E3u»li=iu»jt=3i»mii==i Izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica St. 6. I=][n]l=llnjb=llnjl=l Naročnina znaSa: celoletna . . K 4-polDletna. . „r-četmetna. . „ r-Posamezia SL „0‘I0 Ba=ipmr=inunr=iim»irBga limmnratumgl GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 4. V Ljubljani, dne 27. decembra 1912. Leto VIII. Kam vodijo karteli? V Zedinjenih državah je krog 100 milijonov ljudi. Strokovnjaki trdijo, da je od vsega premoženja, kar ga je v tem ogromnem ozemlju, že 40 o d -stotkov v rokah nekako 200 ljudi. To je strašno neikirazmerje! Dve osebi ima torej toliko, Kolikor 1 milijon drugih. En kapitalist tistih 200 ima tako premoženje, kakor 500.000 ljudi, ki delajo in tvegajo zdravje in življenje za kos kruha. To pot, po kateri gre premoženje v roke par bogatinov, so odprle amerikanske kapitalistične zveze — tresti (trusti), ki jih pri nas imenujemo kartele. Veliki bogatini po teh zvezah z oderuškimi cenami izsesavajo ljudstvo, delajo draginjo, jemljejo delu njegovo vrednost in skrbe, da je splošna nezadovoljnost vedno večja. V družbi največjih dunajskih bogatinov je baje najbogatejši med njimi izrekel: »Če pojde tako dalje, ne more biti druzega, nego da bomo mi in karteli v krvi utonili.« Ni prazna ta beseda. Ali ni potemtakem že zato, da se izognemo strašnim dnem socialne revolucije, potrebno, da se vsi poštenjaki združijo z delavci in se potegnejo za njihove pravice, ki so obenem najboljša opora proti neizmernem bogatenju posamnikov? En amerikanski zgled naj pojasni to reč. Bankir Morgan je spravil skupaj železne in jeklene tovarne v veliko zvezo. Vse podjetje je imelo resnično vplačanega kapitala 700 milijonov dolarjev (1 dolar = 5 K). Delnic se je pa izdalo dvakrat toliko, torej za 1400 milijonov, dolarjev, to se pravi: podjetje se je na videz podražilo za polovico. Morgan je za svoje združevalno delo vzel »samo« 62 milijonov dolarjev poleg dobička seveda, ki ga je od svojih delnic vlekel vsako leto od njega. Jekleni trest je cene blagu tako zvišal, da je kmalu resnično vplačani kapital nosil po 23 od sto. Delnice so namreč dajale letnega dobička po 11*5 odstotkov; potemtakem je trest dosegel, da je sa-: mo pripisani kapital, ki ga ni nihče vplačal v znesku imenovanih 700 kron, nosil po ll-5 odstotkov. Vzemimo si lastnika delnice, ki je imela imensko vrednost 200 K. Lastnik je vplačal zanjo 100 dolarjev, t. j. 500 K. Na^ leto je vlekel vsled trestovega oderuštva 23 odstotkov, t. j. 115 K, torej je* v malo več nego štirih letih dobil svoj kapital nazaj. Ker pa cela delnica nosi po 11'5 odstotkov, je jasno, da je danes vredna najmanj dvakrat toliko, kolikor znaša njena imenska vrednost. Njen lastnik jo torej lahko proda za več nego 2000 K, dasi je vplačal zanjo le 500 K in dasi so mu letni dobički kapital že z velikim namečkom povrnili. Tako se dela bogastvo. Nekaj upanja smemo imeti, da se bo zdaj v Ameriki začelo stopati na prste velikim oderuhom. Zmagal je za predsednika demokrat dr. Wilson, ki je s svojo stranko odločno za to, da se z vsemi močmi, zlasti s tem, da se carina manjša ali odpravi, oderuštvo trestov zavre. Vsak prijatelj ljudstva mora biti vesel, da je Roosevelt pogorel. Wilson je dobil od 520 volilnih mož, ki so jih izvolile po-samne države, 440 glasov. Tresti so pri zadnji volitvi izdali krog 500 milijonov kron, da bi Roosevelta spravili kvišku. Ljudstvo je bilo pa močnejše nego denar. Če je bilo v Ameriki, kjer se je zdelo, da se za denar vse dobi, to mogoče, bo menda tudi pri nas. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Važnost glavnih skupščin. Poročali smo že, da želi načelstvo J. S. Z. svojo glavno skupščino prirediti že, če bo le šlo, koncem meseca januarja. Glavna skupščina J. S. Z. je silno važna stvar, za katero se morajo naše skupine dobro pripraviti. Skupine morajo pred glavno skupščino izbrati na društvenem shodu, h kateremu morajo biti vsi člani povabljeni, zastopnika, ki naj skupino na občnem zboru zastopa. Najboljše bi bilo, da bi vodstva naših skupin izvedla to volitev tako, da bi člani volili tajno zastopnika tako, da zapiše vsak član ime tistega na glasovnico, ki mu najbolj zaupa. Izvoljen naj bo tisti, ki bo dobil največ glasov. Na društvenih shodih, ko se bo določil zastopnik pri glavni skupščini J. S. Z., naj se poda tudi poročilo o delovanju skupine leta 1912. Po glavni skupščini J. S. Z. se pa mora zopet sklicati shod skupine, na katerem naj se poroča o tem, kar se bo pri glavni skupščini J. S. Z. razpravljalo. Društveni shodi naših skupin naj se vedno dobro pripravijo. Vodstvo vsake skupine mora skrbeti za to, da so vsi shodi, ki se prirede, sijajno obiskovani. Na shodih se člani navduše in sad vsakega dobro obiskanega shoda je, da pristopajo J. S. Z. novi člani. Ravno za glavne ali občne zbore skupin naj se vse1 stori, da bodo dobro obiskani. ^>rave ljudi na prava mesta. Na občnih zborih skupin, ki bodo zborovala začetkom januarja, da izberejo za- stopnika za glavno skupščino J. S. Z., je prav, da se voli tudi odbor. Svetujemo, da naj se tudi za volitev odbora vse pripravi. Stari odbor naj skrbi za to, da se predloži občnemu zboru lista kandidatov, ki naj se med člane razdeli. Člani lahko na to, predno te glasovnice oddajo, črtajo tiste, o katerih mislijo, da jim ne zaupajo. Tisti, ki jim občni zbor poveri častne naloge, naj se v veliki skromnosti ne branijo mest, ki jim jih izroče njih tovariši. Šolanja na .shodih naj vodstva naših skupin nikdar ne prezro. Glavno načelo mora biti: Vsak član imej pravico in dolžnost, da pove, kar mu ni všeč, na shodu. Ampak pri vsej prostosti, ki jo imej vsak naš član pri razpravah, naj se tako na shodih kakor tudi pri sejah vsak izogiba, da postane oseben in naj se vsak izogiba zbadati. Prijatelj,nikdar ne misli, da se postaviš, če si, kadar nastopiš, prehud. Vidiš, če kdo tebe nahruli, se ti zdi to hudo, zato pa tudi ti, predno pričneš govoriti, dobro premisli vsako besedo, predno jo izpregovoriš, na zlato tehtnico jo prej daj, da nikogar ne vžališ. Če boš tako nastopal, storiš sebi prav in koristiš sveti naši stvari. Vedno ostati stvaren je glavno načelo vseh člahov in odbornikov J. S. Z.! Zimsko delo. Mesca decembra naj vsi odbori skupin in plačilnic J. S. Z. živahno delujejo. Načelstvo J. S. Z. bo leta 1913 kmalu sklicalo glavno skupščino J. S. Z. Predno se pa skliče, morajo se tudi naše skupine in okrožja ter strokovni odseki na njo pripraviti. Skupine same naj zimo porabijo za to, ia ?e razvije živahno delovanje in življenje po skupinah. Predvsem nikdar in nikoli pozabiti, da se mora vedno in vedno agitirati in pridobivati novi člani J. S. Z. December sam pa mora biti v prvi vrsti posvečen agitaciji za »Zve-zino« glasilo, ki mora vezati tako odbore skupin kakor tudi člane med seboj. Jugoslovanska Strokovna Zveza mora tvoriti veliko rodbino. Vsi člani morajo znati, kaj da se dela, morajo umevati veliki strokovni pomen Jugoslovanske Strokovne Zveze, znati morajo, da tvorijo v veliki verigi člane, ki popolnoma umevajo velike zadače in naloge J. S. Z. Podpore. Jugoslovanska Strokovna Zveza nudi svojim članom toliko, kolikor ne nudi pač nobena druga organizacija. Za tiste malenkostne članarine dobe njeni člani bolniške podpore, dobe popotne podpore, dobe preseljevalne podpore, dobe pravno varstvo, dobe brezposelne podpore, dobe podpore, ka- dar stavkajo. Jugoslovanska Strokovna Zveza je organizacija, v kateri dobiš za manjši denar vse, kar ti nudijo druge organizacije. Zato pa nima prav, kdor še ni član J. S. Z. A tudi člani J. S. Z. naj nikdar ne pozabijo, da čimveč članov šteje J. S. Z., toliko več tudi lahko za nje stori. Zimska doba, ki je agitaciji tako ugodna, naj se predvsem porabi za agitacijo, za pridobivanje novih članov. Delavci, organizirajte se! Dne 7. decembra t. 1. je zboroval v Ljubljani pri Slonu gorenjski oddelek Zveze avstrijskih tvorničarjev. Gospoda se je pečala tudi zl vprašanjem o stavkah. Tajnik Zveze avstrijskih tvorničarjev dr. pl. Weiss je poročal, da so se dozdaj tvorničarji ob stavkah le moralno podpirali, a da se zdaj nameravajo glede na stavke proti izgubi zavarovati. Ustanovi se obrambna zveza tvorničarjev, ki bo z denarjem podpirala tistega tvorničarja, v čegar tvor-nici bo delavstvo stavkalo. Sklenili so, da se ustanovi tudi krajna obrambna zveza proti stavkam. Odbor gorenjskega oddelka industrijske zveze se je takole sestavil: načelnik Maks Sa- massa, I. načelnikov namestnik Andrej Gassner starejši, II. načelnikov namestnik Avgust Trappen, blagajnik Gustav Egger, zapisnikar dr. Ambro-sitsch, odborniki so: Herman Berrer, dr. Karl baron Born, Julij Goeken, Charles Moline in Simon Rieger. — Poročilo smo objavili zato, da naše delavstvo zna, kako močno se združujejo tvorničarji. Prav imajo, ker se družijo, da ščitijo svoje koristi. A tudi delavstvo mora svoje koristi čuvati, in če je potrebno, jih tudi braniti. Nujno je zato potrebno, da se delavstvo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi združuje. Čim mogočnejša bo J. S. Z., tem boljše za naše delavstvo, ker tvorničarji se ozirajo le takrat na delavsko moč, kadar vedo, da zastopa delavske koristi močna organizacija. Med brati in sestrami. Iz št. Vida nad Ljubljano. Kako skrbi S. L. S. za delavce, se je že povsod neštetokrat opazilo, kakor drugod tako tudi pri nas. Pri zadnjih občinskih volitvah smo dobili tudi delavci svojega zastopnika v novi občinski odbor v osebi tov. Ivana Kremžarja. Novi občinski odbor je že v svoji prvi seji sklenil marsikaj koristnega, ki bo tudi delavcem samim v prid, tako na primer davek na žganje, ki bi naj bil J. Jorgensen: Naša ljuba Gospa Danska. Zdaj pa je uvidel, da je absolutizem, to je neomejena oblast imela v katoliški cerkvi vedno svojo nasprotnico. Ne iz katolicizma, temveč iz tistega duha, ki hoče postaviti spet staro poganstvo, od tu so se dvigali tirani. Vsi tisti, ki so v teku času utrdili neomejene prestole, niso bili katoliki, ampak katoliški pogani, in vsi neomejeni vladarji so bili vedno naravni sovražniki Cerkve, so izrabljali in podpirali vedno protikatoliška gibanja — na severu protestantizem, na Angleškem anglika-nizem, na Francoskem galikanizem. Stremljenje neomejene oblasti je bilo vedno in povsod: ustanoviti državno, to je neomejenemu vladarju podložno in lastno cerkev. Z drugimi besedami: Absolutizem je podpiral Cerkev le v toliko, kolikor se je ona sama podvrgla kroni, v kolikor je hotela biti orodje v rokah posvetnih vladarjev. A tega katoliška cerkev ravno ni hotela. Vse obtožbe proti Cerkvi niso pomenile nič drugega, kakor da ta ni hotela dati cesarju nič drugega, kakor to, kar je cesarjevega, da se mu ni hotela kloniti kakor najvišjemu namestniku božjemu, kakor naj višjemu škofu, orodju sv. Duha, za kar so ga napravile protestantske cerkve. Zato je katolicizem imel najprej svoje nasprotnike v vladarjih, prej nego’ med ljudstvom. Ni bil prvi Bismarck, ki je napovedal državni boj Cerkvi, vsi neomejeni vladarji in njih miijistri prejšnjih stoletij so bili njegovi predhodniki. Zdaj je Herman Ronge prvikrat spoznal to, zdaj šele so se mu odprle oči in je bral svetovno zgodovino tako, kakršna je v resnici bila, ne kakor so si jo izmislili liberalni pisatelji. Svobodomiselni pisatelji so vedno zgodovino tako zabrnili, kakor da je francoska revolucija z isto pravico zvrnila po tleh prestol in oltar — prestol krivice in oltar laži; ker sta bili ti dve oblasti zaveznici v življenju, morata biti tudi tovarišici v smrti — tako so sklepali. Kralj in Cerkev sta skupno izžemala ljudstvo, zato je ljudstvo v besni maščevalnosti peljalo glave obojih pod žilotino. Tako so opravičevali dejanje revolucije. A v resnici je bilo popolnoma drugače. Francoska revolucija v verskem oziru ni napravila drugega, kakor da je nadaljevala absolutizem. Bila je kakor samosvoj vladar sovražnica Cerkve, le v toliko se je razlikovala, da je izrabljala hujša sredstva, da je tembolj pokazala sovraštvo do Cerkve. Dedščino absolutizma in revolucije pa je končno nastopil cesar Napoleon, ki je hotel napraviti iz papeža dvornega kaplana. Toda, ko je papež Pij VII. rekel odločno: ne, in vztrajal na svojem stališču kljub vsemu trpljenju in preganjanju, in ko so se zatirani narodi končno dvignili zoper vsemogočnega vladarja, ki je še danes malik vseh sovražnikov vera in lažnjivih prijateljev ljudstva, tedaj se je dvignilo celo v domači državi hvalno petje za rešitev. Svobodomislestvo je bilo doma pri tiranu in v salonih — s prebujenjem ljudstva se je vzbudila vera. In isto pot so hodile druge države in defžele. Verski in družabni boj obenem — a povsod so vstajali možje, ki so hoteli v veri utrditi družabni red, utrditi v oni veseli in srečni misli, ki vidi v Bogu očeta in v vsakem človeku brata. Tudi v socialni demokraciji je ležala ta misel, bila pa je podobna staremu zakladu, ki leži na dnu umazane in vrveče reke. Toda ali bi ne bilo mogoče, da bi to veliko besedo bratstvo, ki nasprotuje moči posameznika, ki nasprotuje samoobljubju — tudi krstili, ali ne bi morali napraviti iz rdečega praporja krščansko zastavo, jo kronati s križem in napisati nanjo: Kristus in ljudstvo? Herman Ronge je spoznal, da so dozdaj svobodomiselstvo in demokracijo spravljali v en pojem. Zdaj je uvidel, da je med njima velikansko nasprot-stvo. Demokracija temelji na nauku katoliške cerkve o bratstvu, o enakosti vseh ljudi preld Bogom. Stari, predkrščanski vek demokracije ni poznal. Republike starega veka so bile male zadruge onih, ki so imeli prednost pred drugimi, pod sabo so imeli sužnje, oproščence in nižje ljudstvo. Šele v Cerkvi, v samostanih je nastala demokracija; šele tu se je tako lepo izpolnilo prerokovanje psalma: »Glej, kako dobro in lepo je bivanje med brati.« Šele pod vladarstvom škofov je vstala ona čudovita srednjeveška družba, kjer je cerkvena vlada dvigala demokracijo in kjer je bila cerkvena vlada prešinjena demokratizma. Bog je bil kralj kraljev in gospodar gospodujočih — ni bilo ni-kakih pravic — vse so prišle od Njega, nobenih dolžnosti, razen onih od Njega samega. Nihče ni bil neomejen vladar, le Bog, niti kralj, niti ljudstvo, niti množice, niti posameznik. Nasprotno pa se je Ronge dobro spominjal, kako je umela svobodomiselstvo neka mlada liberalna gospa. Govorili so o nekom, ki je bil splošno znan kot »fin človek«, in o katerem je rekla mlada gospa: »In on je v vsem svobodomiseln; ima nevesto, čeprav je že poročen.« In to je bilo rečeno s svečano resnostjo . . . Svobodomislestvo v resnici ni drugega, kakor svoboda posameznika v vsem — posebno pa neodvisnost od Boga. »Bog je mrtev,« je rekel svobodo- še večji nego zdaj. Kaj bolj uničuje delavčevo zdravje, kakor ta kruti sovražnik? Nadalje se je sklenilo, naj se na-rede po Št. Vidu prepotrebne električne luči, ki jih vsak potrebuje, najbolj pa delavski sloji. Saj če si šel zlasti od vižmarskcga kolodvora, se ti je zdelo, kakor prava egiptovska tema in si bil vedno v nevarnosti, da se v koga zaletiš; a mislili smo, da bomo vsi to z veseljem sprejeli, pa ni bilo tako. Tudi tukaj so bili zraven sovražniki našega kmeta kakor delavca, namreč liberalci. Ti ljudje se nam takrat hlinijo, kadar potrebujejo ob volitvah naših glasov. Mislimo, da se bo vsak delavec stokrat premislil, preden bo oddal svoj glas kakemu liberalcu ali soc. demokratu. Vi, delavci in delavke, se pa še bolj oklenite S. L. S., ki je še1 vedno podpirala vaše težnje in imela srce za vas. Ker tu obstoji tudi skupina J. S. Z., naj ne bo delavca in delavke, ki bi ne bil član te naše organizacije. Le potom J. S. Z. smemo pričakovati zboljšanja našega gmotnega položaja. Morda kdo reče: Kaj pa mizarski obrtniki, krojači in šivilje, ali mi nismo vaši sotrpini? O tudi in tudi za vas ima še prostora Jugoslovanska Strokovna Zveza. Pristopite tudi vi k nji! Industrija in karteli. Če ni dela, ni zaslužka. Kako je to, da mora na tisoče in tisoče naših ljudi drugod po svetu iskati kruha. Zakaj se pri nas na razvije industrija, da bi dobili domačini doma dovolj zaslužka? Saj na Angleškem in v Ameriki tudi blaga, ki se naredi, ne vržejo proč, marveč ga prodajajo. Če je tam to mogoče, zakaj ne pri nas? Ta vprašanja so za vsakega delavca važna. Odgovor nanje je lahek: Pri nas so stavbe veliko dražje, kakor drugod vsled cementnega in drugih kartelov za stavbni material; ravno tako so stroji neprimerno dražji zavoljo železnega kartela. Kako so se stavbe podražile v kratkem času, naj pokaže ta-le zgled. Na Dunaju je stal kvadratni meter zazidanega prostora štirinadstropne hiše leta 1890. — 240 do 450 kron; danes stane do 840 kron. Za ustanovitev predilnice stanejo stroški za 80.000 vreten — na Angleškem 900.000 kron, na Nemškem 1,300.000, v Avstriji 4,000.000 kron. Torej so stroški pri nas 4%krat večji kakor na Angleškem. Vzrok: vsled kartelov podraženi cement in podraženo železo. S tistim denarjem, ki ž njim Anglež postavi 360.000 vreten, je mogoča pri nas tovarna samo za 80.000 vreten. Na Angleškem torej lahko štirikrat več delavcem dajo delo in to jih stane toliko, kolikor za nas eno četrtino. Zavoljo tega pa seveda tudi naša industrija ne more tekmovati z angleško. Blago ne gre naprej, delavec je; slabše plačan, ljudsko premoženje hira. Iz tega se jasno vidi, da so v prvi vrsti ravno delavci poklicani, da se upro pogubonos-nemu delovanju velikih kartelov. Zato se pa čudimo socialnim demokratom, da tu ne kažejo nobene gorečnosti. Zlobni jeziki govore, da veliki karteli-sti in socialistični voditelji dobro vedo, zakaj je njihova stranka tako krotka proti kartelom, da pa tega iz prav posebnih vzrokov ne bodo nikomur povedali. Morda se da uganiti. miselni modrijan, »in samo tvoja strahopetnost ti bodi misel: Bog je.« In tako je osvobodil vest. Svoboda posameznika je za Bogom odpovedala svojo pokorščino Cerkvi. Zato je učil liberalizem svobodo v veri — pravzaprav svobodo brez vere. Svoboden posameznik pa je končno postal svoja lastna neomejena oblast. Samemu sebi streči, to je bila prva in največja zapoved modernega nravo-slovja. Samo da je bil človek prost, potem je bil tudi dober. In politična in socialna beda sedanjega časa je posledica tega zadnjega nauka liberalizma. Kajti, če sem prost v zasebnem življenju, potem bo naj-višja zapoved življenja cele države ravno vsaka zapoved življenja vseh posameznikov, življenje neomejenega, svobodnega ljudstva. Voljo ljudstva so postavili mesto božje volje, volja ljudstva je bila vir zastav, reda in pravic. Mesto neomejenega kralja so dobili neomejeno ljudstvo. V resnici je pome-njala ljudska volja to kar volja večine, in tako je bila odprta pot vsaki nasilnosti in nikjer ni bilo mogoče iskati pravice pri kaki višji oblasti, ker med človekom in človeško postavo od sedaj naprej ni bilo drugega kakor prazno nebo in staro gospo usodo. Končno so proglasili človeka prostega v gospodarskem oziru, in stare vezi so strli in vrgli na tla. Človek mora biti prost kakor volk v gozdu, moč- Železničar. Odlomek velikega vprašanja. Splošno se opaža, da zavzemajo naši ljudje pri železnici — prav kakor tudi večinoma v drugih strokah — dvojna mesta: najnižja (prožni delavci in čuvaji) in višja (uradniki), v srednjih vrstah (poduradniška stopnja) jih je razmeroma najmanj. Prožnih, postajnih, telegrafskih mojstrov itd. je jakb malo Slovencev in ravno to so mesta, ki bi jih naši ljudje lahko dosegli z majhnimi žrtvami in bi potem navadni delavci ne bili tako odvisni od Nemcev, oziroma nemčurjev, kakor so sedaj. Za prožnega delavca in za čuvaja je večje važnosti, če je prožni mojster Slovenec, da mu gre ta na roko in ga no šikanira, kakor če so vsi uradniki Slovenci. Z uradnikom prideta čuvaj in prožni delavec tako malo v dotiko, da je nazadnje vseeno, kako nastopa uradnik proti njima. Prožni mojster je neposredni predstojnik delavcev in čuvajev in jim more veliko koristiti, pa tudi največ škoditi. Dober prožni mojster odtehta marsikatero ugodnost, ki si jo priborei delavci in čuvaji z velikim trudom, ki pa ostane kljub vsem obljubam le na papirju. To je en razlog, ki govori zato, naj bi se skrbelo, da pride več naših ljudi do takih mest. Pa tudi z druge strani je to vprašanje važno in potrebno, da mu posvetimo nekoliko več pozornosti. Železniška uprava daje precej prednosti sinovom železničarjev. Ti dobe pri železnici lažje službo kakor kdo drugi, ki ne izhaja iz železničarskih krogov. To stališče je čisto naravno in tudi popolnoma pravično, napaka je bila dosedaj le v naših krogih, ker niso tega dovolj izrabljali. Dosedaj smo poznali samo dve poti, po katerih se pride; pri železnici v službo. Ko fant dovrši ljudsko šolo, začne na progi delati in potem pride z leti polagoma od stopnje do stopnje do čuvaja ali kaj podobnega, drugi pa, katerim je sreča milejša, študirajo gimnazijo in dobe po maturi uradniško službo. Teh izide iz železničarskih krogov le bolj malo, pač pa ostane na prvi stopnji precej takih, ki bi zamogli par let študirati, ko bi si vedeli izbrati primerno stroko, da bi potem dobili kako poduradniško mesto. Ta mesta so razmeroma še dosti dobro plačana in marsikdo, ki ima zmožnosti, bi bil prav zadovoljen, ko bi se mu posrečilo priti vsaj tako visoko. V tej stopnji bi lahko dobilo še precej naših ljudi službe in bi od tega imeli vsi slovenski železničarji dvojno korist. Na eni strani bi tisti očetje, ki bi radi preskrbeli svojim sinovom malo boljši kruh, kakor ga imajo sami, lahko to dosegli z manjšimi stroški, na drugi strani bi bilo pa tudi za delavce! in čuvaje boljše, ker bi imeli za predstojnike ljudi, ki so prišli iz njihovih vrst, ki bi čutili z njimi. Seveda se to vprašanje za enkrat ne da kar tako rešiti in so to vse skupaj le besede, ki čakajo dejanj. Predpogoj za uspešno delovanje v tem oziru bi bila statistikao osobju podurad-niške stopnje na slovenskem ozemlju. Ko bi bilo to oskrbljeno, bi se šele lahko reklo, koliko ljudi bi lahko že na vsak način prišlo do teh služb. Obenem bi se dalo dognati, kakšna prediz-obrazba je naj prikladne j ša za taka mesta in bi tako tudi vedeli, kaj naj nejši naj ugonobi slabe jšega, vsak naj skrbi zase in kdor pride zadnji, naj pogine. Tako se je glasil evangelij novega gospodarstva in pričel se je oni brezobzirni boj vseh proti vsme, ki so ga nedolžno imenovali: svobodna konkurenca, prosto tekmovanje. Tako je bilo po preteku pol stoletja obsojena polovica človeštva, da se usužnji smrdečim in temnim tovarnam, zato, da morejo bogatini uživati solnce, pomlad in umetnost ob morskih pristaniščih ali pa potovati po svetu. Tako je liberalizem uredil svet in eden njegovih voditeljev, velik sovražnik Cerkve se je drznil odgovoriti na mile klice družbe: »Socialnega vprašanja ni več,« in nekdo drugi je potrdil to z besedami: »Modeme družbe si ne moremo misliti boljše. To je bil nov zgodovinski pogled, ki se je odprl Hermanu Rouge, ko je prebiral katoliško-socialne pisatelje. Vera, ki jo je priznaval za svojo, je vstala pred njim v novi luči, obdana z novim sijajem. Cerkev ni imela samo besed večnega življenja, temveč tudi moč, prav urediti družbo. Bila je mati človeštva, ki je skrbela za dušo in telo. Kdor je zatajil njo, ali jo pozabil ali se je ogibal, je šel duševno ali posvetno, osebno ali družabno naravnost proti prepadu. Za posameznika in za družbo je bila Cerkev pot rešenja, in s pravico tudi zanjo lahko porabimo besede: »Kdor mene najde, najde življenje.« fantje študirajo, da ni zastonj ves čas, kar ga presedijo v šolah. Fant s primerno strokovno izobrazbo (n. pr. za telegrafski oddelek primerno znanje elektrotehnike) bi gotovo velik olažje dobil službo kot tisti, ki ima morda par gimnazijskih razredov ali kaj podobnega. Sploh je vse to le odlomek velikega vprašanja, kako pokazati ljudem pot do onih mest, kjer bi si marsikateri fant lahko ustvaril dober obstanek, dostikrat boljši, ko oni, ki je dovršil celo srednjo šolo ali pa še kaj več. Zakaj: »ni vse zlato, kar se sveti!« Na vsak način je želeti, da bi se železničarska organizacija zavzela za to stvar in bi skušala zbrati potrebne podatke ter bi tako storila prvi korak do uresničenja. —a— Izprememba določil glede prehoda železniških voz iz Avstrije v Nemčijo in narobe. Avstrijsko železniško ministrstvo se je zavzelo za to, da se izpre-menijo določbe glede železniških voz iz Avstrije v Nemčijo in narobe. Dosedaj sta vpisavali obmejni postaji vsaka zase vozove, ki so imeli prekoračiti mejo, to se pravi, imeli so dvojno delo. Če se pomisli, da prestopi vsako leto na 32 obmejnih postajah približno poldrugi milijon voz in da se mora vsak voz dvakrat vpisati, namesto samo enkrat, potem je razvidno, da se da tu precej nepotrebnega dela prihraniti. Poleg vsega tega so pa ravno predpisi glede vpisovanja voz na obmejnih postajah tako zaviti in težko umljivi, da dosedaj menda ni bilo obmejne postaje, na kateri ne bi vsako leto napravili vsled tega nekaj takih pomot, ki so bile združene s precejšnjimi stroški. Seda] nameravajo stvar tako urediti, da bodo nalašč za to določene osebe vpisovale vozove, in sicer samo enkrat hkrati za obe obmejni postaji. Na večjih postajah bo odpadlo na ta način dela za pet do deset uradnikov in prihranek bo znašal okroglo 500.000 K. Ako se ta poskus obnese, bodo to upeljali na vseh obmejnih postajah. Ker pride pri v poštev skoraj 130 obmejnih postaj, bi se narastel prihranek na dva milijona, kron. Ta primer kaže, kje bi lahko železniška uprava brez vsake škode res nekaj prihranila, kajti takih nepotrebnih formalnosti kakor so bile dosedaj predpisane za prevzemanje voz, je tudi drugod še zelo veliko. —a— Električni obrat na državnih železnicah. Nekaj časa sem se resno dela na to, da se vpelje na državnih železnicah električni obrat. Za več prog so že napravljeni podrobni načrti in proračuni. Splošno bi to pomenilo precejšen korak naprej, ker bi bilo — kakor kažejo novi načrti in proračuni — manj stroškov za vzdrževanje prog in za osobje ter bi ostal še vedno lep prebitek kljub temu, da bo treba plačati obresti od kapitala, ki se bo porabil za nove naprave. Železniško ministrstvo in železniška uprava sta si tudi že zasigu-rala vodne sile, ki bi se izrabile za proizvajanje tokov. Na Gornjem Avstrijskem so sklenili pogodbo z vodstvom električnih naprav v Gosau, da bodo dobivali od tam električno silo. Gor-njeavstrijski deželni odbor je dobil dovoljenje, da sme najeti potrebno posojilo za vpeljavo električnega obrata na progi Atinang — Steinach — Irdning. Država bo pa prevzela plačevanje obresti in odplačevanje dolga. Tudi s kranjsko deželo je sklenila uprava državnih železnic pogodbo, s katero si je zagotovila električni tok in je pričakovati, da bodo vpeljali električni obrat tudi na gorenjski železnici. Načrt za električni obrat na karavanski železnici je že izdelan. Parni promet ostane samo na progi Opčina — Trst. V najnovejšem času namerava neko podjetje v Dalmaciji izrabiti vodno moč reke Cetina. Železniško ministrstvo je tudi s tem podjetjem stopilo v dogovor in sklenilo pogodbo glede oddaje toka za projektirane dalmatinske žel. proge. —a— Novi carinski predpisi. Dne 1. januarja 1913 stopijo v veljavo npvi carinski predpisi. Sprva so nameravali prikrojiti za sedanje razmere carinske predpise iz leta 1835. Ker pa ni bilo upati, da bo to delo dokončano v doglednem času, so za enkrat sestavili nanovo samo tiste predpise, ki se tičejo železniškega prometa. —a— Voz za prevažanje zlata. Posebne vrste voz, kakor ga menda nima nobena druga železnica, imajo južnoafriške železnice. Voz je namenjen za prevažanje zlata. Vsak mesec spravijo iz osrednje Afrike na obalo 18.000 kg zlata. Ker se vedno dobe ljudje, ki bi radi poceni, četudi nepošteno obogateli, je bila železniška uprava prisiljena zgraditi za prevažanje zlata poseben voz. Sredi voza je na dveh nosilcih (Trager) postavljen železen zaboj, v katerem je spravljeno zlato. Ves prostor je električno razsvetljen. Zaboj z zlatom visi tako-rekoč sredi voza v zraku, tako, da ni mogoče priti neopaženo v njegovo bliži- no. To so zato tako napravili, ker se je prej zgodilo, da so se tatovi privezali zunaj pod voz in med potjo prevrtali voz in zaboj ter tako prišli do zlata. V voz zaklenejo vedno oboroženega čuvaja, ki sme izstopiti šele na zadnji postaji, to je v Kapstadtu. Seveda ima čuvaj v vozu vse potrebno pohištvo, da si lahko kuha in oskrbi vse potrebno. —a— Držaji za listke pri tovornih vozovih. Pruska železniška uprava je vpeljala za poskušnjo novo pripravo za pritrjevanje listkov na tovorne vozove. Sedanja plošča za prilepljanje listkov se zelo zmanjša, ker pridejo nanjo pred vsem samo prehodni listi (Ubergangs-zettel). Za listke tiste postaje, ki voz naloži in ga odpošlje, je pa takoj zraven plošče za prilepljanje posebna pripravna, v katero se listek kar vtakne in ga ni treba prilepiti. Ta priprava obstoji iz kosa pločevine, ki je na vseh straneh malo upognjen. Čez ta kos pločevine so pa pritrjena majhna žičasta vratca, tako da izgleda vse skupaj kakor plitva škatlja, v katero se devljejo listki. Ako se ta naprava obnese, jo bodo splošno vpeljali, ker je z dosedanjim prilepljanjem združenih precej nepri-lik. Najbolj zoprno je, če pozabi uslužbenec stare listke odstraniti, ker se nazadnje res ne ve, kam je voz namenjen, oziroma odkod prihaja, pri novi napravi bo pa to lahko, ker se bo listek lahko kar ven vzel in ga ne bo treba šele stran trgati. —a— V premislek. Življenje je boj in ne igrača, zato mora oni, ki se' hoče uspešno boriti, spoznavati življenje in njega okliščine ter potem urediti svoje postopanje, ako hoče uspešno izvojevati nalogo boja. Osobito delavski stan okuša bridko bo-jevno stran življenja in mora vsled tega s podvojena močjo si prizadevati dobiti primernih tal za bojno polje. »Naša Moč« ima nalogo poučevati delavstvo in zato podajamo tu glede življenjskega boja delavstva nekaj že starih, a še vedno novih navodil. 1. Nujna potreba je, da je delavstvo organizirano in potom organizacije poučeno o lastnih razmerah, pa tudi o položaju, v katerem se slučajno nahaja. 2. Delavstvo se mora naučiti resno misliti in presojati o korakih organizacije. Možati nastop je povsod nujno potreben tudi tedaj, ako znači možatost samozatajevanje, ako je to potrebno. 3. Organizacija mora delati na dosego tarifne pogodbe, s katero se uredi vsako razmerje delavcev do delodajalcev in nasprotno. 4. Delavska organizacija mora izvesti priznanje pri delodajalcih. Ta bodi po delovršbah zastopana po posebnih zaupnikih, ki občujejo po .potrebi z vodilnimi krogi ali osebami v delo-vršbi. 5. Vsi delavci morajo biti organizirani. Vsacega posameznega prva dolžnost je, da dela za organizacijo in da redno in z veseljem izvršuje dolžnosti organizacije. 6. Bojno orožje delavcev je: a) vzajemnost; b) denar v organizaciji, ta tvori obenem smodnik in krogle; c) brezpogojna, dostojna in trezna vstrajnost, zaupajoča v svojo lastno moč. Osobito priporočati je delavstvu ob času kake stavke treznost. Netreznost, ki se znači na več načinov, le škoduje, osobito pa pijančevanje, ki dovede posameznike do nepremišljenih dejanj, ki so lahko usodepolna za vse tičoče delavstvo. Delavstvo mora tudi brati, in sicer pred vsem svoje lastne časopise in knjige. Vsak delavec mora biti naročen na delavski list, ki je pri nas »Naša Moč«. Delavec, ki se ne briga za lastno časopisje in ne naroča istega, ne vrši svoje dolžnosti. Je suha veja na delavskem telesu. Zato mora vsakdo, ki se hoče resno boriti za delavske koristi, tudi v tem storiti svojo dolžnost. Pravnik. LE DOSLEDNO IN TRAJNO ZANEMARJANJE SLU2RENIH DOLŽNOSTI OPRAVIČUJE TAKOJŠNJO ODPUSTITEV. Tožnik je stopil 30. novembra 1910 pri mizarskem mojstru kot kurjač v službo s pogojeno 14dnevno odpovedjo. Dne 20 majnika 1911 mu je mojster na 14 dni odpovedal, 29. majnika pa ga je takoj odslovil, češ, da tega dne ob 7. uri zjutraj še ni pripravil dovolj pare, da bi se moglo s stroji delati; vrh tega pa da je tudi večkrat med delavnim časom v prostoru, kjer so postavljeni stroji, časopise prebiral. Preje pa ga mojster radi branja med delom ni nikdar pokaral. Tožnik navaja glede pare, da je 29. majnika začel kuriti po svoji uri ob pol 7. uri. Ni iijučeno, da je ura zaostala, vendar p?e bilo par minut pozneje dovolj pari da bi se s stroji že lahko začelo1 deli. Tožnik je zahtal odškodnino za ostale dni 14dnevi' odpovedne dobe, to je za čas od 29. njnika do 3. junija. To odškodnino nuje obrtno sodišče priznalo iz sledečihazlogov: Res je sicer, d je čitanje časopisov med delavnimasom nedopustno in z dolžnostmi uažbenega kurjača nezdružljivo. Ker j ga mojster radi tega ni preje nikd- grajal ali kako1 drugače izvajal pdedice iz te tožnikove razvade, se nra v zmislu § 863. občnega državnegaakonika smatrati, da je bil mojster s m zadovoljen. Pozneje sklicevati se ito okolnost v podkrepitev takojšnje ipustitve pa ni dopustno. Kajti na t način bi se delojemalec nikdar neil gotov, ali je to, kar je storil, prav £ ne. Njegova pravna varnost bi bila jcela izpodkopana, ako bi se ga smelosled dejanj, katera je delodajalec daljčasa molče odobraval, pozneje takoj Ipustiti. Prvi povod odistitve pa leži pred vsem v tem, da jeožnik dne 29. maj-nika 1911 ob 7. urijutraj še ni pripravil dovolj pare, da. mogli stroji delati. Po § 82, točka f, oltnega reda se more delojemalec takoj>dpust.iti,^ ako dosledno zanemarj svoje dolžnosti. V predmetnem sluču. pa se o doslednem zanemarjanj ne more govoriti. Kajti pred vsem t je to samo enkrat zgodilo, drugič pge sodišče smatralo po naredbah tožitja za dokazano, da je zamuda trajalae par minut. Popolnoma verjetno je ja je to zamudo povzročila ura tožitjeva, ki zaostaja. Ker torej tudi nilokazano, da bi tožnik trajno zanenrjal svoje dolžnosti, mu je sodišče prodilo zahtevano odškodnino. Dr. Š. Denarno gosodarstvo. Čim bolj apreduje kapitalizem, tem več je dernja v prometu. Leta 1902. je bilo v uši državi 1720 milio-nov kron prom