utripati. Če skopairijo napram drugimi s svojimi dolgimi, nežnimi pogledi. jiJi r,"'-nišno meče,TO-človeiku. ki je v svojih nesmrtnih stih^i odkril tudi najskriTOvejse -pojaive njihove duše. Dovolj ti bo, -če ti povem, da se tudi meni sa.memm lapodi, da se zkudhn srehirjev za dok- tor*ke ruCnn* S EVER A'S SEVERA'S SEVERA'S COUGH OOLB & GRIPE antisepsol balsam tablets 35c & 50c 25c & Jfcc SOc Nad 5000 lekarnarjev Jili prodaja. W. F. Severa Co. Rapid^ |Qwa Kad bi izvedel za naslov svojega bratranca KAROLA BOBIDER. doma iz Bača in za FRANK GRADIČ, doma ii-z Ro>ic pri Materiji v Istri. Dansko leto sta se nahajala v Chicagu in zdaj ne vem kje sta. Kdor ve. ga prosim, da mi javi, za kar bom hvaležen, ali naj se pa Milila javita. — Anton Jankovič, Box 284, Powhatton Pont, 0. NAZNANILO. Rojakom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. .T. FABIAN, ki jc pooblaščen pobirati naročnino. kakor tudi naročila za o-glasc in knjige, ki jih ima "Glas Naroda"' v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor i* aaai«njen potovati ftarl krxj. Je potrebno, da J« »x tsn&io poučen o potnih Llxttb, prt tj&sl in drugih »tvareh. Pojasnila, kl ram jih «amor«aB> dati viled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korlat; tudi priporočamo vedno le prvovrstne per-nik«, ki tisa J o kabin* tudi v lil reared t^ GtSMH MT( HuHlikt kl Je stopile v veljave s 1. julijeaa 1KJ4, aamorejo tndl nedrtevljar-dobiti dovoljenje oetatl r dcaterte «4io leto in ako potrebno tudi delj : tOMdevna dovoljenje luLtJa jtent ratal neeelnUki komlBsr v Weab ing ton, D. O. Frolnjo sa tako d«, v oljen Je se lahko napravi tudi New 7orkn pred od potovanjem. t?» M polije prosilca ▼ stari kraj gja «on nanovejšs odredbe. KAKO DOBITI SVOJCU IZ BTAKEGA KRAJA Kdor ieM dobiti sorodnika al erojca ls starega kraja, naj max ;rej piše sa pojasnila. Ie Jagoela rije bo prlpnKenlh v prihodnji! treb letih, od 1. Julije 1924 na pre vsako leto po «71 priseljencev. Ameriški državljani pa ae»or*f ftobiti sem lene in otroke do li. le U bres, da bi bUl ite^v kvoto. T rojene oeebe se tudi^ue itejeje kvoto. StariM in otroci od lg. s SI. leta amertfkih drlavljanov > taajo prednost v kroti. PUtt« ■ pojasafia. Prodajasio rosne Uste i> tfl|M ga; tudi preko Trsta seniors J« iw goslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 81 OorOudt M., Kur T«rk Prav vsakdo- s- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA 4 GLAS NABODA' NAJVEČJI SLOVKNRKI DNEVNTK ** ZDRUŽENIH DRŽAVAH- Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska' zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. Gumij — novo zlato svetovne finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v New Yorku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur-zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globorinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Hjalmar Iiranting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Hindenburg. Smrt Roberta Ta Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševna bolezni. Raznoterosti. S mesnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET hew york cmr