GrosuPlJe (centrala sP 908 KLASJE 2003 352(497.4 I 11: U U 30 1 4 Številka 3 letnik 9 marec 2003 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si (l 15,617 H 0.54% 783 5 0.64% 327 1 0.31 % 384 4 1.01% 560 8 1,43 % 178 1 0,56 % 738 4 0,54% 135 5 3,70% 505 4 0,79 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 41 KULTURNI DOM ŠENTVID II Vpisanih v vol imenik S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV: Glas volivcev po imeniku: 820 Glas. volivcev s potrdili 0 Glas izseljencev 620 SKUPAJ GLASOVALO. ZA 374 85.00 % PROTI 66 15.00 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 43 GASILSKI DOM DOB Vpisanih v vol. imenik S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV Glas volivcev po imeniku: 427 Gtes volivcev s potrdili: 0 Glas izseljencev 427 SKUPAJ GLASOVALO: ZA 221 82,46 % PROTI 47 17,54 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 44 GASILSKI DOM HRASTOV DOL Vpisanih v vol. imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV. Glas volivcev po imeniku: 147 Glas. volivcev s potrdili 0 Glas izseljencev 147 SKUPAJ GLASOVALO ZA 69 88,48 % PROTI 9 11,51 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 1 GROSUPLJE 45 DRUŽBENI DOM TEMENICA Vpisanih v vol imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV Glas volivcev po imeniku: 465 Glas volivcev s potrdili: 0 Glas. izseljencev. 465 SKUPAJ GLASOVALO. ZA PROTI 213 86,23 % 34 13,77 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 46 KULTURNI DOM AMBRUS Vpisanih v vol. imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV: Glas volivcev po imeniku 611 Glas volivcev s potrdili: 0 Glas. izseljencev 611 SKUPAJ GLASOVALO' ZA 321 90.17 % PROTI 35 9.83 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 47 GASILSKI DOM ZAGRADEC Vpisanih v vol. imenik S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV Glas volivcev po imeniku: 852 Glas volivcev s potrdili. 0 Glas. izseljencev: 852 SKUPAJ GLASOVALO' ZA 368 84,79 % PROTI 66 15,21 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 48 DRUŽBENI CENTER KRKA Vpisanih v vol, imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV: Glas, volivcev po imeniku: 901 Glas, volivcev s potrdili: 0 Glas izseljencev 901 SKUPAJ GLASOVALO ZA 410 86,86 % PROTI 62 13,14 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 901 PREDČASNO GLASOVANJE Vpisanih v vol, imenik S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV Glas volivcev po imeniku: 0 Glas volivcev s potidili: 0 Glas. izseljencev: 0 SKUPAJ GLASOVALO ZA PROTI 229 4 98.28 % 1.72* 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 997 GLASOVANJE PO POŠTI V DOMOVINI Vpisanih v vol. imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV. Glas volivcev po imeniku: 0 Glas volivcev s potrdili: 6 Glas izseljencev: 0 SKUPAJ GLASOVALO: ZA 40 93,02 % PROTI 3 6,98 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 998 Glasovanje po posli iz tujine Vpisanih v vol imenik-S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV' Glas volivcev po imeniku: 0 Glas. volrvcev s potrdili: 6 Glas izseljencev 0 SKUPAJ GLASOVALO ZA 1 100,00 % PROTI 0 0,00 % 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD 3 GROSUPLJE 999 POSEBNI VOLILNI IMENIK Vpisanih v vol, imenik: S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV: ZA 0 PROTI 0 Glas, volivcev po imeniku: 142 Glas. volivcev s potrdili: 0 Glas izseljencev 142 SKUPAJ GLASOVALO 0.00% 0.00% 445 0 Oddanih glasovnic: 0 Neveljavnih glasovnic: 445 54.27 % 272 0 Oddanih glasovnic 0 Neveljavnih glasovnic 272 63,70 % 78 0 Oddanih glasovnic 0 Neveljavnih glasovnic 78 53.06 % 247 0 Oddanih glasovnic: 0 Neveljavnih glasovnic: 247 63,12 % 356 0 Oddanih glasovnic: 0 Neveljavnih glasovnic 356 58.27 % 436 0 Oddanih glasovnic 0 Neveljavnih glasovne 436 51,17% 475 0 Oddanih glasovnic: 0 Neveljavnih glasovnic 476 52,72 % 233 0 Oddanih glasovnic 0 Neveljavnih glasovnic 233 0,00 % 43 0 Oddanih glasovnic 0 Neveljavnih glasovnic 43 0,00% 1 0,00 % 0 Oddanih glasovnic: Neveljavnih glasovnic 0 Oddanih glasovnic: 0 Neveljavnih glasovnic 0 0.00% 445 5 1.12% 272 4 1.47% 247 0 0,00 % 356 0 436 2 475 3 233 0 0,00 •/, 43 0 0,00 % 1 o 0,00% o o 0,001, Rezultati glasovanja na referendumih o vstopu v EU in NATO za 3. volilni okraj Grosuplje Za glasovanje na referendumih o vstopu RS v EU in NATO v nedeljo, 23.3.2003 je bilo za območje okraja Grosuplje v volilni imenik vpisanih 25.234 volilnih upravičencev. Rezultati referenduma o vstopu v EU: Po volilnem imeniku je skupaj glasovalo 15.620 volivcev, oddanih je bilo 15.617 glasovnic, od tega je bilo 84 glasovnic neveljavnih. ZA vstop v EU je glasovalo 13.968 volivcev ali 89,92 %, PROTI vstopu pa 1.565 volivcev ali 10,08 %. Rezultati referenduma o vstopu v NATO: Po volilnem imeniku je skupaj glasovalo 15.620 volivcev, oddanih je bilo 15.618 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 142 glasovnic. ZA vstop v NATO je glasovalo 10.980 volivcev ali 70,95 %, PROTI vstopu pa 4.496 volivcev ali 29,05 %. Volivci so glasovali na 46 voliščih ter na posebnem volišču 901 - predčasno glasovanje - ki je bilo odprto od 18. do 20. marca 2003; na njem je glasovalo 233 volivcev. Po pošti v domovini je glasovalo 43 volivcev, po pošti iz tujine pa 1 volivec. Najvišja volilna udeležba na obeh referendumih je bila na volišču Spodnje Blato, in sicer 73, 42 %, najmanjša pa v Zagradcu pri Krki, in sicer 51,17 %. Najbolj so se z vstopom v NATO strinjali na volišču Kompolje (v občini Dobrepolje), in sicer 81,97 %, najmanj pa volivci na volišču Velika Ilova Gora, in sicer 60,49 %. Tudi z vstopom v EU so se najbolj strinjali na volišču Kompolje, in sicer 93,99 %, in najmanj na volišču Velika Ilova Gora, in sicer 77,50 %. Volivci, ki so se udeležili predčasnega glasovanja, so za vstop v EU glasovali 98,28 %, za vstop v NATO pa 79,65 %. TAJNIK OVK Andrej Struna Poročilo o obisku ministrice Zdenke Kovač na RRA LUR: Predstavitev Enotnega programskega dokumenta in pogovor na temo Regionalnega razvojnega programa LUR V okviru predstavitev Enotnega programskega dokumenta po slovenskih regijah jc v torek, 1. aprila 2003, na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije potekala razprava o regionalnem razvoju. Mag. Zdenka Kovač (ministrica, zadolžena za strukturno politiko in regionalni razvoj), mag. Igor Strmšnik (državni sekretar za področje regionalnega razvoja na Ministrstvu za gospodarstvo) in Edita Granatir (iz Agencije RS za regionalni razvoj) so predstavili strateške usmeritve Enotnega programskega dokumenta (v nadaljevanju: EPD). Poseben poudarek je bil posvečen tudi predstavitvi poteka izvajanja strukturnih skladov. Med ključnimi strateškimi usmeritvami EPD so navedene naslednje: - povečanje konkurenčnih prednosti Slovenije in gospodarska krepitev regij, - usmeritev razpršenih in omejenih razpoložljivih finančnih sredstev (nacionalnih in evropskih) v EPD na tiste prioritete in ukrepe, ki imajo največje merljive učinke, vključno z multiplikacijskim učinkom, - izbrani ukrepi morajo skozi doseganje sinergičnih učinkov voditi k razvojnemu preboju Slovenije in regij. Kot je še posebej izpostavila ministrica Kovačeva, je ključna naloga krepitev inovacijske sposobnosti regij. Kar zadeva oblikovanje pokrajin v slovenskem prostoru, ministrica zagovarja koncept krepitve razvojnih agencij in še posebej programskih svetov za pripravo regionalnih razvojnih programov kot združbe partnerjev z različnih področij, k čemur usmerjajo tudi evropske razvojne politike. Še posebej je izpostavila pomen koncepta javno-zasebnih partnerstev in pomen zmanjševanja razlik med regijami. Če želijo slovenske regije držati korak z evropskimi, je nujna predvsem preusmeritev od sektorskih razvojnih politik in celostni pristop obravnave regionalnih vprašanj na lokalnih ravneh. Priprava Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2002-2006 je potekala skladno z omenjenimi načeli. Program analizira dejanske razvojne probleme regije in daje ustrezne odgovore za njihovo reševanje. Več informacij o RRP LUR, kakor tudi celotno besedilo programa in njegov povzetek, lahko najdete na spletnih straneh www.rralur.si. 0T STRAN Ivančna Gorica marec 2003 SVETNIKI ODGOVARJAJO "Kateri vrsti gospodarstva (kulturno-turistično, kmetijsko ali industrijsko-obrtno gospodarstvo) bi vi dali prednost pri objavljanju v občinskem glasilu, in sicer v naslednjem kratkoročnem ter dolgoročnem obdobju?" Kot ste iz vprašanja lahko razbrali, smo našim občinskim svetnikom tokrat postavili vprašanje, ki zadeva predvsem časopis Klasje. V njihovih odgovorih pa boste lahko razbrali, da se večina strank oz. strankarskih skupin opredeljuje za več informacij o industrijsko-obrtnem gospodarstvu, ki pa je v naši občini že precej aktualna tema. LDS Svetniška skupina LDS spodbuja in pozdravlja odločitev uredništva KLASJA, da se v časopisu več prostora namenja gospodarstvu, in to konkretno industrijsko-obrtnemu gospodarstvu, ki ga do sedaj skoraj ni bilo zaslediti. Dejstvo je, da je trenutno stanje gospodarstva v občini na zelo nizki ravni. Sosednje občine razvijajo trgovsko-obrtne centre, ki so znamenje hitrega in trdnega gospodarskega razvoja občin. Novi objekti pomenijo tudi nova delovna mesta, predvsem za ljudi iz bližnje okolice. Prednostna naloga vseh nas, ki smo v občinskem svetu, in župana bi morala biti, da takoj pristopimo k dopolnitvi in posodobitvi prostorskih aktov in sprejmemo zazidalne načrte v smislu celovitega in načrtnega razvoja podjet-niško-obrtnih con v Ivančni Gorici in tudi ostalih lokalnih središčih občine. Zagotoviti je treba pravočasno izvedbo upravnih postopkov in odkupe primernih zemljišč. Vsekakor je pri pripravi proračunov za leti 2003 in 2004 v prostorskem delu proračuna treba upoštevati ta dejstva in za ta namen načrtovati bistveno več sredstev kot doslej; stremeti je treba za tem, da do realizacije načrtovanih sredstev ob zaključku leta tudi dejansko pride. Ivančni Gorici je treba omogočiti status regionalnega razvojnega centra, obenem pa razvijati tudi ostala pomembna lokalna središča, kot so Šentvid, Stična, Višnja Gora, Krka, Zagradec ... Sonja Maravič, Marina Koščak, Nataša Lukman, Zdravko Skubic, Jože Rus, Bogomir Volkar - svetnice in svetniki svetniške skupine LDS Če govorimo o razvoju naše občine in posledično o pisanju v časopis Klasje, je logično, da je precej prostora namenjenega športu, kulturi, turizmu in kmetijstvu. Na teh področjih se pač vedno nekaj dogaja. Če pa hočemo več pisati o gospodarstvu, moramo najprej za to poskrbeti. Po naše najprej za že pred volitvami velikokrat poudarjene obrtne cone v Ivančni Gorici in vseh vodilnih naseljih naše občine. Ugodna lega naše občine bi gotovo privabila dobre gospodarstvenike. Večjo pozornost v Klasju pa bi veljalo že sedaj nameniti tudi večjim in uspešnim obrtnikom iz naše občine. Svetniška skupina SLS: Milena Vrhovec, Jože Golf, Jože Perko SDS Svetniška skupina SDS Ivančna Gorica je mnenja, da je Klasje zelo dobro glasilo, ki je namenjeno res vsakemu občanu te občine. Tudi sami občani ga imamo radi. Smatramo pa, da je v njem bistveno premalo prostora za gospodarstvo, pa najsi bo to za večje gospodarske družbe ali zasebna podjetja, nenazadnje pa tudi za obrtnike - samostojne podjetnike. Razlogov za članke o našem gospodarstvu pa je ogromno: od problemov v našem gospodarstvu, finančne nediscipline, pa do pohval in priznanj, ki si jih nekateri v naši občini gotovo zaslužijo. Zato svetniška skupina SDS Ivančna Gorica predlaga uredniškemu odboru Klasja, da v bodoče več prostora nameni N.Sl Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Pred nami je seja občinskega sveta. Ker to pišem pred njo, sem za svoje razmišljanje povzel nekaj idej, ki sem jih predlagal na Odboru za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja. Na omenjeni seji smo se gospodarstveniki (Nova Slovenija ima dva člana od devetih) seznanili s tremi med seboj povezanimi točkami. Prva je bila Predlog odloka zazidalnega načrta Novi center Ivančna Gorica, druga Poročilo o poslovanju za leto 2002 ter zadnja Predlog proračuna za leto 2003. Glede na prostor, ki ga imam na voljo, se bom omejil samo na prvo točko. Pohvalno je, da si občina že vrsto let prizadeva za sprejem odloka o zazidalnem načrtu Novi center Ivančna Gorica. Sedaj, ko smo tik pred tem, da občinski svet ta predlog odloka potrdi, je bilo iz razgovora z občinsko upravo zaslutiti, da občina nima strategije, kako bi odlok spravila v življenje. Zato sem predlagal ALI ZNAMO RAZMIŠLJATI PODJETNIŠKO? naslednje: a) da občina še to leto odkupi vsa potrebna zemljišča iz omenjenega odloka; b) če v tem proračunu nima predvidenih sredstev, predlagam, da se v okviru zakonskih možnosti za to investicijo zadolži; c) da v letu 2004 omenjena zemljišča komunalno opremi in proda investitorjem (izvajalcem); d) da iz naslova prihodkov od prodaje komunalno opremljenih zemljišč v prihodnjem letu začne z odkupom zemljišč za gospodarsko cono; e) da v letu 2005 komunalno opremi gospodarsko cono in jo ponudi v odkup podjetnikom in podjetjem, ki bodo na ta način poskrbela za nova delovna mesta. Na omenjeni predlog so iz občinske uprave pripomnili, da bi za to izvajanje na občini potrebovali vsaj enega človeka, ki pa ga trenutno nimajo. Ker gre za pomembno vprašanje razvoja občine, smo s kolegi iz gospodarskega odbora predlagali, da občina še to leto za to področje zaposli eno osebo. Če strnem svoje razmišljanje in željo Nove Slovenije, da občinski upravi pomagamo razmišljati s podjetniškim duhom, potem bo uresničevanje zgoraj naštetih "podjetniških" predlogov obrodilo sad. In kako razmišljajo podjetniki? Vedno si postavijo dve vprašanji: 1. Koliko bom za to dal? in 2. Koliko bom za to dobil? Če občini to ne bo šlo od rok, ji bomo v Novi Sloveniji preko gospodarskega odbora z veseljem pomagali. Prijazen pozdrav, Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica email: ivancna-gorica@nsisi GSM: 0401728-176 raznim gospodarskim vprašanjem: informacijam o industri-jsko-obrtnih conah, pa tudi o pohvalah in priznanjih na gospodarskem področju. SVETNIŠKA SKUPINA SDS ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov MAGDALENA URBANČIČ, ZDLS Ko prebiram Klasje, opazim, da je o nekaterih zvrsteh gospodarstva nekoliko več informacij kot o drugih, kar pa si razlagam s tem, da je morda premalo prispelih člankov za tiste manjkajoče. Tako se opazi, da kmetijska dejavnost lepo poskrbi za svetovanje, za seznanitev s programi in določenimi odločitvami na tem področju. Menim, da je interes, da bi brali o tej temi, precej velik prav zaradi razširjenosti kmetijske dejavnosti v občini. Prav tako se mi zdi, da je dovolj informacij o kulturno-turistični dejavnosti, čeprav so to običajno le poročila z različnih prireditev; morda bi bilo treba sistematsko urediti napovednike oz. koledar prireditev za prihodnji mesec. Pogrešam pa nekoliko več podatkov o industrijsko-obrtni dejavnosti; kako to predstaviti, pa mislim, da je delo novinarjev in uredništva. Predlagam, da se v Klasje vključijo tudi poročila o družbenih dejavnostih. Tu mislim predvsem na informacije s področij vzgoje, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva. Pogrešam rubrike, kot so svetovanje in različni napotki s področja teh dejavnosti. Mislim, da je v občini dovolj sposobnih psihologov, šolskih svetovalnih služb in izkušenih profesorjev ter socialnih delavcev, ki bi lahko odgovarjali ali svetovali staršem pri težavah, na katere naletijo pri vzgoji svojih otrok. Vem, da je danes že veliko literature in revij na to temo, vendar bi bili verjetno bolj dragoceni nasveti strokovnjakov, ki živijo tu in poznajo način življenja in probleme ljudi /. našega področja. Prav tako bi bilo dobro organizirati svetovanje na področju zdravstva in reševanja problemov, ki jih imajo naši starejši občani. Kratko poslovno poročilo ob finančnem zaključku leta in na kratko prikazan program dela teh dejavnosti bi lahko objavili tudi v Klasju. V naslednjem kratkoročnem ter dolgoročnem obdobju pričakujem, da se bo predsednik odbora za družbene dejavnosti v občini, kot usposobljen in edini pristojen za to dejavnost, kar najbolj angažiral in poskrbel, da se izoblikujejo stališča in programi naštetih dejavnosti, in da bo o tem javnost tudi obveščena. N.SI Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ko je član naše svetniške skupine Andrej Sekirnik na prejšnji seji občinskega sveta postavil vprašanje Andreju Agniču, zakaj se tako malo piše o gospodarstvu, je slednji odgovoril, da nimajo kadra, ki bi pisal o tem. Vprašanje, s katerim se je uredništvo Klasja obrnilo na nas, je dober znak, da se bo tudi na tem področju nekaj premaknilo naprej. Pobuda jc vredna pohvale. Predvsem pa je vredno pohvaliti tako hitro reakcijo uredništva na konstruktivno kritiko našega svetnika. Na vaše vprašanje glede prioritet je težko odgovoriti. Kar zadeva gospodarstvo v naši občini, jc vse enako pomembno. Večletno zaostajanje te dejavnosti nas sili v to, da bomo v naslednjih letih pospešeno delali na tem področju. Občinski časopis Klasje lahko pri tem odigra pomembno vlogo. Naša svetniška skupina predlaga uredništvu, da se tesno poveže z Odborom za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja. Preko slednjega bo dobilo podatke o pomembnih in aktualnih projektih v naši občini. O nekaterih predlogih se jc v našem prispevku razpisal g. Andrej Sekirnik. Izhodišče za pisanje pa vsekakor mora biti proračun občine Ivančna Gorica za leto 2003. Klasje bo tako prevzelo aktivno vlogo "nadzornika" nad izvrševanjem porabe denarja v gospodarsko-komunalnem delu. Se pa lahko tudi aktivno vključi v posredovanje informacij: kupim, prodam oziroma zaposlim, preko malih oglasov. Kaj in kako in po kakšnih prioritetah, pa prepuščamo "domišljiji" uredništva. Da ne bo kdo na koncu rekel, da se politika preveč vmešava v odločitve uredništva. Svetniška skupina OO N.Si Ivančna Gorica Pripravila Natalija Pavlin KRMNI GRAH IN BOB V PREHRANI DOMAČIH ŽIVALI Zanimanje za pridelovanje krmnega graha in boba za zrnje se na območju Slovenije v zadnjem času spet povečuje. Razlogov za to je več. V veliki meri na to vpliva ponovna rast cen soje na tržišču in finančne spodbude v obliki neposrednih plačil na hektar. V letu 2003 znaša subvencija za krmni grah in bob 57.500 SIT. Krmni grah in bob sta stročnici, bogati predvsem s surovimi beljakovinami. Zrnje krmnega graha in boba vsebuje od 20 do 30 "/<> surovih beljakovin in je primerno predvsem za prehrano prašičev in govedi, prav tako pa tudi za prehrano konj, ovac, koz, in perutnine. Pri nas manj poznamo vključevanje krmnega graha in boba v obroke krav molznic. V prehrani prežvekovalcev je treba poleg osnovne krme, ki je običajno sestavljena iz travne silaže, koruzne silaže in sena, dopolniti obrok tudi z močnimi krmili. Živali z višjo proizvodnjo je treba še dodatno oskrbeli s krmo, ki je bogata z beljakovinami in tudi energijo. V večji meri se v praksi kot beljakovinsko krmilo uporabljajo sojine tropine. Uporabljajo se tudi drugi stranskimi produkti oljarske, pivovarske in druge predelovalne industrije, kot so na primer pogače in tropine iz ogrščice, sončnic, buč, pivske tropine in drugo. Kot sem že omenila, je pri nas manj znano krmljenje graha in boba kravam molznicam, zato nekaj več o tem, kaj so pokazali rezultati poskusov pri nas in v tujini. Krmni bob in grah lahko vključimo v prehrano molznic v obliki suhega ali siliranega zrnja. Dnevno lahko dodamo 2-4 kg zrnja krmnega graha ali boba v mešanico z ostalimi komponentami močne krme. Krmni grah in bob imata približno polovico nižjo vsebnost surovih beljakovin kot soja. Zato je tudi manj nevarnosti, da bi prekoračili optimalno mejo surovih beljakovin v obroku. Ob napačni uporabi beljakovinske močne krme se zniža mlečnost in vsebnost beljakovin ter naraste vsebnost sečnine v mleku. Predvsem pri kravah z visoko mlečnostjo lahko povzroči napačno krmljenje tudi hujše presnovne in plodnostne motnje. Večje količine krmnega graha lahko vključimo v prehrano krav molznic, ki imajo dnevno mlečnost od 25 do 301. Za doseganje višjih mlečnosti, pa je trebna vključiti krmo z višjo beljakovinsko vrednostjo. Pri poskusih v tujini in pri nas so ugotovili, da do 70 % krmnega graha v mešanici lahko uspešno nadomesti sojine tropine in povečuje mlečnost ter zauživanje krme. Prav tako podatki nekaterih tujih avtorjev dokazujejo, da so krave, krmljene s sojinimi in ogrščičnimi tropinami, dosegale nekoliko nižjo mlečnost in vsebnost beljakovin in tolšče v mleku kot krave, ki so jih krmili s krmnim grahom. Pridelki zrnja krmnega boba in graha so ob pravočasni selvi in pravilni oskrbi lahko zelo veliki -tudi do 5 t /ha. Prav tako lahko pri pridelavi krmnega graha in boba pridelamo do 30 t/ha sveže zelene mase. Krmni bob v setvi skupaj z jarimi žiti krmimo kot zeleno krmo v sveži ali silirani obliki. Pri spravilu krmnega graha za zrnje so izgube zrnja od 20 % do 30%, kljub žetvi zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so stroki še zaprti. Neizogibne izgube lahko zmanjšamo tako, da sejemo na le površine še približno 20 kg ljuljke /ha. Do jeseni lahko pridelamo še najmanj 2 odkosa zelene mase, bogate s hranili, predvsem s surovimi beljakovinam. Poskusi so pokazali, da so najboljši pridelki in vsebnost hranil, če pokosimo posevek, ko je krmni grah v fazi cvetenja. Krmni grah in bob zelo dobro vključimo v prehrano drugih domačih živali. Krmni bob in grah lahko krmimo prašičem, konjem, govejim pitancem, kozam, ovcam in kokošim. Posušeno ali silirano zrnje krmimo direktno in ni potrebna termična obdelava, tako kot pri soji. Uporabimo ju lahko kot močno krmo v mešanici z žiti, koruzo in še drugimi beljakovinskimi krmili. Predvsem sta priporočljiva v prehrani živali v ekoloških rejah, kjer je prepovedano krmljenje soje, seveda če soja nima certifikata o odsotnosti gensko spremenjenih organizmov. Silirano zeleno maso krmnega graha in ljuljke vključujemo v prehrano prašičev, zlasti plemenskih svinj. Pri nizko brejih svinjah je lahko dnevno v obroku tudi do 5 kg te silirane mase. Prav tako krmni grah in bob povečala gospodarnost živinoreje, ker ju lahko pridelamo sami in tako nismo več odvisni od dragih beljakovinskih krmil, ki se jim pogosto vrtoglavo dvigne cena na tržišču in nam močno podražijo proizvodnjo. Krmni grah in bob sta tudi kulturi, ki sta primerni za lahka peščena tla, kjer so velike nevarnosti škode po suši. Kajti obe stročnici pospravimo pred hudimi poletnimi sušami, to je običajno v času žetve ječmena in še nekaterih drugih ozimnih žit. Slabosti krmnega graha in boba so: prisotnosti antinutritivnih snovi (tanini, grenčine in alkaloidi), zato moramo omejiti količino zrnja v obroku, ker se lahko na splošno poslabša ješčnost. S selekcijo pri novejših sortah graha in boba so uspeli močno znižali prisotnost teh neprijetnih snovi. Pogosto nas odvrne od nakupa tudi precej visoka cena semena, vendar predvsem ob pravočasni setvi zgodaj spomladi in primerni oskrbi posevka lahko pridelamo visoke pridelke, ki tudi upravičijo nekoliko višjo ceno semena. Darja Janežič, kmet. ing VRTNARIJA SVETUJE Pomlad je čas, ko si po dolgi zimi želimo vsi čim lepše urediti balkone in okolico. Slovenski trg ponuja veliko izbiro raznih sadik balkonskega cvetja in enoletnic. Večina med njimi se ponaša s pretirano nizko ceno, katere vzrok pa je slaba kvaliteta. Takšne sadike večinoma niso pravilno oskrbovane že v času njihove vzgoje in imajo nepreverjeno ter nekvalitetno poreklo. Od tako vzgojenih rastlin ni mogoče pričakovati kompaktne rasti, dobrega zdravstvenega stanja in obilnega cvetenja. Ob slovenskem vstopanju v EU bo tudi na področju vzgoje in trženja cvetja zavladal red in spoštovanje intelektualne lastnine. Tisti, ki na vzgojo kvalitetnega cvetja in svoje ime nekaj dajo, kupijo matične rastline pri svetovno znanih in kvalitetnih vzgojiteljih matičnih rastlin, sejančkov in potaknjencev. Seveda pa se za tako kvaliteto skriva tudi visoko strokovno znanje in intelektualna lastnina. Za tako vzgojene rastline mora imetnik licence plačati odškodnino, ki se imenuje licenčnimi. Bralce tega sestavka želimo opozoriti na lastnosti rastlin, ki so pomembne za dobro rast in njihov izgled in jih boste v pomladanski sezoni izbirali za svoje potrebe: Pri nakupu cvetja je treba paziti na te značilnosti: • listi morajo biti temno zeleni in lepo razviti (saj to pomeni, da je bila rastlina pravilno hranjena in zaščitena čez celo rastno obdobje); • kompaktna rast oz. polna in enakomerna oblika pomeni, da so rastline imele za rast dovolj prostora; • rastline morajo biti zdrave, brez znakov bolezni in škodljivcev; • ko rastlino vzamete iz lončka, se morajo videti bele korenine, ki so med seboj močno prepletene; • če nimate primernega prostora, rastlin ne kupujte prezgodaj, ampak šele takrat, ko jih boste lahko postavili na stalno mesto; • rastline sadite v korita, ki so primerna za balkonske rastline. Zelo dobro uspevajo v koritih z vodno rezervo; • zemlji dodajte gnojilo, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste to pozabili storiti; • za sajenje uporabljajte specialne substrate; • ko smo rastline posadili, jih ne izpostavimo takoj soncu in vetru, temveč jih počasi privajajmo; • po 3 do 4 tednih po sajenju rastlino začnemo dognojevati.V vrtnariji se pozanimajte, s katerimi gnojili je bila rastlina gnojena, in tako nadaljujte. Branka Juvančič- Urbanija OD FUŠARJA DO OBRTNIKA Ker večkrat nastopi dilema, katero pravnoorganizacijsko obliko, v kateri se lahko opravlja pridobitna dejavnost, bi nekdo uporabil, bom naštela, katere so to. Več o tem, katere so osebne družbe, pa v nadaljevanju. O samostojnem podjetniku posamezniku - s.p.p. - pa v naslednji številki. OBLIKE DRUŽB Posamezne oblike družb razpoznavamo iz firme (imena) družbe, ker je obvezna sestavina firme označba družbe s kratico, in sicer: d.d. - delniška družba d.o.o. - družba z omejeno odgovornostjo k.d.d. - komanditna delniška družba d.n.o. - družba z neomejeno odgovornostjo k.d. - komanditna družba t.d. - tiha družba Enaka obveznost velja tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki mora uporabljati kratico s.p. OSEBNE DRUŽBE Družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) Je tipični predstavnik osebnih družb, in sicer zelo pogosta oblika. Prednost družbe pred kapitalskimi je, da ni z zakonom predpisane obveznosti osnovnega kapitala za njeno ustanovitev. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, enako velja za družbenike, in to v primeru, če družba ne poravna svojih obveznosti. Družbeniki med seboj solidarno odgovarjajo, kar pomeni, da upnik svobodno izbira, katerega od njih bo terjal za plačilo, ta pa ima pravico od ostalih družbenikov kasneje izterjati sorazmerni del plačila. D.n.o. lahko ustanovita najmanj dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, v pogodbeni obliki. Premoženje družbe je ločeno od zasebnega premoženja družbenikov. Družbeniki niso upravičeni do lastnine posameznih stvari niti niso solastniki družbinega premoženja. Premoženje družbe se ne registrira v sodnem registru. Posle družbe so dolžni voditi in opravljati vsi družbeniki, lahko pa s pogodbo vodenje poslov prenesejo le na enega ali več družabnikov. V primeru, da so za vodenje poslov upravičeni vsi ali večje število družbenikov, je vsak izmed njih upravičen tudi sam poslovati. Čc pa je v družbini pogodbi določeno, da družbeniki poslujejo le skupno, je treba za vsak posel pridobiti privolitev vseh teh družbenikov. Izjema je mogoča le v primeru, če bi bilo z izvedbo posla nevarno odlašati. Komanditna družba ( k.d.) Ta oblika družbe pri nas ni preveč znana, je pa izredno razširjena v Nemčiji. Omogoča enostaven način vodenja in poslovanja družbe, primerna pa je predvsem v primerih, ko posamezni družbenik pritegne druge družbenike -komanditiste (to je družbenike, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo) oziroma kapitalske vlagatelje in s tem dobi določena sredstva za poslovanje družbe. Pri poslovanju je družbenik-komplementar (to je družbenik, ki za obveznosti družbe odgovarja z vsem svojim premoženjem) dokaj svoboden, družbeniki-komanditisti pa vložijo svoj kapital v družbo v prvi vrsti zato, da bi pridobili določen del dobička družbe. Dvojna družba Pri naštevanju osebnih in kapitalskih družb dvojna družba ni omenjena, ker ni samostojna oblika družbe. V obliki dvojne družbe je lahko organizirana komanditna družba ali družba z neomejeno odgovornostjo. Dvojne družbe pri nas niti ne poznamo, izredno pa je razširjena v Avstriji in Nemčiji. Tiha družba Pri nas ni toliko poznana, pri razvitih evropskih ekonomijah pa je dokaj pogosta. Tiha družba nastane s pogodbo, s katero družbenik tipa "tihi družbenik" s premoženjskim vložkom v drugo podjetje oziroma drugega družbenika (tako imenovanega nosilca tihe družbe) pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Razmerja med družbeniki v tihi družbi se v pogodbi svobodno določijo. MALE SKRIVNOSTI VELIKIH BLEFERJEV Na tem mestu so bila kar nekajkrat citirana pravila obnašanja iz Blefsikona malega podjetništva. Pravila so padla na plodna tla, to predvsem čutijo v uredništvu Klasja in morda še kje drugje. Zanimivo! Morda se bo našlo še kaj pametnega za objavo! Jelka Božič Ali bomo še kurili? Ali bomo še brali: Hud gozdni požar v okolici? Več kot tri milijone tolarjev za vodnjake Poslovni sistem Hclios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOP) sta tudi letos pripravila javni razpis za obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov. Za razpisana sredstva se bodo lahko potegovale vse slovenske občine. Helios letos povečuje sredstva, namenjena ekološkemu skladu. Poslovni sistem Helios in MOP sta v začetku letošnjega leta ponovno podpisala dogovor o sodelovanju na področju ohranjanja dobrega stanja voda v Sloveniji. Tako je Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda letos zakorakal v drugo petletno obdobje. Omenjeni sklad je v minulih letih finančno podprl številne okoljske akcije, katerih glavni namen je bil, povečati odgovoren odnos do ohranitve čiste vode ter revitalizirati opuščene vodnjake, kale ali izvire. V časopisu Delo je bil, tako kot vsako leto pred svetovnim dnevom voda, 22. marcem, objavljen javni razpis za dodelitev finančnih sredstev. Posebna strokovna komisija bo pri izbiri upoštevala in dala prednost tistim vodnjakom, ki bolj poudarjajo pomen vode v urbanem okolju ter imajo večjo arhitekturno in prostorsko vrednost. Občine, ki se bodo prijavile na razpis, so tudi nosilke projekta in morajo zagotoviti vsa potrebna soglasja in dovoljenja ter opredeliti finančno soudeležbo in nosilca del. Orientacijska vrednost razpisanih sredstev znaša 3,3 milijone tolarjev. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo v Heliosu ali na njihovi spletni strani. Rok za oddajo prijav je 15. april 2003. ODMEVI NA POHOD PO JURČIČEVI POTI Objavljamo izsek iz pisma, ki gaje poslala zadovoljna pohodnica z Jurčičeve poti. "Pišem vam zato, da izrečem pohvalo na letošnjo Jurčičevo pot... Letos sem bila prvič na pohodu, vreme je bilo čudovito, organizacija na vrhuncu, vzdušje pohodnikov pa tako veselo, da bi nas bil Jurčič gotovo zelo vesel. Največje pozitivno presenečenje pa sem doživela naslednji dan, ko sva šla z možem na sprehod do hotela Polževo in nazaj čez Zavrtače in Pristavo v Kriško vas. Če bi se trudila, ne bi po tej poti nabrala več kot četrt vrečke odpadkov. Zato vsa pohvala pohodnikom, glede na to, da je tam prejšnji dan hodila množica nekaj tisoč ljudi." Pomlad ima svojo moč... Če pustimo ljubezen ob strani, še vedno velja, da pomladansko sonce v ljudeh vzbuja nepremagljivo voljo po tako imenovanem pomladanskem čiščenju. Med drugim se marsikdo loti svojega vrta, sadovnjaka, travnika. Grabi se listje in obrezuje drevje Kupi vejic, listja in drugih organskih odpadkov končajo v ognju. Prav tako se marsikje kadi z lani nepokošenih travnikov, kjer so nagrabili suho travo. Ali je kurjenje sploh potrebno ali ne, o tem ima vsakdo svoje mnenje, marsikje pa se kuri zgolj zato, ker je takšno pospravljanje "odpadkov" v navadi od nekdaj, saj so kurili že starši in stari starši ... Premalo se zavedamo, da ima ogenj poleg koristnih lastnosti tudi veliko uničevalno moč! Posledice neprevidnega oziroma nenadzorovanega kurjenja so lahko katastrofalne. Najbolj nevarna so obdobja suhega vremena, kakršno je prav zdaj spomladi, ko so tla prekrita s suho travo in suhim listjem. Če pri tem še piha veter, so posledice širjenja ognja v naravnem okolju obvladljive le s težavo ali pa sploh ne. V Sloveniji je od 1. februarja do 31. marca razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja. Drugo kritično obdobje povečane požarne ogroženosti je poleti, od 1. julija do 31. avgusta. Izjeme veljajo le za področja, ki so pokrita s snegom, ali za primere, ko bi v teh obdobjih padle obilne padavine. Dušik je plin, ki ga je normalno v zraku okrog 78 odstotkov. V elementarni obliki ni strupen, razen če ga je v zraku toliko preveč, da začne izpodrivati kisik, katerega mora biti v svežem zraku okrog 21 odstotkov. Veliko bolj so zdravju nevarne različne dušikove spojine, od katerih se v praksi najpogosteje srečujemo s solmi dušikove kisline, kot so nitrati (-NO 3) ali nitriti (-NO 2). Nitrati so trdne snovi, od njihove topnosti v vodi pa je odvisno, koliko prostih nitratnih ionov dajejo v vodnih raztopinah. Čim bolj so topne, tem več nitratnih ionov sproščajo. Največkrat so to mineralna dušična gnojila (kalijev nitrat, natrijev nitrat, kalcijev nitrat) ali pa prosti nitrati nastajajo v naravi tudi ob razkroju rastlinskih ali živalskih beljakovin. Tudi nitriti so navadno trdne snovi, uporabljajo pa se kot antioksidanti in so včasih dodani nekaterim krmilom, redno pa se nahajajo v motornih oljih. Posebna oblika dušikovih spojin so plini, kot so dušikovi oksidi. Znana sta predvsem dva: dušikov dioksid (N02) in dušikov tetraoksid (N204), ki nastajata pri nepopolni redukciji nitratov. Dušikove okside lahko vsebujejo izpušni plini pri motorjih z notranjim izgorevanjem ali pa le-ti lahko nastanejo tudi pri fermentaciji silaže ali celo v vampu pri prežvekovalcih. Krma, bogata z Razglas povečane požarne ogroženosti pomeni, da je na območjih, kjer je nevarnost požara največja, prepovedano kuriti, seži-gati in nasploh uporabljati odprti ogenj ter izvajati druga dela, ki bi lahko povzročila požar. Nevarnost požara je največja v gozdovih in njihovi bližini, na obdelanih ali neobdelanih kmetijskih zemljiščih in še kje. Med gozdovi so najbolj izpostavljeni borovi gozdovi, gozdovi na sušnih predelih, kot so grebeni in prisojna pobočja, gozdovi z večjim deležem iglavcev in gozdovi, kjer so tla zarasla s praprotjo, travo ali reso. Na Krasu in v drugih posebej ogroženih gozdovih je uporaba odprtega ognja prepovedana vse leto. V Ljubljani s širšo okolico oziroma na območju, ki ga pokriva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, je treba posebej upoštevati prepovedi v navedenih kritičnih obdobjih, seveda pa je nujno spoštovati moč ognja tudi v preostalem delu leta in se ravnati po naslednjih navodilih! Navodila za kurjenje zunaj obdobij povečane požarne ogroženosti: • Vedno in povsod je pri kurjenju na prostem oziroma v naravi potrebna izredna previdnost! • V gozdu je kurjenje prepovedano, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja pod-lubnikov! • Kuri naj se le v popolnem brezvetrju! • Kurišče mora biti obdano z. negorljivim materialom in vsaj 10 m oddaljeno od najbližjih nitrati, se nagiba k nastajanju strupenih dušikovih oksidov. Dušikov dioksid je rdečkasto rjave barve, tetraoksid pa je brezbarven. V stiku z vodo nastajata HN03 in -N02, alkalije (lugi) pa spreminjajo pline v nitrate in nitrite. Mešanica teh plinov ima dražeč, kloru podoben vonj. Nitrati so strupeni posredno, in sicer zato, ker iz njih lahko nastajajo dušikovi oksidi, v kislem želodčnem soku tudi nitrozamini, ki so rakotvorni, in zato, ker se, ko se nitrati reducirajo do nitritov, po vsrkanju v krvi vežejo s krvnim barvilom hemoglobinom v tako imenovani methemoglobin. Methe-moglobin ni sposoben prenašanja kisika od vdihanega zraka s krvjo do tkiv. Hude zastrupitve živali z nitrati se lahko končajo s smrtjo zaradi pomanjkanja kisika v tkivih in zadušitve. V takih primerih je kri zastrupljenih živali namesto živo rdeče ali temno rdeče, kar je normalno, čokoladne, tj. rjavo rdeče barve. Poleg tega nitriti v krvi širijo krvne žile in lahko povzročijo močan padec krvnega pritiska. K sreči do hujših zastrupitev z nitrati pri živalih in človeku prihaja šele, ko več kot 60 odstotkov vsega krvnega barvila preide v methemo- dreves ter vsaj 50 m od gozda! • Kurišče mora biti ves čas kurjenja zavarovano in nadzorovano! • Po končanem kurjenju je treba pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom! Navodila izhajajo iz določb različnih predpisov (Zakon o gozdovih. Zakon o varstvu pred požarom, Uredba o varstvu pred požarom). Ob kršenju določil lahko sledi denarna kazen! Vsakdo, ki opazi ali zve za povečano nevarnost požara, opazi požar ali sam povzroči požar, mora o tem takoj obvestiti pristojni center za obveščanje na telefonsko številko 112 za klic v sili! Na koncu še stara misel, ki pa še vedno velja: Iz enega drevesa lahko napravimo ogromno vžigalic, z eno samo vžigalico pa lahko uničimo nešteto dreves! Upoštevajte vse prepovedi! Če se kurjenju nikakor ne morete izogniti, bodite pri tem opravilu zmerni in zelo previdni, pa tudi obzirni, saj je dim lahko izredno neprijeten za druge ljudi! Da bi vaša pljuča dihala le čist zrak, gasilci pa ostali brez dela vam želi Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana. Marijanu Tavčar, univ. dipl. inž. gozd. globin. Znane so akutne zastrupitve živali z nitrati, ki se kažejo v najhujši obliki z značilnimi znamenji dušitve (pospešeno dihanje, včasih pravo sopenjc, pospešen in slaboten pulz), subakutno in kronično potekajoče zastrupitve živali pa še niso dovolj proučene in ne kažejo takih tipičnih znamenj dušenja. Takim oblikam zastrupitve pripisujejo bolj pojave, kot so zvrgavanje brejih živali, motnje pri oploditvah, motnje v rasti živali, motnje v delovanju ščitnice ter, kakor izgleda, tudi hipovitaminozi A in E. Za zastrupitve z nitrati so občutljive vse vrste domačih živali, še najbolj pa prežvekovalci, ker v njihovem vampu vladajo take razmere, da se nitrati zelo hitro pretvarjajo v nitrite, ki se vsrkavajo v kri, kjer strup učinkuje. Vsebnost prostih nitratov v krmilih in pitni vodi je zato higienska norma, preko katere te spojine ne smejo narasti, da bi bila krmila ali pitna voda zdravstveno neoporečna. V pitni vodi sme biti največ 15 mg/l nitratov in v krmilih prav tako največ 15 mg/kg krmila, kar pomeni razmeroma nizko omejitveno normo, tj. 15 ppm. Seveda pa se vsa krmila in vsaka voda za napajanje ne kontrolira rutinsko na proste nitrate, zato je tako pomembno, da vedno pazimo pri gnojenju krmnih kultur z dušičnimi gnojili, da v tla vnašamo samo toliko dušikovih spojin, kolikor jih rastline lahko porabijo za sintezo rastlinskih beljakovin. Če je v tleh dušika preveč, en del vsrkanega dušika nujno ostane v rastlinah v obliki prostih nitratov in take rastline so lahko škodljive za zdravje živali. Priporočam, da natančno preberete prispevek v januarski številki Klasja izpod peresa ing. Jancžičeve pod naslovom Dobra kmetijska praksa pri gnojenju. Osveščeni kmetovalci se morajo vselej zavedati, koliko dušičnih gnojil vnašajo v svoje posevke in da s takim gnojenjem ne pretiravajo, zlasti ne ob nepravem času. Iz svojih izkušenj in delno iz literature bi lahko temu dodal samo še to, da včasih gre lahko tudi za relativne prekoračitve vnosov dušičnih gnojil v zemljo, ki so odvisne od vremenskih razmer, deloma pa tudi od uporabe pesticidov iz skupine herbicidov. Za nemoteno nastajanje rastlinskih beljakovin v rastočih krmnih kulturah in s tem za sprotno porabo dušičnih gnojil niso potrebni samo prosti nitrati, ampak tudi toplota in dovolj direktne sončne svetlobe. V hladnih pomladih in poletjih, kadar jc malo sončnih dni, rastline nujno tudi počasneje rastejo in počasneje porabljajo dušična gnojila iz tal; zato je ob takih vremenskih razmerah gnojenje z dušikom lahko pretirano prej kot v toplih in sončnih pomladih. Podoben relativni presežek nitratov v rastlinskih kulturah se lahko pojavi tudi z intenzivnejšo uporabo nekaterih kemijskih sredstev za zatiranje plevelov. Nekateri herbici- Nejka Miklič, Ljubljana di ne učinkujejo zaviralno samo na rast plevelov, ampak nujno nekaj tega zaviranja v rasti povzročijo tudi na krmnih rastlinah in v takih krmnih rastlinah jc lahko prisotnost prostih nitratov hitreje prekoračena, kot je to običajno. Tudi na to velja biti pozoren. Plevelov samih pa tako in tako, še posebej, če so bili obdelani s herbicidom, ne smemo krmiti živalim. Nekateri pleveli sami po sebi, brez učinkovanja herbicidov, v sebi kopičijo proste nitrate. Taki so njivski osat, slezcn-ovec, kislice in razhudniki (npr.krompirjevka). O strupenosti dušikovih oksidov za živali je zaenkrat še manj znanega kot o strupenosti prostih nitratov. Tudi te spojine verjetno učinkujejo škodljivo na živalski organizem, podobno kot nitrati in nitriti, saj so v najožjem sorodstvu z njimi. Čeprav ni zaznati nekih značilnih akutnih zastrupitev s temi plini, so zelo verjetno prisotne prikrite subakutne in kronične zastrupitve, katerih simptomatiko sem že opisal malo prej, to so zvrgavan-ja pri brejih živalih, motnje v oploditvah, motnje v rasti mladih živali in hipovitaminoze. In nenazadnje, treba je vedeti, da veliko prostih nitratov lahko nastaja pri razpadu organskih snovi, posebej različnih beljakovin, in da so taka onesnaženja možna še posebej pri površinskih vodah in vodnih zajetjih, če v njih ali neposredno ob njih razpadajo organske snovi. Valentin Skubie STRUPENOST DUŠIKA IN DUŠIKOVIH SPOJIN STRAN III. Viridin pohod po krajevni skupnosti Metnaj OBČNI ZBOR ČLANOV STISKE ZADRUGE V nedeljo, 30. marca 2003, je skozi vseh deset vasi krajevne skupnosti Metnaj potekal že tretji Viridin pohod. Skoraj 150 udeležencev pohoda je 16 kilometrov dolga in dobro markirana pot iz Mekinj najprej vodila mimo "jame, po kateri se pride na oni svet", kakor jo je slikovito opisal Josip Jurčič, od tod pa skozi Dobravo nad Stično in naprej do Pristave. Pri turizmu Okorn na Pristavi smo se pohodniki nekoliko okrepčali, potem pa pol nadaljevali mimo cerkvice Sv. Lamberta. Lepo obnovljeno svetišče je bilo zgrajeno iz ostankov gradu, v katerem je med leti 1391 in 1414 živela Virida Vis-conti, dobra gospa s Pristave, po kateri je pohod tudi imenovan. Strma pot nas je s Pristave vodila v dolino, kjer stoji ohranjen mlin pri Belentinovih, potem pa še skozi vasi Debcče, Planina, Osredek in naprej proti Obolnemu, do kmečkega turizma Berčon, kjer so za vse pohod-nikc pripravili čaj in šilce krepkega, da smo si popotniki lahko nabrali novih moči. Po krajšem postanku nas je pot vodila naprej do Obolne-ga, 776 m visokega vrha, ki je najvišji v krajevni skupnosti Metnaj, od koder je bil prečudovit razgled po bližnji in daljni okolici. Preko južnega pobočja smo se spustili do Poljan nad Stično, kjer so nas z vrsto domačimi dobrotami pričakali prijazni gostitelji družine Janežič. Dobrote smo z veseljem poskusili, nato pa pot nadaljevali ob pomladnem cvetju - pljučniku, jetrniku, podlesnih vetrnicah, zvončkih in kronicah - do vznožja Babjega kolena, kjer se je naša pot obrnila navkreber čez Drmožnik proti Hladnemu. Občudovali smo roje čebel, ki so nabirale cvetni prah na cvetočem resju, ob prihodu na 1 Iladno pa smo bili veseli, saj je bilo naših naporov konec. Pot do Metna-ja se je zdela lažja, pričakovala pa nas je tudi malica, ki so jo pripravili na Megličevi kmetiji odprtih vrat. Izvrsten golaž in sladki domači buhteljni so nas tako okrepčali, da smo polni vtisov zapustili Metnaj in pot nadaljevali proti Mekinjam, kjer smo ob začetku pohoda pustili svoje avtomobile. Veseli smo bili lepe nedelje in dejstva, da smo jo izkoristili za rekreativni pohod in spoznavanje domače okolice. Organizatorjem pohoda in sponzorjem, Pivovarni Union, Pekarni Grosuplje in Fructalu ter vsem, ki so pripravili tako lep pohod, izrekamo zahvalo in priznanje, obenem pa se že veselimo prihodnjega Viridinega pohoda. KS Metnaj Organizator poli oda: Krajevna skupnost Metnaj Traso pohoda sestavil: Lojze Podobnik Tilcn Jenko pa je III. VIRIDIN POHOD doživljal takole: Prišla je tista nedelja, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali, ker bo v KS METNAJ tretji Viridin pohod. Na startu, ki je bil v Mekinjah, natančneje na Pajkovem dvorišču se je zbralo približno 140 pohodnikov. Pohod se je začel okoli 8.30 in je trajal približno štiri ure. Na začetku pohoda smo šli mimo Katujske jame, skozi Dobravo in se ustavili na Pristavi pri kmečkem turizmu Okorn. V nadaljevanju pohoda smo šli navzdol po poti mimo cerkve Sv. Lamberta do vasice Belentin s potočkom Bukovica. Iz te vasice smo se začeli vzpenjati v hrib vse do Obolnega, najvišje točke našega pohoda (776m). Vmes smo šli čez dve manjši vasi. To sta Osredek in Planina. Na Obolncm smo lahko popili čaj in kuhano vino in nadaljevali šestnajst kilometrski pohod. Z najvišje točke smo se začeli spuščati proti potočku Stičnica. Med potjo smo šli skozi večjo vas Poljane, kjer nas je postregla Martinova mamica (Martin, 3.r.). Lahko smo si kupili jabolčni štrudelj... Vsak je dobil čaj in jabolko. Spuščali smo se naprej proti Stičnici. Ob njej jc bilo za približno petnajst minul hoje in zatem smo se začeli vzpenjati proti Metnaju, kjer nas je čakala malica. Nekateri so hitro pojedli in nadaljevali pot do cilja v Mekinjah, nekateri pa so v miru popili, pojedli in se počasi odpravili naprej. Večino poti smo hodili po gozdu. Za pravo vzdušje pohodnikov jc poskrbelo lepo sončno vreme. Bilo mi je všeč, saj pohod organizirajo vsako leto, in upam, da bo tako tudi ostalo. Napisal: Tilen Jenko 7.r RDEG ORGANIZIRAL 0K0LJSKI SEMINAR 18. marca jc bil celodnevni seminar oz. strokovno predavanje na temo Nepravilno odloženi odpadki povzročajo nepopravljivo škodo naravi in zdravju ljudi, ki ga jc organiziralo izredno aktivno Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica. Župan Jernej Lampret jc v pozdravnem nagovoru poudaril, kako pomembna je za človeka narava, čisto okolje pa čedalje bolj predstavlja vrednoto današnjih dni. Sledilo je predavanje Albina Kevca o ravnanju z odpadki - kratek pregled po slovenski zakonodaji, direktor JKP Grosuplje Janez Skarlovnik je predaval o ravnanju s komunalnimi odpadki ter predstavil deponijo komunalnih odpadkov Spaja dolina, kasneje pa jc Tanja Pucelj predstavila še Zakon o vodi. Po burnih razpravah in konkretnih vprašanjih jc sledil odmor, kasneje pa še predavanja na temo Ukrepi inšpekcije pri ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami. Med odmorom smo si obiskovalci lahko ogledali pred- stavitev RDEG in rezultate njihovih delovnih - čistilnih akcij ter ekološke dosežke v Občini Ivančna Gorica. Naj z vami delim še nekaj kratkih ekoloških resnic, za katere upam, da ne bodo ostale "v zraku". "Treba je bolj ceniti naravo, ker smo odvisni od nje. - Zavedati se jc treba, da moramo naravo varovati. - Celjenje ran v naravi je dolgotrajen proces. - Voda je vir življenja, odvisni smo od nje. - Reka Krka umira na obroke. Mi pa stojimo in gledamo. -Ekologija ne pozna meja, le-te so samo v naših glavah." NP Člani Kmetijske zadruge Stična so se 30. marca v Gasilskem domu v Šentvidu sestali na tetinem letnem občnem zboru. Med drugim so soglasno potrdili zaključni račun zadruge za leto 2002 in revizijsko poročilo za 2001. KZ Stična je v letu 2002 beležila malo slabši rezultat zaradi velike investicije v Zadružni kmetijski in vrtni center v Ivančni Gorici. Kljub temu so zadružniki ocenili, da je poslovanje glede na razmere dobro, prav tako indeks prodaje, in da se je z vsemi posodobitvami vrednost zadruge povečala na skoraj milijardo SIT. "Zadruga svojim članom v obdobju po reorganizaciji ni izplačevala dobičkov, vendar je zanesljiv partner, na katerega se lahko član v vsakem trenutku obrne; zato se splača biti član naše zadruge," je v svojem poročilu med drugim povedal predsednik Cveto Zupančič. M.V. Obveščamo člane društva upokojencev Šentvid, da zbiramo prijave za merjenje kostne mase, ki bo na sedežu Pokrajinskega združenja društva upokojencev v Ljubljani, in sicer 6. in 7. maja 2003. Cena merjenja je 300 tolarjev. Ce bo prijav dovolj, bomo organizirali avtobusni prevoz. Prijavite se lahko tajnici na telefonsko številko 788 53 50. Društvo upokojencev Šentvid pri Stični REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Služba načelnice Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900 /Fax: 01 7810 919 Številka: 229-1/03-PS Datum: 26.3.2003 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO NASLEDNJIH NAJDENIH STVARI: ženskih in moških koles, koles z motorjem in ostalih drobnih predmetov. Javna dražba bo V SREDO, 23.4.2003 OB 15. URI pred poslovno stavbo (VILPO, KOVIFLEX, PROFIS) na Industrijski cesti 1, Grosuplje. Javna dražba traja do 16. ure. Ogled najdenih stvari bo istega dne od 15. ure dalje. Izklicna cena, vključno s stopnjo prometnega davka, bo označena na najdenih stvareh. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo fizične in pravne osebe. Kupljene stvari mora kupec plačati in prevzeti takoj. Dražba bo potekala po načelu "VIDENO - KUPLJENO", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Vt=/ Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav., KNJIŽNICA GROSUPLJL načelnica -Adamioova in——-- 8 STRAN SOLA PODOBO SVOJO NA OGLED POSTAVI... Na predvečer osmega marca je Srednja šola Josipa Jurčiča v kulturnem domu v Ivančni Gorici predstavila svoje dejavnosti, o katerih širša javnost vse premalo ve. Zato pomena in vloge te šole za naše okolje pogosto ne znamo dovolj ceniti. O zelo odmevnih rezultatih vsakoletne mature vam poročamo že sredi poletja. Ne mine namreč leto, da ne bi bilo vsaj enega maturanta, ki se je zavihtel med izbrano skupino najboljših, zlatih maturantov. Ti zavidljivi rezultati dokazujejo, da naša srednja šola svojim dijakom zagotavlja kakovostno raven znanja. Znanje merijo in izpopolnjujejo skozi vse leto na številnih šolskih tekmovanjih. Najbolje uvrščeni pa se udeležujejo državnih tekmovanj. Letos so blesteli na državnem tekmovanju iz. logike, saj so osvojili vsa tri prva mesta. Mnoge dejavnosti na šoli uspešno združujejo izbraževalno in vzgojno funkcijo. Šola v naravi in maturantski izlet spadata na to področje. Pri obeh dejavnostih sta izobraževalni in vzgojni element enakovredno zastopana, saj gre pri obeh tudi za oblikovanje skupnosti, vključevanje posameznika vanjo, medsebojno sodelovanje. Vse to pa je še kako pomembno, če hočemo, da bomo imeli ne le izobražene, ampak tudi osebnostno ozaveščene državljane. Zastonjska ljubezen Številne obšolske dejavnosti zahtevajo od dijakov in še posebej od njihovih mentorjev precejšnjo mero idealizma in "zastonjske" ljubezni do poklica in mladega človeka. Obšolske dejavnosti namreč v finančnih načrtih ministrstva niso primerno vrednotene, saj njihov prvenstveni namen ni nabiranje znanja, pač pa vzgoja in oblikovanje mlade osebnosti. Vse te "vzgojne" šolske dejavnosti pa v državnih programih niso primerno ali pa sploh ne materialno ovrednotene. Zato je toliko bolj pomembno, da šola starše in širšo javnost seznani tudi s to svojo dejavnostjo. Izredna pozornost vodstva šole je botrovala prisrčni prireditvi. Ravnateljica M. Vrenčur se je s krajšo utemeljitvijo in šopkom rož zahvalila vsem številnim mentorjem, ki jih je pohvala vidno presenetila. Da njihovo delo cenijo tudi dijaki, smo razbrali lahko tudi iz. spontanih aplavzov med mladim občinstvom. Športne dejavnosti in dosežki so jim prinesli posebno priznanje. Šola je prevzela organizacijo polfinala državnega tekmovanja v rokometu, ki je bilo po mnenju udeležencev vzorno izpeljano. Pozornost širše šolske javnosti je pritegnil tudi projekt Učna firma, ki je v začetku deloval v sklopu obšol-skih dejavnosti, z letom 2002/03 pa je postal del prenovljenega rednega učnega programa za smer ekonomski tehnik in tako postal vzorčni model za vse podobne šole. Ognjemet mladosti Da so obšolske dejavnosti mladim v veliko veselje, je postalo jasno, ko se jc prireditev prevesila v zabavnejši del. Mlatli izvajalci so svoje točke izvajali sproščeno in z vidnim veseljem. Prav nič ni bilo čutiti tistega včasih tako morečega vzdušja standardnih šolskih proslav. Predstavili so se nam pevski zbor z dokaj pestrim in obsežnim programom, recitacijski krožek s haiku poezijo, ki so jo napisali dijaki; z njo so namreč konkurirali na razpisu za tovrstno literarno ustvarjanje, in sicer v slovenskem in angleškem jezjku. Igralci dramske skupine so navdušili z domiselno in zelo sproščeno igro, likovniki pa so razstavili svoje izdelke po stenah dvorane in, na koncu prireditve, kar na živih modelih: predstavili so se v potiskanih majicah in v šoli narejenih klobukih, ob tem pa zaplesali ter pozdravili obiskovalce. Skorajda nepotrebno se mi zdi povedati, pa vendarle. Vse opisane dejavnosti se odvijajo v tako rekoč "izrednih" prostorskih razmerah, zato gre šoli za vse doseženo toliko večje priznanje. Upajmo, da vremena šoli bodo se zjasnile že jeseni. Prireditev jc spremljala za vas M.A. Ficko. P. S. Dijaki četrtih letnikov naj poskušajo pojasniti, kakšno liter-arno-zgodovinsko povezavo imata naslov in zaključek tega poročila. Upoštevali bomo le izčrpne in jasno argumentirane izjave! Rešitve pošljite na uredništvo Klasja do 15. aprila. Rešitve in nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki. OTVORITEV NOVIH PROSTOROV HKS Zveza hranilno-kreditnih služb iz Ljubljane je v PETEK, 14. marca, ob 11. uri odprla vrata še eni poslovalnici oz. blagajniškemu mestu v Ivančni Gorici v prostorih Zadružnega kmetijskega in vrtnega centra na Ljubljanski cesti 4. V novi poslovalnici bodo vsem občanom, ne samo kmetovalcem, na voljo kvalitetne in konkurenčne bančne usluge ter plačevanje položnic. Delovni čas poslovalnice je: ponedeljek, torek in četrtek sreda petek od 7.00 do od 7.00 do od 7.00 do 14.00 16.00 13.00 Zveza HKS Ljubljana PE Litija blagajniško mesto Ivančna Gorica, tel. 01/ 7887 - 080 Mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev IABC je razglasilo letošnje dobitnike priznanja Zlato pero. Letošnja žirija tega prestižnega priznanja, v kateri so bili uveljavljeni strokovnjaki iz Avstralije, Kanade, Hrvaške, Mehike, Švice in ZDA, je ocenjevala 1.051 prijavljenih komunikacijskih projektov iz enajstih držav. Zlato pero ali Gold Quill je med drugimi prejela ekipa iz Studia Kernel za video predstavitev projekta Pleteno srce o dejavnosti Pekarne Grosuplje pri ohranjanju kulturne dediščine. Turistična zveza Slovenije Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 434 16 70,fax.: 01/ 434 16 80 JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2003 Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2003. L Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino, • turistični objekt, • turistični kraj, • turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, • jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo, • so prvič javno predstavljeni in • še niso v prodaji doma ali v tujini. 2. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade: prva nagrada 200.000 SIT druga nagrada 100.000 SIT tretja nagrada 50.000 SIT 3. Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje najbolje uvrščene spominke in vsem nagrajencem podelila celostno podobo slovenske turistične ponudbe. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. 4. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. junija 2003. 5. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka - 2 fotografiji spominka - izjava, da je izdelek prvič predstavljen - izjava,da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini - izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka 6. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. 7. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najbolje ocenjenih spominkov. Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije si pridržujeta pravico, da se nagrada ne izplača oziroma mora nagrajenec nagrado vrniti, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisa. STRAN PETICIJA ZA REGIONALNO CESTO LJUBLJANA-NOVO MESTO Datum: 06.02.2003 Prebivalci Dolenjske, Posavja in Bele krajine zgroženi ugotavljamo, da je država uporabila našo glavno cesto za traso nove in bodoče avtoceste, kar se je zgodilo samo nam, kajti do Sežane, Trojan in Tržiča se lahko ob izgrajenih avtocestah vozijo vsi po starih regionalkah, na Dolenjsko pa z uvedbo cestninskih sistemov to ne bo mogoče. Samo jugovzhodni del države tako nima možnosti, da bi vozniki izbrali primerne alternativne poti. ZAHTEVAMO, da ostane cesta Ljubljana-Novo mesto v celoti regionalna in ohranjena za prebivalstvo tega predela države, hitro - evropsko avtocesto pa naj se gradi po novi trasi, s tem pa zagotovi državljanom Slovenije iz jugovzhodnega dela države enakovreden položaj! Vlado Republike Slovenije in parlament pozivamo, naj nemudoma odpravi deformacijo slovenskega cestnega križa in ugodi naši zahtevi. Predsednik CI za regionalko Ljubljana-Novo mesto Nikolaj Erjavec Peticijo je mogoče izpolniti na več javnih mestih ob trasi ceste od Ljubljane do Novega mesta. Zaželeno je, da jo podpre čimveč ljudi. ZELEZNINA RADOHOVA VAS - tel. 01/7887-628 - semenska koruza ter ostala semena poljščin - sredstva za zaščito in varstvo rastlin - gnojila, krmila - traktorske gume - olja, maziva, rezervni deli - kolesa, motorji, vrtne kosilnice_ ZELEZNINA ZAGRADEC- tel: 01/7888-032 kmetijski repromaterial ( semenska koruza, semenski krompir, sredstva za zaščito in varstvo rastli, gnojila, krmila, semena,..) gradbeni material vodovodni in elektro material bela tehnika, akustika sadike sadnega drevja kolesa, motorji, vrtne kosilnice KMETIJSKO VRTNI CENTER IVANČNA GORICA: -KMETIJSKIDEL tel 01/7887-624 kmetijski repromaterial (semenska koruza, semenski krompir, sredstva za zaščito in varstvo rastlin, krmila,..) razsuta žita - koruza, ječmen, oves kolesa, motorji, kosilnice, škropilna tehnika mreže Bekaert -VRTNIDEL - tel: 01/7887-622 semena vrtnin, čebulnice zelenjavne sadike (solate, kapusnice,..), sadike jagod, vrtnice sadike balkonskega cvetja, trajnice, grmovnice, ciprese, enoletnice lonci, korita, zemlja za presajanje, šota, lubje hrana in pripomočki za male živali TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI NA CVETLIČNI RAZSTAVI V ITALIJANSKEM MESTU PORDENONE Pri nas je še ležal sneg, temperature so bile še pod lediščem, ko smo se člani TD Šentvid pri Stični odpeljali na ogled zanimive cvetlične razstave v mesto Pordenone. Na pot smo odšli 8. marca - ob dnevu žena. Z avtobusom, zasedenim do zadnjega sedeža, smo potovali preko Barja, Krasa, Furlanije in Videmske krajine do mesta Pordenone. Vreme je bilo sončno in toplo, da smo se greli kot martinčki, ki pridejo na piano po dolgi zimi. Razstava je bila odlična. Videli smo veliko kvalitetnega cvetja in drugega, povezanega z vrtom: od raznobarvnih orhidej, grmovnic, vrt- nic, kaktusov, pelargonij do ptičjih hišic, vrtnega orodja, kosilnic ... Lahko smo kupili razna semena in gomolje. Občudovali smo stanovanjske prikolice in avtodome z zanimivimi turističnimi pripomočki, razstavljeni pa so bili tudi vrtni in sobni vodometi. V mestu Oglej smo vstopili v čudovito baziliko iz 4. stoletja. Občudovali smo njen talni mozaik, ki se po zadnjih odkritjih razprostira na 700 m. Ker nas jc čas že priganjal, smo se odpeljali še na krajši ogled zanimivega mesta Gradež. Leži na otoku, ki je s kopnim povezan z nasipom, po katerem je zgrajena cesta. Gradež je turistično mesto z veliko marino, kjer so zasidrane jahte petičnežev iz mnogih evropskih držav. Lepa je cerkev Sv. Evfemije iz. 4. stoletja. S toplega morja smo pot nadaljevali proti mejnemu prehodu Fer-netiči. Na turistični kmetiji na Razdrtem nas je že čakalo okusno kosilo. S prijetnimi vtisi in novimi spoznanji smo se v večernih urah vrnili domov. Organizacijski odbor TD Šentvid pri Stični PRODUKTIVNA SEJA OBČINSKE TURISTIČNE ZVEZE 27. marca jc bila v restavraciji Pri Japu seja izvršnega odbora OTZ. V prijetni atmosferi je bila izjemno produktivna, saj je bilo sprejetih veliko sklepov. Med drugim je bila določena osrednja planinsko-kul-turno-turistična prireditev na Polževem pod imenom Srečanje na Polževem, ki bo 25. junija 2003. V turističnih društvih že potekajo priprave na postavitev sedmih novih turističnih tabel v naši občini, in sicer: Šentvid pri Stični, Stična, Višnja Gora, Zagradec, Muljava, Krka in Polževo. Turistična društva so predstavila načrt prireditev v letu 2003 in vsako po svoje se že pripravlja na turistično sezono, za katero upajo, da bo prinesla čim več gostov in turistov iz vse Slovenije ter tudi iz tujine. Treba se jc držati gostinskega načela, da "turistov ni nikoli preveč". NP -m Je_____(danim) uspešno opiavil izpit iz poznavanja naših gora. S tem je postal DIPLOMIRAN VODIČ v naše gore do 776 metrov. S v A A VODORAVNO 1. nejasna podoba 2. človeško lice 3. čevlji 4. pikajoča žuželka 5. rešen 6. obet 7. spomladanska otoplitev mesar pri zdravniku a p £JL...... r~—\ Gospod doktor, najbolj me boli med tretjim kremenateljcem in prsno kostjo KVIZ 1. Kateri poklic je opravljal sveti Krištof: a) brodarski b) čevljarski c) mlinarski 2. Kje so se skrivali naši ljudje pred Turki: a) v Katujski jami b) v Korinjski jami c) v Krški jami 3. Po čem je dobila Muljava ime: a) po travah b) po kravah c) po usedlinah 4. S katerim delom telesa poslušajo kobilice: a) z zadkom b) z leglom c) z nogami 5. Kateri kamen je najbolj krušljiv: a) dolomit b) kremen C) lehnjak 6. Koliko razbojnikov je imel Ali Haba? 7. Kaj poleg drugega izhaja iz greznice: a) kisik b) amonijak c) dušik Rešitve iz prejšnje številke: l. a, 2. c, 3. a, 4. b, 5. a 6. 2, 7. b DVE SMESNICI UPORABEN PODUK - Silvica, pojdi v trgovino po kruh in mleko, saj imaš mlajše noge kot jaz! - Toda mami, saj si me že večkrat opomnila, da jc treba najprej porabiti stare stvari. STROKOVNO VPRAŠANJE - Oči, termometer je padel. - Jej, spet bo sprememba vremena. Za koliko pa, sinko? - Približno za dva metra - in se je razbil. UGANKE SALJIVKE 1. Kdo v cerkvi najvišje zapoje? 2. Kdo samega sebe požira? 3. Kaj ima pameten človek vedno pred očmi? 4. Katerega človeka ne more noben frizer ostrici? 5. Kdo stalno okrog hodi, pa je zmeraj doma? ODGOVORI: l. zvon, 2. sveča, 3. nos, 4. pokritega, 5. polž. OŽIVIMO NASO OBČINO V prejšnji številki Klasja je bila objavljene silhueta naše občine in predlog, dajo malo oživite. Jaz sem jo takole oživi I in glejte, kakšna "fejst punca je rata-la", kot kakšna sestra. Malo sem jo moral sicer obrniti na glavo. Kje pa piše, lepo prosim, da se občine ne sme obračati (Nisem rekel okrog prinašati.). Če je tudi vam uspela kakšna taka "stvaritev", jo pošljite na Klasjev zabavnik. Jo bomo objavili. Zabavnik Sdj ni rečeno, da te ni; če tvojega glasu več ni, beseda tvoja še živi, za vedno ti med nami si! ZAHVALA V 95. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta KRISTINA KEPA po domače GRMUŠČEKOVA mama iz Rađanje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, dobre namene ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Zupančiču, patronažni sestri Vidi, župnikoma g. Koželju in g. Petku za sočutne besede in lepo opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Že leto dni v grobu spiš, a v našem srcu še živiš. Ni dneva ne noči, da ne bi bila z nami ti. A žal ostala je praznina, ki hudo boli - in vse molči, odkar več tebe ni. V SPOMIN Dragi mami MARIJI ERJAVEC z Bojanjega Vrha Minilo je leto dni, odkar te, mami, več med nami ni. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Vsako ped zemlje ljubil si srčno -in sedaj te je ona sprejela z isto ljubeznijo. Tu spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega očeta MILANA STRUNE iz Šentjurja 20, Šentvid pri Stični se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču in patronažnim sestram za vso skrb in pomoč med njegovo boleznijo. Posebno zahvalo bi radi izrekli gospem negovalkam Olgi, Dragici, Mojci in Tatjani, ki so se dan za dnem zanj ljubeče razdajale in jih je vedno vesel pričakoval. Najlepša hvala gospodu župniku Marku Marinčiču za obiske ob prvih petkih, delitev zakramentov in pogreb. Hvala gospodu Jožetu Kastclieu za lepe misli, molitve in darovano sveto mašo. Hvala pevskemu zboru za prelepo petje. Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se v velikem številu od njega poslovili, darovali za svete maše, cvetje in sveče, nam pa izrekli besede sožalja. Hčerki Sonja in Majda ter snaha Mirni z družinami Vse do zadnjega si upal, da s trdno voljo bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči in utrujen zaprl si oči. \t ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in dedka ALOJZA ADAMIČA iz Doba pri Šentvidu 39 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za cvetje, sveče in darove za cerkev ter vso ostalo pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Petku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za občuteno zapete žalostinke, pa tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je tiho, tako kot je živela, za vedno zapustila sestra in teta AMALIJA VERBIC iz Hrastovega Dola 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Hvala župnikom, gospodu Koželju, gospodu Pečniku in gospodu Petku za obiske ob prvih petkih in večjih praznikih. Hvala patronažni sestri za obiske na domu in osebju doma upokojencev Grosuplje. Hvala gospodu Janezu Petku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je v 92. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta ANA GODEC roj. RADELJ /ZALOKARJEVA/ Ob tem žalostnem dogodku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste jo 8. marca letos pospremili do njenega zadnjega doma. Posebej se zahvaljujemo župniku, gospodu Tonetu Kumarju, za sočutno opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi krškim cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Hčerka z družino Bratec moj, kako boli, ko tebe več med nami ni. Težko si imel življenje, bolezen te spremljala je celo pot, kljub tvoji trdni volji ubirala je svojo pot. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata ALOJZA VIDMARJA iz Malih Kompolj pri Muljavi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, pokojnemu poklonili cvetje, sveče ter zanj darovali za svete maše in dober namen. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in molitev na domu. Posebej se zahvaljujemo PGD Muljava, govorniku za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsi njegovi i. it Ljubezen, veselje, mir, pežljivost, prijaznost, dobrota, blagost, umirjenost in preprostost -Za nas si vse to bil in boš ostal ZAHVALA potr- Prcdragi mož, oče, tast in tati^ IVANMAVSAR po domače Bobnarjev Ivan iz. Škrjančevega pri Ivančni Gorici Dopolnil je 83. leto starosti, nato pa nas mirno in nepričakovano zapustil. Za vse, ki smo ga imeli zares radi, jc odšel mnogo prezgodaj. Bil je tih in miren mož, ki je ljubil svoje delo kolarja, kmeta in čebelarja. Racije govoril, a še raje poslušal in se spominjal svoje mladosti) ki jo jc v besedah in dejanjih izžareval vse do zadnjih dni. ko sta ga premagala bolezen in nemoč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so se poslovili od njega in ga spremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove za cerkev. Posebna zahvala tudi čebelarjem iz Zagraclca, članom PGD Hudo, Društvu upokojencev, dr. Zupančiču, pogrebnemu zavodu Perpar in g župniku za vse izrečene besede tolažbe. Vsi njegovi, ki ga bomo vedno imeli radi V NESREČI NISMO BILI SAMI - ZAHVALA V noči s sobote na nedeljo, 23. februarja, je zaradi dotrajanega dimnika zagorelo ostrešje naše domače hiše. Ob pol treh ponoči je prvi priskočil na pomoč najbližji sosed, ki se je nad ognjene zublje spravil z gasilnimi aparati, ob posredovanju domačih gasilcev pa je bil ogenj dokončno ukročen. Kljub temu je ostrešje delno zgorelo in ga je bilo treba zamenjati. Pri tem so nesebično pomagali sosedje, znanci in prijatelji. Žrtvovali so svoj prosti čas in sončno nedeljo plemenitemu namenu - pomagati sočloveku, ublažiti stisko. Ob štirih popoldne je bila streha že pokrita. Za to je poskrbelo 21 parov krepkih moških rok na strehi in nekaj spretnih gospodinj za domačimi štedilniki, ki so poskrbele za hrano. Ti ljudje so s svojo požrtvovalnostjo dokazali, da so tudi v naglici sodobnega sveta in neprestanem hitenju plemenite vrednote PRIJATELJSTVO, ZAUPANJE, POMOČ SOČLOVEKU V STISKI... še vedno prisotne med nami. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pokrivanju, posodili les za ostrešje, pripravili in poklonili hrano in pijačo. Jože Hočevar in družina, Krka 25 1*19*1. ataKell Zz&žZ. niftf* •sftitm ■jJmS jK Zjs^jC, ._r»ft»-.- JLaffiil. ia^ii tstaCJSBJ S^BT **B*5 T^A^r T^*^ T^*^T T-?*'CT t*w*t T***"? 5*8*1 "iT "PvT "SkRs^ X U ^ & t: r$ & vi RS* T^J^T jSfife ^^tfi? T^I^T' I^B^T T^I^T T^B^« 5^8*? ^J^T T^J^T T^J^? T^JNt t^8^t j^Jdr ^fc^t t^JNr 5^8^t I^Jć^ t^j^t "Sjjš* ^2^!? 'pSj^t '^^rs? I_ ■ y,9 O 8-XP O 7- Marija Dremelj iz Petrušnje vasi Bil je lep dan, da se je vsa zasnežena pokrajina kopala v soncu, ko sem se sredi letošnjega februarja podal na Šentviški konec, v Petrušn-jo vas h Klančarjevim. Malo pred tem sem bil namreč zvedel, da imajo pri njih mamo, ki je nekaj tednov prej praznovala devetdeseti rojstni dan in tako stopila v "društvo častitljivih severnikov". Mamo Marijo sem našel pri branju Družine. Odložila je branje in precej sva bila v zanimivem pogovoru o njenem dolgem življenju. Med pogovorom je bila pretežni čas pri naju gostoljubna snaha Fani, ki je priskočila na pomoč, kadar je bilo treba kaj posebnega razjasniti. Začelo se je daleč od tod, v goratem Bohinju, pred prvo svetovno vojsko, ko so ljudje še veliko hodili za kruhom daleč naokoli. Ondi so tisti čas gradili železniško progo z velikim predorom, speljanim z gorenjske na primorsko stran. Tam si jeAlojz Bučar iz Češnjic našel delo in družico Pepco, s katero sta si ustvarila družino. Štiri otroke sta spravila na svet: dva fanta in dve dekleti. Marija je bila tretja po vrsti. Kmalu potem se je začela prava svetovna vojska. Oče Alojz niso šli na fronto, ker so bili zaradi dela na železnici "frajani". Drugače pa je bilo tiste čase zaradi pomanjkanja zelo hudo. Po končani vojski so Marijo vpisali v bohinjsko štirirazrednico. Toda že po prvem razredu se je Bučarjeva družina preselila na Dolenjsko, na očetov rojstni dom v Češnjicah. Stric Miha, ki so bili namenjeni za novega gospodarja na Križarjevi domačiji, so bili bolehni in se niso ženili. Zato je posestvo prevzel brat Alojz, Marijin oče. V Cešnjice je družina prišla že nekoliko okrnjena. Brat Lojz in Stanko sta izostala: prvi se je namreč že učil za mizarja v Celovcu, drugi pa za čevljarja v Bohinju. V Češnjicah je bila bolj bajta, zato sta oče in mati na dražbah "zlistirala" še nekaj kosov zemlje, da so lahko redili dvoje živinčet. Plačala sta s prihranki iz bohinjskih časov. Marija je najprej naredila še tri razrede osnovne šole v Šentvidu in se nato za nekaj časa vrnila na Gorenjsko k bratu za pestrno, zraven pa je pridno obiskovala pon-avljalno šolo v Bohinju. Ko so bili bratovi otroci iz plenic, se je že drugič podala na Dolenjsko in se v Slivnikovi tovarni zaposlila kot pletilja. Zaslužek pri mojstru Slivniku kajpak ni bil tak, da bi si lahko kupila graščino, nekaj se je pa le dalo prihraniti, če si bil priden in gospodaren. Marija si je toliko privarčevala, da ni bila praznih rok, ko je prišla za "tamlado" h Klančarju v Petrušnjo vas. Seveda sta k doti nekaj primaknila tudi skrbna starša. V zakonu z možem Tonetom sta imela štiri otroke. Bili so v ravno takem razmerju kot v njenem prejšnjem rodu: dva fanta in dve dekleti. Marija je ovdovela pred petimi leti. Jesen svojega življenja spokojno preživlja v okrilju družine sina Toneta in snahe Fani. V tem okrilju se poraja že tretji rod njenega potomstva. Tudi drugi iz njene rodovine so pozorni do nje. Ko je letos 17. januarja praznovala svoj visoki jubilej, se jih je v Štorovju zbralo ko Rusov. Kajti vsi vedo, da devetdeset let ni karsibodi. Med številnimi častilci jc bil tudi nečak France Bučar, slovenski politik, ki ima velike zasluge za našo osamosvojitev. Sedaj, ko vemo, odkod izvira njegov rod, si ga bomo nekoliko lastili tudi Dolenjci. Za konec pa še kratek nagovor naši slavljenki: "Mama Marija, tudi slika kaže, kako dobrodušno gledate na svet okoli sebe. Da bi bilo tako še dosti časa. To vam iskreno želi Klasjev Polde. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo, d o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju In po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 MALI OGLAS V vasi Gabrovka pri Zagradcu (dober kilometer stran od reke Krke) prodam parcelo za vikend. Več informacij dobite na mobilnem telefonu: 041-810-660. VREMENSKI PREGOVORI ZA MALI TRAVEN (APRIL) Mali traven je četrti mesec v letu, a ima devet vremenov na dan. Jurjevo in Petrovo sonce dasta polne lonce. Če krompirja nisi že v sušcu sadil, se ti aprilski ne bo dobro redil. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Tale podoba je iz fototeke našega spoštovanega bralca in sodelavca Mihaela Prijatelja iz Maribora, ki je sicer naše gore list. Gospod Prijatelj se večkrat s pohvalo, pa tudi z dobronamerno kritiko, obrne na naš časnik. Za vse se mu lepo zahvaljujemo. Tudi drugi, ki bi radi pomagali pri izboljšavi našega časopisa in pričujoče rubrike, se lahko oglasite. Za fotografije s predmeti iz narodopisja pa velja splošno pravilo: na njih naj bo čim manj predmetov, o katerih ne sprašujemo. Najbolje pa je, da ni nobenega. Spoštovane sodelavke in sodelavci, sporočite, kaj je na sliki in v kakšne namene seje pripomoček uporabljal. Za pomoč naj vam povem, da bi bili brez njega naši predniki večkrat mokri. Vsi lepo pozdravljeni! LS Kaj so oglašali pred sto leti Kleparstvo Andrej Agnitsch Novo mesto Bakreni kotli vseh vrst za žganjarstvo KOMENTAR: Glej glej, kako je tradicija stanovitna. Kar so izdelovali dedje, še vnukom prav pride. LS »41 8941 500 ^^^^^^ v Ivančni Gorici MOBI CENTER (mi Cesta II. grupe odredov 32, 1295 Ivanina Gorica GSM aparati naročniška razmerja predplačniški paketi servis GSM aparatov dodatna oprema za GSM (baterije,torbice,ohišja,slušalke...) rezervni deli dodatna oprema Koracell® Mi Trade d o o -\mbrns V>.. pnZ;u>nidcc wuu nmivide si miindc l 7N<>-0N-lx 'osioviiliiit"! Mobi C'ciiU'i KanCim Gorica, odprlo od '<11(1 do I in oh sobotah od 9X){\ \2 <>u ur 24 STRAN N + -Hchil ffć zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nase ... STRAN l I /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN N + * 2f\ DOŠZO \/OUO # ^ K&Ho sc je Ton\ sestrične ubrani) Toni je hodil vrsto let k stari mami na počitnice. Z njo je posebno rad hodil v zelnik. Tam je namreč raslo za plezanje zelo pripravno drevo. Nanj se je pogosto povzpel in se ponosno razgledoval po okolici. Drevo se mu je sčasoma tako priljubilo, da ga je imel za svojega, in nič rad ni videl, če se je kdo drug smukal okoli njega. Nekega dne pa je prišla na počitnice sestrična Violeta. Toni ji je kajpak že pri prvem obisku pokazal svoje drevo in se povzpel v njegovo krošnjo. "Tudi jaz grem gor," se je odločila Violeta. "Ne greš, to je moje drevo," je z rogovile vpil Toni. "Grem," je bila vztrajna plezanja željna sestrična. "Na moje drevo že ne!" "Grem, pa mi prepreči, če mi moreš," je bila odločna Violeta in se oprijela prvih drevesnih vej. Tedaj je Toni uporabil še zadnje sredstvo, s katerim je nameraval sestrični preprečiti prihod na drevo. Urno si je odpel hlače in krog in krog skrbno oblil drevesno deblo s končnim proizvodom svoje prebave. Sestrično je kajpak minilo veselje do % plezanja po podrekanem drevesu, zato je užaljeno odšla z babico proti domu.Toni pa se je, v svesti svoje zmage, na ves glas smejal,da je odmevalo iz gozda. Nenadoma pa je njegov smeh zamrl. Fant bi namreč rad zlezel z drevesa, pa ni mogel zaradi lastnih obrambnih ukrepov. Šele čez dve uri ga je prišel rešit boter Lojz z visoko lestvijo. Spoštovane bralke in bralci. Če bi bili tudi vi kdaj prisiljeni uporabiti to obrambno sredstvo, prej dobro premislite, kako boste prišli dol. LS LVII. REKORD HLEBEC VSEH HLEBCEV Že lep čas sem si želel spet videti peko kruha po starem. Tako, z loparjem, ometalom in vročo krušno pečjo. Šel sem od vasi do vasi in pritisnil na kljuko prenekatere gospodinje, a vse zaman. Taje imela sežgan lopar, drugi bi peč privzdignilo, če bi jo preveč "zahajcala", tretja je že vse pozabila in tako naprej. Končno pa se mi je le nasmehnila sreča. Na Malem Korinju sem našel mlado gospodinjo Jurčkovo Metko, piše se Nose, ki je bila pripravljena ustreči moji mili prošnji. Domenila sva se, prišel sem in hlastno opazoval, obujajoč spomine na stare čase. Metka, ki je bila nekoč moja učenka, mi je sproti vse lepo razložila in nehote sem pomislil:"Lej, kako se vse obrača." Razlika je bila le v tem, da me Metka ni kregala, če mi kaj ni šlo precej v glavo. "En hlebec naredi posebej velik," sem poprosil mlado gospodinjo, "da bo za Klasjev rekord. Naj se še bralcem malo pocedijo sline ob spominu na i stare čase." Ko je bil kruh pečen in vzet iz peči, je tako zadišalo po vasi, da so še psi smrčke napenjali. Največje pozornosti je bil kajpak deležen veliki hlebec, bolje rečeno hlebon. Tehtal je malo manj kot pet kilogramov, meril pol metra v širino in za dobro ped v višino Pa naj kdo reče, da to ni rekordno. Vse to je bilo kajpak delo mojstrice Metke. Zato si za rekord zasluži iskrene čestitke, za prijazen sprejem pa mojo prisrčno zahvalo. Hlebec je bil lep, da se ga nekaj časa kar nisem upal načeti. Nazadnje sem mu pa le moral vzeti devištvo. Bil je tako dober, da sem tiste dni še posebej skrbno zapahnil duri svoje koče, da mi ga ne bi kdo sunil. Leopold Sever NCERvO V TRETBKtCSrt PRAZGODOVINSKE SPAJEVINE LE0PoU> SEVER Prazgodovino in naše prazgodovinske prednike ne moremo povsem uokviriti v meje naše občine. Zaradi tega je treba večkrat poseči dlje. Najožja pokrajina, v kateri lahko natančneje zasledujemo davnino, je geografska enota z imenom zahodna Dolenjska. Ta ima namreč poleg zemljepisne podobnosti tudi enotne poteze v zgodovinskem razvoju. Danes ta svet lahko zajamemo z zemljepisnim pojmom Dolenjsko gričevje, nekoč pa so mu zaradi oblastih (lobastih) vzpetin rekli Lobje ali Lobjan-sko. Prebivalci tega predela pa so bili Lobiki, po rimsko Latobiki. Jaz pa jih bom imenoval bolj po domače Lob-janci; tako kot rečemo Gorenjci, Dolenjci, Notranjei in Belokranjci, po obliki terena pa dolinci, hribovci, gorjanci, ravninci in planinci. Naši prazgodovinci so bili v starejši železni dobi že dobro organizirani. Njihove skupnosti so se imenovale ŠPAJINE. Vodil jih je sprva izbrani, nato samodržni ŠPAJ s svojimi svetovalci. Ime je nedvomno izšlo in slovenske jezikovne osnove in pomeni tistega, ki drži skupaj (spaja). Vrv, s katero povežemo več živali skupaj, se še danes imenuje SPOJNA (narečno SPUJNA ali SPUJNA). Tudi sponka, spajkalo in spojina imata tu svoje rojstno mesto. Ime ŠPAJ je torej nastalo iz omehčanega SPAJA. V ljudski govorici so v posameznih krajih iz SPAJA nastali še ŠPAN, ŠUPAN, ŽUPAN, ŽUPANC, ZUPANC in celo ŠPANC. Vzporedno s tem so tudi SPAJEVINE dobile različne izpeljanke: ŠPAJINA, ŽUPAJINA, ŽUPANIJA in podobno. V času pokristjanjevanja so iz nekdanjih lob-janskih špajin (župajin) nastale naše pražupnije. Bolj proti vzhodu sta iz oblike ŠPAN in ŠPANOVINA nastali imeni BAN in BANOVINA. Od vseh imenskih različic za osnovno organizacijsko enoto naših davnih prednikov bom v prihodnje praviloma uporabljal ime ŠPANOVINA, tako kot rečemo KRALJEVINA, KNEŽEVINA, VOJVODINA DOMOVINA, pa tudi OBČi NA. Na sliki je podoba prazgodovinskega spaja. Podoba je vzeta z vaške situle. Na glavi ima vojaško čelado, v roki pa "vladarski" simbol v obliki dvojne ptičje glave. Iz tega lahko sklepamo, da je verjetno združeval posvetno (vojaško) in duhovno (versko) oblast. Po marsičem lahko sklepamo, da so bili to bogati ljudje s precejšnjo suverenostjo na svojem ozemlju. V primerjavi z njimi so današnji županijn župniki pravi reveži. Borovničev krompir Ko sem pred novim letom obiskal znanega pridelovalca krompirja Janeza Žurgo iz Šentpavla, sem tam videl marsikaj zanimivega. Poleg nenavadnih krompirjevih "bitij", ki ste jih lahko videli v novoletni številki Klasja, mi je Janez pokazal tudi krompir posebne sorte. Doslej sem mislil, da je krompir bel, rumen in rdeč, pri Janezu pa sem videl tudi vijoličnega. Barva je prosevala že skozi kalčke. Prava barvna podoba pa se je pokazale šele na prerezanem gomolju. Krompir mi je bil tako všeč, da sem gospodarja poprosil za nekaj gomoljev. Posadil jih bom v svojo gredico in počakal na pridelek. Kadar me boste letošnje poletje videli vijoličastega okrog ust, vedite, da to ne bo od borovnic, ampak od krompirja. KNJIŽNICA GROSUPLJE