SPOMNITE SB SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMERIŠKA ' 'AMERICAN IN . IN LANGUAGE On!MQ|^W A ]U DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 45 DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE * (Došle preko Treta) ENA O OBNOVI. — Jugoslovanski komunisti pišejo po svojih listih tolikp o obnovi, da čita-telji nehote verjamejo, da se obnavlja prav za prav samo v Jugoslaviji, drugod po svetu pa vsi drže roke križem. Ker Jugoslovan ne sme brati drugega kot vladne liste, se navzame mišljenja teh listov. V tem duhu so tudi pisana razna pisma partizanov v Ameriko. Saj drugače ne znajo. Ko pa govorimo o obnovi bo morda le zanimalo koga poroči- CLEVELAND 8, O, WEDNESDAY MORNING, MARCH 5, 1947 so pripovedovali, da bodo že Nemci po vojski to popravili. Sedaj mora popravljati slovenski človek sam, kar je partizanska neumnost in hudobija uničila. PRVI VLAK V METLIKO bo po poročilih listov kmalu vozil. Tudi to je poglavje iz dobe partizanskega uničevanja. Oni so razdrli na belokranjski železnici, mostove in tako prekinili pro-] met. Sedaj Vorajo vse to sami' popravljati. Mnogo dela je dalo) zlasti popravilo viadukta pri] Otavcu in pa most čez Krupo lo UNRRA-e o obnovi industri- med Gradacom in Metliko. V je. Tam bereino, da gre marši- glavnem so sedaj ta dela dovr-katero obnavljanje zelo poča- šena. Bela krajina je osvoboje-si, ker manjka lesa. In to v Ju-, nje po komunistih drago plačala, goslaviji, ki je vedno izvažala1 PLAČEVANJE DAVKOV. — toliko lesa čez mejo! In zakaj izgieda, da je precej ljudi na manjka? UNRRA pove, da so Slovenskem, ki ne plačujejo dav-poškodbe na žagah neverjetno k0Vi Morda jih tudi ne morejo, velike, zlasti na Slovenskem. In J “Slov. poroč,” 1. jan. kar z ime-kdo je naredil te poškodbe? Vsej n; našteje osem gostilničarjev v do zadnje partizani sami. Oni so Ljubljani in okolici, ki niso pla- j NorVCŠkd HOW) dati imeli ukaz uničevati in požigati. čan svojih davkov. Ogorčeno za-'p i____________________ , »• Žago za žago so uničili. Pri tem M, M i .trsni) j KUSOm DaZe na OlOCJU Tito je izginil! Pa nihie ne ve kam! Ne vemo, če je razpisana kaka nagrada tistemu, H ga najde. Vseeno bi bilo pa zanimivo zvedeti, kje je zdaj, ne morda radi radovednosti, ampak zgolj radi kronike. Govorimo namreč o pred-podobi slavnega maršala Tita, ki je toliko časa krasila steno v salunu SND na St. Clairju in pod katero so dobivali srčno uteho njegosB častivci. Zadnji teden je pa izginila s stene kot kafra. Vse poizvedovanje zanjo je zastonj. Pa ne, da bi se slavni di-rektorčki zbali Strica Sama, ki je začel vedno z večjo vnemo vpraševati: kdo je kdo f Vidi se, kakšne junake je imel Tito tukaj. Za dva centa bi ga zatajili. Joj in prejoj, jarirjunaki! Pripomba: — Mi pa ostanemo, kakor smo bili... Amerika bo pomagala Angliji Me bo la imela žete v Grfiji Prvi dnevi tega tedna so bili zelo mrzli po vsej Severni Ameriki {z poročil, ki prihajajo od vseh krajev, vlada te dni občuten mraz vse od Floride do Spicbergih Oslo, Norveška. — Norveški parlament je pri tajni seji 15. feb. odklonil zahtevo Rusije, da dobi vojaško bazo na otokih Spicbergih. Glasovanje je bilo 101 proti 11. Za bazo so glasovali vsi komunistični poslanci. Tito bi si bil vzel Trst, če bi ga ne napravili za mednarodnega KRIT ARMJ ll ! IZIRA MADE HOOVER ŠTfcVILO V NEMČIJI Washington. — Bivši predsednik Hoover, ki se je vrnil iz Nemčije je povedal skupini senatorjev, da imajo Zed. države preveč vojakov v Nemčiji za policijsko službo. Obenem je pa pristavil, da imamo tam mnogo premajhno armado za slučaj, če bi Rusija podvzela kakšne nepredvidene korake v svoji zoni ali iz svoje zone. Rusija je dobila v Ameriki na tisoče raznih patentov Odgovoren je bivši tajnik . za trgovino, Wallace, ki je to dovolil Washington. — Poslanec Thomas, načelnik odseka za preiskavo protiameriških aktivnosti, je povedal, da je njegov odbor Tako je včeraj povedal senatu bivši državni tajnik Byrnes, ki je urgiral senat, naj kakor hitro mo* LETO XLIX-VOL. XLIX Razne drobne novice iz Clevelanda n te okolice Na bolniški postelji— Huda pljučnica je privezala na posteljo Frances Pirman iz 6101 Glass Ave. Prijateljice jo pa že lahko obiščejo, ker se ji goee odobri mirovne pogodbe z Italijo, Bolgarijo, PrJavihmZbdT&' Ogrsko in Romnnsko. , živijati dežele, ki so pod okupacijo, zato je potrebno, da se jih odpelje čim prej mogoče in razbremeni revne dežele. Washington. — Državni tajnik Marshall in bivši državni tajnik Byrnes sta včeraj prišla pred senat in ga urgira-la, naj hitro odbori mirovne pogodbe z bivšimi zaveznicami osišča, da bodo Zed. države prej vzele okupacijske čete iz Italije in Balkana. Mr. Byrnes je zdaj prvič povedal senatu in ameriški javnosti, da bi si bil Tito vzel Trst s silo, ako bi ga zavezniki ne napravili za mednarodno državo. Mr. Byrnes je povedal, kako so se neprestano vsipali v Trst jugoslovanski partizani, ki so ščuvali ljudi k izgredom, kar vse je bila samo priprava, da jugoslovanska vojska vdari na Trst in ga vzame. To bi bil Tito napravil z lahkoto, ker ga Italija ne bi mogla braniti. Toda potem, ko so ministri Velike četvorke napravili iz Trsta mednarodno državo, si Tito ni upal v Trst. “Pasti po premaganem sovražniku je eno, Tl ATM) yrlriiTATio narnRo io no Odbor stoterih naznanja, da v nedeljo popoldne ne bo prireditve v cerkveni dvorani sv. Vida, ampak se bo vršila ista zabava na 13. aprila. Pozdrav iz N. F.— Mrs. Famces Klun iz 19206 Cherokee Ave. pozdravlja iz New Yorka vse svoje prijateljice po Clevelandu. Naslov Me— Franc Pečar, ki se nahaja v Avstriji, bi rad zvedel za naslov sijfn-^la^rT«^ Cu.nerja po domače šer- ji, dočim ga Amerika, Anglija in “v’ v™ !z “rena prl Francija niso hotele pustiti Ju-' KranJ8kl *°rl\ Kdor veza "Jugoslaviji in radi tega se je stori-1 *°v na*‘ov’ naJ ga sP°roii naše' lo v danih razmerah to, kar je' ura u; kazalo za najboljše, da postane, *eJa ® .“77 . , . mednaroden, kar bo morda sicer Vsi *>• uradmkl m VS1 uradni-posledica še mnogo resnih problemov. Mr. Byrnes je tudi rekel, da bodo smatrale premagane države mirovne pogoje morda pretežke. Toda sčasoma bodo lahko prosile za pristop k o ki podružnic Slovenske moške zveze v clevelandski okolici so prošeni, da se udeležijo seje v soboto 8. marca ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Naj pridejo tudi vsi zastopniki , ali namestniki podružnic. T v wnlitni I je bil pri poodseku poslanske zbornice, ki določa dajatve za vlado. Hotel je dobiti kaj več denarja za pomoč Angliji, ki sama ne more nikamor več s pomočjo Grčiji. Mr. Marshall je odseku predočil zadevo kot je, namreč, da priskočimo Angliji na pomoč in rešimo Grčijo, ali pa jo prepustimo komunistom. Marshall bi rad vedel, pri čem da je, predno se odpelje v Moskvo na konferenco zunanjih ministrov, V javnost to sicer še ni prišlo, toda govori se, da je ameriška vlada odgovorila Angliji, da ji bo pomagala vzdrževati Grčijo toda le pod pogojem, da bo imela Anglija tam svojo vojaško garnizijo. Anglija je že prej naznanila, da bo zmanjšala število čet v Grčiji spomladi, ni pa povedala, za koliko. Ameriška vlada misli, da bi taka pomoč Angliji stala Zed. države za to leto okrog $250,000,-000. Republikanci v kongresu so izjavili, da ne bodo temu nasprotovali, ampak da ne bodo dali vladi proste roke, da bi dala denarno pomoč po svoji volji. Kongres bo določil vsoto in ne vlada, pravijo. Državni oddelek prizna, da je zadeva Grčije najvažnejši diplomatski problem Zed. držav da nes. Nekateri kongresniki so izjavili, da bi bilo ceneje, če bi vzeli Anglijo v svojo unijo, kot bi pa plačevali njene dolgove. Drugi pa zopet pravijo, da bomo mi izgubili svojo ameriško neodvisnost, če ne bomo podprjj angleškega imperija. ------o------- Boulder jez nameravajo prekrstiti Washington. — P od odsek poslanske zbornice je sprejel predlog, da se prekrsti “Boulder” jez ob reld Colorado v “Hoover” jez. Za je glasovalo v odseku 8 republikancev, 5 demokratov je pa glasovalo ' proti., _____j pin j, v severni pa od 25 do 30. V vzhodni Kanadi so imeli snežni vihar, ki je zopet zadržal premikanje železniških voz, da je ovirano pošiljanje časopisnega papirja v Zed. države in žrta za Anglijo v pristanišča. vlada v izgnanstvu izjavila' da je obramba špicbergov zadeva teh dveh držav. Parlamčnt je pa glasoval po resoluciji ki jo je predložil odsek za tujezemske zadeve, češ, da je položaj danes povsem drugačen, kot je bil spomladi 1945. Od leta 1943 naprej, je rekel Thomas, je dobila Rusija skoro vse industrijske, kemične in vojaške patente iz patentnega urada. V eni sami zahtevi je prejela Rusija 60,000 patentov iz vladnega urada, je rekel Thomas. Potem je Thomas svetoval, naj se pokliče na zagovor bivšega tr- Več kot polovica države New Poslanska ZbOlTUCa SC 110- fwinsk^ tajnika Henrya Wal- drfavni tajnik B^g za York je pod snegom. V sever- v i nem delu leži sneg do 30 pal- C0 pOdatl Senati!, da Dl cev visoko. Mnogo krajev je yzefo MlljŠi prOraČUIl osamljenih in mnogo šol je zaprtih. Pri Somersetu, Pa., so zame- Washington, — Poslanska lace, pod katerega področjem je til patentni urad, zakaj da je dovolil dati iz rok tako važne patente, da je tako dobila Rusija v roke večinoma vse, če ne vse, na- ti do 20 čevljev visoki. Delavci raisuna vsoto $4,500,000,000, am-skušajo s snežnimi plugi od- pak vztraja pri svojem prvotnem preti ceste, pa jim veter sproti sklepu, da se vzame iz proračuna nese sneg nazaj na ceste. j celih 6 bilijonov dolarjev. V West Virginiji so bile šole j Potem je poslanska zbornica zaprte zadnji teden radi viso- odglasovala, da se zadevo odda kega snega. Ta teden so dobili skupnemu odboru obeh zbornic, pa nov sneg in šole so ostale kjer bo 10 senatorjev in 10 po- !^*“*!^**- tajnosti v tisočih industrij " ...... skih procesih, ki so podlaga za izdelavo atomske bombe. nata, da se črta iz vladnega pro- zaprte še naprej. V Trumbull okraju v Ohio so tudi ceste zelo zametene. Snega je zapadlo sicer le za 4 palce, toda močan veter je nanesel na ceste zamete, da so v mnogih krajih zaprte prometu. Pet okrajnih šol je zaprtih. V Shelby, O. so zaprli šole že opoldne v pondeljek, da so mogli otroci domov, predno je sapa nanesla sneg po cestah. Tudi v Geauga okraju so zaprli šole radi nedostopnih cest. slancev, ki naj najde izhod iz tega problema. Speaker poslanske zbornice, poslanec Martin je rekel, da so republikanci še vedno trdno odločeni, da zmanjšajo dohodninske davke davkoplačevalcem za 20%. Anglija ima še precej nemških častnikov London. — V angleškem vojnem ujetništvu je še vedno veliko število nemških častnikov in sicer so: trije feldmaršali, 164 do napravili ž njimi, še ni določeno. Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči! Unijo. Državni tajnik Marshall je rekel, da so mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Ogrsko važne zato, ker so prva stopnja k miru. Zato je gotrebno, da se senat ne spušča v podrobnosti teh pogodb, ampak naj jih potrdi, kakor jih je potrdil že prej države. Točka v teh pogodbah govori, da 90 dni potem, ko bodo mirovne pogodbe odobrene, odidejo okupacijske čete iz dežel. To zadene ameriške in angleške čete, ki so v Italiji in ruske, ki so v Romuniji, Bolgariji in Ogrski. Mirovne pogoje niso narekovala Zed. držažve, niti kaka posamezna država,.ampak so sporazum zaveznikov, ki so se borili proti osišču, je poudarjal Marshall. Byrnes je povedal senatu, da generalov, 17 admiralov. Kaj bo- ima Rusija danes v Evropi 500,- rln nanroinli X niimi Xn ni /IaIa- aaa . -v .v___ .1____.’.‘.L._ 000 mož močno okupacijsko armado. Pri tem niso všete ruske čete v Nemčiji. Anglija in Amerika jih imata pa skupno v Evropi do 450,000. Te armade, je poudarjal Byrnes, morajo pre- Hirohito je vreden do $40,000,000 Tokio. — Japonski cesar bo moral 'zdaj prvič plačati dohodninski davek od svojega premoženja. Svoje premoženje, ki ga cenijo na $40,000,000, je moral priglasiti za davke kot vsak državljan. Precej bodo potrošili letos počitnikarji Washington. — Izračunali so, da bodo letos potrošili ameriški počitnikarji toliko, da bo prišlo na vsako osebo, naj bo moški, ženska ali otrok, po $71.50. hramih naselbin molitve v cerkev. Ribnica vabi— Društvo Ribnica št. 12 SDZ vabi v soboto večer na priredi- Eiy, Minn. — Na 15. februarji::^ ie;vaPrt2efbSr5a2t' lija Kostelec hči Mr. in MrsJf™' Prlreaitev b0 v P04831 u Louis Kostelec iz Madison St. inlL 61anov' Mr. Lovrenc Musich, sin Mr. ^ Demokratska seja— 9 Mrs. Jacob Musich iz E. Sheri- y petek zvečer ob 8 bo seja dan St. Novopowčenca bosta Demokratskega kluba 23. varde. imela svoj dom v Ely. — Edward vršila se bo v sobi št. 3, staro po-Bajuk iz Eveletha je bil pred par sIopje SND. z„ t0 priliko je bil tedni imenovan za upravitelja1 povabljen poseben govornik, (manager) za mesto Wayzata,! n nedaleč od Minneapolisa. Tam' I0VI GROBOVI gotovo ni Slovencev, pa je imel j vseeno Slovenec prednost pred' Ignac Salehar drugimi. - Jugoslovanski na- Daneg zjutraj ob 4 je OTrl rodmdom vElyjeob novem le-!^ sVOjem dorau, 1070 E. 69. tu obdarrl 10 os.rotehb oseb v gt j SaIehar( siar 60 let. Ely. Vsak je dobil po $10 v k°-| Tukaj zapušia soprogo Fran. Pmv t ^'ces, doma iz Vrha pri Ložu, je bda odpe^na Mrs. Joseph na f d in ne. Škufca ,z E. Harvey St. j Mr’ -- - s;1 x;»Xpiw.;..; ^ - ne naši napovedi, marveč - Q 1 ‘7 ““g S temi besedami,----------- ti učenjak zaključil svoje predavanje. Nepokorščina človeka na-pram Bogu se imenuje greh. Vsa Veličastna narava — živa in mrtva — niti za spoznanje ne odstopa od zakonov Stvarnikovih; gazi,jih eno sani obit j e — grešni človek. In v lastno škodo! O strahotni zločin, o nedo-umna zaslepljenost! Res je, danes zna človek skoraj vse, samo ne pokoren biti. Pa tudi to je res, da tisti, ki se ne zna pokšoriti, tudi ne zna svoboden biti in še manj, se La Salle, 111. — Cenjeni ured- ravnati po tem ali onem zakonik! Prosim, da mi oprostite, nu. Toda kdor se nikjer ne poker nisem o pravem času poslala j dvrže, ta se ne nauči zapovedo- delež za ODnOVO uumo imen na pomiau, ims uvmu, močni v plavam loou jwoM.wjw.il«,, i da bo šel zopet1 zapihale prve pomladanske sapi-1 za obnovo naročnine na Ameri-|vati in ne zna s kom drugim ce, ko se bo pričela prebujati ško Domovino. Vem, da je mo-1 stati na isti stopnji, priroda, ki tako razveseli srce ja naročnina potekla še febru-1 Resnicoljub. ton: HIDRO CENTRALA. — Na Mariborskem otoku so začeli okupatorji z zidavo velike električne centrale, ki bo izrabila vodno silo Drave. To delo sedaj nadaljujejo. Upanje je, da bo ves štajerski del Slovenije dobil od tu dovolj električne moči. ZLATOPOLJE v kamniškem okraju je eden krajev, ki je bil močno poškodovan. Tam kmetje pridno obnavljajo. Oblast jim pomaga zlasti pri napeljavi elektrike. “Lj. pr.” postavlja to kot zgled, kako “ljudska” oblast dela za koristi delovnega ljudstva. Delajo na obnovi seveda kmetje, ne “oblast.” LJUBLJANSKI GLAVANI KOLODVOR bodo tako preuredili, da bodo prihajali tja samo osebni vlaki. Ves tovoren promet bo osredotočen v Zalogu in na Rakovniku. HiIhII mm Al PA NE • m “Kdo je rekel prejle, da krava Še manj je češčenje jugoslovanskega komunističnega pri gobcu molze?” poizvedujem, režima amerikansko, če pomislimo, da v tisti nesrečni deželi; da bi nekaj rekel, ko je vsak sani nobene svobode, dA se tam ne spoštujejo človeške pravi-1 mo stegoval vrat in skušal čim ce, na katere je Amerikanec upravičeno ponosen, da dalje prej zagledati slavno mesto Mil-tam nesrečni narodi ieče ood knuto oborožene tolpe, ki se je waukee. Dvajset minut do pol- ce, na Kaicre JC muci iiuuicu uyiav$vvnv/ jjuiivovu, ua —o——------------ tam nesrečni narodi ječe pod knuto oborožene tolpe, ki se je waukee. Dvajset minut do pol-z nasiljem polastila oblasti. Tam vlada policija, ki po noči drte in če ne bomo tam opoldne, J. _ .L _ — .4. M.*.,, ri i. J. .rlrvnrtin ar iaXa V. mnl*n i n nVnKn • nnUlril ItDOI. z nasiljem polastila omasn. lam viaaa poncija. ki pu nova uiie m ce w w*uv vdira v zasebna stanovanja in odganja v ječe režimu nelju- bo nekaj narobe z našim kosi-be osebe. Te potem izginjajo po koncentracijskih tabori- lotn. ščih, na prisilnem delu ali v ječah. Le premnogokrat izgine-1 “Ti si nekaj govoril o kravah jo za zmeraj, da nihče več ne sliši o njih. Sodišča sodijo po in'o gobcih,” mi oponese Jakšič. zahtevah komunistične stranke brez ozira na zakon. Obto- “Slabo tikvo imaš, da ti ne drži ženeic ne more dobiti advokata, ki bi se ga upal zagovarjati' vdde niti pet minut.” in noben list ne sme prinesti obtoženčeve lastne obrambe. I “Kako bo reva držala, ko ima ne pojedine, ki so jm imen naši Tam ni tiskovne svobode. Noben list ne more izhajati, ki bi pa vedno toliko skrbi. No, saj pujsta z repnimi olupkun di gi-si upal kritizirati to nasilje. Nobenega shoda ne more nihče sebi menda res jMf reke' fl*Wo rrt takimi amendmenti, moje -* sklicati da bi protestiral proti kršitvi osebne svobode. In k divjih gobcih, čakajte, vam trmje razpoloženje se je p verska svoboda je taka, da je treba za shod Marijine družbe bom naglo pbvedal, kako se j‘e bi- tafc rihti m položil sem žlico n dovoljenje — komunistične oblasti. | 'a neka mestna frajla spravila Ali more človek, ki res amerikansko čuti odobravati ta kravi h gobcu in tam iskala mle-‘ JI :eu n M.iM.ttfUvaH? Ali na nravimn ko in kakše« ŠDOtir je bil radi te- “saj vi pa res potrebujete ka'ko zla kravo pri gobcu. K svoji teti luštanje za apetit, kakor sem na farme je šla na poletne počit- spoznal, odkar skupaj vandramo po svetu. Ali se je že kdaj pri-.merilo, da bi ne prijeli za žlico, če je bilo količkaj prilike za to?” “Samo enkrat sem odrekel sodelovanje, pa še takrat bolj zastran lepšega. V^Bodovljah pri Škofji Loki sem 'bil na velikonočnih počitnicah pri Bernikovih. Mati so postavili na mizo 'slavno loško smujko, ki je jaz nisem še v svojem življčtiju pokusil. Ko so videli, č(a dregam v skledo in da prav ne Vem, če bi ali ne bi, so mi povedali, da je strašno dobro, saj so pravi repni olupki, zakuhani na vodi. Tedaj sem se spomnil na slavnostne pojedine, ki so jih imeli naši nice dečva iz mesta, ki se je v šoli veliko učila (koliko se je zares naučila, ne vem), ki pa o življenju na deželi ni vedela drugega, kot da je na vse mile viže prijetno. O živini ni vedela'dfu-gega, kot da je na farmah taka živa!, kot: krave, teleta, konji in prašiči, videla pa še ni drugega kot včasih kako suho kljuse, ki je vleklo staro šajtrgo, v katero je cunjar ali “šini” pobiral star papir, cunje in drugo tako'drobnarijo. V tetini hiši je hotela biti dečva kolikor mogoče pridna, da bi se ji bolj prikupila. Je bila vse drugače narejena kot jaz, kadar hitela pripovedovati, da zna in je kar letela v hlev. Dolgo je ni bilo z mlekom iz hleva in teto je začelo skrbeti. Hitela je v hlev in že od daleč slišala šunder in lomastenje iz hleva. Vsa prestrašena hiti v hlev in kar ostrmi pri vratih. Vidi namreč, kako se nosita v staji deklica in krava. Krava je plesala, brcala, zamahvala in otre-sovala z glavo in se skušala str- nogam, saj se tam ne molze?” “Kje pa se, če se ne tam?” bi rada vedela teta. "Ne vem, kakšno navado imate tukaj na farmah,” ji pojasnu-je mestna gospodična, “toda v šoli smo se učili, da krava pri gobcu molze, zato sem hotela tudi tako storiti. Pa je ta vranč od krave začel otresati z glavo in je take počenjala, da nikdar tega. Ampak mene ne bo ugnala. Ca- suvala Z giavu Ali Sc s&uroia on- Ainpan. mciu- ^ gati z verige. Dekle je pa v eni kajte, da jo enkrat pograbim za roki držala golido, z drugo je pa skušala prijeti kravo za reg. “I, kaj pa je? Kaj pa počneta s kravo?” vsa začudena zavpije teta. “Nič nj,” odgovori vsa upehana dečva, “pomolzla bi jo rada, pa je ne morem prijeti za go- Ali more človek, ki res amerikansKO čuti oaonravan ia sran « g«w,u m v——;~~jT nasilja ali jih more hvaliti In poveličevati? Ali ne pravimo ko in kakfeh špetir je bil radi te-no pravici da častilci Titove diktature, ki k vserti tem stva- gd v hlevu. Ravno pravi pome-___m » oh vpspIp ne mis'iin'in ne čut io artieri-' nek bo za kosilo, rem ploskajo in se jih veselefne mislijo m ne čutijo ameri-1 nek bo za kosilo, nam bb dalo kartsko ? Pri tem so razni slavospevi tla napredek ih uspehe apetit.” v Titovini navadne laži. Radi pišejo o'udarniškem” delu za “Aha,” pritrdi Mr. Grama, tali rihti in položil sem žlico na ihieo, kakor položimo na mizo na društveni seji neljubo zadevo, o kateri nočemo reči ne tako ne tako, da ni nikjer zamere.” “Pa kaj me motite, ko sem bil ravno na tem, da bi vam povedal, kako je mestna frajla mol- sem šel kam na počitnice. Jaz sem vedno gledal, da se nisem bec.” vtikal v domače zadeve, boječ “Za gobec? Zakaj pa za go-se, da ne bi napravil kaj narobe, bec?” se še bolj čudi teta. “Kaj Ko je teta vzela golido, da gre pa štefnaš pri njenem gobcu! pomolzt kravo, se je pridtia ne- Tje k zadnjim nogam bi bila po-čakinja koj ponudila: “Jejhata,! stavila stolček in prijela za vime, teta, dajte no, bom šla jaz po pa bi bila sivka lepo stala kakor mleko,” je žvrgolela in že vzela vlita.” teti golido iz rok. “Saj ne boš, “K nogam da bi postavila stol-znala,” ji je oporekala prijazna ček?” je bila zdaj vrsta na dek-teta. Mestna gospodična je pa lici, da se je čudila. “Zakaj pa k rog, bom Videla, če bo pri miru ali ne.” •Teta je dela roki v bok in za vrata se je morala prijeti, tako se je smejala. Dolgo jo je vzelo, da je prišla k sebi in raztolmačila umi* nečakinji, kje da krava daje mleko in da tisto, če pravimo, da krava pri gobcu molze, pomeni samo to, da'je treba žival dobro glajštati, da daje dosti mleka. “Vidite, fantje, zdaj pa nismo več daleč od Milwaukee-ja. Napisi ob cesti že kažejo, da se bli-žapio velikemu mestu. Kar pri-pCaVimo se, bomo kmalu sedeli za mizo,” sem ves vesel govoril družbi. ____. ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Henrik ves ganjen ob besedah svoje hčere odgovori: “Prav si govorila, ljuba moja Lujiza! Tudi jaz spoznam So, Iz tvojih besedi zdaj vidim, da imaš tudi ti žlahtno dušo, ker znaš ceniti in čislati take dobre lastnosti na tujcu. Pa povej mi Lujiza, si li vprašala Andreja, če ti hoče dati roko za zakon ” — “Nič ga nisem vprašala, nikoli mu nisem vzela besedice v misel, on o vsem tem ne ve ničesar. Le vas sem hotela prej vprašati in od vas zvedeti, ali bi ne zavirali, ako bi Andrej bil volje. Prosim vas oče, vprašajte ga vi.” Prvo nedeljo reče Henrik pripraviti boljše kosilo od navadnega, pa tudi Andreja povabi. Po kosilu gredo vsi od mize, samo Lujizi in Andreju reče ostati in Andreju prav prijazna takole govori: “Andrej, rejo kristjani doseči vežno zveličanje. Vaša protestantovska vera je kriva vera, škodljiva in zapeljiva je. Vaša vera vam nebesa obeta, ne da bi jih zaslužili; to pa ne more biti. Zakaj pa nočete vedeti, da je vera brez dobrih del mrtva, da sama vera jnikogar ne izveliča.” “Brez truda, brez dela ni za-eluženja, brez zasluženja ni plačila. Brez boja ni zmage, brez zmage ni venca. Nebeško kraljestva silo trpi, le s težavo se dobi. Kdor se za nebesa ne bo trudil in si prizadeval jih zadobiti, gotovo jih ne bo dobil. Vi pa pravite, da človek le veruje, pa bo zveličan. Gospod, kar sem pri‘vas, še nisem vas videl moliti. Še pokrižati se vas nisem videl. V cerkev tudi nikoli ne greste, kvečjemu enkrat v letu. Za časno premoženje, za blago se trudite noč vem, da si mi dober in zvest in dan in ste zelo obogateli ;ko- služabnik, obljubil sem zate skrbeti, ker si postavil za moje premoženje svoje življenje v nevarnost. Glej, moja hčerka Lujiza, katera tu poleg tebe sedi, bi najrajši tebe imela za ženina in se s teboj zaročila. Vprašala me je, če bi jaz dovolil v to ženitev. Povej mi v resnici, ali bi se hotel zaročiti z' Lujizo?” “Žlahtni gospod, moj veliki dobrotnik, ali smem odkritosrčno govoriti?” “Govori, pa s kratkimi besedami.” “Z Lujizo se ne bom nikdar zaročil!” liko storite pa za dušo, za prihodnje življenje? Svetih zakramentov nikoli ne prejemate in jih tudi ne morete, zato, ker ,v vaši veri nimate več kot dya. Nimate maše, ne rožnega venca, ne litanij. Malo časti skazuje-te Bogu. Blagi gospod, prosim vas, ne zamerite mi teh besed. Nisem hotel vam ničesar očitati, ampak le pokazati, da v tako vero ne morem stopiti, katera daje tako malo pripomočkov svqjim vernikom. Pokazati sem vam hotel, da je naša katoliška vera prava, ker le ona daje svojim vernikom vse pripomočke, da moremo doseči večno zveli- Henrik začuden vpraša An- čapje.” reja: “S čim se ti je Lujiza tako zelo zamerila?” “Gospod,” odgovori zdaj Andrej, “meni se gospodična nikoli ni zamerila; tudi jaz se ji Lujiza je grozno žalostna zavoljo teh Andrejevih besed, gre od mize, zapre se v čumnato in se razjoka na glas. “Toliko sem imela snubačev, S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena Sl. decembra 1921 Inkorportrana 12. oktobra 1923 Re-lnJrorporlrana 8. aprila 19« CHICAGO, IlL j. Odbor za leto 1947: Predsednik: John Makar. 192S W. 22nd Place Podpredsednik: Prank Puklavec, 283« SO. Slot Ct.. Clcero, Ul. Tajnik: Joe. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Joe. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna Zokal 2000 W. Coulter Street Duhovni vodja: BeV. Leonard Bogota, O. F. St, 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Denea. 2130 Arthington Ave. — Karolina Pldunan, T« W. ZSrd St. 2320 So. Woteott Ave. — (tank Dolenc, 206« W. 23rd I Porotni odbor: Hath Hajdinjak; »17 W. 21et Plaoe - Leo MaHn, 1919 W. 22nd Place - Pauline Oabolt, 20» W. Cermik Rd. - Dru»2^tSJStof4im J^fm'wMeh. «01 W. Cermik Road In Dr. F. T Grili, 1858 W. Cennak Road Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place Uradno Olaello: "Ameriika Domovina" Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url aveier v cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place In Wolcott Ave. Druiba sprejema v svojo sredo moSfce in ženske od ft do 46. leta starosti. Pristop v Družbo Je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe ln njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika. To Je izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chl-cagl. Rojaki, pristopajte v to domaCo Družbo! liška cerkev Kraljice presv. rožnega venca, ki stoji v arabskem delu Tunisa. Je liamreč boljša arabska hiša spremenjena v cerkev, vendar tako, da so ohranjene vse značilnosti arabskega sloga. Pa je zelo lepa, posebno radi umetniških rezbarij, Štukatur v mavcu ih stene so vse obložene z lončenimi tablicami, o-krašehimi z razrtiml ornamenti. Arabsko umetnost' sem moral tu občudovati tudi v tuniškem muzeju, ki stoji malo izven mesta v bivši bejeVi palači. To se res splača pogledati. Najprej radi1 mnogih zgodovinskih predmetov iz dobe pred Kristusom in iz časov prvega krščanstva. Kajti Severna Afrika je bila svoj čas pomembna rimska provinca in v prvih stoletjih po Kristusu so se tu razvile cvetoče krščanske občine. O vsem tem govore predmeti, ki so nakupičeni v tem muzeju. Tudi je jako bogato zastopana arabska umetnost. A tudi dvorane same so nekatere nekaj izredno lepega. Posebno stropi po nekaterih dvoranah so kakor drobno tkana preproga zlata, barv in finih okraskov v snežno belem mavcu. Kažejo tudi nekaj dvoran z beyevim prestolom, kjer se včasih še vrši kak Uradni sprejem. URADNO NAZNANILO Tem potom vabim cenjeno članstvo naše Družbe, da se gotovo vdeležijo naša prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto dne 8. marca točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani Sv. Stefana. Velikanočna doba je tukaj. Dolžnost vsakega katoličani je, da stori svojo velikanočno dolžnosti Pri cerkvi Sv. Štefana bomo opravili to dolžnost po sledečem redu: v nedeljo dne 9. marca pri pol osmi sveti maši za moške in v nedeljo dne 16. marca za ženske. Ali ste že pridobili novega člana za našo Družbo? Sedaj je čas! Zadnji mesec smo izgubili dva naša člana. Umrla sta Michael Lončar in Anton J ustna. Spomnimo se jih v naših molitvah. ' Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. Moja pol v Ameriko ra okoli pristanišča, nima na se- 1 bi kaj posebnega. Vyina, THROUGH THE PAYROLL SAVINGS PLAN HALI OGLASI DELO DOBIJO Hiše naprodaj Naprodaj sta 2 hiši, vsaka za enb družino, po 6 sob, lot 76x131, na E. 222. cesti. Cena za obe je $12,600. Matt Intihar 630 E. 222. St. IV 2644. (47) Iz Tunisa pa sem se včasih z vlakom peljal kakih 16 km daleč na kraj, kjer je stala stara Kartagina. Bilo je to želo razsežno mesto, ki je imelo v najbolj cvetoči dobi do 700,000 prebivalcev. Tudi ruševine še govore o njeni veličini, a je odkrit šele majhen del mesta. Kjer je bilo središče starega mesta stoji sedaj lepa bazilika sv. Ludovika, ki je tam umrl. Beli očetje, ki imajp ob njej semenišče, oskrbujejo tudi i zelo zanimivi starokrščanski muzej. Ta muzej je zgovorna pri- j ča, da je bilo krščanstvo v tej deželi močno ukoreninjeno. Tudi ostanki več starokrščanskih cerkva, ki so jih odkrili med razvalinami, govore o stari slavi, ko je bik) v Kartagini okoli dvajset Trgovina naprodaj Naprodaj je dobro vpeljana grocerija in mesnica. Lastnik odide v Arizono. Matt Intihar « 630 E. 222. St. ■ IV 2644. (47) Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je 1NNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MAMUL« 15702 WATERLOO RD. Dvorana za bankete Se oddaja zaohceti in ples. K. P. Hall 1624 E. 56. St. Income Tax VE( POMOČNIC ZA mm SE SPREJME ' Al Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj m priglacijo. Dobra plača Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone soba 901 700 Prospect Ave. Stalno delo Sprejme se natakarico, mora biti stara na 21 let. Delo je stalno. Zglasi naj se na 390 E. 156. St. (45) We take pleasure in announcing to our mahy clients that this year we are again prepared to give them our best service in compiling their Income Hax Returns for 1946. 2 delavca se sprejme Sprejme se 2 delavca, stara med 40 in 45, stalno delo podnevi; delo zunaj in znotraj, dobra plača od, ure. Pokličite med 8 zjutraj in 5 popoldne HE 5708. (47) ZA PREKLADANJE TOVORA A business man or property Nickel Plate tovorno skladišče »voljo svoje žlahtne duše tujec.”—Dolgo časa ni Lujiza ili dobrega srca. Toda med nama stoji visoka i(3 debela Stella, katera nama brani zaročiti se in ta stena je — vera; jaz sem katoliške, ona pa je protestantovske vere.” Henrik pravi: “Odpovej se ti katoliški veri, stopi v našo in kmalu moreš biti ženin moje Lujize.” Nato pravi Andrej: “Dobri gospod Henrik, ali vam smem zopet naravnost povedati, kakor mislim?” Henrik pravi: “Govori, oba te bova poslušala.” “Vi mi svetujete, da bi zapustil katoliškCvero in stopil v vašo protestantovsko. Vedite, tega ne storim za ves svet ne. Kaj bi mi pomagalo bogastvo, ko bi svojo dušo vekomaj pogubil! Kako bi bil zvest lju- izpregovorila z Andrejem ne besedice in ga tudi ni pogledala. To zelo zaboli Andreja in ga užalosti, ker se nikoli ni rad komu zameril. Lujiza pa nič ni bila jezna na Andreja, ampak odzdaj ga je še veliko bolj čislala in še višje cenila ter je rekla sama pri sebi: “Ta je pravi kritjan, ki se ne da preslepiti bogastvu. Raje trpi revščino, nego bi užival bogastvo v škodo svoji duši.” Z Andrejem le zato ni hotela biti več tako prijazna, da bi ne mislil, da bi ga hotela pregovorit« in odvrniti od njegovega sklepa. Kmalu potem kupi Lujiza katoliško knjigo, to je krščanski nauk ali katekizem. Zvesto prebira knjižico, si dboro zapomni vse resnice katoliške vere in se naliči vsega, kar je treba puguuu• o™-. se nauči vsega, »ar je uc™ dem, ko bi bil Bogu nezvest?! katoliškemu kristjanu. Potem Nehvaležen je otrok, kateri za- gre nekega dne polodne k oče- puisti svojo ljubo mater; še veliko bolj nehvaležen je pa tisti, kdor zapusti svojo skrbno mater katoliško cerkev, katera sama mu kaže pravo pot v nebesa. Le samo ona ima reenič-ne pripomččke, a katerim^ mo- MAKE ONEH DAY KuSSniTASlHMPŠttiB YOUR BUY WORD hrtra.ra.-s »t-4* pw n* *•«*» d* •*-raMl, (ur oo* Cmmlt* 1» l-Malcal. Mi 0*M« (M«) MaMfib Vrtali" Cegwk 1» ■Im. «t"M muMra** M*» ■** HM MM mm —I — Tak. m. ■*»)• W h Ml) m M M M mam š**«**1 M MUK lABORATORliS, INC tu, ki je bil ravno sam, in mu tako govori: “Dragi moj oče, zopet sem prišla nekaj vas prosit; ne dorecite mi 'pohlevne prošnje." Oče odgovori: “Ljuba Lujiza, saj veš, da te ljubim, ker imam samo tebe; rad ti dovolim, česar želiš, če le ni nič nespametnega.” “Nič nepametmega, ampak nekaj sila potrebnega za moje zveličanje prosim. Prosim va«, dovolite mi, da popustim našo protestantovsko vero in stopim v katoliško. Povem vam, da sem v srcu že katoliška kristjanka, zato mi ne brantie! Ne mislite oče, da bom storila to zaradi možitve, ampak to sto-ritA iz notranjega nagiba, ker sem prepričana o resnici katoliške vere. Tudi jaz pravim: kaj mi pomaga bogaStlvo, če pa pogubim dušo!” (Dftije prihodnjič) •o Prve dni sem se nastanil v nadškofijskem semenišču, ki je nekoliko ven iz mesta na mali vzpetini. Ima lep razgled na tuniški zaliv in griče ob njem, kjer je svoj čas stala slavna Kartagina, nevaren tekmec Rimu, dokler ni v punskih vojnah! podlegla rimski premoči 1. 146 pred Kristnsom. čez nekaj dni pa sem bil imenovan za začasne ga kaplana pri stolni cerkvi. Ta ko sem polagoma pričel spoznavati pestro življenje v Tunisu, kjer si podajata roke vzhod in zapad, se srečavata krščanstvo in islam in se mešajo zastopniki raznih narodov. Največ je seveda domačinov, ki niso pravi Arabci, ampak samo pomohame-danjeni prvotni prebivalci, ki govore posebno tuniško arabščino. Okoli 43,000 je Francozov, 50,000 Italijanov, 5,000 Malte-žanov, 27,000 Judov in manjše skupine drugih narodnosti. Vendar je uradni jezik, posebno po vojni, samo francoski, tudi v cerkvi: Italijani, ker se med vojno niso izkazali dovolj zanesljive, so izgubili mnogo pravic, glavni poborniki fašizma so bili celo izgnani. Je že tako na svetu, da se milo povrača za drago. Ko sem se nastanil pri stolni cerkvi, sem moral najprej napovedati vojno notranjemu sovražniku, ki je noč za nočjo neusmi- ljeno hodil sesat mojo kri in ml .— -- o-------- - — - “za Ion” puščal neprijetne srbe-| samezn* teh ulic določene čine. Imam namreč v mislih ste- j samezpe vrste blaga. Ob V pristanišču sem videl ležati precej veliko ladjo in nekaj manjših. Na nekem skladiščnem prostoru so bili nakupičeni celi kupi razbitih nemških, italijanskih in zavezniških letal; na pokopališču stoje številni črni križi nemških vojakov in ne daleč ol njih se vrste grobovi zavezniških žrtev. Predvsem pa se čutijo posledice vojne v draginji, ki je še občutna. Za en ameriški dolar je bilo v tem času po uradnem kurzu priznanih 120 tuniških frankov. Jasno, da je bila cena dolarja na črni borzi še znatno višja. Pač je izredno zanimivo staro arabsko mesto, ki sem ga večkrat obiskal. Dviga se po položnem pobočju nad evropskim mestom. Na vrhu brega čuva nad njim stara utrdba, imenovana Kasba, ki pa je vsa prenovljena in služi kot vojašnica. Preden pa človek pride do nje, se je treba preriti skozi labirint zavitih ulic in prehodov, tako ozkih, da po marsikateri izmed njih ni mogoč drugačen promet kot peš. To mesto je čudovito dobro ohranilo svoj stoletni orientalski značaj. Posebno zanimive pa so pokrite ozke ulice, ki jih domačini imenujejo “souk.” Niso nič drugega kot trgi, kjer stoji prodajalna ob prodajalni. Vmes pa se preriva množi® kupcev, ki barantajo in kriče, kot bi gorelo. Večinoma so pB-’ ene za pb-Ob taketo ma in so katoličani le Evropci. (Dalje prihodnjič) Jm * SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING im E. 174 St. mm Our experience of many years on St. Clair Avenue will be at their disposal. For good and reliable Income Tax Service see Mr. Marian Mihaljevich. Office hours on week days: 9:00 A.M. to 7:00 P.M. Saturdays: 9:00 A.M. to 6:00 P.M) Mihaljevich Bros. Co. 6424 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 6152 Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway. (50) — Železnica, ki veže čile in Argentino preko Andskega gorovja, je stekla leta 1910. nice. Tunis je baje dežela ste nic, posebno v poletnih mesecih. A z ognjem in petrolejem sem nasprotnika le ugnal, tako da sem od tega časa imel mir. Le v spovednici se me je še katera lotila. Naj bo pa za pokoro za moje grehe in za te, ki jih odvezujem! — tako sem se potolažil, ko si drugače nisem mogel pomagati. V času mojega kaplanjevanja v Tunisu sem si temeljito ogledal mesto in njegove prebivalce. Evropsko mesto, ki se razpfosti- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite &*. .MAIM -m it nanism na vflSeafl stare ca znanca ponoči, ueio m •»»*»«* - se z vsem zaupanjem ria vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. 81st St. 50 operatoric za šivalne stroje. Plača v času učenja I Predznanje ni potrebno Dobra plača Vsa nova oprema Plačane počitnice Cafeteria na prostoru Zglasite se osebno Ratmor Sportswear Co. Inč. 2230 Superior (47) Janitor se sprejme Dobra in stalna služba. Dobi zraven tudi sobo in hrano. Naslov dobi v uradu tega lista. (47) Za varstvo otrok Želi se dobiti ženska, da bi varovala tri male otroke, ker mati dela. Podnevi ali ponoči. Naslov izveste v uradu tega lista. , -(49) imiir.Mi- vrvežu je treba posebno paziti na žepe, kajti tuniški žeparji *> čudovito spretni v svoji obrti. Iznad teh ozkih ulic pa se to in tam dviga minaret kake mošeje. Tujcem vanj« dostop ni mogOč, celo ne v tako zvano Vč-Hko mošejo, kjer ima sedež pomembna muslimanska univerzH. Videl sem le knjižnico, ki ima 0-koli 12,000 zvezkov ih je name-ščena v starem poslopju, ki je lep primer značilnega tuniškega stavbarstva. Vptov radi tega je tudi pošebno zanimiva katb-J K» lakaM«, kadar Hmrte «Ut. da se V mehurju. •s ara iamenla. Pojdite k zdravniku, Id Ima 15 let uzprtue tzkudnle v slovensko. ML PAVL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC «3cmzK?ii^SS*CUI>A^ Uradne ure: 1» de 4 vazen ob sredah In ne tefovora JLeph prilika za fanta Lepa prilika se nudi za mladega veterana, ki bi se hdtšl izučiti v trgovini z železnino in vsemi gospodarskimi potrebščinami. Plača tudi v učni dobi. Zglasi naj se v Grdina Hardware 6127 Št. Clair Ave. (47) MALI OGLASI Farnezi Novi turaezl za premoti, obe, gorko vodo ali paro. Resetting 319 - USOenJe 35 ul premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — KN 0337 Govorimo slovensko ” “To je naš milostivi gospod,” je zamrmral nek kmet. In po celi gruči je šlo komaj slišno mrmranje: “Naš milostivi gospod.” Klicar je ponovil: “Lantenac, (bivši marquis, zdaj razbojnik, nadalje Tma-nus’, razbojnik . “To je Geouge-le-Bruant.” “Da, ‘Kolji modre’,” je pristavil drugi. Klicar je nadaljeval: " . . Grand - Francoeur, razbojnik . . .” “Ta je duhovnik,” je zašepetal nekdo. “Da, abbe Turmeau.” “župnik v La Chap’elle.” “In razbojnik,” je srdito dejal nek jrepubličanski kmet. “ . . Boisnoveau, razbojnik; oba Brata ‘Reži les’, razbojnika; Houzard, razbojnik . . .” In imenoval je še celo vrsto imen, devtnajst vsegaskupL “Visi možaki, kakor treba,1 Jdnjal? ‘ffllrtio. “Bivši župnik v Parigne-u.” “Turmeau in Cimorudain. Bel duhovnik in moder duhovnik." “Oba sta črna.” Zdajci je župan zavihtel klobuk in 'zaklical: "Živela republika!” Ponovni udarci na boben so naznanili, da klicar še ni končal. “Poslušajte,” je dejal, “še par besedi, podpisanih od komandanta 1 e t ečega odreda, “Poslušajte, poslušajte!” “Pod smrtno kaznijo je prepovedano izkazovati pomoč ali dajati kakršnokoli potuho imenovanim devetnajstim vstašem, ki so zdaj oblegani v stolpu La Tourgue... ”• “La Tourgue?T “Bil je ženski glas, ki je to zaklical, glas matere.” Mihaela Flechard je stala sredi množice. Ni bila poslušala oklica, to besedo pa je takoj razumela: La Tourgue. “Kako? La Tourgue?” je še enkrat vzkliknila. Ljudje so jo ogledovali. “Iz-gleda, kakor kakšna ciganka,” so zamrmrali nekalteri. Kmetica, ki je nosila košaro s hleb čki ajdovega kruha, se je ženski približala in šepetala: “Bodite no tiho!” Mihaela Flechard je kmetico začudeno pogledala. Zopet ni ničesar razumela. Beseda “Tourgue” se je bila zabliskala v njeni pameti, zdaj pa je zopet bila te- je zagodrnjal neicao. ' Jfai imenovani, kjerkoli in na kakršen način koli se bodo zalotili, se bodo takoj po ugotoviti identitete usmrtili. Kdor pa jim je ali bo še dal zavetja ali pomagal k pobegu, bo postavljen pred revolucijsko vojno sodišče in enako obsojen na smrt ter takoj podvržen kazni. Podpisan . . .” Vsi so napeto brez sape poslušali. “ . . Komisar in upolnomo-čenec odbora za splošno blaginjo: Cimourdain.” “Duhovnik, so zašepetali kmetje, vsi obenem, “Bryce Denisa tudi ne.’” “Gregisa tudi ne.” “Tri brate Logerais tudi ne.” “Gospoda Lechandelier plemenitega Piereville tudi ne.1 “Tepci!” je dejal strog starec s sivo glovo. “Vse imajo, če i-majo Lantenaca* “Pa ga še nimajo,” je zagodrnjal neki fant. “Ce Lantenaca vjamejo,” je odgovoril starec, “so vjeli vse. Konec Lantenaca, pomeni konec Vandeje.” “Kdo pa je prav za prav ta Lantenac?” je vprašal nek meščan. “Bivši plemenitaš,” je odgovoril drugi. “Eden iz tistih, ki streljajo ženske,” je dejal nekdo iz “belih.” “To je res,” se je naenkrat o-glasila Mihaela Flechard. Ljudje so se obrnili k njej. “Tudi mene je velel ustreliti,” je nadaljevala. Ljudje so se začudili. Stvar je izgledala zelo neverjetno. Ali je ta ženska vstala od mrtvih? Kmetje so jo gleSali postrani. In res jo je bilo strah pogledati. V obupu slabotne ženske je nekaj, kar vzbuja grozo. Toda kmetje gledajo stvari bolj enostavno. “Ta ženska bi utegnila biti špijon ka,” je rekel nekdo. “Bodite no pametni in izgini te,” je rekla dobrosrčna kmetica, ki je bila že preje opomnila Mihaelo, naj bo tiho. “Jaz ne delam nič slabega,” je odgovorila le-ta, “samo svoje otroke iščem.” Dobra kmetica je potrkala s prstom na čelo, ljudem pome žiknila in dejala: “Ni pri pravi.” Potem je potegnila Mihaelo nekoliko vstran in ji dala hleb kruha. Mihaela je ugriznila vanj, ne da bi se zahvalila; bila je lačna ko sestradan peš. “žre ko žival,” so dejali kmetje, “res ne bo pri pravi pameti.” In so se eden za drugim razkropili. Ko se je Mihaela Flechard na- bi ne bilo boljše, če bi se pri meni malo odpočili?” “Ne,” je rekla Mihaela, “saj vam pravim, da so mi ukradli o-troke. Malega dekliča in dva fantka. Prihajam iz brloga gozdu. Ljudje lahko vprašajo Tellmarcha, Caimanda, zame. In pa moža, kši sem ga srečala na polju. Caimand me je zopet o-zdravil. Vojaki so me streljali. Tudi narednik Radoub vam to lahko potrdi. On nas je našel takrat v gozdu. Mene, Rene -Jeana, Alaina in malo Georgeto. Mojega moža so ubili. Imel je kmetijo v Siscoignardu. Vi ste dobra duša, pokažite mi pot! — Nisem nora, mati sem! Izgubila sem svoje otroke, zdaj jih iščem. Danes ponoči sem spala v nekem skednju. Nisem tatica. . . Ljudje mi lahko verjamejo. Pomagajte mi, da najdem svoje o-tročiče. Nisem tukaj doma, U-strelili so me; kraja ne vem, kjer je to bilo.” ženska je skomignila z rameni irr dejala: < “Poslušajte, v revoluciji se take stvari ne pripovedujejo, ki jih nobeden ne razume. Lahko vas zapro.” “In Tourguea?” je vzkliknila mati. Ljuba žena, prosim vas pri Bogu in priWšr ljubi Mate-irp vas, povšjj ----------------------------"odeti v takozvano ’grigo,’ to je puškamfin sekirami ter so si na Kmetica se je zdaj res razsr-| sui£njifi iz kože, kakor so ga no-| neki jasi napravili iz dračja grdila. “Ne vem; pa četudi bi ve- si|j v ge3tem stoletju bretonski mado, pri kateri so se zaporedo-dela, ne bi vam povedala. To je jogiji, v osemnajstem pa breton- ma greli. ”* ski kmetje. Bili so oboroženi s (Dalje prihodnjič) ri božji, rotin. pot, kako sš pride tja?” !jte mi kaj na slabem glasu, tja ne hedi noben pošten človek.” 1 “Jaz pa boni šla,” je dejala mati in se odpravila. Kmetica je nekaj zagodrnjala potem pa je stopila hitro za njo in ji pomolila v roko še en ajdov hlebec. “Tukaj imate za večerjo!" Mihaela Flechard je vzela kruh in korakala dalje, ne da bi se o-brnila. Naposled je izginila gozdu. Pomota Istega dne, še preden se je zdanilo, je bilo v temini na poti, ki preseka gozd med vasema Ja-neve in Lesousse, sledeče: Vse poti po bretonskih šumah so liki soteske; ta pot pa, ki vodi iz Javene skozi Parigne na Le-cousse, je pa posebno globoko vrezana in poleg tega zelo vijugasta; na desno in levo zadelana od nasipov in grmovja, je bolj podobna globeli nego potu. Bolj pripravnega mesta za napad iz zasede kmetje ne bi mogli najti. Tega jutra, eno uro, preden je bila Mihaela Flechard v prvi vasi srečala pošastni voz z žandar-ji, je v tem gozdu na obeh straneh poti mrgolelo divje izgleda-jočih postav. Za hosto in gr-■mičjem so se skrivali ljudje, vsi Nažim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino1 za naš list, kakor budi za oglase: Uprava lista "NOVI SVET” v Ohicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. J UČITE SE AH6LESCIHE iz Dr. Kemovega Zasilna odredba v omejitvi i ogledujejo? mi pot!» _ “Nikoli!” je odgo- Medtem Je bobnar *3»bnuj vori^ dobra ženska, “da bi vas ubili, kaj ne? Sicer pa poti ne vem. Vi ste torej res nori? Ti vzadnjič, mož z loncem kleja je prilepil lepak na zid, župan se je vrnil v občinski urad, okliceva-lec pa se je podal v drugo vas. Množica se je počasi razhajala. Nekaj ljudi, med katere se je pomešala tudi Mihaela Flechard je ostalo pred lepakom; bili so beli in modri. Neki kmet je dejal: “Prava reč; vseh le nimajo! Devetnajst je pač devetnajst. Priou-a nimajo, Benjamina Moulinsa nimajo, Gouvila tudi nimajo.” “In Lorieula tudi ne,”’ je de jal drugi. revica ti, kako ste utrujeni, ali -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhojše šele pride U Je V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NAD VSE LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Joseph Hrovat r Boku zaspal večno spanje 5. marca 1943. počival mimo. dobri oče. SP&V&.1 sladko, moj soprog, božja volja se zgodila, da odvzel te nam Je Bog. Pri Bogu bomo se združili, na veke gledali Boga, sai to je vedno božja volja, da vsi gremo iz sveta. Nad zvezdami bo dom naš pravi, ko se zopet snidemo, veselje bode v všlavah, pri Bogu našem Stvarniku. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O. 5. marca 1947. Pomanjkanje, ki ga je povzročila večja zahteva od strani naših sedanjih odjemalcev in ker nam naši dobavatelji niso mogli preskrbeti cevi in druge opreme, kar je potrebno za dobivanje dodatnega naravnega plina od jugozapada, nas je prisililo sprejeti naslednjo zasilno odredbo: “A. Od 1. februarja 1947 do 31. decembra 1947, vključno, družba ne bo dajala plina za industrijsko rabo nobenemu novemu prosilcu, bo pa nadaljevala z dobavo plina za industrijsko rabo, če bo na razpolago, vsakemu sedanjemu odjemalcu po njegovem sistemu in sicer samo v taki meri, kot jo je rabil tak odjemalec za industrijsko rabo tekom decembra 1946. “B. Od 1. februarja 1947 do 31. decembra 1947, vključno, družba ne bo dobavljala plina za gretje novih hiš, za katere! temelji niso bili v delu pred 1. februarjem 1947. “C. Od 29 januarja 1947 do 31.decembra 1947 vklujučno, družba ne bo dobavljala plina plinskim grelnim napravam ki so namenjene nadomestiti opremo, ki je rabila drugo kurivo in katere instalacija je bila izvedena na ali po 29. januarju 1947. “D. Od 1. februarja 1947 do 31. decembra 1947 vključno, družba ne bo dobavljala plina za gretje za nov grelni pripomoček, namenjen da nadomesti stari plinski pripomoček, ako novi pripomoček rabi več plina kot prejšnji.” Ta zasilna odredba ima namen, da varje sedanje odjemalce naravnega plina. Omeji nove odjemalce za rabo plina za kuho, gretje vode in za ledenico Mi storimo vse v svoji moči, da kolikor mogoče skrajšamo dobo te zasilne odredbe. THE EAST OHIO GAS COMPANY Min i iiinn1-" ■ ■ ■ ‘ 1 ■ ““ .. t*4ll> 111 »w Društvo Ribnica št 12 SDZ priredi V POČAST G. L ČLANOV Ullllllllllllll------■■■rnimrnmimmrnnilTlIlllHlHI Ul I HTmTfljM IIU3 HiUlšAUl* l«A» IM1II UH PRIJETNO ZABAVO V AVDITORIJU SND NA ST. CLAIR AVE-' V SOBOTO 8. MARCA Začetek ob 8 uri zvečer. Igral bo Vadnalov ohkester. Vas vljudno vabi DRUŠTVENI ODBOR.