Petdeset let Svobode Zadvor
(Nadaljevanje)
Leta 1927 smo zbrali 20 podpisov in od velikega župana Ijubljanske oblasti zahtevali dovoljenje za usta-
novitev podružnice delavskotelo-vadne in kulturne zveze Svobod za Slovenijo s podružnico v Dobrunjah pri Ljubljani. Formalna odobritev za
Svobodaši Zadvora (1927—1941)
Ob praznovanju 50-letnice usfanovitve Svobode Zadvor prosimo vse živeče ter svojce umrih, ki so delovali v tem društvu od ustanovitve do razpada Jugoslavije, da zaradi zgodovine društva poš|ejo odboni naslednje podafke:
Ime in priimek...............................................
Naslov predvojnega stanovanja   ................................
Leto ro|stva  .................................................
Kdaj ste stopili v drušKo in v kateri sekcif ste delovali ............
Ali ste sodelovai v NOB, kje in funkcija   ........................
Kdaj ste izstopili iz društva ....................................
Pišite, če imate doknmente, knjige in drugo gradivo, ki bi koristilo za zgodovino društva.
Podatke pošljile na naslov: Osnovna šola Toneta Trtnika-Tomaža, Sostro, Cesta II. grupe odredov — 61261 Dobrunje — Za 50-letnico Svobode.
ustanovite v društva je po odredbi ve-likega župana ljubljanske oblasti prišla v roke dr. H. Tumi, predsed-niku delavsko-telovadne in kulturne zveze Svobod za Slovenijo 28. de-cembra 1927, toda ustanovni občni zbor društva kot podružnice Svobod za Slovenijo je bil januarja 1928 v gostilni Pri Grešniku v Dobrunjah.
V tej gostilni je bil občni zbor zato, ker je bilo edino v njej dovolj pro-stora za večje število ljudi. Res je na tem   zboru   sodelovalo   okoli   120 ljudi! Gospodar je dal društvu na razpolago tudi pomožne prostore — v upanju, da bo imel več prometa. Navsezadnje pa smo se odločili tudi
^ato, ker je bilo več članov tudi iz Bi-zovika, Hrušice in Štepanje vasi, ta gostilna pa je stala nekako sredi teh vasi.
V  prvem odbom Svobode so bili: Niko Bricelj iz Bizovika — predsed-nik, Tone Trtnik — tajnik, Jože Per-čič — blagajnik (oba iz Zadvora), člani pa: Franc Kregar iz Štepanje vasi, Franc in Ciril Rome iz Dobrunj, Franc in Gabrijel Gašperšič iz Zad-vora,   Janez   Cankai   iz   Zadvora, Franc Breskvar in Micka Jakopin iz Bizovika ter Polde Kuč iz Hrušice. Društvo je takoj po ustanovitvi ra-
zvilo široko in živo aktivnost. $e isto leto so bile ustanovljene sekcije: dramatska, tamburaška in knjižnica. Največje probleme smo imeli z va-jami, saj nismo imeli prostorov, v ka-terih bi vadili. Zato smo se selili iz go-stilne v gostilno ali pa smo imeli vaje tudi po domovih; tamburaši so se shajali v gostilni Friškovec v Zadvo-ru. Prav zaradi pomanjkanja prosto-rov nismo mogli imeti prve predstave v Zadvoru, temveč je bila v Zalogu, kjer je imela Svoboda Zalog v go-stilni pri Cirilu svojo dvorano.
Leta 1931 je gostilničar iz Zadvora Miha Jeriha zgradil dokaj prostorno dvorano z odrom in pomožnimi pro-stori. Tedaj se je društveno življenje šele prav razmahnilo. Isto leto je tamburaŠKa sekcija prerasla v godbo in kot taka ostala do poletja 1941, ko je večina godbenikov odšla v parti-zane ali pa so se nekateri znašli v ita-lijanskih zaporih. Inštrumenti so nato ob veliki italijanski ofenzivi ža-lostno končali v kočevskih gozdovih. Tja so bili namreč preneseni poleti leta 1942.
Isto leto, kot je bila ustanovljena godba, je bila ustanovljena tudi pev-ska sekcija in tudi ta je delovala do razpada stare Jugoslavije.
Leta 1931 je zgradil hišo v Zad-voru tudi večkratni predsednik Svo-bode Franc Kocjančič in v dokaj ve-likih kletnih prostorih je društvo do-bilo svoj lokal za vaje in za predava-nja. Ti prostori so ostali Svobodi na voljo vse do okupacije in v teh pro-storih je bil že med okupacijo zadnji koncept naše godbe.
Vzporedno z množičnim delova-njem vaščanov v tem društvu se je začelo tudi njih politično osveščanje, ki ga je vodila komunistična partija. Člani SKOJ sopostali člani KP. Njim so se pridružili še drugi, od vseh pa je izstopal Jože Moškrič (kasnejši na-rodni heroj, ubit na Polici leta 1943). Član KP je postal leta 1927 in v druš-tvu je bil vodilna osebnost vse do za-četka vojne. Bil je tudi pisatelj in pe-snik socialnih tcm; najbolj je znana njegova igra Rdeče rože. On in drugi komunsiti so postali idejni pa tudi praktični vodje društva in v letih pred razpadom Jugoslavije ni bilo v od-boru niti enega socialdemokrata več. Zaradi takega dela društva so druš-tvu posvečali največjo pozornost tudi najvišji partijski delavci tistega časa in pri njih so bili stalni gostje Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Ivan Maček, Bratko Kreft, Tone Seliškar in drugi.
(Nadaljevanje prihodnjič)