AdrčafteA.nef
C [ N T t ft f M 1 |J V J, H J
TíllTAI MA DDECRD j\7R A 1 Ove z «mm muom » l^oMjML p« Cfl^ v iCiwiju. DömüUh.Wui:wii.HuriliiS(4iti.,Wt(^ U'I AL Pl A rr\L Dr\A¿DA[ awprjGradcu Nwifono.Sriani. hpni.ta rnntu ter na JtttnO* ilna huu
15 se jih je prebarvalo na oranžno in pieimeitavalo!
Pricäkv[1e več.
Primorski
PETEK, 21. MARCA 2008_
Št. 69 (19.159) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Kakovostna ponudba prinaša sadove
Rado Gruden
Z avstrijske Koroške so v zadnjem času prihajale predvsem negativne vesti, ld so v glavnem zadevale stalne kršitve pravic slovenske manjšine, še posebej kar zadeva uresničevanje razsodb ustavnega sodišča v zvezi s postavitvijo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov (nemških in slovenskih) v krajih na Južnem Koroškem. In če bi izjave nekaterih koroških politikov, v prvi vrsti deželnega glavarja Haiderja, jemali za suho zlato, potem bi lahko sklepali, da je vzdušje na Koroškem izredno slabo in da med slovenskim in nemškim prebivalstvom skoraj ni dialoga.
Pa vendar marsikaj kaže, da ni tako in da Korošce - Slovence in Nemce - veliko bolj kot politične zdrahe in kalkulacije zanimajo predvsem druge stvari. Med te nedvomno sodi izobraževanje, pri čemer so na Koroškem zabeležili izredno povečanje vpisov na slovenske šole druge in višje stopnje. Kar štirje prvi razredi na Slovenski gimnaziji v Celovcu pričajo, da zanimanje za slovenščino narašča, saj se v slovensko gimnazijo vpisuje tudi vedno več otrok nemškega maternega jezika. Večina jih ima za seboj že dvojezično šolanje na nižji stopnji, vendar pa je bistven razlog za vpis na Slovensko gimnazijo vedno večji ugled, ki ga ta šola uživa, in pa seveda kakovostna ponudba, kjer izstopa štirijezični Ku-gyjev razred, v katerem pouk poteka v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Prav to načrtno spodbujanje večkulturnosti priča, da ljudi zanima kakovost, za politiko, ki na Koroškem še vedno pogosto straši s slovenščino in Slovenci kot z bav-bavom, ki ogroža nemškost dežele, pa se ljudje, ko gre za prihodnost otrok, menijo toliko kot za lanski sneg.
italija - Ko tečejo pogajanja z Air France-KLM za prevzem letalske družbe na robu stečaja
Alitalia v vrtincu predvolilnih polemik
Berlusconi napoveduje italijansko navezo, a malokdo ga jemlje resno
papirnica burgo - Napetost narašča
Delavci so zaskrbljeni
Vodstvo je v odgovor na stavko zaprlo vrata tovarne - Posegli so državni področni sindikati
Pred papirnico Burgo v Štivanu je bilo včeraj precej napeto
kroma
ŠTIVAN - Napetost med vodstvom štivanske papirnice Burgo in področnimi sindikati se stopnjuje, zaskrbljenost delavcev glede same papirnice narašča. Delavci so včeraj stavkali dve uri in bodo tudi danes os-
tali dve uri križem rok, vodstvo pa- ji in policija. Posegli so medtem dr-
pirnice pa je v odgovor na protest zaprlo tovarno od 14. ure dalje, ko se je pač začela dvourna stavka. Delavci so več ur bučno manifestirali pred tovarno, kjer so za red skrbeli karabinjer-
žavni področni sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki zahtevajo čimprejšnje srečanje z lastnikom papirnice in jamstva za prihodnost.
Na 8. strani
RIM - »Ponudba Air France-KLM za prevzem Alitalie je arogantna in nesprejemljiva. Pripravljena je že naveza italijanskih podjetnikov, ki bo vsak čas predložila alternativno ponudbo.« Tako je včeraj dejal voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, po mnenju katerega je nezaslišano, da bi Italija ostala brez svoje letalske družbe.
Berlusconijev nastop je naletel na pozornost pri sindikatih, z velikimi zadržki pa sta ga sprejela vlada in predsednik Alitali-e Maurizio Prato. Prav tako skeptični so tudi strankarski voditelji. Nekateri sumijo, da gre za predvolilno potegavščino, in Berlus-conija opozarjajo, naj se ne igra z ognjem.
Na 7. strani
Kmečka zveza v Državnem zboru o težavah kmetijstva na Krasu N 3 t i
Na 3. strani
Slovenske in italijanske zdravstvene ustanove se povezujejo
r	J J Na 9. strani
V Gorici kulturni večer s spoznavanjem Romov in Sintov
Na 17. strani
Na Goriškem spodbujajo bralno kulturo z avtobusom
Na 16. strani
Klop: tri študentke o izkušnjah v tujini
Na 22. strani
2
Petek, 21. marca 2008
MNENJA, RUBRIKE
ŽARIŠČE
Kristus
je iz groba vstal!
P. David Bresciani S. I.
"Ne bojta se," pravi Jezus ženama ob praznem grobu: "Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli." (Mt 28, 10).
Kdor obišče Sveto deželo, začuti, da so ti kraji res zaznamovani z dogodki Jezusovega življenja. To so kraji s težko zgodovino, kraji polni trpljenja. Vendar v Galileji lahko zaznamo posebno ozračje: tam veje poseben duh, vstajenjski duh. Tu je Jezus poklical svoje prve apostole; tu je govoril o blagrih; tu se je po vstajenju prikazal apostolom na bregu jezera ob žerjavici in pečeni ri bi; tu je Pe ter na Je zu sov ukaz vr -gel mrežo in ulovil ogromno rib. Tu ljudje živijo bolj umirjeno in manj napeto. Drugače je v Jeruzalemu: čeprav se načeloma lahko mirno sprehajamo po muslimanski in judovski četrti, vendar lahko začutimo, daje to mesto zaznamovano z dogodki Jezusovega trpljenja. Tu so Jezusa bičali in zasramovali, tu so ga križali in položili v grob. Ozračje je tu bolj napeto, ljudje različne narodnosti in vere tu težje živijo skupaj. Ime Jeruzalem pomeni mesto miru. Kakšno nasprotje z realnostjo! Zakaj je tako? Morda ni več upanja, ni več rešitve, ni več izhoda?
Trpljenju, smrti in grobu res ne
mo re mo ube ža ti! To da, ali je to vse, kar na koncu ostane? Ali je smrt res zadnja beseda naše zgodovine in našega življenja? Če iz groba ne vstane mo in iz nje ga ne iz sto pi mo, po -tem res drži, da se v grobu vse konča. In tak konec bi bil tragičen, nesmiseln, obupen...
Grobov je v življenju veliko in še preden smo v grob zares položeni, v njega že stopamo in se v raznovrstne grobove zapiramo: ko ne odpuščamo, ko smo v odnosih razdiralni, ko smo maščevalni, ko nas neuspehi in nezadovoljstvo preob-remenjujejo, ko zaradi tega postanemo nasilni. Kristus je vstal iz groba in premagal smrt, ker je v popolnem zaupanju v Boga Očeta samega sebe daroval iz ljubezni do človeka za spravo med ljudmi in narodi. Vstati od mrtvih pomeni v popolnem zaupanju v Boga sprejeti svoje življenje takšno, kakršno je, svojo zgo-do vi no takš no, ka kr šna je, pri ti do sprave sami s seboj, ker le tako pridemo do sprave med ljudmi.
Res je, da je zgodovina včasih tako zapletena, da se težave zdijo brez rešitve, brez izhoda - tako kot za Izraelce pred Rdečim morjem -in takrat nas faraonovi vozovi res lahko dohitijo, če smo brez osebnega zaupanja in vere. Velika noč je
največji krščanski praznik prav zato, ker nam razodeva Boga vere, upanja in ljubezni. Velika noč nam razodeva Boga, ki rešuje, ki daje življenje in življenju daje smisel. Če smo se včasih spraševali o obstoju Boga, se danes sprašujemo bolj o tem, kdo je ta Bog, v katerega verujemo. Če namreč človek veruje ali ne, to ne spre me ni dej stva, da Bog obstaja (ali pa da ne obstaja). Za verne ga člo ve ka je to rej po memb no predvsem vprašanje, kdo in kakšen je Bog v katerega veruje, kdo je tisti Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, vse, kar živi in diha in celo človeka samega. Prav Jezusovo trpljenje in vstajenje dajeta povsem novo podobo Boga, življenja in vere. Če bi problem bil le v obstoju Boga, potem bi v Sve ti de že li ne bi lo prob -lemov, saj tam, vsaj načeloma, ljudje verujejo. Ostaja pa vprašanje, v kakšnega Boga verujejo. Ali verujejo v Boga Očeta, ki narode združuje in ne ločuje? Ali verujejo v Boga sprave in odpuščanja, v Boga, ki rešuje in ne obsoja?
Velika noč je praznik upanja, sprave in odpuščanja. Pa ne le zato, ker nas vera tako uči, ampak, ker je Jezus tako živel in ker je to edina pot čez Rdeče morj e, ki nas vodi v Življenje.
KULINARIČNI KOTIČEK
Pašta in fižol s školjkami
Južnjaška iznajdljivost včasih preseneča. Tudi pri nas poznamo fižol in ga pripravljamo na najrazličnejše načine; poznamo tudi školjke in tudi te pripravljamo na vrsto bolj ali manj domiselnih načinov, nikoli pa nisem slišal, da bi nekdo v naših krajih, ali v bližnjem Venetu pomislil na pašto in fižol z vongolami ali pe-doči.
Bil sem presenečen, ko sem na to jed naletel ne samo v bližini Neaplja in v vaseh okrog prekrasnega obmorskega mesteca Amalfi, ki je bilo skupaj z Benetkami, Piso in Genovo ena od štirih italijanskih srednjeveških pomorskih republik, kot dokazuje še danes italijanska pomorska zastava, ki jo pomorščaki morajo obesiti na svoja plovila. Jed ni neznana tudi južneje, na Siciliji, kjer školjke včasih nadomestijo rakci, vendar rezultat ni enak. Na pašto in fižol s školjkami sem se spomnil, ker so mi jo pred kratkim ponudili v nekem turinskem hotelu: kuhar je bil očitno doma nekje iz južne Italije ali je tam delal.
Tudi ta recept je zelo enostaven in če ste kdaj skuhali našo pašto in fižol, ne boste imeli nobenih težav z južnjaško različico te preproste, a slastne jedi.
Potrebujemo: 250 g suhega fižola (boljše, če je bele sorte -cannellini, tudi z našim fižolom pa je uspeh zagotovljen), steblo
zelene, koren, 3 stroke česna, 1 kg vongol ali pedočev, 200 gr testenin (idealni so domači bleki, če ne tudi zdrobljeni široki rezanci), lovorov list, čili, oljčno olje.
Fižol namočimo čez noč in ga skuhamo s strokom česna in lovorovim listom. Na olju pre-pražimo zeleno in na kockice narezano korenje in čili, prilijemo fižol, ki smo ga medtem pasirali. Pustimo, da vre približno pol ure.
Medtem na olju prepražimo dva stroka česna, dodamo školjke in pokrijemo. Počakamo, da se školjke odprejo, nakar jim odstranimo lupine, vodo, ki so jo spustile, pa precedimo in shranimo.
Potem ko je fižol vrel pol ure, vkuhamo testenine, dolijemo vodo, ki so jo spustile vongole in dodamo tudi školjke. Ko so testenine skuhane, pokrijemo in pustimo, da jed počiva kakih 5/10 minut. Ker je voda od von-gol slana, mineštre ne bo treba soliti. Če vam čili ni všeč, ga lahko opustite in ob koncu jed rahlo popoprate.
Dober tek!
Ivan Fischer
PISMA UREDNIŠTVU
Pobratenje Škofje Loke in Sovodenj ob Soči
Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je bila prejšnjo soboto v Škofji Loki slovesnost ob podpisu listine ob 30-letnici pobratenja med občinama Škofja Loka in Sovodnje ob Soči, ker smo globoko prepričani v pomen takega sodelovanja, ki naj bi bilo, kar se da široko in razvejano. O dogodku je podrobneje poročal Primorski dnevnik, 18. t.m.
Še bolj bi bili zadovoljni, ko bi nas gospod župan, oziroma članica »uprave«, ki je posebej poverjena za krepitev stikov med pobratenima občinama, vsaj obvestila o nameravanem obisku in na dogodek morda povabila še koga. Kar žal ni prvi tak slučaj.
Prepričani smo, da bi prisotnost predstavnikov opozicijske skupine samo podčrtala pomen sodelovanja in dogodka samega.
Svetniška skupina Združeni Sovodnje ob Soči
Velika noč 2008
Hebrejci praznujejo Veliko noč ali Pasho ( pasha pomeni prehod ) že več kot tri tisoč let. Za He-brejce je to največji praznik v letu. Spominja jih na rešitev iz egiptovskega suženjstva ter čudežnega prehoda čez Rdeče morje v svobodo. Praznujejo zgodovinski dogodek kjer je vse ljudstvo videlo delo Boga, ki jih je s svojim posegom rešil.
Praznik traja sedem dni, najbolj važna pa je zadnja noč z večerjo.
Praznovanje, s čudovitim obredom, se prične ob sončnem zahodu in traja do zgodnjega jutra. V tej noči se pripravi slovesna večerja; med raznimi številnimi simboličnimi jedmi zavzema glavno mesto jagnjetovo meso, kot spomin na jagnje zaklano v Egiptu, katerega kri, pomazana na nad-durje in podboja vrat, je obvarovala hebrejske družine pred kaznijo, ki je doletela Egipčane zaradi trdosrčnosti faraona.
Med večerjo, ki traja dolgo v
noč, se družinski poglavar zahvaljuje Bogu za vse kar je storil v korist izraelskega ljudstva. Tudi otroci ostanejo budni in sprašujejo zakaj to noč ne gredo spat kot po navadi. V odgovor jim oče našteje vse posege Boga v zgodovini Izraela, začenši z Abrahamom; navede tudi vse posege Boga v lastnem življenju. Med večerjo in med raznimi pripovedi pojejo zahvalne psalme.
Jezus je na Veliki četrtek praznoval Pasho na enak način kot vsi drugi Hebrejci in prav to noč, med obredno večerjo, je postavil zakrament svete Evharistije. Resnično Evharistijo je naredil na Veliki petek.
Kri jagnjeta je v Egiptu obvarovala Izraelce božje kazni in jim odprla pot v svobodo.
Telo in kri Jezusa, našega ja-gnjeta, pa nas rešujeta večne smrti in nam odpirata vrata večnega življenja. Dajeta nam tudi moč imeti radi tudi sovražnike, ki so navadno naši bližnji. S tem postanemo svobodni kot Izraelci, ki jih je Bog rešil egiptovskega suženjstva.
Kaj bi danes zamejski družinski oče odgovoril svojemu otroku, če bi ga vprašal: zakaj praznujemo Veliko noč?
Emil Radetič SPOROČILO UREDNIŠTVA
Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da smo zaradi pomanjkanja prostora in vse večjega števila pisem prisiljeni omejiti dolžino pisem na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Omejitev bomo strogo spoštovali in daljših pisem ne bomo več objavljali.
Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo.
slovenija - Postopek za denacionalizacijo
Blejski otok do odločitve Strasbourga v upravljanju župnije
BLED - Blejska župnija v času, ko na evropskem sodišču išče svojo pravico za vrnitev Blejskega otoka, kije v postopku denacionalizacije po sklepih slovenskih sodišč pripadlo državi, ostaja upravljavec otoka. S tem so nekateri precej nezadovoljni, saj se pod cerkvenim upraviteljstvom največja znamenitost Bleda po njihovi sodbi premalo vključuje v turizem. "Formalnopravno pa obstaja možnost, da v teku postopka na sodišču v Strasbourgu pride do medsebojne poravnave - v tem primeru bi se to vprašanje lahko rešilo tudi na kakšen drug način," so za STA pojasnili na slovenskem ministrstvu za kulturo. Blejska župnija o kakšni poravnavi ne razmišlja.
Kot j e dej al blejski župnik Janez Ambrožič, za poravnavo ni možnosti, saj država nima kaj ponuditi v zameno. "To je stara božja pot in ko je država imela glavno besedo na otoku, je vse propadalo. Sedaj pa popravljamo strehe in obalo," je poudaril Ambrožič in pojasnil, da je razlog za pritožbo na evropsko sodišče, ker bi bila država slab gospodar. Med razlogi je omenil še pravičnost in voljo župljanov. "V zavesti bom imel, da sem sto ril vse, kar sem mo gel, če tu di otoka ne dobimo," je dodal.
Na ministrstvu za kulturo kakšnega posebnega mnenja o pritožbi blejske župnije sicer nimajo. "V vsakem pravdnem postopku imajo vpletene stranke zakonito pravico uporabiti vsa legitimna pravna sredstva in poti za dosego pravične sodbe. Takšno pravico ima v tem primeru tudi upravičenec, župnijski urad sv. Martina na Bledu," pojasnjujejo.
Drugače pa je na blejski občini. Župan Janez Fajfar meni, da poteza župnije ni primerna. "Ni potrebno, da bi umazano perilo prali pri sosedu. To politično ni modro in če je odločitev že sprejelo naše sodišče, bi jo morali upoštevati. Povsem nepotrebno je, da bi o tem odločali v tujini," je za STA dejal župan. Fajfar je prepričan, da župnija tako ali tako ne bi nič izgubila, tudi če bi otok ostal v državni lasti, saj bo, kot je tudi prav, še vedno lastnica cerkve. Župnik pa o tej ideji meni, da na tako majhnem prostoru ne moreta biti dva gospodarja.
Medtem ko župnik zagotavlja, da
vse, kar delajo, delajo tudi za turizem, je na Bledu slišati več pripomb, da se Blejski otok premalo vključuje v turistično ponudbo kraja. "Od otoka bi lahko imeli več, kot imamo," je prepričan Fajfar in pri tem misli zlasti na gostinsko ponudbo.
Na otoku ni restavracije, le bife. To je velika škoda tudi po mnenju direktorice Turizma Bled Eve Štravs Podlogar, ki se sicer zaveda, da zaradi logistike na otoku res ni preprosto voditi restavracije, zato bi morala župnija to prepustiti nekomu, ki se s tem zna ukvarjati. Ambrožič ima slabe izkušnje z najemniki. "Problem je v tem, da bi le služili, ničesar pa ne bi vlagali," je opozoril. Meni, da restavracija na otoku tudi ne bi mogla preživeti ter da je bife največ, kar lahko na otoku deluje. Po njegovem mnenju bi gostilna na otoku pomenila uničevanje kulturnega spomenika.
Prepričanje, da mu premalo vključevanja v turizem očitajo samo tisti, ki bi na otoku radi imeli gostilne, medtem ko otok na vse ostale načine sodeluje v turistični ponudbi. Na leto imajo na otoku okrog 40 porok katoliških in prav toliko protestantskih parov, med njimi jih več kot polovico prihaja iz tujine, največ z Nizozemske, Irske in iz Anglije. "Res pa je, da preganjamo plavalce, da bi se
i
zadrževali le ob obali otoka, saj je to kulturni spomenik, ki mu je treba izkazati spoštovanje," je pojasnil župnik, ki iz tega razloga ob lanskem božično-novolet-nem času tudi ni soglašal z ognjemetom z otoka.
Štravs Podlogarjeva priznava, da je sodelovanje z Družbo Sv. Martina sorazmerno dobro. Povedala je, da pritožb obiskovalcev nimajo, je pa res, da obisk otoka skupaj s prevozom s pletno stane kar 15 evrov na osebo. Župnija denar od vstopnin, ki znaša tri evre na osebo, namenja vzdrževanju in obnavljanju. "Ves denar ostane na otoku in mi od tega nimamo nobenega dobička," je zagotovil Ambrožič in dodal, da je cerkev gospodar, ki dela z ljubeznijo in ne za svoj žep. V načrtu so imeli obnovo še dela strehe, vendar jo bodo zaradi evropskih delegacij na Bledu in zaradi bližajoče se poletne sezone prestavili na jesen.
"Pozitivno je vse, kar so doslej naredili z zbranim denarjem, ki so ga večinoma namenjali obnovi sakralnih objektov na otoku, čas pa je, da obnovijo tudi puščajočo vodovodno cev do obale," je opozoril Fajfar, ki sicer drugih pripomb na upravljanje z Blejskim otokom nima. Župnija dobro skrbi za čistočo in osebje na otoku je prijazno do obiskovalcev, pravi župan. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Petek, 21. marca 2008
3
ljubljana - Razprava v parlamentarni komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu
KZ v Državnem zboru o težavah kmetijstva na Krasu
Žgočo problematiko kraškega teritorija orisala Alojz Debelis in Edi Bukavec
Predsednik in tajnik deželne Kmečke zveze Alojz Debelis in Edi Bukavec sta se včeraj v Ljubljani srečala s komisijo Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predsedniku parlamentarne komisije Janezu Krambergerju in poslancem sta izročila zapis s povzetkom aktualne problematike kmetijstva v zamejstvu, ki se, kot je znano, srečuje s številnimi težavami. Poslancem sta Debelis in Bukavec obenem predstavila de lo va nje Kmeč ke zve ze, ki je vse od ustanovitve ostal zvesta obrambi stanovskih interesov slovenskih kmetov, obe nem pa skrbe la za ob ram bo s Slo -venvci v Italiji poseljenega teritorija pred kvar ni mi po se gi, kar za de va okolje in tudi samo preživetje slovenske narodne skupnosti.
Kot sta na srečanju s poslanci povedala Debelis in Bukavec, je zgo-do vi na ob ram be kme tij skih po vr šin obenem zgodovina odločnega boja proti razlaščanju, ki je narodni skupnosti povzročilo izgubo velikega dela naselitvenega teritorija. Pritiski na teritorij so se nadaljevali več desetletij v povojnem obdobju in vsled tega so se kmetijske površine zreduciral en vsega 3.500 hektarov. Razmere bi morale biti danes drugačne, tudi spričo zaščitnega zakona in boljših odnosov med Slovenci in Italijani, številne izkušnje zadnjih leti pa kažejo, da so žgoči problemi še vedno odprti, raz-me re so se do dat no za os tri le. De be -lis in Bukavec sta bila kritična predvsem do deželne uprave, ki je velik del goriškega in tržaškega Krasa vključila v naravovarstveno zaščiteno območje Natura 2000, kjer so vsakršne kmetijske dejavnosti močno ohro-mljene. Tudi načrt o Kraškem parku ne nudi jamstev, da bo avtohtono slovensko prebivalstvo imelo besedo pri soodločanju o vprašanjih, ki neposredno zadevajo prihodnost teritorija. Temu je treba dodati še uvedbo širokega obsega naravovarstvenih območij evropskega pomena (SIC) in območij posebnega varstva (ZPS). Kot je znano, obsegajo ta območja v tržaški pokrajini 12.000 hektarov, kar je po oceni Kmečke zveze izven vsake po-razdelitvene logike teh območij v deželi FJK. Nadalje so za kraško območje zelo obremenjujoči kraški rezervati in kriteriji hidrogeološke zaščite. Pri vsem tem je značilno, da krajevno prebivalstvo pri uvajanju navedenih ukre pov sploh ni bi lo vpra ša no za
Posnetek z včerajšnjega srečanja v palači slovenskega parlamenta
mnenje. Skratka, predsednik in tajnik stanovske organizacije slovenskih kmetov sta poslancem komisije Državnega zbora položaj na krašekm teritoriju ocenila kot kritičnega, poleg vinkulacij pa se razmere zaostrujejo tudi spričo togega izvajanja kontrol na terenu. Kazni v primeru kršitev so ob tem pretirane in sploh na upoštevajo težav, ki jih imajo kmetijski podjetniki pri interpretaciji zapletenih in stalno spreminjajočih se norm. Tak odnos težko pogojuje možnosti razvoja kmetij in odvračajo od investicij v kmetijski sektor. Na koncu škoda ni le gospodarska, temveč tudi narodnostna, saj se z izgubo zemlje spodkopava tudi narodna zavest.
Izvajanju Alojza Debelisa in Edi-ja Bukavca je sledila razprava, v katero je po se glo več pri sot nih po slan cev, srečanja pa so se poleg njih udeležili tu di se kre tar za Slo ven ce po sve tu Zorko Pelikan in generalna sekretarka ministrstva za kmetijstvo RS Breda Tome. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se s prob le ma ti ko se zna ni tudi slovenska vlada, poleg tega pa bo za poglobitev problematike ustanovljena posebna komisija, v kateri naj bodo prisotni tudi predstavniki minis-terstev za kmetijstvo ter okolje in prostor, poleg krovnih organizacij in Urada za Slovence v zamejstvu in po sve tu.
Obsodba zaradi groženj Rudiju Vouku
CELOVEC - Sodišče v Celovcu na avstrijskem Koroškem je včeraj obsodilo 58-letnega Avstrijca na štiri mesece pogojne zaporne kazni zaradi groženj odvetniku iz vrst slovenske manjšine Rudiju Vouku. Obsojeni je Vouku zaradi njegovih prizadevanj za dvojezično topografijo v elektronski pošti grozil, da ga bo "obrzdal" in mu "dal lekcijo". Na sodišču ni znal pojasniti, zakaj je to storil, in povedal, da mu je žal. Poleg tega je v pismu tudi trdil, da naj bi Vouk s ceste odrinil dva avtomobila, zaradi česar naj bi ta bila popolnoma uničena. Zaradi te trditve pa sodišče danes ni izreklo obsodbe, ker je obtoženi izjavo preklical še pred uvedbo postopka.
Nov Novi trg v Celovcu za 8,8 milijona evrov...
CELOVEC - Še pred začetkom Evropskega nogometnega prvenstva 8. junija bodo 21. maja v koroški prestolnici uradno odprli novi Novi trg s celovškim zmajem. Preureditev, ki je v zadnjih mesecih dvignila veliko prahu, pa ostaja sporna tudi tik pred slovesno otvoritvijo. Kamen spotike so predvsem »astronomski« stroški v višini 8,8 milijona evrov. Zvezno računsko sodišče se je sedaj pridružilo kritikom. Meni, da so stroški za 1,19 milijona previsoki in ob tem navaja številne pomanjkljivosti. (I.L.)
celovec - Vpisi za šolsko leto 2008/2009
Po rekordnem vpisu štirje prvi razredi na Slovenski gimnaziji
koroška - Nov postopek ustavnega sodišča
Dvojezične table še za tri kraje?
Nove napise bi morali dobiti v Šentjakobu, Podgorju v Rožu in v Ločilu na Zilji, ki jih ni v Gusenbauerjevem predlogu
CELOVEC/DUNAJ - Nov uspeh slovenske manjšine v pravni borbi za več dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. Avstrijsko ustavno sodišče je sprožilo postopek za dodatne tri kraje, ki bi morali imeti dvojezično krajevno tablo: Šentjakob, Podgorje (v Rožu) in Ločilo (na Zilji)!
Najnovejša odločitev pomeni, da je vrhovno sodišče samo v letošnjem letu ugodilo že petim pritožbam pripadnikov slovenske manjšine, saj so ustavni sodniki komaj pred dobrim mesecem sporočili, da so sprožili postopek tudi glede manjkajočih dvojezičnih tabel za Dobrlo vas in Žitaro vas (v Podjuni).
Zanimivost pri vseh petih postopkih je, da se nobeden od omenjenih krajev ni znašel na predlogu kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki gaje poleti 2007 ponujal slovenski manjšini kot kompromis pri rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. Manjšina je kljub temu privolila v kompromis, ki pa je zaradi nasprotovanja ljudske
stranke na zvezni in Haiderja na deželni ravni propadel!
Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in odvetnik Rudi Vouk je včerajšnjo odločitev ustavnega sodišča pričakoval, saj sodišče ni storilo nič drugega kot daje sledilo dosedanji praksi. »Vzelo je v pretres kraje, pri katerih je jasno, da morajo dobiti dvojezično oznako«.
Obenem pa je slovenski odvetnik zelo jasno opozoril tudi na »pravni škandal«, ki se dogaja v Avstriji v zvezi z razsodbami ustavnega sodišča: »Če izhajamo iz tega, da bo razsodba pri omenjenih petih krajih pozitivna, to pomeni, na imamo na mizi 17 pozitivnih odločitev, toda niti ena ni uresničena - in to v pravni državi Avstriji!«
Podpredsednik NSKS je zato poudaril, da bo njegova organizacija v prihodnosti še okrepila mednarodni pritisk na avstrijsko politiko oz. vlado in parlament. »Nespoštovanje in neuresničeva-nje razsodb ustavnega sodišča bomo še
Rudi Vouk
bolj tematizirali tudi na evropski ravni. Potrebno pa bo tudi ustvarjati večjo zavest med koroškimi Slovenci in tudi pripadniki večinskega naroda, da gre za temeljne manjšinske in s tem človekove pravice in za ugled pravne države,« je še pristavil manjšinski politik in pravnik Rudi Vouk.
V zvezi s stališčem Zveze slovenskih organizacij (ZSO), da si pravna pot in dialog ne nasprotujeta in da ZSO v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem »zagovarja eno in drugo«, je
Vouk poudaril, da se strinja s takšnim stališčem. Nikakor pa se ne more strinjati s tem, da se nekateri vidni predstavniki slovenske manjšine pogajajo o »konsenzu-alnih rešitvah«, ki celo ponujajo rešitve, ki predvidevajo manj tabel, kot jih priznava vrhovno sodišče. »Takšna politika dialoga je lahko v škodo ne le koroškim Slovencem, temveč tudi drugim narodnim skupnostim in tudi drugim manjšinam v Avstriji,« je še pristavil Vouk.
Na restriktivno razlago Avstrijske državne pogodbe (ADP) je šele konec tega tedna opozoril tudi upravni odbor ZSO, ko je ugotovil, daje avstrijsko ustavno sodišče od prve razsodbe o dvojezični topografiji leta 2001 do zadnjih primerov decembra lani spremenilo logiko pravne države in to ne v korist slovenski narodni skupnosti. Upravni odbor ZSO je zato potrdil politično linijo organizacije, daje poleg pravne poti potreben tudi dialog v deželi, je poudaril predsednik ZSO Marj an Sturm.
Ivan Lukan
CELOVEC - Slovenska gimnazija v Celovcu (na posnetku I.L.), ki v tekočem šolskem letu praznuje 50. letnico ustanovitve, bo v šolskem letu 2008/2009 odprla kar štiri prve razrede. To je rezultat vpisovanja za naslednje šolsko leto, za katero se je prijavilo kar 96 učencev in učenk. In tudi razvoj prijav na v istem šolskem poslopju nastanjeni Dvojezični zvezni trgovski akademiji je vsekakor razveseljiv: za obisk te višje izobraževalne ustanove se je za šolsko leto 2008/ 2009 prij avilo 39 šolarjev in šolark, je sporočila ravnateljica Maja Amrusch-Hoja. Če bodo vsi sprejeti, bosta jeseni na Dvojezični zvezni trgovski akademiji dva prva razreda.
Obe šoli sta vključeni v inovacijsko šolsko mrežo SPIN, zbirko inovativnih šol jezikovno-kompetenčnega centra v Gradcu - Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu s svojim alpsko-jadranskim profilom, Slovenska gimnazija v Celovcu pa s štirijezičnim Kugyjevim razredom.
Za mirovno vzgojo ob večjezičnos-ti in živeti multikulturnosti je Slovenska gimnazija leta 2000 prejela Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte, leto prej pa je bila odlikovana z Evropskim pečatom Dvojezična zvezna trgovska akademija.
Ob svojem obisku, 28. septembra lani, je tudi avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer podčrtal veliki pomen Slovenske gimnazije za slovensko narodno skupnost na Koroškem. (I.L.)
4
Petek, 21. marca 2008
GOSPODARSTVO
slovenija - Cestninjenje na slovenskih avtocestah
Slovenska vlada potrdila načrt za uvedbo vinjet
Letna vinjeta bo stala 55, polletna pa 35 evrov - Nov način plačila cestnine s 1. julijem
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj potrdila načrt uvedbe vinjet za cestninjenje na slovenskih avtocestah. Vi-njete bodo po načrtih zaživele s 1. julijem in veljale za osebne avtomobile, medtem ko bodo tovorna vozila do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja ostala na obstoječem sistemu. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne pa 35 evrov. Kot je po seji vlade povedal minister za promet Radovan Žerjav, vlada uvaja tudi dodatno letno vinjeto za motorna kolesa. Njena cena bo 22,50 evra. Po ocenah prometnega ministra gre za izredno privlačne, ugodne cene, s katerimi želijo pritegniti kar največ državljank in državljanov, da bodo v čim večji meri uporabljali avtoceste in ne vzporednih cest. »S tem želimo vplivati na varnost vseh udeležencev v cestnem prometu,« je dejal.
»Te cene zagotavljajo nekoliko višjo raven pobrane cestnine kot v primeru obstoječega sistema. Gre za približno 20 milijonov evrov na letni ravni, kar je ključno,« je zatrdil Žerjav. Kot je dodal, so vinjete začasna rešitev, ki bo veljala do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja. Z vi-njetami, ki bodo uvedene na vseh avtocestah in hitrih cestah, bo obremenitev za domače uporabnike manjša, obsežen tranzit tujih vozil pa bo bolj obremenjen.
Medtem ko bodo letne vinjete vezane na koledarsko leto, to za polletne vinjete ne bo veljalo; te bodo veljale šest mesecev od nakupa vinjete. Skladno z načrtom bodo tako vinjete v uporabi v drugi polovici letošnjega leta, tako da bodo letos v obtoku samo polletne vinjete.
Stroški uvedbe vinjet bodo po ministrov besedah za polovico manjši, kot so bili predvideni v študiji Urada za makroekonomske analize in razvoj. Celotni stroški uvedbe vinjet so ocenjeni na osem milijonov evrov. »Samo tiskanje vinjet pa je glede na podatke, kijih imamo, torej glede na informativne ponudbe, kar 40-krat cenejše, kot je bilo omenjeno v študiji,« je povedal Žerjav.
Zaradi uvedbe vinjet v prehodnem obdobju se je vlada odločila, da se bo zdaj v minimalni različici gradila samo ena cestninska postaja, in sicer v Dragutincih. S tem bo vlada po Žerjavovih napovedih prihranila dodatnih 13 milijonov evrov.
Na obstoječih cestninskih postajah bodo najprej dvignili rampe in omejili hitrost vožnje. »Nato pa predvidevamo, da se bodo otoki, ki so v sredini, odstranili. To naj bi naredili do 15. septembra letos,« je zatrdil minister za promet in dodal, da se bo pretočnost s tem bistveno povečala. ABC steze, ki se z uvedbo
Na slovenskih avtocestah naj bi vozniki osebnih vozil cestnino plačevali z vnaprej kupljenimi vinjetami
kroma
vinjet sproščajo, bi lahko učinkovito uporabili za tovorna vozila.
Sprva bo uporabo vinjet nadzorovala policija, vzporedno pa bo potekalo izobraževanje ljudi, ki so zdaj zaposleni na
Družbi za avtoceste v RS in pobirajo cestnino. »Nadzor je eden ključnih elementov uspeha tega sistema,« je prepričan Žerjav.
Vlada tako vinjete uvaja za prehodno obdobje, in sicer do uvedbe cestninjen-
ja v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo. Po načrtih bo za tovorna vozila nad 3,5 tone tovrstno cestninjenje uvedeno do avgusta 2009, za vsa ostala vozila pa do konca leta 2010. (STA)
banke - Uspešno poslovanje
Unicredit Banka Slovenije lani za več kot tretjino povečala čisti
LJUBLJANA - Unicredit Banka Slovenija je v letu 2007 zabeležila 15,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 38,9 odstotka več kot leto prej. Obseg bilančne vsote pa se je lani zmanjšal za 2,5 odstotka na 2,13 milijarde evrov.
Dobiček pred obdavčitvijo je bil lani za 33,6 odstotka višji kot leto prej in je znašal 19,7 milijona evrov. Rast dobička je bila lani daleč nad pričakovanji, je povedal član uprave Unicredit Banke Slovenija Heribert Fer-nau. "V letu uvedbe evra tega nismo pričakovali," je dodal. Tako kot pretekla leta bodo celoten dobiček tudi letos namenili investiranju in s tem povečanju kapitala banke.
Unicredit Banka Slovenije je lani kljub zmanjšanju obsega bilančne vsote presegla zastavljene cilje. Vzrok za znižanje, vendar kljub temu boljše rezultate, je po besedah predsednika uprave banke Franceta Arharja v posledicah lanskoletnih aktivnosti.
V banki so namreč za nekaj sto milijonov evrov zmanjšali obveznosti do drugih bank, zato je prišlo do skrčenja bilančne vsote. Za leto 2008 je Arhar napovedal vnovično rast dobička v višini 20 odstotkov. "Začetek leta kaže, da so naši cilji dosegljivi," je dejal.
V banki, ki deluje v okviru finančne skupine Unicredit Group, so lani dosegli visoko kreditno rast pri financiranju prebivalstva in tudi podjetij. Pri stanovanjskih kreditih prebivalstvu denimo zavzemajo 11,3 odstotka trga. Kot je poudaril član uprave Štefan Vavti, so lani na področju poslovanja s prebivalstvom pridobili rekordnih 10.000 novih strank.
Konec leta 2007 j e imela banka 450 zaposlenih, kar je 33 odstotkov več kot leto prej. Fernau je še napovedal, da nameravajo število poslovnih enot, ki jih imajo trenutno po vsej Sloveniji 14, v tem letu povečati na 20, do leta 2010 pa še za dodatnih deset. (STA)
nefinančna podjetja
Na vrhu slovenskih multinacionalk Mercator
LJUBLJANA - Na lestvici največjih slovenskih multinacionalnih nefinančnih podjetij leta 2007, ki jo je predstavil Center za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, so prva mesta zasedla Mercator, Gorenje in Krka. Slovenske multinacionalke so v primerjavi s tujimi majhne, a rastoče,. Na lestvici Top 25 slovenskih multinacionalnih nefinančnih podjetij so se glede na vrednost sredstev v tujini v letu 2006 za njimi uvrstili Droga Kolinska, Petrol, Merkur, Intereuropa, Helios, Iskra Avtoelektrika, Elan, Unior, Lesnina, Kolektor Group, Prevent, Trimo, Viator&'Vektor, Hit, Jub, Hidria, Perutnina Ptuj, Kovintrade, Era, Eti Elektroele-ment, Alpina in Kompase.
Raziskava je pokazala, da so omenjene slovenske multinacionalke (podjetja v slovenski lasti z lastnim podjetjem v tujini) v primerjavi s tujimi majhne, saj jih je imelo le pet več kot 800.000 evrov premoženja v tujini. Za multinacionalke včasih vlada zmotno prepričanje, da gre za ogromna podjetja, saj so v bistvu te lahko zelo majhne in "med slovenskimi podjetji v tu-
jini je 75 odstotkov malih multinacionalk".
Med letoma 2004 in 2006 so slovenske multinacionalke beležile dinamično rast. Njihova sredstva v tujini so se podvojila na skoraj tri milijarde evrov, prodaja v tujini pa povečala za približno 50 odstotkov na 5,5 milijarde evrov. Na tujih trgih so podjetja Top 25 zaposlovala 23.616 oseb.
Celotna vrednost sredstev v tujini vseh slovenskih podjetij Top 25 predstavlja 86 odstotkov vrednosti vseh slovenskih neposrednih investicij v tujini. Mercator, Gorenje in Krka so imeli več kot polovico sredstev slovenskih podjetij Top 25 v tujini, sredstva prvih petih največjih pa so predstavljala 68 odstotkov vseh sredstev slovenskih podjetij Top 25 v tujini.
Vsa podjetja z lestvice Top 25 imajo v tujini skupaj 286 podjetij v 53 različnih državah. Med 25 podjetji se jih 16 uvršča v predelovalne dejavnosti, le osem od njih pa ima matično podjetje v glavnem mestu. Z izjemo enega podjetja, Ere, so bila vsa ustanovljena pred pre ho dom v trž no go spo dar stvo.
EVRO
1,5423 $ -1,71
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
20. marca 2008
valute	evro (povprečni tečaj) 20.03. 19.03.	
ameriški dolar japonski jen	1,5423 153,20	1,5692 156,16
ruski rubel	36,7280 7,4598	36,9890 7,4593
britanski funt	0,77830	0,78590
norveška krona	8,1178	8,0448 25,463
švicarski frank estonska krona madžarski forint	1,5632 15,6466 258,19 3,5368	1,5662 15,6466 256,86 3,5305
kanadski dolar	1,5817	1,5635 1,6841
bolgarski lev	1,9558	1,9558 3,7250
slovaška krona	32,774 3,4528	32,524 3,4528
latvijski lats	0,6963 2,6853	0,6965
islandska krona	121,56 1,9237	125,06 1,9274
hrvaška kuna	7,2610	7,2565
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
20. marca 2008
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
libor (usd)	2,60625	2,60625	2,53938 2,3925
libor (eur)	4,35625	4,68	4,68125 4,67688
libor (chf)	2,55833	2,83667	2,885	2,99833
euribor (eur)	4,353	4,674	4,675	4,675
ZLATO
(999,99 %%) za kg
18.946,10 € -682,82
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
20. marca 2008
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,59 IMTCDCI IDnDA 1(1		-4,37 -6,25
KRKA 1 UKA KOPER	95,41	-6,20 -2,78
LUKA KOPER MERCATOR MERKUR	66,37 298,38	-3,77
MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	658,21 251,56	-5,76 -5,08
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 109,00 DELO PRODAJA -ETOL 185,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 ISTRABENZ 93,53 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 35,90 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A		-6,48 -2,63 +2,04 +2,35 -2,39
PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA	85,55 731,00	-0,06 +2,96 -8,00
TERME ČATEŽ ŽITO	468.03 246.04	-3,43
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. marca 2008 -1,70		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,24 7,875 186	+0,31 -0,23 -1 33
AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE	4,805 1027	-3,61 -4,06
BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MNAMIO	2,7525	+0,16 -0,45
BCA POP MILANO EDISON ENEL	7,03 1,652 651	-0,48 -1 68
ENI FIAT	20,87 1318	-3,74 +1 28
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI	21,12	+1,00 -1,71
FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL	25,89 27,13	-1,17 -0,28
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	4,59 4,3475 1815	+2,34 -3,81
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	14,8	-2,78 +111
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	5,46 12,15 2 4375	+0,00 -0,63
PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM	0,689	-0,76 -2 31
SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS	24,48 3,9 6,55 1,214 1442	-5,91 +2,34 -2,65 -2,05
TERNA UBI BANCA UBI BANCA	2,62 15 74	-4,13 +1 48
UNICREDITO	4,135	-4,48
SOD NAFTE
(159 litrov)
101,44 $ -0,39
IZBRANI BORZNI INDEKSI
20. marca 2008
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SRITOP liubliana	8.868,16 1.947,96	-4,57 -5 12
jBiiur, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	5.999,24 116,84	-2,12 +0,04
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka	3.839,06 2.122,71	-0,25 +0,73
DlriJ, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	4.229,57 1.702,60	+3,42 +0,99
DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	909,53 4.368,87 26.767,68 6.141,64	+3,25 +0,41 +6,12
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.361,32 1.751,99	+2,16 +2 12
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn	1.329,51 1.400,35 6.319,99	+2,39 -1,70 -0,65
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	5.495,20 4.533,72 3.569,3201 3.569,3201	-0,91 -0,49 -0,80
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.496,8 3.505,90	-1,55 -0,67
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	12.260,44 2.824,91 21.108,22 3.804,05 14.994,83	-0,29 -3,47 +1,13
/
ALPE-JADRAN
Petek, 21. marca 2008
5
ljubljana - Srečanje slovenskega in poljskega premiera
Donald Tusk prepričan v ratifikacijo Lizbonske pogodbe
S slovenskim gostiteljem Janezom Janšo je Tusk govoril predvsem o evropskih temah
LJUBLJANA - Slovenski in poljski premier, Janez Janša in Donald Tusk, sta se na včerajšnjem srečanju v Ljubljani posvetila predvsem evropskim temam, na novinarski konferenci pa sta med drugim spregovorila o ratifikaciji Lizbonske pogodbe in odnosih EU z Rusijo. Tusk verjame, da bo Lizbonska pogodba na Poljskem - ne glede na trenutne razprave med opozicijo in koalicijo glede podrobnosti zakona o ratifikaciji - ratificirana, najverjetneje v parlamentu. To bi se naj po njegovih besedah zgodilo še v času slovenskega predsedovanja EU, morda pa že do 3. maja. Tudi morebiten razpis referenduma o tem vprašanju Tus-ka ne skrbi, saj je podpora Lizbonski pogodbi v javnosti več kot 70-odstotna.
Tudi predsedujoči EU Janša je dejal, da Slovenijo ne skrbi ratifikacija Lizbonske pogodbe na Poljskem. Slovenijo bolj skrbijo tiste države, v katerih je morda manj proceduralnih zapletov, a je podpora nižja, je poudaril. Glede umika poljskega veta na začetek pogajanj med EU in Rusijo o novem strateškem partnerstvu je Tusk dejal, da je dobila Poljska v Moskvi, kar se tiče trgovinskega spora med državama, zadovoljive odgovore, a hkrati opozoril, da vprašanje izvoza izdelkov rastlinskega izvora iz EU oziroma vsebnosti pesticidov v teh izdelkih še ni razrešeno. Poljska sicer ne bo postavljala nobenih dodatnih pogojev in ne bo oteževala pogajanj med EU in Rusijo, je zatrdil.
Kot je še povedal Tusk, sta z Janšo včeraj govorila tudi o zadevah, ki so zelo pomembne za perspektivo vseh evropskih držav, in pri tem izpostavil okoljsko-energetski paket. Kot je dejal, je interes Poljske, da se načelo solidarnosti na energetskem področju zapiše tako v paket kot tudi v evropsko zakonodajo in se nato tudi izvaja. To je po Tus-kovih besedah naletelo na razumevanje mnogih evropskih partnerjev, tudi Janše.
Janša je na novinarski konferenci izpostavil predvsem pomemben prispevek Poljske pri oblikovanju odnosov EU z njeno vzhodno soseščino. Kot je dejal, je evropska sosedska politika in politika širitve unije ena od prioritet slovenskega predsedstva, nedavni vrh EU v Bruslju pa je potrdil pobudo Poljske za krepitev vzhodne dimenzije evropske sosedske politike. Kot je še napovedal, bo Evropski svet junija sprejel pomembne odločitve v tej smeri, pri čemer bo pomemben konkreten vsebinski prispevek Poljske. Glede Zahodnega Balkana je Janša Poljski izrazil priznanje za njen pomemben prispevek k ohranjanju stabilnosti na tem območju, saj so poljski pripadniki mirovnih sil prisotni tudi na najbolj nemirnih točkah na Kosovu. Ob tem je izrazil obžalovanje, ker je bilo v nemirih v Kosovski Mitrovici pred dnevi ranjenih več kot 20 poljskih pripadnikov Unmika. Tusk je poudaril, da sta tako Slovenija kot Poljska priznali neodvisno Kosovo, da pa obe tudi podpirata evropsko perspektivo vseh držav Zahodnega Balkana.
Premiera sta govorila tudi o aprilskem vrhu zveze Nato v Bukarešti in pri tem izpostavila pomen širitve zavezništva na tri nove članice, Hrvaško, Makedonijo in Albanijo. Oba sta tudi izrazila podporo, da se na prihajajočem vrhu Ukrajini in Gruziji ponudi akcijski načrt za članstvo (MAP).
Oba sta izpostavila zelo dobre dvostranske odnose med državama, še posebej na področju gospodarstva, Tusk pa je dejal, da ti odnosi v njunih včerajšnjih pogovorih niso bili glavna tema - ne ker ne bi bili pomembni, ampak ker so tako dobri. Janša je poudaril, da je menjava blaga in storitev s Poljsko lani presegla milijardo evrov in v primerjavi z letom pred tem narasla za 20 odstotkov. Spomnil je tudi na nedavni podpis sporazuma o sodelovanju Slovenije in Poljske o sodelovanju pri izdaji vizumov.
Glede cilja Poljske, da leta 2012 vstopi v območje z evrom, je Tusk izra-
Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša (desno) je včeraj sprejel predsednika poljske vlade Donalda Tuska
bobo
zil prepričanje, da bodo poljsko gospodarstvo in javne finance do tega leta pripravljeni na prevzem skupne evropske valute, ali bo odločitev o tem leta 2012 dejansko sprejeta, pa sedaj še ne more zagotoviti. Tudi Janša je ocenil, da Poljska ne glede na trenutne turbulence na finančnih trgih dosega zelo dobre makroekonomske rezultate in bo do 2012 zagotovo sposobna izpolniti maastrichtske kriterije in vstopiti v območje z evrom.
Predsednika poljske vlade Donalda Tuska je včeraj sprejel tudi slovenski predsednik Danilo Türki, s katerim sta se pogovarjala o izkušnjah Slovenije pri predsedovanju Evropski uniji.
Predsednik Türk je včeraj sprejel tudi predsednika Skupščine Črne gore Ranka Krivokapica. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med državama odlični, so sporočili iz urada predsednika republike. Türk in Krivokapic sta ocenila tudi izkušnje, ki jih je pridobila Črna gora v času po osamosvojitvi, in govorila o pogledih, ki jih ima Črna gora na reševanje vprašanja Kosova. Türk je izpostavil pomen teh izkušenj, ki so dragocene in bi jih morala mednarodna skupnost bolj upoštevati. Tema pogovora je bilo tudi približevanje Črne gore evroatlantskim povezavam, pri čemer je predsednik republike izrazil podporo Slovenije tem prizadevanjem, so še sporočili iz urada slovenskega predsednika. (STA)
bruselj - V volilni kampanji ne bo sodeloval
Potočnik ne razmišlja o predčasnem odhodu
BRUSELJ - Ob menjavi evropskega komisarja s Cipra, dopustih komisarjev zaradi sodelovanja v volilnih kampanjah, izteku mandata Evropske komisije prihodnje leto ter v luči prihajajočih parlamentarnih volitev v Sloveniji je komisar iz Slovenije Janez Potočnik za STA dejal, da ne razmišlja o tem, da bi predčasno odšel s funkcije, ki jo opravlja. "Ne razmišljam o tem, da bi predčasno odšel s funkcije, ki jo opravljam. To, kar si želim v tem trenutku, je predvsem dokončati mandat in pustiti pečat na področju, ki je ključnega pomena za prihodnost Evropske unije. Delo je sicer naporno, a tudi zelo zanimivo. Vsekakor zahteva celega človeka, zato se z razmišljanjem o svoji prihodnosti ne želim pretirano obremenjevati," je poudaril komisar, pristojen za znanost in raziskave.
Prav iz teh razlogov se Potočnik, kot je dejal, v kampanjo pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji ne namerava vključiti. Pojasnil je, da "komisar ni in ne sme biti podaljšek domače politike". "Naša naloga je jasna, delujemo v dobro celotne EU," je jasen komisar. Delo v Bruslju po
Janez Potočnik
njegovih besedah zahteva "dobro poznavanje delovanja unije, odgovorno presojanje bodočih možnosti njenega razvoja, visoko raven strokovnosti in korektnosti ter predvsem dober občutek za usklajevanje različnih pogledov in interesov".
Potočnik pa je odgovoril tudi na vprašanja o morebitnem drugem mandatu. Pojasnil je, da o komisarskem mestu odloča vlada, postopek izbire pa je znan. "Odločitev o predlogu bo v rokah slovenske vlade, končna odločitev pa je seveda v rokah bodočega predsednika komisije, pa tudi Evropskega parlamenta," je poudaril.
IPI poziva k dialogu v slovenskem medijskem prostoru
LJUBLJANA - Delegacija Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) je včeraj v Ljubljani pozvala k dialogu v slovenskem medijskem prostoru. Misija IPI je v Slovenijo prišla na pogovore s predstavniki medijev in politike glede novinarske peticiji o vplivu države na slovenske medije, pod katero se je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Pri tem so izrazili zgroženost, da se podpisniki peticije soočajo s kazensko ovadbo zaradi sramotenja države, in izrazili upanje, da tožilstvo postopka ne bo začelo, vendar pa so po drugi strani tudi poudarili, da namen njihovega obiska ni bil podajati sodb, ampak predloge, kako bi situacijo v slovenskem medijskem prostoru izboljšali. Največji problem je po njihovem predvsem pomanjkanje dialoga, ker "nihče ne govori z nikomer". "Vsak, s katerim smo govorili na naši misiji, meni, da je nekaj narobe, vendar pa se nihče ne pogovarja preko te politične oz. medijske razdeljenosti. V slovenskem medijskem prostoru bi se morali začeti bolj pogovarjati, tako uredniki in novinarji, kot tudi politične stranke. Pogovori bi morali biti o slovenskem medijskem prostoru in o prihodnosti, kakšno medijsko okolje bi Slovenija rada imela," je povedal direktor IPI David Dadge in predlagal, da bi morale vse stranke pred volitvami v svojih programih jasno nakazati, da podpirajo dialog o medijih in da si želijo sprememb v tem prostoru, v katerem ne bi smelo biti nobenih dvomov o kakih pritiskih vlade na medije.
Na Avstrijskem inštitutu razstava Neznani Evropejci
LJUBLJANA - Na Avstrijskem inštitutu v Ljubljani je do 9. aprila na ogled fotografska razstava Neznani Evropejci. Na ogled so fotografije Kurta Kaindla z besedili pisatelja Karla-Mar-kusa Gaussa. Oba sta že več let skupaj na poti in raziskujeta Evropo. Obiskala sta najmanjše etnične manjšine v Evropi, ki se še danes borijo za lastni obstanek. Fotograf Kurt Kaindl in pisatelj Karl-Markus Gauss sta v preteklih letih obiskala Aromune, Sefarde, Kočevarje, Arbereše, Lužiške Srbe in Degese. Kaindl se jim je bližal z radovednostjo, ampak tudi poln spoštovanja. Njegove črno-bele slike kažejo bizarne pokrajine, zapuščena pokopališča, lično urejena mesteca, predvsem pa ljudi, ki se znajo uveljaviti. Gauss je napisal zgodbo teh manjšin, v kateri govori tudi o izkušnjah, ki jih je mogoče doživeti na poti v neznano Evropo, so sporočili z založbe Mladinska knjiga. Na razstavi v Avstrijskem inštitutu so na ogled fotografije narodnih skupnosti Kočevarjev, Sefardov in Ar-berešev. (STA)
slovenija - hrvaška - Po zadnjem incidentu ob meji pri Sečovljah
Minister Jandrokovic: Hrvaška bo tudi v prihodnje posredovala na svojem ozemlju
ZAGREB - Hrvaška ocenjuje, da incidenti ob meji, kot je bil sredin ob Dragonji, ne prispevajo k razvoju dobrososedskih odnosov, sicer pa bo naredila vse, da do njih ne pride več, je danes za STA dejal hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic. Dodal je, da bodo hrvaški pristojni organi tudi v prihodnje na hrvaškem ozemlju ravnali po hrvaških zakonih.
Slovenski državni sekretar Matjaž Šinkovec je v sredo ostro protestiral zaradi dogodka na levem bregu Dragonje, ko je hrvaška policija na območju med slovensko in hrvaško kontrolno točko ustavila in kaznovala predstavnico sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Sonjo Lukin. V pogovoru s hrvaškim veleposlanikom Mariom Nobilom je poudaril, da gre za slovensko državno ozemlje ter daje bilo ravnanje hrvaških organov nesprejemljivo in nedopustno.
S sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so v sredo sporočili da so hrvaški policisti omenjeni slovenski uradnici preprečili dostop do slovenskih zemljišč, s katerimi na levem bregu reke Dragonje uprav-
lja sklad in jih ima v zakupu Joško Joras. Ob tem so na skladu napovedali še, da bodo v prihodnjih dneh znova opravili nadzor stanja na zemljiščih v slovenski lasti, ki jih ima v zakupu Joras.
Jandrokovic je včeraj za STA poudaril, da se je na srečanju predstavnikov mešane komisije za pripravo pravnega okvira za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško začel tudi formalni proces
za urejanje obmejnih sporov na Meddržavnem sodišču v Haagu. "Na ta način bomo končno uredili vsa odprta vprašanja glede meje. Hrvaška je pripravljena za ta postopek in si ga želi," je še izjavil Jandrokovic, potem ko je ministrstvu predal pogodbe o financiranju šolnine za udeležence tečaja hrvaškega jezika za pripadnike hrvaškega naroda iz tujine.
Pri Sečovljah (na posnetku sloven-
ski mejni prehod) pa so hrvaški policisti včeraj zavrnili novinarsko ekipo oddaje Svet na Kanalu A, ki je želela po t.i. evropski poti priti do Joška Jorasa, sta potrdila tako Joras kot novinar Sveta Blaž Jarc. Novinarska ekipa je želela preveriti, če je možno po t.i. evropski poti brez težav priti do Jora-sove hiše, saj naj bi danes zemljišča obiskal direktor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Sergij Daolio, je pojasnil novinar Sveta na Kanalu A Blaž Jarc, ki je včeraj želel obiskati Jorasa. Jarc je dejal, da so poskušali z ekipo priti do Jorasove hiše, a jih je takoj obkolilo šest hrvaških policistov. Po njegovih besedah jih do Jorasa niso želeli spustiti, češ da gre za Hrvaško ozemlje in tam nimajo kaj iskati. Povedal je še, da so tričlansko ekipa Sveta policisti popisali, nakar so se morali vrnili nazaj.
Direktor policijske uprave Koper Iztok Jakomin je za medije pojasnil, da o dogodku zaenkrat ni obveščen in da policija izvaja vse postopke, ki so usklajeni z upravo uniformirane policije, mimo teh postopkov pa policijska uprava Koper po njegovih besedah ne bo šla. (STA)
6
Petek, 21. marca 2008
SLOVENIJA
/
sežana - Javna obravnava predloga načrta PU za Kobilarno Lipica
Ob skromni udeležbi vrsta kritičnih pripomb
Marsikdo je prepričan, da bi morali v kobilarni poskrbeti predvsem za konje
SEŽANA - V Sežani so opravili javno obravnavo predloga načrta prostorskih ureditev za Kobilarno Lipica (KL). Udeležba je bila skromna.
Prišli so iz lipiške igralnice (Casino Portorož), Civilne iniciative Kras, Društva Kras SOS, pa nekaj domačinov in predstavnikov zainteresirane javnosti. Po uvodni predstavitvi so razpravo pričeli predstavniki igralnice, nezadovoljni, da jih ni nihče predhodno že povabil k pogovoru. »Zavedamo se, da uživa KL posebno varstvo, vendar tudi mi smo v Lipici lastniki,« je pričel Franc Bergant. »Žal pa nas do-sedaj nihče ni poklical k sodelovanju. Za nas je nesprejemljiva predvidena umakni-tev parkirišča izpred hotela Maestoso. Drugačna ureditev bi otežila dostop gostov v igralnico, nam pa onemogočala dejavnost. Posledično bi nastajala tudi materialna škoda.« Dopolnil ga je Dušan Knez, ki je dejal, da je v igralnici okoli 200 zaposlenih in da so v preteklih petih letih v državni proračun preko koncesij in davkov prispevali 25 milijonov evrov. »V samo Lipico pa na leto damo okoli pol milijona evrov brutto. Našo igralnico dnevno obišče od 800 do tisoč gostov.« V igralnici so prepričani, da si dejavnosti Lipice in casinoja ne nasprotujejo, ampak se dopolnjujejo, predvsem pa, da igralniški gostje lipiških kobilarne ne motijo. »Mi se sicer bomo iz Lipice selili, vendar na način kot ga bomo želeli mi. Dokler pa smo tukaj, pričakujemo, da se bodo spoštovale veljavne pogodbe.«
Marjan Gorup iz Društva Kras S.O.S se je v svoji razpravi osrediščil na golf igrišče, ki ga v predlogu načrta ni. »Prvič v 500-letni zgodovini KL si je nekdo dovolil izločiti tretjino območja, ki je bilo vedno namenjeno konjereji. Samo zato, da bi nas žejne pripeljal čez vodo. Zato je zame ta načrt navadna prevara. Ne sklada se z veljavno zakonodajo in omogoča, da se v KL počne, kar se hoče. Z amputacijo dela lipiškega ozemlja, se kulturnega spomenika ne varuje, ampak celo posega vanj. Ravno tako se z golfom, ki je priznan in eklatanten onesnaževalec podtalnice, ne varuje narave.« Gorup se je še vprašal, kaj ima z razvojem konjereje, konjeništva in varovanja kulturne dediščine načrtovan wellness center (na mestu sedanjega bazena) v velikosti hotela Klub, če ne gre v ozadju za prostore, namenjene golfu. »V KL so jasno namero po širitvi golf igrišča pokazali že s tem, ko so vadbišče brez ustreznih dovoljenj prestavili v bližino tenis igrišča.« Gorup je spomnil še na to, da so pred nekaj leti v Ljubljanskem urbanističnem zavodu že izdelali osnutek prostor-
Marsikdo je prepričan, da bi morali v Lipici prednost imeti predvsem konji
skega načrta (ta je predvideval umaknitev golfa iz KL - op.a.) in se zavzel, da se zavarovano območje KL obravnava v celoti. K temu je Martin Bizjak, tudi iz Društva Kras S.O.S., dodal še vprašanje, ali se z izločitvijo golfa na novo postavljajo nove meje kulturnega spomenika.
Marija Stopar, nekdaj prebivalka Lipice, je dejala, da v Lipici pred štirimi desetletji ni bilo drugega kot konji, da je bil tam, kjer je danes golf, najlepši lipiški travnik, na katerem so nakosili največ sena. »-Golg igrišče je v Padričah, le nekaj kilometrov stran od Lipice, zato naj posest, ki je bila pridobljena s trudom, ostane konjem. Sedaj je čas, da se odpravi napake iz preteklosti in dejavnosti, ki niso neposredno vezane na konje, umakne drugam.«
Oglasil se je tudi Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras in opozoril, da ima KL tudi t.i. vplivno območje, da ima v soseščini Škibine, sežanska vrata in gropajsko gmajno, kar bi vse morali vključiti v prostorski načrt. Napovedal je še, da bo kot sežanski svetnik glasoval proti predlogu.
NPU za Kobilarno Lipica bo v javni razgrnitvi do četrtega aprila, na ogled pa je v KL, na Upravni enoti Sežana ter na Ministrstvu za okolje in prostor. Kar pa zadeva golf, se obravnavo najverjetneje pričakuje konec leta, ko bo nared celovita presoja vplivov na okolje, ki jo pripravljajo na postojnskem Inštitutu za raziskovanje Krasa.
Irena Cunja
ljubljana - ZZB za vrenote NOB
Stanovnik: Pozaba ne more biti pogoj za spravo
LJUBLJANA - Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik je na včerajšnji seji glavnega odbora zveze dejal, da pozaba ne more biti pogoj za spravo. "Sprava se lahko gradi le na nespornem priznavanju zgodovinskih dejstev," je poudaril. "Namesto da bi iskali skupni imenovalec in gradili zaupanje v narodu, smo šli v načrtno poglabljanje razdora," je v uvodnem nagovoru menil Stanovnik. Razdor naj bi po njegovih besedah "kopali zlasti z revizijo zgodovine". Kritičen je bil tudi do poteka denacionalizacije, saj se po njegovem "iz žepov revnih vrača bogatim, da bi bili še bogatejši". Kot je menil, se v Sloveniji danes rušijo osnovna načela demokracije, kot je npr. delitev oblasti na izvršno, zakonodajno in sodno. Izvršna veja oblasti si namreč, kot je dejal, skuša podrediti zakonodajno, še zlasti pa sodno vejo. "Z volitvami ne dobiš države v last, temveč v upravljanje, ki pa zahteva nadzor," je dejal. Po njegovih besedah ima zveza pred seboj tudi izziv, kako odgovoriti na zmanjševanje socialne solidarnosti. Kapitalistična družba namreč pomeni
poglabljanje socialnih razlik, je opozoril.
Glavni odbor zveze je včeraj sprejel letno poročilo za leto 2007 in v tem okviru izkaz poslovnega izida. Prihodki so v letu 2007 znašali 624.557 evrov, odhodki pa 624.416 evrov. Leto so tako končali s približno 140 evrov presežka. Kot je pojasnil generalni sekretar zveze Andrej Šušteršič, gre slaba polovica sredstev za sofinanciranje 75 območnih združenj zveze, ostalo pa za dejavnosti zveze, npr. za publicistično dejavnost in organizacijo prireditev.
Zveza je domoljubna, protifašistična organizacija civilne družbe, v katero se vključujejo združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, lahko pa tudi druge organizacije, ki imajo podobne cilje in naloge, izhaja iz statuta zveze. Zveza borcev je bila ustanovljena leta 1948,. Leta 2007 se j e i z Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije preimenovala v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Tako ni več le veteranska organizacija borcev in drugih udeležencev NOB, marveč organizacija, ki naj poveže borce za vrednote NOB. (STA)
izola - Po sobotnih dogodkih in posegu policije v diskoteki
Izolski sosvet za varnostne zadeve za večjo varnost v Gavioliju
IZOLA - Člani sosveta za varnostne zadeve občine Izola so spregovorili o sobotnem dogajanju v Gavioliju, ko je policija zaradi prevelike množice ljudi izpraznila diskoteko. Nekaj članov sosveta je predlagalo, da bi diskoteko zaprli, a so sklenili, naj skuša organizator do naslednje prireditve zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe. Med varnostnimi ukrepi, ki jih mora organizator prireditev v Gavioliju zagotoviti do naslednje prireditve (29. marca), je števec obiskovalcev (da bo razvidno, kdaj so karte razprodane), omogočil naj bi nakup kart preko interneta in reševalno vozilo z zdravstveno ekipo, so v sporočilu za javnost zapisali na izolski občini.
Or ga ni za tor mo ra za go to vi ti večjo varnost predvsem na glavnem vhodu diskoteke ter na stranskih izhodih za lažji pretok množice obiskovalcev. Poskrbeti mora tudi za dodatno čistočo, s pomočjo lokalnih inšpektor-
skih služb pa zagotoviti varnost na območju pod Belvederjem, kjer se obiskovalci diskoteke navadno zberejo na t.i. afterpartyju, so še zapisali.
V sporočilu za javnost so tudi navedli, da je tržna inšpektorica Ana Me-mon napovedala, da je že v pripravi nov pravilnik, ki bo natanko določal število oseb, ki jih diskoteka lahko sprejme. Komandir policijske postaje Izola Zdenko Deželak pa je na seji dejal, da so se pri dvourni intervenciji policisti soočili z različnimi težavami, predvsem pri izpraznitvi prostora pred in v zabavišču, čemur naj bi botrovala velika gneča, so zapisali. V prihodnje bi moralo sodelovanje med varnostno službo, policijo in organizatorjem po njegovem mnenju postati bolj trdno in predvsem vzajemno, saj bi s tem zagotovili večjo varnost obiskovalcev.
Po mnenju nekaterih predstavnikov krajevnih skupnosti pa mesto od dejavnosti Ambasade Gavioli nima
večje koristi, zato bi veljalo razmisliti o njenem zaprtju. Predstojnik občinskega inšpektorata meni, da se je situacija v zadnjih treh letih vidno izboljšala in da je za varnost, parkiranje, potek prometa in čistočo zadovoljivo in primerno poskrbljeno. Na območju pod Belvederjem pa je po njegovih besedah predvidena postavitev cestnih zapor, ki so še posebno potrebne v času poletne turistične sezone, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Podžupan Darko Grad meni, da je pred odločitvijo o dokončnem zaprtju diskoteke potrebno še nekoliko razmisliti in poiskati še druge rešitve, saj se je sodobnim pojavom in vrstam zabave, ki vlada dandanes med mladimi, nemogoče izogniti. Kot so še navedli v sporočilu za javnost, je Grad poudaril, da si morajo vse pristojne službe prizadevati zagotoviti strožji nadzor in korektno poslovanje diskoteke in tako preprečiti nastanek hujših kršitev ali nezgod. (STA)
divača
Zanimivo
literarno
srečanje
DIVAČA - V knjižnici v Divači bo danes ob 17.uri že četrto literarno srečanje, posvečeno pisatelju Bogomiru Maga-jni, pod naslovom Glej, roža se je razprostrla v veličasten cvet. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice sežanske Kosovelove knjižnice Nadje Mislej Božič in divaškega župana Matije Potokarja, bo dr. Katja Mi-hurko-Poniž predstavila Magajnove Primorske novele, o vsebini novel bo spregovoril nečak pisatelja Ivko Spetič-Magajna. Predstavnik Združenja Slovenska izseljenska matica Janez Rogelj bo orisal zgodovino slovenskih izseljencev s Krasa. Vesna Matevljič, ki bo tudi program vodila in povezovala, bo v pogovoru z Aleksijem Pregarcem predstavila njegovo knjigo Ne-všečne obrobnosti (2000-2004)-zapiski, glose in eseji. Alferija Bržan bo v pogovoru z Bertom Pribacom predstavila njegovo zadnjo pesniško zbirko Vonj po jasminu. Prireditev bodo popestrili z odprtjem razstave miniatur fotografskega natečaja, ki gaje letos organiziral sežanski Foto klub Žarek, ki bo na ogled do konca aprila v uradnih urah divaške knjižnice. (O.K.)
Obsežna kriminalistična preiskava zaradi tatvin vozil
PIRAN - Zoper organizirano skupino, ki je osumljena tatvin vozil, je včeraj potekala obsežna kriminalistična preiskava, pri čemer naj bi policisti opravili okoli 30 hišnih preiskav, je pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije PU Koper Vojko Živec. Preiskave naj bi potekale skoraj povsod po Sloveniji z izjemo območja, ki ga pokriva PU Koper.
Preiskave po Živčevih besedah so potekale predvsem v nekaterih slovenskih vaseh ter na nenaseljenih področjih, več pa zaradi interesa preiskave Živec za medije ni želel razkriti.
Od Razdrtega proti Kozini po avtocesti v napačno smer
KOPER - V sredo zvečer ob 21.50 uri so imeli slovenski policisti delo z voznikom, ki je vozil po avtocesti od Razdrtega proti Kozini v nasprotno, prepovedano smer, po prehitevalnem pasu. Po številnih klicih razburjenih voznikov je bil promet na avtocesti proti Ljubljani zaradi nevarnosti začasno ustavljen, tako da je bilo vozniku omogočeno, da je v 12 minutah pripeljal do cestninske postaje Videž, kjer so ga pričakali policisti. Pri koprski policijski upravi so ugotovili, da je v prepovedano smer po avtocesti vozil 58-letni moški iz okolice Kopra, in sicer s Hyundajevim Ato-som. Za prometne kršitve, ker ni takoj ustavil avta in zaradi vožnje v prepovedano smer so mu policisti izrekli kazen 750 evrov in vpisali 10 kazenskih točk, dodatna kazen pa mu sledi po rezultatih strokovnega pregleda, saj je vozil pod očitnim vplivom alkohola.
Prek Gruškovja Nemki tihotapili cigarete, Turek pa zdravila
GRUŠKOVJE - Na mejnem prehodu Gruškovje so cariniki v torek odkrili Nemki, ki sta v osebnem avtomobilu poskušali pretihotapiti 13.320 kosov cigaret različnih blagovnih znamk. Že prejšnji četrtek pa so pri turškem državljanu, ki je potoval na rednem avtobusu med Istanbulom in Munchnom, našli 11 kilogramov zdravil v vrednosti skoraj 2000 evrov.
Kot so včeraj sporočili iz generalnega carinskega urada Carinske uprave RS, sta carinika na mejnem prehodu Gruškovje v torek pri temeljitem pregledu osebnega avtomobila dveh nemških državljank odkrila veliko število cigaret. Te so bile skrite pod zadnjima bočnima tapetama in v naslonjalih prednjih sedežev. Nemki sta tako kršili carinsko zakonodajo Evropske unije, zato so cariniki proti voznici, ki je povedala, da se je tihotapljenja lotila, ker je brezposelna in želi s pro-
dajo cigaret v Nemčiji izboljšati svoje finančno stanje, sprožili postopek o prekršku.
13. marca pa sta carinika na Gruškovju pri pregledu avtobusa, ki redno vozi med Istanbulom in Munchnom, v prtljagi turškega državljana našla tri kartonske škatle z 11 kilogrami zdravil, vrednih nekaj manj kot 2000 evrov. Potnik je po plačilu 600 evrov varščine in brez zdravil, ki so ostala v carinskih prostorih izpostave Gruškovje, nadaljeval pot v Nemčijo. Čaka pa ga obravnava pri sodniku za prekrške, so še sporočili iz generalnega carinskega urada. (STA)
/
ITALIJA
Petek, 21. marca 2008
7
alitalia - Za voditelja Ljudstva svobode je ponudba Air France-KLM nesprejemljiva
Berlusconi: Družbo naj prevzame naveza italijanskih podjetnikov
Banka Intesa San Paolo se izmika - Sindikati zainteresirani, politiki skeptični
RIM - »Ponudba Air France-KLM za prevzem Alitalie je arogantna in nesprejemljiva. Pripravljena je že naveza italijanskih podjetnikov, ki bo vsak čas predložila alternativno ponudbo.« Tako je včeraj dejal voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, po mnenju katerega je nezaslišano, da bi Italija ostala brez svoje letalske družbe.
A na koga se bivši premier nanaša, ko govori o navezi italijanskih podjetnikov? Predvsem na letalsko družbo Air One, ki je že predlagala svojo ponudbo za prevzem Alitalie. Za njo naj bi stala tudi banka Intesa San Paolo. Sicer pa je Berlusconi izrazil prepričanje, da bi k pobudi pristopili še drugi podjetniki. Tudi sam naj bi to storil, skupno s svojimi otroki.
Da bi dokazal resnost svoje namere, je Berlusconi včeraj dopoldne celo poklical po telefonu svojega dosedanjega »zgodovinskega nasprotnika« Romana Prodija. Ministrski predsednik mu je odgovoril, da je vlada pripravljena preučiti tudi alternativne predloge, vendar jih je treba takoj predložiti (najpozneje do konca meseca), predvsem pa morajo biti stvarni. Berlusconi je stopil še korak dlje. Prodija je namreč tudi vprašal, ali bi bila vlada pripravljena nuditi posojilo 300 milijonov evrov, ki bi italijanski letalski družbi zagotovilo še nekaj mesecev preživetja. Prodi je tudi na to vprašanje odgovoril pozitivno, ponovil pa je že izrečena pogoja.
Na Berlusconijev predlog so se v glavnem pozitivno odzvali sindikati. Voditelj CGIL Gugliemo Epifani je predlagal, naj bi vso zadevo odložili na čas po volitvah. Predsednik Alitalie Maurizio Prato paje dejal, da gre za neoprijemljiv predlog, ki bi lahko le skvaril edino konkretno ponudbo, tisto Air France-KLM. V tem smislu je izzvenel tudi nastop pooblaščenega upravitelja banke Intesa San Paolo Corrada Passera, ki je dejal, da ta denarni zavod v tem hipu ni v nobeni navezi za prevzem Alitalie.
Kaj pa politiki? Razen predstavnikov Severne lige so vsi drugi sprejeli Berlusco-nijevo pobudo s skepso. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je opozoril, da je številka dve Ljudstva svobode Gianfran-co Fini že pristal na ponudbo Air France-KLM. Premierski kandidat UDC-Bele vrtnice Pierferdinando Casini je menil, da če bi res obstajala alternativna naveza, bi se že zdavnaj predstavila. Tajnik SKP Franco Giordano je izrazil dvom o resnosti Berlusco-nijevega načrta, sicer paje dejal, daje treba skrbeti predvsem za usodo zaposlenih. Socialist Enrico Boselli se je vprašal, ali ne gre za predvolilno demagogijo, voditelj stranke La Destra Francesco Storace pa je Berlus-conija opozoril, naj se ne igra z ognjem.
Tabli pred glavnim sedežem Alitalie v Rimu
ansa
čile - Poziv predsednika republike Giorgia Napolitana
Vabilo na volitve
Opozoril je na malodušje in odpor do politike - Nevarnost absentizma na volitvah
Giorgio Napolitano v Čilu
SANTIAGO DE CHILE - Italijanski predsednik republike Giorgio Napolitano se je tudi med svojim uradnim obiskom v Čilu obregnil ob aktualna vprašanja italijanske politike. Dotaknil se je volilne kampanje in bližnjih volitev ter poudaril, da je »vsak glas koristen«. Zelo jasen je bil namig na stalne pozive Silvia Berlusconija, naj volivci izberejo ali Ljudstvo svobode ali Demokratsko stranko ter naj se izognejo »ne ko rist ne mu gla so va nju«, z očitnim namigom na manjše stranke.
Napolitano je poudaril, da bo vsak volivec znal oceniti, komu zaupa ti svoj glas, to je stran ki, ki mu je najbolj blizu.
Predsednik republike je tudi ožigosal vse tiste, ki menijo, da je parlament korporacija pohlepnih lenuhov. Take ocene oddaljujejo ljudi od politike, je poudaril. Marsikdo bi na podlagi takih ocen me-
nil, da bi bilo najbolje, ko bi parlament zaprli. Na take izzive je treba odgovoriti, vzpostaviti je treba most dialoga in komunikacije z ljudmi, je podčrtal predsednik republike.
Po li ti ki pa bi mo ra li raz ume ti, zakaj tolikšna odtujenost med ljudmi in po li ti ko, in bi mo ra li vzpo sta -viti z njimi konkreten stik, predvsem z mla di mi.
Na po lit ano je po uda ril, da je zaskrbljen nad volilno udeležbo na volitvah. Boji se, da bo ta nizka, kot se je zgodilo preteklo nedeljo na upravnih volitvah v Franciji. »Sredstva javnega obveščanja često izpostavljajo, kar je v Italiji negativno. Vse to rojeva pesimistične predsodke in povzroča Italiji veliko škodo,« je opo zo ril Na po lit ano, ki je si cer priznal, da v Italiji obstajajo številna nerešena vprašanja. Na te ne gre po za bi ti, tre ba pa je tu di ce ni ti iz -redne dobre lastnosti, s katerimi razpolaga država.
Zaradi roke na stegnu 15 mesecev zapora
RIM - 57-letni moški si je prislužil 15 mesecev zaporne kazni, ker je na avtobusu položil roko na stegno dekleta, ki je sedelo na sosednjem sedežu, zaradi česar je bil obtožen spolnega nasilja. Moški se je naprej pretvarjal, da spi. Z nogo se je dotaknil sosedine, ki sprva ni pomislila, da gospod to namerno počne. Takoj za tem pa je potegnil roko iz vrečke, ki jo je držal med nogami, in jo položil na sosedino stegno. Presenečna Maria Donatella se je na pripetljaj odločno odzvala. Vstala je s svojega sedeža, poklicala brata, ki jo je počakal na postaji, in moškega glasno oštel. Kasneje je nasilneža prijavila na sodišče, ki ga obsodilo na leto, tri mesece in 15 dni zapo-
Nominiranci za filmske nagrade David di Donatello
RIM - Caos Calmo, film Antonella Grimaldija, v katerem nastopa Nan-ni Moretti, bi lahko bil veliki zmagovalec 52. izvedbe filmskih nagrad David di Donatello; prejel je namreč kar osemnajst nominacij! Le nekoliko slabše sta se odrezala Molaio-lijev film La ragazza del lago in Sol-dinijev Giorni e nuvole, ki sta prejela vsak po petnajst nominacij; film La giusta distanza (režija Carlo Mazzacurati) je bil nominiran devetkrat, Il vento fa il suo giro (režija Giorgio Diritti) pa petkrat. Na nagraditvi, ki bo v Rimu 18. aprila, bodo podelili tudi nekaj posebnih priznanj: celotni italijanski kinematografiji zaradi odličnega odziva, ki ga doživlja med gledalci, ter filmarjem Luigiju Magniju, Carlu Verdoneju in Gabrieleju Muccinu.
Pacient je predebel, kirurškega posega ne bo
BENETKE - Štiridesetletnemu trgovskemu agentu bi bili morali zaradi dihalnih težav operirati nos, a v bolnišnici v mestu San Dona di Piave ne razpolagajo s primerno bolniško posteljo. Bolnik Michele Adami ima namreč to posebnost, da je težek 195 kilogramov (visok pa 190 centimetrov). Potem ko so mu dan pred operacijo sporočili, da kirurškega posega ne bo, se je zatekel k odvetniku, da bi branil svoje pravice.
Adami je beneškemu časopisu Il Gazzettino povedal, da je več mesecev hodil na preglede v omenjeno bolnišnico. »Zakaj mi do zadnjega trenutka niso sporočili, da predstavlja moja telesna teža problem? Kaj pa, če bi se mi zgodilo kaj hudega in bi nujno potreboval operacijo?« se je spraševal.
neapelj - Karabinjerji ekološkega oddelka Noe izvedli bliskovite akcije
Zaradi dioksina v mleku sodstvo
zaseglo 66 živinorejskih farm
NEAPELJ - Karabinjerji ekološkega oddelka Noe so na zahtevo neapeljskega sodstva v zadnjih 15 dneh izvedli bliskovite akcije v mnogih živinorejskih farmah. V tem okviru so zaradi prisotnosti dioksina v mleku zaprli in zasegli kar 66 farm. Na okrog 70 kontrol, ki so jih izvedli pri Caserti, pa kar 30 podjetij ni spoštovalo zakonodaje. Ugotovljene kršitve zakona so bile popolnoma v protislovju s podatki, ki so jih nudila podjetja. Prav tako so bile v nasprotju z izidi kontrol, ki so jih opravili od decembra lani do februarja letos in iz katerih je izšlo, da je na 117 kontroliranih podjetij le 16 kršilo zakon.
Preiskovalci skušajo zdaj ugotoviti, ali in do kakšne mere je v zadevo vpleten organizirani kriminal. Dodatne preiskave zadevajo nekatere župane in druge javne upravitelje. Mnogo kontrol, ki jih je bilo odredilo sodstvo, niso pač nikdar opravili. Lokalno podjetje za zdravstvene storitve je bilo namreč že opozorilo na dioksin v mleku. Sodstvo je nato odredilo preglede in zasege, do
katerih pa ni nikoli prišlo. Od tod upravičen	,, .. . ,
1 - i-	V mnogih živinskih
sum, da se za vsem tem v resnici skriva or-	, , . ...
.....	farmah so ugotovili
gamziramkriminaL	dioksin v mleku
ekonomija - ISTAT in OECD
Stopnja brezposelnosti se niža, a upada tudi bruto domači proizvod
RIM - Stopnja brezposelnosti v Italiji se niža. Leta 2007 je bila na osnovi podatkov zavoda Istat 6,1-od-stotna, medtem ko je bila leto prej 6,8%. Lanski odstotek je tudi najnižji od leta 1993. Veča se vsekakor odstotek brezposelnih žensk v južni Italiji, kjer je njihovo število s 4,264 milijona prešlo na 4,430 milijona (+ 3,9% oziroma 166 tisoč več brezposelnih žensk). V teku leta 2007 se je število zaposlenih zvišalo za odstotek oz. 234 tisoč ljudi, vendar je bil porast v primerjavi z letom prej nižji. Takrat se je število zaposlenih glede na leto 2005 zvišalo za 154 tisoč ljudi (+ 87 tisoč zaposlenih moških in + 67 tisoč žensk). Upad brezposelnosti so zabeležili še zlasti v južni Italiji, kjer so se še posebno zaposlile ženske. Stopnja brezposelnosti je bila pri tujcih 8,3 odstotka, za odstotek pa se je zvišala stopnja brezposelnosti pri mladih.
Po podatkih mednarodne organizacije za sodelovanje in razvoj OECD bo medtem rast glavnih evropskih industrializiranih držav manjša od predvidenega, ekonomija ZDA pa se bo celo ustavila. Kar zadeva Italijo, bo tako v prvih treh mesecih kot v naslednjih treh zabeležila rast 0,3% glede na prejšnje obdobje, bruto domači proizvod pa bi lahko leta 2008 zabeležil porast 1,1 odstotka. OECD je bila še decembra lani ocenila, da bo porast italijanskega BDP 1,3-odstoten.
ra.
1 6 Petek, 21. marca 2008
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
papirnica - Spor med sindikati in vodstvom obrata se stopnjuje
Kakšna bo usoda
Lastnik ne vlaga v razvoj tovarne - Posegli državni področni sindikati Cgil, Cisl in Uil
Napetost med vodstvom papirnice Burgo in področnimi sindikati se stopnjuje, zaskrbljenost delavcev glede same papirnice narašča. Delavci so včeraj stavkali dve uri in bodo tudi danes ostali dve uri križem rok. Vodstvo papirnice je v odgovor na protest zaprlo tovarno od 14. ure dalje, ko se je pač začela dvourna stavka. Kljub temu da bi se delavci po dveh urah vrnili na svoja mesta, je vodstvo spet odprlo vrata papirnice šele danes ob 6. uri. Skratka neverjetno početje, do katerega je že prišlo prejšnji teden in ki postavlja vprašanje, kaj imajo v resnici v mislih lastniki podjetja.
To vprašanje glede na dogajanje v ozadju ni od muh. Kot smo že poročali, so področni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl zaradi nespoštovanja delovne pogodbe že oklicali dvourno stavko v torek, 11. marca. Protest se je nadaljeval tudi naslednje dni, brez uspeha pa sta skušala posredovati tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in podžupanja Občine Tržič Silvia Altran. Vodstvo Burga je medtem v četrtek, 13. marca, zvečer stavkajoče delavce zadnje izmene, ki so manifestirali pred tovarno, enostavno pustilo pred vrati. Stanje tudi zahvaljujoč se prisotnosti policije za las ni ušlo iz rok. Deželni tajnik področnega sindikata Cgil-Slc Paolo Capello nam je takrat povedal, da lastnik papirnice sploh ne vlaga v razvoj tovarne in da je enostransko uvedel popolno fleksibilnost. Papirnica, je dejal, ne vlaga v posodabljanje in zato tovarna deluje s starimi stroji. Obenem primanjkuje osebje. Vodstvo zato samovoljno premešča delavce v ta ali oni oddelek, prav tako stalno spreminja turnuse, delavci so tudi prisiljeni opravljati nadure. Papirnica Burgo tako res ne upošteva delovne pogodbe in je že pod vprašanjem varnost pri delu, je povedal Capello.
Sindikati so se zato v torek na skupščini odločili za dodatni dvourni stavki včeraj in danes. Vodstvo papirnice je, kot rečeno, popoldne zaprlo duri in so delavci več ur bučno manifestirali pred tovarno, kjer so za red skrbeli karabinjerji in policija. Nekaj seje vsekakor vendar premaknilo, nam je povedal Capello, in se bodo odslej za usodo papirnice oz. 485 delovnih mest zavzemali neposredno državni področni sindikati Cgil, Cisl in Uil. Njihova tajništva so v ta namen včeraj ob 13. uri odposlala pismo lastništvu štivanske papirnice, v katerem zahtevajo čimprejšnje srečanje. Delav-
Delavci so tudi včeraj odločno protestirali pred papirnico
kroma
VOLITVE 2 O O 8
Peter Močnik (SSk) za vidno dvojezičnost
Slovensko prisotnost v naših krajih lahko potrdimo tudi s smerokazi in napisi v slovenskem jeziku. Gre za pravilo zaščitnega zakona, ki je v veljavi od Londonskega mednarodnega sporazuma iz leta 1954, pravi kandidat SSk za deželni svet Peter Močnik. Dvojezične table v slovenskih vaseh se iz časov župana Spaccinija, ki jih je Illy kot župan povsod postavil pred dobrimi desetimi leti so dokaz tega. Pred kratkim je bil postavljen večjezični napis, tudi v slovenščini, na pročelje deželnega sveta. Zato je potrebno, da se dvojezične napise postavi tam, kjer smo Slovenci prisotni, začenši od smerokazov na pokrajinskih cestah. V tem smislu je Močnik posegel pri pokrajinskemu odborniku Tommasiniju ter ga spomnil tudi na obveze iz deželnega zakona za Slovence. »Dolgoletna upravna izkušnja v tržaškem občinskem svetu in pa politična kot tajnik SSk sta izhodišči za mojo deželno kandidaturo,« podčrtuje Močnik.
Tommaseo: Santin intervjuva Miglioreja (SKP)
V kavarni Tommaseo bo danes novinar Luciano Santin javno intervjuval Gennara Miglioreja, vodjo SKP v poslanski zbornici. Začetek ob 17.30.
ci pač stavkajo prvenstveno zaradi tega, ker lastnik ne vlaga v tovarno in se za nadaljevanje produktivnosti lastnoročno poslužuje izrazite fleksibilnosti. V zadnjih dveh letih se je tako produktivnost zmanjšala za polovico (glede na 400 tisoč možnih sto-tov papirja na leto). Vrh vsega je kakovost papirja zelo nizka in ga stranke zato vračajo tovarni, pravi Capello. Zakaj ni torej ustreznih investicij? Po Capello vem mnenju je očitno, da lastnik ni sposoben vlagati v posodabljanje in torej ni sposoben upravljati papirnice. Štivanska papirnica je bila v preteklosti last družbe Fiat-Pirelli, od katere ga je odkupila grupacija Marchi iz Vicenze, ki je od leta 2004 združena z gru-pacijo Burgo. Družba Marchi je štivansko papirnico kupila skupaj z drugimi 10 obrati in ji je pri tem pomagala banka Mediobanca. Zdaj so očitno težave pri upravljanju, meni Capello. V zadnjem obdobju so zaprli papirnico v Marzabottu in eno linijo papirnice v Trevisu, v štivansko pa ne vlagajo. Zaskrbljenost delavcev in sindikatov zato narašča.
Aljoša Gašperlin
volitve - Gabrovec v Kulturnem domu
»Dežela mora SSG zagotoviti dodatna finančna sredstva«
Slovenskemu stalnemu gledališču mora Dežela zagotoviti dodatna finančna sredstva izven budgeta, ki je predviden za delovanje slovenskih organizacij in ustanov. V minulem obdobju je bilo nekaj že storjenega v tej smeri, nujno pa je potreben še dodaten korak v tej smeri, medtem ko bi morala Občina Trst na osnovi veljavne zakonodaje v celoti kriti stroške za delovanje Kulturnega doma. Tako je bilo ugotovljeno na srečanju med neodvisnim kandidatom SSk za deželni svet Igorjem Gabrovcem in vodstvom SSG, ki so ga zastopali predsednik upravnega sveta Boris Kuret, ravnatelj Tomaž Ban in umetniški vodja Marko Sosič.
volitve - Nosilci list za deželni svet
Levica sama na državnih volitvah, v FJK pa v Illyjevem zavezništvu
Giorgia Visintin, Giuliana Zagabria in Igor Kocijančič
kroma
Riccardo Illy je dobro upravljal Deželo in si zato zasluži ponovno zaupanje občank in občanov. V to so prepričani Giuliana Zagabria, Igor Kocijančič in Giorgia Visintin, nosilci kandidatne liste Mavrične levice za deželni svet, ki so pozdravili enotno volilno nastopanje SIK, SKP, Zelene liste in Demokratične levice. Slednjo so ustanovili pripadniki Levih demokratov, ki so nasprotovali razpustitvi te stranke in njenem sočasnem pristopu k Demokratski stranki.
Mavrična levica se na državnih volitvah predstavi s svojim znakom (njen premierski kandidat je Fausto Bertinotti), za Deželo pa nastopa v sklopu Illyjeve Demokratske zaveze. Zagabria, Kocijančič in Visintinova so dejali, da je Illy upošteval mnoge predloge združene levice in jih vključil v svoj volilni program. Prodijeva vlada po njihovem mnenju ni padla, ker je bil njen volilni program neizvedljiv, temveč zato, ker ga levosredinska koalicija ni dovolj pozorno izvajala.
volitve - Demokratska stranka
Podpora izvolitvi Dolenca in Blažinove
V sredo je bilo v domu Brdina na Opčinah srečanje slovenskih članov tržaške pokrajinske skupščine Demokratske stranke. Srečanje se je odvijalo z namenom, da bi organizirali zadnje tedne volilne kampanje pred političnimi in deželnimi volitvami 13. in 14. aprila. Prisotni so izrazili prepričano podporo kandidaturama Tamare Blažina za senat in Igorja Dolenca za deželne volitve v tržaškem okrožju.
» Slovenci v Demokratski stranki se bomo trudili, da bi tudi tokrat zagotovili izvolitev slovenskega predstavnika tako v rimski parlament kot v deželni svet. Večji del srečanja je bil namenjen ravno deželnim volitvam, kjer izvolitev posameznih svetnikov poteka na podlagi preferenc, ki jih bo vsak kandidat dobil. Slovenci v Demokratski stranki bomo torej čim več prisotni na terenu, bodisi v sklopu pobud krožkov Demokratske stranke kot tudi posameznih pobud v organizaciji komponente oz. posameznih kandidatov,« piše v sporočilu za javnost.
Izpostavili bodo predvsem pozitiv-
Tamara Blažina
KANDIDIRA ZA SENAT
kroma
no delo, ki sta ga Blažinova in Dolenc opravila v teh letih deželne zakonodaje. V ta namen bo na razpolago volilno gradivo tudi v slovenščini. »Slovenci v Demokratski stranki si nadejamo, da bi čim več ljudi prepričali o učinkovitosti projekta Demokratske stranke, ki je, kot je prišlo do izraza tudi prejšnjo nedeljo s posegi Valentine Mercandel in Walter-ja Veltronija, politična sila, ki bo z največjo doslednostjo delovala za izboljšanje splošnih razmer v državi in ovrednotenje večjezičnega in večkulturnega značaja našega mesta«, piše še v izjavi.
/
TRST
Četrtek, 20. marca 2008
9 1
zdravstvo - Slovensko-italijanski stiki na področju urgence
Postavili temelje za povezovanje med zdravstvenimi ustanovami
Na vidiku dogovori za sodelovanje med službami za prvo pomoč ter med katinarsko in izolsko bolnišnico
Pred tedni je zanimanje vzbudila vest, da je italijanski rešilec, na prošnjo ponesrečencev in z dovoljenjem slovenske policije, privozil v Sežano, pobral dve poškodovani osebi in ju odpeljal v katinarsko bolnišnico. Do enakega dogodka je prišlo zatem še pri Kozini, oba posega pa je omogočila ustna domena med slovenskimi oblastmi in službo 118. V prihodnje bodo ti dogodki na dnevnem redu: tržaške in primorske zdravstvene ustanove pripravljajo uradne dogovore v tem smislu. Ta mesec se izteka Interreg projekt »Bolniki brez meja«, delo pa se bo nadaljevalo z novim projektom. Cilj je vzpostaviti tesne stike med italijanskimi in slovenskimi ustanovami in službami, predvsem kar se tiče zdravstva v urgenci in nege priletnih oseb. Glavna akterja sta Splošna bolnišnica Izola in tržaško zdravstveno podjetje ASS1, s podporo Dežele FJK. Dosedanje rezultate so predstavili včeraj v svetoivanski Vili Renner.
V zdravstvu so hitri posegi bistvenega pomena, zato je treba izkoristiti zemljepisno bližino med slovensko obalo in Krasom ter Trstom. Jani Dernič iz izolske bolnišnice je pojasnil, da so z iztekajočim se projektom opravili analizo stanja in primerjali organiziranost urgentne medicine v FJK in Venetu ter v Sloveniji. Poleg tega so proučili konkretne možnosti za redno sodelovanje med izolsko in katinarsko bolnišnico, ki sta med seboj oddaljeni slabih 20 kilometrov. Po podpisu ustreznih dogovorov (tudi med službo 118 in slovensko službo 112) naj bi v prihodnosti v primeru prostorske stiske ali tehničnih težav v Izoli (ali ko se nesreča pripeti na ožjem obmejnem pasu), prepeljali bolnike na Katinaro. Trenutno je edini partner izolske bolnišnice v navedenih primerih oddaljeni Ljubljanski klinični center. Sodelovanje bo sprva v glavnem zadevalo državljane EU brez stalnega bivališča v Sloveniji (poleti je izolska bolnišnica polna turistov, ki se ponesrečijo ali zbolijo med letovanjem), za katere glede zavarovanja ni razlike, ali jih zdravijo v Sloveniji ali Italiji. Na Katinaro naj bi pa peljali slovenske državljane v primerih politravme, akutnega koronarnega sindroma, dekompre-sijskih bolezni, zastrupitve z ogljikovim monoksidom in nujnih kardioloških kirurških posegov. Podoben dogovor bo obveljal med obema Goricama na področju rekonstruk-tivne mikrokirurgije.
Direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Franco Rotelli meni, da »sodelovanje zahteva medsebojno poznavanje, zaupanje in harmonizacijo sistemov. Zaenkrat gradimo dogovore, ki terjajo čas, nato pa bodo načrti stekli. Skupno območje moramo izkoriščati na vse načine in ne samo za nakupovanje bencina ali jestvin...« (af)
Italijanski in slovenski rešilci bodo v bližnji prihodnosti dejavni na obeh straneh nekdanje meje
arhivski posnetek
bivša ribarnica - Obračun obiskov razstave
Sottsass privabil
nad 10 tisoč obiskovalcev
V dvorani čudes oziroma v prostorih bivše glavne ribarnice sije razstavo posvečeno arhitektu Ettoreju Sottsassu do 2. marca ogledalo skupno 10.419 obiskovalcev. Dizajnerske umetnine enega izmed vidnejših sodobnih italijanskih industrijskih oblikovalcev, ki je konec decembra umrl na svojem milanskem domu, si je po ocenah prirediteljev razstave ogledalo dnevno 137 oseb. Poleg seveda Tr-žačanov (47,6%), so bili na razstavi najštevilnejši Italijani iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Lombardije; veliko jih je prišlo tudi iz sosednjih držav, se pravi iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Kaže, da je bila tokratna kulturna ponudba ires posrečena. Kakovostna razstava, saj je v naše mesto privabila res številne izvedence in ljubitelje ter tovrstno umetnost približala širši publiki.
col - Ustavili so ga karabinjerji
Slovenec skrival brzostrelke v prtljažniku
pokrajina - Projekt Šola in šport
Mladi spoznavajo šport in vrednote
Slovenski državljan Danijel Božič, 30 let, se je v torek zvečer okrog 20. ure odpeljal z avtomobilom iz Slovenije v Italijo po bivšem mejnem prehodu pri Colu. Kmalu po meji so ga ob pokrajinski cesti ustavili nabrežinski karabinjerji. Simulirali so navaden pregled, v resnici pa so točno vedeli, kaj iščejo: volkswagen polo, ki prevaža orožje. Informacije, s katerimi so razpolagali, so bile točne in v prtljažniku so v večji torbi našli tri brzostrelke vrste skorpio in pištolo.
Zaenkrat ni znano, kdo je orožje naročil. Tovrstne brzostrelke so baje v rabi v svetu organiziranega kriminala, morda so orožje potrebovali roparji. Preiskovalci pa naj ne bi izključevali možnosti, daje bil Božič člen verige kake teroristične organizacije. V zvezi z dogodkom je v teku preiskava, ki jo koordinira javna tožilka Maddalena Cher-gia, zato preiskovalci in karabinjerji nočejo posredovati drugih podatkov. Slovenca je v sredo zaslišal sodnik za predhodne preiskave Paolo Vascotto, toda
Božič na vprašanja ni odgovarjal. Preiskovalci so temeljito pregledali avtomobil, pod drobnogledom pa so tudi številke v Božičevem mobilnem telefonu.
Orožje dokaj pogosto potuje po tukajšnjih cestah, povečini prihaja iz vzhodne Evrope. Nazadnje je mejna policija julija lani zasegla več brzostrelk, pištol, pušk in nabojev pri mejnem prehodu Škofije, aretirala pa je tri osebe.
Prometna nesreča pred Velikim trgom
Motor je včeraj zvečer na prehodu za pešce med Velikim trgom in nabrežjem povozil eno osebo, ob padcu na asfalt pa se je poškodoval tudi motorist. Zgodilo se je nekaj pred 19.30, enega ponesrečenca so odpeljali v katinarsko bolnišnico, drugega v glavno tržaško bolnišnico, njune poškodbe pa naj bi bile razmeroma hude. Posegli so mestni redarji.
Tržaška pokrajina je v sodelovanju s športnim združenjem Prevenire in s tržaškim tehničnim zavodom za geometre Max Fabiani uresničila projekt, ki naj bi tesneje povezoval šolo in šport. »Vivere bene a scuola attraverso i valori dello sport« je naslov štiriletnemu projektu, ki bo na voljo vsem dijakom tržaških zavodov in višjih srednjih šol, članom društev italijanske atletske reprezentance in vseh športnih federacij, ki so včlanjene v olimpijski komite Coni. Docenti športne šole deželnega komiteja Coni, predstavniki deželnega centra športne medicine iz Trsta in državne policije se bodo v prihodnjih mesecih trikrat srečali z mladostniki in jih seznanili s športnimi temami z medicinskega in tehničnega zornega kota z ozirom na splošne vrednote; dotaknili pa se bodo tudi teme nasilja in dopinga. Na koncu bodo morali mladi napisati krajši referat, ki ga bodo lahko predstavili tudi na maturi.
Prvo srečanje bo na programu 18. aprila ob 12. uri v veliki dvorani zavoda Max Fabiani. Profesor Marco Drabeni bo mlade poučil o bioenergetskem, psihološ-
kem in literarnem naporu, zdravnik Gian-franco Stupar pa o prehrambenih ocenah in prekomerni debelosti.
Na drugem srečanju, ki bo 9. maja ob 12. uri v veliki dvorani industrijskega tehničnega zavoda Alessandro Volta, bo Au-ro Gombacci mladim postregel s temo boja proti dopingu, o izbirah atleta (trening ali doping?) bo spregovoril Giancarlo Pel-lis. Srečanja se bosta udeležila tudi vrhovna komisarka državne policije Denise Mutton in tržaški vice kvestor Fabio Soldatich.
Zadnje srečanje bo nosilo naslov »Osel je kdor izbira doping« in bo potekalo 17. maja ob 11.30 v veliki dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri. Profesor Giancarlo Pellis bo poglobil vprašanje potrebe po dopingu, paraolimpijski tržaški atlet in svetovni prvak skoka v daljino Stefano Lippi bo uvedel debato o farmakološki potrebi po nedovoljenih substancah. O odgovornostih športnega zdravnika bo razglabljal zdravnik Auro Gombacci, zaključke pa bo potegnil predsednik videmskega kazenskega sodišča Piervalerio Reinotti.
sodišče
Tondo na
zatožni klopi
Na računskem sodišču je bila včeraj obravnava proti nekdanjemu predsedniku deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine Renzu Tondu, šestim odbornikom njegove desno-sredinske uprave, dvema deželnima funkcionarjema in nekdanjemu predsedniku agencije za osebje javnih uprav Areran Paolu Polidoriju, ki jih je deželno tožilstvo računskega sodišča obtožilo oškodovanja državne blagajne. Osumljenci naj bi z izglasovanjem odloka o povišku plač deželnih uslužbencev marca 2003, o čemer je računsko sodišče predhodno že izreklo negativno mnenje, oškodovali državno blagajno (vključno z obrestmi) za kar 14 milijonov 594.091 evrov. Tožilstvo sedaj zahteva od osumljencev povrnitev škode.
Zadeva je dokaj zapletena, je omenil deželni tožilec računskega sodišča Giovanni De Luca. Deželna vlada je leta 1998 z zakonom določila poenotenje plač uslužbencev krajevnih uprav in deželnih uslužbencev. Razlika je bila takrat precejšnja, saj so občinski uslužbenci prejemali povprečno po 33 milijonov lir letne plače, deželni pa 51 milijonov lir. Leta 2002 pa se je deželna vlada odločila, da poviša plačo deželnim uslužbencem, pri čemer pa je »prekoračila tako imenovano »programirano obrestno mero«, ki jo je določil finančni dokument državne vlade. Agencija za osebje javnih uprav je k temu pristala, računsko sodišče pa ne. Ocenilo je, da bi zaradi povišanja plač deželnih uslužbencev morale tudi občinske uprave prekomerno povečati plače svojega osebja, kar naj bi oškodovalo državno blagajno.
Kljub negativnemu mnenju računskega sodišča je deželni odbor Renza Tonda na seji dne 28. marca 2003, to je le nekaj mesecev pred iztekom mandata in volitvami, odobril odlok o povišanju plač deželnih uslužbencev (in sicer za obdobje 2000 -2001).
Tožilstvo računskega sodišča je uvedlo preiskavo. Zaključilo jo je januarja lani, predsednik sodišča je takrat - torej dobro leto pred skorajšnjimi deželnimi volitvami - določil datum obravnave: 20. marca 2008.
Tožilec De Luca je obtožence razdelil v tri sklope. Za nekdanjega deželnega odbornika za osebje Pa-ola Cianija (Nacionalno zavezništvo), za direktorja oddelka za osebje Micheleja Losita in za generalnega deželnega knjigovodjo Giorgia Spazzapana je zahteval povrnitev tretjine povzročene škode, to je 4 milijone 864.697 evrov. Drugo tretjino bi morali povrniti nekdanji predsednik deželne vlade Renzo Tondo in odborniki, ki so se udeležili seje odbora dne 28. marca 2003. To so: Sergio Dressi (Nacionalno zavezništvo), Federica Seganti (Severna liga), Luca Ciriani (Nacionalno zavezništvo), Giorgio Venier Romano (UDC) in Walter Santarossa (Forza Italia). Preostalo tretjino pa bi moral poravnati takratni predsednik agencije Areran Paolo Polidori, kije pristal na povišanje plač deželnih uslužbencev, čeprav je vedel za negativno oceno računskega sodišča.
Odvetniki devetih obtožencev so zagovarjali dejstvo, daje deželna uprava marca 2003 sprejela politično odločitev. Tožilstvo računskega sodišča naj bi s svojo preiskavo prekoračilo svoje pristojnosti. Zato naj bi bile so obtožbe povsem neutemeljene.
Računsko sodišče je vzelo v vednost stališča tožilstva in obrambe. Po predvidevanjih bo razsodba znana v roku dveh mesecev.
M.K.
10
Petek, 21. marca 2008
TRST
/
velika noč - Poslanica tržaškega škofa Evgena Ravignanija
»Samo iz miru lahko vzcveti pravo življenje«
Po včerajšnji zadnji večerji, bodo verniki nocoj obudili spomin na križev pot
Po oljčni nedelji, ki je vernike uvedla v najpomembnejši teden cerkvenega leta, je z včerajšnjim velikim četrtkom velikonočno vzdušje res zaživelo. V večernih urah so se verniki spomnili Kristusove zadnje večerje, zjutraj pa je v tržaški stolnici sv. Justa ma-ševal škof Evgen Ravignani. Med slovesno mašo so duhovniki obnovili svoje obljube, škof pa je blagoslovil olja, ki se uporabljajo pri deljenju zakramentov.
Nocoj bo k stolnici sv. Justa krenila tudi procesija, ki bo obhajala križev pot. Zbirališče je predvideno ob 21. uri na Trgu Vico (v bližini Rdečega križa), ob prihodu v katedralo pa bodo zbirali sredstva za novo menzo in zbirni center tržaškega Karitasa. Obred bo vodil škof Ravignani, ki je medtem na tržaško versko skupnost naslovil tradicionalno velikonočno poslanico. Opozoril je, da je Kristusovo vstajenje definitivni simbol zmage življenja nad smrtjo, ki so jo sicer napovedovali že njegovi številni čudeži. »Kristusovo kraljestvo se je razodelo v slepcu, ki je v svojih očeh ponovno videl svetlobo, v ženski, ki je bila končno osvobojena dolgoletne slabosti, v Lazarju, ki je presenečen izšel iz groba.« In ko je Kristus vstal iz skalnatega groba, v katerega so bili položili njegovo telo, je bilo vsem jasno, da je bila smrt dokončno poražena.
Smrt in življenje pa se tudi danes spopadata in škof se sprašuje, ali bo kultura smrti res prevladala nad kulturo življenja. Obeti niso najboljši, saj je v imenu interesov in oblasti preveč nasilja, vonj in terorizma. A kdor verjame v Kristusovo vstajenje, verjame tudi v zmago življenja. Tržaški škof zato želi celotni skupnosti veliko miru, »saj lahko samo iz miru vzcveti pravo življenje«.
Tržaški škof Evgen Ravignani
kroma
trg sv. antona novega - Koncerti, nastopi, sejem pridelkov in proizvodov
Odprli Srečno veliko noč
Pomoč 150 potrebnim družinam in njihovim otrokom - Prireditev se bo nadaljevala do velikonočnega ponedeljka
Mladi plesalci Ballet cluba so poživili včerajšnje odprtje festivala Srečna velika noč na Trgu sv. Antona novega. Prireditev je organiziralo prostovoljno združenje I bambini di Trieste, ki si že leta prizadeva za izboljšanje finančnih in družbenih pogojev družin 150 tržaških otrok.
Na trgu so odprli stojnic es krajevnimi pridelki in obrtnimi proizvodi, na odru pred cerkvijo pa je skupina »manj mladih« meščanov pod vodstvom klavi-aturista Umberta Lupija zapelo niz popevk iz 30 in 40 let prejšnjega stoletja. Za njimi so se s popevkami iz istega obdobja izkazali otroci glasbenega središča Arena. Koncertu je sledilo več kot 200 pretežno priletnih ljudi.
Prireditev Srečna velika noč se bo nadaljevala vsakpopoldan do velikonočnega ponedeljka, na veliko noč pa bo že dopoldne nastopil klaviaturist Antonio Nastop članov	Kozina s spletom Cechelinovih pesmi.
Ballet cluba na trgu Danes (od 16. do 19. ure) bstao na spo-sv. Antona novega redu koncert trobilnega orkestra Giuseppe Verdi in plesni nastop skupine Studio
kroma	dance.
Protest delavcev v distribuciji
Področni sindikati Cgil-Filcams, Cisl-Fisascat in Uil-TuCS, ki branijo interese zaposlenih v distribucijskem in storitvenem sektorju, bodo danes priredili demonstracijo pred sedežem združenja Confcommercio (Ul. S. Nicolo št. 7). Protest bo od 10. do 12. ure, na njem pa bodo demonstrirali proti zahtevam delodajalcev, ki nameravajo spremeniti delovno pogodbo in vnesti vrsto sprememb, ki bodo še spodbujale pre-kerno službo in zmanjšale plače.
Komemoracija pokola v Ardeatinskih jamah
Ob 64. obletnici pokola v Ardeatin-skih jamah (24. marca leta 1944) bo občinska uprava jutri položila dva venca na obeležju v spominskem parku na Griču sv. Justa, ki so ga postavili v spomin na Tržačana Maria Hai-pla in Paola Petruccija, žrtvi pokola. Komemoracije se bo udeležil predsednik občinskega sveta.
V	Sesljanu odprejo turistično okence
V	Sesljanu bodo danes ob 14. uri ponovno odprli občinsko okence za turistične informacije in sprejemanje (Iat), ki ga bo upravljalo združenje Nord est guide. Okence, ki je lani ponudilo informacije več kot 5.000 turistom, bo do 31. maja odprto ob petkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure, medtem ko bo od junija do oktobra odprto vsak dan. Za informacije tel. in faks 040299166, elektronska pošta iatsistiana@marecarso.it
S čelado po obrazu
V	noči na četrtek, ob 0.45, je razkačeni 44-letni Tržačan zapuščal diskoteko Mandracchio (ob Velikem Trgu), pri garderobi pa je s svojo čelado udaril po obrazu upravitelja kluba in mu razbil zob. Razgrajač se po prihodu policistov ni umiril, zmerjal jih je in porival: aretirali so ga in odpeljali v zapor. Ovadili so ga zaradi povzročanja poškodb, upiranja javni osebi, žaljenja in pijanosti.
Zadnjo soboto v marcu stavka avtobusov
Predstavniki sindikata RDB v podjetju Trieste Trasporti so sklical celodnevno stavko za soboto, 29. marca. Zagotovljene bodo nekatere vožnje med 6. in 9. ter med 13. in 16.
licej franceta prešerna - Osmomarčevski poučni izlet po sledeh slovenske zgodovinske dediščine
Po sledeh antične Celee in celjskih grofov
Ekskurzija dijakinj in dijakov prvih razredov liceja Franceta Prešerna - Financiralo jo je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije
Za dijakinje in dijake IV. višje gimnazije, I.a, I.b in I.c 8. marec res ni bil le mrzel deževen dan: že zgodaj zjutraj smo se namreč odpravili na zanimivo ekskurzijo. Prijazna voditeljica je z razlago začela, takoj ko smo zapustili Oberdankov trg: izvedeli smo marsikaj o zgodovini tržaške okolice, o kraških pojavih, o medvedih in o gozdovih, ki pokrivajo več kot polovico slovenskega ozemlja, o zmaju, ki ga je mitološki heroj Jazon ubil ob izviru Ljubljanice, o antičnem Navportu (Vrhniki), o mostiščarjih na Ljubljanskem barju, kjer so odkrili najstarejši ohranjeni voz na svetu, o gospodarstvu in političnem življenju slovenske prestolnice...
Med postankom v Trojanah smo se okrep ča li s kro fi, ne ka te ri so šol ci pa so iz ra -bi li pri li ko tu di za ke pa nje, saj so tla po kri va -le ve li ke za pla te sne ga.
Pot se je nato vila skozi Savinjsko dolino, kjer pridelujejo hmelj, ki daje pivu značilen grenak priokus. V Šempetru smo obiskali ne kro po lo, kjer smo si ogle da li pe pel ni ce, to je žar ne grob ni ce, ter šti ri mo nu men tal ne nagrobne spomenike lokalnih veljakov, ki so v rimski dobi opravljali razne uradne funkci-
je v bliž nji Ce le ji. Ve li či na grob nic nas je res prevzela! Skušali smo tudi razbrati napise v latinščini, ki nam razkrivajo imena in življenjsko zgodbo njihovih gospodarjev (to je bilo pre cej zah tev no, če prav smo bra nje na pi sov pred krat kim vež ba le v tr žaš kem la pi da ri -
ju.).
Ko smo se približevali Celju, je bil že od da leč vi den ob ris Sta re ga gra du, ki je bil last gospodov "od Žovneka", poznejših celjskih gro fov. Ker se nam je po spre ho du na graj -skem hribu začel oglašati prazen želodec, smo zavili v restavracijo. Po dobrem kosilu smo si ogledali mestno jedro, ki ponuja krasne primere srednjeveške, renesančne, romanske in gotske umetnosti ter Plečnikove arhitekture. Ko smo se vozili domov, smo na avtobusu razigra no pre pe va li in se zve čer ne ko li ko utru -je ni, a ve se li vr ni li na Ober dan kov trg.
Želele bi se zahvaliti profesoricam spremljevalkam, ustrežljivima šoferjema, prijaznima voditeljema ter seveda Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki je financiralo ekskurzijo.
Dijakinje IV. višje gimnazije Skupinska s|ika Prešernovcev
kroma
TRST
/
nižja srednja šola sv. cirila in metoda
Kakovostni nastopi na letošnji glasbeni reviji
V Prešernovem gledališču v Boljuncu se je predstavilo 123 mladih glasbenikov
Na slikah: levo skupina srednje šole sv.Cirila in Metoda, desno mlada harfistka Vida Skerk
kroma
Glasbena revija nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda je nastala pred osmimi leti, da bi z velikim projektom ovrednotila dejavnost glasbenega laboratorija svetoivanske šole in jo povezala z drugimi, slovenskimi in italijanskimi šolskimi ustanovami na pokrajinskem teritoriju. Revija je namenjena osnovnošolcem in srednješolcem brez omejitev glede glasbene izobrazbe, saj se lahko prijavijo učenci državnih in privatnih glasbenih šol, kot tudi privatisti, za katere je možnost javnega nastopanja redkejša. Letošnje revije se je udeležilo 123 glasbenikov (solisti, manjše komorne skupine in štiri večje skupine), ki so nastopili na treh koncertih 5., 6. in 7. marca. Koordinator-ka pobude Silvia di Marino je izrazila posebno zadovoljstvo, da so prvič sodelovale vse štiri sorodne tržaške šole z glasbeno smerjo (poleg šole sv. Cirila in Metoda tudi Rolli, Stuparich in Weiss).
Vse prijavljene glasbenike je poslušala in ocenila štiričlanska strokovna komisija, kateri je predsedoval slovenski skladatelj Mitja Reichenberg, avtor filmske glasbe, ki je obenem poklicno povezan s šolskim ambientom. Ostali člani so bili tolkalec orkestra gledališča Verdi Fabian Perez-Tedesco, profesor glasbene vzgoje in violinist Štefan Job ter Fabio Nesbeda, prireditelj glasbene revije višješolske mladine, katere se vsako leto lahko izjemoma udeležita tudi kandidata, ki sta se naj bolj še odrezala na reviji šole sv.Cirila in Metoda (kar predstavlja tudi najvišjo nagrado revije). Kandidate je letos prvič ocenila tudi druga žirija, kije sedela med publiko in so jo sestavljali profesorji Glasbene matice. Peter Filipčič, Erika Slama in Claudio Furlan so prisluhnili vsem nastopom in bodo bo praznikih sporočili imena izbranih glasbenikov, ki bodo 3. aprila ob 17.30 nastopili na nagradnem nastopu na Glasbeni matici.
Najboljše udeležence revije promo-vira tudi druga selekcija, ki jo je za sodelujoči deželni sedež italijanske radiotele-vizije RAI letos opravila Katja Kralj. Nekateri od finalistov bodo imeli namreč možnost snemanja nastopa, ki ga bo televizija predvajala v kotičku pred slovenskim telednevnikom.
Z razliko od prejšnjih let, ko je finale postal pravi glasbeni maraton, je letošnje dogajanje imelo zmerno dolžino
in je potekalo tekoče, predvsem pa je bila kvaliteta izvajanja nadpovprečno visoka. Posrečena selekcija je pripeljala do zaključne faze štirinajst kandidatov, ki so vsi po tradiciji revije odšli vsaj z diplomo ali posebnim priznanjem. Najvišji nagradi z možnostjo udeležbe sredi maja meseca na reviji liceja Dante je komisija podelila učenki glasbenega društva Piano Suzuki, violinistki Agnese Accurso in učencu konservatorija Tartini, energičnemu pianistu Francescu Pignataru. Nagrada za najboljšo izvedbo sodobne skladbe je primerno ovrednotila ustvarjalnost mladih; prejel jo je namreč violinist Giacomo Bir-ner, edini predstavnik videmske pokrajine (in učenec tržaškega konservatorija), ki je podal ob spremljavi samega avtorja praizvedbo skladbe »Intimni spev« enaindvajsetletnega Nicoloja Sbuelza.
Nagrado za najboljšega spremljevalca je osvojil nadarjen pianist Matjaž Zobec, ki je obenem prejel skupaj z vio-lončelistom Martinom Marchesichem nagrado za najboljši duo. Nagrado za mu-zikaličnost je prejela kitaristka Karen Klobas, za najboljšo skupino pa ansambel violin šole Suzuki, obenem dobitnik nagrade publike za prijetno izvedbo etno obarvane točke z moldavsko ljudsko pesmijo. Med posebnimi nagradami je tudi tista, namenjena mlademu talentu; ex-aequo sta bili nagrajeni temperamentna in virtuozistično usmerjena violinistka, osnovnošolka Halima Igbaria in najmlajša finalistka, harfistka Vida Skerk. Obe skupini na programu, že omenjena skupina Suzuki in skupina srednje šole sv.Cirila in Metoda, ki je odprla zaključno revijo z veselo Radetzkyjevo koračni-
co, sta prejeli posebno plaketo za udeležbo. Priznanja za udeležbo so prejeli še muzikalična flavtistka Nina Badin, pianist Jacopo Degano, flavtistka Barbara Ban, ki se je lepo odrezala s španskimi toni Bi-zetove opere Carmen, pianist Rok Dolenc in kitarist Mathias Butul. Med finalisti so bili štirje učenci Glasbene matice, dva solista in ena skupina glasbenega laboratorija šole sv.Cirila in Metoda.
Program so z vižami narodnoza-bavne glasbe prijetno popestrili gostje revije, vedno bolj samozavestni Mladi kraški muzikanti, ki jih pripravlja mentor Zoran Lupinc. Revija je potekala s podporo Zadružne kraške banke in Deželnega šolskega ravnateljstva, s pokroviteljstvom pokrajinske in deželne uprave ter Urada Vlade RS za Slovence po svetu. (ROP)
Petek, 21. marca 2008
Šolski portal beleži vse več obiskovalcev
Šolsko spletno okence na spletni strani www.provincia.trieste.it, ki nudi de-skarjem pregled nad formativno ponudbo tržaške pokrajine je doslej zabeležilo veliko obiskovalcev. Jasen in sistematičen vodnik otroških vrtcev, osnovnih šol ter srednjih šol prve in druge stopnje ter njihovih storitev bo tržaška pokrajina v prihodnjih dneh še izboljšala in vse informacije prevedla tako v slovenščino (deloma je to že storila) kot v angleščino; do konca maja bodo uvedli tudi okence za odrasle z izobraževalno ponudbo.
Vodeni ogled razstave fotografa Van Lea
V	pritličnih prostorih gradu sv. Justa so pred tednom dni odprli dve razstavi: prva je posvečena armenskemu fotografu Van Leu, ki je več let deloval v mestu Kairo, druga pa je zbirka dokumentov ter slik posvečenih zgodovini Armencev v Trstu med 18. in 20. stoletjem. Danes je ob 17.30 predviden vodeni ogled obeh razstav z Mi-chelo Messina. Vstopnina znaša 2,50 evra.
Walter Starz razstavlja v Domu glasbe
V	Domu glasbe v Ul. Capitelli 3, kjer se srečujejo mladi glasbeniki in umetniki, bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Walterja Starza z naslovom »Note na papirju«. Umetnik se na svojih delih lahkotno poigrava s toni in ritmi; s hitrimi potezami in izbranimi barvami vabi gledalca v pravljični objem, kjer se spajata ironija in sarkazem vsakodnevnega življenja. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 18. ure, vse do 11. aprila.
Glasbeno srečanje v Knulpu
Drevi se v kavarni Knulp na Ulici Madonna del mare 7/a obeta zanimiv večer glasbene improvizacije. Ob 19. uri bodo nastopili Tristan Honsinger (violončelo), Paolo Pascolo (flavta), Gabriele Cancelli (trobenta), Giorgio Pacorig (klavir), Andrea Gulli (elektronska glasbila) in Gabriele Bonato (live painting).
Velika noč z Emergency
Prostovoljci tržaške sekcije humanitarne organizacije Emergency bodo jutri, 22. marca, prisotni na Trgu Cava-na od 15. do 18. ure s svojo informativno stojnico. Ob praznikih bodo mimoidočim ponujali čokoladna jajca z trakcem miru in prijateljstva, ki je hkrati simbol organizacije. Zbrane prispevke bodo namenili zdravstvenemu centru v Angharamu v Afganistanu.
V dvorani Bartoli tržaškega gledališča Rossetti so v sredo člani mednarodnega združenja operete iz Trsta slovesno nagradili dobitnika desete izvedbe državne nagrade Sandro Massimini. To je letos 25-letni igralec in pevec Filippo Strocchi, kije ravnokar na turneji po Italiji z muzikalom Grease, v vlogi protagonista Dannyja Zuka.
Kljub mladim letom je Strocchi žel diplomiral na šoli Bernstein School of Musical Theatre v Sawna Farellu, kjer je lahko izboljšal svojo glasovno tehniko ter se naučil prvin recitacije, sodobnega in klasičnega plesa ter njegove tip tap variante. Ljubezen do glasbe je Strocchi začel gojiti že v mladih letih, ko se je približal hard rock in heavy metal zvrstem ob petju in igranju tolkal in kitare.
Najmlajši Danny Zuko (doslej) je v sredo med intervjujem z novinarko Chiaro Paduano zaupal, da ga podobno kot prvega Zuka oziroma Johna Travol-to izredno privlačujejo ženske. Na koncu je črnolasi lepotec s prepričljivim petjem očaral še prisotno publiko.
dvorana bartoli - 10. izvedba nagrade Sandro Massimini
Dobitnik je Filippo Strocchi
Nagrado razpisuje mednarodno združenje operete iz Trsta - Strocchi ravnokar nastopa v musicalu Grease v glavni vlogi
Filippo Strocchi je v sredo prevzel nagrado
kroma
1 2 petek' 2i- marca 2008
TRST
/
trebče - Pobuda SKD Primorec
Tokratna cici urica sladko in ustvarjalno zastavljena
V petek, 14. 3. so v Ljudskem domu v Trebčah potekale že tradicionalne mesečne Cici urice v organizaciji SKD Primorec. Tokrat so bile Cici urice organizirane v povezavi s sobotno III. nagradno razstavo domačih slaščic, saj so se otroci na delavnicah preizkušali v pripravljanju sladkih dobrot. S svojimi slaščicami pa so tudi otroci sodelovali na tekmovanju in bili vsi nagrajeni za vloženi trud.
Delo otrok je v petek potekalo v treh skupinah; vsaka od teh skupin je pripravila svojo slaščico. Za ideje in recepte smo pobrskali tudi v priročnik Škrobek Kuha
»Krasne dobrote za ustvarjalne otroke« avtorja Petra Ferluga. Najmlajši predšolski otroci so pripravili čokoladne sladice v obliki živalic. Skupaj so zmešali dve jajci, sladkor, maslo, kakav, zdrobljene piškote in malo vode. Slasten primes pa so nato po želji oblikovali v različne živalske podobe in jih krasili z mandeljni ter lešniki. Starejši predšolski otroci in otroci prvih razredov osnovne šole so iz piškotkov sestavljali hišice. Najprej so po dva in dva piškota zlepili skupaj s čokolado in vsak par pomočili v mleko. Nato so pričeli s sestavljanjem hišice, tako da so se piškoti na vogalih ve-
licej a. m. slomška - V gosteh je bila Alenka Zupan
Delavnica o nastopanju in stikih s sabo in občinstvom
Flavtistka in pedagoginja Alenka Zupan iz Kopra je v slovenskem šolskem okolju v Trstu poznana, saj večkrat sodeluje z našimi šolami. Konec februarja je na liceju A.M. Slomška vodila delavnico z naslovom »Nastopanje: stik s sabo in soočanje z občinstvom«, ki je bila namenjena dijakinjam pedagoške smeri. Le te je seznanila z metodo, ki jo uspešno uporablja v izobraževalne namene in tudi pri svojem delu poslovnež Roc-co Lanata' iz Milana. Zupanova se je pri njem izpopolnjevala in metodo prilagodila zahtevam glasbenega sveta. Dijakinje so se posamezno ali v dvojicah preizkusile v nastopanju pred publiko. Odkrivale in spoznavale so svoje napetosti in negotovosti ter se trudile jih premo-ščati. Delo v delavnici je razkrivalo način, kako spodbuditi v posamezniku večjo gotovost in samozavest, še posebno ko se je treba primerno znajti v napetih situacijah, kot je lahko nastopanje pred pu-bliko.Vaje so bile zanimive, koristne in spodbudne tudi v širšem smislu.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 21. marca 2008
BENEDIKT
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.19 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 5.44.
Jutri, SOBOTA, 22. marca 2008
LEA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1009,7 mb ustaljen, veter 14 km na uro severo-zahodnik, nebo pooblačeno, vlaga 35-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C.
[I] Lekarne
Otroci so se po delu posladkali
zali. Nazadnje pa so s preostalimi piškoti navlaženimi z mlekom sestavili še streho. Najstarejša skupina otrok pa se je preizkušala v pripravi vabljivega tiramisuja, pri katerem so namesto kave uporabili kakav. Slaščice so z malimi kuharji pripravljale učiteljice Petra Furlan, Nika Furlani, Daša Stanič, Marisa Ferluga in Nastja Gherlani.
Nagrajevanje je bilo v soboto, ko so se skupaj s starši in drugimi tekmovalci posladkali na zakuski.
Naslednje srečanje Cici uric bo v petek, 11. aprila, ko bodo na vrsti spomladanske delavnice. (Nika)
Do sobote, 22. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Čestitke
Danes v Ricmanjih je vesel dan, ker ZORAN bo praznoval veliki rojstni dan. Vse najboljše za tvojih 60 ti iz srca voščijo mama Marija, sestra Edda, Livio in Tatiana.
Naj se sliši naj se zna, da naš dragi ZORAN 60. rojstni dan ima. Kot mladenič se drži, po nogometnih igriščih se mudi. Polne roke dela pa tudi ima, saj za dobro vince in še kaj veselo poskrbi. Vse najboljše dragi stric ti želimo Tamara, Edi, Anej in Evan.
Vokalna skupina Sraka čestita BOGDANU KRALJU in MePZ LOJZE BRATUŽ ob prejetju zlatega priznanja na tekmovanju v Riva del Garda.
Rojanski cerkveni pevski zbor se veseli zlatega odličja, ki ga je njegov dirigent BOGDAN KRALJ dosegel z zborom Lojze Bratuž na mednarod-
Danes praznuje naš dragi tovariš
Bogomil
okroglih 60 let.
Da bi mu bilo še mnogo let lepo na svet', mu želimo iz srca tovariši
Stranke komunistične prenove krožek Kras
nem tekmovanju v Riva del Garda. Iskrene čestitke!
Abrrr, Abrrr Abraham po La-koščah kroži, v udobnem avtu gor pa dol vozi. Našo SUZY je danes že ujel in ji prav milo zapel: Na zdravje, še dosti let in vsega lepega na tem sveti naj ti bo dano ob svojih dragih polno živeti. Klapa dobre pustolovščine.
Id Osmice
BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18.
OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255.
OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21.
OSMICO smo odprli pri Deanu Vergi-nella, na Kontovelu. Tel.: 3488049335.
OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104.
PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni!
V SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261.
Loterija
20. marca 2008
Bari	71	42	43	58	26
Cagliari	81	51	25	41	15
Firence	5	22	57	69	1
Genova	28	63	15	65	75
Milan	80	65	56	16	50
Neapelj	38	57	22	36	30
Palermo	37	45	29	42	10
Rim	59	10	14	73	90
Turin	60	26	22	33	64
Benetke	43	56	77	64	51
Nazionale	33	32	19	30	60
Super Enalotto Št. 35
5 37 38 59 71	80 jolly 43
Nagradni sklad	24.125.794,17 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.809.976,61 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
16 dobitnikov s 5 točkami	36.184,65 €
1.055 dobitnikov s 4 točkami	548,77 €
41.828 dobitnikov s 3 točkami	13,84 €
Superstar	33
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	54.877,00 €
139 dobitnikov s 3 točkami	1.384,00 €
2.296 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.860 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
36.279 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Četrtek, 20. marca 2008
480 1
Marius Ivaškevičius
MESTO TAKO BLIZU
Režija: Aleksandar Popovski
danes,
21. marca, ob 20.30
red T (italijanski nadnapisi) parkirišče v ul.Conti (do 24.ure)
četrtek, 27.03., ob 19.30 - red K (varstvo otrok - ¡tal. nad.) petek, 28.03., ob 20.30 - red F
uk Kino
ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Perse-polis«.
AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le crona-che«.
ARISTON - 16.30, 20.20 »Odette Tou-lemonde - Lezioni di felicita«; 18.20, 22.15 »Non e mai troppo tardi«.
CINECITY - 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »10.000 ac«; 22.10 »I padroni della not-te«; 16.50, 19.40, 22.10 »Grande grosso e ... Verdone«; 15.15, 17.35 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 17.30, 19.45, 22.00 »Colpo d'occhio«; 15.20, 20.00, 22.05 »Questa notte e ancora nostra«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »La volpe e la bambina«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Spiderwick le cronache«; 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 15.00 »Ceneren-tola e gli 007 nani«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«.
FELLINI - 16.00, 17.40 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 19.20, 20.50, 22.20 »Il falsario«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Colpo d'occhio«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la ma-dre«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Horton Horton«; 18.40, 21.00, 23.20 »Očka brez načrta«; 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Kronike Spiderwick«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Que-sta notte e ancora nostra«; Dvorana 3: 15.10 »Cenerentola e gli 007 nani«; 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 15.10 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meraviglie«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«.
SUPER - 20.30 »I padroni della notte«; 22.20 »Tutti i numeri del sesso«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 18.30, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cronache«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Colpo d'occhio«; Dvorana 4: 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00, 22.00 »Onora il padre e la madre«; Dvorana 5: 17.20 »Water horse: La leggenda degli abbissi«; 20.00, 22.00 »Questa notte e ancora nostra«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, staršem in dijakom, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 27. marca 2008, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v petek, 28. marca 2008, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
M Izleti
POMLADANSKI IZLET SPDT vabi člane na že tradicionalni pomladanski izlet, ki bo na velikonočni ponedeljek, 24. marca 2008. Letošnji izlet, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. Zbira-
lišče bo ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155.
OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sklopu projekta Interreg Italija-Slove-nija »Conosci il Carso - Spoznaj Kras« vabita v ponedeljek, 24. marca 2008 (Velikonočni ponedeljek), na brezplačni vodeni ekskurziji v naravno okolje na območju Saleža in Repenta-bra. Zbor udeležencev pred pokopališčem na Colu ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Izlet traja 4 ure in bo razdeljen na dve položni poti. Primeren je za osebe vseh starosti. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov curiosidina-tura@libero.it.
SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonet-ta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »Sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »Cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 3384913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo.
SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 040-2024053 in 348-6963043 (g. Fragiacomo) ter 040327229 (g.a Milič).
KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Dodatne informacije in prijave na sedežu Kruta v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072.
VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383.
Ü3 Obvestila
ZDRUŽENJE PROSTOVOLCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Težki bolnik v družini: važnost komunikacije v sredo, 26. marca ob 17. uri v razstavno in konferenčno dvorano (Narodnega doma) v Trst ul. Fabio Filzi 14, predavatelj dr. Giuanluca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso Nabrežina.
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 21. in torek, 25. marca 2008, urad v Gorici zaprt.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo danes, 21. marca 2008, na podružnicah uradi zaprti.
DANES, 21. MARCA 2008 ob 20. uri, bodo v rojanski župnijski cerkvi slovenski obredi velikega petka. Najprej bomo poslušali branje pasijona, nato čaščenje križa in obhajilo. Obred bo dopolnjevalo petje postnih pesmi, ki jih bo pel rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogdana Kralja.
SZSO Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, danes, 21. marca. Zbiranje ob 20,00 na Colu. Lepo vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v torek, 25. marca 2008, ob 18. uri, v Ljudski dom G. Canciani, v Podlonjer, na praznik včlanjevanja 2008.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek 25. marca 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja.
ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi in v organizaciji SKD Vigred, vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« v sredo, 26. marca, ob 20. uri, v Štalco v Šempolaju.
REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato
bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov!
SKD TABOR v četrtek, 27.marca 2008, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) 40.redni občni zbor. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi gostov, razprava na poročila, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij društvenega delovanja v pretekli sezoni in družabnost. Vabljeni člani in prijatelji društva.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Kraško Območje vabi svoje člane na praznik včlanjevanja, ki bo potekal na Nabrežinski železniški postaji v petek, 28. marca 2008, s pričetkom ob 15.30. Zabavo bo povezovala glasba v živo z bogato zakusko in darili s presenečenjem.
ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu.
SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it.
NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-to-rek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495).
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495).
Prireditve
SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled!
V	BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je še danes, 21. marca, na ogled razstava slik Geni Gruden -Pejsaži. Urnik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
V	NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo od 21. marca do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Boga-tec in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure.
MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd LIPA iz Bazovice vabita na prireditvi v dobrodelne namene: otvoritev fotografske razstave JOŽICE ZAFRED in BORISA POROPATA v sredo 26. marca 2008, ob 20.30 v malo dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. Glasbeno kuliso bosta ustvarili Jasna in Živa Komar, na klavir spremlja Ales-sandro Bicci. V soboto 29. marca 2008, ob 20.30 bo koncert zborov Mepz LIPA in Moz CASTEL FLA-VON iz Bolzana v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbrana sredstva bodo namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma septembra 2007 povsem uničila objekte.
SKD VIGRED vabi v sredo, 26. marca 2008, ob 20. uri, v Štalco na kabaretno predstavo »Radio-aktivni live«.
KD ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 27.marca, ob 18. uri v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnico Ando Klančič, ki bo predstavila svoje umetniško delo in razstavo »Misli«, ki je v Narodnem domu na ogled do 28.marca.
»NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA«
Občina Dolina in Občina Hrpelje-Ko-zina vabita v nedeljo, 30. marca 2008, na tradicionalni pohod po »Stezi prijateljstva« mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri na trgu v Boljuncu. V Botaču in na Beki krajši kulturni program z nastopom Tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 30. marca 2008, ob 18. uri, v telovadnico v Nabrežino, na 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji.
SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6.
S Poslovni oglasi
BODOČA SPECIALISTKA podiplomskega študija klinične die-tetike, predavateljica na višji strokovni šoli, si želim sodelovanja z zdravstvenim osebjem, ki ga zanima vloga prehrane v preventivi in kurativi. Tel. 00386/(0)40/232740
TRGOVINA S TALNIMI OBLOGAMI zaposli dinamičnega in resnega sodelavca za delo v trgovini in nadzor na objektih. Za informacije 335-6429216
0 Mali oglasi
PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685.
AGRITURIZEM sta odprla Jožko in Ljuba Colja, Samatorca 21. Tel.: 040229326. Agriturizem bo odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do avgusta. Toplo vabljeni!
AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 139, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Toplo vabljeni. Tel. na 338-8804089.
DOLGODLAKI psički iščeta nov dom. Tel. na 040-200210 ali 333-2084985.
FOTOKOPIRNI STROJ canon CLC 320-color prodam po zmerni ceni. Informacije: 040-215220 med 8. in 14. uro.
IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti ali na Kon-tovelu, ali pa novo hišo v istih conah. Tel. 347-7334742.
IŠČEMO na Opčinah zazidljivo zemljišče z vrtom ali hišo z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel.: 040-200156 ali 340-4022209.
KUPIM malo hišo, od 30 do 40 kv. metrov v Trstu. Tel.: 320-3557811 ali 3291898705.
NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435.
NUDIM umetne nohte, pedikuro, ma-nikuro in depilacijo. Tel. št.: 3923772233.
POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-3730565.
POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Tel. 040200930 (Jožica) v večernih urah.
PRODAM belo vino. Tel.: 348-5209952.
PRODAM panje z družinami. Tel.: 3478039439
PRODAM po ugodni ceni belo vino-malvazija. Tel.: 347-1915058
PRODAM po ugodni ceni delovno mizo za geometre, z vsemi pripomočki zraven. Tel.: 349-8430222.
PRODAM vstopnico za koncert v Ljubljani »Tokio Hotel« (28. marca 2008). Klicati na tel. št.: 349-8466193.
PRODAM štedilnik s pečjo znamke Fa-gagnese (160x60). Tel. na št.: 3479473838.
PRODAM motor yamaha tdm 850, letnik 95, v dobrem stanju. Tel. na 0402036619 v večernih urah.
ZANESLJIVA GOSPA išče 24-urno delo za nego ostarelih ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 328-8161372
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti pokojnega brata in strica Rudija Rasenija daruje Marija 30,00 evrov za cerkev na Pesku.
V spomin na Claudia Mianija darujejo soletniki Mirela, Miranda, Romano, Husu Edi, Marija Puntar, Karla Šuštar,
Slauko, Elvira, Lidja, Margherita, Marjetica, Vanka, Marjan, Marija Zlasca, Lala, Edda, Silva, Milva, Uči in Mili 110,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
V spomin na Gizelo Sedmak darujeta Luciana in Ljubo 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
^ Zapustila nas je naša draga
Darinka Cerovac por. Gratton
Žalostno vest sporočajo
mož Emidio, sin Sergio z Valentino, hči Susi in Franco, sestra Stanka, brati Miloš, Branko in Miro z družinama ter vsi sorodniki.
Pogreb bo v soboto, 22. marca ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Nabrežini.
Nabrežina, 21. marca 2008
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
Poljubček in objem naši dragi noni Luka, Romina, Tomaž in Francesco
JUS Nabrežina
izreka iskreno sožalje Emidiju Grattonu in družini ob izgubi drage Darinke.
Dragi Sergio, Emidio, Suzi in sorodniki.
Ob nenadni izgubi drage Darinke vam izrekamo iskreno sožalje
vsi pri Godbenemu društvu Nabrežina
Ob tridesetdnevnici bo v spomin na našega dragega
Giannija Bogatca
sv. maša na Veliko noč, v nedeljo, 23. marca ob 19.00 v cerkvi Beata Vergine del Rosario, Ul. Rettori 1.
Svojci
Trst, 21. marca 2008
Pogrebno podjetje Zimolo
21.3.1998
21.3.2008
Ivan Kuzmič
Vedno v naših srcih.
Sin Giordano in hči Livija z družinama
Prebeneg, Trebče, 21. marca 2008
21.3.1999
21.3.2008
Rudi Buda
Vedno si z nami.
Tvoji najdražji
Trst, 21. marca 2008
14
Petek, 21. marca 2008
KULTURA
/
marius ivaskevicius - Litovski dramatik o domačem literarnem in zgodovinskem dogajanju Svetovni dan lutk
»Zdi se, da se na severu vse dogaja počasneje kot drugje«
Danes v SSG nova ponovitev igre Mesto tako blizu z italijanskimi nadnapisi
Mesto tako blizu je predstava, ki ponuja vpogled v mlajšo generacijo baltskih gledaliških ustvarjalcev. Najnovejša produkcija Slovenskega stalnega gledališča je vzbudila zanimanje s strani medijev in publike, tudi zato, ker gre za predstavo, ki je bila doslej uprizorjena le enkrat: ob slovenski praizvedbi bi v Trstu skoraj doživeli njeno svetovno premiero. Najbrž je bil tudi zato njen avtor Marius Ivaškevičius prijetno presenečen, da se v Trstu kdo zanima za njegovo »skan-dinavsko-baltsko zgodbo«. Petintridesetletni in že večkrat nagrajeni litovski dramatik si je prejšnji teden ogledal tržaško premiero, še prej pa se je srečal z občinstvom in novinarji. Na vabilo umetniškega vodje Marka Sosiča je spregovoril predvsem o rojstni Litvi in njeni literaturi.
Marius Ivaškevičius pripada generaciji, ki je zrasla v posebnem ozračju. »Vtistih letih sovjetski režim ni več preganjal litovskega jezika, sam sem na primer lahko obiskoval litovsko šolo. Tudi deportacije in politični ujetniki niso bili več na dnevnem redu, popolne svobode govora pa nismo uživali, predvsem ne na račun preteklosti.« Na ustvarjalnem področju je bilo stanje slično. »Prave rusifikacije ni bilo več, intelektualcem pa sta bili dani dve možnosti: postati hlapci sistema, ali uporabljati tak jezik, ki bo občinstvu razumljiv, cenzuri pa ne. Danes metaforični jezik ni več potreben ...kar delno obžalujem. Po osamosvojitvi je vsekakor prišlo do preloma: generacija starih sovjetskih piscev je izginila, predvsem v prozi pa je prišla na površje povsem svobodna mlada generacija.« Generacija, ki je sanjala o Evropi: »Ker smo delno živeli v nekakšni ječi, se nam je Evropa zdela mali raj na zemlji ...a danes smo tu.«
Kakšno je trenutno ozračje v Vilniusu? »Litovska scena je vroča, čeprav v primerjavi s tisto v sosednji Be-lorusiji veliko bolj demokratična in iz leta v leto boljša.«
Na litovskem gledališkem področju se marsikaj dogaja, na primer uspeh Eimuntasa Nekrošiusa. »V Litvi se rojeva pravi gledališki fenomen, tako da nastaja skoraj preveč dobrega gledališča. Nekrošiusa zelo cenim in spoštujem, pri sedmih letih sem si prvič ogledal njegovo predstavo, tako da sem kar dobro začel. Vesel sem, da mu je uspelo rusko gledališko tradicijo, v kateri je zrasel, prepojiti z litovskimi motivi in temperamentom; mi smo na primer veliko bolj zaprti, skromni ...skandinavski. Na literarnem področju pa smo počasni: zdi se, da se na severu vse dogaja počasneje kot drugje. Petdeset let potrebujemo, zato da razmislimo o dogajanju okrog nas in začnemo pisati.Včasih malce zavidam balkanskim avtorjem, ki znajo naglo reagirati na dogodke: samo pomislimo, koliko dobrih knjig in filmov je že nastalo o balkanski vojni. Pri nas smo na primer doslej malo pisali o sovjetski invaziji, trenutno je pri nas v modi druga svetovna vojna.«
Morda zato Marius Ivaškevičius že skoraj pet let piše znanstveno-fantastični roman, »v katerem je Litva petindvajset let izolirana v zaprti škatli. Predstavljate si lahko, kaj se dogaja z njenimi prebivalci... « (pd)
Litovski dramatik Marius Ivaškevičius si je ogledal tržaško premiero »svojega« Mesta tako blizu
kroma
Na prvi pomladni dan, 21. marca, po vsem svetu obeležujejo svetovni dan lutk. Slovensko lutkarstvo je zadnje desetletje v zamahu. Igralec in lutkar Robert Waltl meni, da je sodoben čas zmeraj bolj naklonjen lutki, tudi v kombinaciji z drugimi umetnostmi. Kljub vsemu pa so v Sloveniji še vedno težave z lutkovnimi predstavami za odra-sle.Waltl je spomnil, da v Sloveniji skorajda ni večjega mesta, kjer ne bi bilo lutkovnega abonmaja. To se mu zdi vzpodbudno, saj otrok prvi stik s profesionalno kulturo doživi prav skozi lutkovno predstavo. Po njegovih besedah težavno obdobje nastopi v višjih razredih osnovne šole, ko otroci nočejo več obiskovati lutkovnih predstav, v velikih gledališčih pa ni primernih predstav zanje in nastane vakuum. Dejal je, da so v ljubljanskem Mini teatru skušali postaviti predstave, namenjene mladostnikom, kot sta Dan umorov v zgodbi o Hamletu in Puškin - »male tragedije«, a ni bilo večjih odzivov. Tukaj še zmeraj ostaja problem, da se tisti, ki se ukvarjajo s kulturno vzgojo mladih, neradi odločajo, da bi jih peljali na ogled lutkovne predstave in jih na ta način navdušili zanje, meni Waltl.
Lutkar in likovnik Silvan Omer-zu meni, da obiskovanje lutkovnih predstav za odrasle v Sloveniji še nima dovolj močne tradicije. »Vsaka stvar se mora nekje dokazati, dokopati do veljave, predvsem pa je treba občinstvo zainteresirati za tovrstno gledališče,« je dejal. Sam kot ustvarjalec daje vse od sebe, saj se mu zdi pomembno prepričati gledalca, ki nato z dobro kritiko širi interes za predstavo. Prav tako pa mora po njegovih besedah »obstajati nekdo, ki zaupa v tvoje delo in produkcijo«. Omerzu je ob svetovnem dnevu lutk dejal: »Lutkar-stvo ima nekje srečnejšo roko, drugje manj, ampak prepričan sem, da ima prihodnost.« Waltl je spomnil, da je bilo slovensko lutkarstvo letos deležno velikega priznanja, ko je zunanje ministrstvo v sklopu predsedovanja Slovenije Evropski uniji pri predstavitvi slovenske kulture posebno pozornost namenilo predstavitvi slovenskih tradicionalnih lutk na festivalu sodobnih gledaliških form Europalia v Belgiji. (STA)
opčine - V Bambičevi galeriji se izteka razstava
Geni Gruden in njeni Pejsaži
Umetnica je začela slikati šele pred desetimi leti - Njeno veselje do ustvarjanja je izredno doživeto, kar se odraža na njeni nenehni likovni rasti
mistično naravnanih odtenkih. Slike bi lahko označi-
V prostorih Bambičeve galerije na Opčinah je še danes na ogled razstava slik Geni Gruden z naslovom Pejsaži, ki ustvarja pravo pomladansko razpoloženje. Žareči barvni akordi in gibke slikarske poteze nam že na prvi pogled posredujejo milino in vzbujajo emocije, lastnosti, ki še posebej označujejo žensko dušo. Vsaka slika se rodi iz doživetja; lepote, ki jo umetnica uzre v naravi ali v svojem neposrednem okolju. To so drobni a pomembni detajli, ki oplemenitijo naš vsakdan. Čopič postane tako posrednik med globljimi emocijami in platnom, barve pa nosilke bogatih in raznolikih občutkov, ki se rojevajo med ustvarjanjem. Izrazna moč njenih slik sloni na spontanosti odsliko-vanja, na svežini potez in pristnosti. Barve so prežete z navdušenjem in radostjo, dodatno jih oživljajo kontrasti.
Neporedkoma se zgodi, da pritegne njeno pozornost posebno vzdušje, ki veje iz narave, v katero rada zahaja in neposredno odslikuje motive po opazovanju. Posebno rada spremlja vpliv naravne svetlobe in uzre bogastvo vibracij, ki jih posamezni odtenki ustvarjajo. Ni naključje, da izbira tradicionalno tehniko olja, kjer zadobijo naravni pigmenti poseben lesk, ki jih oplemeniti. Geni Gruden zna tankočutno prisluhniti barvi, ki zadobi na njenih platnih evokativno razsežnost, preseže zgolj zunanji prikaz in doživi v duhu primitivistične, spontane upodobitve prvinskost. Mediteranska paleta pestrih barv zaživi v sončnih, opti-
li po sledovih Deraina in Matissea kot fauvistične zaradi vedrine, ki jo izžarevajo in hkrati zaradi močne barvitosti ter živahnosti skladov, ki jih umetnica izbira s svežimi slikarskimi potezami. Poenostavljene oblike jasneje izpostavljajo sporočilnost motiva in prav prvine primitivizma dovoljujejo večjo ustvarjalno svobodo daleč od formalizmov. Ob ogledu posameznih slik začutimo pristnost slikarske izpovedi. Ni naključje, da so številni mojstri moderne kot je tudi sam Picasso, podobno kot Geni iskali v pristopu primitivne umetnosti prav tisto intenzivnost doživetega, ki pomaga prodirati do bistva in dovoljuje s svojim spontanim pristopom prav tako iskreno izraziti občuteno. To je tisto, kar mi kot gledalci najprej doživimo in hkrati spet tisto, kar je umetnica doživela v vsej polnosti med samim ustvarjanjem slike.
Geni Gruden je začela slikati pred desetimi leti. Obiskovala je tečaje pri prof. Ani Tretjak in takrat tudi začela sodelovati s svojimi deli na razstavah. Odtlej je predana slikanju, neizmerno veselje, ki ga doživlja ob ustvarjanju, veje iz njenih del in jo prav tako zanesljivo vodi k nenehnem bogatenju izkustev. Čeprav je k slikanju pristopila kot samouk in morda prav zato, ker je njeno veselje do ustvarjanja tako doživeto in občuteno, opažamo nenehno likovno rast in dosleden razvoj njenega bogatega potenciala.
Jasna Merku
/
KULTURA
Petek, 21. marca 2008
15
tržaško operno gledališče - Mladostno skladateljevo delo
Bizetovi Lovci na bisere po dolgi odsotnosti spet v Verdiju
Med solisti tudi kriški basist Alessandro Švab, ki je dobro izoblikoval vlogo
Dandanes prištevamo med mlade skladatelje tudi štiridesetletnike: res se je povprečna življenjska doba v zadnjem stoletju občutno podaljšala, toda to še ni zadosten razlog, ki bi nam razjasnil pomanjkanje mladih talentov na skladateljskem področju. Georges Bizet je umrl sedemintrideset let star in je Lovce na bisere (Les pêcheurs de perles) spisal kot petindvajsetletnik; seveda se opera po kakovosti in popularnosti ne more kosati s Carmen, je pa lepo zgrajena in vsebuje kar nekaj bi-serčkov, med katerimi najlepše blestita Nadirjeva arija Je crois entendre en-co re ter du et med te no ris tom in ba ri -tonom. Opera je bila že trideset let odsotna iz tržaškega gledališča in nostal-giki se spominjamo Alfreda Krausa, ki je v vlogi Nadirja blestel kot malokdo, mnogo starejši obiskovalci pa hranijo še spomin na interpretacijo pred kratkim preminulega Giuseppa Di Stefana. Plakati in slike, ki so razstavljeni v foy-erju, pričajo o enkratnih opernih večerih, ki segaj o v leta 1947 in 1953, kaj pa nam nudijo sodobne pevske generacije, je sad nenehnega prerekanja med nostalgiki in zagovorniki novega. Gledališče lovi stik s sodobnostjo predvsem na vizualnem področju: ek-so tič ne mu oto ku, ka mor sta lib re tis ta
Eugéne Cormon in Michel Carré namestila svojo zgodbo, je scenograf Giorgio Ricchelli odvzel vsakršen turistični kitsch in ga v soglasju z režiserjem Fabiom Sparvolijem zarisal s skoraj dekadenčnimi potezami: v prvem dejanju razpadajoč strohnel čoln, v drugem prav tako razpadajoč kip božanstva, v tretjem pa tempelj, ki ga tropsko rastlinje že ovija in načenja. Rezultat pa nikakor ni bil tesnoben, kajti tople tropske barve so s pomočjo luči Vinicia Chelija pokrajino odele v rožnatordeče zatone, noči je ožar-jal sinjemodri zvezdnati nebesni svod, zelo lepo so se s sceno spajali tudi kostumi Alessandre Torella, zdaj bolj pas tel nih, zdaj bolj od loč nih barv. Zgodba se je odvijala med peščenimi si pi na mi, ki so se meh ko spu šča le v morje, ubrano estetsko vizijo so motile le koreografije Jacopa Nannicini-ja, ki se stilno niso spajale ne z glasbo ne z okoljem.
Dobr šen del od go vor nos ti za umet niš ki izid ope re ima vse ka kor glas be na kom po nen ta: iz bi ra fran cos -ke ga di ri gen ta bi na pr vi po gled zgle -dala smotrna, vsaj kar se tiče stilne uglašenosti, toda Frederic Chaslin je že med svojim nastopom v lanski simfonični sezoni dokazal, da mu glasba po-
meni predvsem tehnični izziv, zato se bolj malo poglablja v čustvene odtenke in skoraj neprizadeto reagira tudi na najbolj romantične odlomke. Bolj svobodna agogika in večji dinamični razpon bi operi dodala pravi priokus, blage melodije pa so vsekakor zazvenele s sladkim čarom izgubljenega. Tokrat sem si ogledala drugo pevsko zasedbo, v kateri namesto Annick Massis (po mnenju izvedencev na premieri najboljša) poje Virginia Wagner, namesto Celsa Abeia Marc Laho, na vseh predstavah pa pojeta francoski baritonist Pierre-Yves Pruvot in kriški basist Alessandro Švab. Vloga Leile je bila nekoč domena bolj ležernih sopranistk, Wagnerjeva pa je liku znala vliti tudi bolj dramatične odtenke ter gaje izpeljala povsem suvereno. Belgijski tenorist Marc Laho ni bil enako zanesljiv: največ težav mu je očividno povzročila paradna arija, v kateri se je visokih pasti rešil s petjem v falzetu, bolj samozavestno in prepričljivo pa je pel v duetih. Pierre-Yves Pruvot se je v Trstu pred kratkim lepo izkazal v Ma-scagnijevi Iris, tu je imel še bolj pomembno in odgovorno vlogo, s katero je potrdil svojo vokalno in igralsko kakovost. Mimo treh protagonistov, ki jih operne zakonitosti vežejo v ljube-
Skupinski prizor iz Bizetove opere, ki bo v Trstu na sporedu do 30. marca
zenski trikotnik - Bizet je zelo lepo prikazal Zurgovo razdvojenost med prijateljstvom in ljubosumjem ter naknadno maščevalno slo, kot sta zrcalna Nadirjeva razdvojenost med ljubeznijo in prijateljsko zaobljubo ter Leilina razdvojenost med versko zaobljubo in ljubeznijo - visi preteče ob strani, ni-ka kor pa ne stran ske ga po me na, vlo -ga sve če ni ka Nou ra ba da, ki je bi la po -verjena Alessandru Švabu. Kriški basist j e svoj o pot v opernem svetu začel kot neuk, a nadarjen sedemnajstlet-nik, zelo resno pa si je začel pridobiva ti po treb no zna nje ter na njem pos -topoma zgradil dokaj solidno kariero. Svojo dozorelost je dokazal tako na pevskem kot na interpretativnem nivoju, liku je vlil svečanosti pa tudi strogosti, čeprav glas nima brezmejnih globinskih razsežnosti.
Solistom se je večkrat pridružil zbor, ki ima v operi kar nekaj pomembnih nastopov, tokrat pa Lorenzo Fra-tini svojih pevcev ni pripeljal do idealne ritmične in intonančne homogenosti. Izvedba je vsekakor zadovoljila večino občinstva, ponovitve bodo v Trstu do 30. marca, 6. aprila pa bodo biseri zablesteli v videmskem gledališču Giovanni da Udine.
Katja Kralj
unesco
Prvi
pomladni dan zapisan tudi poeziji
Organizacija Unesco je prvi pomladni dan, 21. marec, razglasila tudi za svetovni dan poezije. Mnenja glede takšnega formalnega obeležja, ki naj pripomore k resničnemu, pravemu dojemanju pesniške besede, so deljena. Nekateri slovenski pesniki in pesnice pozdravljajo svetovni dan poezije, drugi so do praznovanja izrazito zadržani. Na vprašanje, v kolikšni meri svetovni dan pripomore k promociji poezije, so bili odgovori različni. Pesnik Boris A. Novak je sodeloval v skupini, ki je na pariškem sedežu Unesca pripravila predlog za svetovni dan poezije. Novak meni, da je največja nevarnost, ki grozi poeziji, dejstvo, da zaradi vrtoglavega tempa sodobnega življenja, potrošniške miselnosti, neustreznega izobraževalnega sistema in diktature elektronskih medijev narašča nepismenost za pisavo poezije, gluhota za njen zven, slepota za pesniški način videnja sveta. Josip Osti je ob svetovnem dnevu poezije povabljen na številne literarne večere, predvsem v tujino, zato verjame, da tudi takšna pozornost, posvečena poeziji, pripomore k zanimanju zanjo ter spodbuja njeno branje. Gregor Podlogar ocenjuje, da je ideja organizacije Unesco brez dvo ma so dob na re klam na krilatica, ki s samo poezijo kot tako nima nič. Primož Čučnik priznava, daje za svetovni dan poezije prvič slišal prav po zaslugi odprtega branja v KUD France Prešeren, ki dokazuje, »da poezijo piše veliko ljudi, verjetno celo več kot l e tistih, ki l o bere«. Na omenjeno razsežnost poezije je opozoril tudi Jurij Hudolin. Po besedah Stanke Hrastelj je poezija bila in bo ostala elitna, toda ne »v smislu aristokratskih atributov njenih (ne-pišočih) ljubiteljev, ampak v njihovi množičnosti«. Iva Jevtič je povedala, da 21. marca njene misli ne bodo s svetovnim dnevom poezije, »ker bo toliko več dela s praznovanjem spomladanskega enakonočja«.»
Svetovnemu dnevu poezije je naklonjen tudi Marko Kravos, ki pravi: »Veliko leporečja in slepih, nevarnih besed je med ljudmi dan na dan. Če je vmes en dan na svetu namenjen poeziji - jeziku pomladne iluzije človeštva, je to blagodejno.« (STA)
mladinsko-otroške revije - Marčevska številka
Galeb s pomladansko vsebino
Revija še naprej gradi svojo prepoznavnost z uravnoteženim deležem kakovostnih mladinskih umetnostnih in neumetnostnih besedil ter z izjemnim likovnim jezikom
Marčevska številka mladinske revije Galeb si je nadela povsem pomladansko vsebino, ob tem pa še naprej gradi svojo prepoznavnost z uravnoteženim deležem kakovostnih mladinskih umetnostnih in neumetnostnih besedil ter z izjemnim likovnim jezikom. Zgodbice in pesmice so prispevali avtorji, ki redno sodelujejo z revijo Galeb, zadnje strani pa so tudi tokrat napolnili risbe, spisi in pisma učencev različnih šol, za razvedrilo pa še naprej skrbijo križanke, dopol-njevanke in uganke.
Osrednja tema nove številke je razvidna že s platnice, na kateri so upodobljene pomladanske cvetlice in metuljčki. Risbo, ki krasi naslovnico, je narisala prvošolka Karen Hervat, ki sicer obiskuje šolo Fran Venturini v Boljuncu. Dobra tretjina revije je nato namenjena besedilom mladinske in otroške književnosti, predvsem sodobnih slovenskih književnih ustvarjalcev. Izbor nekaterih besedil se navezuje na praznične teme, druge književne teme naslavljajo mladega naslovnika in ubesedujejo njegov domišljijski svet, predvsem v otroških pesmih, kratkih pravljicah in zgodbah. Nova številka Galeba se začne s praznično pesmico Veliki petek, ki jo je napisala Zvez-dana Majhen, ilustrirala pa Mojca Cerjak. Prazničnega značaja je še en prispevek Zvezdane Majhen, ki v žalostni pesmici Mami in očetu opeva
materinski dan. Bolj vedra in vesela je pesmica zelo priljubljene pesnice Neže Maurer z naslovom Rep, bralci pa lahko preberejo še pesmico Žige Gombača Blaževa budilka. Mladi uporabniki lahko v reviji preberejo tudi zanimive zgodbe, med katerimi so nekatere »stalnica« Galeba, druge pa so del novih besedil. Med ta sodi denimo pripoved Patricije Peršolja, ki v zgodbi Očkov dan govori o danes precej razširjenih družinskih razmerah, in sicer o ločenih starših, ki si delijo skrbništvo nad otrokom. Zelo prisrčna je pripoved o martinčku, ki je moral shujšati. Jože Sevljak je v pripovedi Kako je martinček shujšal opisal trud te živali, da bi izgubila odvečne kilograme. To zgodbo je ilustrirala Katerina Kalc. Med zgodbami, ki jim bralci sledijo že kar nekaj časa, so prigode Gaje in njenega dedka. Tatjana Kokalj je tokrat opisala njune dogodivščine ob ribniku, ki je bil poln lačnih račk. Milan Petek je prispeval Neskončno pravljico, ki jo je ilustrirala Jasna Sepin, v nadaljevanju pa je mogoče prebrati tudi pravljico o velikem belem galebu. Ta pripoved je uokvirjena v sklop zgodbic Žige Gombača, ki jih je avtor naslovil Ob dedkovem kaminu. Zgodba Palčki in škrati Šrefke Kac Marn tokrat pripoveduje o nezgodah škratov, Berta Golob pa v zgodbi Kai bo vedno leto starejši piše o tem, kaj pomeni pisati domačo nalogo po šolsko.
Literarno usmerjenemu delu revije sledijo neumetnostna besedila, opremljena z barvnimi fotografijami. Galebovi bralci lahko v potopisni rubriki izvedo še marsikaj zanimivega o Ljubljani. Marjeta Zorec je v tej številki pripravila nadaljevanje zanimivega in poučnega prispevka, ki odstira veliko zanimivega o slovenski prestolnici. Jasna Merku je v Galebovi likovni delavnici prikazala, kako se je mogoče spoprijeti z ustvarjanjem v zanimivi in predvsem preprosti oblikovalski tehniki. Mladi uporabniki se tokrat lahko naučijo izdelovati velikonočne pirhe iz papirne mase (na sliki). V rubriki za starše in šolnike psihologinja Suzana Pertot pojasnjuje, kako zapleten je lahko odnos med brati in sestrami. V žarišču tokratnega prispevka so otroci ločenih staršev, ki se ničkolikokrat znajdejo v kompleksni situaciji. V rubriki, v kateri šolarji pišejo in rišejo, so otroci ubesedili doživetja s šolskih izletov in prispevali pesmi o pustu in kurentovanju ter dnevu žena. Vse te prispevke bogatijo še prisrčne in zelo raznolike risbe. Medtem ko so otroci šole Fran Ven-turini likovno upodobili knjigo Svetlane Ma-karovič Pekarna Mišmaš, so drugi narisali pustne šeme, naravo pozimi in pomladansko prebujanje. Za pestrost revije pa tudi tokrat skrbijo uganke in dopolnjevanke. (sč)
1 6 Petek, 21. marca 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Sredino zasedanje občinskega sveta se je zavleklo pozno v noč
Zelena luč za občinski proračun Vključena postavka o Štandrežu
Občinska uprava osvojila več resolucij, ki so jih predstavili svetniki opozicije
Razprava se je zavlekla dolgo v noč, ob koncu pa je goriški občinski svet le sprejel proračun za leto 2008. Do glasovanja je prišlo včeraj ob 4. uri zjutraj: proračun so odobrili s 25 glasovi za in enajstimi proti. Pozitiven glas je oddal tudi svetnik opozicije Maurizio Gualdi, predstavnik občanske liste. Levosredinski svetniki so med zasedanjem predstavili preko dvajset resolucij, marsikatero pa je uprava osvojila. Sprejet je bil tudi amandma svetnikov Oljke Božidarja Tabaja in Federica Portellija, ki sta se zavzela za vključitev postavke o deželnem prispevku 650.000 evrov za ureditev vaškega središča v Štandrežu.
Župan Ettore Romoli je v svojem poročilu spregovoril o strateških načrtih uprave. Med glavnimi cilji je navedel uresničevanje sinergij med občino in ostalimi goriškimi ustanovami, ovrednotenje goriške vloge glavnega mesta pokrajine, ojačitev goriškega vpliva na deželni ravni in plodno sodelovanje z Novo Gorico. »S sosedi že ustanavljamo operativne skupine za načrtovanje manjših, vendar stvarnih projektov, ki jih bomo predstavili EU za pridobitev prispevkov,« je povedal Romoli.
Po predstavitvi proračuna je dober del sredine razprave temeljil na posegih in resolucijah svetnikov opozicije. Le-teh je bilo sicer mnogo že na torkovi seji občinskega sveta, v teku katere je uprava sprejela marsikateri amandma Aleša Waltritscha in Federica Portellija v zvezi z novim pravilnikom o davku ICI. »Če na proračun 2008 gledamo konkretno, ugotovimo, da v njem ni bistvenih novosti. Dober del postavk se nanaša na projekte, ki jih je že imela prejšnja uprava. Tudi v zvezi z glavnimi točkami, na katerih je desna sredina zgradila volilno kampanjo, in sicer na odpadkih, kulturi in gospodarstvu, ni posebnih preobratov,« je ocenil svetnik Foruma za Gorico Aleš Waltritsch in nadaljeval: »Opazil sem tudi nekatera protislovja. Uprava stalno ponavlja, da želi iz goriškega gradu narediti center turističnega razvoja. V proračunu pa beremo, da predvidevajo v tem letu le 1,5 odstotni porast prihodkov oz. obiskovalcev. Isto velja za Verdijevo gledališče, za katerega odbornik Devetag trdi, da je pod njihovo upravo doživel pravi preporod. Uprava sama ne verjame v svoje besede. Odborniki so na pripombo odgovorili, da gre vendar za odobritev proračuna, ne pa obračuna, vsekakor pa sem glede na ambiciozne napovedi pričakoval več.«
V teku zasedanja je tekla beseda tudi o evropskih prispevkih. Le-ti so bili tema resolucije, ki jo je predstavil svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič in jo je župan Ettore Romoli osvojil kot priporočilo. »Ugotovili smo, da v letošnjem proračunu uprava ne predvideva niti evra evropskih prispevkov. Na vprašanje svetnice Di Gianantoniove je odbornik Guido Pettarin odgovoril, da so danes možnosti pridobivanja tovrstnih oblik financiranja manjše in da si občina ne pričakuje veliko na tem področju. Menim, daje to presenetljiva izjava, saj smo tik pred začetkom novega programskega obdobja 2007-2013. V prihodnjih mesecih pričakujemo nove razpise, Gorica pa je vključena v celo osem programov za teritorialno kooperacijo. V programih Italija-Slovenija je območje Gorice in Nove Gorice izrecno omenjeno kot eno izmed štirih funkcionalnih območij, kjer naj bi okrepili čezmej-no integracijo,« pravi Marinčič in poudarja: »Dejstvo je, da priložnosti obstajajo, primanjkuje pa idej in projektov, da bi jih izkoristili. To gre morda pripisati dejstvu, da je Romoli obdržal tudi resor za evropsko sodelovanje, kateremu očitno ne uspe slediti. Zato sem v resoluciji pozval upravo, naj stopi v stik z ostalimi krajevnimi ustanovami, v prvi vrsti s pokrajino, ki že mesece delajo na pripravi strateških evropskih projektov. Veseli me, daje župan osvojil dokument kot priporočilo, sedaj pa pričakujem dejanja.« (Ale)
gorica - Pobuda pokrajine za razvoj bralne kulture
Knjige in svoboda
Občani si bodo od 27. marca dalje lahko prosto izposodili 3.000 knjig
Knjige in svoboda je naslov izvirne pobude, s katero želi goriška pokrajina spodbujati željo po branju pri otrocih in odraslih. Od 27. aprila dalje bodo namreč Goričanom na razpolago brezplačne knjige, ki si jih bodo v kateremkoli trenutku lahko prosto izposodili, prebrali in vrnili. K pobudi pokrajine, v katero je bilo vloženih 30 tisoč evrov, so pristopili Fundacija Goriške hranilnice, podjetji APT in IrisAcqua ter številne občine.
Pokrajina je zaenkrat nabavila 3.000 knjig italijanskih in tujih avtor-
jev, ki jih bodo občani našli na razpoznavnih rdečih policah na celotnem goriškem teritoriju. Knjige bodo ob ča ni naš li tu di na se de žih rde -čih avtobusov, ki bodo vozili po različnih progah v mestu in izven njega. V teku leta bodo fond pokrajinske knjižnice na odprtem, ki zaenkrat zajema knjige v italijanskem jeziku, še dodatno razširili, morda tudi z leposlovjem v slovenskem jeziku. »Knjige bodo razpršene po celotnem teritoriju. Vzame jih lahko kdorkoli, edino priporočilo je, da se knjiga prej ali slej vrne na katerokoli izmed pet-
Predsednik pokrajine Gherghetta pred avtobusom s trijezičnim imenom pobude za razvoj bralne kulture
bumbaca
desetih polic ali rdeči avtobus,« je povedal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Na spletni strani pokrajine bo poseben prostor namenjen bralcem, ki bodo lahko objavljali svoje komentarje v zvezi s pobudo.
V občini Gorica bodo rdeče police namestili v pokrajinski palači, v uradu za zaposlovanje, v palači kves-ture, na sedežu civilne motorizacije, v čakalnici podjetja APT, pri okencih podjetij IRIS in IrisAcqua ter v goriški bolnišnici. Knjižno točko bodo uredili tudi v občini Doberdob, in sicer v sprejemnem centru Gradina. (Ale)
VOLITVE 2 O O 8
Občani za neodvisnost
Neodvisnost od strankarskih mehanizmov in stvarne ideje. To so značilnosti, ki družijo kandidate liste Občani za predsednika, s katero bo gibanje sodelovalo na aprilskih deželnih volitvah. Listo, ki so jo predstavili včeraj v Gorici, sestavljajo Mara Gallas, Bruno Bonetti, Laura Gereon, Murizio Paselli, Donatella Gironcoli in Franco Sturzi.
Obisk Doberdoba in Sovodenj
Majda Bratina, kandidatka Demokratske stranke (DS) na deželnih volitvah, se zaveda pomembnosti sodelovanja med teritorijem in izvoljenimi političnimi predstavniki. V teh dneh se je v spremstvu Davida Peterina, član deželnega vodstva DS, udeležila sestankov občinskih vodstev krožkov DS iz Doberdoba in Sovodenj. »Naše občine potrebujejo sogovornika na deželnem nivoju, ki zagovarja njihove potrebe in omogoča razvojne možnosti,« meni Majda Bratina, ki je na srečanjih podrobneje spoznala teme, s katerimi se spoprijemajo lokalne skupnosti, kot je odlagališče na Malnišču in ovrednotenje Krasa. V dogovoru z lokalnimi zastopniki DS, bo v naslednjih tednih Bratina organizirala javna srečanja po naših vaseh, kjer se bo soočala z volivci o problemih, ki so jim najbližji in predstavila ter poglobila programske točke demokratične naveze, ki so ji najdražje in jih bo, v primeru izvolitve, zagovarjala v deželnem svetu.
»Ne« predorom pod Krasom
»Ob napovedani ukinitvi vlaka EC Casanova med Benetkami in Ljubljano, menda že s 1. aprilom, se je treba resno zamisliti o smotrnosti načrtovanja visoko hitrostne povezave TAV. Na tej relaciji bo poslej vozil le en nočni vlak. Ali je za peščico potnikov smiselno rušiti na desetine hiš na Tržiškem in zvrtati kar tri vzporedne predore pod doberdobskim Krasom? Po oceni Mavrične levice absolutno ne,« meni nosilec liste za deželni svet na Goriškem Marko Marinčič in nadaljuje: »V upravnem mandatu na pokrajini sem imel možnost tudi tehnično poglobiti zadevo in ugotoviti, da obstajajo veliko cenejše in smotrnejše rešitve, ki bi zagotovile hitrejše potniške vlake, prenos 40 odstotkov transporta blaga po železnici in obenem varovanje edinstvenega naravnega območja, kakršno je Kras. Na deželi doslej ni bilo posluha za te predloge. Prav zato kandidiram za deželni svet, da bi zagovarjal izvedbo koristnih melioracij na železniškem omrežju.«
gorica - Odločitev pokrajinskih odbornikov Salomonija in Černičeve
Šoli v ulici Brolo dodaten denar
Ob napovedanih 400 tisoč evrih bo pokrajina namenila ureditvi pritlične hale šole Otona Župančiča še 100 tisoč evrov
gorica - Z dražbo določili izvajalca del
Na strehi šole Trinko kmalu fotovoltaični panoji
Goriška pokrajina bo ureditvi poslopja slovenske osnovne šole Otona Župančiča namenila dodatnih 100 tisoč evrov. Kot smo poročali včeraj, je v sredo pokrajinski odbor odobril konvencijo, na podlagi katere bodo posegom na šolskih stavbah namenili letno 800 tisoč evrov za obdobje petnajstih let. Šola v ulici Brolo, ki že trideset let čaka na dograditev pritlične hale, bi morala na podlagi sporazuma prejeti 400 tisoč evrov, včeraj pa sta pokrajinska odbornika Maurizio Salomoni in Mara Černic sklenila, da bo slovenski osnovni šoli namenjenih dodatnih 100 tisoč evrov. To pomeni, da si bo morala občina Gorica za izvedbo posega, ki skupno znaša 600 tisoč evrov, priskrbeti le še 100 tisoč evrov.
»S Salomonijem sva se dogovorila, da bova odvzela delček prispevka, ki je bil namenjen šoli v ulici Mascagni, in ga preusmerila na preureditev šole v ulici Brolo. V petnajstih letih bomo temu posegu namenili 500 tisoč evrov,« je povedala Černičeva. Vest o konvenciji med pokrajino in občinami je z zadovoljstvom sprejel Svet slovenskih organizacij. »Več kot umestno je, da bo na ta način lahko dokončana pritlična hala šole Župančič, sredstva pa so namenjena še osnovni šoli Gradnik v Števerjanu ter vrtcu in osnovni šoli v Doberdobu. Prizadevanja goriške pokrajine in občine ter še posebej odbornikov in svetovalcev naše narodne skupnosti so bila uspešna. V prihodnje bi morali vsi skupaj enako pozornost nameniti še šoli na Plešivem, ki je za tamkajšnje prebivalstvo vse večjega pomena,« zaključuje SSO. (Ale)
Na nižl o srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici bodo namestili fotovoltaične panoje, s katerimi bodo na okolju prijazen način proizvajali električno energijo. Poseg bo med poletjem opravilo podjetje iz Veneta, projekt pa je pripravil tehnični urad goriške občine. Panoji bodo proizvajali 6,8 Kw energije, namestili pa jih bodo na streho šole, na površino, ki bo skupno merila 110 kvadratnih metrov.
Projekt za namestitev panojev, ki ga je občinska uprava odobrila januarja, je izdelal inženir Paolo Fornasiere v sodelovanju z industrijskim tehnikom Renatom Olivom in arhitektom Massimilianom Vittorijem, včeraj pa so izpeljali javno dražbo, s katero so izbrali izvajalca del. Prijavilo se je 28 podjetij, od katerih jih je
komisija pod vodstvom inženirja Ignazia Spa-noja izključila štiri. Realizacijo projekta so zaupali podjetju Bellotto iz kraja Concordia Saggittaria pri Benetkah, kije predstavilo najboljšo ponudbo. V prihodnjih dneh bodo pregledali vso potrebno dokumentacijo, zatem pa bo imelo podjetje Bellotto 66 dni časa za postavitev fotovoltaičnih panojev. Na občini menijo, da bi se poseg lahko začel maja, če ne bo zapletov, pa naj bi se zaključil pred koncem julija.
Goriška občina bo z novimi panoji prihranila šestdeset odstotkov denarja, ki je šel za plačevanje računov za dobavo električne energije; to pomeni, da bodo strošek 50.000 evrov, ki bo potreben za postavitev panojev, amortizirali v osmih letih.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 21. marca 2008
17
gorica - Kulturni večer posvetili življenju in težavam Romov in Sintov
Spoznavanje različnosti preprečuje diskriminacijo
Prvič so predvajali dokumentarec »Kdo je Rdeča Kapica?« v slovenskem jeziku
Režiserka dokumentarca Eva Ciuk (v prvi vrsti levo) in Jožek Hrovat Muca (spodaj)
bumbaca
kras - Pokrajina
Dotacijo KGS bodo uporabili v sozvočju s krajani
Pokrajinska odbornica Mara Černic se je odzvala na kritične besede župana Pa-ola Vizintina na račun goriške pokrajinske uprave in projektov za razvoj Krasa.
»Doberdobski župan Vizintin je izne-sel nekaj izjav in ocen, ki niso točne glede pokrajinske politike na kraškem območju, zato bi rada posredovala javnosti točne informacije,« pravi Mara Černic in nadaljuje: »Namen in cilj projektne ideje Kras 2014 je spodbuditi sonaravni razvoj Krasa. Najbolj obetavna panoga na Krasu bo v prihodnjih letih ekološki turizem, ki lahko tran-zverzalno dopolnjuje gospodarske dejavnosti, kot sta na primer kmetijstvo in gostinstvo; glavni iztočnici projektne ideje Kras 2014 sta zato predstavitev zgodovinske dediščine prve svetovne vojne in ohranjanje naravne dediščine, zaradi katerih je Kras tako različen in prepoznaven. Pokrajina Gorica se ni enosmerno odločila za oblikovanje tega projekta. Goriška pokrajina je predstavila svoj namen, da oblikuje v sodelovanju z vsemi šestimi župani bivše Kraške gorske skupnosti celovit in sistemski projekt. Župani so nato skupaj z goriško in tržaško pokrajino ter deželo Furlani-jo-Julijsko krajino uradno, z občinskim sklepom osvojili projektno idejo Kras 2014. Predlog preusmeritve sredstev bivše KGS temelji na predpostavki, da sredstva bivše Kraške gorske skupnosti morajo biti usmerjena v večji, skladnejši, bolj prepoznaven in sistemski projekt. Zaradi tega bo finančna dotacija bivše KGS uporabljena za posege, ki sodijo v projekt Kras 2014 in ki jih bomo evidentirali v sodelovanju s krajani. 4 milijoni evrov, o katerih govori župan Vizintin, niso sredstva KGS, pač pa so dodatna sredstva, ki jih je goriška pokrajina dobila iz glavne deželne direkcije, ki ima svoj sektor za posebne projekte, katerega nadzira sam predsednik Illy. Doberdobski župan bi moral te stvari vedeti, kot bi moral tudi vedeti, da je bilo posojilo za obnovo cerkvice v Dolu le nominalno; de facto je prejšnja uprava samo rekla, da bo to naredila, vendar ni nikoli aktivirala potrebnega finančnega instrumenta.«
Odbornica je prepričana, da je razvoj Krasa proces v nastajanju, v dograjevanju, ki se samo lahko bolj ali manj hitro in uspešno razvija, vendar je treba imeti jasno vizijo o njegovi prihodnosti. »Poleg tega bi rada opozorila župana Vizintina, da Agenda 21 ne ponuja lahkih in takojšnjih rešitev, sploh ne ponuja rešitev. Agenda 21 ima namen vključiti lokalno prebivalstvo v oblikovanje programskih smernic goriške pokrajine, zato da ne bi drugi drugje odločali mimo Kraševcev in kraškega teritorija,« zaključuje Mara Černic.
Spoštovanje različnosti bližnjega je najučinkovitejše obrambno sredstvo v boju proti diskriminaciji. To je bilo temeljno sporočilo večera, namenjenega spoznavanju Romov in Sintov ter njihove kulture, ki je v torek potekal v goriški Hiši filma na Travniku. V imenu goriške pokrajine, pokroviteljice večera, je pozdrav vsem prisotnim prinesel odbor nik Mar ko Ma rin čič. »Mis lim, da je da nes še ved no potrebno, da se zamislimo o razlogih odklonilnega stališča, ki ga mnogi ljudje imajo do Romov in Sintov,« je na-glasil Marinčič in spomnil, da ustava Italijanske republike in sprejeta zakonodaja predvidevata zaščito vseh narodnih skup nos ti z izjemo Ro mov in Sin tov.
Večer je potekal pod taktirko povezovalke Tjaše Dor-nik, ki je obenem poskrbela tudi za sprotno prevajanje posegov predstavnika nevladne organizacije Osservazione Lorenza Monaste in predsednika Zveze Romov Slovenije Jožka Hrovat Muca. Oba sta ugotavljala, da so tako v Italiji kot v Sloveniji Romi še vedno družbeno zapostavljeni in večkrat obravnavani kot drugorazredni državljani. Dovolj zgovorne so tudi javnomnenjske raziskave, iz katerih izhaja, da je etnična skupina Romov le površno poznana. Claudio Domini docent fotografije na univerzi v Vidmu je nato predstavil fotografsko reportažo z naslovom Avtobiografija taborišča. Šlo je za projekcijo posnetkov, ki so jih znotraj romskih naselji v FJK posneli tam živeči romski otroci.
Osrednjo vlo go ve čera je odigral kratko met raž ni film » Kdo je Rde če Ka pi ca?«, de lo režiser ke Eve Ci uk, ki se že vrsto let ukvarja z realnostjo Kosova z vidika narodnostnih manjšin, med katere sodijo tudi Romi. Film v obliki pravljice so sicer pred nedolgim že predvajali v gledališču Miela v Trstu. V torek pa si je v goriškem Kinemaxu navzoča publika lahko prvič ogledala film v slovenskem jeziku in s podnapisi v italijanščini. Prevod sta omogočili ZSKD in SKGZ. Film je vpet v projekt »Kdo se boji redeče kapice?«, ki se zavzema za vzgojo otrok k večkulturnosti in strp-
Vavčerji za trgatev
Manj komplikacij za delavce in delodajalce. To je prednost novega vavčerja za trgatev, ki ga predvideva odlok ministra za delo Cesareja Damiana in katerega novosti sta včeraj predstavila poslanec Alessandro Maran in deželni svetnik Mirio Bolzan. Vsebino odloka, ki ga bodo kmalu objavili v uradnem listu, bo v kratkem sprejela tudi dežela. »Gre za poenostavitev postopka začasnega zaposlovanja študentov in upokojencev v času trgatve, ki omogoča tudi omejevanje dela na črno in želi preprečiti, da bi vinograde zasedale sile javnega reda,« je povedal Maran, Bolzan pa je opozoril, da je novost vavčerjev za goriška podjetja in delavce zelo pomembna pridobitev. Podjetniku, ki se hoče držati pravil, bodo vavčerji poenostavili delo, saj gre za omejevanje birokratskih sitnosti. »Delodajalec se bo moral le obrniti na zavod INPS ali SPI, kjer bo odkupil vavčer-je. S temi bo nato plačal delavce, ki jih bodo unovčili na zavodu INPS,« je razložil Maran. Bolzan je opozoril, da bo neto vrednost vsakega vavčerja 7,50 evrov, delavci pa bodo s tem lahko zaslužili največ 5.000 evrov letno. Učinkovitost vavčerjev bodo prvič preverili ob priložnosti letošnje trgatve, v primeru, da se bo pobuda obnesla, pa bodo ukrep podaljšali. »Naj opozorim, da je do odločitve ministra Damiana privedel tudi njegov obisk v naši deželi. Maja lani smo ga namreč pospremili v Krmin, kjer se je obvezal, da bo rešil vsakoletno problematiko trgatve,« je zaključil Bolzan.
Križev pot v Gorici
nosti. Pod pokroviteljstvom urada UNICEF iz Trsta in deželnega šolskega urada ga bodo v prihodnje predvajali tudi v šolah. Večer se je sklenil ob poslušanju glasbenih točk iz zaklad ni ce rom ske na rod ne glas be, za katere sta pos kr-bela violinist Alessandro Simonetta in harmonikar Roberto Daris. (VaS)
V	Gorici se danes začenjajo obredi ob veliki noči. Ob 21. uri se bo pred kaznilnico v ulici Barzellini začel križev pot, ki ga bo vodil nadškof Dino De Antoni in bo obšel mestno središče.
Umetnost za naravo
V	sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Umetnost za naravo; priznani slikar Alessandro Bimbatti bo postavil na ogled slike, ki nastajajo s čopičem na gladkem bombaževem papirju s tempero. Bimbatti, ki je bil nekaj let sodelavec znane firme Trudi, izstopa po izvirnosti, s katero na platnu pričara živali in okolje. Razstava bo na ogled do 6. aprila ob petkih med 17. in 20. uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 20. uro. Za podrobnejše informacije je mogoče obiskati spletno stran www.gradina.it ali pa pisati na naslov na inforogos@gmail.com.
Rusjan o sodobni glasbi
V	galeriji Tir na solkanski Mostovni bo v soboto, 22. marca, ob 19. uri predavanje Marka Rusjana. Predavatelj bo na temo »Sodobna glasba - družbeni pomen formata mp3«. Predavanju sledil koncertni večer društva 13. brat. (km)
Knjižnica danes zaprta
Knjižnica Damirja Feigla v KB Centru v Gorici bo danes zaprta.
gorica - Pred vrati 25. evropsko tekmovanje Alfredo in Vanda Marcosig
Sto glasbenikov za jubilej
Mladi čelisti se bodo pred žirijo predstavili v ponedeljek, violinisti pa v sredo - Zaključni koncert prihodnji petek
Evropsko tekmovanje mladih violinistov »Alfredo in Vanda Marcosig« slavi letos pomemben jubilej, saj bo od 24. do 28. marca v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici potekala njegova 25. izvedba. »Tekmovanje sije zamislil moj oče, ki je bil tudi sam violinist, v začetku osemdesetih let, ko je navezal stike z glasbenimi šolami iz Slovenije in s Koroške,« je med včerajšnjo predstavitvijo tekmovanja povedal Roberto Marcosig, kije pojasnil, da so violinisti začetno tekmovali v Fari, zatem pa v Gradišču. V devetdesetih letih se je natečaj preselil v Gorico, najprej v dvorano Fogar, leta 1999 pa v kulturni center Bratuž. Leta 2005 so tekmovanje posvetili njenemu ustanovitelju, Alfredu Marcosigu in njegovi ženi Vandi, ki sta si vse življenje prizadevala, da bi glasba združevala mlade iz raznih držav.
Potek tekmovanja je poleg Roberta Marcosiga in njegovega brata Marca predstavila predsednica kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec, ki je povedala, da bo na letošnji izvedbi sodelovalo približno sto mladih iz prestižnih glasbenih šol iz Italije, Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. »Leta 1993 so violinističnemu tekmovanju dodali še tekmovanje za mlade čeliste, ki bo letos slavilo svojo 15. obletnico,« je še pojasnila Žgavčeva, poleg nje pa sta o tekmovanju spregovorili še Tamara Ko-sič in Alessandra Schettino, ki v prvi osebi sodelujeta pri njegovi organizaciji.
Z včerajšnje predstavitve na goriškem županstvu
bumbaca
V imenu občinske uprave je pohvalne in spodbudne besede prirediteljem tekmovanja izrazil podžupan Fa-bio Gentile, kije poudaril, da glasba lahko izredno prispeva k tkanju prijateljskih vezi med mladimi iz različnih držav. »Glasba nima besed, vendar povezuje,« je menil Gentile in poudaril, daje natečaj Marcosig pomemben tudi za strokovno rast mladih glasbenikov, saj dajo tekmovalci na
tovrstnih srečanjih vse od sebe, da bi se odrezali na najboljši način. Tekmovanje se bo pričelo v ponedeljk, 24. marca, ob 9.15, ko bodo v centru Bratuž nastopili mladi čelisti. Zaključni koncert zmagovalcev in nagrajevanje bosta v petek, 28. marca, ob 20. uri. Tekmovanju bo sledila turneja, med katero bodo mladi violinisti in čelisti nastopili v Benetkah, Salzburgu in Ljubljani. (dr)
18
Petek, 21. marca 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Maja se bo zaključila gradnja stanovanjskega bloka v Trubarjevi ulici
Stanovanja za mlade družine skoraj enkrat dražja kot v Mariboru
V Novi Gorici stane kvadratni meter 2.400 evrov, v štajerski prestolnici pa 1.200 evrov
V Novi Gorici so cene stanovanj previsoke, pa naj gre za stanovanja v starejših objektih ali za novogradnje; v bistvu velike razlike med prvim ali drugim v ceni ni. Tega se zavedajo vsi: kupci, prodajalci, pa tudi občina. Cena kvadratnega metra stanovanja se v Novi Gorici v povprečju giblje med 2.200 do 2.500 evri, odvisna pa je tudi od velikosti in starosti stanovanja. Ob tem ne bo odveč omeniti podatek slo ven ske ga sta tis tič ne ga ura da, da je povprečna neto plača v Sloveniji januarja letos znašala 860 evrov. Poročali smo že o tem, da se j e v zadnjem času nekaj mladih družin iz Nove Gorice preselilo v Gorico in to predvsem za ra di ugod nej ših cen tam kaj šnjih ne -premičnin in življenjskih stroškov. Prav mla de dru ži ne z maj hni mi otro -ki si namreč najtežje privoščijo nakup stanovanja, plačevanje najemnine pa se po drugi strani tudi ne izplača. Raje kot za stanarino denar marsikdo name ni ob ro ku kre di ta, za to da bo sta -novanje, nekega dne njegovo. Na upravo no vo go riš ke ob či ne so v pre te klos -ti tudi mestni svetniki naslovili nekaj po bud o tem, ka ko po ma ga ti mla dim družinam do strehe nad glavo, z reševanjem stanovanjskih težav, pa ne le mla dih dru žin, pa se uba da tu di Sta -novanjski sklad mestne občine Nova Gorica. Za njegovo delovanje občina letos namenja 178.000 evrov, za investicije pa 600.000 evrov.
Ome nje ni sklad v pre te klosti ni zgradil veliko objektov, po besedah sedanjega novogoriškega župana Mirka Brulca naj bi temu botrovalo dejstvo, da je občina v preteklosti kupovala zelo malo zemljišč, sedaj pa so njihove cene občutno narasle. »Pričakovanja, da bi sta no vanj ski sklad v le tu ali dveh v Novi Gorici zgradil toliko stanovanj, da se bo zni ža la nji ho va ce na, so ne -realna,« pravi župan in dodaja, da so zemljišča na območju občine nenormalno draga. »Na mestnem svetu velikokrat slišimo pobude, da bi morali mla dim dru ži nam omo go či ti na kup stanovanja. V Evropi ni države, kjer bi bilo toliko lastniških stanovanj, kot jih je v Sloveniji! Kdo pravi, da ga mora vsakdo kupiti? Ponudimo raje stanovanja z zmerno stanarino,« je prepričan župan, ki še dodaja, da bi bilo bolje graditi stanovanja ne le za trg, temveč tudi stanovanja, za katera se plačuje neprofitna najemnina. »To se sicer sliši zel o lepo, a j e takšna naj em-ni na še ved no ze lo dra ga,« v is ti sa pi
razlaga župan. Neprofitna najemnina v občini znaša od 60 evrov za garsonjero do 370 evrov za trisobno stanovanje, družina pa je lahko upravičena največ do 80-odstotne subvencije, višina priznanega odstotka je odvisna od dohodka prosilcev. Stanovanjski sklad iz pobranih najemnin za neprofitna stanovanja letno pokrije stroške za gradnjo petih stanovanj.
Na zad nji raz pis ob čin ske ga sta -no vanj skega skla da, ki se je iz te kel pred nekaj dnevi, se je za 28 stanovanj na Trubarjevi ulici, prijavilo 47 inte-re sen tov. Po lo vi ca ome nje nih sta no -vanj bo ponujena v nakup, za polovico pa bo do sta no val ci pla če va li ne -profitno najemnino, vseljiva bodo maja. Za kvadratni meter novega stanovanja na Trubarjevi bo po besedah di rek to ri ce sta no vanj ske ga skla -da Nataše Leban, potrebno odšteti od 2.200 do 2.400 evrov, za mlade družine pa velja 20-odstotni popust, cena zanje j e 1.920 evrov. Sklad bo v krat kem za čel še z iz grad njo 31 sta -no vanj na Stre liš ki uli ci.
Čeprav se lepo sliši, da bodo mlade dru ži ne z vsaj enim pred šol skim otro kom de lež ne po pus ta pri na ku pu stanovanja, pa znižana cena ni tudi nizka. Na to je na zadnji seji mestnega sveta opozorila svetnica Iva Deve-tak iz Liste Roberta Goloba. V okviru svetniškega vprašanja je navedla podatke Stanovanjskega sklada RS, »ki po skoraj identičnih pogojih glede načina plačila, prednostnih kategorij ipd. prodaja stanovanja v Novem mestu in v Mariboru po ceni 1.200 evrov, v Postojni po 1.270, na Jesenicah po 1.400 in v Kranju po 1.560 evrov za kvadratni meter!« Svetnica opozarja še, da grad be ni ma te ri al ena ko sta ne na vseh koncih Slovenije. »Torej je cena kvadratnega metra stanovanja predvsem odvisna od cene zemljišča, zemljišče, na katerem stojijo stanovanja na Trubarjevi ulici, pa je občina brezplačno od sto pi la sta no vanj ske mu skla du z namenom zagotavljanja cenejših sta-no vanj za mla de dru ži ne in za ne pro -fitna stanovanja!« Stanovanjski sklad na svetničino vprašanje odgovarja, da je ceno določil na podlagi tržne cenitve treh pooblaščenih ocenjevalcev, 20-odstotni popust za mlade družine z vsaj enim pred šol skim otro kom pa da je do lo čen na pod la gi skle pa nad -zor ne ga sve ta skla da, ki je bil iz dan februarja letos.
Katja Munih
Večer o regionalizaciji
Fakulteta za uporabne družbene študije prireja družboslovni večer, ki bo v četrtek, 27. marca, ob 17. uri, v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica na temo Regionalizacija Slovenije. Sodelovali bodo Marjan Ravbar, ZRC SAZU, Boris Nemec iz Foruma za Goriško, Pavel Gregorčič iz Zveze za Primorsko in Borut Rončevic s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. (km)
Picciriddi v Novi Gorici
Praznik cicibanov »La festa dei picciriddi«, ki ga peto leto zapored prireja kulturno in rekreativno društvo Sicilijancev iz Gorice s sodelovanjem Dijaškega doma Simon Gregorčič in Kulturnega doma, bo letos prvič potekal v Novi Gorici. Prireditev bo tokrat na sporedu v petek, 4. aprila, s pričetkom ob 18. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Predstavile se bodo skupina mažoretk Twirling iz Nove Gorice, glasbena šola iz Fare, otroška folklorna skupina iz Ločnika, čarodej Denis z Lory Shanell in njenimi čarobnimi živalmi, plesna šola Urška iz Nove Gorice, otroški pevski zbor Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice in plesna šola Tersicore iz Gorice.
Nov stanovanjski blok v Trubarjevi ulici
foto km.
nova gorica - V sredo zvečer v trgovini Ambient
Z nožem oborožen ropar
v italijanščini zahteval denar
Mlajši moški je v sredo zvečer oropal trgovino Ambient na ulici Grad-nikove brigade v Novi Gorici. V prodajalno z darili in okrasnimi predmeti za dom je ne zna nec vsto pil ne kaj mi nut pred 19. uro, tik pred iztekom delovnega časa. V trgovini si je nekaj časa ogledoval blago in tako počakal, da je odšla zadnja stranka. Tedaj je prodajalki zagrozil z nožem in v italijanščini zahteval, naj mu izroči gotovino. Iz odprte blagajne je nato pobral 90 evrov in pobe gnil pro ti sre diš ču mes ta.
Prodajalka, ki je kljub naužitemu strahu ostala prisebna in sije zapomnila izgled roparja, je nato policistom opisala, da je bil moški visok okrog 170 centimetrov, oblečen je bil v hlače iz je-ansa in moder brezrokavnik. Na glavi je imel črno volneno kapo, preko ramena j e nosil torbo. Čeprav j e moški govoril v italijanščini, ni nujno, da gre za Italijana, so o okoliščinah ropa povedali na novogoriškem operativno-komu-nikacijskem centru, moškega pa po naših podatkih še niso našli. (km)
Trgovina, v kateri je prišlo do ropa
foto km.
gorica - Praznično srečanje prvih občanov
»Dolgoživi« župani
Mladi likovni ustvarjalec Matteo Colovatti jih je poslikal in jim izročil njihove portrete
Župani s svojimi portreti
Sedem bivših županov, ki so od leta 1964 do danes županova-li mestu Gorici, se je v sredo zbralo na prijateljskem srečanju na županstvu na pobudo občinskega svetnika Franca Hasseka. Vsakemu županu so ob priliki izročili portret, delo komaj osemnajstletnega goriškega likovnega ustvarjalca Mattea Colovattija. Pred kratkim se je le-ta predstavil goriški javnosti s samostojno razstavo v goriškem avditoriju. »Kljub odgovornosti, ki jo prvi občani imajo do svojih občanov, opažam, da med goriškimi župani je dolgoživost skupni imeno-
gorica - Sosol poziva kandidate
Skupni univeiziteni kampus naj se uresniči v bolnišnici
bumbaca
valec, saj smo še vsi tu prisotni« je ironično naglasil sedanji goriški župan Ettore Romoli, s katerim se je strinjal tudi bivši župan Vittorio Bran-cati. V sproščenem in prijateljskem vzdušju so si prisotni župani še izmenjali voščila ob bližajočih se velikonočnih praznikih. Mestu so od leta 1964dalje županovali Franco Gallarotti (1964-1965), Michele Martina (1965-1972), Pasquale De Simone (1972-1980), Antonio Scara-no (1980-1992), Erminio Tuzzi (1992-1993), Gaetano Valenti (19942002), Brancati Vittorio (2002-2007) in Ettore Romoli. (VaS)
Čezmejni univerzitetni kampus bi do bil svoj naj bolj ši se dež v go riš ki splošni bolnišnici, ki jo bodo v kratkem zaprli, saj bodo dejavnosti preselili v prenovljeno bolnišnico Janeza od Boga. V to je pre pri čan član go riš ke ga krožka Komunistične prenove Marjan Sosol, ki soglaša s predsednikom Univerze v Novi Gorici Danilom Zavrtani-kom, da bi imele akademske ustanove z obeh strani meje same koristi od ustanovitve skupnega univerzitetnega središča med Gorico in Novo Gorico.
»V bolnišnici bi bilo dovolj prostora za predavalnice in laboratorije, v kuhinjah bi lahko uredili menzo, na voljo bi bilo tudi veliko parkirišče,« opozarja Sosol in poziva kandidate za deželni svet vseh list, naj odločno podprejo projekt o uresničitvi univerzitetnega središča v bivši bolnišnici.
»V skupnem kampusu, za ureditev katerega bi lahko črpali denar iz novih evropskih skladov za obdobje 2007-2013, bi se italijanski in slovenski študentje spoznali, tako da bi se
Marjan Sosol
bumbaca
marsikdo izmed njih naučil jezik soseda, ob tem pa bi se tudi približal njegovi kulturi,« poudarja Sosol in opozarja, da bi obenem treba razmisliti kako uporabiti opuščeno tobačno tovarno na drevoredu 20. septembra, v kateri bi lahko med drugim odprli inkubator za mlade podjetnike, ki ga v Novi Gorici že imajo. Po Sosolovem mnenju bi treba hkrati bolje ovrednotiti tudi mirensko letališče, ki ima velik in zdaj povsem neizkoriščen potencial. Sosol ponuja vse tri predloge v razmislek kandidatom za deželni svet.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 21. marca 2008
19
gorica - V hiši Morassi razstavlja Vera Mauri
Perspektive podob
Poleg nje Giorgio Gallottini in Mariadolores Simone
Vera Mauri v hiši Morassi
foto vip
Pred nekaj dnevi so v razstavnih prostorih hiše Morassi v grajskem naselju odprli skupinsko likovno razstavo, na kateri so svoja dela postavili na ogled Giorgio Gallottini, Mariadolores Simone in Elvira Vera Mauri. Trojni prikaz domačih likovnih ustvarjalcev je omogočil kulturni center Tullio Crali iz Gorice. Slikar Gallottini se v svojih slikah naslanja zlasti na abstrakcijo, medtem ko seje Mariadolores Simone spopadla s svojevrstnim nizom likovnih stvaritev, ki jih je poimenovala Upodobitve sedmih grehov. Našim bralcem pa je najbolj znana Elvira Vera Mauri, po rodu iz Pev-me, ki je marca lani opozorila nase s samostojno razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Kot je že lani o ljubiteljski umetnici zapisal likovni kritik Joško Vetrih, njena likovna dela vidno ponazarjajo razmišljanje o intimnih, osebnih izkušnjah in o dogodkih, ki zadevajo človeško bit. Opus pevmske slikarke v veliki meri sloni na parafrazi resničnega sveta, ki ga avtorica uresniči z razgradnjo figur in predmetov na številne fragmente geometričnih oblik.
V razstavnih prostorih hiše Morassi se Elvira Vera Mauri predstavlja s štirinajstimi slikami in štirimi keramičnimi skulpturami, ki so druga likovna ljubezen umetnice iz Pevme. Nekaj njenih razstavljenih del spada še v lanski opus, večina pa je novih in jih veže skupni imenovalec, ki se naslanja na tematiko padca meje in odprave še zadnjih ovir, ki so jih med prebivalstvom postavili zgodovinski dogodki. Svojemu prikaz je Maurijeva dala naslov Perspektive podob. O želji po slikanju in o navdihu, ki jo spodbuja k likovnemu ustvarjanju, je Vera Mauri povedala, da ji delo s čopičem in barvami veliko pomeni. Tovrstno izražanje opredeljuje kot skrivnostno, kot izredno zanimivo, saj slikanje vsebuje luči in sence ter predstavlja globino nekega stanja, nekega občutka, ki seže preko katerekoli materialne stvari. Ne potrebujemo besed, da bi pripovedovali zgodbo, zadostujejo barve, da z njimi izpričamo veselje, žalost, spomine, upanja, je še povedala likovna ustvarjalka Vera Mauri.
Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote od 16. do 19. ure, odprta pa bo do konca meseca. (vip)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Tic-ketpointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247.
U Kino
Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI 26.
marca gledališka predstava »Finale di partita« Samuela Becketta, nastopa Franco Branciaroli. 31. marca koncert »4solopiano«, nastopa Giovanni Al-levi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: 27. marca »Non si paga! Non si paga!« (Dario Fo); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU 29. in 30. marca ob 20.45 »Madre co-raggio«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Colpo d'occhio«. Dvorana 2: 22.00 »Grande, Grosso e Verdone«; 17.40 - 19.50 »27 volte ... in bianco«.
Dvorana 3: 17.50 - 19.50 »Questa not-te e ancora nostra«; 21.50 »Onora il padre e la madre«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 »La volpe e la bambina«; 22.15 »I padroni della notte«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Le cronache di Spiderwick«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »10.000 A.C.«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.30 - 22.15 »Le cronache di Spi-derwick«.
Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Colpo d'occhio«.
Dvorana 4: 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00 - 22.00 »Onora il padre e la madre«.
Dvorana 5: 17.20 »Water Horse: La leggenda degli abissi«; 20.00 - 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. NOVA GORICA: 18.00 »Alvin in veve-rički«; 20.15 »TSOTSI«.
Razstave
DRUŠTVO ARS vabi v ARS Galerijo na Travniku v Gorici na ogled razstave slikarja Simona Rutarja z naslovom Zeleno modro. Odprta bo do 9. aprila.
CENTER GRADINA v Doberdobu prireja niz razstav z naslovom Ars naturae - Narava v sliki in fotografiji. Prvi bo slikar Alessandro Bimbatti z razstavo Umetnost za Naravo. Odprtje razstave bo danes, 21. marca ob 18. uri, na ogled bo do 6. aprila.
V	GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo še danes, 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi.
V	HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Gior-gia Gallottinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445).
V	PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ob sobotah (ob 16. uri) in ob nedeljah (ob 11., 15. in 17. uri) bodo brezplačni vodeni obiski razstave; informacije na tel. 0481-547541.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Li-cula, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19. ure.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju bo do 31. marca na ogled razstava v sklopu 5. izvedbe »virtual-Gart«. Razstavljajo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Perko in Paul David Redfern; informacije na tel. 329-0710577.
~M Koncerti
SKD HRAST iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo v soboto, 29. marca, ob 20.30 v župnijsko dvorano Sv. Nikolaja v Tržiču na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala Komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti in MePZ Hrast. Vstop je prost.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 28. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Ya-ne Deshkova in pianista Francoisa Kil-liana; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
H Šolske vesti
VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bo ob velikonočnih praznikih goriški sedež odprt danes, 21., in v torek, 25. marca, med 8. in 14. uro, zaprt pa od sobote, 22., do ponedeljka, 24. marca. Krminski sedež bo zaprt od 14. ure dalje petka, 21. marca, in bo zaprt do ponedeljka, 24. marca.
S Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA se bo v nedeljo, 30. marca udeležilo tradicionalnega zimskega po-
hoda na Porezen. V primeru zadostnega števila udeležencev bo organiziran prevoz, zato sprejemamo predhodne prijave na sedežu društva do četrtka 27. marca, ko bo ob 18. uri na sedežu društva tudi sestanek z udeleženci. Vodi Pavel Drašček. Vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v ponedeljek, 24. t.m., na tradicionalni pomladanski izlet v naravo z ogledom naravnih in kulturnih zanimivosti v zahodnem delu Brd. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob 10.15 na parkirišču zadružne kleti na Dobrovem. Ob 10.30 se bodo odpeljali v dolino Kožbanjščka s krajšim postankom pri Peternelu (spomenik). Sledil bo ogled naravnih znamenitosti pod Kožbano in vožnja na Vrhovlje. Kosilo iz nahrbtnika (velikonočne dobrote) na razgledni točki pod Vrhovlja-mi s čudovitim pogledom na Furlansko ravnino in spodnji del doline Idrije in še gled znamenite cerkvice sv. Andreja. SPDG nadalje obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v dolino reke Reke in ogled Škocjanskih jam v nedeljo 6. aprila.Udeleženci se lahko odločijo za planinsko pot po soteski Reke (okrog 3 ure), za ogled Škocjanskih jam (2 uri) ali za prav tako zanimiv sprehod po urejeni učni poti od Morovuna do Škocjana in nazaj. Ob vpisu je treba plačati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za obisk jame, karto kupili na kraju samem. Prijave za oba izleta sprejemajo ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int. do konca meseca ali do oddaje razpoložljivih mest.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš).
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca.
ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupo-tič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca; informacije na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro.
USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311.
EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH je odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku sta ekološka otoka odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro.
BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža obvešča, da bo deseti redni občni zbor v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v drugem sklicu v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu bodo poročila in pozdravi gostov, volitve in družabnost ob predvajanju kratko-metražnega filma.
DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, ul. Roma 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 17. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it.
KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, me-
lodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafranconi (euritmistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 333-8139217 (Sara Hoban ob uri obedov) ali na e-mailu »sara_hoban@yahoo.it«.
KULTURNO ZDRUŽENJE ARTER-RANTE prireja v sredo, 26. marca, ob 19. uri v gostilni LAlchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici drugo srečanje z umetnostjo in glasbo: Juan Arias Gonano predstavlja svoje ksilografije ob glasbi kantavtorja Giancarla Lom-bardija.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA
v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495).
PALAČA CORONINI CRONBERG bo
zaprta v nedeljo, 23. marca, v ponedeljek, 24. marca, pa bo odprta po običajnem urniku med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495).
V	DVORANI JEHOVIH PRIČ v ulici Padlih borcev 2A v Šempetru se bodo v soboto, 22. marca, ob 18. uri, po sončnem zahodu, spomnili dogodka Jezusove smrti; srečanju z naslovom »Nihče ni nikoli izkazal večje ljubezni« bo sledil ob 20. uri obred v italijanščini.
0 Prireditve
NA GRADU KROMBERK bo v torek, 25. marca, ob 20. uri predavanje o me-teoritih nasploh in o edinem slovenskem. Predavali bodo dr. Miha Jeršek, dr. Dragan Božič in Zoran Božič.
OBČINA SOVODNJE v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi občane na sestanek glede trajnostnih travnatih površin (prati stabili), ki bo v sejni dvorani sovodenjske Zadružne banke v torek, 25. marca, ob 20.30.
SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-na-slov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 31. marca, predavanje z naslovom »Saper ultra-vedere nello spazio«; večer bo povezovala Caterina Vicentini.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v organizaciji kulturnega centra Crali v sredo, 26. marca, ob 17.30 predavanje Claudia H. Martel-lija z naslovom »Tra '800 e '900 la ri-voluzione dell'arte«.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV - sekcija Sovodnje prireja v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gabrjah predavanje Vesne Cescutti z naslovom Nosečnost in materinstvo.
0 Mali oglasi
ODDAM GARAŽO v Gorici, v strogem središču, na drevoredu 24. maja; tel. 393-5952869.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Michele Con-taldo (iz Palmanove) v cerkev v Stražicah in na pokopališče v Ločnik.
DANES V KRMINU: 9.30, Maria Feli-cetti (suor Teresilda) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču.
DANEV V VILEŠU: 11.00, Aldo Cucci iz goriške splošne bolnišnice (ob 10.30) v cerkev in na pokopališčče.
20
Petek, 21. marca 2008
SVET
/
tibet - Dalajlama pripravljen na srečanje s kitajskim predsednikom, a uradni Peking za trdo roko
Protivladni protesti so se razširili v druge kitajske province
Slovensko predsedstvo EU proti bojkotu OI - Bush napovedal udeležbo na otvoritveni slovesnosti
PEKING - Protivladni protesti so se iz Tibeta razširili tudi v druge kitajske province. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je včeraj poročala, da so protesti v podporo dalajlami zajeli tudi sosednji provinci Tibeta, Sečuan in Gansu. Kitajske oblasti so medtem sporočile, da so v zvezi s protesti v tibetanski prestolnici Lhasa aretirale 24 ljudi, ki jim grozi obtožnica zaradi ogrožanja državne varnosti, pretepanja, uničevanja in plenjenja. Gre za prve aretacije po nasilnih protestih v Lhasi, ki so izbruhnili minuli teden. Regionalna tibetanska vlada pa je sporočila, da seje oblastem predalo 170 ljudi, vpletenih v proteste.
Kitajsko zunanje ministrstvo je medtem izrazilo resno zaskrbljenost nad načrtovanim srečanjem med tibetanskim verskim voditeljem dalajlamo in britanskim premierom Gordonom Brownom, ki gaje še pozvalo, naj dalajlami ne ponudi podpore. Dalajlama pa je včeraj izrazil pripravljenost na srečanje s kitajskim predsednikom Hu Jintaom, če bi prejel "konkretne znake" o pripravljenosti Pekinga za dialog. Kot je dejal tibetanski verski vodja, se je vedno pri-
pravljen srečati s kitajskimi predstavniki, predvsem s Hujem, pri tem pa priznal, da njegov obisk v Pekingu zaenkrat ni možen.
Sicer so kitajske oblasti včeraj iz Tibeta izgnale še zadnja dva tuja novinarja, gre za dopisnika nemškega dnevnika Die Zeit in Die Tageszeitung, Nemca Georga Bluma, in dopisnico avstrijskega tednika Profil, Nemko Kristin Kupfer.
Slovensko predsedstvo EU meni, da bojkot olimpijskih iger v Pekingu v sedanjih razmerah in v letu medkulturnega dialoga ni pravi odgovor na odprta politična vprašanja. Bojkot bi lahko pomenil izgubljeno priložnost za promocijo človekovih pravic, hkrati pa povzročil veliko škodo prebivalcem Kitajske, ljubiteljem športa in predvsem športnikom.
Predsedstvo je v sporočilu še spomnilo, da so politiki in politični režimi v preteklosti pogosto uporabljali in tudi zlorabljali olimpijske igre moderne dobe za različne državne, gospodarske in politične cilje. "Kot najbolj skrajno sredstvo je večkrat, še posebej v času hladne vojne med blokoma, prišlo tudi do bojkota. Vendar pa je
olimpizem že od antične dobe tudi orodje medkulturnega dialoga, solidarnosti, enakopravnosti, spoštovanja, miru in prijateljstva," piše v sporočilu predsedstva.
Ministri EU, pristojni za šport, so na neformalnem ministrskem srečanju na Brdu pri Kranju v ponedeljek izrazili globoko zaskrbljenost zaradi dogajanj v Tibetu. Pozvali so k miru in dialogu ter poudarili, da lahko olimpijske igre pomembno prispevajo h krepitvi medkulturnega dialoga in spoštovanja človekovih pravic. V soglasno sprejeti deklaraciji so skupaj s predsedniki nacionalnih olimpijskih komitejev držav članic EU, Zahodnega Balkana in Norveške poudarili pomen olimpizma in njegovih vrednot pri promociji in podpori človekovih pravic, je še zapisalo slovensko predsedstvo EU.
Ameriški predsednik George Bush pa je včeraj napovedal, da se bo v vsakem primeru udeležil otvoritve olimpijskih iger. »Olimpijske igre so športen, in ne političen dogodek, zato se jih bo predsednik udeležil,« je dejala glasnica Bele hiše Dana Per-
Dalajlama Tenzin Gyatso
ansa
zda
Tudi protesti ob 5. obletnici vojne v Iraku
NEW YORK - V noči na četrtek je minilo pet let od začetka ameriške invazije na Irak. Vojna je doslej zahtevala življenja 4000 ameriških vojakov in na stotisoče Iračanov, uradno je stala 500 milijard dolarjev, še vedno pa ji ni videti konca. Kot vsako leto obletnico tudi tokrat spremljajo protesti po vsem svetu.
Ameriški predsednik George Bush, podpredsednik Dick Cheney, drugi visoki predstavniki administracije in republikanski predsedniški kandidat John McCain zatrjujejo, da je v Iraku opazen bistven napredek ter pozivajo ameriško javnost k potrpežljivosti do končne zmage, katere definicija pa se spreminja iz leta v leto.
Medtem ko McCain govori o tem, da bo ameriška vojska ostala v Iraku še sto let, če bo to potrebno, demokratska predsedniška kandidata Hilary Clinton in Barack Obama obljubljata začetek umika Američanov iz te države, vendar pa tudi onadva ne govorita o popolnem umiku, ampak le o umiku bojnih enot ter ohranitvi dela vojakov za boj proti terorizmu in zavarovanje ameriških interesov.
Ameriška javnost je vojne naveličana in ankete kažejo, da se večina Američanov zavzema za hiter umik iz Iraka. Po podatkih ZN je v Iraku danes za 20 odstotkov več revščine kot pred vojno, milijoni Iračanov so pobegnili iz države, tisti, ki so ostali, pa so vsak dan izpostavljeni terorističnim napadom in spopadom med sektami. Vojna naj bi doslej najbolj koristila Iranu in teroristom Al Kaide, ki v njej najdejo neusahljiv vir novih rekrutov.
Predsednik Bush je v svojem govoru v sredo kljub številnim kritikam, da je šlo za največjo zablodo v zgodovini ameriške zunanje politike, po pričakovanjih znova ponovil, da je bila vojna v Iraku koristna in nujno potrebna ter da bi umik iz Iraka opogumil skrajneže in teroriste. Vztrajal je tudi, da je bila vojna uspešna, še posebej po lanski napotitvi dodatnih sil.
Kot rečeno, pa je bilo v ZDA tudi več demonstracij proti vojni v Iraku. Policija je v prestolnici Washington v sredo aretirala več kot 30 ljudi, protesti pa so potekali tudi v New Yorku in San Franciscu. (ZDA)
5. obletnica vojne v iraku - Potem ko je zagrozil Evropi
Osama Bin Laden pozval muslimane k podpori upora v Iraku
Osama bin Laden
ansa
DUBAJ - Prvi mož mednarodne teroristične mreže Al Kaida, Osama bin Laden je včeraj preko zvočnega posnetka pozval muslimane, naj podprejo upor v Iraku, saj je to najboljši način za podporo Palestincem. Ob tem je bin Laden tudi obtožil arabske voditelje, da podpirajo izraelske napade na območje Gaze, ki je pod nadzorom gibanja Hamas.
"Najbližje bojišče za sveto vojno v podporo Palestincem je bojišče v Iraku," je bin Laden dejal na posnetku, ki ga je predvajala arabska televizija Al Džazira. Pristnosti posnetka še niso preverili, pojavil pa se je le dan za tem, ko je svet obkrožil še en zvočni posnetek, na katerem Bin Laden svari Evropo, da bo odgovarjala za objave žaljivih karikatur preroka Mohameda.
Bin Laden je v sredinem petminutnem posnetku še dejal, da bo odgovor muslimanov na žalitve "moč videti, ne slišati". "Če ne preverjate svobode svojih besed, naj bodo vaša srca odprta za svobodo naših dejanj," je še zagrozil teroristični voditelj v sporočilu, ki je bilo objavljeno prav ob peti obletnici ameriškega napada na Irak. Ob posnetku je fotografija bin Ladna, ki v rokah drži avtomatsko puš-
ko kalašnikov. Karikature so po besedah bin Ladna "del križarske vojne" proti islamu, v kateri naj bi pomembno vlogo igral tudi papež.
Na bin Ladnove obtožbe so se odzvali v Vatikanu. Kot je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Frederico Lombardi, so obtožbe na račun papeža Benedikta XVI. neutemeljene. "Niso nove in nas ne presenečajo," je dejal Lombardi in izpostavil, da sta papež in pa-peški svet za medverski dialog večkrat obsodila to satirično kampanjo zoper islam. Vodja ameriškega IntelCentra, ki se ukvarja s spremljanjem in analizo islamskih spletnih strani, Ben Venzke, je ocenil, da je sporočilo "jasna grožnja članicam EU in napoved morebitnega napada", vendar ni jasno, kdaj naj bi se ta napad zgodil.
Muslimane po svetu so vznemirile karikature preroka Mohameda s turbanom v obliki prižgane bombe, ki jih je več danskih časnikov objavilo 13. februarja. Časniki so se za objavo spornih karikatur, ki so bile prvič objavljene leta 2005 in so po svetu že tedaj sprožile številne proteste, odločili po tem, ko je danska policija razkrila zaroto za umor karikaturista.
zda
Clintonova
dohiteva
Obamo
NEW YORK - Po zadnjih raziskavah javnega mnenja je newyorška senatorka Hillary Clinton uspela zmanjšati zaostanek za kolegom iz Illinoisa Barac-kom Obamo v tekmi za osvojitev demokratske predsedniške nominacije. Za Obamo bi glasovalo 47 odstotkov demokratov, za Clintonovo pa 44 odstotkov, kaže zadnja anketa agencij Zogby in Reuters.
Podobna anketa je sredi februarja pokazala, da ima Obama 14 odstotkov prednosti pred Clintonovo, vendar je bil v zadnjih tednih izpostavljen napadom Clintonove kampanje, ki je vzbujala dvom v njegove sposobnosti za prevzem predsedniškega položaja. Poleg tega se je moral še opravičevati zaradi izjav svojega pastorja Jeremiaha Wrighta, ki je med pridigami izrekal hude obtožbe na račun ZDA. (STA)
afganistan - V okviru širše turneje po južni Aziji
Ameriški podpredsednik Cheney nenapovedano na obisku v Kabulu
KABUL - Ameriški podpredsednik Dick Cheney je včeraj nenapovedano obiskal Afganistan. Pogovarjal se je z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem, s katerim sta se zavzela, da zveza Nato ohrani in tudi okrepi prizadevanja za zagotovitev varnosti in obnove Afganistana.
Cheney in Karzaj sta govorila o skupnih mednarodnih prizadevanjih v boju proti talibanih, kar bo sicer ena od tem aprilskega vrha zavezništva v Bukarešti. "ZDA in ostale članice koalicije potrebujejo zadostno število sil, da bi lahko zagotovile varnost," je novinarjem po srečanju z afganistanskim predsednikom še dejal ame-riš ki gost.
Sogovornika sta govorila še o razmerah na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom, v zvezi s čimer je podpredsednik ZDA izrazil pričakovanje, da se bo nova pakistanska vlada izkazala za dobro in učinkovito ameriško zaveznico. (STA)
Dick Cheney in Hamid Karzaj na tiskovni konferenci
ansa
/
SVET
Četrtek, 20. marca 2008	21
belgija - Vodi jo Yves Leterme iz vrst flamskih konservativcev
Vlada oblikovana po skoraj enoletni krizi
Dosedanjo začasno vlado je vodil liberaldemokrat Guy Verhofstadt
BRUSELJ - Belgijski kralj Albert II. je včeraj potrdil Yvesa Letermea iz vrst flamskih konservativcev za novega belgijskega premiera in podprl njegovo petstrankarsko vladno koalicijo. Ob tem je kralj sprejel tudi odstop premiera dosedanje začasne vlade Guya Verhofstadta.
"Kralj je sprejel premiera Vehofstadta in sprejel tudi njegov odstop z mesta premiera, prav na predlog Vehofstadta pa je za novega premiera imenoval Letermea," so v sporočilu za javnost zapisali v belgijski kraljevi palači. Kmalu po imenovanju Letermea na mesto premiera je Albert II. potrdil tudi novo belgijsko vlado, ki jo sestavlja 14 ministrov in sedem državnih sekretarjev. Deset od 14 ministrov nove vlade je sestavljalo že začasno vlado premiera Vehofstadta.
Včerajšnja formalna odločitev belgijskega kralja je državo le privedla korak bliže rešitvi že devet mesecev trajajoče politične krize, ki traja od zadnji parlamentarnih volitev junija lani. Na volitvah je tedaj presenetljivo zmagal Leterme, pripadnik nizozemsko govoreče večine. Koalicijska pogajanja so se nato zapletla, saj pripadniki nizozemsko govoreče večine in francosko govoreče manjšine niso uspeli najti skupnega jezika. Decembra je po več neuspelih poskusih Leterme opustil oblikovanje vlade, kralj pa je Verhofstadta imenoval za premiera začasne vlade, dokler Letermeu ne uspe oblikovati vladne koalicije.
V torek so nizozemsko in francosko govoreči konservativci in liberalci ter francosko govoreči socialisti le sporočili, da jim je uspelo doseči koalicijski dogovor. (STA)
Yves Leterme je zaprisegel pred kraljem Albertom I
George Bush
balkan - ZDA odobrile vojaško pomoč
Tudi Bolgarija priznala Kosovo
SOFIJA, WASHINGTON, BEOGRAD - Bolgarska vlada je včeraj priznala neodvisno Kosovo. Kot je sklenila vlada, bosta že v kratkem sledila vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kosovom in odprtje bolgarskega veleposlaništva v Prištini. Bolgarija je tretja soseda Srbije, ki je priznala Kosovo, potem ko sta to v sredo storili Madžarska in Hrvaška.
Hrvaška, Bolgarija in Madžarska so v sredo objavile skupno izjavo o nameravanem priznanju Kosova kot neodvisne države. V izjavi so poudarile, da do njihove odločitve prihaja po tem, ko so propadla vsa prizadevanja mednarodne skupnosti za rešitev statusa Kosova, ki bi temeljila na dogovoru med Beogradom in Prištino. Kot so še zapisali Zagreb, Sofija in Budimpešta, bi kosovske institucije morale zagotavljati večetnično državo, ki temelji na načelih demokracije, vladavine prava, zagotavljanja širokih pravic Srbov in ostalih skupnosti, vključno z njihovim dejavnim sodelovanjem v vseh institucijah. Države so ob tem tudi izrazile pričakovanje, da se bodo dobrososedski odnosi s Srbijo nadaljevali.
Medtem je ameriški predsednik George Bush v sredo odobril vojaško pomoč za Kosovo. ZDA naj bi Kosovu dobavile orožje in drugo vojaško opremo, kot poudarja Washington, pa bo to "okrepilo varnost ZDA in prispevalo k svetovnemu miru".
Po besedah visokega predstavnika Bele hiše odobritev vojaške pomoči sledi ameriškemu priznanju kosovske neodvisnosti in gre za del običajnega procesa vzpostavitve odnosov z novo vlado. Dejal je, da bo to prispevalo k varnosti in stabilnosti na Balkanu in izboljšalo sposobnost sodelovanja Kosova v mirovnih dejavnostih ter odzivanja na izredne humanitarne dogodke. V Washingto-nu so še opozorili na omejitve glede vojske, ki jih za Kosovo predvideva Ahti-saarijev načrt. Po tem načrtu bi Kosovo lahko imelo 2500 lahko oboroženih mož, ki bi bili pod nadzorom Nata in bi jih Nato tudi usposabljal.
Na odločitev Washingtona se je že odzval srbski premier Vojislav Koštunica in dejal, da gre za še en napačen korak ZDA po protipravnem priznanju neodvisnosti Kosova. Za Kosovo, tako Koštunica, ni potrebno novo orožje, temveč pogajanja. Odločitev o dobavi ameriškega orožja Kosovu samo potrjuje, da gre za nevaren načrt oblikovanja prve Nato države na svetu, kar sproža največjo zaskrbljenost, je v pogovoru za petkovo izdajo dnevnika Večernje novosti še dejal Koštunica. (STA)
gospodarstvo - Rahlo izboljšanje
Cene nafte in zlata navzdol, dolar se krepi
DUNAJ/LONDON - Cena surove nafte je včeraj po dvigu nad 102 dolarja za sod v jutranjem trgovanju na newyorški borzi padla na 100 dolarjev za 159-litrski sod. Dolar pa se je po rekordno nizki vrednosti okrepil. Z evropsko valuto so včeraj trgovali po 1,5448 dolarja, v sredo po 1,5613 dolarja. Cena za unčo zlata se je znižala za 29 dolarjev na 913,5 dolarja.
Cena za sod zahodnoteksaške lahke nafte z majskim dobavnim rokom se je v jutranjem trgovanju na newyorški borzi znižala za 2,42 dolarja na 100,12 dolarja za sod. V Londonu pa se je severnomorska nafta vrste brent pocenila za 1,45 dolarja in se tako znižala pod 100 dolarjev na 99,27 dolarja za sod.
Poročilo ameriškega ministrstva za energijo navaja, da so se zaloge surove nafte povečale manj, kot je bilo pričakovati pretekli teden. Zaloge zemeljskega plina in kurilnega olja pa so se v tekočem tednu zmanjšale.
Po podatkih analitikov so se zaloge nafte pretekli teden povečale za 200.000 sodov, kar je krepko pod napovedjo, kije predvidevala povečanje za 2,1 milijona sodov. Kot je znano, je ameriška centralna banka v torek občutno zarezala v ključno obrestno mero, dolar pa se je v primerjavi z jenom in evrom, potem ko je v ponedeljek dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih, okrepil. Šibak dolar je bil namreč eden od faktorjev zadnjega povišanja cen nafte.
Ameriški zvezni urad za nadzor nad stanovanjskim trgom je v sredo odločil, da dvema največjima izdajateljema hipotekarnih kreditov v ZDA Freddie Mac in Fannie Mae omogoči večji nakup hipotek in s tem prilije na trg do 200 milijard dolarjev. Evropska centralna banka (ECB) pa je bančnemu sistemu v območju evra za čas preko velikonočnih praznikov ponudila na voljo dodatna likvidnostna sredstva v višini 15 milijard evrov, so včeraj v Frankfurtu sporočili iz ECB. (STA)
ansa
Propadel poskus sprave med Fatahom in Hamasom
RAMALA - Najnovejši poskus sprave med palestinskih gibanjem Fatah in islamskim gibanjem Hamas se je včeraj znova neuspešno končal. Pobudo za spravo je dal Jemen, ki je pozval k povrnitvi političnega statusa quo, kakršen je obstajal, preden je Hamas junija lani prevzel nadzor nad območjem Gaze. Palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je obenem tudi vodja gibanja Fatah, je dejal, da je Hamas zavrnil vse njihove predloge. Tiskovni predstavnik palestinskih oblasti Nabil Abu Rudei-na pa je še dodal, da je Hamas zavrnil tudi dialog s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO), v kateri je med drugimi tudi Fatah, ne pa tudi Hamas. Tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je medtem novinarjem v Gazi zatrdil, da je Hamas sicer sprejel predlog palestinske sprave, vendar pa po njegovem mnenju prav oznanitev neuspelega poskusa kaže na to, da se Abas izmika dialogu.
Grčija proti članstvu Makedonije v Natu
TIRANA - Grška zunanja ministrica Dora Bakojanis je včeraj v Tirani izrazila odločno nasprotovanje povabilu Makedoniji za članstvo v zvezi Nato, če ne bo rešitve vprašanja glede imena te države. Kot je dejala, bo Grčija, če bo to potrebno, na vrhu Nata med 2. in 4. aprilom v Bukarešti glasovala proti članstvu Makedonije. Na vrhu Nata v Bukarešti čez slaba dva tedna naj bi Makedonija skupaj s Hrvaško in Albanijo prejela povabilo za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Vendar pa Grčija makedonskemu članstvu nasprotuje, ker ima naziv Makedonija tudi pokrajina na severu Grčije, poleg tega pa ima naziv Makedonija za Grke tudi simbolni zgodovinski pomen. Grčija poleg tega pro-blematizira tudi uporabo imena Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), pod katerim je Makedonija članica v številnih mednarodnih organizacijah, vključno z Združenimi narodi.
V verižnem trčenju na Češkem več kot sto vozil
PRAGA - V verižnem trčenju na glavni avtocesti na Češkem, ki povezuje Prago in Brno, je bilo včeraj udeleženih 116 vozil. Poškodovanih je bilo okoli 30 ljudi, od tega šest huje. Pri reševanju ponesrečencev sta pomagala tudi dva helikopterja. Nesreča se je zgodila med močnim sneženjem. V prometnem zamašku, ki je nastal zaradi nesreče, je več ur obstalo okoli 20.000 ljudi. Oblasti so jim priskočile na pomoč s čajem in odejami. Češki vremeno-slovci sicer napovedujejo, da bo čez noč padlo še več snega. (STA)
bližnji vzhod - Predsedujoči Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose EU
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v Izraelu ponovil podporo mirovnemu procesu
TEL AVIV - Predsedujoči Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, je včeraj turnejo na Bližnjem vzhodu nadaljeval v Izraelu, kjer se je že sestal z izraelskim predsednikom Ši-monom Peresom, nato pa tudi z izraelsko kolegico Cipi Livni. Tudi v Izraelu je Rupel ponovil podporo Evropske unije mirovnemu procesu.
Kot je v izjavi za slovenske medije po srečanju s Peresom povedal Rupel, želi ob tem obisku v regiji, v okviru katerega je že obiskal Egipt in Zahodni breg, "vlivati zmernost, treznost". "Izražamo veliko podporo mirovnemu procesu," je dejal zunanji minister in ob tem izrazil željo, da zadeve ne bi preveč zašle na čustveno področje. "Edina možnost je racionalna razprava," je poudaril in se pri tem zavzel za spodbuditev, pomoč pri organizaciji vzpostavitve palestinske države. To bi po mnenju Rupla tudi prineslo varnost Izraelu. EU si želi nadgradnje odnosov z Izraelom, s katerim ima prijatelj-
Dimitrij Rupel
ske odnose, je še dejal Rupel. Sicer je povedal, da je očitno glavno vprašanje v iz-raelsko-palestinskih odnosih vprašanje judovskih naselbin.
Pri tem vprašanju bi moral tudi Izrael po mnenju vodje slovenske diplomacije Evropejcem pokazati, da misli resno z njihovo odpravo. "Situacija ni preprosta, a odločenost za pogajanja je," je menil. Ali bo stranema pogajanja uspelo skleniti do konca letošnjega leta, pa je po mnenju ministra "vprašanje za 65.000 dolarjev".
Izraelski predsednik je sicer Ruplu na pogovorih predstavil predvsem idejo o potrebi po gospodarskem razvoju. A po mnenju Rupla je gospodarski uspeh odvisen od zainteresiranosti ljudi. V ospredju pa so pri Palestincih predvsem politična, zgodovinska in strateška vprašanja.
Kot je STA izvedela v slovenski delegaciji, je Peres v pogovorih z Ruplom predstavil idejo o razvoju turizma v celotni regiji, za kar pa sta potrebni varnost in voda, ki je na območju primanjkuje. Po mnenju Peresa bi s širokopotezno gospodarsko razvojno strategijo ustvarili okolje, v katerem meje ne bi bile več pomembne. Peresa je sicer od Rupla zanimala ideja o uniji za Sredozemlje.
Z izraelskimi sogovorniki pa je Rupel, ki se je že v sredo zvečer sestal z vodjo izraelske opozicije Benjaminom Ne-tanjahujem, govoril tudi o Iranu. Kot je minister dejal za slovenske medije, EU opozarja na problem možne vojaške rabe jedrske energije in proti Teheranu
uvaja sankcije, Izrael pa na drugi strani v Iranu vidi neposredno nevarnost. Izraelsko stališče je pri iranskem vprašanju zaskrbljujoče, saj vključuje čustveno vpletenost, je menil zunanji minister. "Mislim, da so argumenti pravi, da pa so morda zaradi bližine problema nekoliko bolj potencirani kot v Bruslju," je dejal.
Unija pa si tudi pri iranskem vprašanju želi čimbolj racionalne razprave, je dejal. Hkrati je ocenil, da je Iran angažiran za navdihovanje gibanj, kot sta šiitski Hezbolah v Libanonu in Hamas v Gazi. Poudaril je, da jedrsko orožje v rokah čustveno naravnanega sistema predstavlja nevarnost in da nihče na svetu ne more podpirati širjenja jedrskega orožja.
O Iranu je Rupel govoril tudi z Liv-nijevo. Zunanji minister je ob tem dejal, da obisk v Izraelu predstavlja vrhunec njegove poti po Bližnjem vzhodu, v okviru katere se je v torek mudil v Egiptu in v sredo v Ramali na Zahodnem bregu, med njo pa je veliko izvedel. (STA)
Petek, 21. marca 2008
Št. 11 (64)
Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivana, Jana, Martina, Mateja, Tereza, in Veronika.
e-mail: klop@primorski.it
Svet je kakor knjiga; kdor ne potuje, je prebral le eno stran
1)	Od septembra do polovice julija sem živela v Nemčiji, v mestecu Moringen, ki je eno uro daleč od Hannoverja.
2)	Kooperative Gesamtschule Moringen, razred 11.1. Predmeti, ki sem jih imela so bili nemščina, angleščina, španščina, politika, zgodovina v prvem polletju ter zemljepis v drugem polletju, matematika, fizika, biologija, kemija, šport, gledališče, risanje ter „vrednote in pravila" (oz. naše alternativne vede).
3)	Mestece, v katerem sem živela, bi tukaj verjetno označili kot vas, Moringen ima 5000 prebivalcev. Stari del mesta je sestavljen iz tipičnih Fachwerkhaeuser. V mestu je bilo par gostiln in celo turški kebab in kitajski imbiss. Šola, ki sem jo obiskovala, je stala ob robu mesta, drugače pa ima Moringen še mladinski krožek, park, konjušnice... Mesto je precej umirjeno, mladi se večkrat družijo po domovih, poleti tudi v odprtem bazenu ali pri jezeru. V centru Moringena je tudi nekdanje taborišče, ki so ga sedaj preuredili v zapor za ljudi s psihičnimi mot-
vtisi in spomini na enoletno študijsko izkušnjo v tujini
Povsod je lepo a najlepše je doma (?!?)
Drage bralke in bralci! Velika noč trka na vrata in s seboj prinaša veliko čokoladnih pirhov (voščimo Vam, da bi bila vaša zbirka čim večja!) in načrte za krajša potovanja oz. izlete. Premalo časa in preveč načrtov! Kaj, ko bi lahko šli kam na daljše potovanje... Klop je izvedel za tri dijakinje, ki so si tako izkušnjo privoščile, ampak ne le za obdobje velikonočnihpraznikov... Tania, Malina in Maja so se odločile kar za celoletni študij v tujini! Uresničitev njihovih načrtov je omogočila organizacija AFS, izkušnje, o katerih so nam pripovedovale, bodo gotovo marsikoga navdihnile za podobno odločitev... Drugače pa, saj vemo, sanjati ni prepovedano!
5)	Presenetila me je gostoljubnost nekaterih ljudi. Poleg tega pa so me malo čudile nekatere navade, predvsem prehrambene... V moji družini smo vedno veliko jedli in skoraj vsaki dan smo si popoldne privoščili slaščice in klepet ob skodelici črnega čaja (kar je navada v severni Nemčiji, odkoder so bili moji "starši" doma).
6)	Na prvem srečanju z ostalimi študenti AFS-ja nisem dobro razumela, da bi morala med potjo prestopiti z enega vlaka
njami. Ljudje se premikajo s kolesi, saj je vsenaokrog veliko polj in planin.
4) Ne bi rekla, da sem imela velike težave z jezikom, problematične so bile učne ure, ki sem jim v začetnem obdobju težko sledila. Največja težava je bila znajti se med tolikimi novimi ljudmi, saj se prijateljstva gradijo počasi. Seveda sem hitro spoznala veliko ljudi, saj sem bila sem namreč neke vrste novost, prave prijatelje pa sem si pridobila le po nekaj mesecih. Treba je biti potrpežljivi in pokazati dobro voljo.
Mladinsko društvo SUZ iz Komna pripravlja pester velikonočni konec tedna! Jutri zvečer bo od 22.ure dalje v kleti Stare šule Underground party, vstopnine pa ni! Glasbo bo vrtel DJ Quit B. V nedeljo pa bo vedno od 22.ure dalje v kleti Stare šule AC/DC night, vedno brez vstopnine! Vabljeni!
q^=> V nedeljo zvečer »mega« velikonočni žur in pozdrav pomladi v pivnici Kariš na Pesku. Za dobro glasbo bo poskrbel DJ Papš. Pa vesela jajca...
na drugega, in sem se tako prepozno zavedala, da sem bila na zgrešenem kraju. Zgrabila me je panika, k sreči pa mi je neka ženska priskočila na pomoč. Nekega večera pa me je moj "brat" pustil v disku, domov sem se vrnila naslednje jutro s prijatelji... "Starši" so bili res prestrašeni! Včasih sem imela malo domotožja, v takih trenutkih sem se prisilila, da razmišljam zgolj o svojem življenju v Nemčiji; na tak način sem se kaj kmalu pomirila.
7)	Odkar sem se vrnila, sem veliko bolj samozavestna in bolj pripavljena sprejemati nove izzive, ki jih življenje ponuja. Ostalo mi je seveda veliko najrazličnejših spominov. Še vedno gojim stike z družino, ki me je gostila in s prijatelji, ki sem jih med bivanjem spoznala. Veliko lepih trenutkov pa sem preživela tudi z drugimi gostujočimi študenti, v moji skupini je bilo več mladih iz južne Amerike, z Ala-ske, Tajske, iz Rusije, z Japonske. Vsi smo doživljali podobne občutke in morebitne težave in kljub mešani govorici smo se čudovito razumeli.
8)	Seveda je moj nasvet ta, da kdor ima možnost, mora tako priložnost izkoristiti! Bolje spoznaš samega sebe in preživiš veliko nepričakovanih in nepozabnih trenutkov!
1)	Od kdaj so kdaj si bila v tu-
jini in kje?
2)	Katero šolo in pouk katerih
predmetov si obiskovala?
3)	Povej kaj o mestu, v kate-
rem si živela.
4)	Katere so bile začetne
težave?
5)	Kaj je te med bivanjem v tu-
jini najbolj presenetilo?
6)	Se je kdaj kaj zataknilo?
7)	Kaj se ti je od te izkušnje
najmočneje vtisnilo v spomin?
8)	Nasvet za vse, ki so v dvo-
mu : Grem, ali ne grem?
1)	Forest Lake, Minnesota, USA - avgust 2006 do junija 2007.
2)	Forest Lake High School. Predmeti so bili: matematika, kemija, geologija, ameriška in angleška literatura, ameriška in orientalna zgodovina, zbor, kreativno pisanje... (leto je bilo razdeljeno na štiri dvomesečja in v vsakem dvomesečju sem zamenjala predmete).
3)	Forest Lake je manjše mesto, oddaljeno približno uro od Minneapolisa. Nahaja se ob jezeru, je tipično ameriško mestece s številnimi fast foodi, nakupovalnimi centri in športnimi igrišči. Prebivalci so v glavnem švedskega in nemškega porekla, zelo malo pa je afriških Američanov (tako pravijo Američani temnopoltim prebivalcem).
4)	Na začetku sem se znašla v težavah,
ko sem želela spoznati sovrstnike, saj so bili bolj zaprtega značaja. Potrebovali so le več časa, da bi se privadili name in na devet drugih tujih študentov, ki so se tako kot jaz odločili za enoletni študij v ZDA. Z veseljem lahko rečem, da smo si na koncu vsi pridobili res dobre prijatelje, s katerimi smo še v kontaktu.
5)	Glede nove celine me je presenetilo več stvari: to, da so odrasli po duhu tako mladostni, da si večkrat vzamejo prost čas za šport (golf in lov), kulturne dejavnoti, za družinska srečanja ob vseh pomembnejših praznikih in veliko bolj gojijo socialne odnose. Presenetilo me je, da ima cerkev zelo pomembno vlogo v njihovem življenju: je kraj srečanja, veselic, koncertov, vsaka cerkev ima zraven tudi telovadnico za otroke. Kar zadeva politike, me je presenetilo to, da je na zadnjih predsedniških volitvah večina Američanov glasovala za Busha, ker je v njem videla močno roko, ki bi obvarovala ZDA pred tujimi napadi. Drugega predsedniškega kandidata, Kerryja, so definirali kot slabiča, čes da je naslednji dan zanikal tisto, kar je dan prej zatrjeval. Atentat ll.septembra 2001 je še vedno zelo občuten in Američane zelo skrbi varnostno vprašanje.
6)	Po pravici povedano je bil povratek domov težaven, saj je moje bivanje v Ameriki minilo prehitro in osebe, ki sem jih tam spoznala, so me hotele še vsaj za nekaj časa zadržati, predvsem moja ameriška družina, ki me je sprejela kot svojo hčer.
7)	Ostalo mi je ogromno enkratnih spominov in spoznanje, da si lahko povsod doma, če imas srečo spoznati osebe, ki te imajo zares rade. Pridobila sem si večjo samostojnost in veliko novih življenjskih izkušenj, pobliže sem spoznala ameriško kulturo in jezik. Lahko trdim, da imajo ZDA veliko na-
Maja
pak, ne smemo pa pozabiti, da imajo tudi prednosti, npr. nikjer kot v ZDA nima posameznik tako velike možnosti, da zraste in uspe, kajti če je sposoben, lahko dobi finančno podporo z večjo lahkoto kot pri nas. Tudi za šolstvo država financira ogromne vsote denarja, kar bi moralo biti v zgled našim politikom!
8) Nekoč sem slišala rek, da je življenje knjiga, in kdor ne potuje, bo lahko iz nje prebral le nekaj poglavij. Po zaslugi mojih staršev, ki so mi omogočili to enkratno doživetje, sem se prepričala o resničnosti teh besed. Zato vsem, ki imajo možnost, toplo priporočam, da se tudi sami odločijo za podobno izkušnjo, za tiste pa, ki jih je tega strah, lahko izjavim, da za tako odločitev ni potreben pogum, toda le radovednost!
1)	Od 25.08.06 do 28.07.07 v Rusiji, 200 km od Moskve v mestu Tver.
2)	Šola številka 16 (v Rusiji so šole oštevilčene, niso poimenovane). Šola je ponujala dve smeri: "vojasko" in tradicionalno, ki sem jo sama obiskovala. Predmeti so bili pretežno znanstveni in na zelo visokem nivoju: matematika, geometrija, kemija, fizika, biologija, človek in družba, zgodovina, ruščina (literatura in slovnica), angleščino in nemčšino sem za nekaj mesecev obiskovala na univerzi, a je nivoj jezikovnega pouka zelo nizek. Učnih ur je bilo manj kot smo mi vajeni, trajale so 40 minut in je bilo med eno uro in drugo 10 ali 15 minut odmora.
3)	Tver ima okoli 500.000 prebivalcev. Ceste in zgradbe so velike. Mesto deli reka Volga, poleti se na bregovih odvijajo festivali in koncerti. Takoj izven centra so hišice lesene, vrtovi pa polni cvetja. Takoj ugotoviš, po občutku, ki ga imaš ob pogledu na zgradbe in ljudi, da je mesto revno. Avti so večinoma še iz časov SZ, torej za naše pojme so to že zelo stari.
4)	Vsi so mi vedno govorili, da bo na začetku težko, moj edini problem pa je spočetka bila komunikacija v družinskem krogu, vendar so bili vsi zelo odprti, tako da je sporazumevanje počasi vendarle steklo. Pri tem mi je veliko pomagalo znanje slovenščine. Včasih sem imela domotožje, ampak ni bilo ravno veliko časa, da bi na to mislila, kajti okrog mene se je vedno dogajalo kaj zanimivega! Poleg tega sem sklenila, da morem iztržiti iz vsakega dneva, ki ga preživljam daleč od doma, maksimum.
5)	Rusija preseneča in istočasno razočara, je država polna nasprotij. Dam vam primer: opazila sem, da ima veliko družin najsodobnejše tehnološke naprave in pripomočke, vendar živijo ti ljudje v blaznih higienskih razmerah. Država razpolaga z veliko zalogami naravnih surovin, njeni prebivalci bi lahko živeli zelo kvalitetno življenje, vendar je bogastvo v rokah le peščice ljudi, večina jih živi v zelo skromnih ramerah, čeprav se zadnja leta pojavlja nov srednji razred. Na začetku se tudi nisem mogla privaditi veliki količini čaja, ki ga ljudje spijejo. Je sicer zelo dober, in je tudi izgovor za dolg in prijeten klepet ob slaščicah, ampak res ga med dnevom pijejo zelo pogostoma. Ko sem se vrnila v Italijo, so me starši gledali zelo presenečeno, ker sem pila čaj, čeprav je bilo to poleti in je bilo okrog 30°C.
6)	V desetih mesecih se je marsikaj zgodilo, tako lepega kot neprijetnega, vsi ti trenutki pa so pripomogli k osebni rasti. Večkrat smo se študentje, ki smo bili v gosteh, razjezili nad lokalnim sedežem
organizacije, ki je naše bivanje v tujini organizirala; pogosto se je namreč zgodilo, da so bili netočni pri posredovanju informacij, zlasti kar se tiče organizacije izletov. Poleg tega, če je imel kdo izmed nas probleme z družino, ki ga je gostila, si organizacija ni ravno prizadevala za reševanje tovrstnih problemov.
7)	Mislim, da me je ta zelo dolga izkušnja zelo obogatila. Vsak dan je bil izziv in moral si se preizkušati. Lahko rečem, da imam sedaj dve družini, eno v Italiji, drugo pa v Rusiji, poleg tega pa imam prijatelje, ki so razpršeni po celem svetu. Nenazadnje se sedaj prav dobro zavedam, kakšno srečo imam, da živim tu, kjer si lahko privoščim res vsega in ni pomanjkanja.
8)	Nasvet? Povedala bi vam lahko mnogo, ampak svetujem vam, da se sami vprašate, kaj pričakujete od daljšega bivanja v tujini: veliko je namreč odvisno od države, ki vas gosti, moja izkušnja je bila namreč zelo različna od, denimo, Malinine, ki je leto dni preživela v državi članici Evropske unije: razlike so opazne. Seveda je vsaka izkušnja v tujini enkratna, ker odvisi od vas samih in sloni na vaših odločitvah (ampak seveda pod okriljem odgovorne organizacije). Imate željo, da bi preizkusili nekaj novega? Ste radovedni? Svet vas čaka.
/—
GLEDALIŠČE
Četrtek, 20. marca 2008	490
postojna
Marčevski Postojna blues v znamenju zydeca
V Postojni se konec marca obeta nov dogodek v nizu koncertov Postojna blues, ta bo v znamenju zydeca. Protagonist koncerta 27. marca bo harmonikar Nathan Williams, ki je ljubiteljem blues glasbe po vsem svetu bolj znan pod imenom Nathan & The Zydeco Cha Chas. Nathan Williams velja za eno največjih zvezd zydeca, posebne podzvrsti bluesa. Gre za dinamično in izredno ekspresivno glasbeno zvrst, ki redke poslušalce pusti hladne, trdijo pripravljavci Postojna bluesa. Zvok zydeca je nekaj posebnega, saj združuje izvirne afroameriške ritme z juga ZDA in vibrirajoče zvoke karibske glasbe. Končni rezultat je glasba, ki ima izvore v kreolski kulturi juga ZDA. Nathanu Williamsu je bil zydeco zaradi kreolskih korenin položen v zibelko, na njegovo ustvarjanje pa je v največji meri vplival bluesovski velikan Clifton Chenier, saj ga je kot otrok poslušal v svoji rodni Louisiani. Nathan & The Zydeco Cha Chas bodo v Postojni, kot napovedujejo organizatorji, med poslušalce prelili nenadkriljivo energijo glasbe, ki je v Sloveniji še nekoliko neznana.
Skupina Laibach bo zaključila turnejo in že napoveduje nov album
Skupina Laibach bo 25. marca z nastopom v pariški dvorani Elysee Montmatre začela zaključni del svoje leto in pol dolge evropske turneje Volk, ki zdaj šteje že skoraj sto koncertov. To bo že peti nastop zasedbe v Parizu, četrti v zadnjih treh letih. Tokratna turneja obsega 12 nastopov po Franciji, Španiji, Portugalski, Švici, Italiji in Nemčiji.
Na pariškem koncertu se jim bo pridružil tudi član skupine Silence, Boris Ben-ko, vokalistko Mino Špiler pa bo na odru zamenjala Jadranka Juras. Jeseni bodo ploščo Volk najverjetneje predstavili tudi na daljši turneji po Kanadi in ZDA, do takrat pa bo skupina presenetila še z nekaterimi drugimi projekti. Med njimi najprej napoveduje izid novega DVD z najnovejšimi videi in s koncertnimi posnetki turneje Volk, še več zanimanja pa bo verjetno vzbudil nov album, ki ga bodo izdali v kratkem. To bo svojevrsten izlet v klasične vode, saj bodo elektronsko obdelali znamenito Umetnost fuge Johanna Sebastiana Bacha. Od tod tudi naslov projekta, ki se glasi Laibachkunstderfuge. Album bo v elektronski obliki izšel pri Mute Records/EMI, založba Dallas Records pa ga bo izdala v »klasičnem« formatu -kot CD zgoščenko, so sporočili iz Dallasa. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Danes, 21. marca, ob 20.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red T z italijanskimi nadnapisi.
V	četrtek, 27. marca, ob 19.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red K z varstvom otrok.
V	petek, 28. marca, ob 20.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red F.
Gledališče Rossetti
Gigi DAlessio: »A gentile richiesta... mi faccio in quattro« / danes, 21. marca, ob 21.00.
La Contrada
Dario Fo: »Non si paga! Non si paga!« / režija: Dario Fo; igrata: Marina Mas-sironi in Antonio Catania. Urnik: v petek, 28., in v soboto, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca, in v torek, 1. aprila, ob 16.30, od srede, 2., do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30. TRŽIČ
Občinsko gledališče
Bertolt Brecht: »Mati Korajža« / v
reciji Cristine Pezzoli, igra Isa Danie-li. V soboto, 29. in v nedeljo, 30. marca ob 20.45. GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 29. marca, ob 16. in 21. uri
/ gledališka prestava »Sior Todaro Brontolon«.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
V	sredo, 26. marca, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 21. ob 19.30 in v soboto, 22. marca ob 20.00 / Andrej Hieng: »Osvajalec«.
V	torek, 25. marca, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«.
V	sredo, 26. marca, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«.
V	četrtek, 27. marca, ob 17.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
V	petek, 28. marca, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«.
V	soboto, 29. marca, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
Danes, 21. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
Jutri, 22. maja ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«.
V	torek, 25. marca, ob 20.00 / Yukio Mishima »Markiza de Sade«.
V	sredo, 26. marca, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
V	petek, 28. marca, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
V	soboto, 29. marca, ob 19.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 21. marca ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
Jutri, 22. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	torek, 25. marca, ob 19.30 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«.
V	sredo, 26. marca, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
V	četrtek, 27. marca, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
V	petek, 28. marca, ob 19.30 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«.
V	soboto, 29. marca, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«.
Mala scena MGL
Danes, 21. marca ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«.
V	torek, 25. marca, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«.
V	sredo, 26. marca, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
V	četrtek, 27. marca, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«.
V	soboto, 29. marca, ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«.
V	ponedeljek, 31. marca, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na optovanje«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 21. in jutri, 22. marca ob 19.30
/ W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič.
V	četrtek, 27. marca, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«.
V	petek, 28. marca, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Georges Bizet: »I pescatori di perle«
/ Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: v sredo, 26. in v petek, 28. marca ob 20.30, v soboto, 29. ob 17.00 in v nedeljo, 30. marca ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Gerome Ragni in James Rado: »Hair« / musical je uglasbil Galt Mac Dermot; coreograf: David Parson; režija: Giam-piero Solari; umetniško vodstvo: Elisa. Urnik: od četrtka, 27., do sobote, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca ob 16.00. GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 27. marca, ob 20.30 / nastopa David Benson Project v okviru festivala »Across the border 2008«.
Auditorium Verdi
V	petek, 28. marca, ob 20.45 / koncert vilolinistke Yane Deshkove in pianista Francoisa Killiana.
VIDEM
Teatro Nuovo Givanni da Udine
Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me« / musical s Christia-nom De Sico in Lauro Di Mauro, igra The Universe Orchestra pod vodstvom Marca Tisa. Urnik: od srede, 26., do sobote, 29. marca, ob 20.45, v nedeljo, 30. marca ob 16.00.
Koncert Simfoničnega orkestra Fur-lanije-Julijske krajine / dirigent: Mu-hai Tang. V sredo, 2. aprila, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
V	torek, 25. marca, ob 20.00 / večer z Iztokom Mlakarjem.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara.
V	nedeljo, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera.
POSTOJNA
Jamski dvorec
V	četrtek, 27. marca, ob 20.30 bo v okviru Postojna blues festivala nastopila skupina Nathan & The Zydeco Cha Chas (ZDA).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 21. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solist: Mate Bekavac - klarinet.
V	sredo, 26. marca, ob 19.30 / koncert kitarskega dua Gruber & Maklar.
V	četrtek, 27., in v petek, 28. marca, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium mu-sicum. Dirigent: George Pehlivanian. Solista: Fazil Say, klavir, Urška Žižek, sopran.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00.
Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli.
Muzej Revoltella / na ogled je zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure.
/	PRIREDITVE
V	gradu pri sv. Justu / na ogled sta razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik od 9. do 19. ure.
Palača Costanzi / na ogled je razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani razstavlja svoja dela Emanuela Lapilli Campani. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RICMANJE
»Babna hiša«: še danes, 21. marca bo razstavljal Piero Conestabo. Urnik: od 17.00 do 19.30. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara:
»Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca.
OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška 131): še
danes, 21. marca, je na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Odprto od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
Prosvetni dom: ob delavnikih od 16.00 in 19.00 je odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje).
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
DEVIN
Jadranski zavod združenega sveta: »Il si-
lenzio dei campi« je naslov razstave Eri-cha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila.
NABREŽINA
V	dvorani Igo Gruden razstavlja Dezi-derij Švara izbor slik s naslovom »Prostor in umetnost«; odprto ob nedeljah od 10.00 do 12.00 in po dogovoru. (Info.: 040-299632 in 040-200123).
GORICA
Kulturni dom: v sredo, 26. marca, ob 18. uri bo odprtje razstave društva »Non solo blu« iz Gorice.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir.
V	Pokrajinskih muzejih v grajskem naseljuje na ogled razstava »virtual-Gart«. Razstavljali bodo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Per-ko in Paul David Redfern; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 3290710577.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
V	hiši Morassi v grajskem naselju je na ogled razstava slik Giorgia Gallottini-ja, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro.
ŠTEVERJAN
V	gostilni Koršič bo še danes, 21. marca, na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
CODROIPO
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio.
Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio.
Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Ko-
per razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Silvius Pic-colomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN
V	Križnem hodniku Minoritskega samostana je na ogled razstava Križev pot po Piranskih cerkvah. Letošnji križev pot je delo akademskega slikarja francoskega rodu Michela Pocheta, živečega v Rimu.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA
V	knjižnici bo jutri, 21. marca, ob 17. uri odprtje fotografske razstave članov Fotokluba Žarek iz Sežane.
SEŽANA
Kosovelov dom (galerija Mira Kranjca): na ogled je skupinska razstava »Umetniki za Karitas«.
MC Podlaga Sežana: do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3),
do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obno-
vljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca.
Galerija Frnaža (Erjavčeva ulica 49): do 28. marca so na ogled izbrana dela Marjete Pahor.
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
24 Petek' 2i- marca 2008
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
alpsko smučanje - Pogovor s športnim direktorjem alpskih disciplin Rastom Ažnohom
Zaskrbljen zaradi poškodb, a superveleslalom naj ostane
Slovenski moški tabor zadovoljil, ženski pa šele dozoreva - Italijanska ekipa je ena najmočnejših
Prejšnji konec tedna se je s finalom svetovnega smučarskega pokala v Bormiu zaključila letošnja sezona alpskega smučanja. Zanimiva in izenačena, a tudi pretresljiva, predvsem zaradi številnih poškodb, ki so jih utrpeli smučarji. Za splošno oceno sezone smučarske elite smo povprašali športnega direktorja alpskih disciplin slovenske reprezentance Rasta Až-noha.
Začnimo pri slovenski ekipi. Kako bi ocenili sezono moškega tabora?
Na splošno sem zelo vesel in ponosen na ekipo, ki je nastopala v svetovnem pokalu, saj so pred svetovno smučarsko elito dostojno predstavljali slovensko smučanje. Prepričan pa sem, da bo v naslednjih letih ekipa pokazala še več. Kar se tiče posameznikov, je Jerman v hitrih disciplinah upravičil pričakovanja in bil vso sezono konstanten. Kljub nekaterim napakam, ki so se pojavljale, je zaključil sezono kot 7. smukač sveta. Dokazal je, da lanska sezona ni bila preblisk in da lahko poseže še po boljših rezultatih. Aleš Gor-za ostaja dolžnik v veleslalomu, v super-veleslalomu pa je za njim dobra sezona. Tudi Vajdič in Dragšič sta zadovoljila.
»Dihamo skupaj, čeprav tekmujemo kot posamezniki,« je izjavil Gor-za po stopničkah v superveleslalomu. Je na boljše rezultate torej vplivala predvsem sprememba pri delu ...
Mislim, da je 4. mesto Jermana na začetku sezone dalo pravi zagon celotni sezoni. Fantje so se stalno spodbujali, eden drugemu so bili motiv. Sodelovali so tudi na tekmah pri predajanju informacij. Opazil sem, da so vseskozi delovali kot prava ekipa.
Kaj pa ženski tabor?
V ženski ekipi je bila to sezona strpnosti in realnosti. Če izvzamemo Tino Maze, je ekipa izredno mlada in torej še dozoreva. Nasploh pa sem najbolj razočaran nad rezultati v hitrih disciplinah.
Kljub zmagi v smuku pa je najbrž Tina Maze najbolj razočarala ...
Zaradi težav s hrbtom je bila Tina nekonstantna. Ne bi rekel, da je bila to njena najslabša sezona. Zmaga v smuku in dve dobri uvrstitvi v superveleslalomu so ji omogočile uvrstitev med petnajst najboljših smučark v dveh disciplinah, kar ni od muh. Tina pa ostaja »dolžnica« v veleslalomu, kjer smo od nje največ pričakovali. Verjamem, da bo z normalnim pripravljalnim obdobjem in z maksimalnim vložkom spet posegla po dobrih rezultatih.
Imate torej kar dva »dolžnika« pri veleslalomu: Tino Maze in Aleša Gor-zo. Oba sta bila letos boljšah v hitrih disciplinah ...
Ne bi vedel, ali je to posledica treninga hitrih disciplin, ki smo ga opravili v Čilu, ali pa je to posledica tehnično bolj zahtevnih smukov in superveleslalomov, kjer pride do izraza tudi tehnično znanje. Vsekakor pa težim k temu, da bi bili vsi tekmovalci čim bolj vsestranski smučarji, tako da ne podpiram tistih, ki govorijo o paradnih disciplinah. Vse discipline morajo biti enakopravne.
Ali je mogoče veleslalom tehnično bolj zahtevna disciplina, kjer je posledično težje uspeti?
Konkurenca je povsod zelo huda. Vsaka disciplina je po svoje zahtevna. Veleslalom pa je specifična disciplina, mešanica hitrosti in tehničnega znanja.
Če se povrnemo k slovenskim rezultatom ste dobre rezultate v tehničnih disciplinah dosegli v zadnjem delu sezone. Zakaj?
Mislim, da so boljše rezultate v zadnjem delu sezone dosegli predvsem zato, ker so imeli vsi nižje štartne številke.Na začetku sezone so štartali vsi z visokimi številkami.
Letos so se zelo izkazali tudi italijanski smučarji. Osvojili so dva mala
Andrej Jerman (na sliki desno) je s 4. mestom v superveleslalomu na začetku sezone dal zagon moški ekipi, ki je v nadaljevanju dosegla vrsto odličnih rezultatov. Kar trije smučarji so se v različnih disciplinah uvrstili med petnajst najboljših. Na sliki zgoraj: Rasto Ažnoh
kristalna globusa in vrsto drugih odličnih rezultatov.
Generacija je zorela dalj časa, letos pa je dozorela. Menim, da je italijanska ekipa ena najmočnejših. Vsi so zelo prijazni; nimajo takega zvezdniškega odnosa, kot ga je imel na primer Tomba. Kljub temu pa so zelo dobri športniki.
Velika kristalna globusa sta po 25 letih romala čez lužo k Bodeju Miller-ju in Lidsley Vonn. Vaša ocena zmagovalcev?
Če želiš zmagati v skupnem seštevku, moraš biti vsestranski smučar. Ni do-
volj, da si povprečen, ampak moraš v različnih disciplinah poseči po najvišjih mestih. Oba sta letos dokazala, da sta vrhunska smučarja.
Letošnje presenečenje svetovnega pokala?
Mislim, da smo presenečenje prvenstva prav Slovenci. Čeprav so nas nekateri že uvrščali med drugorazredne ekipe, smo dokazali, da sodimo v sam vrh.
Kdo pa vas je razočaral?
Razočaran sem predvsem nad poškodbami.
Prav zaradi tega so organizatorji namignili, da bi ukinili superveleslalom
Mislim, da bi morali vsekakor obdržati superveleslalom, saj je ena izmed najbolj atraktivnih disciplin. Razmisliti pa velja, kaj storiti s superkombinacijo, ki se mi zdi neatraktivna. Važno je, da se poskrbi predvsem za varnost. Zamenjava terenov se mi ne zdi smiselna. Več treningov na vsaki progi bi najbrž omogočilo, da bi ugotovili, ali so pogoji res primerni za tekmovanje.
Veronika Sossa
göteborg
Srebro na SP za Carolino Kostner
GÖTEBORG - »Azzurra« Carolina Kostner, dvakratna evropska prvakinja, je na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju osvojila drugo mesto, potem ko je po kratkem programu vodila pred Ja-ponkama Asado in Nakano. Toda v prostem programu ni uspela ubraniti minimalne prednosti in se je morala zadovoljiti s srebrno medaljo in priznati premoč Asadi. Doslej je Ladinka Kostnerjeva za Italijo osvojila en bron na svetovnem prvenstvu.
REKORD - Francozinja Laure Menaudou je v polfinalu plavalnega EP v disciplini 200 m hrbtno postavila nov evropski rekord (59,50). Italijanski plavalci so včeraj odnesli domov dve medalji. Samuel Pizzetti je v prostem slogu (800 m) osvojil drugo mesto (7:54,09). Zmagal je Madžar Kis (7:51,94). Massimiliano Rosolino je v prostem slogu (200 m) zasedel 3. mesto (1:47,33). Prvi je bil Nemec Biedermann (1:49,59). Slovenska plavalka Sara Isakovič je na 100 m prosto s časom 55,03 končala na osmem mestu. Zmagala je domačinka Marleen Veldhuis (53,77).
BECKHAM - Novi selektor angleške izbrane vrste Fabio Capello je za prijateljsko tekmo s Francijo poklical tudi Beckhama. Če bo igral, bo to njegova jubilejna stota tekma v dresu angleške reprezentance.
BONACCORSI - Vodstvo tržaškega košarkarskega B2-ligaša AcegasAps je razrešilo pogodbo z igralcem Claudiom Bonaccorsijem.
HOKEJ NA LEDU - Finale lige Ebel (četrta tekma): Olimpija ZM - Red Bull Salzburg 4:3 (stanje 3:1 v zmagah).
EVROLIGA - Zadnji krog Top 16: Malaga -Lottomatica Rim 79:58.
nogomet - Triestina drevi cilja na rekord
Osvojiti dvanajst točk
v štirinajstih dneh
•••
Triestina bo po dveh dneh počitka danes znova na igrišču (pričetek ob neobičajni 19. uri) na Roccu, potem ko so se igralci šele v sredo vrnili iz Frosinoneja. V enajstih dneh je Triestina osvojila kar devet točk in če bi Maranovim varovancem uspelo še danes zmagati, bi verjetno postavili nov rekord v zgodovini kluba. Geslo »dvanajst točk v štirinajstih dneh« bi sicer lahko postavili ob bok tistim zloglasnim predpoletnim reklamam, ki naivnežem obljubljajo neverjetno dieto, ki omogoča izgubo »sedmih kilogramov v sedmih dneh«. Le da je prva obljuba uresničljiva, druga veliko manj. Le še ena ovira je namreč pred Triestino. Potem ko so Vicenza, Ravenna in Frosinone že padli, lahko prepreči popoln uspeh Trzačanovsamo Brescia. Belo-modri bodo morali v Trstu igrati z dokaj spremenjeno postavo, saj je športni sodnik diskvalificiral kar tri nosilce igre. Televizijski posnetki so odkrili nešportno obnašanje Stankeviciusa in doletela ga je kazen treh krogov prisilnega počitka, po torkovi izključitvi bo prav tako počival Bega, tretji kaznjenec pa je Tacchinardi. Kljub odsotnosti treh zvenečih imen pa ima Brescia dovolj kakovostno ekipo, da vseeno povzroči nemalo težav Triestini. Zlasti v napadu lahko Serse Cosmi računa na zelo širok izbor kakovostnih igralcev (Possanzi-ni, Caracciolo, De Zerbi, Feczesin).
Kaj pa v taboru Triestine? Nedvomno se po treh zaporednih zmagah manj občuti utrujenost. Kljub temu je torkov nastop pustil nekaj sledi tako na disciplinarni kot na fizični ravni. Bolj kot odsotnost Tabbi-anija se bo se kako poznalo diskvalifikacijo Minellija. Čeprav se o tem igralcu manj govori, lahko mirno trdimo, da je prav nekdanji branilec Catanie daleč najboljši zimski nakup Triestine. Zaradi njegove odsot-
Trener Triestine Rolando Maran
nosti pa bo najbrž Maran premaknil Ky-riazisa na sredino obrambe, na desni pa naj bi igral Milani. Alternativa je Kyriazis na desni in Lima na sredini. V vezni vrsti je neznank manj. Vezane so tudi na izbiro napadalcev. Bo Maran tvegal in istočasno poslal na igrišče Sgrigno, Testinija, Della Roc-co in Granocheja? Zadnji trening kaže na to... Verjetna postava Triestine: Dei; Milani (Lima), Kyriazis, Petras, Rizzi; Sgrigna, Allegretti, Princivalli, Testini; Della Rocca, Granoche. Tekmo bo sodil Romeo iz Verone. (I.F.)
IŠČEJO VARNOSTNIKE
Triestina in Best Union Company d. d. iščeta nove sile, ki bi se želele preizkusiti v vlogi varnostnika na stadionih. Po obstoječih zakonih je treba najprej slediti 20-urnem tečaju, nato bo na vrsti še praksa in končno ocenjevanje, ko bodo najboljši prejeli potrdilo o opravljenem tečaju in možnosti, da postanejo varnostniki na tekmah Trie-stine. Za vse informacije se lahko obrnete na sledeče elektronske naslove: areatriveneto@ebccconsulting.com in info@triestinacalcio. it ali kličete na telefonsko številko tržaškega kluba: 0408323300.
TRENERJI
Kravatarji, intelektualci, kričači
Dimitrij KriZman
Imate tiste, ki bodo celo tekmo razlagali, svetovali, kričali, mahali; in tiste, ki bodo večinoma tiho. Trenerji, namreč. Sam sem bolj pristaš tega, da naj bi dober trener na sami tekmi ne smel veliko posegati: kaj pa je počel med tednom, če njegovim varovancem na tekmi ni nič jasno, da jim mora vse na novo »ponavljati«?! Seveda, koristni napotki nikoli niso odveč, da bi pa nekoga naučil dobro igrati v soboto ali nedeljo, to ne gre.
Se mi pa zdi zanimivo, kakšne so možnosti poseganja trenerjev med samo tekmo pri različnih športnih panogah. Pri košarki se mi zdi ta možnost največja: trener ima na razpolago time-out, z menjavo lahko določenega igralca povleče iz igre, da se mu zbistrijo misli, mu da drobno navodilo in spet pošlje v igro. Tudi premor ob izvajanju prostih metov lahko prav pride. Pri odbojki je spet tu time-out, število menjav je močno omejeno in tudi začetna šesterka veliko bolj opredeljena kot pri košarki standardna peterka. Premori so številnejši, daljši, velika prednost v komunikaciji trener-igralci pa se mi nenazadnje zdita majhno igrišče in, naj se to sliši še tako iz trte izvito, ponavadi manj bučno odbojkarsko občinstvo! Rokomet in hokej na ledu se mi zdita z obravnavanega vidika precej slična. Za oba športa so zelo značilne leteče menjave, kar omogoča, da ima trener določenega igralca praktično kadarkoli na razpolago za »pogovor« na klopi, obenem pa za to ni treba, da se igra prekine. Čisto posebne
sorte je nogomet, pa recimo tudi rugby. Pomislimo, da ni time-outa, število menjav je seveda omejeno in zamenjani igralec nikoli več ne stopi na igrišče. Tu je še dejavnik velikosti igrišča: dovolj, da je nekaj navijanja, igralec oddaljen 60 metrov od klopi navodil ne bo slišal. Večkrat vidim, kako nogometni trenerji dajejo napotke ob premoru, ki sledi danemu golu. Sprašujem se, koliko (malo) koristnega je povedanega in razumljenega v trenutku, v katerem je čustveni naboj na višku.
So si pa trenerji iste panoge večkrat zelo podobni. Najbolj značilni se mi zdijo košarkarski. Kljub omenjenim velikim možnostim komunikacije z igralci, med vsako akcijo stojijo čisto na robu igrišča ali celo rahlo čez rob na igrišču, krilijo z rokami in na tak način skušajo svetovati igralcem, kako naj branijo, kar je precejšnji nesmisel. Vsi, tudi v 4. ligi, so NBA-evsko oblečeni v kravato in jakno in se vzoru primerno počutijo sila pomembni. Za razliko od njih so odbojkarski večkrat v preprostih kavbojkah in polo majici, kar se mi zdi športnemu okviru vsekakor bolj prikladno, spominjajo pa na levičarske intelektualce. Nogomet je tu spet izjema, kajti so tisti, ki v nedeljo 90 minut razlagajo svojo nogometnofilozofijo in potem so tu tisti dobri, ki večinoma opazujejo, ker so svojo filozofijo razložili med tednom. Recimo Spalletti ali Zeman, ki svoje ekipe že med tednom naučil kako igrati, če ostanejo v osmih na igrišču. Genialno. (dimkrizman@yahoo.it)
/
ŠPORT
Nedelja, 16. marca 2008
25
odbojka - Svetovna liga 2008 julija v tržaški športni palači
Končno bodo prišli na svoj račun odbojkarski sladokusci
Selektor Anastasi objavil seznam 22 igralcev, med katerimi je tudi Števerjanec Loris Mania
Trst bo 4. in 5. julija že tretjič gostil odbojkarsko svetovno ligo: v tržaški športni palači bosta italijanska in juž-nokorejska reprezentanca odigrali dve tekmi kvalifikacijske skupine. »Šlo bo za pravo generalko pred svetovnim odbojkarskim prvenstvom leta 2010,« je potrdil deželni predsednik CONI-ja Emilio Felluga na včerajšnji predstavitvi v dvorani občinskega odbora. Felluga je potrdil, da bosta zanimanje s strani gledalcev in odbojkarskih navdušencev ter organizacijska plat pokazali, katera od šestih skupin svetovnega prvenstva bo dodeljena Trstu. »Če bo letošnja izvedba vsestransko uspešna, se bo Trst lahko po te go val ce lo za sku pi no dru ge ali tretje faze prvenstva (torej skupin, kjer bodo nastopile le najboljše reprezentance, op. a.),« je zaključil deželni predsednik CONI-ja. Na predstavitvi so bili prisotni še podžupan Paris Lippi, predsednik pokrajinskega CONI-ja Stelio Bor-ri, pred sed nik de žel ne od boj kar ske zveze Renzo Cecot in predsednik pokrajinske zveze Giorgio Tirel.
V pričakovanju prvih nastopov je včeraj selektor italijanske odbojkarske reprezentance Andrea Anastasi objavil seznam igralcev. Kot smo že napovedali, na seznamu ni Mateja Černica, ki gre na operacijo kolena. Med 22 izbranimi pa je Števerjanec Loris Mania, ki si bo mesto moral šele zaslužiti. Selektor je namreč vključil spet Corsana, ki je že nastopil na SP na Japonskem, a je lani pred kvalifikacijskimi turnirji za nastop na OI izjavil, da ne misli več nastopati v reprezentančnem dresu.
Na sez na mu je po leg »sta rih« znancev tudi nekaj novih imen: med temi bloker Birarelli, napadalca Casoli in Della Lunga ter korektor Gavotto. Med izbranimi pa ni libera Barija, napadalca Parodija, korektorja Simeonova in centra De Tognija.
Na dokončni seznam 19 igralcev, ki bodo nastopili na letošnji 18. izvedbi svetovne lige od 13. junija do 20. julija (finalni del od 23. do 27. julija) pa bo treba še počakati. Italijanska reprezentanca je bila vključena v skupino z Rusijo, Kubo in Južno Korejo. Šest od 12 srečanj bo Anastasijeva izbrana vrsta odigrala v Italiji (vsaka ekipa se bo štirikrat srečala z vsako reprezentanco), in sicer v Firencah (26. 6.) in Rimu (28. 6.) proti Rusiji, v Turinu (18.7.) in Mon-zi (20. 7.) proti Kubi, v Trstu pa obakrat proti Južni Koreji (4. in 5. 7.).
Seznam 22 igralcev: blokerji: Emanuele Birarelli (Trento), Vigor Bo-
Števerjanec Loris Mania, ki letos nastopa pri prvoligašu Montichiari, je na seznamu 22 igralcev. Za italijansko izbrano vrsto je 29-letni libero debitiral lani novembra na prireditvi TIM All Star Volley v Forliju. Mania je naposled nastopil na obeh kvalifikacijskih turnirjih za nastop na OI v Catanii in v Turčiji, kjer je zapustil trenerju zelo dober vtis.
volenta (Piacenza), Luigi Mastrangelo (Roma), Andrea Sala (Montichiari), Andrea Semenzato (Roma), Luca Ten-cati (Modena); napadalci: Cristian Casoli (Modena), Alberto Cisolla (Trevi-so), Matteo Martino (Milano), Dore Della Lunga (Trento), Alessandro Pa-paroni (Macerata), Cristian Savani (Roma), Hristo Zlatanov (Piacenza); podajalci: Manuel Coscione (Roma), Meo-ni Marco (Piacenza), Dragan Travica (Milano), Valerio Vermiglio (Macerata); korektorji: Alessandro Fei (Treviso), Mauro Gavotto (Montichiari), Lorenzo Perazzolo (Padova); libera: Mirko Corsano (Macerata), Loris Mania (Montichiari). (V.S.)
Danes v Trstu Italija A - Slovenija
V tržaški športni palači na Čarboli se bo danes pričel dvodnevni mednarodni turnir v hokeju na rolerjih med Italijo in Slovenijo. Danes zvečer ob 20. uri bo na sporedu tekma med Italijo A in Slovenijo. Jutri zjutraj ob 10. uri se bosta med sabo pomerila Italija A in Italija B, ob 18. uri pa Italija B - Slovenija. Vstop je prost.
"J Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo danes in v torek, 25. t.m., urad v Gorici zaprt.
ŠD GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu.
ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca. Informacije: tel. 048133288, od ponedeljka do petka, med 17.30 in 19.00.
smučanje
Albert Kerpan soliden 29. na DP pri Aosti
Kriški smučar Albert Kerpan (Mladina) je na državnem prvenstvu za dečke in naraščajnike v Dolini Aoste osvojil zelo dobro 29. mesto v veleslalomu. Varovanec Sebastiana Petriča je včeraj tekmoval v drugi skupini, torej z nižjo štartno številko (vrstni red tekmovalcev določi deželni komite na podlagi rezultatov v deželnem prvenstvu), kar mu je omogočilo tudi odlične pogoje na progi. Kerpan je bil med deželnimi smučarji tretji: boljši je bil le Marco Kandutsch (10.) in Massimiliano Valcareggi (16.). V ženski konkurenci je med deželnimi smučarkami najboljša Arianna Stocca, ki je osvojila odlično četrto mesto med naraščajnicami. Danes bo na vrsti slalom. Dečki bodo tekmovali v dveh spustih na malih kolih.
NOGOMET
Juventina ob 150, Kras ob 100 evrov
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je repenskemu Krasu naprtila denarno kazen. Kras bo moral zaradi kletvic navijačev na račun sodnika položiti v blagajno deželne zveze 100 evrov. Risanese (promocijska liga, skupina A), zaradi prevročih navijačev (pljuvali so na sodnika), čaka kar 600 evrov kazni. Športni sodnik je obenem v promocijski ligi za dva kroga kaznoval Krasova nogometaša Dimitrija Battija in Marca Saua. Prihodnji konec tedna bodo prisilno počivali še Simone Mervich (Vesna), Daniele Degrassi (Juventina), Michele Leghissa (Gonars), Sebastiano Ferro (Primorje), Peter Carli (Primorec), Daniel Franco in Lorenzo Clarich (oba Zarja Gaja) ter Omar Zidarich (Breg). Bregov trener Davor Vitulič pa ne bo smel 'opravljati posla' do 1. aprila. Denarno kazen bo plačala tudi Mladost (50 evrov, zaradi pomanjkanja ana-grafskih podatkov rezervnih igralcev).
Pa še zanimivost o tekmi deželnih mladincev Staranzano - Juventina, ki je bila na sporedu 8. marca. Tekme sploh niso začeli, saj - kot piše v poročilu zveze - »Juventina ob 16.15 (tekma naj bi se začela ob 15.30 op. ur.) ni bila pripravljena stopiti na igrišče in sodnik ni prejel ustreznih papirjev s podatki nogometašev Juventine«. Zveza je tako naprtila Juventini trojno kazen: poraz s 3:0, odvzem točke na lestvici in 150 evrov globe.
TROFEJA DEŽEL - 3. krog: Molise - FJK 1:1. Danes: FJK - Sicilija.
predavanje - V Tržiču posvet o športu, zdravju, mladih in še o marsičem
Telesna vadba je najboljše zdravilo
Otroci morajo veliko telovaditi in se gibati - O mamilih in
Veliko ljudi se je torek zbralo v predavalnici Občinske knjižnice v Tržiču, kjer se je odvijal zelo zanimiv posvet o športu, o zdravj u in nasploh o marsičem, kar zadeva vzgojo in zdravo rast mladine. Kot smo pred dnevi že napovedali, so strokovno zasedanje priredila športna združenja, ki slonijo prav na promociji telesnokulturnih dejavnosti v FJK. Gre za združenja AICS, CSI, Libertas, INDAS, UISP. US ACLI in ZSŠDI. Prav Združenje slovenskih športnih društev v Italiji nosi skupaj z UISP-om še največ zaslug, da je prišlo do izmenjave izkušenj in mnenj tudi na področjih, ki so športnim delavcem manj znana, pa čeprav so gibalne dejavnosti tesno povezane z zdravjem posameznika, pa naj gre za aktivnega športnika ali rekreativca.
Prireditelji so k sodelovanju povabili kar nekaj strokovnjakov iz vrst zdravstvenih in univerzitetnih struktur. Za se da nje je vo di la no va od bor -nica za šport pri goriški Pokrajinski upravi Sara Vito. V več kot triurnem
zasedanju so prisotni prisluhnili raz-lič nim te mam s skup nim ime no val -cev: šport je zdravje. Najprej je spregovoril prof. Pietro Enrico di Prampe-ro z videmske Univerze. Predaval je o telesni vadbi kot najboljšem zdravilu. Sledil mu je dr. Luca Plaino (videm-ska Univerza), ki je svoj poseg usme-
stiskah mladih - Med organizatorji posveta tudi ZSŠDI
Alessandro Sartori se je zaustavil na rak rani današnjega časa, na odvisnosti od ma mil in na stis kah mla dih. Vi -demsko Ustanovo za Fizično medicino je za sto pa la dr. Emi li a na Biz za ri -ni, ki se je s svojim posegom dotakni la in va lid nih oseb in nji ho ve ga vključevanja v šport. Dr. Manuela Beccarin (goriška zdravstvena Ustanova) pa je nanizala serijo statističnih po dat kov o pre ti ra ni de be los ti pre bi -valstva, ki je nemalokrat vir številnim boleznim. Šolski svet pa je predstavljal prof. Telesne kulture v Gorici in odgovoren za šolski šport Umberto Ballarini, ki je vzel v pretres dobre in sla be stra ni te les ne kul tu re v šol skih strukturah. Velikokrat sta birokracija in pomanjkanje ustreznih objektov tisti, ki zavirata nemoten razvoj športnih dejavnosti v šolah. O birokraciji je spre go vo ri la tu di dr. Ma ria Cris ti na Carloni, ki se je dotaknila zdravniških spričeval za športnike tekmovalnih in netekmovalnih disciplin.
Svoj pozdrav je zasedanju prine-
ril v različne oblike gibanja, predvsem pa uporabe sistema MOPET pri izmeri fizičnega napora. Zanimivo je bilo tudi predavanje dr. Adriana Cattane-a iz tržaške zdravstvene ustanove Burlo, ki je poudaril dejstvo, da je potrebno otroka navajati na gibalne dejavnosti že v rani mladosti. Psiholog
sel predsednik deželnega združenja CONI, Emilio Felluga, ki je z veseljem ugo to vil, da se na ša de že la lah ko pohvali ne le z dobrimi športniki, temveč tudi s pripravljenimi organizatorji, ki sposobni prirediti tekmovanja in študijskih srečanja na najvišji ravni. Med gosti smo opazili tudi deželnega odbornika za šport Roberta Anto-naza, predsednika goriškega CONI-ja Giorgia Brandolina in podžupanjo Tržiča Silvio Altran.
Pri sot nost na po sve tu je bi la ze -lo pes tra. Med ude le žen ci smo lah ko videli vodstvene kadre raznih športnih zvez in združenj, veliko pa je bilo tudi mladine, zlasti študentov iz višjih šol za te les no kul tu ro. To je nad -vse pozitiven podatek, kajti prepričani smo, da je prav prisotnost mladih jamstvo za nadaljnji razvoj športna. Na dla ni je, da so prav oni tis ti, ki bo -do v bližnji bodočnosti postali nosilci no vih po gle dov in so dob nej ših pri -jemov pri rasti telesnokulturnih dejav-nos ti. ( VIP)
26
Petek, 21. marca 2008
ŠPORT
/
zanimivost - Maksi Kralj, smučarski učitelj pri SPDT, na smučarskem pohodu na Finskem, od ruske do švedske meje
440 km in sedem dni na smučeh, med severnimi jeleni pri -15° Celzija
Najdaljša dnevna etapa dolga 88 kilometrov - Priprava na pohod je bil navaden tek - Vse več zamejskih ljubiteljev tega športa
Morda primerjava z ultramaraton-skim plavalcem Martinom Strelom ni primerna, ampak v malem je tudi dosežek Maksija Kralja omembe vreden. Učitelj alpskega smučanja pri SPDT-ju je pred leti spoznal tudi tek na smučeh, ki je zanj postala prva ljubezen, in letos se je odločil, da se udeleži daljšega smučarskega pohoda v domovini dedka mraza, na Finskem. Nad 440 kilometrov, ki jih je s smučmi na nogah pretekel v sedmih dneh (od 8. do 14. marca) z dnevnimi razdaljami, ki so nihale med 48 in 88 kilometri, res niso mačji kašelj. Z Mak-sijem Kraljem je stekel daljši pogovor, ki se je začel prav z opisom te dokaj sveže ljubezni do dokaj napornega in v naših krajih ne zelo razširjenega športa.
ZAČETEK LJUBEZNI - »Smučarski tek sem vzljubil pred približno tremi leti. Drugače sem učitelj alpskega smučanja pri SPDT in sem več let poznal samo to vrsto smučanja. V zadnjem obdobju pa sem si ob običajnem poučevanju alpskega smučanja rekel: »Zakaj ne bi poskušal še s smučarskim tekom?«
Zdelo se mi je, da postaja alpsko smučanje iz leta v leto bolj potrošniško, bolj drago, bolj elitno. Nekdo, ki ni dovolj premožen, si alpskega smučanja kratkomalo ne more privoščiti. Od smuči do opreme mimo prevozov in dnevnih kart je vse zelo drago. Smučarski tek pa se mi je zdel bolj enostaven in preprost. Ob tem, da si pri teku veliko bolj v stiku z naravo. Enostavno uživaš med smučanjem. Si popolnoma sam, okoli tebe sama tišina in prihaja bolj do izraza sposobnost in fizična kondicija. Po zaslugi prijatelja sem se torej približal temu športu. Najprej klasični tehniki nato še drsalni. Pred tremi leti sem tudi organiziral tečaj pod vodstvom demonstratorja Iztoka Kodriča in prav on me je prepričal, da sem se letos udeležil tega pohoda na Finskem. On mi je pripovedoval o lepoti tega teka po Skandinaviji in posledično sem se odločil, da preizkusim,ali sem tega podviga zmožen.«
SMUČARSKI SANTIAGO DE COMPOSTELA - Na tisoče ljudi se vsako leto poda na kilometre in kilometre dolg pohod, ki se zaključi v znanem romarskem centru Santiagu de Composteli v Španiji. Približno na isti način je organizirana tudi »Rajalta Rajalle Hiihto« z razliko, da imajo tu udeleženci smuči na nogah in nimajo za cilj verskega središča. »Da, primerjava je umestna. Gre za smučarsko potovanje od ruske do švedske meje, prečkaš torej celo Finsko tik pod polarnim krogom. Iz leta v leto se razdalja nekoliko spreminja. Gre za skupno približno 440 kilometrov, dolžina dnevnih etap pa je različna. V naši skupini je nasto-
kje, kako in kaj
Rajalta Rajalle Hiihto - Smučati od meje do meje
Letošnja je bila že 25. izvedba pohoda «Rajalta Rajalle Hiihto» (oziroma Smučati od meje do meje). To je uradno ime smučarskega potovanja, ki se vsako leto izvaja na severu Finske. Gre za približno 440 kilometrov dolg pohod v sedmih etapah (približno 60 kilometrov na dan) od vzhodne finske meje z Rusijo do zahodne meje s Švedsko. Pot poteka malo pod polarnim krogom in ga skupaj pripravljajo mesta Kuusamo, Taivalkoski, Pudasjar-vi, Ranua, Simo, Keminmaa in Tornio. Letos je bila dolžina etap sledeča: 1. dan - 63 km, 2. dan - 65 km, 3. dan - 60 km, 4. dan - 88 km, 5. dan - 48 km, 6. dan - 60 km, 7. dan - 35 km. (I.F.)
palo sto smučarjev tekačev, izmen pa je bilo štiri, tako da je bilo skupno vpisanih okrog 400 pohodnikov. Prihajali so iz desetih različnih držav, Slovencev pa je bilo osemnajst.
Glede na to, da progo z motornimi sanmi pripravijo dan prej, začrtajo lise primerne za klasično tehniko, torej 95% časa smučaš s to tehniko. Šele proti cilju, ko se približaš naseljem, lahko najdeš že pripravljeno progo za drsalno tehniko. A zame to ni problem, saj mi bolj leži klasična tehnika, saj je drsalni korak nadgradnja klasičnega teka in je bolj tekmovalne narave. Za po-hodništvo je primernejša klasična tehnika. In s smučmi na mažo, ker je sneg na Finskem zelo mrzel in rebraste smuči niso primerne. Bistvenega pomena je, da ugotoviš, katera je najprimernejša maža za tiste pogoje.«
ZGODAJ NA NOGAH - »Vsak dan se starta ob sedmih zjutraj, a računati je treba tudi na to, da so dnevi, ko imaš štartno točko pred hotelom oziroma pred pre-
peljal vse etape, tudi najdaljšo. Vseh 88 kilometrov sem presmučal v desetih urah in štirih minutah. V sedmih etapah pa nisem doživel srečanja s 'prebivalci' finskih gozdov (beri severnimi jeleni).«
ORGANIZACIJA - Med progo imaš vsakih deset do dvajset kilometrov počivališče oziroma okrepčevalnico, kjer ti nudijo hrano, pijačo (rezine, čokolado, piškote). Potrošiš namreč ogromno energije. Ne samo zaradi napora, ki je itak precejšen, ampak tudi zaradi mraza. S temperaturami smo sicer letos imeli dokajšnjo srečo, saj običajno v tem obdobju temperatura niha med -30° in +5° Celzija, letos pa smo imeli minimalno temperaturo -15°, tako da je bilo kar znosno. Stalno moraš jemati energetske tablete in piti na pretek, ker drugače lahko vsak trenutek nastopi kriza. Organizacija je vsekakor na zelo dobri ravni. Nudijo ti prenočišče in zelo zelo obilno hrano. Zajtrk je namreč izrednega pomena. Prenočišča so v glavnem
400 udeležencev) največ, kar jih premorejo. Večjemu številu nastopajočih ne bi bili kos. Nastopalo je tudi nekaj žensk, ki so zelo žilave. A gre za Finke, ki praktično živijo na smučeh. Starost nastopajočih je zelo raznolika. Najmlajši udeleženec je komaj dopolnil 16 let, najstarejši pa 76. In 76-letnik je progo izpeljal v celoti! Nihče mu sicer ne bi pripisoval te starosti, saj je zelo mladosten. Odločilna je vsekakor teh-nika.Če smučaš z brezhibno tehniko porabiš precej manj energije kot nekdo, ki je tehnično slabše podkovan. Stroški pa niso niti pretirani. Za let, prenočišče, zdravniško pomoč in celotno smučarsko potovanje potrosiš približno 1400 evrov.»
TOPLA ZIMA - «Tudi na Finskem so se pritoževali, da je letošnja zima res topla. Sicer mi smo bili dovolj severno, da s snežno podlago nismo imeli težav, ampak v Helsinkih skorajda niso imeli snega. Tam, kjer smo mi smučali, je bilo snega na pretek; pokrajina je bila res čudovita, belina vsepov-
nočiščem, druge dneve pa te morajo komaj prepeljati z avtobusom do štartne točke. Torej budilka zazvoni že nekaj ur pred startom. Štartaš v skupini, nato pa imaš čas vse do 17. ure, da izpelješ dnevno etapo. Dan prej motorne sani naredijo traso proge, zato je vsakič vrhunsko pripravljena. Med samim pohodom pa so motorne sani, ki sledijo tekačem za varstvo in prvo pomoč. Sani poberejo tiste udeležence, ki so pomoči potrebni. Torej, do 17. ure moraš skozi «cilj»; če ti to ne uspe pravočasno pa imaš tudi v tem primeru motorne sani, ki poberejo najbolj počasne smučarje tekače in jih odpeljejo do prenočišča. Ne glede na to, če si do konca etape presmučal ali ne, pa naslednje jutro lahko znova štartaš, saj ne gre za tekmovanje. Odločiš tudi lahko, da boš določeno etapo odsmučal samo delno ali etapo mirne duše v celoti preskočiš in se do cilja pelješ z avtobusom. Jaz sem v celoti iz-
hoteli, ko ti večja naselja nudijo zadovoljivo število postelj za skupino stotih smučarjev tekačev. Ko si v notranjosti države, kjer so le manjša naselja, pa te gostijo po šolah, v telovadnicah. V teh krajih otroci pripravijo res prijetne sprejeme. Prav zaradi težavnosti organizacije so štiri izmene po sto smučarjev (skupno torej
sod. Treba pa dodati, da so eno etapo spremenili, ker naj bi se odvijala tudi na poledeneli reki, a zaradi visokih temperatur niso zagotavljali popolne varnosti.
Marca tudi s temo ni več težav. Dnevi so že daljši, tako da ob sedmih zjutraj sonce že sije in zaide po šesti uri popoldan. Iz etape v etapo pa prav občutiš, kako se dnevi daljšajo tudi za nekaj minut dnevno. Težav s svetlobo torej ni. Večer pa je itak dolg, saj sonce zahaja zelo počasi.»
PRIPRAVA NA POHOD - »Na pohod sem se začel intenzivno pripravljati dva meseca pred odhodom. Seveda je šlo bolj za navaden tek. Dnevni trening je trajal vsaj eno uro, privilegiral pa sem tek navkreber. Dobro sem bil pripravljen, čeprav bi se lahko pripravil še bolje. Pohod je bil namreč ze-
pri nas - PPS
Če je
Finska
predaleč
FINSKA - Kdor se ne zadovolji s pohodom dolgim »pičlih« 440 kilometrov, se lahko odloči za še zahtevnejši smučarski podvig. Ravno tako na Finskem organizirajo «Hiih-taen Halki Suomen» (smučati skozi Finsko). Gre za pravi smučarsko tekaški »iron-man«, ki ni tekmovalnega značaja. To smučarsko potovanje pa je dolgo celih 1800 km. Pohod se začenja na skrajnem jugu Finske, v mestu Virolahti (vzhodno od glavnega mesta Helsinki) in pot se vleče ob ruski meji preko celotne dežele tisočerih jezer vse do meje s Švedsko in nato do Severnega ledenega morja. Vse to v nekaj več kot mesecu dni. Seveda traja priprava na tako zahteven podvig precej časa, privilegirani pa so nedvomno tisti, ki si lahko vsak dan na noge nadenejo tekaške smuči.
SLOVENIJA - Od letos imamo podobno etapno smučarsko potovanje tudi v Sloveniji. Februarja so namreč izpeljali prvo izvedbo smučarskega potovanja PPS - Po planotah Slovenije. Sicer so snežne razmere prisilile organizatorje, da so traso nekoliko spremenili in dve etapi odpovedali, drugače bi se med pohodom dotaknili Pohorja, Menine, Snežnika, Trnovskega gozda, Jelovice in Pokljuke. Skupno približno 310 kilometrov dolga pot po najlepših planotah v Sloveniji. Več informacij o tem smučarskem pohodu na www.ppslo.com. (I.F.)
lo naporen in zahteven. Problem ni v tem, da imaš etapo, ki je dolga več kot osemdeset kilometrov, temveč da moraš v zelo kratkem času znova napolniti baterije, saj te naslednji dan čaka nova naporna preizkušnja. Ne smeš dokončati etape preveč izmučen, treba znati dozirati moči.«
BODOČI CILJI - Maksi Kralj je bil nad izkušnjo navdušen in vsakemu, ki ljubi smučarski tek, svetuje, da se tega pohoda udeleži. Vendar bi želel prihodnje leto iskati nove izzive: «Kako je na Finskem sem preizkusil. Letos sem žrtvoval precej časa, da bi se preizkusil na tem pohodu, ampak vsako leto res ne bi zmogel. Prihodnje leto bi raje poskušal s smučarskim potovanjem poimenovanem "PPS - Po Planotah Slovenije" Tudi to je etapni pohod, nekoliko krajši, a želel bi se preizkusiti tudi po Sloveniji. Vendar je v Sloveniji lahko problem snega. Letos so stvar s težavo izpeljali, saj so odpovedali dve etapi ravno zaradi preskromnih snežnih padavin.
Moram pa odkrito priznati, da me ne bi zanimalo nastopati na kaki tekmovalni preizkušnji kot sta lahko Marcialonga ali Va-saloppet. Navdušuje me namreč tak tip pohoda, kjer je poudarjen stik z naravo, ne pa tekmovalnost. Oziroma izziv je bolj tekma "sam s seboj" Trenutno mi zadošča smučanje v naravi, brez tekmovalnega pristopa in gneče smučarjev tekačev. Vzljubil sem ta šport prav zaradi te možnosti.»
V ZAMEJSTVU - »Tudi v zamejstvu se vse več ljudi približuje smučarskemu teku. O tem imam neposreden dokaz, saj se tudi v društvu vse več ljudi zanima, kje in kdaj se lahko s tem športom ukvarjaš. Ob tem je tečaj letos zelo dobro uspel in udeležba je iz leta v leto številčnejša. Sicer je ta šport pri nas še relativno nepoznan. Tudi v športnih trgovinah ne dobiš vse opreme in vseh maž, ki jih potrebuješ. Edini problem smučarskega teka v naših krajih pa je sneg, saj so proge za smučarski tek v dolinah, kjer so temperature višje. Ampak užitek, da se ti ni treba vsako sekundo ozirat in pazit na ostale smučarje, kot se dogaja pri alpskem smučanju, je res neverjeten.«
Iztok Furlanič
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 20. marca 2008
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25 8. video natečaj 2008 - Oskar Vol-
pi - Vrnitev 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: Baldini e Simoni
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E.
Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici)
13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi C. Balivo)
14.45 Nad.: Incantesimo (i. V. Alfieri, M
Campironi) 15.15 Aktualno: A Sua immagine - Speciale Venerdi Santo 16.00 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi
M. Cucuzza) 16.50 Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi P. Conti) 20.00 Dnevnik
20.30 Aktualno: Porta a porta - Speciale
Venerdi Santo 21.10 Križev pot sv. papeža Benedikta XVI
22.35 0.10 Dnevnik 22.40 Aktualno: Tv7, sledi Appuntamen-to
V^ Rai Due
6.20 Aktualno: Focus
6.25 17.20, 19.55 Resničnostni šov: X
Factor 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: Dnevnik - Gore 9.45 Magazine - Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Dnevnik - punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik, običaji in družba, potovanja
14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Eindhoven: EP v plavanju 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: E-ring 23.30 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.45 Nan.: Crime Stories 0.30 Operna glasba: Salome
V" Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved in rubrika Cifre in chiaro
12.45 Specilae Le storie - Diario italiano
13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo -
Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.00 Eindhoven: EP v plavanju 20.15 Variete: Blob
20.30 Nad.: Un posto al sole (i. S. Rossi) 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.45 Šport: 90. minuto - B liga 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved
0.55 Aktualno: Economix - L'Economia che ci riguarda
6.00 Dnevnik, sledi Secondo voi 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nad.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum 15.00 Nan.: Sentieri 15.20 Film: La tunica (zgod., ZDA, '53, r.
H. Koster, i. R. Burton, J. Simmons) 18.50 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 23.15 Aktualno: Gentes - I riti della Settimana Santa 0.20 Film: Secondo Ponzio Pilato (zgod., It., '88, r. L. Magni, i. N. Manfredi, S. Sandrelli)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 8.50 Aktualno: Mattino cinque (vodita Barbara d'Urso in Claudio Brachi-no)
11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 16.50, 18.15 Resničnostni šov:
Grande fratello 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi
Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni šov: Amici 17.50 Nan.: Una mamma per amica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario
(vodi Gerri Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola,
A. Fassari) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) 1.20 Dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.05	Nan.: Otto sotto un tetto
6.35	Risanke
9.05	Nan.: Happy Days
10.00	Nan.: Dharma & Greg
10.30	Nan.: Hope & Faith
11.00	Nan.: Prima o poi divorzio!
11.25	Nan.: Still standing
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti
13.40	17.15 Risanke
15.00	Nan.: The O. C.
15.55	Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel
16.50	Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.10	Nan.: La vita secondo Jim
19.40	Risanke: Simpsonovi
20.05	Risanke: Futurama
20.30	Kviz: La ruota della fortuna (vodi
Enrico Papi)
21.10	Variete: Le Iene show
23.45	Nan.: I Soprano (M. Imperioli)
1.55	Studio sport
^ Tele 4
7.00
7.20 8.00
8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.10 12.50 13.30 14.00 15.00
16.15 18.45
8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke
8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska A tu per tu: Lettere a Don Mazzi 15.40 Dokumentarec o naravi Debatna odd.: Formato famiglia Nad.: The flying doctors Klasična glasba 2008 Aktualno: Obiettivo lavoro Gledališče: Il Rossetti Inform. oddaja: Su di giri Okrogla miza: La tv delle liberta Aktualno: Questa settimana vi parlo di...
Nan.: Zanna Bianca Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio
19.00 Aktualno: Le perle dell'Istria
19.55 Športna oddaja
20.00 Šport: Košarka - Snaidero passio-
ne basket 20.10 Aktualno: Borghi nel FVG 20.20 Aktualno: Azienda ospedaliera isontina
21.00 Glasbena odd.: Musica, che pas-sione!
21.20 Koncert: Qohelet colui che prende
la parola 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.30 Nan: Garibaldi, eroe dei due mon-di
0.20 Koncert: La grande musica: Jean Sibelius
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno - Due minuti un libro 9.30 Nan.: In tribunale con Lynn 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali 14.00 Film: Oceano rosso (pust., ZDA, '55, R. W. A. Wellman, i. J. Wayne)
16.30 Dok.. Atlantide - Storie di uomini
e di mondi 18.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 Dok.: Doctorology 21.10 Aktualno: Le invasioni barbariche 23.45 Aktualno: Tetris 1.05 Aktualno: 25.a ora - Il cinema espanso
Jr Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.40 Risana nanizanka 9.30 Lutkovna nanizanka 9.50 Kratki igrani film: Žrebe in jaz
10.05 Enajsta šola 10.40 Štafeta mladosti 11.25 Osmi dan
11.55 Dok. oddaja: Hitler in Mussolini -
Surovo prijateljstvo 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Duhovni utrip (pon.) 13.35 Nad.: Doktor Martin 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Risanka
16.10 Iz popotne torbe: kitara 16.30 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Posebna ponudba 17.45 Dok. odd.: Največji mostovi 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Nan.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje!
22.00 Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub
Slovenija 2
6.30 9.00 Zabavni infokanal 8.30 11.10, 13.10 Tv prodaja 8.20 Umetnost igre
11.40 Goteborg: SP v umetnosnem
drsanju (ženske: prosti program) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Film: Votlina rumenega psa 15.40 Šport: Šport špas 16.10 50 let televizije: tv dnevnik
21.3.1990 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Primorski mozaik 17.30 Študentska 17.55 Poročila
18.00 Evangeličansko bogoslužje 19.00 Velika imena malega ekrana: Metka Šišernik 20.00 Dok. nan.: Biblija, izkopana iz zemeljskih neder 21.00 Križev pot iz rimskega Koloseja 22.35 Eindhoven: EP v plavanju 0.05 Film: Niti 1.35 Nad.: Deadwood
Koper
15.30 Göteborg: SP v umetnostnem
drsanju (ženske) 17.00 Bikerexplorer 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (Program v slo. jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved, sledi Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska
napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Potopisi
21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 21.55 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Eindhoven: EP v plavanju 0.45 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	Dnevnik in vremenska napoved (pon.)
11.00	23.300 Videostrani
17.00	Kmetijska oddaja (pon.)
18.00	Miš maš
18.40	19.50 Glasbeni spot
18.45	Modro
19.15	Kaj je novega na Krasu (pon.)
19.45	Kulturni utrinek
20.00	Dnevnik in vremenska napoved
20.30	Mi znamo (4. del)
21.00	Razgledovanja
21.30	Odkritosti
22.10	Vedeževanje
23.10	Dnevnik in vremenska napoved
23.30	Video strani
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Četrtkova športna oddaja
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.00 Radioaktivni koncert: Zoran Predin (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Izbor proze (8. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj neki je tam, kjer se pride drugam; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klobukov.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.

LIZBONA
O 9/12
MADRID
O 2/17
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
MILAN
O 2/14
BEOGRAD
O 0/9
SPLIT
10/13 Mgp SKOPJE O
V! ^
..ATENE ,
o SOFIJA
-5/11
C
Naše kraje bo danes hitro prešla atlantska fronta. Ob koncu tedna se bo zaradi globokega ciklonskega območja z zelo hladnim višinskim zrakom občutno povečala nestanovitnost.
„„ATENE
, J3/19 '
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.06 In zatone ob 18.19
Dolžina dneva 12.13
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 5.44.
A
Nad osrednjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska motnja se od severozahoda bliža Alpam. Pred njo doteka z močnim jugozahodnikom nad naše kraje vlažen in prehodno nekoliko toplejši zrak.
Dopoldne bo spremenljivo oblačno, več oblačnosti bo v gorah. Ob morju bo zapihal okrepljen južni do jugozahodni veter. Čez dan bo pretežno oblačno s padavinami. Meja sneženja bo na okrog 600 m. Zvečer se bodo padavine okrepile, predvsem v vzhodnih predelih bodo vmes tudi nevihte. V predalpah bo močno snežilo. Ponekod bo morje lahko preplavilo nižje predele obale.	Zjutraj bo še delno jasno, čez dan pa se bo pooblačilo. V zahodni in osrednji Sloveniji bo popoldne rahlo deževalo, padavine se bodo v noči na soboto razširile nad večji del Slovenije. Meja sneženja se bo spustila do višine okoli 500 m. Pihal bo močan jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem 13 stopinj C.
	
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev se bo krepila, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, krepili se bodo tudi bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.46 najnižje -42 cm, ob 9.34 najvišje 40 cm, ob 15.36
najnižje -51 cm, ob 22.02 najvišje 52 cm. Jutri: ob 4.17 najnižje -44 cm, ob 10,04 najvišje 35 cm, ob 15.56 najnižje -43 cm, ob 22.22 najvišje 51 cm.
TEMPERATURE V GORAH
500 m ............ 6
1000 m ...........2
1500 m ...........-3
OC
2000 m ...........-6
2500 m..........-10
2864 m .........-12
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3.
MARIBOR
O 1/6
M. SOBOTA
O 2/7
O -2/5
S. GRADEC PTUJ CELJE -1/7	(p-
ZAGREB 3/7 0 O
Prevladovalo bo nestanovitno vreme. Spremenljivo oblačno bo, nastajale bodo plohe, ki bodo verjetnejše v vzhodnih predelih. V gorah nad okrog 600 do 800 m bo predvsem v Julijskih predalpah snežilo.
(NAPOVED ZA JUTRI
Jutri in nedeljo bo povečini oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo v soboto manj pogoste. Po nižinah bo lahko ponekod tudi snežilo.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
VELIKONOČNE SUPER PONUDBE veljavne od 13. do 22. marca
BERTOCCHI
DISCOUNT - ALIMENTARI