PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« • v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija«' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
fr. i/ž C fr
o o c g O i-1- ! = : r =3
55 r
t7- -S ^ 5
rn	c j> 3
7:-	O	2
v-i	C.
r_	w
ije)

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale.1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 129 (12.761)
Trst, torek, 2. junija 19i
V atentatu na njegov helikopter
Umrl Rašid Karame
Odprto novo brezno v libanonski krizi
BEJRUT — Libanonski ministrski predsednik Rašid Karame je izgubil življenje v atentatu na helikopter,' s katerim je letel v Bejrut. V atentatu so bili hudo ranjeni tudi minister za notranje zadeve Abdulah Rasi in ostali potniki ministrskega helikopterja, med katerimi tudi pilot.
Prav prisebnosti ranjenega pilota gre najbrž pripisati dejstvo, da niso bile posledice atentata hujše. Peklenski stroj, ki naj bi ga po nekaterih virih informacij namestili pod sedežem, kjer je običajno sedel Karame, po drugih pa naj bi se razstrelivo nahajalo v aktovki, ki jo je libanonski premier držal v naročju, je počil med poletom, ob 9.30. Helikopter je bilo običajno prevozno sredstvo 66-letne izstopajoče libanonske politične osebnosti, ki je svoje konce tedna preživljala v rodnem Tripoliju. Iz Tripoliju je francoski puma vzletel tudi včeraj zjutraj, v trenutku eksplozije pa je že letel nad Bejrutom.
Pilotu Antoinu Bustaniju je uspel zasilni pristanek na krščansko pristajalno stezo v Halatu. Iz gorečega helikopterja so izvlekli hudo ranjenega premiera in zunanjega ministra ter ju nemudoma prepeljali v bolnišnico St. Martin, v krščan-
skem delu Bejruta. Rašid Karame je izdihnil prav v bolnišnici, kjer so mu skušali z delikatnim kirurškim posegom rešiti življenje.
Muslimanske radijske postaje v Bejrutu so že pred poldnevom prekinile svoje običajne oddaje in posredovale vest o Karamejevi smrti. Takoj zatem je bilo iz oddajnikov slišati le resno glasbo in branje ko-. rana. V državi so proglasili teden žalovanja, v muslimanskem delu Bejruta pa so za danes proglasili splošno stavko.
Z atentatom na libanonskega ministrskega predsednika se v raztrganem Libanonu odpira kriza, ki ji še ne moremo zarisati razsežnosti. Karame je v zadnjih treh letih vodil vlado narodne enotnosti, ki naj bi pomagala pri krpanju libanonskih politično-verskih cap, pa mu je poskus spodletel. Najostreje se mu je postavil po robu prav libanonski predsednik Amin Džemajel, ki pa ni sprejel ostavke, ki mu jo je Karame predal pred štirimi tedni. Džemajel je vsekakor med prvimi pritekel k umirajočemu premieru, njegova spravna gesta pa najbrž ne bo vplivala na nepredvidljive reakcije države, ki se vse globlje pogreza v brezizhodno krizo.
'	O
Primer M at hi as le huliganstvo ali provoi	©
V pričakovanju novih cisik zadrega sovjetskega vodstva
MOSKVA — Včerajšnja Pravda (drugi dnevniki ob ponedeljkih ne izhajajo) ni niti z besedico omenila politično-kadrovskega potresa, z odstavitvijo obrambnega ministra Sokolova na vrhu sovjetske armade. Sovjetska javnost pravzaprav sploh še ni obveščena o tem, da je kršilec zračnega prostora 19-letni Mathias Rust priletel vse do središča Moskve in da se je spustil tako rekoč na sveti kraj, tik Leninovega mavzoleja.
O vsej zadevi je včeraj na tiskovni konferenci spregovoril predstavnik zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov, ki je med drugim tudi dejal, da niso zahodnonemškega mladega pilota sestrelili samo zato, ker so spoznali, da gre za manjše športno letalo. Jasno pa je, da je mladi pustolovec Rust zelo dobro preštudiral okoliščine, v katerih bo letel, dodatno si je dal razširiti tank za gorivo, skratka za sovjetske organe ni nobenega dvoma o tem, da je bilo potovanje temeljito pripravljeno. Sovjetski organi bodo torej pilotu sodili zaradi kršitve zračnega prostora. Na sodišču bo odločilnega pomena odgovor na vprašanje: ali gre za »huligansko avanturo« mladega Matthiasa Rusta ali pa morda za naročeni polet, torej za vojaško-politično provokacijo, ki jo je mladenič le izpolnil. Gerasimov je povedal, da grozi kršilcu sovjetskega zračnega prostora kazen od enega do deset let zapora in zaplemba letala.
»Čiščenja« v sovjetskem armadnem poveljstvu še ni konec, saj je Gerasimov dejal, da bodo vsi krivci za to, da se je tuje letalo pretihotapilo v središče Moskve, kaznovani. To torej pomeni, da gre za razčiščevanje odgovornosti v treh službah, ki so bile prizadete, KGB, obmejne enote in protizračna obramba. Glede usode Mathiasa je Gerasimov dal razumeti, da ne bo tako kmalu izpuščen, rekoč: »Mathias Rust je prekršil sovjetski zračni prostor in zato ni nobenega, razloga, da bi ga morali čimprej izpustiti.« Gerasimov ni hotel odgovoriti na vprašanje o tem, kdaj je bil o škandalu obveščen partijski voditelj Mihail Gorbačov.
Bonn se je končno odločil
BONN — Pod vodstvom kanclerja Kohla so se danes zbrali najbolj ugledni predstavniki CDU, CSU in FDP, da bi dokončno določili zahodnonemško stališče do dvojne ničelne rešitve zastran raket srednjega dometa. Gre za tako imenovani krog desetih, v katerem so razen kanclerja in nosilcev najpomembnejših vladnih resorjev tudi najvišji funkcionarji treh koalicijskih strank. Na podlagi današnjega posveta bo Kohl sestavil vladno izjavo, ki jo bo parlamentu predložil v četrtek.
Poglavitna sestavina izjave ni skrivnost. Medtem ko je zunanji minister Genscher od samega začetka podpiral predlog, naj bi ZDA in SZ iz Evrope ne odstranile le raket z dometom 1000-5000 kilometrov, marveč tudi rakete z dometom 500-1000 kilometrov, pa so se temu drugemu delu predloga, o katerem se v Ženevi pogajajo predstavniki ZDA in SZ, posebej ostro postavljali po robu predstavniki tako imenovane frakcije železnih čelad v CDU in CSU. Tudi obrambno ministrstvo ni bilo navdušeno, ko so ženevski pogajalci temo pogajanj razširili na rakete krajšega srednjega dometa.
Zvezna vlada se preusmerja k dvojni ničli »ne zavoljo preudarka, marveč zaradi strahu pred osamitvijo«. Njeno stališče naj bi bilo takšno: Bonn bo podprl odstranitev sovjetskih in ameriških raket z dometom od 500 do 5000 km, vendar s klavzulo, da se ta sporazum ne nanaša na sisteme tretjih držav, sem pa naj bi sodilo tudi 72 zastarelih, vendar pa drago plačanih raket pershing 1 A, ki jih ima zahodno-nemška vojska brez jedrskih nabojev (ti so pod ameriškim ključem). Ta pristavek utegne biti v parlamentarni razpravi predmet spora s socialdemokratsko opozicijo, ki se zavzema tudi za odstranitev teh raket, češ da skladiščenje teh raket še bolj pritegne jedrsko nevarnost na ozemlje ZRN.
Čeprav okrožnice o komisarjih zaenkrat ne bodo izvajali
Šolska baza ne prekliče bojkota in zahteva nov sestanek z vlado
Dolgočasna volilna kampanja
SANDOR TENCE
RIM — Volilna kampanja se dolgočasno bliža koncu. Do volitev nas ločujeta nekaj manj kot dva tedna in ni pričakovati, da bodo stranke v tem času predstavile javnosti velike novosti v programih ali v političnih predlogih, vsaj takih ne, ki bi v zadnjem trenutku prepričale volivca, da izbere en simbol namesto drugega. Tako imenovane raziskave javnega mnenja dokazujejo, da le približno deset odstotkov ljudi ni še izbralo svojega volilnega simbola in med temi je velika večina mladih, posebno tistih, ki bodo 14. in 15. junija prvič šli na volišča. To pomeni, da se je več kot štirideset milijonov državljanov dejansko že odločilo, kaj bo volilo in da je torej vsa volilna kampanja od sedaj naprej namenjena le eni desetini volivcev, od katere vrh vsega določen del sploh ne bo glasoval ali pa bo oddal belo glasovnico. Gre seveda za paradoks, ki pa ne preseneča (ali škandalizira) nikogar, tudi zato, ker so paradoksi posebno v zadnjih letih na dnevnem redu našega političnega dogajanja, in kot jasno pričata potek in razplet
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Danes ali najpozneje jutri bo vlada odobrila šolske ukrepe, za katere sta se Fanfani in Falcuccijeva v soboto dogovorila s sindikati CG1L, CISL, UIL in SNALS. V bistvu naj bi sprejela zakonski odlok, ki predvideva sledeče: suplentom, ki so bili nameščeni v šolskem letu 1986/87, se zagotovi služba tudi v naslednjem šolskem letu; najvišje dovoljeno število dijakov v enem razredu se vpričo prenatrpanosti skrči na 25, kar bo omogočilo ovrednotenje strokovnosti pri učnem osebju; uvede se poseben izpitni rok za habilitacijo v smislu razsodbe ustavnega sodišča štev. 249 (1986); redni natečaji za službo se odložijo za eno leto; a rok za opcijo, do katere ima pravico osebje, ki dela pri glasbenih ustanovah, se podaljša do 30. novembra letos. Ministrski svet bi moral odobriti še dekret, ki odreja uvedbo dvojnega kanala za nameščanje habilitirancev (50 odstotkov natečajnih mest proti naslovom in izpitom,. 50 odstotkov pa samo proti naslovom), razpis natečajev vsaka tri leta in večjo prožnost v izvajanju prej omenjene razsodbe.
No, baza - odbori CdB - je sobotni sporazum odločno zavrnila in potrdila bojkot izpitov oziroma ocenjevalnih sej, čeprav je Fanfani napovedal preklic okrožnice Falcuccijeve o imenovanju komisarjev za nedoločen čas. To je izzvalo nove proteste pri strankah in šolskih organizmih ter narekovalo zveznim sindikatom poziv šolnikom, naj se bojkotu odrečejo. CdB so zaprosili za nov sestanek s Fanfanijem in Falcuccijevo ter navezali stike s političnimi silami, (dg)
Jože Pirjevec predsednik novega upravnega sveta SSG
TRST Univerzitetni profesor Jože Pirjevec je novi predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Izvršni odbor in članstvo, ki sta sestavljena iz izvoljenih članov društva Slovensko gledališče, predstavnikov krajevnih ustanov in enotne sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL pa sta taka:
Izvršni odbor: poleg predsednika Pirjevca so v njem še podpredsedniki Darij Jagodic (zastopnik Tržaške občine), Saša Rudolf (zastopnik Tržaške pokrajine) in Ace- Mermolja, tajnica Marija Ferletič in blagajnik Silvij Tavčar. Člani upravnega sveta pa so Jože Cej (zastopnik Goriške pokrajine), Marija Češčut, Jole Namor, Klavdij Palčič, Savina Remec, Renzo Rucli, Nada Sanzin,_ Boris Slama, Albert Strajn, Edvin Švab, Zora Tavčar, Igor Tuta, Salvatore Venosi ter Ivana Pla-cer in Livij Valenčič kot zastopnika sindikata. In še nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Silvij Mesesnel, Vladimir Vremec in Silvana Malalan (nadomestni član).
Taka je torej sestava upravnega telesa, ki bo v prihodnje vodilo naše
gledališče. Izvoljena je bila na prvi seji upravnega sveta SSG, ki je bila takoj po izrednem občnem zboru društva Slovensko gledališče. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik Bogu-mil Samsa, ki je svoj poseg začel z ugotovitvijo o lepih uspehih SSG v Novem Sadu in Devinu, kar potrjuje moč in vitalnost te naše reprezentativne kulturne ustanove. Samsa je v svojem poročilu podčrtal predvsem tri točke, in sicer finančno, politično ter umetniško vprašanje. Glede prvega je dejal, da so bili po kriznem obdobju februarja storjeni veliki koraki tako v Rimu kot na krajevni ravni in se je položaj vsaj začasno rešil, tako da so lahko letošnjo sezono pripeljali do konca. Razveseljivo je tudi, da so razširili članstvo društva Slovensko gledališče, glede umetniškega vidika pa poudaril, da je bila sezona uspešna. Naj ob tem kot oklepaj navedemo, da so na sinočnji prvi seji upravnega sveta umestili tudi umetniški svet, ki mu bo predsedoval ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta in ki ga
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
14. Senjam z otožnostjo
Na Senjamu beneške piesmi je občinstvo z velikim navdušenjem sprejelo očarljive Čeče za ljubezen, nagradilo pa je pesem, ki jo je pela živahna
Federica.
Košarka: v prvi tekmi mednarodnega turnirja
Jadran enakovreden Stefanelu
TRST — Sinoči se je v tržaški športni palači začel zanimiv mednarodni košarkarski turnir, na katerem nastopajo Jadran, Stefanel, ameriška univerzitetna ekipa Notre Dame in beograjski Partizan. Turnir je organiziral Jadran v sodelovanju s Stefanelom; tudi ta pobuda spada v okvir sodelovanja med obema društvoma, ki se je v zadnjem času še bolj okrepilo. Ze prvi večer so gledalci prišli na svoj račun, saj so prisostvovali izredno zanimivima in borbenimatekmama.
V prvi polfinalni tekmi je Stefanel po izredno trdem boju strl odpor Jadrana. Že v prvem polčasu smo bili priča živahni in občasno tudi atraktivni igri. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu: najprej je povedel Jadran (23:18 v 9. minuti), nato je prešel v vodstvo Stefanel (36:33 v 15. minuti), v zaključnih potezah pa so spet povedli Brumnovi varovanci. V tem'delu sta se
pri Jadranu odlikovala predvsem Ban in Čuk.
Tudi v drugem polčasu sta ekipi nadaljevali s hitrim tempom in se stalno izmenjavali v vodstvu. Tedaj se je pričel pravi »show« Borisa Viteza, ki je dosegal koše z vseh položajev in bil za Jadranovo obrambo nerešljiva uganka. Praktično sam je pokopal upe jadranovcev, ki bi si po prikazani igri verjetno bolj zaslužili zmago. Poleg Borisovih košev sta bili za Jadran usodni dve osebni napaki Raubarja in Bana. Vsekakor gre omeniti dober nastop mladega Lokarja. Med odmorom prve tekme je Boris Vitez prejel nagrado »Life car« za najboljšega igralca Stefanela v minuli sezoni.
Jadran - Stefanel	90:97
(46:44)
JADRAN: Žerjal 11 (3:4), Ban 16 (5:7), Čuk 22 (2:2), Štoka 4 (0:3), Lokar 20
NADALJEVANJE NA 11. STRANI
»Giro«: v včerajšnji etapi
Po množičnem padcu gladka zmaga Rosole
□ □ p .
Košarka: po nedeljski zmagi
Srčni Bor Radenska prestopil v D ligo!
Nogomet: uspeh Prosečanov
Primorje napredovalo v 1. amatersko ligo
• Dolgočasna
NADALJEVANJE S 1. STRANI zadnje vladne krize, že sodijo v naš politični vsakdan.
Potek volilne kampanje, vsaj na državni ravni, dokazuje, da bi lahko šli mirne duše na volišča že dva tedna potem, ko je predsednik republike razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Od takrat do danes so stranke razglašale bolj ali manj ista stališča in seveda iste programe, tako da je določeno zanimanje vladalo le za sestavo kandidatnih list ter za morebitne nove obraze, ki bodo sedeli v novem parlamentu. Po nekaj tednih, če izvzamemo nekatere izjeme, je tudi zanimanje za kandidate počasi splahnelo, tako da je vsa pozornost sedaj uprta v rezultate, ki pa sami na sebi ne bodo še razčistili, kakšna koalicija bo vladala v novi zakonodajni dobi. V Italiji namreč z razliko od nekaterih drugih evropskih držav glasujemo le za stranko in ne za bodoče koalicije, kar pomeni, da po volitvah stranke suvereno odločajo, kako izkoristiti ali »politično investirati« naše volilne izbire.
Nekateri so zato mnenja, da na volitvah podpišemo strankam neke vrste »blanko menico«, dejstvo pa je, da je ta postopek sad volilnega sistema, ki temelji na čisti proporčnosti.
S področja volilne kampanje torej nič novega. Nekatera volilna gesla, predvsem tista, ki jih je pripravila KD, močno spominjajo na preteklost in dišijo (ali smrdijo, odvisno iz zornega kota naše ocene) po volilni kampanji iz leta 1948, ko se je KD predstavila kot edina zaščitnica ne samo katoliških vrednot, ampak tudi družine, otrok, nosečnic, varčevanja itd.
Komunisti, ki plašijo otroke in Stalini, ki grozijo svobodnemu svetu, so na srečo za nami, tak tip volilne kampanje pa vsekakor ne gleda naprej, kvečjemu nazaj. Tudi druge stranke resnici na ljubo ne blestijo po fantaziji in po iznajdljivosti. Socialisti se naslanjajo skoraj izključno na Craxija in na uspehe njegove vlade, medtem ko komunisti podčrtujejo razkroj pet-strankarskega zavezništva ter se potegujejo za globoke politične spremembe. Vsakdo igra kot zna in zmore in se trudi, da bi prepričal volivce, velika večina kart pa je že na mizi, tako da bo igra, vsaj do 14. junija, monotona in torej neprivlačna. Po 15. juniju pa se bo začelo vse znova, seveda v upanju, da bodo tokrat volivci res dobro zmešali karte in da prva poteza ne bo več pripadala igralcu, ki je že štirideset let prvi in hoče sedaj to vodstvo še utrditi in okrepiti.
Tudi na goriški kvesturi nesoglasja med preiskavo o petoveljskem atentatu
Možnost aretacije in hitre sodbe proti prvaku MSI Coani
BENETKE — Čudni niso bili samo odnosi med policijo in karabinjerji, marveč tudi notranji odnosi na goriški kvesturi. To je prišlo do izraza na včerajšnji razpravi o petoveljskem atentatu. Na zaslišanje so prišli trije bivši policijski funkcionarji: načelnik letečega oddelka Giovanni Pisani, njegov podrejeni Leandro Malizia ter načelnik političnega oddelka Rosario Sannino.
Povedali so, da je takratni kvestor Domenico de Focatis sebi pridržal nekatere pristojnosti, še zlasti v zvezi z anonimnimi pismi, ki jih je poleti in tja do konca leta 1972 goriškemu prefektu Molinariju poslal nekdo, za katerega se je potem izvedelo, da je iz Tržiča in da se piše Roitiero. Nekatere teh pisem je goriški kvestor pokazal podrejenim funkcionarjem. Poslal jih je tudi državnemu pravdniku Pascoliju, ki pa jih očitno ni upošteval, ko bi bil ta to naredil, bi bili preiskovalci kaj kmalu odkrili resnične atentatorje. Dr. Sannino.je včeraj popravil in dopolnil nekatere svoje izjave, ki jih je dal na prejšnjih razpravah. Povedal je, da je pobrskal po arhivih in si tako lahko osvežil spomin. Navedel je, da so takrat poizvedovali tudi v zvezi s temi pismi in da niso, vsaj kolikor je njemu znano, dobili končnih odgovorov.
Govor pa je bil tudi o dveh drugih anonimnih pismih v začetku leta 1976. V enem je bilo napisano, da je bil krivec atentata Carlo Cicuttini, v drugem pa, da sta Mingarelli in Pascoli zakrivala Cicuttinija. Enega teh pisem baje ni več moč dobiti. Zaradi tega je javni tožilec Ferrari bil mnenja, da je nekdo pismo izmaknil. Zahteval je o tem preiskavo in tudi morebitno obtožbo tudi v zvezi z izjavami funkcionarja Sannina. Ta je poleg tega povedal, da ni bil seznanjen s preiskavo o teh pismih, ki jo je leta 1976 kvestor Zappone naložil Sanninovemu podrejenemu podčastniku Santinu.
Da je bilo kaj takega sploh mogoče, je povedal takratni načelnik letečega oddalka dr. Pisani. Tako kvestorja De Focatiis kot Zappone sta bila zelo avtoritativna. Marsikdaj sta dajala direktna navodila podoficirjem brez vednosti komisarjev. O dokumentaciji preiskave v zvezi s Petovljami pa sta obstajala dva dosjeja. Prvega so imeli v kriminalističnem oddelku, drugega pa v kabinetni pisarni kvestorja. »Marsikdaj ni desna roka vedela, kaj dela leva,« je ■ še dejal dr. Pisani.
Ob robu procesa velja povedati, da je preiskovalni sodnik dr. Casson v petek oprostil dva. od treh
karabinjerskih podčastnikov, ki jih je letos 4. maja predsednik sodišča dal aretirati, ker so zanikali, da bi bili sploh kaj poizvedovali o petoveljskem atentatu.
Včeraj popoldne so pričali tudi trije desničarski zastopniki iz Gorice: dr. Luigi Coana, občinski svetovalec MSI v Gorici, Raffaelle Zefilippo, nekdanji tajnik mestne sekcije MSI in Giovanni Guarini, ki je iz MSI izstopil leta 1978 in sodeloval v novi stranki Democrazia nazionale. Takrat je Guarini očital nekaterim goriškim misovcem, da so imeli nekaj zvez v zvezi s prikrivanjem atentatorjev v Petovljah. Nekateri klienti so ravnatelju goriške podružnice Ban-ca del Friuli, kjer je Guarini zaposlen, pisali pismo, da nočejo v banki imeti z njim opravka. Guarin je za to obtožil misovce. Ti pa to zanikajo. Po včerajšnjem zaslišanju in soočanju med tremi je tožilec Ferrari zahteval aretacijo Coane in Zefilippa ter takojšnje sojenje proti njima zaradi krivega pričevanja. Po skoro dveurnem razpravljanju za zaprtimi vrati pa so sodniki sklenili, da bodo o tem odločali jutri.
MARKO VVALTRITSCH
• Jože Pirjevec
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sestavljajo Nada Pertot, Alojz Rebula,Janez Povše, Miran Košuta, Aleš Berger, Filibert Benedetič in Ivanka Hergold. To telo bo posvetovalnega značaja in bo pomagalo umetniškemu vodji pri repertoarnih izbirah. Poleg tega bo tu na delu še igralska komisija.
V nadaljevanju občnega zbora društva Slovensko gledališče so spregovorili še Saša Rudolf, Ace Mermolja, Darij Jagodic in Miroslav Košuta. Slednji se je na koncu občnega zbora tudi zahvalil Bogo-tu Samsi za njegovo delo v prid Slovenskega stalnega gledališča, saj je znal spretno voditi ustanovo iz finančnih zagat, bil pa je tudi kohezijska sila v upravnem svetu, saj je znal vzpostaviti pravo vzdušje, tako da je užival zaupanje celotnega kolektiva.
Na univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani
Predstavitev fotografskega zbornika o vlogi študentov v boju za svobodo
LJUBLJANA -— Na univerzi Edvarda Kardelja so včeraj dopoldne slovesno predstavili monumentalno izdajo fotografskega zbornika »Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919-1941, ki ga je izdala univerza ob 50-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije. Predstavitve so se udeležili predstavniki univerze z rektorjem prof. dr. Ivanom Kristanom in predsednikom univerzitetnega sveta in podpredsednikom SZDL Slovenije Cirilom Zlobcem na čelu, člani uredniškega odbora s predsednikom prof. dr. Marjanom Britovškom na čelu, predsednica izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan in številni drugi sodelavci zbornika iz matične Slovenije in zamejstva. Iz Italije so bili prisotni predstavniki Odseka za zgodovino NŠK v Trstu, Gorici, Čedadu in Ukvah, beneška duhovnika monsignorja Birtič in Gujon in drugi. Uvodne pozdravne in predstavitvene besede o pomenu in vsebini zbornika sta povedala Ciril Zlobec in rektor prof. dr. Kristan, vezni tekst je podajala Jasna Rodošek, recitacijske vložke sta izvajala v
besedi Zvezda Mlakar in kitarist Jože Novak. Sodeloval je tudi vokalni kvartet članov Slovenskega okteta.
Po uvodnih mislih rektorja prof. dr. Kristana, besedi uredniškega sveta, ki navaja tudi poimensko vse sodelujoče in sestavku Vladimira Krivca »Študentsko gibanje in boj za univerzo«, je na 350 straneh velikega formata razvrščeno fotografsko dokumentarno gradivo z besedili (zbrala ga je in besedila napisala Ana Benedetič) po poglavjih. V prvem je gradivo o ljubljanski univerzi od njenega obstoja dalje, v drugem o slovenskih študentih na univerzah v Zagrebu in Beogradu, v tretjem o slovenskih študentih na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, v četrtem o slovenskih študentih na Koroškem in v petem o slovenskih študentih v Porabju.
Po uradni predstavitvi zbornika je prisotne, med njimi zlasti sodelavce in goste iz zamejstva, nagovorila in se jim zahvalila predsednica izvršnega sveta skupščine Ljubljana Nuša Kerševan. (jk)
pismo uredništvu
Uslužbenci RAI o svojem sindikalnem boju
Italijansko časopisje že nekaj časa obširno poroča o sindikalnem boju uslužbencev radiotelevizijske ustanove RAI za obnovitev lanskega decembra zapadle delovne pogodbe. V sobotni številki je Primorski dnevnik temu boju posvetil na prvi strani uokvirjeni članek z naslovom Uslužbenci RAI prekrižali roke. Blagohotno ironiziranje vašega komentarja, ki izhaja očitno iz nepoznavanja situacije radiotelevizijske ustanove, jasno kaže, kako je javnost slabo seznanjena z resničnim položajem uslužbencev RAI. Zato naprošamo uredništvo Primorskega dnevnika, naj objavi to naše pismo, v katerem bomo skušali to vrzel zapolniti in čimbolj sintetično in nazorno obrazložiti delovno (Stvarnost uslužbencev RAI.
Najprej moramo obrazložiti, da ustanova RAI podpiše s svojim nestalnim in stalnim osebjem štiri vrste delovnih pogodb:
1.	Individualna delovna pogodba z določeno časovno zapadlostjo in za določeno delo. V ta okvir spadajo začasni honorarni uslužbenci, ki podpišejo pogodbo v vrednosti od milijarde (Raffaelle CarraLTippa Bauda) do nekaj tisočakov sestavljavcev glasbenih sporedov - slovenskih.
2.	Delovna pogodba za vodilno osebje. Še.fovska imenovanja sp v glavnem sad politične lotizacije. Čeprav je njihovo število zelo visoko, saj pride na vsakih 12 uslužbencev po en šef, so njihovi prejemki najvišji, podprti tudi z večmilijonskimi izvenpo-godbenimi nagradami.
3.	Časnikarska pogodba. Imenovanja so večkrat lotizirana, pogodba pa
je enaka vsedržavni časnikarski pogodbi z dodatno integracijsko pogodbo RAI.
4. Delovna pogodba za ostalo radijsko in televizijsko osebje, nameščeno po opravljenih javno razpisanih natečajih ali po delavskem statutu.
Sindikalna	federacija
CISL—CGIL—UIL ter avtonomni sindikat SNATER sklepata s podjetjem RAI le zadnjo delovno pogodbo, ki je po treh letih zapadla 31. decembra 1986. Novo sindikalno platformo za delovno pogodbo so organizacije predložile podjetju že v začetku leta (zato ni res, da »so sindikalni predstavniki delavcev RAI odlično izbrali trenutek za obnovo delavske (sic) pogodbe tik pred volitvami«), V njej sindikalne organizacije zahtevajo: organizacijsko prilagoditev ne več monopolnemu položaju ustanove in izzivom novih tehnoloških pogojev, decentralizacijo in okrepitev deželnih sedežev, novo ureditev zdravstvenega zavarovanja, ovrednotenje profesionalne sposobnosti uslužbencev, skrajšanja delovnega urnika (ki je sedaj v povprečju 43 ur tedensko), kot ga že predvideva Scottijev paket, ob drastičnem zmanjšanju nadurnega dela in pa povišek, ki bi v povprečju znašal 250.000 lir, porazdeljen v obdobju treh let (saj srednje uokvirjeni uslužbenec prejme po desetih letih službe milijon lir mesečne plače, napovedovalec s 25 leti službe pa milijon 300.000 lir).
Na vse sindikalne zahteve je ustanova odgovorila negativno. Tedaj so sindikalne organizacije oklicale prvo osemurno stavko z zagotovitvijo, da
Letni sestanek poslovnežev iz ZDA in SFRJ v Cavtatu
DUBROVNIK letnega sestanka
■ Začetek dela 13. jugoslovanskih in ameriških gospodarstvenikov, bančnikov in vladnih funkcionarjev, ki poteka v Cavtatu, vliva optimizem glede možnosti za .izboljšanje ameriško-ju-goslovanskih ekonomskih odnosov. Pri tem postavljajo cilj, da bi do leta 1990 dosegli trgovinsko menjavo v višini dveh milijard dolarjev, kar pomeni, da bi se podvojila glede na sedanji obseg.
Čeprav je doseganje tega cilja, pa tudi končni izid sedanjega srečanja v mnogočem odvisen od osebnih stikov, ki jih bodo v Cavtatu imeli jugoslovanski in ameriški gospodarstveniki, je dala ugoden vtis-plenarna seja, na kateri so govorili novi predsednik sekcije za ZDA gospodarske zbornice Jugoslavije Vjekoslav Crn, predsednik ameriškega dela ameriško-jugoslovan-skega ekonomskega sveta Peter Chap-tman, predsednik GZJ Milan Pavič in drugi.
ne bodo pri tem oškodovane družbene demokratične pridobitve, kot so politične oziroma volilne tribune.
Prejšnji teden je prišlo do ponovnega srečanja z vodstvom podjetja, ki je pripravljeno popustiti le na delovnem urniku in to tako, da bi ga zmanjšali za 16 ur v treh letih, se pravi za eno minuto in deset sekund dnevno. V odgovor podjetju so sindikalne organizacije oklicale nadaljnjih 16 ur razčlenjenih stavk in jutrišnjo javno vsedržavno manifestacijo v Rimu.
Uslužbenci Radia Trst A
S sestanka na Viminalu
RIM — Preventivni ukrepi za miren' in nemoten potek volitev ter sestanka najbolj razvitih v Benetkah, vprašanje naraščanja terorističnih akcij na Južnem Tirolskem ter ukrep, ki bo onemogočil stik med zaprtimi teroristi z. zunanjim svetom: ta so vprašanja, s katerimi se je včeraj spopadel državni komite za red in javno varnost, ki mu je na Viminalu načeloval notranji minister Scalfaro.
Glede zadnjih terorističnih atentatov na Južnem Tirolskem je Scalfaro po sestanku dejal novinarjem, da je o tem že govoril s kolegoma iz Avstrije in ZRN, da bi ugotovili, kdo se giblje med mejama in se tako nadzoruje nje-
gova dejavnost. S tem bi lahko odgovorni organi tudi preprečili, da bi teroristi dobili podporo za svoje delovanje v organizacijah skrajnežev iz ZRN in Avstrije.
O pripravah na bližnji vrh »najbolj bogatih« držav, ki se bo pričel v Benetkah 6. junija, je odbor za red in zaščito predstavil notranjemu ministru natančno poročilo.
Nekdo je nekako izračunal, da bo vsaka minuta sestanka na vrhu stala milijon in 800.000 lir, denar pa bo prišel iz različnih blagajn, toda vsaj zunanje ministrstvo je iz državnega proračuna odmerilo za vrh 7,8 milijarde lir.
ČASA DELLE ASTE
srl
VILA »LA QUERCIA«
— BRISCIKI53-Tel. 040/227487
TRST
SAVOIA EXCELSIOR PALAČE
Nabrežje Mandracchio 4 — Tel. 040/7690166 — Telex: 460315
Le nekaj korakov od jame pri Briščikih je v vili »LA QUERCIA«
razstava starinskih predmetov, ki jo je pripravila »ČASA DELLE ASTE ELITE«.
Poleg prijetnega dne na Krasu si lahko tako do 30. septembra vsak dan od 10. do 20. ure privoščite tudi ogled bogate in strokovno urejene zbirke umetniških predmetov.
Ogled razstave lahko pomeni tudi priložnost za nakup dragocenega predmeta po izredno ugodni ceni.
DRAŽBA OD 17. URE DALJE
S posveta o finansiranju KS v Kopru
Tisoč krajevnih skupnosti tisoč modelov
Bogata bera priznanj za MG »Kresna noč«
KOPER - »Če imamo v Sloveniji 1000 krajevnih skupnosti, imamo tudi 1000 modelov za delovanje oziroma finansiranje le-teh«, je na regijskem posvetu o finansiranju krajevnih skupnosti dejala Bojana Kermolj iz Komna. To je tudi najbolj jedrnat povzetek razprav, ki smo jih slišali v Kopru, ko je hkrati z vprašanjem oziroma problematiko finansiranja delovanja KS bilo poudarjeno tudi samo delovanje KS, načini, metode dela, profesionalizacija ali amaterizem...
Uvodoma, pa tudi kasneje v razprar vah so poudarjali, da ob tem, ko govorimo o finansiranju krajevnih skupnosti, prepogosto mešamo dvoje: finansiranje programov KS in finansiranje delovanja KS kot institucije, ki ima samoupravne organe, tajnika (da ali pa ne), delegate, potrebuje prostore, papir, telefon itd., če vse skupaj poenostavimo. Dejstvo pa je, da na krajevne skupnosti prenašamo vse več dolžnosti oziroma pristojnosti. V krajevnih skupnostih morajo sveti le-teh dajati razna soglasja, mnenja, ko gre za reševanje stanovanjskih, socialnih, komunalnih in drugih problemov, v krajevni skupnosti se množijo dokumenti s področja SLO in DS... Kljub temu, da se dolžnosti dokaj enako prenašajo na krajevne skupnosti, je način dela v vseh različen, prav tako pa tudi finansiranje za zadovoljevanje obeh funkcij krajevne skupnosti.
Na posvetu v Kopru je bila, denimo, očitna razlika med pogledi udeležencev posveta na samo delovanja krajev-
ne samouprave in krajevnih skupnosti sploh. Rado Meden iz Senožeč je menil, da profesionalizacija dela v KS sploh ni bistvena, bistveno je dobiti ljudi, ki so voljni v KS delati zase in za sosede. Če te pripravljenosti ne bi bilo v KS Senožeče pred leti gotovo ne bi mogli izglasovati kar 14 odstotnega samoprispevka. V tej KS so naredili veliko le zato, ker so znali prisluhniti potrebam ljudi in najprej urejali zadeve v okolici središča KS in šele nato v Senožečah samih. Seveda je pri tem treba dodati, da v to KS dobijo za samoupravno delovanje borih 30 tisočakov letno in delo vseeno gre. Seveda na račun tega, da se dva največja kolektiva nista zaprla za tovarniško ograjo pač pa živita s krajem, v katerem sta. Povsem drugačen primer je v občini Koper. Medtem, ko v sežanski letno oddvojijo za delovanje KS 4 milijone dinarjev, jih bodo letos v koprski občini skoraj 90 milijonov. Do 1980. leta so v občini v 22 KS imeli le 4 profesionalne tajnike, zdaj jih imajo v 19 krajevnih skupnostih. Vedno več dela v krajevnih skupnostih je zahtevalo oziroma narekovalo profesionalizacijo, ki bo kot je - v nasprotju s kolegom iz sežanske občine menila predstavnica KS Komen - nujna, saj zaradi preobilice dela amaterizem zahteva preveč osebnega odpovedovanja in odsotnosti z dela, ker je med člani kolektiva, v katerem aktivist KS dela, večinoma ne odobravajo, ob tem dodajmo še, da je več razpravljalcev
opozorilo na različnost med interesom, ki ga v kolektivu ljudje uveljavljajo kot delavci in interesom, ki ga kasneje hočejo uresničiti kot občani, prebivalci določenega okolja. Ves današnji posvet je na koncu izzvenel v tonu, da bo na republiški ravni nedvoumno zelo težko poenotiti sistem finansiranja delovanja KS, saj so si vse res zelo različne med seboj, da pa časi »fehtar-jenja« minevajo, da vse večje obeznos-ti krajevnih skupnosti zahtevajo nek red, enoten sistem. Seveda ne tak -kot je dejal eden od razpravljalcev -ki ga bo predpisoval zakon, pač pa tak, ki ga bo narekovalo življenje. Temu je treba prilagajati zakone, ne pa obratno.
DUŠAN GRČA
Pristojnim ministrom
Vprašanji KPI o ukrepih na meji in vstopu SFRJ v EGS
RIM — Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Nereo Battei-lo sta vložila dve vprašanji pristojnima ministroma o dveh aktualnih temah.
Senatora Jelka Gerbec se je obrnila na notranjega ministra zaradi novih ukrepov, ki so predvideni na mejnih prehodih, po katerih bodo morali tuji državljani (vendar ne pripadniki držav članic EGS) pri vstopu v Italijo izpolniti posebne zelo zapletene obrazce. Ti ukrepi - dodaja komunistična senatorka -bi še upočasnili promet na mejnih prehodih z Jugoslavijo, kjer se letno beleži nekaj desetin milijonov prehodov. Tako stanje -ugotavlja senatorka Gerbec - se bo s turistično sezono še poslabšalo, veliko škodo pa bodo pri tem utrpeli tudi gospodarski operaterji. Ob vsem tem še dodaja, da je notranje ministrstvo že oprostilo te obveznosti državljane iz Avstrije in Turčije, ki, kot znano, nista članici Evropske gospodarske skupnosti.
Zato Jelka Gerbec sprašuje notranjega ministra, ali ne namerava revidirati tega ukrepa in sprejeti potrebne ukrepe, ki bi omogočili, da bi se promet na vzhodnih mejah države odvijal hitreje, saj je splošno znano, da je ta meja najbolj odprta v Evropi.
Senatorka Gerbec je skupno z Nereom Battellom vložila še eno vprašanje in sicer zunanjemu ministru in ministru za zunanjo trgovino. Z njim želita izvedeti, kako nameravata nastopiti ministra pri Evropski gospodarski skupnosti in ostalih evropskih partnerjih, da bi olajšali vstop Jugoslavije v EGS. Senatorja KPI izhajata iz ugotovitve, da je Jugoslavija preko svojih gospodarskih zbornic že zaprosila podporo italijanske vlade za vstop v EGS.
TRST — Okrog 30-članski ansambel Mladinskega gledališča »Kresna noč«, ki deluje pod okriljem »Tabora mladih« z Opčin, se je te dni vrnil s 30. jubilejnega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki je bilo od 28. do 30. maja v Titovem Velenju. Tu je s svojimi uprizoritvami nastopilo šestnajst ljubiteljskih in polprofesionalnih gledališč iz Slovenije, ki sta jih letošnja selektorja, kritik Vladimir Kocjančič in dramatik Peter Božič, izbrala od približno 70 gledanih.
MG »Kresna noč« je v Velenju nastopilo z uprizoritvijo »Samo malo jih zaide v te kraje«, gledališkim showom o nespameti, ki ga je s sodelavci napisal in režiral Sergej Verč. Uprizoritev je tako pri zelo številnem občinstvu kot pri kritikih in gledaliških strokovnjakih, ki so se udeležili te manifestacije, doživela res prodoren in izjemen uspeh, saj so na sami odprti sceni zabeležili kar šestnajst aplavzov. Namenjeni so bili tako posameznim igralcem (Kristina Guštin, Franko Korošec, Rosy Košuta, Melita Malalan, Mirjam Maver, Kristina Pahor, Tanja Pečar, Tanja Smotlak in Alda Sosič), kot glasbi Anastasije Purič, kostumom Gi-uliane Gerdol, sceni Likovnega laboratorija in režiji Sergeja Verča (dve zlati Linhartovi znački za sceno in režijo) ter seveda vsem ostalim sodelavcem te uprizoritve, ki jo je gledališka kritika ocenila kot »svež gledališki dogodek, poln in učinkovit teater, ki osvaja z vzpostavljanjem temeljne človeške svobode« (Jernej Novak, Ljubljanski Dnevnik), »pravi dogodek v letošnji sezoni pri nas« (Josip Tavčar, Radio Trst A), »inventivna gledališka predstava, veliko dejanje na hoji k
resnici« (Marij Čuk, Primorski dnevnik), »predstava na visokem estetskem nivoju, z nedvoumnim sporočilom« (Vladimir Kocjančič, Radio Ljubljana).
Predstave si je ogledovala posebna strokovna žirija, ki ji je predsedoval kritik France Vurnik. Po zadnji sobotni uprizoritvi je tudi razglasila gledališča oz. njih predstave, ki bodo slovensko ljubiteljsko gledališče zastopale na različnih festivalih in srečanjih.
Od vseh gledališč je MG »Kresna noč« odneslo največ priznanj. S svojo uprizoritvijo »Samo malo jih zaide v te kraje« bo v konkurenci zastopalo Slovenijo na Zveznem festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju, medtem ko bo »Gledališče čez cesto« iz Kranja (z gledališčema »Kresna noč« in »Streps« iz Izole eno od treh gledališč, ki so se najbolj uveljavili) tudi nastopalo v Trebinju, a v. spremljevalnem programu in izven konkurence. Svojo uprizoritev bo MG »Kresna noč« poneslo še na Festival Alpe-Jadran v Novo Gorico, na Borštnikovo srečanje v Maribor, na Karavano Cankarjevega doma ter na Festival malih scen - Brams - v Beograd. To uprizoritev so tudi predlagali za program ljubljanske televizije ter za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Po vrnitvi z velenjskega festivala bo MG »Kresna noč« ponovilo gledališki show o nespameti »Samo malo jih zaide v te kraje« od torka, 2. junija, do nedelje, 7. junija, vsak večer ob 20.30, razen v sredo, v Prosvetnem domu na Opčinah (rezervacije v baru openskega Prosvetnega doma), 20. junija pa bo gostovalo v Štanjelu s predstavo na prostem.
Osma koprska srečanja
KOPER — Mesec junij je čas priljubljene kulturne, politične in športne manifestacije, ki v to obalno mesto privabi nad tisoč pripadnikov številnih narodov in narodnosti iz Jugoslavije in njenih treh sosedov. V tednu dni se v istem kraju prepletajo različni jeziki in kulture, kar pa združuje v skupna hotenja za mir, prijateljstvo in sodelovanje.
V italijanski skupnosti v Kopru tako že osmo leto zapored z vso vnemo in ljubeznijo pripravljajo Koprska srečanja. Kakšen bo letošnji program, kako je z denarjem za manifestacijo in še o čem iz pogovora s predsednikom organizacijskega odbora GIOVANNIJEM MIGLIORANZO:
G. M.: Letošnja Koprska srečanja ne prinašajo posebnih novosti. Pripravljamo tradicionalen program srečanja narodov in narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Povedati sicer moram, da smo želeli dodati nove zamisli in pobude, vendar smo jih morali znova odložiti, čakajoč na boljše čase. Kljub vsemu si prizadevamo za obogatitev športnih prireditev z maratonom Milje-Koper. V okviru Koprskih srečanj pa bomo obeležili tudi 40-letnico domače italijanske skupnosti.
Vpraš.: Ostaja torej šest bogatih kulturnih prireditev na koprskem Titovem trgu, ob športnih pa tudi tradicionalni politični del manifestacije?
G. M.: Tako je! V okviru tega pripravljamo dva pogovora za okroglo mizo in sicer v organizaciji obalno-kraškega medobčinskega sveta SZDL pogovor o miru; narodnostna problematika pa bo tema okrogle mize, pri kateri bosta sodelovala tudi dnevnik La voce del popolo in revija Panorama. Radi bi pripravili tudi srečanje z avtorjema nove knjige o brigadi Garibaldi.
Vpraš.: Iz leta v leto imate težave z denarjem. Tudi letos se jim, kot kaže, ne boste mogli izogniti!
G. M.: Letos smo presegli organizacijske težave, ne pa tudi finančne. Se v teh dneh pred začetkom priredite ne vemo, koliko denarja bomo imeli na voljo. Za izvedbo smo načrtovali 14 milijonov dinarjev, vendar kaže, da jih toliko ne bomo dobili. Težko je tako delati, saj je nemogoče vabiti nad 1200 sodelujočih ko še ne vemo, ali jim bomo sploh omogočili nastop. Pozabiti ne gre, da vse skupine, zbori, ansambli, prihajajo v Koper na lastne stroške in sodelujejo brezplačno. Organizatorji jim plačamo prenočišče in hrano.
MIRJAM MUŽENIČ
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Na tekmovanju pevskih zborov v Celju
Presenečenje kriških deklet
TRST — Pevke dekliškega zbora Vesna iz Križa so pripravile še eno presenečenje. Na zveznem tekmovanju Mladinskih pevskih zborov, ki se je v petek zaključilo v Celju, so v kategoriji dekliških zborov osvojile 85,6 točk in si tako zaslužile srebrno plaketo Mladinskega pevskega festivala. Nepričakovan uspeh ima toliko večjo važnost, če pomislimo, da je zbor prvič nastopil na Festivalu v Celju in da je v petek sploh opravil prvo izkušnjo na tekmovanju take razsežnosti in da je z osvojenimi točkami zasedel absolutno sedmo mesto med šestnajstimi nastopajočimi.
Festival, ki se je letos odvijal že sedemnajstič, prireja vsako drugo leto Zavod za kulturne prireditve Celje s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije in Občine Celje, Izvršnega sveta občine Celje in Izobraževalne skupnosti Celje. Na plenumu podpisnikov družbenega dogovora o organizaciji Mladinskega pevskega festivala pa je predstavnik Vojvodine predlagal, da bi tudi ostale republike in pokrajine prispevale del sredstev za organizacijo festivala, predlog so podprli tudi predstavniki Srbije in Kosova ter seveda Slovenije.
V zveznem delu celjskega festivala v Celju nastopajo zbori, ki so predhodno osvojili najvišja mesta na republiških in pokrajinskih tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju pa so, poleg zborov iz drugih držav, uvrščeni mladinski zbori, ki so na prejšnji izvedbi prejeli zlato plaketo.
Dekliški zbor Vesna si je letošnji nastop zagotovil na tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bilo maja lani v Zagorju in z DPZ KD Gomilsko ter DPZ Heribert Svetel iz Maribora predstavljal najboljše zbore iz Slovenije. Križanke so se pod vodstvom Bogdana Kralja predstavile občinstvu in žiriji, ki so jo sestavljali dva slovenska člana, in po en glasbenik iz Vojvodine, Srbije in Makedonije v petek in tako otvorile zaključni del zveznega tekmovanja, ki se je začelo v četrtek zvečer. Za nastop so, poleg obvezne tekmovalne skladbe Kurir Rada Simonittija, pripravile tri ljudske motive v priredbi Pavla Merkuja (Čarni kusi, Sonce ljubo, Zeleni polog), O sacrum convivium T. L. de Victorie ter skladbo Bazovica, ki jo je na besedilo Ljubke Šorli uglasbil Ubald Vrabec. Če izvzamemo nekaj drobnih napak; ki pa so na tekmovanju zaradi treme skoraj neizbežne, so svoj program odpele skrbno in občuteno. Zgleda, da je strokovnjake, ki se sicer neradi izdajejo, pozitivno prizadela predvsem interpretacija in izvajanje obvezne skladbe, ki je bila med najboljšimi. Za tak rezultat gre seveda veliko zasluge predvsem dirigentu, ki je znal prikrojiti skladbe možnostim svojega zbora in tako premostil začetni handikap številčnosti. Dekliški zbor šteje namreč 22 pevk, ostali zbori v Celju pa so nastopali v zasedbi od 35 do ■ 50 članov.
Pevke so z osvojitvijo srebrne plakete prejele zasluženo nagrado za mesece trdega dela ter veliko resnostjo in odgovorni pristop, ki so ga še enkrat dokaza-le.
Pevkam, mlademu dirigentu in vsem, ki so z vsakdanjim delom pripomogli k tako zavidljivem uspehu grejo seveda naše čestitke in želja, da bi se bera priznanj še nadaljevala, (dan)
66.	FULVIO TOMIZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
•
Tragedija neke manjšine
COPVRIGHT ZTT
Po drugi varianti naj bi imeli ti trije oborožene! predvsem na muhi krščanskega socialista, ki naj bi se dokončno zmenila, kako se bosta pridružila partizanom. Namen, da ju ubijejo skupaj, je dozorel na licu mesta, potem ko so se prepričani, da se bo Zajc ponovno vrnil, kako bi ga sicer kar tako izpustili izpred oči. Se pravi, da se je violinist z njimi pogovarjal, morda zato, ker jih je zamenjal za partizane, ki naj bi bili v zvezi z načrti Stanka Vuka (Zajc, ki se je vrnil v Ulico Tivarelli, je namreč rekel ženi, da bi se srečanje utegnilo zavleči), ali pa zato, ker se je bil odločil, da jim lajša pot pri izvrševanju grozljive naloge. V obeh primerih pa morilcem ni šlo na roko, še zlasti ne, če so bili pod Jazbečevim vodstvom, ko bi jih Vuk našel znotraj hiše.
Šli o torej ven in počakali, da se je obiskovalec vrnil; skupaj so vstopili v hišo in se povzpeli do tretjega nadstropja. Pretvarjanje morilcev pred zakoncema Vuk se razkrije prav v tem trenutku Zajc, ki je privolil, ali pa je ravno takrat spregledal past kajti Dani se je oblekla v naglici, kot da je nameravala ven, in to ne za malo časa, v
mrzlo noč in Stanko, ki se je spet oblekel ali pa morda niti ni imel več časa sleči plašča. Obiskovalec je torej pritisnil na zvonec in s tem naznanil svoj prihod. Zlikovci, tesno ob steni, z že pripravljenim orožjem, so samo čakali, da se vrata odpro. Oni smuknejo noter in spet zaprejo vrata. Vukova se umikata v jedilnico, Zajcu pa ukažejo, naj sede za mizo. Sedem strelov, namerjenih v Stanka, dokazuje, da fant ni mirno čakal svojega konca. Močan udarec, ki je zadel Zajca, prav tako razkriva reakcijo s strani nekoga, ki je v dobri veri stregel priganjanju teh treh, ki so ga zadeli v hrbet s preciznim strelom iz revolverja. Dani so pokončali prav nazadnje, ko je zločincem že gorelo pod nogami: pognali so se navzdol po stopnicah, še poprej pa sunili iz gospodaričine torbice mešiček z zlatnino.
Zelo dobro se zavedam, da se domneva o razpletu celotnega primera, ki sem jo postavil ob vrsto drugih, jo dopolnil in ji dodal še nekaj doslej neizdanih podrobnosti, utegne izkazati na majavih nogah. Upam pa si trditi, da je še najbolj utemeljena vse dotlej, dokler se ne pojavijo novi znaki, ali bolje povedano, do dne, ko bo nekdo od odgovornih le spregovoril, morda prav na smrtni postelji, ko mu ne bo več mar sodbe ljudi, tako kot mu ni bilo mar za življenje teh treh, ki jih je pomagal pokončati.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Mladoporočenca Stanko Vuk in Dani Tomažič
IZ
Ulice Rossetti
Nepričakovana poteza družbe Total v škodo rafinerije Aquila
Že danes naj bi začeli z bonifikacijo iz Rima pa še vedno ni ugodnega glasu
Po večdnevnem zatišju je afera ža-veljske rafinerije Aquila ponovno udarila na dan. Vse kaže namreč, da bo njena lastnica, francoska multinacionalka Total že danes začela z bonifikacijo opreme, seveda če v zadnjem trenutku na bo prišlo do drugačnih navodil iz Rima. Kljub obvezam predsednika vlade Fanfanija, se namreč na ministrstvu za industrijo še niso odločili za sestanek s sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL, UIL in zastopniki družbe Total. Srečanje, ki je bilo predvideno za 28. maja je namreč odpadlo zaradi ne-razpoložljivosti ministra Pige, s katerim zahtevajo sindikati neposreden kolokvij.
Družba Total ves ta čas očitno ni čakala križem rok. Opolnomočila se je z odločitvijo pretorja Morwaya, ki je, kot znano, obrnil v njen prid sodni postopek proti devetim sindikalistom in predstavnikom tovarniškega sveta, ki so poverjenim tehnikom onemogočijo ogled strojne opreme, namenjene bonifikaciji. V preteklih dneh je Total naslovila na krajevne uprave obvestilo, da bo danes začela z bonifikacijo rafinerije. Obvestila pa niso prejele sindikalne organizacije, vendar z ozirom na pretekle arogantne poteze Totala ni
to nikakršna senzacija. Vprašanje, kako sedaj ukrepati, da do bonifikacije le ne bi prišlo, ostaja odprto. Delavci ne morejo še naprej tvegati sodnih postopkov, krajevne uprave so verjetno v celoti osredotočene na potek volilne kampanje, delavci in sindikati pa so fakorekoč klic na pomoč v puščavi. Pogajanja za odkup žaveljske rafinerije s strani družbe Afamya so se prav tako zagozdila, saj se širijo le nezanesljive govorice, da je zastoja kriva tehnična plat pogovorov.
Današnji dan bo brez dvoma potekal v znamenju napetosti in sklepanja, s kakšnim izidom se bo ta moreča igra iztekla. Težko pričakovani sestanek na ministrstvu za industrijo je bil namreč ponovno odložen na drug datum, verjetno na 8. ali 9. junij. Sindikati CGIL, CISL, UIL so za 7.30 sklicali skupščino vseh delavcev, nanjo pa so povabili tudi predstavnike vseh krajevnih uprav in institucij. Zaenkrat sta svojo prisotnost zagotovila dolinski župan Edvin Švab in miljski župan Bordon.
Deželni INAIL prenesli iz Trsta v Benetke
Deželno ravnateljstvo državnega Zavoda za zavarovanje proti.nezgodam na delu (INAIL), s sedežem v Trstu, je bilo ukinjeno in prenešeno v Benetke. Tako sporočajo uslužbenci ukinjenega deželnega ravnateljstva INAIL v posebni protestni izjavi proti taki samovoljni odločitvi, sprejeti v Rimu, kar pomeni ponovno obubožanje javnih struktur v okviru naše dežele. Pri taki odločitvi so centralni organi zavoda INAIL v Rimu prezrli posebne značilnosti naše avtonomne dežele s posebnim statutom in jo postavili ob rob, kajti meddeželno ravnateljstvo v Benetkah v svojstvu načrtovalnega organa za usluge in storitve na krajevni ravni, bo prav gotovo od daleč gledalo in zanemarjalo specifične probleme in potrebe delovnih invalidov v naših krajih. Zgoraj omenjena protestna izjava je bila naslovljena na centralne organe zavoda INAIL in na upravna, politična in sindikalna telesa v naši deželi, v upanju na ponovno ustanovitev samostojnega deželnega ravnateljstva INAIL v Trstu. Zanimivo bo čez čas ugotoviti, če bo ta protestna akcija naletela na gluha ušesa. Ne bi bilo prvič za podobne primere.
Pri proseški postaji so se spomnili desetih obešenih talcev
»S spominom na nedolžne žrtve nadaljujemo njihovo borbo«
Otožna žalostinka je v nedeljo dopoldne zaplavala čez proseško gmajno v spomin na deset mladih talcev, ki so jih nacifašisti obesili 29. maja pred 43 leti, da bi se maščevali za uspešno partizansko akcijo. Kot že vsa povojna leta, so Se tudi letos domačini zbrali na kraju, kjer so utrnila njihova življenja, da bi potrdili svojo zvestobo idealom NOB, in hkrati izpričali pripravljenost za nadaljnje trdo delo v bran demokracije in za razvijanje omikanega sožitja in sodelovanja med tu živečima skupnostima.
Sindikalne organizacije o obrazcih ECO
Delavci morajo pozorno preveriti vse podatke
Zavod INPS od začetka meseca maja pošilja na domove odvisnih delavcev posebne formularje, ki vsebujejo vse razpoložljive podatke o delavčevem delovnem razmerju v letih 1974-1977. Sindikati CGIL, CISL, UIL in delavski patronati so včeraj sklicali tiskovno konferenco, s katero so želeli seznaniti delavce o važnosti teh formularjev, ki jih je zavod INPS označil s kratico ECO (estratto conto — izvleček računa). Formularje ECO bi morali dobiti odvisni delavci vseh kategorij, razen obrtnikov, neposrednih kmetovalcev, trgovcev in hišnih pomočnic, oziroma pomočnikov.
V Tržaški pokrajini je zavod INPS doslej razposlal 125 tisoč formularjev, naslovljenih na 120 tisoč delavcev. Presežek v številu je treba pripisati dejstvu, da so nekateri delavci dobili po dva ali več formularjev, zaradi netočnosti podatkov, ki jih hrani arhiv INPS. V tem primeru je delavec dolžan natančno pregledati vse podatke in jih popraviti, nakar mora pravilno izpopolnjeno priloženo posebno dopisnico ponovno nasloviti na INPS. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki sindikalnih organizacij in patronatov povabili vse delavce, ki so že prejeli omenjene formularje, da se za vsa pojasnila obrnejo na pristojne patronate, kjer bodo brezplačno dobili
potrebna navodila. Izkazalo se je namreč, da gre ta važen dokument bolj neopazno mimo zanimanja številnih delavcev, saj se je vabilu sindikatov in patronatov doslej odzvalo le pičih 10% zainteresiranih. Sodelovanje delavcev pa je nadalje važno tudi zato, da se prepreči vsako obliko utaj s strani nevestnih delodajalcev, ki se vselej obrestujejo na koži delavcev samih.
Formular ECO, kot rečeno, vsebuje vse podatke, ki bodo služili za obračunavanje odpravnine in seštevanje delovne dobe ter temu primerne pokojnine. Na obrazcih je delovna doba navedena v tednih, ki jih mora biti za vsako leto 52. Vsako netočnost ali pomanjkljivost je zato treba čimprej popraviti. Zadnji rok za predstavitev po'i pravkov bo namreč zapadel 12. oktobra, po tem datumu pa bo .vsak priziv neuspešen. Če se podatki na formularju ECO in dokumentacija, ki jo hrani delavec (plačni listi, potrdila o sprejemu v službo oziroma o odpustu z delovnega mesta in podobno) ne ujemajo, bo torej najbolje zaprositi za nasvet patronatne službe INAS, INČA ali ITAL/UCAP. Formularji ECO nadalje nadomeščajo kartončke, ki jih je delodajalec, oziroma zavod INPS, doslej enkrat na leto izročil delavcem. Kdor formularja še ni dobil, ga do konca tega meseca dvigne na sedežu INPS.
Pregled položaja štivanske papirnice na srečanju z občinskimi predstavniki
Proizvodne perspektive dobre zaposlitvene nekoliko manj
Štivanska papirnica je industrijski obrat z dobrimi gospodarskimi perspektivami, vendar število uslužbencev stalno pada zaradi uvajanja moderne tehnologije. To izhaja s sestanka, ki je bil prejšnji petek na nabre-žinskem županstvu in katerega so se udeležili člani vodstva papirnice in predstavniki občine. Prisoten je bil generalni podravnatelj družbe »Papirnica Timave in sonca« - lastnice štivanske papirnice - inž. Carlo Ubertalli in odgovorni za stike z uslužbenci Bozzi. Občino so zastopali župan Brezigar, podžupan Caldi, starejši odbornik Gobbo in načelniki svetovalskih skupin občinskega sveta Širca (KPI), Greblo (KD), Brecelj (SSk), Burger (PSI), Baici (LpT) in Certo (Zelene liste).
Sestanek je bil tudi posvečen problematiki zaposlovanja. Voditelji papirnice so orisali sklep, ki so ga sprejeli z industrijskim svetom in ki predvideva zmanjšanje organika od 719 na 630 enot do konca leta 1988 brez odpustov in drugih ukrepov, temveč z ukinitvijo procesa »turn-over«. Nekatere dele obrata bo treba še mehanizirati in predvidevati je, da se bo orga-nik čez nekaj let ustalil na 600 enotah.
Začasno zaposlitev 70 oseb (gre v veliki meri za mlade na podlagi po-
godbe usposabljanje-delo) je treba pripisati povečanju proizvodnje, ki bo letos dosegla 350 delovnih dni.
Pomembne so tudi investicije: v posodabljanje objektov so namreč vložili 46 milijard lir. Gre za investicije, ki so potrebne, če želi takšen industrijski obrat, kot je štivanska papirnica, ostati konkurenčen na tržišču. Štivanska papirnica proizvaja namreč pretežno za izvoz.
Na sestanku je bil govor tudi o nekaterih specifičnih problemih, ki zadevajo štivansko papirnico. Šlo je vsekakor za koristni sestanek, ki je poglobil problem zaposlitve v edini veliki industriji s sedežem na ozemlju de-vinsko-nabrežinske občine.
Dežela odobrila izredni program KGS
Na predlog odbornika za načrtovanje Gianfranca Carboneja je deželni odbor odobril izredni program posegov Kraške gorske skupnosti. Kot smo svoj čas že poročali, predvideva izredni program KGS vrsto posegov tako na področju zaščite okolja in naravnih dobrin, kot tudi na področju socialnih struktur.
Po polaganju vencev ob kamnito piramido, ki so jo po drugi svetovni vojni postavili domačini v spomin na mu-čeniško smrt desetih nedolžnih talcev, sta na nedeljski komemoraciji spregovorila Vladimir Kenda in Arturo Ca-labria. Oba govornika sta obravnavala tragični dogodek izpred več kot štirih desetletij v luči sedanjosti. »Proseški talci so dali svoja življenja za veliko stvar človeštva,« je poudaril Kenda. »Njihova žrtev ni bila zaman. Pripomogla je, da smo lahko ustvarili družbo, ki je bila povsem drugačna od totalitarne fašistične države. A protislovja, ki so porodila fašizem, še obstajajo,« je opomnil govornik. »Zaradi tega so ideali, ki so prevevali borce za svobodo, še vedno aktualni.« Razmah terorizma na Južnem Tirolskem je označil kot vodo na mlin fašistom. »Take izpade moramo ostro obsoditi in ne smemo dovoliti, da bi tu pri nas rušili prijateljske odnose med slovenskimi in italijanskimi pripadniki in demokratičnimi silami, tiste odnose, ki so vzklili prav med narodnoosvobodilnim bojem,« je opomnil Vladimir Kenda.
Za Artura Calabrio, predsednika pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov ANPI, pomenijo take spominske svečanosti, kot je bila nedeljska pri proseški železniški postaji, nadaljevanje borbe za svobodo, in sicer za dosego še vseh tistih ciljev, ki so si jih zadali borci med vojno, a doslej še niso bili doseženi. Med temi cilji je tudi enakopravnost slovenske manjšine, ki jo zagotavlja tudi 6. člen italijanske ustave. Izrekel se je zato za izvajanje ustave (in sicer tudi tega člena ustavnega besedila) in proti njeni spremembi, kot bi želele nekatere italijanske sile.
• Večji del govora je Calabria namenil oceni krajevnih političnih dogodkov. Ožigosal je napovedano zborovanje pred bazovsko fojbo (»Organizatorji so izbrali za svojo pobudo prav 21. junij, dan, ko je pred 43 leti začela v Trstu delovati Rižarna«, je opozoril), in obsodil je sodelovanje socialistov z Listo.
Na komemoraciji, ki jo je tudi tokrat pripravila proseško-kontovelska sekcija (VZPI-ANPI), je proseška godba na pihala zaigrala nekaj koračnic, moški pevski zbor Vasilij Mirk pa je zapel par partizanskih pesmi. Svečanost je uvedel in povezoval predsednik domače sekcije VZPI-ANPI Mario Briščik.
V Podlonjerju vino, v Mačkoljah češnje
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja je priredila v soboto in nedeljo družabno prireditev, povezano z deveto rajonsko razstavo vin.
Vreme je bilo organizatorjem naklonjeno, tako da se je prireditve udeležilo toliko ljudi, kolikor jih v Ljudskem domu v Podlonjerju ne pomnijo.
V	soboto so podelili nagrade domačim vinogradnikom, ki jih vidimo na gornji sliki, potem pa so udeležence zabavali priljubljeni Neva, Germano in Mara, ki so nastopili s harmoniko, kitaro in petjem.
V	nedeljo je za dobro.voljo poskrbela godba na pihala »La triestinissima«. Dopoldne je bil še slikarski ex tempere za učence osnovnih šol od Sv. Ivana in s Katinare. Risbe so bile razstavljene v dvorani Ljudskega doma.
Praznik češenj v Mačkoljah je tudi letos privabil res številne udeležence. Organizatorji — Prosvetno društvo v Mačkoljah — so za svoje nedeljske goste priredili zanimiv kulturni spored z nastopom dveh domačih pevskih zborov in godbe na pihala »S. Kumar« iz Izole, z zabavnim dramskim nastopom v barvitem domačem narečju, koncertom devinskega zbora »Fantje izpod Grmade« ter predstavitvijo tam-buraškega ansambla iz Boljunca in nastopom gojencev župnijske glasbene šole. Priložnostno besedo je povzel dr. Stanko Janežič, ki je že pred 25. leti dal prvič pobudo za prireditev tega praznika.
Večer se je prijetno zaključil s plesom ob zvokih ansambla »Ottavia Brajka«. Ko se se zvrhani koši dozorelih češenj (na sliki) izpraznili, so se začeli tudi obiskovalci počasi razhajati. Praznik se je včeraj od obiskovalcev poslovil s člani ansambla »Taims«.
Od petka do nedelje izreden obisk
Uspeh vinske razstave v Zgoniku
Splet ugodnih okoliščin je botroval, da je 23. izvedba občinske razstave vin v Zgoniku odlično uspela, kot le malokdaj prej. V nasprotju s tradicijo je bilo vreme tokrat, razen neznatnega rosenja, prizanesljivo in na razstaviščnem prostoru se je posebno v nedeljo kar trlo ljubiteljev domače kapljice, ki so očitno prišli na svoj račun. O kakovosti razstavljenih vzorcev (10 belega vina in 8 terana) je bilo slišati skoraj same pohvalne besede (lanska letina je bila res dobra, saj je bilo grozdje zdravo), predvsem pa to zgovorno potrjujejo številke. V treh dneh je namreč v kleti pošla vsa zaloga ustekleničenega vina, v skupni količini kar 25 hektolitrov, in sicer preko 16 belega vina in skoraj 9 terana.
Obiskovalci so si na šolskem hodniku z zadovoljstvom ogledali tudi prvo razstavo cvetja, ki sta jo pripravili ustanova ERSA in cvetličarsko-vrtnarska zadruga s Proseka, pa tudi slike učencev vseh osnovnih šol o zaščiti okolja.
Poleg plesne zabave, za katero sta poskrbela ansambla'Lojzeta Furlana in Pomlad, je bil v soboto na sporedu celovečerni koncert moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki je v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku pod vodstvom Claudia Coloinija zapel izbor umetnih in narodnih pesmi. V nedeljo pa so bili na sporedu briškola, osnovnošolsko srečanje v igri med dvema ognjema in pa nastop najmlajših kotalkarjev (na sliki), ki so pokazali svoje veščine.
Vsestranski uspeh letošnje vinske razstave je poplačal velik trud občinske uprave, njenih uslužbencev in prizadevnih članov SK Kras in KD Rdeča zvezda, ki so upravljali kioske z jedačo. (B. S.)
V nedeljo na Pomorski postaji in na Velikem trgu v Trstu
Volilna kampanja se je razživela
Prijateljsko srečanje prostovoljnih gasilcev iz naše in sosednjih dežel
Jutri Craxi in Nicolazzi Obračun senatorke Gerbec
Kdor je nedeljski popoldan izkoristil za sprehod po središču mesta, je na Velikem trgu lahko prisostvoval zanimivi prireditvi: svoje spretnosti so izkazovali prostovoljni gasilci iz Furla-nije-Julijske krajine, s Tridentinskega, iz Slovenije in avstrijske Koroške, Sestavljali in razstavljali so gasilske lestve, po njih plezali z mačjo agilnostjo, razvijali in zavijali so brizgalne cevi in podobno. Tridentinski prostovoljci so nastopali v lepih paradnih uniformah, natanko takšnih, kakršne so nosili njihovi pradedje v prejšnjem stoletju; njihovi kolegi iz Knežaka so pripeljali gasilski voz iz leta 1912 s konjsko vprego in še v uporabnem stanju; sodobno gasilsko tehnologijo pa sta poleg večjih in manjših prizemskih vozil zastopala predvsem helikopter in enomotorno letalo, ki sta se spretno povrtavala nad glavami ljudi.
Te gasilske vaje oziroma ekshibicije so bile le drugi del srečanja, ki se je pričelo zjutraj z razpravo na bližnji Pomorski postaji pod naslovom »Gozdni požari: koristnost in problemi prostovoljnih gasilcev«. Srečanje so priredili prostovoljci iz tržaške pokrajine, in sicer združenje AVAB, društvi Breg in Globojner, Zadruga sv. Barbare, Radio Club CB/NE in devinsko-nabre-žinska občinska skupina pod pokroviteljstvom raznih tržaških krajevnih uprav in drugih javnih ustanov.
Posvetu je predsedoval deželni odbornik za proračun in' načrtovanje Gi-anfranco Carbone, uvodna poročila pa so imeli ravnatelj operativnega središča pri deželnem ravnateljstvu za gozdove Giuseppe Kravina, ravnatelj tržaškega inšpektorata za gozdove Roberto Barocchi, koordinator devinsko-nabrežinskih prostovoljcev Alessandro Fattori in tržaški pretor Pier Valerio Reinotti. Govorili so o gozdnih požarih v Furlaniji-Julijski krajini in še zlasti na Goriškem in Tržaškem, kjer so posebno razširjeni. Po novejši zakonodaji je njih gašenje zaupano gozdnim čuvajem, pod vodstvom katerih delujejo tudi prostovoljne skupine.
Razpravljalni, so med drugim ugotovili, da je med tukajšnjim prebivalstvom dokajšnja pripravljenost za takšno družbeno koristno delovanje na prostovoljni podlagi, ki je bilo pri nas, razširjeno že pod staro Avstrijo. To pripravljenost pa so javne uprave začele v večji meri izkoriščati šele v zadnjih časih in treba bo premostiti še 'marsikatero oviro juridične, organizacijske, a tudi politične narave, preden bi dosegli res zadovoljivo raven. V tej zvezi naj omenimo posege predstavnikov Brega Igorja Petarosa, Globojner-ja Pavla Pečarja in devinsko-nabrežin-skih prostovoljcev Daria Pertota, ki so obžalovali, da je bila med samo organizacijo posveta slovenska beseda zapostavljena.
Te nedostatke je po eni strani podčrtala po drugi strani pa presegla udeležba prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Avstrije, ki je prišla do izraza na posvetu, še v večji in polnejši meri pa v popoldanskih ekshibicijah na glavnem mestnem trgu.
Gasilci iz Hrvatinov sestavljajo protipožarno lestev na Trgu Unita
Predzadnji teden kampanje za parlamentarne volitve bo potekel v našem mestu v pričakovanju nastopov »velikih kalibrov«, ki prihajajo iz Rima pomagat krajevnim strankam v prizadevanjih za pridobitev glasov za svoje kandidate. Jutri bosta nastopila na Tržaškem kar dva vsedržavna tajnika, in sicer Craxi za socialiste in Nicolazzi za socialdemokrate, v soboto pa je napovedan (že enkrat odloženi) prihod vsedržavnega tajnika KD De Mite. Največje zanimanje vzbuja seveda nastop tajnika PSI Bettina Craxija, ker je pričakovati, da bo, poleg obravnave vsedržavnih tem te volilne kampanje, zavzel stališče tudi do specifičnih problemov našega mesta in dal svoje tolmačenje nenaravnega zavezništva PSI z desničarsko Listo za Trst.
Kot je znano, je ta volilni sporazum izzval že resne kritike iz vrst drugih strank, kot so KD, KPI in PSDI, pa tudi v vrstah samih krajevnih socialistov, in ne le slovenskih, ki so s tem v zvezi
Z včerajšnje otvoritve mednarodnega simpozija v Trstu
Preučevanje Krasa odpira nove možnosti za sodelovanje med F-JK in Slovenijo
Iz medsebojnega sodelovanja med tržaško in ljubljansko univerzo je nastala zamisel za nadvse pomemben, strogo strokoven mednarodni geološki simpozij z naslovom: »Razvoj kraške karbonatne platforme«. Pomen tega strokovnega zborovanja so na včerajšnji slavnostni otvoritvi na tržaški ekonomski fakulteti obrazložili številnim slušateljem člani častnega odbora simpozija.
Župan Staffieri je uvodoma opomnil, da je tovrstno mednarodno strokovno srečanje izrednega pomena za naše mesto, saj nakazuje na kozmopolitsko tradicijo in znanstveno bodočnost Trsta. V slovenskem jeziku se je udeležencem predstavil dr. Ivan Kristan, rektor ljubljanske univerze »Edvard Kardelj«, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je ta simpozij v nekem smislu sad sodelovanja geologov s tržaške in ljubljanske univerze. Takšno skupno strokovno delo je začelo dobivati jasnejše obrise pred približno štirimi leti. Znanstvenoraziskovalno delo strokovnjakov obeh univerz pri proučevanju kraških pojavov je kot geološki fenomen izrednega pomena za obe sosednji deželi. Dr. Kristan je izrazil upanje, da bi se takšno plodno sodelovanje nadaljevalo in se, če bo le mogoče, tudi učvrstilo.
Tudi predsednik SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) dr. Janez Milčinski je pozdravil udeležence mednarodnega simpozija in tudi sam izrekel zadovolstvo nad dejstom, da je sodelovanje med tržaškim ih ljubljanskim akademskim forumom tako uspešno.
Rektor Paolo Fusaroli je v imenu tržaške univerze pozdravil ugledne goste, ki so se udeležili otvoritvenega srečanja mednarodnega simpozija, med

temi tudi generalnega konzula SFRJ Ljvija Jakomina. Predstavnik družbe AGIP pa je nato poudaril, da so strokovne geološke raziskave bistvenega pomena za razvoj naftne industrije in da je torej na tem področju na razpolago veliko doslej še nekritih delovnih mest za mlade strokovnjake.
Uradpa predstavitev simpozija se je tako zaključila, strokovno srečanje pa se bo nadaljevalo do sobote s predstavitvijo številnih strokovnih referatov znanstvenikov iz vsega sredozemskega področja in z ekskurzijami po »jugoslovanskem« in »italijanskem« delu Krasa. Danes in jutri bo strokovno srečanje potekalo v dvorani tržaške Pomorske postaje. Geologi bodo poročali o razvoju karbonatne plošče v deželah ob Sredozemskem morju, torej o geološkem nastanku te zemeljske plasti. Karbonatne plošče so po svoji sestavi
kombinacije apnenca in dolomita, ki jih je nekoč prelivalo morje. Te plošče so pomembne tudi za gospodarstvenike, saj je dokazano, da se v njih skriva neprecenljiv vir energije nafta.
Pogovori s kandidati po Radiu Opčine
Z današnjim dnem bomo na Radiu Opčine lahko prisluhnili slovenskim kandidatom za bližnje volitve. Prva oddaja v živo bo drevi, ob 20.30, gost v studiu pa bo prof. Josip Pečenko, ki sicer ni kandidat, ki pa bo govoril o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti v luči sedanjega političnega položaja. Oddaje s kandidati bodo še jutri ob 20.40, v petek, 5. junija, ob 21.30, v torek, 9. junija, ob 20.30, v sredo, 10. junija, ob 20.40 in v petek, 12. junija, ob 21.30.
Zaskrbljujoč položaj v Tržaškem Lloydu
Sindikati oklicali pripravno stanje
Aleksander Lakovič je s prijatelji slavil 50-letnico
V nesreči tragično preminil Doberdobec
Položaj Tržaškega Lloyda se neprenehoma slabša. V zadnjih časih sta prenehali delovati družbini agenciji na Dunaju in v Livornu, zaradi česar se bo zmanjšalo število njenih uporabnikov, družba pa je medtem napovedala, da namerava predčasno upokojiti 70 uslužbencev. Vse to se dogaja, ne da bi se pričel preustroj, ki ga je obljubilo vodstvo Tržaškega Lloyda oziroma družbe Finmare.
Tako sta ugotovili pokrajinski tajništvi sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL ter Sindikata prevoznikov, ki sta zategadelj oklicala pripravno stanje delavcev in hrati sklicala delavsko skupščino v Tržaškem Lloydu za danes s pričetkom ob 15.30.
Danes v dvorani Trgovinske zbornice
Slovenska strokovnjaka o istrski pokrajini
V sejni dvorani tržaške Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5 bo danes ob 18. uri predstavitev izvirne študije o istrski pokrajini, ki sta jo pripravila umetnika Marko Pogačnik in Dušan Podgornik. Diapozitive, ki jih bodo med predavanjem projicirali, bo komentirala Graziella Ponis, profesorica zgodovine umetnosti na italijanski gimnaziji v Kopru. Študija obravnava razvoj in geološke spremembe istrske pokrajine' s posebnim ozirom na učinke naravne energije, ki uravnava ekološki sistem.
Marko Pogačnik, rojen leta 1944, je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in se ukvarja z vesoljsko skulpturo in urbanistiko. Razstavljal je že v Beogradu, Mun-chnu, Parizu, New Yorku, Benetkah in Gradcu, objavil pa je tudi številne študije o okolju.
Dušan Podgornik, rojen leta 1956, je doštudiral na beograjski Akademiji za umetnost in se bavi s fotografijo in knjižno grafiko.
Paket za Trst tudi za gradbenike?
Na osnovi okrožnice ministra za finance so gradbeniki izključeni iz davčnih ugodnosti, ki jih nudi »paket za Trst«. Da bi opozoril na to »krivico«, tržaški Kolegij gradbenikov prireja danes s pričetkom ob 9.30 srečanje, na katerem bo imel uvodno besedo pod-ravnateli Vsedržavnega združenja gradbenikov Orazio Dim. Srečanje bo na sedežu Združenja industrijcev na Trgu Scorcola 1, na njem pa bodo posegli poslanca Colom in Cuffaro, deželni odbornik Carbone in občinski odbornik Trauner.
■ Sinoči nekaj po 22. uri so na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice sprejeli 23-letnega Stefana Pigalija iz Caorl blizu Benetk in 50-letnega Tržačana Maria Destradija, ki stanuje v Ulici Donadoni 34. Zaradi raznih ran in poškodb se bo prvi zdravil 20 dni, drugi pa petnajst. Ranila sta se v prometni nesreči, ki se je pripetila v Ulici Flavia v bližini tovarne Illy Caffe. Pigali, ki je z be-emvejem vozil proti Miljam, je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal na drugo stran ceste - v nasproti vozeči Destradijev avto.
V nedeljo popoldne je za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila na Bazoviški cesti, umrl 50-letni Aleksander Lakovič. Mož je živel na Reki, a po rodu je bil iz Doberdoba. Čeprav se je še kot 10-letni otrok preselil z očetom na Reko, se je večkrat vračal na obisk v rojstne kraje, kjer živijo njegov brat Andrej in številni sorodniki. Tako se je v soboto udeležil praznovanja, ki so ga priredili petdesetletniki iz doberdobske občine. Doberdobci so si za to tradicionalno praznovanje izbrali Trst in so v soboto popoldne obiskali tudi redakcijo našega dnevnika. V teku dneva so imeli še razna srečanja, praznovanje pa so zaključili s prijetnim večerom v gostilni.
Aleksander Lakovič je bil v nedeljo namenjen domov na Reko. S svojim renaultom 4 je vozil po Bazoviški cesti proti Reki, vendar je v bližini gostilne Al Paldmbaro opazil, da z radiatorjem nekaj ni v redu. Bilo je okrog 14.15. Avto je pristavil na robu cestišča in šel iskat vode. Toda ko se je vračal k avtomobilu, ga je med prečkanjem ceste zbila z avtom 22-letna Paola Gregori iz Botača, ki je vozila proti središču mesta. Ko je prispel rešilec Rdečega križa, je bil Lakovič v globoki nezavesti, ker si je pri padcu prebil lobanjsko dno. Nekaj ur po nesreči se je njegovo stanje hudo poslabšalo, tako da SC se zdravniki odločili za kirurški poseg. Toda Lakovič je umrl, še preden so ga pripeljali v operacijsko SObO.
Prepir se je izrodil v poskus umora
Pod policijskim nadzorstvom leži od nedelje zjutraj v glavni bolnišnici, kjer bo ostal še pet dni na zdravljenju.Ko bo zapustil bolnišnico, pa bo moral v zapor pod obtožbo poskusa umora in neupravičene posesti noža. 28-letni Giorgio Gio-vannini iz Ul. Toneatti 6 je namreč v soboto zvečer z nožem zabodel 26-letnega Alessandra Missona.
Mladeniča sta se srečala pozno zvečer na prazniku Unita in Dela v Ul. Flavia. Iz še neznanih razlogov sta se začela prerekati, od žaljivk pa sta hitro prešla k dejanjem. Ko ju je eden od prirediteljev praznika, Paolo Marpino, spodil s travnika in poklical policijo, se je pretep nadaljeval na cesti. Toda ko so prispeli agenti in reševalci Rdečega križa, se je najhujše že dogodilo: neka priča je videla, kako je Giovannini nekajkrat zamahnil z nožem proti Missonu in ga ranil po obrazu in roki, tako da je obležal v mlaki krvi. Medtem ko je rešilec Rdečega križa prepeljal ranjenca v glavno bolnišnico, so agenti začeli iskati Giovanninija, ki so ga na prazniku videli v družbi dekleta. Po napotkih očividcev so Giovanninija izsledili v dekletovem stanovanju v Ul. Flavia. Nasilnež je agentom takoj priznal, da je ranil Missona, nato pa jih je spremil do smetnjaka na Stari istrski cesti, kamor je odvrgel okrvavljen nož. Ker je bil tudi Giovannini ranjen, so ga pospremili v glavno bolnišnico. Alessandra Missona so sprejelina okulistično kliniko. Zdravniki napovedujejo, da se bo moral zdraviti mesec dni.
zavzeli nedvoumno negativno stališče s svojega deželnega aktiva v Medji vasi. Zanimivo bo torej slišati, kaj o tem meni najvišji voditelj PSI, ki bo jutri spregovoril ob 18. uri na Trgu Unita. Toda že dejstvo, da bo na istem govorniškem odru ob Craxiju nastopil (poleg kandidata Segheneja) tudi sam predsednik Liste za Trst Manlio Ceco-vini, daje slutiti, da bo tudi tajnik PSI zagovarjal operacijo, katere cinična volilna računica ne odtehta gotovega zasenčenja politične identitete krajevne socialistične stranke.
Volilni manever PSI-LpT je sicer zagovarjal pokrajinski tajnik in socialistični kandidat za poslansko zbornico Seghene na volilnem sestanku v Nabrežini, ko je ponovil, da je njegov smoter zgolj, da zagotovi Trstu večje zastopstvo v parlamentu in s tem večjo težo pri pridobivanju državne pomoči. Kandidat PSI za senat Agnelli pa je na nekem shodu spregovoril o problemih oboroženih sil, pri čemer se je zavzel za večje upoštevanje potreb kadrov po profesionalnosti in modernizaciji vojske.
V okvir volilne kampanje spada tudi včerajšnje srečanje senatorke KPI Jelke Gerbec s sredstvi množičnega obveščanja, na katerem je podala poročilo o svojem več kot desetletnem parlamentarnem delu. Pri tem je Gerbčeva poudarila, da se ni omejevala na sicer prvenstveno nalogo spodbujanja parlamentarnega postopka za uzakonitev pravic Slovencev, ampak je ves čas vlagala vse napore tudi za reševanje specifičnih problemov našega mesta in dežele (od »paketa za Trst« do raznih zakonov o pristanišču in glede brezcarinskih kontingentov ter olajšav za obmejna področja), kot tudi za zakonsko ureditev številnih družbenih vprašanj vsedržavnega značaja. Za KPI so včeraj nastopili še kandidata za poslansko zbornico Cuffaro (na javni skupščini na Pončani) in Nives Košuta (srečanje z ženskami v kinu Ariston) ter poslanec D'Alessio (tiskovna konferenca o predlogih KPI za institucije in vojsko).
Med pomembnejšimi volilnimi manifestacijami prihodnjih dni je omeniti srečanje s slovenskima kandidatoma Stojanom Spetičem (za sen^t) in Nives Košutovo (za poslansko zbornico), na katero vabi KPI v sredo ob 18. uri v dvorano v Ulici Madonnina 19 vse slovenske volivce iz mestnega središča in bližnje okolice. V soboto in nedeljo pa bo v volilni kampanji Slovenske skupnosti sodeloval slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle, ki bo v soboto popoldne govoril na nekem osrednjem tržaškem trgu, zvečer bo prisoten na zborovanju SSk, v nedeljo pa bo sodeloval na srečanju z volivci v Gorici.
Ob dnevu republike tradicionalni sprejem vladnega komisarja
Vladni komisar in tržaški prefekt Eustachio De Felice je sinoči priredil v vladni palači ob dnevu republike tradicionalni sprejem. Sprejem se je vršil v prijetnem družabnem ozračju, udeležili pa so se ga najvidnejši krajevni predstavniki političnega, upravnega, gospodarskega in kulturnega življenja, med njimi tudi slovenski župani, slovenski izvoljeni predstavniki in predstavniki slovenskih kulturnih organizacij.
U V soboto, 30. maja, nas je po mučni bolezni zapustil naš ljubljeni oče
Franc Budin - Repi
Pogreb bo danes, 2. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice preko Saleža pred županstvo v Zgoniku.
Žalostno vest sporočajo sinova Ladi in Ivan, hčere Dragica, Anica, Gabrijela, Sonja, brat in sestra z družinami in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Salež, 2. junija 1987
Ob smrti tov. Franca Budina - Pe-pita izreka svojcem iskreno sožalje sekcija KPI Just Pegan iz zgoniške občine.
Člani KD Fran Venturini od Domja z lepo proslavo zaključili sezono
Prejšnji teden so člani Kulturnega društva »Fran Venturini« pri Domju priredili v dvorani socialnega centra »Anton Ukmar - Miro« zaključno prireditev letošnje sezone. Po pozdravu napovedovalke Lare Strajn je najprej nastopilo 15 harmonikarjev, gojencev tamkajšnje glasbene šole (na sliki), ki sp pod vodstvom dirigentke Suzane Žerjal zgledno podali štiri zahtevne skladbe Winjevskeya, Griega, Offenbacha in na koncu Venček slovenskih narodnih pesmi. Nato so priskakali na oder člani otroškega pevskega zbora, ki so že večkrat nastopili ne samo v domačem društvu, temveč tudi v drugih dvoranah na Tržaškem in celo v Sloveniji. Pod vodstvom zborovodkinje Žerjalove so zapeli šest lepih slovenskih in italijanskih pesmi. Ob klavirju je zbor spremljala prof. Vihra Kodrič, medtem ko sta Denis Novato in Ladi Froglia spremljala na harmoniko oziroma na violino.
V društvu »F. Venturini« že vrsto let prirejajo 1. maja praznik diatonične harmonike pod imenom »Glas harmonike«. Posledica tega praznika je tudi ustanovitev tečaja, ki ga je letos priredilo društvo pod vodstvom Zorana Lupinca. Mladi gojenec tega tečaja David Danieli je prvič nastopil in z velikim uspehom podal dve lepi skladbi.
Za zaključek prireditve je nastopil še moški zbor »F. Venturini«, ki je v letošnji sezoni imel 70 vaj in 19 nastopov v domačem društvu in drugod. Pod mojstrsko roko pevovodje Ivana Tavčarja je zelo dobro zapel več umetniških, narodnih in partizanskih pesmi.
Na koncu uspele prireditve se je predsednik društva dr. Marjan Spetič zahvalil nastopajočim, katerim so podarili cvetje, medtem ko je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, z burnim aplavzom nagradilo nastopajoče.
(mm)
Pesniški večer v Šempolaju
Grudnova restavracija v Šempolaju je bila v četrtek zvečer prizorišče zanimivega kulturnega večera. Devinsko-nabežinska sekcija KPI »Enrico Berlinguer« je namreč predstavila občinstvu domača pesnika Tatjano Rojčevo in Giorgia Depangherja, dobitnika pesniške nagrade »Nosside '87« v Reggio Calabrii. Pesnika sta prebrala izbor svojih pesmi, večer pa je popestril kitarist Igor Starc. Prireditev je v italijanščini in slovenščini uvedla tajnica partijske sekcije Anna-maria Depangher, ki je poudarila, da je tudi taka oblika pesniškega srečanja prispevek k utrditvi ustvarjalnega sožitja in medsebojnega spoznavanja med tukaj živečima narodoma.
Na sliki: udeleženci četrtkove prireditve v Šempolaju.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona. V
petek ob 20.30 (red A) simfonični koncert. Dirigent Gianluigi Gelmetti; Maria Tipo - pianistka.
Ponovitev koncerta bo v soboto ob 18. uri (red S).
TABOR MLADIH - MG
»KRESNA NOČ«
Mladinsko gledališče »Kresna noč« ponavlja na splošno povpraševanje in predvidoma zadnjič v tej sezoni predstavo »Samo malo jih zaide v te kraje« v Prosvetnem domu na Opčinah v dneh: danes, 2. junija, ob 20.30; četrtek, 4. junija, ob 20.30; petek, 5. junija, ob 20.30; sobota, 6. junija, ob 20.30 in nedelja, 7. junija, ob 20.30.
razstave
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela slikar MAR LANO ČERNE.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškeos slikarja PIETRA MARUSSiGA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. junija slikarka LILI LU-PIERI.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese je odprta razstava slikarke LYNN UMLAUF.
V	galeriji Cartesius bo do 11. junija razstavljala slikarka ANNA MOCAVE-RO.
razna obvestila
Društvo mladih raziskovalcev sporoča, da bo redna seja jutri, 3. junija, ob 18. uri v prostorih zgodovinskega odseka v Ul. Petronio.
Krožek mladih komunistov zahodnega Krasa organizira jutri, 3. t. m., ob 20.30_na sedežu sekcije KPI v Nabrežini SREČANJE Z MLADIMI. Prisotna bo kandidatka za poslansko zbornico Nives Košuta. Vabljeni!
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88’; r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Sethe Green.
EKCELSIOR I - 18.30, 22.15 II grande imbroglio, kom., ZDA 1986, 85'; r. John Cassavetes; i. Peter Falk, Alan Arkin.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca dl una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 La legge di Murphy, krim., ZDA 1986, r. Jack Lee Thompson; i. Charles Bronson, Carrie Snodgress.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Sensi bol-lenti, porn., □ □
PENICE - 17.00, 22.15 The Barbarians, fant.-akc.; It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 I racconfi Sensuali di Cicciolina IL, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II miele sulla bocca, porn.,
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123'; r. Robert Ric-hardson; i. James VVoods, James Belus-hi.
CAPITOL - 17.00, 22.00 II bambino d’o-ro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Rit-chie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Cosi e la vita, dram., ZDA 1986, 102; r. Blake Ed-wards; i. Jack Lemmon, Juhe Andrews
VITTORIO VENETO - Danes zaprto. Jutri: ob 15.30-22.10 La famiglia, dram., It. 1986, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Fanny Ardant.
RADIO - 15.30, 21.30 Čarne bollente, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 2. junija, ob 20.30 na predavanje in obravnavo TV dokumentarca
proi. MARKA POZZETTA
Nemogoči izziv -Maksimilijan Habsburški
(režiser: Fabio Malusa snemalec: Aleksander Ota)
Vas vabi
v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na razstavo 4 mladih slikarjev videmske pokrajine
Carlo Degenhardt Alvaro Petricig Michele Vončini Vasco Petricig
to, SLOVENSKO S STALNO „ „ i GLEDALIŠČE V V TRSTU
Produkcija baletne šole
V soboto, 6. junija, ob 20.30 v nedeljo, 7. junija, ob 16. uri
Nastopajo učenci baletne šole SSG
in baletni solisti iz Ljubljane
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
sporoča zainteresiranim, da lahko vložijo prošnjo za vključitev v pokrajinske lestvice suplentov za upravno, tehnično in pomožno osebje (ATa).
Rok zapade 20. t. m. Ustrezni obrazci so na razpolago na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8/1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure.
ZSKD čestita srebrnim pevkam dekliškega zbora
VESNA
in prav tako srebrnemu
BOGDANU KRALJU
ZSKD čestita režiserju
SERGEJU VERČU in likovnemu laboratoriju Tabora mladih
za prejeti Linhartovi znački ter celotnemu ansamblu MG Kresna noč za uspeh na 30. srečanju gledaliških skupin Slovenije.
izleti
SPDT vabi na izlet na Veliki vrh v Košuti (2088 m), ki bo v nedeljo, 7. junija. Hoje bo vsega skupaj približno 4 ure. Izlet bo z osebnimi avtomobili: odhod ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vodi A. Sirk, ki nudi vse ostale informacije (tel. 764832), v popoldanskih urah). Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 10. junija izlet na Mašun. V Ilirski Bistrici se bomo srečali s člani pobratenega društva upokojencev. Vpisovanje danes, 2. junija, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
razne prireditve
Vaška skupnost Trnovca vabi 6., 7. in 8. junija na 5. VAŠKI PRAZNIK. Toplo vabljeni!
Glasbena matica vabi na naslednje nastope: danes, 2. junija, ob 20.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah; jutri, 3. junija, ob 19.30 v Dijaškem domu v Trstu.
OPZ in MPZ Vesela pomlad vabita na 6. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 6. junija, ob 19.30 bo v dvorani koncert zborov Glasbene matice, ki jih vodi Stojan Kuret. V nedeljo, 7. junija, ob 16. uri bo na prostem kulturno-zabavna prireditev, pri kateri bodo sodelovali: MPZ Zvonček iz Repentabra, ansambla Zvezde in Ta-ims, čarodej Jani Jošovc ter domača zbora.
Amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kontovela prireja v soboto, 6. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku krstno uprizoritev veseloigre Atilija Kralja KDO JE NA VRSTI. Režija Igor Malalan.
Sekcija KPI Devin-Nabrežina prireja danes, 2. junija, ob 20.30 v Mavhinjah v restavraciji Urdih, srečanje s tov. Spetičem, ki bo orisal program, s katerim se KPI predstavlja na volitvah.
GLASBENA MATICA
TRST
Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
V četrtek, 4. junija, ob 20.30, v Evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
Klavirski večer
Gregor Bizjak, Maja Grgič, Marko Ozbič, David Puntel, Jana Radovič, Claudia Sed-mach, Tatjana Siviz, Tanja Svetina, Tamara Zajec.
Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, TOREK, 2. junija
ERAZEM
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob
10.06	in zatone ob 1.00.
Jutri, SREDA, 3. junija
KAREL
PLIMOVANJE DANES: Ob 07.23 najnižje -48 cm, ob 15.31 najvišje 21 cm, ob 20.27 najnižje 11 cm, ob 23.52 najvišje 14 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
15.6	stopinje, zračni tlak 1016,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, padlo je 2 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ester Francoise Baruf-fini, Denise Pacor, Dean Mangiafico, Su-sanna Živkovic, Alessandro Počkaj.
UMRLI SO: 80-letna Bruna Soldo vd. Cecotti, 74-letni Pietro Tremul, 84-letna Elena Athanassolula, 77-letna Anna Gri-son por. Taurisano, 66-letna lolanda Cec-hich por. Del Bianco, 58-letni Aldo Sibe-ni, 49-letni Alexandro Lakovič, 65-letni Pietro Budai, 72-letni Francesco Budin, 83-letna Annunziata Battinelli, 84-letni Lodovico Razze, 76-letni Giuseppe Pacor, 75-letni Artemisio Žane, 86-letna Angela Domevscik, 81-letni Libero Grillandini, 56-letni Umberto Lonzar, 71-letni Lucco Emilio Zaccaria, 74-letni Bruno Perentin, 59-letni Bruno Dorich, 80-letni Davide Paliaga, 79-letna Francesca Poniž.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1.,
do sobote, 6. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172; Lungomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172,-Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. Toči pristno domače vino.
OSMICO je odprl Josip Lavriha v Dolini 233.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah
_ obedov.
IŠČEM hišno pomočnico v Zgoniški občini, 2x tedensko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst - pod šifro »POMOČNICA«.
PRODAM BMW 5201, 80.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 227284 ali v večernih urah na št. 251074.
NA OPČINAH prodajam stanovanje velikosti 72 kv. m z garažo. Tel. na št. 213233 po 19. uri.
PRODAM stanovanje v Rojanu: kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica, balkon. Tel. 65474 od 13.30 do 14.30 ob delavnikih.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Tel. 575436.
SKGZ
- DIJAŠKI DOM TRST
Imamo še nekaj prostih mest za
letovanje v Tolminu
POHITITE!
Tel. 744249
prispevki__________________
Društveni prijatelj daruje 10.000 lir za SKD Tabor.
Ob 10. obletnici smrti dragega brata Marija Lovrihe darujejo brat Pepi, sestri Danila in Ljuba 60.000 lir za KD V. Vodnik.
V	počastitev spomina na Cveta Mohorčiča daruje družina Kemperle 15.000 iir za SKD Barkovlje.
V	spomin na dragega Alojza Markuža darujejo vaščani iz Trnovce 155.000 lir za šempolajsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Katine Orel daruje Cveto Ukmar z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Katino Orel daruje družina Rebula 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Pavla Mozetiča darujeta Arianna Kozman in Milica Kravos 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Hvaležna za jima storjeno uslugo darujeta Malka in Anton 30.000 lir za MPZ M. Pertot ter 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob daruje Sonja Majovvski 15.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Pavla Mozetiča darujeta Ingrid in Giancarlo Foraus
20.000	lir za KD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na.grob Rada Nakrsta
daruje Rožica Cesar 20.000 lir za SPDT.
V	zahvalo za voščila daruje Danica Gi-orgi 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. Ano Marks daruje Josip Lovriha (Dolina 233) 20.000 lir za MPZ F. Venturini.
V	počastitev spomina na Ivanko Zahar daruje družina Rojc-Petaros 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
Ob 5. obletnici smrti Marije Purič daruje hči Julka z družino 30.000 lir za re-pensko cerkev.
V	spomin na pok. Nevenko Škabar in Mirka Škabarja daruje družina Calzi
30.000	lir za_ repensko cerkev.
Družina Škabar daruje 20.000 lir za repensko cerkev.
V	spomin na Katino Orel darujeta Milka in Mirko Cijak 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob 4. obletnici smrti dragega očeta daruje Dorica Žagar-Filipčič 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivanko Starc roj. Šuligoj darujeta Rosana in Sergio Spadoni 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivanko Starc roj. Šuligoj darujeta Mario in Norma 20.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na pok. očeta daruje Fani Antonini por. Danieli 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Edvarda Cer-kveniča (Sato) iz Maribora darujejo sestrične Pregare 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina na teto in svakinjo Ivanko Šuligoj in na Rudija Malalana daruje Jadranka Šuligoj Granier z mamo 25.000 lir za Dijaško matico ter
25.000	lir za Glasbeno matico.
Ob 4. obletnici smrti Leonore Kerkoč Križman daruje Justina Bizjak 30.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 1. obletnici smrti ljubljene sestre Marije daruje Justina Bizjak 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na. mamo Ivano daruje Bruno Pernarčič 200.000 lir za Fante izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob pok. Ane Marks daruje Justina Furlan, Dolina 50,
10.000	lir za'pihalni orkester Breg.
Ob priliki rojstva Maria Furlana (30. 5. 1927) daruje sestra Maria 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	počastitev spomina na Francko Glavič.darujejo Viktorija, Rozalija in Marica
60.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob drage Rože
Mohor por. Slavec darujeta Divna in Aldo Kermac 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu.
Ob 6. obletnici smrti Danila Baše daruje žena Lucia in hči Annamaria 15.000 lir za TPK Sirena ter 15.000 lir za MPZ M. Pertot - Barkovlje.
Ob priliki sv. birme daruje družina Ravbar 20.000 lir za repensko cerkev.
V	počastitev spomina na svojega dragega moža Rada Nakrsta daruje žena
50.000	lir za Dijaško matico ter 50.000 lir za Tržaški oktet.
V	spomin na Katino Sirol vd. Orel darujeta Elvira in Slavko Bukavec 20.000 lir Godbeno društvo Prosek.
menjalnica____________ i. 6.198?
Ameriški dolar............. 1305.—
Nemška marka .............. 718.—
Francoski frank............ 213.—
Holandski florint ......... 637.—
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2120-
Irski šterling............. 1915.—
Danska krona............... 188.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 970.—
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 865.—
Avstrijski šiling.......... 102.—
Norveška krona ............ 192.—
Švedska krona.............. 204.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta ...............  9.50
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1.90
Drobni dinar................... 1.90
RflllB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
slike, ki niso le spomin
Zaklad na smetišču
Kmalu bo izšlo pri Mladinski knjigi zanimivo nadaljevanje knjige starih razglednic Pozdravi iz Ljubljane; Tokrat gre za Pozdrave iz Slovenije, torej za knjigo s čez 600 reprodukcijami kartončkov, ki so jih izdali do konca prve vojne. Zajetna knjiga bo segla tudi v zamejstvo, tako da bo zanimiva tudi za našega človeka. Štejemo si v čast, da so nas klicali k sodelovanju pri zbiranju materiala, zlasti zamejskega. Nekaj razglednic, ki smo jih dostavili za publikacijo, je tudi iz bližnje okolice, že na ozemlju Slovenije, kot je ta s Kozine.
Ko se je pri nas pred nekaj dnevi oglasil gospod E. D. in nam pokazal to razglednico ter jo opremil s svojim pripovedovanjem, smo se odločili, da jo objavimo; saj je za njo čudna usoda oziroma naključje.
Na levi strani razglednice vidimo gostilno Dobrila in možakarja pred njo; ko bi nam ne prišel pod roke ta popisani kartonček, bi danes ne vedeli, da gre 'za Klemenca (ali morda Klementa). Tista hiša malce bolj v ozadju je bila c. kr. pošta, kar je spoznati tudi po tabli nad vhodom. Dva poštarja pred njo se pišeta Narobe in Mervar (Merhar?), na skrajni desni pa je Dobrila. Če pa bolje pogledamo, vidimo
pred vhodnimi vrati še ženico, zraven pa napis (...)nia: morda Antonia? Razglednico je poslal svojemu bratrancu eden Rapotčevih, ki so bili lastniki tega poslopja.
No, pred kratkim so poslopje prodali, novi lastniki pa so začeli z nujnimi popravili. Zato je morala vsa stara šara iz poslopja, in tudi ves stari papir, ki se je bil nabral skozi toliko generacij na podstrešju, je šel v odpad, na odlagališče... Potem pa so začeli vaški mulci prinašati gospodu E. D., ki je filatelist, znamke in nekaj razglednic (tudi zgornjo), ki so jih pobrali iz tistega kupa starega papirja na smetišču. Kakšno presenečenje, ko je E. D. ugotovil, da gre tudi za precejšnje raritete. A dež in burja sta opravila svoje, tako da je ta vir kmalu usahnil. Nekaj, morda le en odstotek, se je rešilo. Škoda.
Ko bi namreč novi lastniki bili vedeli, kaj se je skrivalo dolga leta na podstrešju, bi si s prodajo le-tega ne le obnovili nekdanjo pošto na Kozini, temveč menda izplačali zidove, in še bi jim ostalo kaj denarja. Tako pa...
Tole zanimivo zgodbico smo napisali v poduk in opozorilo vsem, ki imajo staro šaro na podstrešju. Bogve koliko je takih zakladov tudi pri nas...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
V nedeljo smo odpisali še zadnji dan maja, vam vrteli deset najbolj vročih komadov meseca in seveda izžrebali pet dobitnikov naših mesečnih nagrad. Kot navadno, imamo tudi tokrat precej težav s prostorom, saj objavljamo kar dve lestvici, tedensko in mesečno, zato čimprej k bistvu...
MESEČNA LESTVICA: 1. Vasco Rossi - C’e chi dice no, 2. Bon Jovi -Living On A Prayer, 3. U2 - With Or VVithout You, 4. Simply Red - The Right Thing, 5. Edoardo Bennato - Era una testa, 6. Bon Jovi - Never Say Good-bye, 7. Europe - Carrie, 8. Riblja Čorba - Kada padne noč, 9. Europe - Rock The Night, 10. Bon Jovi - l’d Die For You
Mesečna lestvica pravzaprv niti ne potrebuje komentarja, dodam ji laho le podatek, da so Europe s komadom Rock The Night na mesečni letvici že četrtič zapored.
Štev. tednov na lestvici
4 3
5
3
4 9 3 8 2 9
Lestvica pretekli teden
1	1.	Vasco Rossi — C'e chi dice no
4	2.	Bon Jovi — Never Say Goodbye
2	3.	U2 — With Or VVithout You
6	4.	Riblja Čorba — Kada padne noč
5	5. Edoardo Bennato — Era una testa
7	6.	Europe — Carrie
—	7.	Bon Jovi — l'd Die For You
8	8.	simply Red — The Right Thing
10	9.	Boston — Can'tcha Say
3	10.	Bon Jovi — Living On A Prayer
Zdaj pa k nagradam, ki vas sicer ne zanimajo preveč (ali..), žreb je tokrat odločil srečo petim dekletom, ki se bodo našle v teh vrsticah: Drogim paket proizvodov prejme Irena Piciga iz Kopra (Vanganelska 77/a), majico Vročih 10 bo dobila Nataša Likar iz Cola 81/b, bedže Vročih 10 pa bodo po pošti dobili Darinka Bezeljak iz Nove Gorice (Erjavčeva 26), Suzana Zankola iz Izole (Dantejeva 18) in Suzana Piščanec iz Dobravelj (Brje 39/a). Čestitamo, ostalim pa več sreče prihodnjič...
Z nagradami sodelujejo:

žoiomitivo
lria*k»go
HLr
/O
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: ..............................................................
Naslov:........................................................................
Glasujem za:.........................................'...........,.............
Moj predlog:........................:..........................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov:'Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
i RA11___________________________
7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto chi gjoca?
13.30	Dnevnik
14.05	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet - Avstralska narava
14.50	Evropske pravljice: Luva sala-manna
15.05	Aktualnosti: Italijanske kronike
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia, 11. etapa Giulianova-Osimo
17.00	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.45	Informativna oddaja: I Calvari
bretoni
18.00	Dnevnik
18.05	Volilna tribuna
18.25	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Variete: Serata da campioni
22.55	Dnevnik
23.05	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Dokument.: Sprejem v bolnico
f RAI2____________________________J
11.15	Izob. oddaja: Monografije - Naučili vas bomo igrati golf
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti .
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.25	Inf. odd.: Iz parlamenta
16.30	Dnevnik - kratke vesti
16.35	Glas. odd.: Canto per la liberta (Aliče, Bennato, PFM in drugi)
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti ■
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -La ballerina
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. 1974, r. Ettore Scola, i. Nino Manfredi, Vittorio Gas-sman, Stefania Sandrelli)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	Inf. odd.: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Boks: Belcastro-Picardi
A- RAI 3_____________ j
11.00	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Rolland Gar-rosa v Parizu)
14.00	Informativna oddaja: Celice -Potovanje v center življenja
14.30	Mladinska oddaja: Jeans (vodita Fabio Fažio in Simonetta Zauli)
15.30	Tenis: Mednarodni turnir v Franciji (prenos iz Rolland Gar-rosa v Parizu)
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Variete: Speciale Dadaumpa
20.00	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare (pripravil Giorgio Belar-delli in Lucia Restivo)
20.30	Ameriški TV film: Terrore nel deserto (dram., ZDA 1979, r. Michael 0'Herlihy, i. OJ. Simpson, Arte Johnson, Anne Francis)
22.10	Dnevnik
22.20	Rubrika: Delta
23.05	Dnevnik
23.30	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Šcarano)
I	RTV Ljubljana_______________
11.00	Tečaj angleščine
11.30	Tečaj francoščine
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Filmi študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: Konjiček (po noveli Lojzeta Kovačiča, r. Borut Blažič, Prešernova nagrada Univerze E. Kardelja 1987), Zgodba (r. Aleš Verbič, Prešernova nagrada AGRTF 1987), Nekaj na »G« (r. Boštjan Korbar)
21.10	Informativna oddaja: Integrali (med drugim prispevki o retrospektivni razstavi finskega arhitekta Alvarja Alta; o sodobnih glasbenih zvrsteh od alter-rocka, raggaeja, etične glasbe do sodobne improvizirane in eksperimentalne glasbe, o novih pogledih na slovensko prazgodovino)
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč
Q TV Koper______________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Občni zbor SSG
ZGONIK — Z letošnje občinske razstave vin
TRST — Razstava mojstrov 20. stoletja
LJESA — Senjam beneške piesmi letos že štirinajstič
TRST — Košarkarski turnir
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Il re del guartiere
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV novice
20.30	Film: Secret Service (kom., r. L. Shonte, i. Tom Adams)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Nanizanka: Tatort
jHI CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, 8.30 Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Benvenuto stra-niero (kom., ZDA 1947, r. ElliotNugent)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: L:agente speciale MacKintosh (krim., ZDA 1973, r. John Hus-ton, i. Paul Newman)
22.25	Politična oddaja: Italia domanda
23.25	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
23.35	Šport: golf
0.35 Nanizanka: Missione impossibile
^ RETEOUATTRO]
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary T yler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia, 12.45 Voti e volti
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle copnje
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Arrivano i ber-. saglieri (kom., It. 1980,
r. L. Magni, i. U. Tog-nazzi)
22.45 Film: La vita davanti a se (dram., Fr. 1977, r. Moshe Mizrahi, i. Simone Signoret)
0.45 Nanizanki: Ironside, 1.35Switch
f|) ITALIA 1___________
8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.15 Film: Vita di prigione (dram., ZDA 1980, r. Richard Michaels) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia
Rockford, 12.30 TJ. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold; 10.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Sballato, gasato, completamente fuso (kom., It. 1982, r. Steno, i. Diego Abatantuono)
22.25	Glasbena oddaja: Dis-coverde '87
23.35	Glas. oddaja: Rock opolnoči - Kid Creole and the Coconuts
1.15	Nanizanka: A-Team
fgpjJ TELEPADOVA
13.00	Ris.: Casper, Top Cat
14.00	Nadalj.: Happyend
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Tekka-man, Transformers, Kyashan il superman, Ghostbusters
19.00	Nam: Sanford and Son
19.30	Politična rubrika: In piazza tra la gente
20.00	Nam: Sanford and Son
20.30	Film: Zitto guando parli (kom., Fr. 1982, r. P.Clair)
22.30	Nad.:Capitaniere
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: I coltelli del ven-dicatore (pust, pL
r. ivlarlo Bava)
J ^ TELEFRIULI
13.30 Nadaljevanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Il figlio perduto
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: Labella Otero
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Nadiška dolina
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 V znamenju RK; 17.10 Mi in glasba: Tržaški oktet v tržaškem KD; 18.00 Drama: lorjeve blodnje (L. Morandini, prev. M. Kravos, rež. M. Sosič); 18.40 Glasbne skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Priljubljeno; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 S Kvartetom godal; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glas.tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 21.57 Intermezzo; 22.30 Pevci;
22.50	Lit. nokturno; 23.05 Iz filmov; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Li: 13.00 Danes na valu radia Koper; 14JO Poročila; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija godb; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7,15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Spoznavajmo Istro; 41.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.00 Šola, otroštvo; 15.45 Sintonizirani; 16.45 70. leta; 17.00 Bub-bling; 18.00 High Power; 19.00 Dance parade; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Lestvica slovenskih diskotek; 17.00 Okno na Benečijo; 18.30 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (pon.); vmes glasba.
Zaostrovanje sindikalnega boja v ladjedelnici
Danes in jutri 3/4-urna stavka Nadzor nad uvozom in izvozom pošiljk
Delavci tržiške ladjedelnice so sklenili zaostriti sindikalni boj. Že pred nekaj tedni so sklenili odpovedati se opravljanju nadurnega dela. Danes in jutri bodo v ladjedelnici izvedli 3/4 urno razčlenjeno stavko po obratih , uvedli bodo nadzor nad dovažanjem in izvažanjem pošiljk. Z drugo besedo: dejavnost v ladjedelnici bo skoraj povsem ustavljena dva dni. V četrtek se bo sestal tovarniški sindikalni svet ter sklepal o nadaljnjih oblikah protesta, če bo vodstvo podjetja trmasto vztrajalo na dosedanjih stališčih.
Razloge, ki so privedli do zaostritve spora med. sindikati in vodstvom ladjedelnice, pravzaprav bi lahko zapisali kar družbo Finčantieri, so prredstavni-ki sindikatov kovinarjev in tovarniškega sindikalnega sveta obrazložili včeraj, na tiskovni konferenci, ki je bila v občinski sejni dvorani v Tržiču. Srečanja se je udeležil tudi tržiški župan Porciani, ki je zagotovil svoje osebno posredovanje za rešitev spora, kakor tudi, da bodo o položaju v ladjedelnice razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 4. junija.
Glavni razlog, da smo se odločili za zaostritev protestne akcije, je na vče-
rajšnjem srečanju dejal tajnik sindikata kovinarjev FIOM-- CGIL, Giuliano Bon, je v dejstvu, da se družba Fincan-tieri izmika izvajanju obveznosti, ki jih je sprejela lani oktobra. Gre v prvi vrsti za izplačilo nagrade ža povečano produktivnost v tržiškem obratu, v drugi fazi pa za reševanje vrste drugih vprašanj, od katerih je v mnogočem odvisna nadaljna usoda tega obrata.
Vodstvo grupacije sicer načelno ne osporava izplačilu nagrade za povečano produktivnost, vendar bi za izračunavanje morali upoštevati rezultate vseh devetnajstih obratov v državi. Nadaljnji izgovor je, da ni na razpolago točnih podatkov, za koliko se je produktivnost povečala.
Povsem drugačno je seveda stališče sindikatov, ki trdijo, da se je produktivnost (v tržiškem obratu) povečala kar za 28 odstotkov.
Bon je v nafdaljevanju svojega izvajanja opozoril nato še na druga vprašanja, ki tako ali drugače bremenijo prihodnost ladjedelnice: izvajanje direktive EGS, uravnavanje gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z ladjedelnico, posodabljanje objektov, kadrovska, politika.
Ta vprašanja je podrobno razčlenil Danilo Peric, ki je opozoril na nevar-
nost, da bodo zaradi obilice naročil, ki so jih v ladjedelnici prejeli lani, ostala nerešena, ali šla v pozabo ključna vprašanja, od katerih je odvisna usoda ladjedelnice po letu 1990: posodabljanje naprav, strokovno usposabljanje delavcev in predvsem zaposlovanje mlajših delavcev (poprečna starost zaposlenih je danes med 45 in 47 leti), dosledno izvajanje sprejetih in podpisanih obveznosti. Peric je nadalje zavrnil očitke, da so to zahteve, ki ne sodijo v današnji okvir soočanja med sindikati in delodajalci.
Glede izvajanja direktiv EGS in glede uravnavanja z ladjedelništvom povezanih dejavnosti pa je Peric opozoril na prvenstveno vlogo in odgovornost Dežele.
Kot zadnji je na tiskovni konferenci spregovoril župan Porciani. Opozoril je na prisotnost, po njegovem, objektivnih težav, ki zavirajo večje vključevanje in povezovanje krajevnih gospodarstvenikov z ladjedelnico. Župan je dejal tudi, da bodo o položaju v ladjedelnici razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 4. t.m. O problematiki pa bo pisal tudi bvodstvu Finčantieri.
Prireditev ob 10-letnici poimenovanja OŠ v Doberdobu po Prežihovem Vorancu
Z veselo otroško pesmijo, dramskimi prizorčki, bogato likovno razstavo in pa s priložnostno brošuro Besedo imamo mi, so v soboto popoldne učenci in učitelji osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba, obeležili desetletnico poimenovanja domače šole po pisatelju s Koroškega, ki je Doberdob za vedno zapisal v zakladnico slovenske pisane besede. Udeležence prijetne proslave, ki je bila v župnijskem
Franco Podda - ravnatelj Goriške hranilnice
Upravni svet Goriške hranilnice je imenoval dr. Franca Podda za ravnatelja finančnega zavoda. Sklep je bil izglasovan soglasno. Podda se je rodil v Piemontu pred petinštiridesetimi leti in je promoviral na univerzi v Torinu, kasneje pa opravil še vrsto tečajev na univerzi Bocconi v Milanu. Vrsto let je bil zaposlen pri Hranilnici v Astiju. Jeseni leta 1985 pa se je zaposlil pri Goriški hranilnici, kjer je opravljal tudi dolžnosti namestnika ravnatelja.
Imenovanje novega ravnatelja mora zdaj potrditi še predsednik deželnega odbora.
Podda bo v vodstvu goriškega kreditnega zavoda nasledil dr. Virgiliu Cristianiju, ki je ob koncu maja stopil v pokoj.
Skoraj sto tekmovalcev sodelovalo na uspelem rallyju Štandrež-Krk
Skoraj sto tekmovalcev je v soboto sodelovalo na avtomobilskem rallyju iz Štandreža na otok Krk, na pobudo KD Oton Župančič, štandrežke klape in v sodelovanju z nekaterimi podjetji iz Gorice. Tekmovanje ARGOŠ 202 (končno so obrazložili tudi pomen te za marsikoga skrivnostne kratice: Avto Rally Goriške - Štandrež, 202 pa bi morala biti njegova dolžina v kilometrih, čeprav jih je v resnici bilo nekaj več) je vsestransko uspelo. Vsega
skupaj je sodelovalo 31 posadk. Vsi so srečno privozili do cilja, brez posebnih težav ali nesreč.
Med potjo, ki je tekmovalce popeljala najprej proti Ajdovščini, nato čez Col in Kalce proti Planini in dalje proti Cerknici,pproti Reki in Titovemu mostu do cilja na Krku, so morali reševati najrazličnejše naloge. Precej je bilo vprašanj v zvezi z zgodovino krajev, skozi katere so šli. Treba je bilo tako povedati staro rimsko ime Ajdov-
ščine, katera kraja je povezovala rimska cesta, izmeriti ploščino trdnjave, ki so jo srečali na poti, povedati koliko je bil dolg makadam, ki so ga komaj prevozili ipd.
Po treh kontrolah na poti so tekmovalci končno prišli do cilja, kjer so zvečer že razglasili .rezultate in podelili res bogate nagrade. Prvo mesto sta zasedla Karlo Primožič in Aleš Kusič, ki sta zmagala kristalni pokal in 7-dnevno bivanje na Krku. Druga je bila posadka, ki so jo sestavljali Jože Cej, Silvan Primožič in Bogdan Šuligoj. Prejeli so pokal in 10-dnevni dopust v turističnem naselju na Malem Lošinju. Tretje mesto in teden v Kranjski gori sta osvojila Igor Komel in Damijan Klanjšček. Na četrto mesto se je uvrstila posadka Lado Marchi, Rajko Ta-baj, Emanuela Milocco, Rosalba Bano, na peto pa Martin Nanut in Marjan Cingerli. Nagrade je prejela še najbolje uvrščena ženska ekipa, najmlajši udeleženec rallyja ter vrsta drugih tekmovalcev, katerim so šla tolažilna priznanja.
Po podelitvi nagrad je bilo na vrsti veselo praznovanje, z večerjo plesom in zabavo, ki se je zavlekla pozno v noč. Mnogi so naslednji dan lahko izkoristili še za sončenje in kopanje na otoku Krku in se tako vrnili domov šele v nedeljo zvečer.
domu, so na vratih sprejeli s solzicami (šmarnicami) in pa z lepo brošuro—zbornikom, ki so jo skoraj v celoti oblikovali učenci doberdobske osnovne šole. Tisk publikacije, ki bo nedvomno trajen in lep spomin vsem oblikovalcem in udeležencem sobotne prireditve, sta omogočili občinska uprava in posojilnica.
Na sobotno prireditev so se učenci in učitelji skrbno pripravljali že lep čas. Tak vtis so obiskovalci dobili ob dovršenem izvajanju dramskih prizorčkov iz Solzic in Doberdoba in ob domiselni scenski zasnovi. Na odru niso manjkali niti kamniti kraški zidovi. Lepo je učinkoval nastop mešanega pevskega zbora prosvetnega društva Hrast, ki je zapel znano Prelovče-vo pesem Oj Doberdob.
V nadaljevanju sporeda so nastopili flavtisti in mladi pevci šolskega pevskega zbora. Prireditev se je sklenila s podelitvijo bralnih značk in pa z ogledom zanimive razstave likovnih 'izdelkov v prostorih osnovne šole.
Naj ob tem zabeležimo še vest, da se je delegacija staršev, učencev in učiteljev doberdobske osnovne šole ob koncu prejšnjega tedna udeležila tradicionalnega prijateljskega srečanja šol, ki so poimenovane po Prežihovem Vorancu, na Ravnah na Koroškem.
prispevki
Ob prvi obletnici smrti Vilka Nanuta, darujejo svojci 50 tisoč lir za KD Oton Župančič in 50 tisoč lir za OK Val. Namesto cvetja na grob Antona Cijaka, daruje sekcija VZPI-ANPI iz Sovodenj 50 tisoč lir za KD Sovodnje in 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
izleti
Slovensko planinsko društvo vabi 14. junija na 16. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV, ki bo v Vratih. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave v trgovini Baucon do 5. junija.
kino
S totocalciom 113 milijonov Kje? V baru Rosy, vendar
Ervino Zeriali, lastnik bara Rosy v Krški ulici in njegova žena Ada Stival v nedeljo zvečer nista mogla verjeti, da se je sreča spet nasmehnila njunim odjemalcem in posredno njunemubaru. Sprva sta bile prepričana da gre za šalo, a ni bilo tako. Po dveh rekordnih trinajsticah na totocalciu, ki sta pred tremi tedni navrgli dvema srečnežema več kot tri milijarde in pol, so neznani odjemalci pri njih spet zadeli čeden dobitek: sistem, ki so ga odigrali v baru je v nedeljo navrgel trinajstico in pet dvanajstič. Vsega skupaj znaša dobitek 113 milijonov 664 tisoč lir.
Vsota je daleč od rekordnih dobitkov, nikakor pa je ne gre zavreči. Neglede na milijarde iz prejšnjih tednov predstavlja nedeljska trinajstica (nekaj čez 99 milijonov) s petimi dvanajsticami (po skoraj tri milijone vsaka) enega med največjimi dobitki na športnih stavah v Gorici nasploh. Na razliko od milijardnih dobitkov, ki sta šli verjetno samo dvema zmagovalcema, si bo tokrat milijone verjetno morala razdeliti skupina. Zmagal je namreč sistem s precejšnjim številom Stolpcev. Po vsej verjetnosti je sistem igrala skupina gostov bara, ki si je razdelila "breme" stave, sedaj pa bc morala porazdeliti tudi milijone, ki jih je navrgla sreča.
SMReKK	UNIFAX
Nove perspektive
za slovensko nacionalno skupnost v Italiji med politično-institucionalno in civilno družbo
(Dileme slovenskega volivca danes)
UVOD: sociolog Darko Bratina, sociolog Ferruccio Clavora, pisatelj Alojz Rebula, časnikar Marko Tavčar, slavist Ivan Verč.
PRISTOPILI SO: Mirko Špacapan, Albin Sirk, Igor Komel, Ivan Bratina, Kazimir Humar, Štefan Bukovec, Renco Frandolič, Marko Waltritsch, Aldo Rupel, Mirko Primožič, Poldo Devetak, Marjan Terpin, Miro Gradnik, Andrej Bratuž, Karlo Devetak, Aleksandra Devetak, Remo Devetak, Milko Rener, Jože Cej, Igor Tuta, Ivo Jevnikar, Aljoša Volčič, Bojan Brezigar, Boris Iskra, Rafko Dolhar, Drago Legiša, Mirko Šturm, Damjan Paulin, Danilo Čotar, Martin Brecelj, Aleš Lokar, Nives Košuta, Slavko Bratina, Milan Pahor, Rudi Pavšič, Vlado Klemše, Miloš Budin, Filibert Benedetič, Ace Mermolja, Marjo Lavrenčič, Ivan Humar, Vito Primožič, Edmund Košuta.
KULTURNI DOM, drevi ob 20.30
Skoraj ducat ranjenih ob zadnjem koncu tedna
Zadnji konec tedna je bil eden najbolj črnih za promet na Goriškem, saj se je v dolgi vrsti nesreč ranilo več kot deset ljudi. Serija nesreč se je pričela v noči od sobote na nedeljo v Ronkah, kjer se je v trčenju med tremi avtomobili na državni cesti št. 305 hudo ranil 39-letni Oscar Ganeva in Špetra db Soči. Dobil je številne zlome, zaradi katerih so ga sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici s pridržano prognozo. Prav tako v Tržiču se bo en mesec zdravil 31-letni Remigio Simeoni iz Tržiča, ki je dobil zlom noge in rane po vsem telesu, tretji šofer je ostal nepoškodovan.
S pridržano prognozo so sprejeli najprej v krminski in nato v goriški bolnišnici 68-letnega Giuseppeja Schi-arattija iz Ccrr.2 di Rosazzo. Mož je na križišču pri Angorisu z m2l1?rnim kolesom trčil v avto, ki ga je upravljal Silvano Pilosio iz Colloreda di Monte Alba-no. Schiaratti je dobil poškodbev prsnem košu, zlom rame in rane po obrazu.
V Fari se je ponesrečil 18-letni Luciane Visintin iz Martinščine. Zaradi pretresa možganov, zlomov in odrgnin se bo zdravil dva meseca. V desetih dneh bo okreval 19-letni Davide Franco iz Zagraja, ki se je ponesrečil v Gradišču. Prav tako deset dni se bosta zdravila tudi 22-letni Carlo Gregorič
iz Gorice, Ul. Furlani 17 in 22-letni David Primožič iz Pevme. Mladeniča sta se lažje ponesrečila pri Blanchisu. V osmih dneh bo okreval 50-letni Antonio Brumat z Rojc, ki se je ponesrečil v Ul. Aguileia.
Dva ranjena je povzročil tudi rally, ki sej e odvijal na Goriškem v soboto in nedeljo. Eden od avtomobilov se je pri Dolenju zaletel s ceste. Šofer, 27-letni Giampaolo Vicardi in njegov pomočnik, 22-letni Riccardo Bianco, oba iz kraja Schio v Venetu sta dobila udarce in rane po glavi ter udih.
Včeraj zjutraj je v Dolu zavozil s ceste 32-letni Walter Cadel it Trsta. Zaradi ran na glavi in rokah ter udarca v koleno se bo v goriški splošni bolnišnici zdravil 10 dni.
V Doberdobu so se v soboto zbrali 50-letniki. Med njimi je bil tudi Aleksander Lakovič, ki je že dolgo let živel na Reki. V nedeljo ga je kruta usoda iztrgala prijateljem in sorodnikom-Lakovič je med povratkom domov podlegel prometni nesreči. Poročilo objavljamo na tržaški strani.
Gorica
VERDI Danes zaprto. Jutri 17.30—22.00 »Cronaca di una morte annunciata«. O. Muti in G. M. Volonte.
CORSO 17.00—22.00 »Gunny — La mia battaglia non finira mai«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Ramba sfida la bestia«.'Prepovedan mladini pod 18. letom«.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 17.30—22.00 »Gioiose, calde e depravate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Top gun«.
DESKLE 19.30 »Nevarnost v zraku«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Romeo Sellan iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Noemi Piani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Elda Mau-rsnčjč iz splošne bolnišnice v cerkev v Štražice in na glavno pokopališče, ob 12.30 Umberto Scuoto iž bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v' Štražice in na glavno pokopališče.
V soboto, 6. junija 1987, ob 20.30 bo v KULTURNEM DOMU v Gorici
SLA VNOSI NI KONCERT
V POČASTITEV 25-LETNICE ŠOLE GLASBENE MATICE V GORICI
Žeblji na cesti za 14. Senjam beneške piesmi na Ljesah
Beneške čečice cvetejo ob countryju
Na zahtevo občinstva je Federica tudi ponovila izbrano Tan par studence	Številno in predvsem mlado občinstvo je napolnilo pretesno telovadnico na Ljesah
Tiha dolinica, hladna odičica, tam mlade rožce rastejo, čečice cvedejo.
Ob teh verzih, ki dajejo čutiti, da je bilo na letošnjem Senjamu beneške piesmi počutje zares idilično - v dobesednem smislu - in sentimental-no-romantično, so v nedeljo popoldne Benečani in gostje zapustili telovadnico na Ljesah in si mimogrede požvižgavali prijetno popevko, ki so jo sami izbrali za zmagovalko. Tam par studence, nekakšen beneški country, avtor besedila in glasbe je Giovanni Gubana, je izvajala mlada Federica, ki je imela v dvorani, kot kaže, kar precej fansov, Najpomembnejša beneška prireditev se je tako zaključila. Avtorji, izvajalci in predvsem organizatorji so z uspehom zadovoljni in bodo že čez nekaj mesecev začeli misliti na naslednjo izvedbo, ki bo jubilejna. Mi pa se za nekaj trenutkov še pomudimo pri letošnjem festivalu.
Občinstva in gostov se je v nedeljo na Ljesah zbralo toliko, da je bila telovadnica še enkrat
pretesna in neprimerna. Ustavili jih niso niti žeblji, ki so jih običajni "neznanci" v neobičajnih količinah potresli po cestah, ki peljejo do Ljes. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v preteklih letih, zdi pa se, da so letos neznanci izpraznili vse trgovine železnin od Čedada do Trsta, kot sta uvodoma duhovito naznanila povezovalca Margherita in Ezio.
Ponovitev desetih pesmi, ki so'se potegovale za končno nagrado, je občinstvo sprejelo z izredno toplino. Mlado občinstvo je zavzeto spodbujalo svoje ljubljence, tako da so bila predvidevanja zelo tvegana. Prijetna novost so bili gojenci Glasbene šole v Špetru, ki so ponavljali refrene popevk. Davide, Luigia, Lara, Oriana in Anna so ob napovedih Francesce in Marca nastopali zelo resno in "profesionalno". Zdi se, da so tudi sami imeli svoje navijače v dvorani.
Težko delo je imela komisija, ki so jo kot vsako leto sestavljali predstavniki prireditelja -kulturnega društva Rečan. Iz kopice sentimentalni tekstov, polnih romantičnega navdiha in ljubezenskega hrepenenja, je izbrala in nagradila
nekoliko drugačen tekst Loredane Drecogna z naslovom Za mojo te malo:
Dietece moje mikeno ti stisni očace tvoje in lahko zaspi.
Tle bo pa mama varvala te, de bojo narlieuš tvoje sanje...
Komisija je še nagradila glasbo Giorgia Pasco-linija za pesem Zmieram ljubim te. Ob nagrajevanju je bila predvidena samo glasbena izvedba pesmi, občinstvo pa je zahtevalo tudi svojo ljubljenko - pevko. Antonello. Zanimivo se nam zdi, da si popevki, ki jih je izbrala komisija, nista priborili mesta v finalu. V končni izbor se tudi ni prerinil večkratni zmagovalec Senjama Rezijan Rino Chinese. Občinstvo ima pač s,voje zahteve in je lahko včasih tudi muhasto.
Tako je tretje mesto podelilo popevki Miar (besede je napisala Sabina Trinco, glasbo Gabri-
ele Blasutig), ki sta jo pela Leila in Gabriele, drugo mesto Beneškemu tangu, ki sta ga izvajala avtorja in stara znanca Senjama Franco Cernotta in Guido Oualizza, in prvo že omenjeni Tam par studence, ki je že v soboto zvečer doživela nadvse navdušen sprejem občinstva.
Medtem ko se je komisija trudila s preštevanjem glasov, je občinstvo zabaval čarodej Vikj s svojimi dekleti in predvsem s svojimi čarovnijami ali potegavščinami, uvodoma pa je nastopila skupina The Ansambel, ki je zaigrala nekaj popevk "za ogrevanje". Beneška društva so namreč že pred leti navezala prijateljske stike s sosednjimi tolminskimi kulturnimi organizacijami. Zmagovalcem in Cecheccu za dolgoletno sodelovanje so nagrade podeljevali beneški politični možje, ki so se skoraj vsi potrudili, da so prisotne pozdravili v narečju Nediških dolin, kar je bila še pred nekaj leti le pobožna želja organizatorjev. Mnogi so obljubili podporo Senjamu tudi v prihodnjih letih, nekateri pa celo novi sedež. Upati je, da bodo obljube držali, saj si prireditev res zasluži primernejši, predvsem pa'prostornejši sedež.
NADJA KRIŠČAK
Devinska elegija SSG
Pod strmim grajskim zidom je čar Rilkejeve poezije zvenel v štirih jezikih
MARIJ ČUK
Prenesti poezijo v slušno obliko, jo dekorirati z gledališko spektakularnostjo, uzavestiti njeno vsakršno sporočilnost v občinstvu, ki poezije ni vajeno ne brati in niti poslušati — kako to doseči? Kako poetične kodekse zapisati na način, da glas in zvok ne postaneta zgolj recital, da se poezija utelesi v oprijemljivih črtah? To so bile samo (najbrž) nekatere dileme, ki so vodile Jožeta Babiča pri postavljanju letošnje zadnje »predstave« Slovenskega stalnega gledališča, ki je bila ob podpori devinsko-nabrežinske občinske uprave in Tržaške pokrajine v soboto v Devinu. Poezija je namreč tista vseobsegajoča kategorija, ki ne prenese laži, z njo ni moč manipulirati, njen zven mora ostajati čist, kristalno resničen, prvobiten in magičen. Zato vsakdo, ki se loteva odrskega oziroma scenskega obravnavanja poezije tvega, da zapade v retoriko. In kako je bilo z »branjem pesmi« SSG?
Rainer Maria Rilke je pesnik takega formata, da o njegovi vrednosti nemara ne bi kazalo zgubljati besed. Znano je, da se je rodil v Pragi (4. 12. 1875), znan je njegov odnos s staršema, predvsem materjo (posesivna, čudna ženska, ki je hotela vse svoje družbene in literarne ambicije utelesiti v sinu), znano njegovo brezdomstvo in zavračanje vsakršne narodnostne opredelitve (Rilke je menil, da je domovina slučajna in da si, jo mora človek sam izbirati), znana so njegova kolovratenja po svetu, zaglednost v ruski mit in nazadnje opredelitev za Kirkegaarda... Mogoče pa tudi, da vednost o vsem tem pri nas peša in zato je bilo sobotno dejanje SSG tudi, nehote, pedagoškega značaja. Zagotovo pa vsi vedo, da je Rilke nekaj mesecev svojega življenja (največ od jeseni 1911. do pozne pomladi 1912.) preživel na devinskem gradu, kjer je po daljši ustvarjalni krizi dobil navdih za eno svojih najboljših stvaritev Devinske elegije. Zato se tudi zdi normalno, da je zamisel Miroslava Košute šla v smer, da se Rilkejevo umetnost (v izboru Nika Grafenauerja) predstavi v okolju, kjer je pesnik živel.
Srečanje z Rilkejevo poezijo je bilo vsekakor lepo. Udejanjala se je v lepem zunanjem ambientu Zavoda združenega sveta, nad tihim morjem in pod sivimi oblaki, ki so se (v soboto) tu pa tam tudi ovlažili. Babič je pesnikove verze »bral« tiho. Najprej, za pokušinjo, na vrtu, kjer so servirala pijačo brhka dekleta in kjer so goste sprejemali nekakšni majordomi v livrejah. Že tu so se verzi nevsiljivo spojili z naravo, pesem (peta) je poletavala po košatih krošnjah. In nato sprehod do dvorišča: branje poezije, ki se je oglašala iz oken, prihajala do ušes s »parterja«, zvoki klavirja (Mojca Siškovič) in violine (Črt Siškovič), songi, ki jih je v glasbenem zapisu Aleksandra Vodopivca pela Miranda Caharija, plesne točke, igra luči in reflektorjev (zelo pomanjkljiva tehnična izvedba te plati, saj reflektor skoraj nikoli ni pravočasno ujel posameznih posredovalcev pesmi). Vse se je zlilo v intimno, tako rekoč komorno občutje, ki sta ga stopnjevala koreografija Janeza Mejača in scenska obdelava Klavdija Palčiča (Palčič je imel tu izdatno pomoč v grajskem obzidju, bujni zelenini bršljana in kostanjevih cvetočih, krošnjah). Res je tudi, da se je poetična nit kdaj pa kdaj pretrgala, da se je nekajkrat sugestija verza izgubila, a končni občutek je bil v celoti dober. Za to gre izreči priznanje interpretom Ranie-ru Bruminiju, Uhani Bortolotti, Tonetu Gogali, Vladimiru Jurcu, Lidiji Kozlovič, Marijanu Srienzu in Slavku Šestaku.
Za konec pa še ena bistvena Ugotovitev. Ves večer je tekel v štirih jezikih: slovenščini, hrvaščini, italijanščini in nemščini, kar je dalo dejanju SSG še drugačne razsežnosti. Med drugimi tudi to, da različni jeziki lahko odlično skupaj živijo...

'


:
,
Hi
Med sprintom na 10. etapi »gira«
Množični padec
TERMOLI (Campobasso) — Ko ne bi 400 metrov pred ciljem prišlo do množičnega padca, v katerem so bili vpleteni praktično vsi kolesarji razen prvih dvajset uvrščenih, bi tudi 10. etapo kolesarske dirke po Italiji arhivirali kot rutinsko »preselitev« karavane od enega do drugega kraja. Toda padec je imel za nekatere udeležence »gira« dokaj hude posledice. Med žrtvami je tudi Jugoslovan Primož Čerin, ki so ga zaradi pretresa možganov zadržali v bolnišnici. Odslovili pa so, a z zlomljeno lopatico, Nizozemca Herman-sa. Po pomoč k zdraynikom se je zatekel tudi Saronni. Čerin se bo verjetno moral odpovedati nadaljnjemu nastopu (na skupni lestvici je bil 65. z zaostankom 16Tr’).
. Etapo je v sprintu, a s precejšnjo prednostjo, dobil Italijan Rosola, drugi pa je bil predvčerajšnji zmagovalec Freuler.
Žirija »gira« je sklenila vsem žrtvam padca, torej tudi tistim, ki se niso pobrali in prišli do cilja, dodeliti čas zmagovalca.
Vrstni red 10. etape: 1. Rosola (It.), ki je 210 km dolgo etapo od Barija do Termolija prevozil v s poprečno hitorstjo 37,373 km na-uro. 2. Freuler (Švi.); 3. Boffo (It.); 4. Cavazzi (It.); 5. Capiot (Bel.) itd.
Skupna lestvica: 1. Roche (Irska) 44.29'57" s poprečno hitrostjo 38,489 km na uro. 2. Visentini (It.) po 32"; 3. Breukink (Niz.) po 1T0"; 4. Pagnin (It.) po 1'22"; 5. Giupponi (It.) po 2T4"; 6. Cassani (It.) po 2T7”; 7. Mil-lar (VB) po 2T8"; 8. Rominger (Švi.) po 221”; 9. Anderson (Avstral.) po 2'30"; 10. Schepers (Bel.) po 2'35"...; 17. Argentin (It.)po 4T4".„; 20. Saronni (It.) po 4'41" itd.
Na VN Montecavla v formuli ena
Lotus opozarja nase
MONTECARLO — Z zmago na VN Montecarla, četrti preizkušnji za SP v formuli ena, ni Brazilec Ayr-ton Senna na lotusu hondi le zajezil beg svetovnega prvaka Alaina Prosta (mclaren) na skupni lestvici, temveč je hkrati postavil svojo kandidaturo za končno zmago. Zaradi uvedbe futurističnih, elektronsko vodenih amortizerjev, naj bi bila sezona za lotus le prehodnega značaja, a vse kaže, da je angleško-japonska hiša presegla sama sebe in v kratkem času odpravila vse pomanjkljivosti svoje nove tehnologije. Seveda še ni rečeno, da bo Senna odslej nepremagljiv, a dobršen del prednosti Williamsa in Mclarna je zdaj izničen.
V Montecarlu je v prvem delu dirke tempo diktiral Mansell, ki pa je bil prisiljen odstopiti v 29. krogu, ko si je nabral že lepo prednost. Odtlej je bil na čelu dirke Senna, ki je brez naprezanj zmagal. Dirka je bila
sila nezanimiva, saj dvobojev ni bilo. Piguet je tako mirno osvojil drugo mesto, Alboreto pa je bil odličen tretji, vendar le zato, ker je Proštu dva kroga pred ciljem počil motor.
Prihodnja dirka, VN ZDA, bo 21. junija v Detroitu.
Vrstni red VN Montecarla: 1.
Senna (Braz. - lotus), ki je 259,584 km prevozil v 1.57'54"085 s povprečno hitrostjo 132,102 km na uro. 2. Piguet (Br. - williams) po 33"212; 3. Alboreto (It. - ferrari) po 1T2”839; 4. Berger (Av. - ferrari) po 1 krogu; 5. Palmer (VB - tyrrell) po 2 krogih. 6. Capelli (It. - march lord) po 2 krogih.
Lestvica za SP: Prost 18, Senna 15, Johansson 13, Piguet 12, Mansell 10, Alboreto 8, Berger 6, De Cesaris 4, Cheever in Nakajima 3, Boutsen, Brundle in Palmer 2, Arnoux in Capelli 1.
Do 14. t. m. r Grčiji
Jutri začetek EP v košarki
ATENE — Jutri se bo v Grčiji pričelo 25. evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem bosta nastopili tudi Italija in Jugoslavija. V A skupini bodo igrale SZ, Francija, Jugoslavija, Grčija, Španija in Romunija, v B skupini pa ČSSR, Izrael, Italija, Poljska, Nizozemska in ZRN. Jutri bo Italija ob 16.30 igrala proti ZRN, Jugoslavija pa ob 22.00 proti SZ.
Nogomet: kvalifikacije EP
Pomembna tekma za Italijane
STOCKHOLM — Jutri bo v Stockholmu izredno pomembno kvalifikacijsko srečanje za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZRN. Stali si bosta namreč nasproti Švedska in Italija, ki sta tudi glavna favorita za osvojitev prvega mesta v skupini 2.
Triestina v Campobassu iztržila 3:3, a bo morda zmagala
Končni izid s prizivom
Za naslov pet kandidatov
Campobasso - Triestina 3:3 (1:0)
CAMPOBASSO; Bianchi, Parpiglia, Accardi, Mastripieri (Della Pietra od 65. min.), Migliaccio, Lupo, Pivotto, Barbieri, Mauti, Evangelisti, Russo (Mollica od 72. min.), Pica.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Bagnato (Scaglia od 46. min.), Dal Pra, Cerone, Biagini, De Falco, Salvade (Cinello od 77. min.), Orlando, Causio, lachini.
Da bo srečanje, zaradi položaja gostiteljev na skupni lestvici, vroče in napeto, je bilo sicer pričakovati, a ne, da se bo končalo z izključitvjo Causia, s poškodbo Gandinija (kovanec ali komolec nasprotnika?) in z obleganjem slačilnice in avtobusa tržaških igralcev s strani razjarjenih navijačev. Še bolj nenavaden pa je seveda končni izid. Triestino je treba tudi tokrat spet pohvaliti, saj je v zanje povsem nepo-
Teniško prvenstvo Francije
Odslej le boljši v četrtfinalu
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije, 'neuradnem svetovnem prvenstvu na peščenih igriščih, bodo v moški konkurenci odslej na sporedu četrtfinalni boji. Po prvih dneh, ko so številni nosilci skupin odpadali, je zdaj stanje nekoliko stabilizirano. V nedeljo so se v četrtfinale uvrstili Ekvadorec Gomez (št. 10) in Čehoslovaka Novaček in Mečir, včerajšnji izidi pa so naslednji: Lendl (ČSSR) - Nystroem (Šve.) 2:6, 6:1, 5:7, 6:0, 6:2; Connors (ZDA) - Osterthurn (ZRN) 4:6, 7:5, 6:0, 6:3; Wilander (Šve.) -Benhabiles (Fr.) 5:7, 6:1, 6:3, 6:3; Becker (ZRN) - Arias (ZDA) 5:7, 6:3, 6:2, 6:0.
Med ženskami se je v polfinale uvrstila tudi Argentinka Sabatini. S 6:4, 6:0 je premagala Španko Sanchezevo.
membni tekmi, znala nadoknaditi zaostanek 0:2, ko je do konca srečanja manjkalo le 34 minut. Še več, Tržačani so celo povedli z De Falcom, minuto kasneje pa so gostitelji izenačili. Causio je zaradi nedovoljenega položaja dveh igralcev Campobassa zahteval razveljavitev zadetka, sodnik pa mu je odgovoril z rdečim kartonom. Hkrati se je na tla zgrudil vratar Gandini. Baje ga je v glavo zadel predmet, ki je priletel s tribune, vezni igralec Campobassa pa trdi, da ga je v gneči pred vrati zadel s komolcem. Vsekakor je Gandini ranjen zapustil igrišče, v zadnjih petih minutah pa je v vratih igral srednji napadalec Cinello. Gandini, tako pravijo njegovi soigralci, ni oseba, ki bi si izmišljeval poškodbe. To je dokazal že v San Benedettu, ko je bil žrtev podobne nesreče, a je stoično ostal na igrišču. Sicer pa ne Gandini ne njegovi soigralci niso o inci-
dentu izjavili ničesar. Kakorkoli že, je tehnični direktor Triestine Marchetti vložil priziv.
Izidi 35. kola: Bologna - Taranto 1:0, Cagliari - Modena 4:2, Campobasso - Triestina 3:3, Catania - Bari 1:0, Genoa - Lazio 2:0, Vicenza - Arezzo 2:2, Lecce - Cremonese 2:1, Parma -Cesena 0:1, Piša - Pescara 0:0, Sambe-nedettese - Messina 2:0.
Lestvica: Cremonese, Genoa in Piša 40, Pescara in Cesena 39, Messina, Parma in Lecce 38, Bari 37, Triestina in Bologna 34, Arezzo in Modena 33, Lazio, Campobasso in Vicenza 30, Sambenedettese in Catania 29, Taranto 28, Cagliari 23.
Prihodnje kolo: Triestina - Catania, Bari - Camobasso, Cagliari - Piša, Cesena - Genoa, Cremonese - Parma, Lazio - Lecce, Messina - Vicenza, Modena - Sambenedettese, Pescara - Bologna, Taranto - Arezzo.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Dve koli pred koncem jugoslovanskega nogometnega prvenstva je vprašanje o prvaku še vedno povsem odprto, kar pet moštev pa ima še vedno možnosti za osvojitev lovorike. Toda najresnejša kandidata za vrh sta vendarle Hajduk in Partizan. Spli-čani bodo bržkone prvi, če ne bo vračanja točk, če pa se bo to zgodilo, potem ima največ možnosti Partizan.
V 32. kolu je Hajduk brez večjih težav osvojil točko v Titogradu z Bu-dučnostjo, do konca pa bodo Spličani še doma igrali s Slobodo in pa v gosteh s Čelikom. Vodilni Vardar je z golom golgeterja Pančeva vodil v Zenici s Čelikom, če bi tako ostalo, potem bi Skopjanci najbrž osvojili prvenstvo. Toda na koncu je Čelik gladko zmagal kar s 3:1 in Vardar je moral prvo mesto prepustiti Hajduku. V zagrebškem derbiju je Dinamo povedel z golom Pobana, toda v nadaljevanju sta bila strelca za Crveno zvezdo Muse-mič in Stojkovič, s to zmago pa se je Crvena zvezda, ki je bila še pred nekaj koli prav pri repu lestvice, celo vključila med kandidate za naslov prvaka. Kakih petdeset tisoč gledalcev v Zagrebu je videlo povprečno igro, Dinamo je več napadal, Črvena zvezda pa je igrala bolj lahkotno in nevarneje. V beograjskem derbiju je Partizan brez težav premagal moštvo Veleža s 3:0, dva gola je dosegel M. Djurovski, enega pa Vučičevič. Tudi ta derbi ni navdušil. Rijeka je doma s Sutjesko prikazala eno najslabših iger, z golom Mladenoviča s prostega strela pa je tekmo vendarle dobila in se tako vključila v konkurenco za uvrstitev v pokal UEFA. Rečani pa imajo bržkone več možnosti v nastop v pokalu pokalnih prvakov (če bi bil Hajduk prvak), za uvrstitev v pokal UEFA pa bi morali v prihodnjem kolu v gosteh odščipniti točko Vardaju. Sloboda bo najbrž moštvo, ki bo moralo ob Spartaku zapustiti ligo, reši jo lahko samo remi v prihodnjem kolu v Splitu.
V drugi zvezni ligi je Maribor v gosteh z Jedinstvom doživel pravo katastrofo, izgubil je kar z 0:5, vijoličasti pa so prikazali doslej najslabšo igro, saj si v 90. minutah niso priigrali niti ene resnejše priložnosti. Možnosti Maribora zdaj segajo le še v teorijo, izpadlo bo namreč kar pet moštev. V derbiju slovenske nogometne lige je Olimpija v gosteh premagala Slovana z 1:0, Koper pa je v Kranju slavil s 3:0. Razlika med najboljšima je še vedno štiri točke, do konca pa so le še tri kola, tako da bo ljubljanska Olimpija zanesljivi drugoligaš. Vozila so v gosteh z Železničarjem v Mariboru igrala 1:1, ta točka pa bo Goričanom skoraj zanesljivo zadoščala za obstanek.
Izidi 32. kola 1. ZNL: Spartak - Osijek 1:2 (0:1); Želježničar - Priština 4:1 (1:1); Dinamo Z. - Crvena zvezda 1:2 (1:1); Rijeka - Sutjeska 1:0 (0:0); Čelik -Vardar 3:1 (2:1); Sloboda - Radnički 1:0 (1:0); Budučnost - Hajduk 0:0; Partizan
-	Velež 3:0 (1:0); Dinamo V. - Sarajevo
2:0 (1:0).
Vrstni red: Hajduk in Vardar 36, Partizan in Velež 34, Crvena zvezda 33, Osijek 32, Budučnost in Rijeka 30, Dinamo Z. in Želježničar 29, Sutjeska, Radnički in Dinamo V. 26, Čelik, Sarajevo in Priština 25, Sloboda 24, Spartak 19.
Prihodnje kolo (7. t. m.): Dinamo V.
-	Spartak, Sarajevo - Partizan, Velež -Budučnost, Hajduk - Sloboda, Radnički - Čelik, Vardar - Rijeka, Sutjeska -Dinamo Z., Crvena zvezda - Želježničar, Priština - Osijek.
Izidi 30. kola 2. ZNL Zahod: Jedin-stvo - Maribor 5:0; Proleter - Borac 1:0; Iskra - Vrbas 3:1; Mladost - Split 4:0; Goškjug - Novi Sad 0:0; Sloga - Rudar 0:0; Vojvodina - Kikinda 3:0; Dinamo -Šibenik 1:0; Famos - Leotar 2:1.
Vrstni red: Vojvodina 45, Novi Sad 39, Leotar in Kikinda 34, Proleter 33, Rudar 32, Goškjug, Borac in Iskra 31, Šibenik 30, Mladost 29, Jedinstvo 28, Famos 27, Vrbas, Dinamo in Maribor 26, Split in Sloga 18.
Prihodnje kolo (7. t. m.) Maribor -Sloga.
Odbojka: v sklepnem delu EP za moške
Tudi Italija in Jugoslavija
ESPINHO, CADIZ (Portugalska, Španija) — V raznih evropskih mestih so bile prejšnji konec tedna kvalifikacije za nastop na evropskem moškem in ženskem odbojkarskem prvenstvu.
V španskem Cadizu je za prvo mesto povsem nepričakovano osvojila moška reprezentanca Jugoslavije, ki se ji po nekajletnem anonimatu, pod vodstvom Grozdanoviča in Bogeoev-skega zdaj očitno obetajo boljši časi. »Plavi« so v soboto, kot znano, premagali nič manj kot Poljake, te pa so izločili tudi Španci (trenira jih Slovenec Krevsel), ki so v zadnjem dnevu s 3:2 (15:3, 11:15, 8:15, 15:11, 15:12) premagali prav Jugoslavijo. Končni vrstni red: 1. Jugoslavija (14:4) 8 točk, 2. Španija (13:5) 8 točk, 3. Poljska (12:5) 8 točk, 4. Turčija, 5. Izareal, 6. Danska.
Lažjo nalogo so imeli Italijani v Es-pinhu. V zadnjem dnevu so s 3:0 (15:2, 15:7, 15:7) premagali gostitelje Portugalske, Švedska pa je z enakim izidom odpravila ZRN. Končni vrstni red: Švedska 8, Italija 6, ZRN 4, Portugalska 2, Luksemburg 0.
Na moškem EP v Bruslju bodo torej nastopile naslednje reprezentance: SZ (kot prvak), ČSSR in Francija (srebro in bron pred dvema letoma), Belgija (kot gostitelj), Nizozemska,_ Grčija, Bolgarija, Romunija, Italija, Švedska, Jugoslavija in Španija.
Uvrštitevv sklepni del celinskega prvenstva so dosegle tudi Italijanke, kljub temu, da so v zadnjem dnevu kvalifikacij na Bolgarskem s 3:2 (15:5, 4:15, 15:4, 13:15, 15:11) zgubile proti Bolgariji.
totip
totocalcio
m,
1. — 1. Dabovik		1	Bologna - Taranto Cagliari - Modena	i
2. Eterno Mb		1		i
2. — 1. Elverum		2	Campobasso - Triestina	X
2. Allwit		2	Catania - Bari	1
3. — 1. Ergovit		1	Genoa - Lazio	1
2. Cromo		2	Vicenza - Arezzo	X
4. — 1. Docandil		X	Lecce - Cremonese	1
2. Egyptian Bi		2	Parma - Cesena	2
5. — 1. Intherid the Wind		2	Piša - Pescara	X
2. Sten'ka		X	Sambenedettese - Messina	1
6. — 1. Kilconnel		1	Carrarese - Piacenza	2
2. Luigia		1	Barletta - Catanzaro	X
KVOTE			Angizia - Francavilla	X
12 (11 dobitnikov)	59.588.000 lir		KVOTE	
11 (357 dobitnikov)	1.836.000 lir		13 (56 dobitnikov)	99.159.000 lir	
10 (4.286 dobitnikov)	150.000 lir		12 (1.914 dobitnikov)	2.981.000 lir	
ID •J Konfekcije			nova modna oblačila za	
FANY
poletje ’87
&
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin


čs
M/N
SHOTA RUSTAVELI
s.	UJOTA PVCTABESIM
'	22.7.1987
NAPROŠAMO UDELEŽENCE POTOVANJA !Z TRSTA, DA SE JAVIJO ČIM PREJ
Miramarski drevored 207 (Barkovlje) Trst - Tel.: 040/415256 - 416218
Boks: v težki kategoriji
Tyson najboljši
LAS VEGAS Mike Tyson je zares najboljši boksar težke katgorije na svetu. To je potrdil tudi v Las Vegasu, ko je s silovitimi udarci zrušil na tla Pinklona Thomasa in je tako osvojil skupni naslov verzije WBC in WBA. Tysonu je bilo dovolj šest krogov, da je dokončno s k.o. strl odpor svojega tekmeca.
Na istem ringu v Las Vegasu je bil tudi dvoboj za svetovni naslov v težki kategoriji (verzija IBF). Prvak Tony Tucker pa ni imel lahkega dela z nasprotnikom Jamesom Douglasom. Tucker je namreč zmagal s t.k.o. v desetem krogu, v uvodnih krogih pa je bil tekmec boljši.
Markov 17,81 m, Železni 87,66 m
SOFIJA, NITRA Bolgarski atlet Markov je izboljšal lastni evropski rekord v troskoku za cm. Rekord sedaj znaša 17,81 m. Naj omenimo, da je na istem mitingu v Sofiji domača atletinja Jordanka Donkova dosegla letošnji najboljši dosežek na svetu v teku na 100 m ovire (12"60).
V Nitri pa je Čehoslovak Jan Železni postavil nov svetovni rekord z novim kopjem (87,66 m). Odkar so uvedli novo orodje (1986) je najboljši dosežek dosegel Zahodni Nemec Tafelmeier s 85,74 m.
Jugoslovanski rekord v metu kopja Seada Krdžaliča - 83,43 m
BEOGRAD V finalu atletskega pokala Srbije je Sead KrdžaliČ postavil nov jugoslovanski rekord v metu kopja s 83,43 m. Prejšnji rekord istega atleta je bil 82,34 m.
Košarka: začetek prvenstva
BEOGRAD — Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo 1. moške zvezne lige se bo pričelo 16. 9. letos. V konkurenci prvoligašev bo letos tudi Smelt Olimpija, ki bo uvodno srečanje igrala doma proti močni zagrebški Ciboni.
11. oktobra pa se bo začela prva jugoslovanska liga za košarkarice, v kateri bo seveda igrala tudi Iskra Delta Ježica. Ježičanke bodo prvo tekmo kot lani igrale s Krajinaau-tom (tokrat pa v gosteh).
Četrti rally Goriških gričev
Rekordno število gledalcev Evelino Mattelig odličen
Rodolfo Aguzzoni, "Bambi”, je letošnji zmagovalec 4. rallyja Goriških gričev, ki sta ga v soboto in nedeljo pripravili društvo Scuderia Gorizia Corse in novogoriško Avto-moto društvo. Goriški pilot je tako tretjič zapored osvojil najvišjo stopničko na tem tekmovanju, ki je letos dobilo večje razsežnosti ob sodelovanju novogoriškega društva.
Zmagovalec, ki je skupaj z našim beneškim rojakom Eve-linom Matteligom vozil na lancii rally, je osvojil kar 7 od 12 hitrostnih preizkušenj, ki so bile speljane v raznih krajih obmejnega pasu.
Tekmovanju je sledilo rekordno število gledalcev, ki so uživali ob spretnostnih vožnjah 125 pilotov, udeležencev rallyja. Od teh se jih je do konca pripeljalo 68, med katerimi je bilo tudi več tekmovalcev iz Slovenije. Najboljša slovenska posadka, ki sta jo sestavljala Lulik in Vidmar, je z oplom manta zasedla končno 6. mesto.
Vrstni red: 1. Aguzzoni-Matelič (lancia rally) 1.15'00”, 2. Venica - De Rossi (renault 5 gt) 1.19'02", 3. Menegon - Dell'-Armellina (fiat ritmo) 1.19'23", 4. Mattioli - Cotič (opel manta) 1.12'07 , 5. Novelic - Nadalutti (porsche 911) 1.20'40", 6. Lulik - Vidmar (opel manta) 1.21'08'', 7. Rettore - Solazzo (renault 5 gt), 1.21T3", 8. Marchioro - Cecchinato (opel manta) 1.21'28", 9. Immovilli - Toro (renault 5 gt) 1.2T37", 10. Franzoso - Florean (renault 5 gt) 1.21'43".
»II Passatore«: Močnik odličen tretji
FAENZA Francoz Jean Marc Belloc je že drugič zaporedoma osvojil prvo mesto na 15. mednarodnem teku »II Passatore« (100 km).
Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Bernard Ros-setti, odličen tretji pa je bil Jugoslovan Pavel Močnik. Prvi od Italijanov (četrti) je bil Francesco Tecce.
Na jugoslovanskem veleposlaništvu
V Rimu predstavili univerziado v Zagrebu
RIM — Včeraj so na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu predstavili letošnjo univerziado, ki bo v Zagrebu od 8. do 19. julija. Veleposlanik Ante Skataretiko je poudaril, da je univerziada vse važnejša športna manifestacija, saj je priložnost za srečanje mladih z vsega sveta, podobno kot pač olimpiada, le z razliko, da tu ni bojkotov.
In res bo letošnja manifestacija v Zagrebu impozantna. Kot je poudaril tajnik organizacijskega odbora Mirko Novosel, se bo letošnje univerziade udeležilo približno 6.000 atletov iz 118 držav, prisotnih pa bo nadalje kakih tisoč spremljevalcev, 1.200 časnikarjev, športniki pa bodo tekmovali na 71 različnih športnih objektih.
Predsednik italijanske atletske zveze Primo Nebiolb pa je poudaril, da sta prav univerziada v Zagrebu in. svetovno prvenstvo v atletiki, ki se bo začelo mesec kasneje v Rimu, najvažnejši letošnji športni manifestaciji na svetu sploh.
Košarka: po odločilni ztnagi proti Stelli Azzurri
Bor Radenska četrtoligaš
Stella Azzurra - Bor Radenska 84:87 (41:46)
STELLA AZZURRA: Girardini 22 (5:10), Belussi 3, Žiberna 17 (3:4), Marizza 15 (1:3), Scolini 8 (1:2), Del Ben, Agnelli, Peretti 11 (3:3), Bianchi, Masala 8 (4:6).
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 17 (1:2), Klobas 6 (2:4), Š. Semen 14 (2:4), Pregare 27 (6:11), Pieri 19 (3:4), Kneipp 2, A. Semen, Barini 2, Smotlak.
SODNIKA: Tamaro in Bais iz Trsta. PM: S. Azzurra 17:31; Bor 14:25. ON: S. Azzurra 23; Bor 23. PON: Scolini (81:86), Pieri (87:84). 3 TOČKE: Girardini 3, Belussi 1, Scolini 1; Pregare 5, Pieri 4, Korošec 1. GLEDALCEV: 200.
Borovim košarkarjem je uspel veliki met. V nedeljo so namreč v tretji in odločilni finalni tekmi za na-, predovanje v D ligo premagali Stel-lo Azzurro in tako smo po dolgih letih in ob Jadranu, ki nastopa v B ligi, dobili še četrtoligaša.
Veselje med Borovimi navijači je bilo po srečanju nepopisno. Vsi so se zgrnili na igrišče in v enem samem velikem objemu z Borovimi fanti, trenerjem Vatovcem in vodstvom še dolgo po tekmi proslavljali zasluženo zmago.
»Borovcem čestitam za zmago. Bili so boljši od nas, ki smo tokrat odpovedali predvsem pri izvajanju pro-
stih metov,« je po srečanju zelo športno izjavil trener Stelle Azzurre Castellarin.
»Kaj bi lahko še dodal po tej zmagi? Predvsem bi pohvalil vse fante in ne samo za to tretjo tekmo s Stel-lo Azzurro, temveč predvsem za požrtvovalno in trdo delo od predpr-venstvenih priprav do sedaj,« je presrečen dejal Borov trener Valter Vatovec.
»Res je, to napredovanje je izključno sad dolgega in trdega dela teh fantov,« je še pristavil predsednik SZ Bor Mitja Race.
Nedeljska tekma za borovce je bila vse prej kot lahka. Po začetnem
vodstvu naših s 5:0 so domačini borovce dohiteli pri izidu 15:15, nakar sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Našim pa je uspelo proti koncu polčasa spet povesti za devet točk (42:33). V nadaljevanju so borovci v začetnih minutah še ohranili prednost (58:48, 62:57, 68:60), toda domačini niso popustili in so celo povedli z 79:78. V preostalih, skoraj dramatičnih minutah so naši dali vse od sebe in »z zobmi in s srcem« zmagali s tremi točkami razlike.
Čeprav je treba za nedeljsko slavje omeniti vse Borove igralce, bi vseeno tokrat predvsem pohvalili Davida Pregarca, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec tekme, in Stefana Semna, ki je verjetno bil odločilen v skoku pod košema.
In še beseda o naši publiki: le-ta je zanosno, toda športno spodbujala svoje fante in nikdar ni nasedla skupini, sicer na splošno športnih domačih navijačev. Na igrišču pa so skozi vso tekmo košarkarji obeh moštev pokazali zgledno športnost.
(B. Lakovič)
Nogomet: Primorje v 1. amaterski ligi, Zarja še na trnju
Že drevi važni odločitvi
Obračun naših ekip v amaterskih nogometnih prvenstvih, ki so se končala v nedeljo, je nadvse pozitiven. Proseško Primorje si je zagotovilo prestop v prvo amatersko ligo, v kateri je že nastopalo v sezoni 1977/78. V tej ligi je od naših ekip igrala le kriška Vesna in sicer v sezonah 1970/71 ter 1981/82, 1982/83 in 1983/84. V veliki nevarnosti pred izpadom iz 2. amaterske lige pa se je znašla Zarja. Zgleda sicer, da se bo le srečno izteklo, a zadnja beseda bo padla drevi, ko bodo na nogometni zvezi odločali o rezultatu tekme Muggesana - Opicina, katero je sodnik pred dvema tednoma prekinil pri vodstvu Opicine z 1:0. Na nogometni zvezi so včeraj dejali, da bodo tekmo verjetno registrirali z 2:0 ali 1:0 v korist Opicine. Tako bi iz lige poleg Olimpie izpadla še L'Architrave in Muggesana, ki imata enako število točk kot Zarja. A Bazovci so na boljšem glede direktnih spopadov. Tudi v 3. amaterski ligi ima ena od naših ekip možnost, da prestopi v višjo ligo, in sicer Primorec, ki je zasedel 2. mesto v skupini M in bo igral odločilno tekmo z drugouvrščeno ekipo skupine L, CGS. Kdaj bo ta tekma, bodo tudi odločali drevi. (B. Rupel)
OPICINA - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Milani, Sciarrone, Samese, Livan, Di Benedetto, Olivo, Starc (v 78. min. Zaccaria), Maran-zina, Antoni.
Po devetih letih, odkar je bila proseš-ka enajsterica zadnjič v prvi amaterski ligi, je rdeče-rumenim spet uspel podvig. Ob igrišču na Opčinah se je zbrala lepa množica navijačev, ki so se na koncu tekme in nato še v noč veselili z igralci.
Kot je bilo lahko pričakovati, sta obe ekipi zelo malo tvegali in predvsem v prvem polčasu je bila pozornost (zlasti gostov) namenjena obrambi. Openci so igrali sproščeno, saj nimajo težav z lestvico. Nevarni so bili predvsem v drugem polčasu, ko je moral Negrini v dveh priložnostih odločno poseči. V prvem polčasu lahko zabeležimo (v 26. min.) lep udarec in osebno akcijo Antonija, ki je s sredine igrišča prodrl v kazenski prostor in zadel zunanji del vratnice. V drugem polčasu so bili gostitelji povsem enakovredni Prosečanom in videti je bilo več odločnosti v napadu. V 55. minuti se je po zelo lepi diagonalnipodaji Oliva s sredine igrišča Di Bendetto znašel sam v kazenskem prostoru, a je bil prepočasen in njegov strel je bil previsok. V naslednji akciji je branilec gostiteljev Stringo-
ne z ugodnega položaja poslal žogo ob vrata. Deset minut pred koncem je Di Benedetto lepo podal do Maranzine, ki je preigral svojega varuha, a vratar je njegov strel odbil čez preko. Po tej akciji so imeli Openci zelo dobre priložnosti, a Negrini je bil vsakokratr na mestu. Žvižg sodnika je tako razveselil vse navijače, ki so nestrpno čakali konec tekme. (Mitja Štoka)
STARANZANO - ZARJA	4:2 (1:1)
STRELCI:, v 34. min. Egon Fonda, v 45. min. Grillo,'v 53. min. Pelicani (11-met-rovka), v 68. min. Piemonte, v 77. min. Baracani in v 78. min. Fabio Ražem.
ZARJA: Racman, Gotti, Damjan Fonda, Franco, Borelli, Grgič, Kalc. Sossi, Tog-netti (v d.p. Andrej Ražem), Žagar (v d.p. Fabio Ražem), Egon Fonda.
SODNIK: Pascutti iz Vidma.
Zarja se od letošnjega prvenstva poslavlja z visokim in zasluženim porazom in se lahko zahvali samo nesrečnim nastopom drugih ekip, če bo ponovno nastopala v drugi amaterski ligi. Zarjani po prikazani igri v nedeljski tekmi bi si tega ne zaslužili. Številni gledalci so pričakovali od ekipe, ki se bori proti izpadu, mnogo več borbenosti in požrtvoval-
nosti, česar pa tudi tokrat ni bilo, tako da je bil visok poraz neizbežen.
Zarja je v prvem polčasu sicer predvajala dopadljivo igro in se ni nikoli resneje izpostavila napadom domačinov ter je z živahnima Egonom Fondo in Žagarjem tudi izvedla nekaj lepih akcij, ki se le za las niso končale z golom. Poleg lepega zadetka, ki ga je po osebni akciji dal Egon Fonda, moramo zabeležiti še strel Tognettija, ki je zadel prečko. Toda prav v zadnji minuti prvega polčasa so zarjani na neverjeten način po lastni krivdi prejeli gol. V drugem polčasu so domačini že po nekaj minutah povedli z upravičeno 11-metrovko. Tu pa je bilo konec vseh upanj Bazovcev na pozitiven rezultat, kajti ekipa se je po prejetem golu dobesedno sesedla in prejela še tretji in četrti gol. Le proti koncu tekme je Fabio Ražem po lepi akciji vsega napada omilil poraz. (Big)
KRAS - ČAMPI ELISI	2:2 (0:2)
STRELCI: v 5, in 45. min. Cesar, v 65. min. Leghissa, v 87. Škabar.
. KRAS: Cocevari, G. Šuc (v 87. min. S. Šuc), Purič, Martini, Škabar, Gnezda, A. Škabar (v 53. min. Soavi), Žagar, Mosetti, Battaini, Leghissa.
Kras je na najboljši način zaključila že itak odlično prvenstvo. Škoda je le, da so gostje v prvem polčasu po napakah Kraševe obrambe dvakrat premagali sicer solidnega Cocevarija.
V naslednjih 45 minutah pa so se kra-sovci srčno pognali v napad in prikazali odličen nogomet, kakršnega v Repnu letos še nismo videli. Gostje se morajo zahvaliti le svojemu vratarju, da niso doživeli poraza, kar bi bil nedvomno pravičnejši izid tega srečanja. Proti koncu prvega polčasa je Mosetti pri rezultatu 0:1 s krasnim strelom zadel prečko. Že v prvi minuti nadaljevanja je odlični vratar po silovitem Leghissovem strelu žogo odbil v prečko. To je bil tudi znak nezadržne ofenzive Krasa, pri katerem sta se
najbolj odlikovala mladi Mitja Žagar in »običajni« Škabar, ki se je v drugi polovici srečanja pognal v napad in prav on je tri minute pred koncem izenačil, a še prej je Barnaba z odličnimi posegi preprečil veselje Mosettiju, Žagarju, in Puri-cu. Še sreča, da je v 20. min. Leghissa le spravil žogo v prazno mrežo. (Z.S.)
VESNA - OLIMPIA	2:0 (0:0)
• STRELEC: v 57. in 83. min. Kostnapfel.
VESNA: Savarin, N. Sedmak (v 78. min. Tonelli), Guštin, Bestiacco, Cocco-luto, Pipan, R. Candotti, Petagna (od 85. min. D. Sedmak), Kostnapfel, F. Candotti, Bruno.
Kriška Vesna se je z zmago poslovila od svojega čudovitega občinstva in se tako tudi deloma oddolžila za nekatere negativne nastope v povratnem delu prvenstva. Kot je bilo to jasno videti v nedeljo, bi Križani v popolni postavi prav gotovo bili drugače uvrščeni, saj se je poznal že povratek Pipana, kako bi šele bilo, če bi dobri trener Petagna imel na razpolago še S. Sedmaka, Tuccija, Pisani-ja, Verbicha, Potassa, Pichierrija... Res škoda, da so poškodbe in razne obveznosti onemogočale trenerju, da bi razpolagal z najboljo postavo. Spodbudno pa je to, da je kriški trener v kritičnih trenutkih poslal na igrišče novinca Guština in pa D. Sedmaka in da sta oba zelo učinkovito izpeljala zadano nalogo.
S povratkom Pipana je Vesna zelo zanesljivo igrala v obrambi, njegov doprinos pa se je poznal še na sredini in v napadu. Ze v prvem polčasu so Križani ustvarili nekaj lepih priložnosti in bili blizu zadetka. V drugem polčasu pa se je napor obrestoval, saj so dali dva gola. Zaradi poškodbe sta tokrat predčasno zapustila igrišče N. Sedmak in Petagna, toda na srečo ni bilo nič hujšega. Gostje so prišli v Križ s trdnim namenom, da odnesejo obe točki, kar bi jim dajalo realne možnosti za obstanek. Toda to jim ni uspelo predvsem zaradi neurejene in raztrgane igre, a tudi solidnega vratarja Savarina. (A. Kostnapfel)
Nogomet: v 3. amaterski ligi Primorec čaka na dodatno tekmo
PRIMOREC - ARRIGOSPORT 3:0 (2:0)
PRIMOREC: Leone, Valter Milkovič, Coppola, Florean, lannarelli, Bacchia, Edvin Kralj, Boris Kralj, Igor Milkovič, Husu, Fachin
STRELCI: v 25. min. Husu (11-metrov-ka); v 39. min. Boris Kralj; v 49. min. Valter Milkovič.
Primorec je v tej sklepni tekmi odločno startal na edini rezultat, ki bi mu še dopuščal, da se bori za prestop. Zato je začel izredno napadalno. Gostje sicer niso predstavljali velike ovire, a remi iz prve tekme je bil Trebencem dobro svarilo.
Prvi gol z enajstmetrovke je sledil lepemu zadetku Fachina, a sodnik ga je iz nejasnih razlogov razveljavil. Predno je Boris Kralj podvojil, je bil razveljavljen še zadetek Edvina Kralja zaradi domnevnega off-sidea. Takoj po začetku drugega polčasa je Valter Milkovič naravnost s kota z lepim strelom postavil izid na 3:0. Odtlej so se Trebenci sprostili in čeprav ni padel več noben zadetek, smo bili priča lepi igri in številnim priložnostim. Ob končnem žvižgu se je. zanimanje usmerilo na izide z drugih igrišč. Zaman smo čakali na čudež iz Doberdoba, kjer • je San Nazario premagal Mladost in zasedel končno prvo mesto. Lepa novica je prišla iz Ribiškega naselja, kjer je Her-mada remizirala z San Marcom in tako
prepustila Primorcu končno drugo mesto na lestvici in možnost, da se v dodatnem dvoboju z drugouvrščeno iz skupine L poteguje za prestop v 2. AL. Neglede na izid te' dodatne tekme pa mislimo, da je obračun letošnje sezone Primorca zelo pozitiven in da bi morebitno napredovanje kronalo večletno delo in solidne končne uvrstitve iz prejšnjih sezon.
GAJA - CUS	2:2 (0:1)
STRELCA: v 49. min. Branko Grgič, v 63. min. Gabrielli (11-metrovka).
GAJA: Zemanek, Valter Kalc, Maks Grgič, Stranščak (v 46. min. Branko Grgič), Gabrielli, Marko Rismondo, Alfieri, Bortolotti (v 85. min. Verše), Salvi, Goiča, Aleksander Kalc.
V poslovilni tekmi je Gaja kljub očitni premoči iztržila le neodločen rezultat. Stara hiba, neučinkovitost pred nasprotnikovimi vrati, se je tudi tokrat ponovila. Že sama razporeditev igralcev je dala slutiti, da bo tekma dokaj živahna, a brez odločilnega pomena za uvrstitev na končni lestvici. Vsi Gajini napadi so se v prvem polčasu izjalovili, tako da so morali Rozinovi varovanci prvi del prepustiti gostom. Takoj v drugem polčasu so remizirali z Brankom Grgičem, dovolili pa so, da so jih gostje še enkrat presenetili, nakar so izenačili s kapetanom Gab-
~ riellijem, ki je z njemu lastno prisebnostjo izvedel najstrožjo kazen. Odslej se je kot na traku razvrščala šagra zamujenih, priložnosti.
»Gajina uvrstitev je ob danih zmožnostih realna, povoljna in načrtovana«, nam je dejal njen predsednik Stanislav Kalc, »za naslednje leto je še preuranjeno delati načrte, vendar pa bi morali ob mladih domačih perspektivnih igralcih imeti tudi upanje na napredovanje v višjo ligo«. (A.R.)
BREG - SAN VITO	1:0 (1:0)
STRELEC: Jež v 28. min.
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Kerstič, Jez, Pavletič, Germani, Zonta, Albertini, Miloš Tul, Corbatti, M. Tamaro.
»Plavi« so se poslovili s prepričljivo zmago. Tokrat, kot pogostoma v drugi polovici prvenstva (zbrali so kar 17 točk), so zelo dobro in borbeno igrali. Že v uvodnih minutah so namreč imeli zreli priložnosti s Tamarom in Albertinijem, a do gola so prišli, ko je Jež izkoristil odbito žogo gostujoče obrambe. Igra je bila še naprej precej dopadljiva, čeprav večjih priložnosti ni bilo. Vsekakor je bila' pobuda stalno v rokah Brežanov. V drugem polčasu je pričakovana reakcija gostov prišla na dan le v zadnjih desetih minutah, a dotlej so Brežani brez večjih težav imeli vajeti igre v rokah (prilož-
nost so imeli še Tamaro in Zonta, ki je bil za obrambo gostov nerešljiva uganka). V zadnjih desetih minutah so »plavi« igrali nekoliko bolj zmedeno, a tega S. Vito ni izkoristil. (T.M.)
MLADOST - S. NAZARIO 0:2 (0:1)
MLADOST: Zanier, Lakovič, D. Devetak, Ulian (E. Kobal), F. Devetak, Gergo-let, Sclauzero, Lavrenčič, Ferfolja, Fran-dolič, Argentin (D. Gergolet). Bruni.
Doberdobska Mladost je zaključila letošnje prvenstvo s porazom proti vodilnemu S. Nazariu, ki je z zmago napredoval v višjo ligo. Ne glede na končni izid pa je treba pohvaliti doberdobske igralce, ki so se borili vse do konca.
S. Nazario je zelo dobro začel in takoj spravil v težave doberdobsko obrambo. Razumljivo je bilo, da bodo gostitelji prej ali slej klonili. In res, že v 12. minuti je bil Zanier prvič premagan. Doberdob-ci pa niso popustili in so skušali so vsaj izenačiti (imeli so tudi nekaj res ugodnih priložnosti, ki pa jih niso dobro izkoristili). V drugem polčasu se je igra delno spremenila. Gostje so pobudo prepustili gostiteljem in razumljivo branili gol prednosti le s s hitrimi protinapadi. V 76. minuti pa se je tekma praktično zaključila, ko so Prosečani dosegli drugi zadetek. (Zanier)
Včeraj zaključek šolskega turnirja
Včeraj se je s finalnimi tekmami v Trebčah, na Padričah in v Bazovici zaključil 3. nogometni turnir za osnovne in nižje srednje šole, ki qa prireja nogometna komisija pri ZSŠDL
V Trebčah je med cicibani (2. in 3. r. OŠ) ekipa Gropada, Trebče, Opčine zmagala 2:1 proti Dolini, Boljuncu in osvojila tretje mesto, v finalu za prvo mesto Pa je združena ekipa Bazovica, Katinara, Sv. Frančišek, Dbnadoni, Skedenj in Sv. Ivan po enajstmetrovkah z 8:7 (regularni čas 1:1) odpravila Križ, Prosek.
Na Padričah pa sta sklepna izida mladincev (2. in 3. r. NSŠ) sledeča: finale za 3. mesto: Sv. Jakob - Opčine 12:2; finale za 1. mesto: Sv. Ivan - Dolina 12:1. V Bazovici (začetniki - 4. in 5. r.OŠ) so tako igrali: finale za 3. mesto: Slivno, Šempo-laj - Opčine 2:1; filale za 1. mesto: Sv. Frančišek, Sv. Ivan, Donadoni - Boljunec, Boršt, Pesek 6:4 (po enajstmetrovkah).
Po tekmah je bilo pri igrišču v Bazovici nagrajevanje, na katerem sta spregovorila predsednik nogometne komisije ZSŠD1 Boris Gombač in predsednik TO ZSŠDI za Tržaško Jurij Kufersin. O turnirju bomo še poročali.
• Jadran
(3:4), Rauber 8 (2:3), Sosič 6, Terčon, Gulič, Starc, Persi.
STEFANEL: Vitez 31 (4:7), Antonucci 10, Fischetto 5, Favero 10, Gatto 9 (3:3), Coppo 11 (3:4), Bonino 10 (3:5), Bonventi 2 (2:2), Riva 4 (0:1), Zarotti 5 (1:2), Martini, Colmani.
SODNIKA: Gorlatto iz Vidma in Reat-to iz Felter; ON: Rapbar (32), Ban (35), Antonucci (38). 3 TOČKE: Ban, Lokar 3, Fischetto, Vitez.
Notre Dame - Partizan 81:73 (43:39)
NOTRE DA.ME: Frederick, Rivers, Hicks 6 (0:2), Stevenson 23 (3:4), Smith 3
(1:2), Connor 12, Jackson 5 (1:1), Paddock 15 (3:8), Robinson 6, Voce 11 (1:4).
PARTIZAN: Orcev 24 (4:5), Lakičevič 4, Petrovič, Dujčič, Bošnjak 2, Ilič, Nakič 19 (1:1), Dragutinovič, Popovič 7 (1:2), Kopri-vica 17 (7:8).
SODNIKA: Deganutti iz Vidma in D'Este iz Benetk: PON: Popovič (37), Orcev (40); 3 TOČKE: nihče.
DANAŠNJI SPORED: ob 20.00: finale za 3. mesto: Jadran - Partizan; ob 21.30:fi-nale za 1. mesto: Notre Dame - Stefanel. Vstopnice za današnje tekme znašajo 8.000 lir za odrasle in 5.000 lir za mladino.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Vesna - Olimpia	2:0
Opicina - Primorje	0:0
San Sergio - Muggesana	0:0
Staranzano - Zarja	4:2
Zaule - Stock	1:2
Giarizzole - Supercaffe	1:1
Kras - C.E. Prisco	2:2
L'Architrave - S. Luigi	0:4
LESTVICA
LESTVICA
Primorje	30 14		12	4	33:17 40
San Sergio	30 13		12	5	37:21 38
Zaule	30 12		11	7	29:^9 35
Kras	30 10		12	8	34:26 32
Staranzano	30	9	14	7	31:30 32
C. Elisi	30	8	15	7	35:35 31
Vesna	30 10		10	10	32:30 30
Opicina	29	9	11	9	27:23 29
Giarizzole	30	7	15	8	32:37 29
Stock	30	8	13	9	28:34 29
Supercaffe	30	9	10	11	37:38 28
S. Luigi	30	8	10	12	30:36 26
Muggesana	29	4	17	8	34:35 25
Zarja	30	4	17	9	29:41 25
L’Architrave	30	6	13	11	33:46 25
Olimpia	30	6	12	12	22:34 24
3. AMATERSKA LIGA Skupina L
IZIDI ZADNJEGA KOLA
S. Anna - Roianese	3:1
Domus Arr. - Don Bosco	4:1
Rabuiese - Domio	1:2
Union - CGS	0:7
Gaja - CUS	2:2
Breg - S. Vito	1:0
Počitek: GMT
LESTVICA
LESTVICA
S. Anna	24	18	5	1	51:13 41
CGS	24	15	7	2	53:22 37
Domio	24	14	4	6	37:17 32
Rabuiese	24	13	4	7	45:29 30
Gaja	24	11	8	5	30:17 30
San Vito	24	10	5	9	36:29 25
Breg	24	9	7	8	31:21 25
CUS	24	7	8	9	32:37 22
Roianese	24	8	5	11	45:41 21
Domus Arr.	24	5	8	11	20:29 18
GMT	24	5	6	13	26:44 16
Don Bosco	24	2	4	18	20:70 8
Union	24	2	3	19	14:63 7
Skupina M
IZIDI ZADNJEGA KOLA
CGS Carsia - Campanelle	1:1
S. Marco - Hermada	1:1
Primorec - Arrigosport	-3:0
S. Andrea - Fincantieri	1:1
Mladost - S. Nazario	0:2
Romana - Aurisina	0:1
Počitek: Chiarbola
LESTVICA
LESTVICA
S. Nazario	24 15		8	1	49:19 38
Primorec	24 16		5	3	47:17 37
S. Marco	24 14		8	2	41:17 36
Fincantieri	24	9	10	5	41:25 28
Campanelle	24 10		6	8	50:43 26
Chiarbola	24	9	6	9	39:42 24
Mladost	24	9	5	10	32:34 23
Arrigosport	24	6	9	9	22:29 21
Romana	24	4	9	11	26:36 17
Hermada	24	4	9	11	21:32 17
CGS Carsia	24	5	8	12	38:57 16
Aurisina	24	5	5	14	21:57 15
S. Andrea	24	4	6	14	21:41 14
ZSŠDI
sklicuje dne 12. junija ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani L Gruden v Nabrežini IZREDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. spremembe statuta.
Ob 20.15 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju pa bo REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva; 3. poročila; 4. pozdravi in diskusija na poročila; 5. razrešnica odboru; 6. volitve novega odbora; 7. zaključki.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v ponedeljek, 8. junija 1987, v mali dvorani Borovega športnega centra svoj REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. predsedniško poročilo o delovanju Združenja; 4. razprava o poročilu; 5. razno. Začetek v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30.
ŠPORTNO DRUŠTVO
PRIMORJE
sklicuje v sredo, 10. junija, v Soščevi hiši na Proseku v prvem sklicanju (ob 20. uri) in v drugem sklicanju (ob 20.30) 22. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo predsednika nadzornega odbora; 6. izvolitev novega odbora; 7. razno. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 7. junija, izlet na Mašun in Sviščake (Ilirska Bistrica) in srečanje s SK Snežnik. Prevoz z lastnimi sredstvi, na razpolago bo nekaj mest v kombiju. Zbirališče ob 7. uri v Bazovici, pred cerkvijo. Za informacije tel. na št. 200236 in 910327 v večernih urah.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije' in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593.
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (ši'r. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice. zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tik 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
2. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa
Izdaja in liska
LJ
zn
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Washingtonu se je začela 3. mednarodna zdravstvena konferenca>posvečena aidsu
Reagan napovedal obvezno ugotavljanje virusa aidsa za mladoporočence, zapornike in priseljence v ZDA
NEW YORK - Ameriški predsednik je v svojem prvem javnem govoru, ki je bil v celoti namenjen nevarnosti širjenja aidsa napovedal, da bodo ameriške zdravstvene oblasti uvedle obvezno ugotavljanje virusa te bolezni za vse mladoporočence, zapornike in priseljence v ZDA. Omenjene ukrepe je predsednik Reagan napovedal na slovesni večerji, ki jo je priredil ameriški sklad za raziskave aidsa.
Ukrepe za ugotavljanje razširjenosti virusov aidsa, ki jih je ameriška javnost v glavnem pozitivno sprejela, je ameriški predsednik Reagan napovedal prav v času, ko se v VVashingtonu začenja 3. mednarodna zdravstvena konferenca o boju proti aidsu, ki se je udeležuje približno 6 tisoč strokovnjake v. iz vsega sveta.
»Prav tako kot večina posameznikov ne ve, da je okužena z virusom aidsa, tako tudi zdravstvene oblasti ne vedo, v kakšni meri je ta virus okužil našo družbo,« je poudaril predsednik Reagan. Zaradi tega je po njegovem mnenju prišel čas, da natančno ugotovimo, s kakšno grožnjo se soočamo.
Po uradnih podatkih so v ZDA do konca marca letos našteli 35.980 primerov te bolezni, 20.798 ljudi pa je doslej v ZDA že umrlo za aidsom. Kot ocenjujejo nekateri najbolj znani ameriški strokovnjaki za aids imajo ljudje, ki so okuženi s tem virusom 20 do 30 odstotne možnosti, da zbolijo za to boleznijo. V New Yorku so na primer bolezni, ki so povezane Z aidsom postale glavni
vzrok umrljivosti ljudi v starostni skupini 25 do 30 let. Stroški za zdravljenje te bolezni bodo v ZDA po ocenah zdravstvenih oblasti do začetka 1991 leta narasli na 10 do 15 milijard dolarjev letno. Trenutno dosegajo približno 2 milijardi dolarjev na leto. Samo v newyorških bolnicah je približno tisoč postelj rezerviranih samo za bolnike z aidsom.
Reaganov govor o aidsu je odražal skrbno »stehtani kompromis« med tistimi strokovnjaki in člani administracije, ki se zavzemajo za uvedbo obveznega testiranja širokih slojev prebivalstva in tistimi, ki se zavzemajo samo za prostovoljno testiranje pripadnikov najbolj rizičnih skupin prebivalstva.
Naj večjo polemiko med strokovnjaki je povzročil Reaganov predlog »naj države uvedejo obvezno rutinsko testiranje vseh tistih ljudi, ki se nameravajo poročiti«. Nekateri strokovnjaki namreč opozarjajo, da več kot 90 odstotkov novih bolnikov prihaja iz tako imenovanih rizičnih skupin in, da bo testiranje mladoporočencev zato prineslo le malo koristi. Homoseksualci in uživalci mamil se namreč običajno le redko poročajo. Nekateri vodilni ameriški strokovnjaki za aids sodijo, da konzervativni politiki terjajo obvezno testiranje mladoporočencev iz vzrokov, ki imajo le malo zveze s skrbjo za javno zdravje. Vodilni ameriški konzervativni poskušajo namreč aids izkoristiti za širjenje svoje konzervativne revolucije, oziroma za pridiganje o nemo-
ralnosti spolnih odnosov pred sklenitvijo zakonske zveze.
Predsednik Reagan je v govoru izrazil prepričanje, da bo testiranje mladoporočencev preprečilo, »da se vsaj nekaj otrok ne bo rodilo z virusom aidsa«. Tudi to mnenje je po sodbah strokovnjakov sporno, saj se več kot 90 odstotkov otrok, ki zbolijo za aidsom, rodi samskim materam, ki so podvržene uživanju mamil. V newyor-ških bolnicah leži trenutno nekaj več kot 200 novorojenčkov, ki so se rodili z virusom te bolezni. Državi New York in Kalifornija kjer je največ primerov te bolezni, ne zahtevata obveznega testiranja mladoporočencev.
Ameriški predsednik je predsinočnjim pozval države (pristojnosti za uvedbo takšnih ukrepov imajo namreč po ameriški ustavi posamezne zvezne države) naj poleg rutinskega testiranja mladoporočencev, obvezno testirajo tudi vse paciente, ki se zdravijo na klinikah za venerične bolezni in vse zapornike.
Kot ocenjujejo strokovnjaki se virus aidsa najhitreje širi med zaporniško populacijo, ki presega 500.000 ljudi. Najhitreje se širi v zaporih države New York. Da bi preprečili epidemijo aidsa med zaporniki, so nekatere newyorške skupine za državljanske pravice, zahtevale od pravosodnih oblasti, naj vse tiste zapornike, ki so zboleli za aidsom pomilostijo, oziroma spustijo iz zaporov.
V skladu s svojimi pristojnostmi je ameriški predsednik Reagan uvrstil aids na seznam nalezljivih bolezni. V skladu s tem sklepom lahko ameriške emigracijske oblasti preprečijo prihod v ZDA Vsem tujcem, ki so zboleli za to boleznijo. Za vse tujce, ki se mislijo za stalno naseliti v ZDA, bodo v kratkem uvedli obvezno testiranje.
Predsednik Reagan je v svojem govoru dejal »da je potrebno pn aidsu ukrepati hitro, ne pa panično« ter, da »je treba z bolniki postopati usmiljeno, ne pa s prezirom«, Kljub temu pa predsednik Reagan ni niti z besedo zahteval sprejetje zakonov, ki bi preprečili najhujšo diskriminacijo bolnikov, ki so zboleli za to boleznijo. Večina teh bolnikov se namreč po odkritju aidsa znajde na cesti in umre v najveeji revščini;
Doslej je ameriški predsednik javno samo enkrat zelo bežno govoril o aidsu, ker sb to bolezen konzervativci doslej šteli za nemoralno in dekadentno. Reagan se je za prvi javni govor o aidsu, kot pišejo ameriški komentatorji, odločil šele zaradi stalnega prigovarjanja tako imenovanega ameriškega glavnega zdravnika dr. Everetta Ko-opa (ki opravlja v bistvu vlogo ministra za zdravstvo) ter hollywoodskega igralskega lobbyja, saj je med bolniki tudi vse več igralcev. Ni naključno, da je predsednik Reagan govor prebral v navzočnosti hollywoodske zvezde Elizabeth Taylor, ki je po smrti igralca in prijatelja Rocka Hudsona, prevzela predsedništvo ameriškega sklada za aids.
UROŠ LIPUŠČEK
Demografski padec bo posegel tudi v strukturo italijanske vojske
RIM — Ob prehodu v tretje tisočletje naše ere ne bo mogla italijanska vojska, zaradi hudega demografskega padca, več ohraniti istega števila vojakov, kot jih ima danes. Po podatkih italijanskega zavoda za statistiko ISTAT se je namreč leta 1981 rodilo le 319.536 fantov, ki bodo leta 2000 oblekli vojaško suknjo. Tudi ta številka sicer ni popolna, saj ji je treba odšteti približno še 2,37 odstotka zaradi smrti, 6 odstotkov odklonjenih iz zdravstvenih razlogov in. 0,5 odstotka oporečnikov zaradi vesti.
Zmanjšanje števila vojakov bo tako obvezna izbira, saj nikakor ne bodo mogli zadostiti sedanjim potrebam, ko ima istočasno oblečeno vojaško suknjo 250 tisoč italijanskih državljanov. Isti vir tudi navaja, da je v letih med 1964 in 1984 zaznati občuten padec števila moških potomcev, leta 1964, se je namreč rodilo 522.158 fantov, leta 1984 pa samo 301.616. Negativni trend pa se nadaljuje in bo zato po letu 2000 položaj še slabši.
Mimo družbenih in produkcijskih zapletov, ki jih predstavlja obstoj pretežno starejših prebivalcev, bo demografski padec tako prisilil generalni štab italijanske vojske, da korenito poseže v strukturo obrambnih sil. Govori se, da bi
zaenkrat zmanjšali število vojakov za 17 tisoč enot, v italijanski vojski pa naj bi bilo po novem tudi 30 tisoč prostovoljcev, ki pa bi jim bilo treba zagotoviti boljše osebne dohodke. Iz političnih razlogov so odgovorni že večkrat odrekli možnost, da bi bila italijanska vojska sestavljena iz »profesionalcev«.
Zaradi vsega zgoraj navedenega je na prvi pogled najbolj uporabna rešitev tista, ki predvideva vključitev žensk v italijansko vojsko. Vojaško suknjo bodo morale tako zelo verjetno obleči tudi predstavnice nežnega spola, čeprav ne bodo njihove naloge operativnega značaja, ampak bodo skrbele predvsem za pomožne naloge. Žensko osebje imajo sicer že več časa v svojih vrstah mnoge vojske najbolj razvitih držav.
Italijani imajo sicer manj težav kot Zahodni Nemci, kjer je demografski padec že občutno posegel v strukturo Bun-deswehra. V Sovjetski zvezi pa predstavlja najhujši problem dejstvo, da je nataliteta v evropskem delu ŠZ nizka, v azijskem, kjer je veliko prebivalcev muslimanske vere, pa izredno visoka.
Z avtom... na morje
Če »spačku« dodamo primerne tehnične pritikline in se z dobršno mero poguma podamo na morje, bomo morda »prepluli« marsejsko luko, kot so poskusili tudi »junaki« na sliki	(AP)
SZ: alkoholizem občutno popušča
MOSKVA »Boj proti alkoholizmu, ki se je začel maja 1985 (tri mesece po nastopu Mihaila Gorbačova), je obrodil dobre sadove, a ga je treba nadaljevati z nezmanjšano vnemo.« Tako poroča tiskovna agencija Tass in navaja sledeče podatke: ker se je v dveh letih pitje alkohola občutno omejilo, sta se za 26 odstotkov skrčili tudi števili zločinskih dejanj, povezanih s to razvado, in oseb, ki so jih aretirali zaradi nadlegovanja občanov v vinjenem stanju; hkrati je padlo število izostankov z delovnega mesta in nezgod na delu oziroma doma.
Boj zoper alkoholizem pa ima tudi svojo negativno plat: vedno večje tistih, ki popivajo na domu, oziroma takih, ki kar doma pripravljajo alkoholne pijače. Vrhovni sovjet jim je sklenil stopiti na prste z odlokom, ki predvideva zanje hude kazni.
Danci čistijo plaže
KOPENHAGEN Danska vlada računa, da se bo letos dotok tujih turistov povečal za 12 odstotkov. Med njimi bo, kot običajno, največ Zahodnih Nemcev, ki radi najemajo obmorske počitniške hišice. Ker bodo letoviščarji prav kmalu preplavili plaže, se je začelo te dni tradicionalno čiščenje peščenih obalnih pasov v zahodnem Jutlandu: tisoči prostovoljcev, opremljeni s plastičnimi vrečkami, so prišli odstranjevat nesnago, a med njimi je bil tokrat tudi minister za okolje Christensen, ki je skupaj z otroki pridno nabiral papir in s katranom pomazane alge. Turizem pomeni Danski zelo važen vir dohodkov.
Kitajski ogenj še grozi
PEKING — Po pogasitvi požara, ki je v 22 dneh opus-tošil 650.000 hektarov gozdov v severovzhodnem delu kitajske province Heilongjiang, nevarnost še ni mimo. V zadnjih 24 urah so odkrili namreč še dve nevarni žarišči širokih razsežnosti. Kot sporoča tiskovna agencija Nova Kitajska, se eno žarišče razteza kar v loku 20 kilometrov, drugo pa je le malo manjše. Glasnik ministrstva za gozdarstvo je zaskrbljeno izjavil, da žarišč ne bo mogoče zatreti s človeškimi rokami, ampak kvečjemu s pomočjo močnih padavin. V nedeljo so v severovzhodni Mongoliji pogasili požar, ki je uničil 100 kvadratnih kilometrov gozda.
Kaj bi z nunama doma? Srednji vek pri Chietiju
RIM — V italijanskem tisku se cicklično ponavljajo vesti o preskokih v srednji vek, ko se je vera prepletala z vraževerstvom. Kaže, da je še danes možno zamenjati versko gorečnost za neprisebno obnašanje, in obratno.
V središču tokratne srednjeveško obarvane afere sta dve sestri Marina in Paola Ciarelli (stari 25 in 22 let), ki sta postali novinki 8. decembra lani. V tem seveda srednejevškega še ni veliko. Zadeva pa se zakomplicira, ko se njun oče in mati odločita, da svoji hčerki prijavita sodniku, češ da sta bili sestri podvrženi hudim psihološkim pritiskom, da sta bili žrtvi neke ne ravno versko navdihnjene nune iz Abrucov. Ta nuna in bivša bolničarka Vera D Agostino naj bi zaslovela zaradi čudežnega zdravljenja bolnikov predvsem pa zato, ker je »imela stigme«.
Sodniki in karabinjerji iz Ascolija Pičena, od koder sta sestri. Ciarelli doma, menijo, da sta Marina in Paola povsem uravnovešeni ženski, ki sta prostovoljno izbrali svojo življenjsko pot. Starši pa se še naprej upirajo in trdijo, da je njihovo posestvo zdaj zapuščeno, da so zmanjkale štiri roke pri hiši. Kaj pa, če je srednji vek doma na Ciarellijevi domačiji?
Kako podaljšati sloves po receptu Donne Rice
WASHINGTON - Pokojni Andy Wahrol je trdil, da je vsakdo v svojem življenju deležen četrt ure čistega slovesa. Za manekenko Donno Rice je ta trenutek napočil, ko so njen nasmeh objavili poleg nasmeha demokratskega kandidata za predsednika ZDA VVilliama Harta. Njene kopalke so pogubile človeka, ki je pravkar stopal v mednarodno politično areno, tako da lahko res trdimo, da je bil njen četrt ure slovesa enkraten.
Žal pa se je mlada dama izkazala za nenasitno. Četrt ure, kiji je bil odmerjen, se ji je zdel preskromen, pa se zdaj na vse kriplje trudi, da bi ga podaljšala kar se da v nedogled in pri tem zaslužila tudi kaj drugega poleg slovesa. Zato je prodala fotografske posnetke njenega križarjenja s poročenim VVilliamom. Za nekaj tisoč dolarjev ji je ameriški tednik Empire odkupil pikantne spomine na erotično obarvano avanturo' z »brezhibnim« politikom, končno pa ima za bregom še objavo knjige spominov. Njeno početje najbrž res ni v skladu z mednarodnim bontonom, moramo pa ji priznati, da se je izkazala za spretno...