Kmefsfež ta bor na Krškem polju. Pomen nekdanjih »narodnih« taborov. — Pomen današnjih kmetskih taborov. — Kmetje se hočejo in se morajo osamosvojiti. — Za diigr kmetske stanovske samozavesti. — Kmetje nočejo več biti priprega drugim! Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za ino- Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7. Telefon inter. št. 32-59. se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Ne bo trajalo posebno dolgo, ko bomo praznovali stoletnico prvih slovenskih narodnih taborov. To je bilo takrat, ko smo Slovenci še morali prenašati avstrijsko-nemško gospodstvo. Naš jezik je bil tedaj še »manj vreden«, samo za hlapce in dekle. V uradih so uradovali le nemško in »gospoda« je govorila med seboj samo nemško; tudi večina tiste »gospode«, ki je izšla iz kmetskih hiš ... Višje uradništvo je bilo edi-nole nemško, in vsa gospodarska podjetja so bila v nemških rokah. Proti nemškemu pritisku so se začeli okoli sredine minulega stoletja dvigati vsi slovanski narodi v Avstriji, tudi Slovenci. V borbi proti nemškemu pritisku si je bil takrat edin ves narod: šolani ljudje in kmetje, kajti nemški pritisk je vsem enako škodoval in zato je bil in je moral biti tudi odpor proti njemu složen na celi črti. Ta skupni odpor vsega naroda je našel svoj izraz pri nas na »narodnih taborih«. Na teh so si naši predniki postavili svoj narodni, ali bolje rečeno: narodnostni program. Zahtevali so popolno jezikovno enakopravnost za naš jezik v uradu in v šoli, nekateri pa so šli še dalje in so zahtevali Zedinjeno Slovenijo v federalistično preurejeni Avstriji... Doba »narodnih« taborov je bila res lepa in silnega pomena za ves naš nadaljnji narodni razvoj v borbi proti skupnemu nasprotniku — Nemcu. Svoj sad pa so obrodili slovenski »narodni« tabori šele pol stoletja kasneje: Leta 1918. je Avstrija razpadla in Slovenci smo prišli skupaj s Hrvati in Srbi v skupno, lastno narodno državo, kjer nam je zajamčena popolna enakopravnost v vsakem oziru, če jo le hočemo in znamo izrabiti. Naš jezik uživa vse pravice povsod, našim ljudem so odprta pota do najvišjih mest v državni upravi in mi se s ponosom imenujemo državljane kraljevine Jugoslavije. Kar je bilo našim prednikom na »narodnih« taborih še nedosežen ideal, to je za nas prenehalo biti ideal, ker je resničnost. Kar so si naši predniki želeli, imamo mi vse na kupu, ker skupnega (nemškega) nasprotnika nimamo vee v deželi. Z uresničenjem želja nekdanjih naših »narodnih« taborov pa so tudi »narodni« tabori izgubili svoj pomen. Kmetski tabori Na mesto »narodnih« taborov pa so stopili danes kmetski tabori. Do kmetskih taborov je »oralo priti čisto po naravnem razvoju stvari. Kakor hitro smo namreč dobili lastno narodno državo, kjer so nam bile naše narodnostne pravice zagotovljene, so prišla med ljudmi, ki jih je nekdaj družil skupen odpor proti skupnemu nasprotniku brez ozira na stanovske razlike, do veljave gospodarska (in s tem tudi politična) nasprotja, ki so v dobi »narodnih« taborov sicer tudi že obstojala, a so bila zaradi skupne borbe odgodena. Ko pa je ponehal skupen odpor, so prišla ta nasprotja toliko ostrejše do izraza in veljave. Nasprotstva so postala toliko ostrejša, ker jih je silno pospeševal različen gospodarski položaj posameznih stanov v državi. Kmetje v stiski Resnica je, da so splošno svetovno gospodarsko krizo tudi v naši državi težko čutili vsi stanovi in jo še čutijo — a noben stan ne tako kakor kmetski. Kmetje pa imajo v naši državi ogromno večino, in te resnice in tega dejstva se kmetje tudi vedno bolj zavedajo in zato ni čudno, da so začeli po vzgledu drugih stanov tudi kmetje zbirati in organizirati svoji sile, da uveljavijo svojo moč tudi v praksi in da s skupnim delom in s skupnimi nastopi pred vso javnostjo pokažejo in dokažejo, da so oni tista moč in sila, ki drži ne samo pri nas, ampak povsod vse pokonci: če kmetje ne pridelajo kruha, ga nima nihče in tudi največji fabrikant in najrevnejši delavec mora umreti od lakote brez kmeta. Ponos in samozavest se vzbujata To spoznanje se je med kmeti in zlasti med kmetsko mladino vedno bolj širilo in je silno dvigalo kmetski ponos in kmetsko stanovsko samozavest. Ponos in stanovska zavest pa sta 18. avgusta t. 1. poteče rok, ko si morajo veleposestniki izbrati svoj maksimum. Po tem roku bo takoj začasna državna uprava, ki bo imenovana v najkrajšem času, pričela prevzemati vse razlaščene gozdove v svojo upravo. Ta začasna uprava bo pripravila ves materijal in podatke na podlagi krajevnih potreb za pravilnik, ki ga predvideva razlastitveni zakon o agrarni reformi in ki bo vseboval vse natančne določbe o izkoriščanju razlaščenih gozdov. Pravtako pa se najbolj dvignili potem, ko so začeli kmetje zbirati svoje čete po vzoru nekdanjih »narodnih« taborov na kmetskih taborih, kjer so začeli prav tako zahtevati svoje kmetske pravice za sebe, kakor so naši predniki zahtevali za sebe svoje narodnostne pravice! To je moralni pomen vseh današnjih kmetskih praznikov, od skromnih tekem koscev in žanjic pa tja do velikih kmetskih taborov. In kolikor bolj se bodo kmetje zavedali tega mo-ralnega pomena svojih prireditev in svojih taborov, toliko večja bo poleg njihove številčne moči tudi njihova moralna moč in sila, brez katere ni zmage! Na kmetskih taborih se je zbralo doslej še vsako leto na tisoče kmetov, pravih kmetov. Ze sam pogled na tolikšne množice mora navdati vsakega posameznika z novim pogumom, ker vidi, da v svojem boju ne stoji sam. To spoznanje in to dejstvo pa mora roditi v kmetskih' srcih zahtevo, od katere kmetje ne smejo nikdar odnehati, da postane kmet odločujoč činitelj v državi in nihče drugi. Kmet ne sme biti in tudi noče več biti prazna in brezpomembna »priprega« raznih nekmetskih ali celo protikmet-skih vplivov in činiteljev, ampak se mora postaviti na lastne noge in zaklicati vsem, ki bi še radi plezali po njegovih hrbtih: Gospodje, zle-zite doli — gospodje smo in hočemo ostati mi, ker brez nas ni nič, brez vas pa lahko vse! Če pojdejo kmetje letos na Krško polje navdani teh misli, ne pojdejo tja zastonj. Kmetska parada na Krškem polju mora pokazati vsem, ki imajo še ušesa in oči in vsaj nekaj malega možganov v glavi, da nekdanji »gospod« brez kmeta ni več gospod, kmet je pa lahko gospod brez nekdanjih »gospodov«. bo pravilnik predvideval tudi končno upravq razlaščenih gozdov, ki jo bodo tvorili zastopniki agrarnih interesentov, občin in banovine. Zadnje čase se skušajo veleposestniki nekako pogoditi z občinami na ta način, da bi prepustili občinam nekaj gozdne površine brezplačno. Ta pogajanja in barantanje je napravilo v vsem vprašanju precej nejasnosti, ki pa nikakor ne sme speljati agrarnih interesentov od njih načelnega stališča. Dejstvo je, da so z za- Jzvodba agrarne reforme Razlastitev veleposestniških gozdov. — Delovanje agrarnih ko-misij in sestava uprave razlaščenih gozdov g __ ■——** kanom veleposestniški gozdovi razlaščeni. Zato Dima veleposestnik več pravice z njimi karkoli početi, ker niso več njegova last. Bremena, ki »odo v zvezi z razlaščenimi gozdovi, so razmeroma majhna, ker gozdni davek ni velik. Odškodnina pa bo znašala komaj 400 Din za 1 ha, če je gozd 100 let star in zaraščen. Za slabše gozdove ee bo odškodnina sorazmerno znižala po oceni posebne komisije. Zato naj ta stvar ne dela interesentom nobenih preglavic, pa tudi v razna pogajanja z veleposestniki se naj nikakor ne spuščajo, kajti pogajanja so izključno v korist Banovinsko tajništvo JRKD za Dravsko banovino je razposlalo te dni vsem krajevnim organizacijam poročilo o političnem položaju in o stanju JRKD v Dravski banovini z izrečno pripombo, naj seznanijo z vsebino te okrožnice vse občane. Zato mislimo, da ne izdajamo nobene tajnosti, če objavimo iz te okrožnice tisti del, ki govoriti o strankini organizaciji v Dravski banovini. Tu beremo: »Organizacija stranke je izvedena do kraja. Kaže že dosedaj krasne, uspehe. Šteje blizu 50.000 članov, organiziranih v skoro 450 krajevnih organizacijah. Zanimivo je dejstvo, da so včlanjeni v organizaciji pripadniki vseh stanov, seveda pa v pretežni veČini kmetje.« To je važna ugotovitev. Iz te ugotovitve pa morajo kmetje, če imajo še kaj pameti in ko-rajže in samozavesti, izvajati tudi vse potrebne posledieel Program vlade je večinoma gospodarskega značaja — Napovedani novi zakoni — Novi davki Na seji poslanskega kluba JRKD je razvil predsednik vlade dr. Srškič program sedanje vlade za njeno bodoče delo. Iz tega programa posnemamo sledeče najvažnejše točke: 1. Proračunsko ravnotežje se mora ohraniti za vsako ceno in izdatki ne smejo presegati dohodkov. Proračun državnih izdatkov bo še enkrat pregledal poseben odbor ministrov. 2. Primanjkljaj za proračunsko leto 1931/32 I znaša okoli 700 milijonov dinarjev. Za pokritje | Ministrski predsednik dr. Srškič je na seji poslanskega kluba JRKD govoril tudi obširno o razširjenju banovinske in občinske Samouprave. a) banovinska samouprava. O tej je rekel dr. Srškic: »Kraljevska vlada ima v načrtu v najkrajšem času predlagati narodni skupščini zakon, po katerem bo banskim upravam pripadla pravica odložitve v vseh banovinskih samoupravnih predmetih. Ti predmeti so oni, ki se tičejo poljedelstva, trgovine, gozdov in rudnikov, javnih gradb, narodne prosvete in fizične vzgoje, sto tako bodo banovinam razširjene pravice ri razpolaganju z uradniki, ker ima ban vse-akor boljši pregled o sposobnosti in kvalitetah uradnikov. Kraljevska vlada ima naften razširiti v vseh teh pogledih kompe-tenco banov, vendar se bo zgodilo to le na ta način, da ne bo prišlo do večjih proračunskih izdatkov. Za finansiranje banovin razmišlja vlada o tem, da bi odstopila gotov del 'državnih dohodkov banovinskim samoupravam. Banovine bodo imele možnost v polni veleposestnikom, a v škodo agrarnim interesentom, občinam in s tem vsemu narodu. Vsa taka pogajanja naj se odklanjajo, ker so itak brezpredmetna; kar je po zakonu razilaščeno, se ne more i nobenim dogovorom spremeniti Odlok, s katerim so bili gozdovi razlaščeni, je postal zakon in so zato vsaka pogajanja odvei Agrarni interesenti, zadruge, zlasti pa občine naj čakajo, da bo kr. banska uprava izvedla svoj načrt, ki je širokopotezen in izključno v korist agrarnih interesentov. Če tajništvo JRKD samo izjavlja — črno na belem 1 — da imajo kmetje »pretežno večino«, potem mora priti ta pretežna večina tudi do primerne veljave. Do veljave pa ne samo takrat, ko gre za napolnitev zborovalnih dvoran, ampak tudi v voditeljstvu kajti povsod vlada in odločuje tisti, ki ima moč! In kmetje imajo prvič številčno moč, drugič moralno moč in kar je najbolj važno: oni imajo tudi dovolj preudarnosti (t. j. prave »inteligence«, čeprav nimajo šolskih izpričeval), in naravna preudarnost je glavna stvar v praktičnem življenju ia ne ta ali ona šolska usposobljenost! Vse to res ne izključuje sodelovanja z drugimi stanovi, ampak vsakemu svoje! To naj si kmetje zapomnijo, kajti take ugotovitve od merodajne strani so najboljše vzgojno sredstvo za dvig kmetskega ponosa in kmetske samozavesti! tega primanjkljaja bo država poiskala nove vire dohodkov. 3. Novi dohodki se bodo dobili: a) od kovanja srebrnega denarja; b) od povišanja državne trošarine na sladkor; c) od povišanja davka na poslovni promet in d) od obdavčenja električnega toka. 4. Narodnemu gospodarstvu bo vlada posvečala največjo skrb in bo pri tem posebno upoštevala interese kmetijstva. V prvi vrsti bo treba rešiti vprašanje kmetskih kreditov. meri razvijati svojo delavnost v pogledu gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov svojih področij.« b) Občinska samouprava. O občinski samoupravi pa je rekel, »da ima kraljevska vlada že pripravljen zakon o vaških občinah in da se pripravlja tudi novi zakon o mestnih občinah. Datum, kdaj bodo ti občinski zakoni stopili v veljavo, je odvisen od delovanja narodne skupščine, ki mora vzgajati v narodu predpogoje, ki so potrebni za dobro funkcioniranje in za obstoj teh občinskih zakonov.« Pri bolezni srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigu-rava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraz-njenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno starejšim ljudem. Franc Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in »Decerijskih trgovinah, Jzppcmem&c režima ne bo I Važna izjava predsednika vlade dr. Milana Srškiča. — Prazni upi »opozicije«. Na seji poslanskega kluba JRKD je imel predsednik vlade dr. Milan Srškič daljši govor, v katerem je pojasnil današnji politični položaj. Med drugim je rekel: 1. Vsaka možnost, ustanavljati plemenske (t. j. slovenske, hrvatske, srbske), verske ali pokrajinske organizacije je izključena. Vse naše bodoče politično strankarsko življenje mora prispevati k utrditvi integralne (splošne in celotne) jugoslovanske politične organizacije. 2. Ni mogoče, da bi se vrnili k starim strankarskim oblikam, ki so bile ali verske, ali plemenske ali pokrajinske, in ki so bile take, da jim ni uspelo ne zaradi svoje sestave in ne zaradi vsebine programov prodreti v vse kraje naše države. 3. Ko se bo izpremenil naš sedanji zbo-rovalni in društveni zakon, se bo izpremenil le tako, da bo vsaka bodoča strankarska politična organizacija s svojim programom in s svojim delom jamčila, da bo delovala le kot splošna (»integralna«) jugoslovanska politična strankarska organizacija (t. j., da bo mogla »prodreti v vse kraje naše države«). Ta izjava predsednika vlade je važna že z ozirom na govorice, ki se trdovratno širijo tudi pri nas od ušes do ušes od vsake strani, »da bo prišlo vsak čas do izpremembe režima«. Taki upi so prazni. Slavni cdbcv J2tK2> v Beogradu Na seji poslanskega kluba JRKD v Beogradu je bil 6. avgusta izvoljen sledeči glavni odbor stranke: predsednik: Nikola Uzunovie, bivši minister; glavni tajnik: dr. Albert Kramer, minister brez listnice; člani: dr. Voja Marinkovič, bivši ministrski predsednik; dr. Ante Pavelič, predsednik senata; dr. Kosta Kumanudi, predsednik narodue skupščine; dr. Milan Srškic, predsednik vlade; dr. Dragotin Kojič, minister za promet; Boža Maksimovič, minister brez listnice; dr. Svetislav Popovič, narodni poslanec; Ivan Pucelj, minister; Juraj Demetrovič, minister; Pavel Matica, bivši minister; Karlo Kovačevič, poslanec; Ham-dija Karamehmedovič, minister brez listnice, in Juraj Ostojič, poslanec. Poleg teh je v glavnem odboru še po en zastopnik vsake banovine. Za Dravsko banovino je bil določen senator dr. Ploj. Odbor šteje skupaj 25 članov. Zdrav red Je pogoj napredka In bEago* Stanja. Naš kmetovalec stremi ea enim m za drugim, toda v današnji krizi pozabi le vrečesto na največji aatiiad: svoje zdravje. — kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in preiiveii hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in pečeni oddiha, vaj po-aeti zdravilišče RogaSNa Slatina! Pišite ravnateljstvu zdravilišča predhodno po prospekt! Državljanska vojna v Nemčiji V Nemčiji tudi po volitvah še ni prišlo do pomirjenja, pač pa se vsak dan ponavljajo napadi narodnih socialistov na pristaše drugih strank, zlasti na komuniste in socialiste. Ubitih , . 7 je bilo samo zadnje dni nad 100 oseb, težko ranjenih pa okoli 700. Nova vlada še ni sestavljena, vendar pa se že sedaj vidi, da se hočejo narodni socialisti in ž njimi združeni stari generali in plemenitaši s pomočjo velekapitala za vsako ceno obdržati na krmilu, Kmelje — poslušajte 1 Ppcgpam sodanjo vlado Sivoha saznoM-p&ava banovin im občin ■r 9 5Vii 2fcz?šh0Pbt Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo 14. t. m. se bo vršil tukaj ob priliki otvoritve Zadružnega doma in letnega sokoTskega telovadišča okrožni zlet Savinjskega sokolskega okrožja pod pokroviteljstvom bana br. dr. Draga Marušiča. Ob pol 2. uri sprejem bratskih društev. Ob 2. uri povorka skozi St. Pavel na telovadišče pred dom. Nato otvoritev doma po br. banu dr. Maru-šiču. Ob 3. uri pričetek telovadbe vseh oddelkov in nato veselica. Igrala bo rudarska godba iz Trbovelj. Po železnici je dovoljena polovična vožnja. Avtobusi na razpolago. Sv. Barbara r Slov. goricah. Iz našega kraja vam ne morem zaenkrat poročati nobenih veselih novic, ker je več žalostnega in hudega kakor dobrega. Pred nekaj tedni so oropali neznani zlikovci tukajšnjega poštnega sla. — Nekoliko kasneje je pogorelo vse imetje Leopoldu Klučniku; zavarovan je bil le za malo vsoto. — V Zitnlcl pa se je obesil 24-letni hlapec Kaloh, ker ga je gospodar odpustil iz službe. Hlapec je po odpustu gospodarja ponoči napadel in ga neusmiljeno pretepel, ko pa ga je začela zasle- dovati žandarmerija, se je hlapec obesil. Nad temi zločini se zgraža že vsa okolica in vsi kmetje želimo, naj oblast napravi red tudi e najstrožjimi sredstvi, če ne gre drugače! Bela Krajina. Kmetska sokolska četa Pod-zemelj-Metlika, ki je bila ustanovljena 13. marca 1932, se krepko razvija, članstvo je nastopilo s prostimi vajami pri telovadnih nastopih v Metliki, Črnomlju in Semiču. Dne 14. avgusta pa proslavi svoj prvi javni sokolski praznik s telovadnim nastopom, pri katerem bo sodelovala karlovška sokolska godba. Dramatski odsek je v tem času pokazal svoje zmožnosti na odru v Metliki, Semiču in doma v Podzemlju. V nedeljo dne 7. avgusta zvečer pa je uprizoril v So-kolskem domu v Črnomlju Finžgarjevo tridejan-ko: »Razvalina življenja«. Mladi četi želimo obilo uspeha pri delu za povzdigo kmetske so-kolske misli v Beli Krajini. Noro šolsko leto se pričenja na Banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki dne 20. septembra 1932. Prosilci naj vlože svoje prošnje za sprejem najkasneje do 10. septembra 1932 pri ravnateljstvu navedenega zavoda ter naj jim prilože na-« slednje listine: Domovnico, zadnje šolsko spričo* valo, nravstveno spričevalo, rojstni in krstni list, spričevalo o predhodni praksi v mlekarstvu, zdravniško spričevalo, spričevalo o imovinskem stanju, potrjeno od pristojne davčno uprave ia overjeno izjavo o plačevanju vzdrževalnih stro* škov, katero Izdaje učenčev vzdrževalec. -< Vzdrževanje na zavodu je za bodoče šolska leto znižano za vso učno dobo (10 mesecev) na 5000 Din. Za prosilce iz Dravske banovine je u zavodu nekaj brezplačnih mest, oziroma za po-lovioo vzdrževalnlne. Prosilci izven Dravske b*« novine plačajo še 1000 Din šolnine za vse šotek« leto. Obširnejše informacije daje na prošnjo ia« tereseatom ravnateljstvo uvod*. JKladitta Kmetsko-delavska mladina na Krško polje! >Zveza kmetskih fantov in deklet« in vsa njenn društva v proslavitev »Dneva slovanskega agra-rizma« — Velik pohod kmetskih kolesarjev na Krško polje V nedeljo, 14. avgusta, se vrši na zgodovinskem Krškem polju veličasten kmetski praznik, ki se ga že skozi leta in leta udeležuje vse slovensko kmetsko-delavsko ljudstvo, da tam pregleda svojo veliko armado in se okrepi v svoji stanovski in politični zavednosti. Letošnjega praznika pa se udeleži zraven žena in mož tudi številna kmetsko-delavska mladina, združena v svojih »Društvih kmetskih fantov in deklet«, da tako da s svojim mladim gibanjem temu prazniku še posebno veljavo. 14. avgusta slavi kmetska mladina vseh slovanskih narodov svoj prav poseben praznik — Dan slovanskega kmetskega gibanja. Ta dan se bodo vršile mogočne prireditve na Češkoslovaškem, Bolgarskem, Poljskem, v Lužiški Srbiji, pa tudi slovenska kmetsko-delavska mladina mora ta dan lepo in močno proslaviti. Po svoji organizaciji, zlasti pa še po duhu in misli, ki veže kmetsko-delavsko mladino vseh slovanskih narodov v veliko in mogočno družino, je naša dolžnost, da ta dan čim lepše proslavimo. »Zve-ta kmetskih fantov in deklet« in njena številna društva proslavijo ta dan na Krškem polju, kar daje proslavi še predvsem važen povdarek slovanske kmetske miselnosti. 0 tej bo na Krškem polju govoril predsednik »Zveze KFID« tovariš, Ivan Kronovšek. Poleg svečane proslave Dneva slovanskega agrarizma pa priredi »Zveza KFID« v okviru kmetskega tabora in velike kmetsko - narodne povorke še mogočen pohod kmetskih kolesarjev na Krško polje in kolesarsko dirko. V tej dirki tekmujejo le člani »Društev kmetskih fantov in deklet«, ki se morajo izkazati z legitimacijo in pokretaškim znakom — našo deteljico. Prijave za dirko sprejema »Zveza KFID« najkasneje do 12. t. m. Za zmagovalce je razpisanih 5 izredno lepih nagrad. Vsi oni pa, ki ne bodo dirkali, naj se gotovo priključijo pohodu kmetskih kolesarjev, vozijo naj skupno, da bodo tako napravili mogočnejši vtis, kot pa da gredo v po-vorki raztreseno. Pokazati moramo svojo stanovsko zavednost in moč svoje organizacije, pa tudi disciplino in urejenost! * Mogočen praznik kmetsho-delavske mladine na ižanskem polju Vse poti, čez barje, med njivami in polji, izpod Krima in od Ljubljane so preteklo nedeljo vodile na zgodovinsko ižansko polje, kjer se je vršil mogočen tabor kmetsko-delavskega mladega rodu. Ta tabor, ki ga je priredil ljubljanski pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« v sodelovanju vseh okoliških »Društev kmetskih fantov in deklet«, je bil združen z lepo tekmo žanjic za prvenstvo pododbora, kar je dalo prireditvi še prav posebno močan poudarek in izraz o časti in spoštovanju kmetskega dela. Praznik je otvorila slikovita kmetska povorka, ki se je uredila in zbrala pred Gerbcem na Igu, kjer je bil pravi kmetski semanji dan. Po-vorko na tekmovalni prostor so vodili na čelu okrašeni kmetski konjeniki in godba, za njimi *astopniki »Zveze kmetskih fantov in deklet« ter številnih »Društev kmetskih fantov in deklet« s praporom, nato jedro povorke: nad 100 v dečve oblečenih deklet in žanjic, za njimi lepo in pestro okrašeni vozovi iz Zelimelj, Iške vasi,. Tomi šlja ln Iga, nato pa nepregledna množica. Povorka je korakala skozi Ig, kjer so se ji še posamezni Ižanci trumoma priključevati.. Iz povorke žanjic-tekniovalk na velikem mladinskem prazniku na Igu, kjer se je vršila uspela tekma žanjic za naslov prvakinje ljubljanskega pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet«. tov. Ivana Puclja in narodnega poslanca tov. Milana Mravljeta. V svojem govoru je pozival zbrano mladino k samozavesti in delu za napredek vasi. Danes ne sme nihče več imeti predsodke manjvrednosti in brezpomembnosti. Vsa kmetsko-delavska mladina mora le v svojo organizacijo, ki si jo sama ustvarja in vodi. »Društva kmetskih fantov in deklet« so tista sila in k og, kjer se izobiažuje kmetsko-delavska mladina. Pa ne le radi izobrazbe je organizacija potrebna, temveč tudi zato, da se v njej zastopajo pravično interesi kmetsko-delavskega naroda, ki se mora ves združiti v svojo stanovsko organizacijo, ne glede na to, da mu še nekateri vtepajo v glavo, da je odvisno njegovo življenje od »božje volje«. S to »božjo voljo« je treba pomesti, kajti vsak stan je odvisen le od svoje volje in ne volje drugih. V tem pravcu, pa v močni samozavesti in ponosu mora rasti nov kmetsko-delavski rod in z njim novi časi slovenskemu narodu. Po zborovanju je ogromna množica pritisnila kot silni val ob dolge njive ovsa, kjer je tekmovalo 29 brhkih žanjic, članic vseh društev ljubljanskega pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Vsa živahna se je množica po tekmi komaj spet uredila v povorko in odšla na prireditveni prostor na Ig. Med tem je ocenjevalna komisija, sestoječa se iz Marije Gradišar, Blaznikove, Uršičeve, Kališa, Blaža in Val. Jan-harja, pregledovala in ocenjevala posamezne po-žete pasove ter strogo pazila na kakovost dela. Izid tekme je bil nato razglašen na prireditvenem prostoru na Igu. Kot zmagovalka si je osvojila prvenstvo s 27 točkami tov. Albina Zalar z Iga; II. nagrado je prejela tov. Frančiška Šenk z Iga; III. tov. Josipina Trampuž z Golega brda pri Medvodah; IV. tov. Francka Rogelj iz Zapog; V. tov. Angela Podržaj iz Iške vasi; VI. tov. Zofi Magerle iz Beričevega; VII. tov. Ivana Aleš iz Gamelj. Zmagovalka je sprejela kot nagrado lep nastavek, dar ministra I. Puclja; druga zapestno uro, dar nar. poslanca tov. Komana; tretja zapestno uro, dar. bana dr. Marušiča; v celoti j€ bilo nagrajenih 17 tekmovalk. Na tekmovalnem prostoru sredi ižanskega polja se je zbrala prava kmetsko-delavska vojska, gotovo nad 5000 duš. Ob govorni tribuni in kamor je bilo moči pogledati: fant ob možu, žena ob dekletu. Vsi kot zvesti vojščaki kmetske misli. Pred tekmo se je vršilo zborovanje in mogočna manifestacija za kmetsko-delavsko mladinsko gibanje. Otvoril je zborovanje s pozdravom vsej mladini kot tudi posameznim zastopnikom iški šolski upravitelj tov. Ivan Vovk, ki je v lepih izvajanjih govoril o mladinski organizaciji ter važnih nalogah, ki čakajo kmetsko-delavsko mladino in pozival, da se povsod organizira kmetsko-delavska mladina v »Društva kmetskih fantov in dekletc Taboru je nato sporočil pozdrave iški župan Hitejc. Predsednik ljubljanskega pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. Kramar Lojze je v pozdravu fantom in dekletom in vsem zastopnikom in gostom predočil še posebno zgodovinsko navezanost tega tabora s kmetskim puntom na ižanskem polju leta 1848. Sreski načelnik g. Znideršič je mladini in vsem ostalim sporočil pozdrave bana tov. dr. Draga Marušiča ter dejal, da mora biti kmetski stan nele materijalna, temveč tudi duhovna podlaga močni naši narodni državi, za katero vidi poroštvo v mladi kmetsko-delavski generaciji. Nar. poslanec tov. Albin Koman je nato v svojem govoru ugotovil, da ustvarja mladina novo socijalno-politično dobo Slovencev prav zato, ker pravilno razumeva težnje in potrebe ter socijalno prvenstvenost kmetskega stanu, pa tudi zato, ker je pravilno razumela besede našega narodnega kralja. Kot ižanski kmetje v svojem puntu 1848, tako ta mladina danes ustvarja boljše prilike in razmere v narodu in državi; išče in se bori za pravice kmetsko-delavskega ljudstva. Posebej je govoril še dekletom, ki da so v prvi vrsti poklicane, da očuvajo ljubezen in spoštovanje do kmetskega dela in doma. V imenu Kmetijske družbe je sporočil pozdrave tov, F. Kafol, ki je naglasil prvenstvenost kmetskega stanu in vso lepoto kot tudi važnost kmetskega dela za vse človeštvo. Predsednik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. Ivan Kronovšek je poleg svojega sporočil še pozdrave ministra Kongres »Svaza slovanske kmetske mladine« V dneh od 13. do 16. avgusta se vrši v Bratislavi na Češkoslovaškem IV. redni kongres »Svaza slovanske kmetske mladine«. Kongresa se udeleži po svojih zastopnikih organizirana češkoslovaška, poljska, bolgarska, slovenska in lužiškosrbska kmetska mladina, ki si je za skupno slovansko kmetsko osredje ustvarila »Svaz slovanske agrarne mladine« s sedežem v Pragi. V letu 1924. se je vršil I. kongres v Ljubljani, kjer so se postavili trdni temelji slovanski kmet-sko-mladinski vzajemnosti in tesnemu sodelovanju. Kongresa v Bratislavi se udeleži »Zveza kmetskih fantov in deklet« po svojih zastopnikih tov. dr. Janžetu Novaku in France Gerželju. Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica, zlasti, v srednji ia visoki starosti izborno čisti želodec in Čreva. '-4 ;«si ' Gospodarsko-prosvetni dan Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. Društvo »Lipa« in »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredita v nedeljo, dne 21. avgusta »Gospodarsko-prosvetni dan« s predavanji strokovnjakov iz Središča, Ptuja in Ljubljane. Predavanja bodo za moške po rani in pozni maši, za žene in dekleta pa po večernicah v šoli. Namen prireditve je, da bi se med narodom poglobil smisel za pravilno gospodarsko vrednotenje življenja in da bi se dosegla trdna koncentracija vseh gospodarskih sil v kraju. Udeležite se predavanj vsi, ki vas žulijj težki časi in skrbi za bodočnost. — Knjižnica »Lipe« zopet redno izposojuje knjige svojim članom ob nedeljah. Istočasno se sprejemajo tudi novi društveni člani. Leposlovnih in poučnih knjig je v knjižnici na bogato izbiro. — Poverjemištvo »Kmet. Matice« in »Vodnikove družbe« vrši g. Fr. Rizman na Vitanu. Naročnina je plačljiva tudi v obrokih. PriMtopaito k Kmetijski Matki. Kako prijeten občutek za gospodinjo: pogrnjena miza z dehteče svežim prtom — snežno-belimi prtiči — da, to so stvari, ki napravijo življenje zdravo in ugodno — stvari, katere ima vsaka gospodinja rada. Za to je potrebno predvsem dobro milo, ki je nežno in čisti temeljito, a to je že 80 let poznano SCHICHTOVO SCH i 4/32 ZNAMKE JELEN Natečaj za pesniški tekst kmetske himne Podpisana »Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani razpisuje natečaj za pesniški tekst, ki se bo komponiral v kmetsko himno. Za najboljša teksta sta določeni nagradi Din 200— in Din 100—. Pogoji natečaja: 1. Pesnitev sme obsegati največ od 4 do 5 kitic po štiri vrste. 2. Pesniški ritem mora biti prilagojen štiri četrtinskem kompozicijskem taktu (koračnica). 3. Siil bodi naroden v umetni obdelavi. 4. Vsebina pesnitve: a) Osnova vsebine mora biti kmetska misel. b) V pesnitvi mora biti zapopaden prosvet-no-kulturni razmah, naloga in stremljenje kmet-sko-delavskega gibanja (današnja socijalna borba povezana s »Staro Pravdo«). c) Izražati mora povezanost kmetskega človeka z zemljo in njegovo trpljenje, poudarjati pa tudi ljubezen do rodne grude ter globoko vernost v Boga. d) Hrepenenje kmetskega človeka po svobodi in pravici mora imeti borben in socialen poudarek. e) Narava (polja, travniki, gozdovi, vinogradi, hmeljišča, vrtovi, gmajne in sploh materijal-na kultura) in delo (oranje, setev, žetev, košnja, trgatev, obiranje, dr varen je itd.) morata biti estetično pojmovana. f) Doda se po potrebi še lahko vse, kar se nanaša na življenje našega kmeta in delavca. 5. Pesniške tekste je poslati »Zvezi kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani, Pražakova ulica 8/L, najkasneje do 1. oktobra 1932, v kuverti z geslom, v posebni zapečateni kuverti pa naslov vezan na geslo. 6. »Zveza kmetskih fantov in deklet« si pridržuje pravico, da vse pesnitve, katerih tozadevna komisija ne bo odobrila in nagradila, odkupi. V Ljubljani, 3. avgusta »Zveza kmetskih iantov in deklet« v Ljubljani. Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«/ Tine: Ocenjevanje na naših tekmah Zdi se mi potrebno, da se javnost pouči o podrobnem postopku, po katerem se ocenjuje kosce in žanjice na naših društvenih kakor pododborovih in Zveznih tekmah. Ocenjevanje tekmovalcev dela preglavice že na vseh tekmah sploh — a posebno težavno pa je pravično oceniti omenjeno kmetsko delo. To nam potrjuje že samo dejstvo, da je v tozadevne ocenjevalne komisije v največ slučajih zelo težko pridobiti vestne ocenjevalce, kar je povsem razumljivo; saj dobropre-mišljena ocena zavisi od tolikih tehtnih okolščin, da jih je včasih kar težavno obvladati. Poleg tega pa je še računati z naziranjem publike, katera po vzorcu drugih (meščanskih in rekorderskih) tekem daje v največ slučajih prednost onemu tekmovalcu, ki je po času preje prispel na cilj. To zgrešeno pojmovanje pa je treba odločno zavreči. Kakor v vseh drugih, tako moramo namreč tudi v tem slučaju strogo čuvati naše kmetsko obeležje. Še več, v kolikor smo svoj pogled v svet zastrli s tujim pajčolanom, toliko bolj si moramo prizadevati, da naš pogled postane jasen, kakor edino mora biti, ako nečemo, da zaidemo na kriva pota! Kako pa naj komisija brani svoje ocenjevanje z ozirom na čas, ko bi ji pa vsak praktični kmetovalec z ironijo vrgel v obraz upravičeno kritiko: »Nečem na svoj travnik (njivo) takega kosca (žanjice) pa makar, da mi dela zastonj, vi pa ste mu (ji) dali celo nagrado«! Ze ko smo priredili prvi tekmi koscev in žanjie v Medvodah, smo jemali v obzir predvsem gospodarsko odnosno strokovno-vzgojno vrednost takih tekem. Zato se je že takrat oce,njevalo tekmovalce ne samo po času v katerem so izvršili, ampak tudi po kakovosti, v kateri je bilo storjeno dotično delo. Nadalje se vpošteva tudi okolščine, katere vplivajo, da se delo. posameznega tekmovalca (ke) i njimi olajšuje odnosno ovira, pa tudi praktično stran ee ne pušča a vidika. Oziraje se na vse zgoraj naštete razloge sestoji n. pr. ocena košnje; v 10 do 20 točk čistote, prav toliko točk hitrosti, 10 točk širjave, do 10 terena iu 5 točk izgleda dvojnika. Ocena žetve temelji v 10 do 15 točk čistote, 10 do 15 hitrosti, 5 točk izgleda snopov, prav tako 5 točk za število snopov in do 10 točk tudi teren (pred žetvijo). Saj^ je že iz praktičnih razlogov razumljivo, da n. pr. čistota vpliva na uspeh časa in zunanjega izgleda; teren na doseženi čas, žistoto, kakor tudi na zunanji izgled in obratno. Tudi število snopov (pri žetvi) odločuje na daljšo, odnosno krajšo dobo žetve (kar se je zlasti razvidelo iz tekme žanjic, ki jo je 7. t. m. priredil Ljubljanski pododbor na Igu in kjer se je nekaterim zdelo nerazumljivo, kako je mogoče, da more žanjica, ki je zadnja požela, priti do prve nagrade). Upam, da je praksa zadnjih let, kakor tudi pre-vdarnost vsakokratne ocenjevalne komisije precej popolno izoblikovala ocenjevalno podlago, ni pa izključeno, da bo tu pa tam treba še kaj opiliti, ali pa pridejati. Zato bi bilo v vsestranskem interesu, da vsi, ki imajo kake tozadevne predloge, pošljejo iste »Zvezi k. f. i. d.«, katere bo odbor brez dvoma radevolje vzel v pretres. Ob sebi razumljivo pa je, da bo slej ko prej treba strogo paziti na to, da bodo vpoštevani vsi momenti, ki slone na realni podlagi. Da pa se izognemo kakim morebitnim vsakokratnim pomislekom, bi z ozirom ua lastne izkušnje le še priporočali, naj publika pred vsakokratno tekmo tudi sama pošlje v komisijo po par vestnih in sposobnih članov. Na vse organizirane člane pa apeliram: vsak tekmovalec se mora brezpogojno podvreči društveni disciplini, katera vendar izhaja iz njih samih — ako se s predpisi ne strinjajo, pa imajo priliko iste izpre-minjati samo na pripadajočih tozadevnih sejah in občnih zborih. Vsi skupaj pa pomnimo to-le: Komisija mora med ocenjevanjem imeti popolen mir! Vsako vmešavanje v njene posle s strani nepoklicanih, ki tako radi vsiljujejo razna vsakojaka dobromisleča — a neredko tudi pristrasnka — pojasnila, priporočila, radovednost' in priganjanja samo motijo in zavlačujejo dober ocenjevalni rezultat, kar edino more naše tekme povzdigniti na ono kulturno višino, na katero po svoii važnosti pripade Vsem zadrugam in zadrugarjem! Med knjigami Kmetijske Matice, ki izidejo v jeseni, bo tudi drugi del »Zadružništva«, ki ga je spisal naš najboljši zadružni pisatelj Miloš Štibler. Je to edina knjiga o Zadružništvu, ki obdeluje celokupno snov zadružnega gospodarstva v slovenskem jeziku, zato jo mora imeti in čitati vsak slovenski zadragar. Poleg »Zadružništva« izidejo še »Veliki koledar Kmetijske Matice« kol občinski koledar, posvečen naši občinski upravi; dalje knjiga o modernem travništvu »Veg dobre krme« in povest »Dom na Slemenu«. Udnina Kmetijske Matice znaša Din 20-—. Za ta denar dobi torej vsak ud 4 knjige, ki mu bodo v veliko korist in podporo. Zato je vsak zaveden kmet in gospodar tudi član Kmetijske Matice! IV. Poročilo hmeljarskega društva sa Slo« venijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 31. julija 1932. Ce se je tudi vsled ugodnega vremena v prvi polovici meseca julija obče stanje hmeljskih nasadov izboljšalo, vpliva vendar tropična vročina v drugi mesečni polovici neugodno na nasade in ovira več ali manj izkobuljenje cvetja. Vsled tega eo hmeljarji nekoliko vznemirjeni in zrejo bolj klavrno v bližnjo bodočnost. Izdatne padavine so nujna potrebne. Po ušici povzročena škoda je le malenkostna. Obče obiranje hmelja se bo najhitreje pričelo še le po 15. avgustu. Zatrjuje se, da bode letošnja letina znašala le 65 odstotkov lanske. — Društveni odbor. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem • lokalu, kamor zahajate in dajett zaslužka, »Knietski lista! ■ vseh miUmmke, uradne,vklam. Jj^jl ne/asofiise, knjiga. večbar: ^^j^rmiiisk hilvc in fjcunil TISKARNA MERKU LJUB LIANA G R EGORČIČEVASi 23 Jd25-5XJjd2gram:7iskarniil]htkm> Zborovanje hmeljarjev v Žalcu Savinska dolina, kjer se v pretežni večini prebivalstvo peča s hmeljarstvom, je v nedeljo 7. avgusta t. 1. zborovala v Roblekovi dvorani v Žalcu. Potrebno je. da se hmeljarji pred sezono pomenijo o vseh važnih vprašanjih hmeljske trgovine. Udeležba je bila srednja. Takšno zborovanje, pa bi zaslužilo s slrani hmeljarjev gotovo več pozornosti. Ob določeni uri je otvoril zborovanje podpredsednik Hmeljarskega društva za Slovenijo g. Mihel-čič, ki je pozdravil vse navzoče in takoj prešel na I. točko dnevnega reda Poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Tozadevno poročilo je podal g. tajnik Pe-triček, in sicer po poročilih srednje evropskega biroja, tako iz Češke. Nemčije, Poljske, Francije in drugih držav. Skoraj v vseh državah bo letošnji pridelek manjši od lanskega. Povsod je mnogo škodljivcev in tudi peronospore ne manjka, katere se z vsemi močmi otresajo s škropljenjem. G. tajnik dodaja k teanu poročilu svoje naziranje o predprodaji in prodaji hmelja. Kot največji nasprotnik pred-prodaje apelira na vse navzoče, da se je čimbolj izogibajo, kar bo v največjo korist hmeljske trgovine. Nadalje sporočam predlog Glavnega odbora, da se izreče zbor za termin pričelka obiranja, ki naj se prične s 16 avgustom in kar se naj objavi v vseh časopisih. Navzlic temu datumu je pa seveda vsakemu hmeljarju prosto dano, da prične z obiranjem po svoji najboljši uvidevnosti; seveda ne sme pri tem trpeti niti barva, niti kvaliteta hmelja. Predlog se soglasno sprejme. Nato je sledila živahna razprava o mezdi hmelj-skim obiralcem. Glavni odbor hmeljarskega društva je določil naslednje mezde: 1-25 Din od škafa (mernika) pri trikratni dnevni hrani in po 1-75 Din od škafa brez hrane. Pri tem sklepu glavnega odbora je nastala živahna debata. Predlog je šel na glasovanje in je bil z veliko večino sprejet. Pri slučajnostih prosi podpredsednik vse hmeljarje, da bi opustili prevzemanje obiralcev drug drugemu, ker to dela zelo slab vtis na splošnost m se večajo nepotrebni izdatki. Gospod Petriček poroča gh de legitimacij za polovično vožnjo hmeljskim obiralcem. Priporoča, naj se posveča več pažnje izpolnjevanju izkaznic, da ne bo na naših postajah toliko nerednosti. G Marine iz Glin pri Braslovčah prosi g. podpredsednika za poročilo, koliko je obljubljenega kredita za hmeljsko trgovino. G Mihelčič da besedo g. Senici, ki poroča, da se bo dobilo kredita v znesku 300.000 Din Kako se bo ta kredit porazdelil, o tem bo razpravljal in sklepal glavni odbor in hmeljarsko društvo bo o tem hmeljarje pravočasno obvestilo. Vsi navzoči hmeljarji so vzeli z zadovoljstvom na znanje določen kredit, katerega so izpo-slovali naši slovenski poslanci. Nato je poročal kmetijski referent g inž Dolinar o letošnji prodaji hmelja in sploh o hmeljskem svetovnem trgu. Predvsem je svaril hmeljarje, naj se nikakor ne zanašajo na previsoke cene, kajti marsikaterega znajo govorice o 30 Din za kg spraviti v nesrečo. Ko bi letos ne bilo gospodarske krize, bi bila hmeljska cena res dobra, pomisliti pa moramo, da je konzum piva vedno manjši in da še tudi vedno pada. Pivovarne si hmeljskih zalog ne bodo kopičile, ker dobro vedo, da si lahko hmelj vsak čas nakupijo. Zeli, da bi hmelj dobro prodajali, zato pa je treba predvsem paziti na lepo obiranje, sortiranje in pravilno sušenje hmelja. Z dobrim blagom si bomo vkljub zastoju ohranili stare in pridobili novih odjemalcev. Ker se ni nihče oglasil k besedi, je zaključil gosp. podpredsednik zborovanje. Po zborovanju se je vršila seja Hmeljarske prodajne zadruge. vseh vrst, za zidavo hiš, lz znanih karlovskih opekarn Osrednja gospodarska Ljubljani Kolodvorska ulica Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. zadruga v štev. 7. dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo za Dr a v sle « L|UBL|AiA, KOLODVORSKA 1 B Splošno krojaštvo afcso filečimev £j uhlj ana (SelenbuFgcva ulica 4 Slapar Ludvik, slikar Ljubljana, Ižanska cesta štev. 20 prevzema vsa v slikarsko stroko spadajočo dela Splošno vzajemno podporno In kreditno društvo r. z. z o. z. v Mariboru naznanja, da se je preselilo Iz Aleksandrove c. 83 na Kotov ški trg št 8/1 tafla ttonl« »munliiM a «M kr* m ■ garancijo, Izdelane ii najfinejšega švedskega jekla v staroznani tovarni kos in srpov Kojefon ZUtačič V Tržiču nudi Kolodvorska ulica J Kovico Vas FAVORIT čaka • • • ... čaka, da Vam neguje in polepšujč Vašo polt, da Vas obda z novo ljubkostjo in svežostjo. Favorit lepih gospa ostane vedno Elida Favorit milo. Negovanje s tem nežnim milom finega, svežega vonja Vam bo v največje veselje. ELIDA MILO Ljubljanske »senzacije« Ljubljana dobi novo ime? Ni še dolgo tega, ko se je pripeljal v Ljubljano vesel in podjeten Mariborčan. Pa sreča na cesti — bilo je po kosilu — nekega znanca: »Sedaj pa greva na »črno«, v kavarno, kaj ne?« — »M-ja,« zazeha Ljubljančan, »pa ne grem; grem »en mak spat!« — Mariborčan gre dalje in naleti na drugega znanca: »Ti, na pol litra pa greva, kaj?« — »M-ja,« zazeha Ljubljančan, »pa ne grem; grem »en mal« spat.« — Mariborčan sreča tretjega in četrtega, pa vsi so rekli, da gredo »en mal« spat. Mariborčan jo je od samega dolgega časa odkuril domov, doma v Mariboru pa je predlagal svojim veselim prijateljem, naj pošljejo na bana prošnjo, da prekrsti Ljubljano v »Smrčečo vas«. Znamenit dogedek. Gospod Bobek, pristen Ljubljančan starega kova, so si dali te dni pri-šiti na hlače nov gumb. Ko se je ta »senzacija« raznesla po mestu, so bile vse hiše na mah v zastavah. Gospod Bobek in zeljček. Gospod Bobek — gospodov Bobkov je v Ljubljani mnogo! — so prišli te dni izjemoma enkrat tudi v kavarno. Postrežljiv natakar se je vljudno priklonil: »Kaj pa prinesem — črno kavo?« — »No, da — pa prinesite črno kavo,« so prikimali gospod Bobek, »pa še en mal kislega zeljčka zraven, ampak samo ,čist' en mal...« Demcrce vesiz Oskar Dev. V Mariboru je pretekli teden umrl v starosti 64. let skladatelj in komponist Oskar Dev. Pokojnik je vglasbil mnogo pesmi, zlasti koroških narodnih. Znana je njegova pesem »Vigred se povrne«. Odlikovana je bila z redom sv. Save 5. razreda Manica Komanova, sestra narodnega poslanca A. Komana, priznana in priljubljena pisateljica mladinskih spisov, ljudskih iger in povesti. Poljedelske države, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Madjarska, Bolgarija, Estonija in Letonska, se sestanejo po svojih zastopnikih na veliko konferenco v Varšavi še tekom tega meseca. Trnava. V ponedeljek 8. t. m. se je poročil g. Fran Cizej iz Trnave z gdč. Cilko Posovnik, gostilničarko na Gomilskem. Mlademu paru želimo obilo sreče. Tudi zaradi krize. Med muslimani je še zmiraj razširjen običaj, da kupi ženin nevesto od njenih roditeljev. Doslej so ženini plačevali v južni Srbiji in drugod po 10.000 dinarjev za nevesto. S hudo gospodarsko krizo pa so pričeli razmišljati o tej visoki ceni; odlični muslimanski voditelji so se sestali na posebno zborovanje, kjer so sklenili, da se bodo neveste v bodoče prodajale po 2500 dinarjev. Brat in sestra France Vovk in njegova sestra Mici sta v Savi pri Sevnici po čudnem naključju oba utonila. Sestro, ki ni znala plavati, je zanesel vodni tok v močne valove, odkoder jo je skušal rešiti brat France, kar pa je postalo zanj usodno. Huda nesreča pri oranju. Ko je minulo soboto Malnerjeva hčerka Marija Gradišek iz Črnega potoka pomagala domačim pri oranju, so se voli splašili. -Marija je na njivi padla in vol ji je tako nesrečno stopil na obraz, da ji je zlomil levo čeljust. Tihotapstvo na veliko. V vasi Plani blizu Sušaka tik državne meje, odnosno svobodne cone, so našli finančni organi pri trgovcu Jeletiču ogromno zalogo blaga, pripravljeno za v Italijo. Tako je bilo pripravljeno 26.000 kg sladkorja in blizu 30.000 kg kave. Trgovec je bil obsojen na 8 mesecev zapora in na poldrugi milijon dinarjev globe. Med nevihto, ki je pretekli teden divjala v Ihanu in okolici, je strela udarila v hlev posestnika Čalta v Bičah ter ubila štiri glave goveje živine. Mlatilni stroj je otroku odtrgal glavo. Na posestvu Ivana Kutaša v okolici Novega Sada se je sedemletna deklica Eržika Papova iz Malega Idoša pri igri preveč približala mlatilnemu stroju. Kolesa so deklico zgrabila ter ji odtrgala glavo. Pri košnji ga je raztrgala granata. V Kanalu ob Soči je posestnik Josip Peternel kosil in s koso zadel ob granato, ki je tam ležala še izza svetovne vojne. Granata je pri tem eksplodirala in Peternela na kose raztrgala. Nove šole v Medmurju. V Medmurju, kjer je bilo veliko pomanjkanje šol, se je v zadnjih letih zgradilo že lepo število šolskih poslopij. Nedavno so začeli gradbo dveh šolskih poslopij, in sicer v Gornjem Kraljevcu in v Zižkovcu. Vsako poslopje bo stalo približno 200.000 Din. Banska uprava je za vsako šolo prispevala po 50 tisoč Din, ostale gradbene stroške pa bodo pokrile pristojne občine. Obe zgradbi bosta dovršeni do konca tekočega leta. V Gornjem Mihajlovcu pa zgradi banska uprava šolo za kmetijski pouk. Konjerejsko društvo za Dravsko banovino priredi letos premovanje plemenskih konjev in sicer: 17. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, 30. avgusta v Ptuju, 31. avgusta v Ormožu, 1. septembra v Ljutomeru, 2. septembra v Beltincih, 6. septembra v Kranju in 7. septembra na Igu. Začetek ob 8. uri, pogoji kakor običajno. Za sreze Brežice in Krško pa priredi društvo premovanje konj ob priliki kmečkega praznika na Krškem polju dne 14. avgusta v Krškem ob 8. uri. Za konjsko razstavo, ki bo ob priliki »Mariborskega tedna« od 13. do 15. avgusta, je prijavljenih lepo število konj zlasti iz ljutomerskega sreza. Ljutomerska reja amerikanskega kasača je stara skoraj 100 let in je posebnost svoje vrste, kajti nikjer v naši državi se ne goji reja toplokrvnih konjev v tem obsegu na deželi, kakor prav v ljutomerskem srezu. Razstava je važna tudi v gospodarskem pogledu, saj je znano, da najdejo dobri konji kupcev po razmeroma ugodnih cenah, ki so neprimerno boljše kakor cene druge živine. Razstava bo obsegala 4 kategorije in to: Plemenske kobile z žre-beti, enoletniki, dvoletniki, triletniki in starejši konji amerikanske kasaške pasme. V vsaki skupini bodo po tri nagrade in se ocenjevanje vrši v torek 16. avgusta t. 1. ob 10. uri na razstavnem prostoru v Razlagovi ulici štev. 5. Vesti iz sveta Na Dunaju je pretekli teden umrl bivši avstrijski kancler prelat dr. Seipl. Pokojnik se je pojavil v politiki šele med svetovno vojno. Pripadal je avstrijski krščansko-socijalni stranki. Na Kitajskem je v nekaterih krajih izbruhnila kolera. V mestu Hankovu je v teku dveh tednov pomrlo nad 500 ljudi. Velike poplave so v Mandžuriji popolnoma uničile žetev, tako da preti ljudstvu lakota. Slaba žetev se obeta, kot posnemamo ia časopisja, Poljski. Pšeniona žitna rja je uničila dO 80 odstotkov pšenice ter 40 odstotkov ovsene in ječmenove žetve. V industrijskem delu ameriškega mesta Chi« kaga je velik požar upepelil do tal celi dve ulici stavb in hiš. Med njimi je zgorela tudi ena največjih ameriških tovarn za konzerve. Stroge odredbe proti tujcem. Uradno poročajo, da je generalna direkcija javne varnosti v; Avstriji izdala naredbo, po kateri je treba vsakega tujca, ki bi nastopil na kateremkoli zborovanju ali kje drugod in izzival demonstracije ali pozival na nasilje proti strankarskim nasprotnikom, izgnati iz Avstrije. Enako se bo ravnalo z vsakim tujcem, ki bi v svojih govorih napadal državne ustanove v Avstriji ali pa jih kakorkoli kritik oval. Nagla obsodba. Pred sodiščem v nekem mestecu v Italiji je bil kmet v tožbi za pričo. Ker sodnik njegovemu pričevanju ni hotel prav verjeti, je razburjeni možakar sezul čevelj in ga lopnil po glavi. Sodnik ga je pa takoj obsodil na štiri leta ječe. Njuhalna doza za 200.000 Din. Pri tvrdM Christie v Londonu je bila pred dnevi dražba draguljev in dragocenosti. IzcLražili so med drugim tudi tobačno dozo za njuhanje iz zelenega jaspisa. Kupec je plačal zanjo čedno vsotico 200 tisoč Din. Redek samomor. V Debreczinu se je obesil 91-letni komercialni svetnik Emanuel Bechert, ki je bil prej visok nameščenec madžarske Narodne banke. Samomor v tej starosti je pač zelo redek in ga morejo izzvati le težke materialne skrbi. V današnji številki smo morali radi obsežnega gradiva o velikem kmetskem taboru na Krškem polju opustiti nadaljevanje podlistkov, kar naj nam čitatelji kot pisci oproste. Redno nadaljevanje sledi v naslednji številki. Uredništvo.. ■ i8 mm Vrsto 3337-TP Nenavadno lahki in udobni polčevlji iz sivega platna s široko kapico in gumijastim podplatom. Ženski iste oblike in materijala Din 49 —. NOVE CENE Omogočajo vsakomur, da nosi za vsako priliko in vreme drugo vrsto čevljev. Nikdar niso bili tako poceni kot danes. Z vsemi silami se borimo proti visokim cenam, trudimo se pomagati odjemaicem z dobro obutvijo; prodajamo obutev za polovico prejšnjih cen. Izdelujemo v državi z domačimi delavci, odstranjuje :o nezaposlenost, odstranjujemo draginjo. Podprite naše delo, nosite naše čevlje. Vrsto 0167-00 Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober mate-rijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac. 29." Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz govejega boksa s močnim usnjatim podplatom. Rujavi Din 89 —, črni Din 79 —. Vel. 19-26 Vrsta 4431-05 Za otroke: zračni, lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom okusne oblike. Vrsta 9775-03 Čeveljčki iz atlasa z in brez sponke. Nenavadno lahki in udobni. Isti iz satena in baržuna po Din 59 —. Vrsta 2945-12 čevlji iz rujavega boksa. Praktični in elegantni. Ravnotaki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129-—. Imamo veliko izbiro nogavic. Moške Din 5-— Otroške Din 7-— Ženske Din 19-— Vrsta 2642-05 Otrok, ki ima nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zato smo izgotovili te čeveljčke iz finega laka in rujavega boksa. 79.- Vrsta 3945-03 Za gospodinje: Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vrsta 1005-donr. Pod to vrsto imamo nekaj raznih podobnih vrst čevljev, ki jih lahko izberete po svojem okusu. Žlica in kljukica Din 4-—. Vrsta 3162-00 Za živahne dečke smo izgotovili visoke Čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno potrebni za vsakdanjo nošnjo. Lufov vložek Din 5 —. Vrsto 2605-51 Moderen čevelj brez sponke športne oblike iz rujavega boksa, okra^n z okusnim ppr-foriranim jezikom. Obiščite naše prodajalne, prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah. ———— ————i———————————— OGLASI v Jmetskem listu" imajo siguren uspeh! Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu metskl hranilni in posojilni dom L I u b I i a n v Ljubljani Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt. hranil, št 14.257 . .... . . , — — Brzojavi: »KMETSKI DOM" VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5 V,0/, brez odpo- / Telefon Štev. 28-47 povedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/< brez odbitka davka na rento Stanje vlog nad 35,000.000 dinarja« // Rezerve nad 900.000 dinariev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —12'/, in od 3 —4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trgf in v Mariboru, SlomSkov trg 3 Urednik: Janko. Vič i č, — Izdaja za konzorcij Ivan Bipaa. fiska hskarna Merkur Iciedstavoik tiskarne: O. MiehdJeU. Liubliana. s