182 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 183Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem • Nove knjigeNove knjige • Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semen ... Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem Andrej Seliškar Sredi novembra 2023 je izšla obsežna knjiga Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Go- renjskem, ki jo je pripravil in izdal v samozaložbi ljubiteljski botanik Brane Anderle. Cena knjige je 75 evrov. Po izidu je bila prvič predstavljena na vsakoletnem srečanju slovenskih botanikov, imenovanem Wraberjev dan po dr. Tonetu Wraberju. Slovenski botaniki smo že dolgo vedeli, da Anderle intenzivno preučuje pojavljanje in razširjenost rastlin na Gorenj- skem, nekoliko krajše obdobje pa, da pripravlja publikacijo z rezultati opazovanj. Knjiga je velikega, A4-formata s trdimi platnicami in obsega 604 strani. Vsebina je razdeljena v nekaj poglavij. Uvodno poglav- je, z naslovom Zbiranje podatkov, beremo kot predgovor avtorja o njegovih botanič- nih začetkih, sodelovanju s poklicnimi in amaterskimi botaniki ter načinu zbiranja podatkov. Piše o navdušenju ob prvem do- ločanju rastlin in tudi o težavah, na katere je naletel. Osrednje poglavje je Prikaz raz- širjenosti vrst in podvrst praprotnic in semenk na Gorenjskem, ob katerem se navdušenje in občudovanje z avtorja preselita na bral- ca. Navdušenje nad tem, da na preglednih kartah vidimo razmeroma sveže podatke, kje posamezna vrsta uspeva, občudovanje pa je namenjeno avtorju, ki je uspel, večinoma sam, pregledati skoraj vsak kotiček Gorenj- ske. Od leta 2001 je bil okrog tisoč dvesto dni na terenu. Zbral je več kot petinšestde- set tisoč podatkov, in vse to ob delu v službi in na kmetiji. Večino uvodnih poglavij je napisal Ander- letov prijatelj in sodelavec, tudi amaterski botanik, Vid Leban, sicer zdravnik. Ta po- glavja so: Uvod, Zgodovinski pregled botanič- nih raziskav na Gorenjskem, Literatura s flo- rističnimi in fitocenološkimi podatki za ozemlje Gorenjske, Geografska opredelitev obravna- vanega območja, Geološke značilnosti Gorenj- ske, Nekatere fenološke značilnosti rastlin na Gorenjskem, Pedološke značilnosti Gorenjske, Fitogeografska lega Gorenjske, Endemiti na Gorenjskem, Metode, Dodatek k poglavju Lite- ratura s florstičnimi in fitocenološkimi podatki za ozemlje Gorenjske. Skupaj sta Anderle in Leban pripravila Pestrost f lore na Gorenj- skem, Anderle pa Seznam nepotrjenih vrst in vprašljivih navedb v flori Gorenjske. Poglavja brez omembe avtorja so Zahvala, Literatura, Imensko kazalo in Rodovi. Kot poseben do- datek so fotografije nekaterih redkejših vrst praprotnic in semenk na Gorenjskem, avtor večine je Vid Leban. Najobsežnejši sta besedili Zgodovinski pre- gled botaničnih raziskav in Literatura s flori- stičnimi in fitocenološkimi podatki. V zgošče- nem in zanimivem zgodovinskem pregle- du so od Scopolija do sedanjosti omenjeni večinoma vsi botaniki, ki so raziskovali na Gorenjskem in prispevali tudi podatke. Pri vsakem je naštetih vsaj nekaj vrst in krajev ali območij, kjer so jih našli. Kljub razme- roma dobremu poznavanju razširjenosti pra- protnic in semenk je Anderle ugotavljal, da je bila raziskanost f lore neenakomerna, kar ga je še dodatno spodbudilo k sistematične- mu kartiranju. Brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis Scop.). Foto: Vid Leban. 182 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 183Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem • Nove knjigeNove knjige • Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semen ... Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem Andrej Seliškar Sredi novembra 2023 je izšla obsežna knjiga Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Go- renjskem, ki jo je pripravil in izdal v samozaložbi ljubiteljski botanik Brane Anderle. Cena knjige je 75 evrov. Po izidu je bila prvič predstavljena na vsakoletnem srečanju slovenskih botanikov, imenovanem Wraberjev dan po dr. Tonetu Wraberju. Slovenski botaniki smo že dolgo vedeli, da Anderle intenzivno preučuje pojavljanje in razširjenost rastlin na Gorenj- skem, nekoliko krajše obdobje pa, da pripravlja publikacijo z rezultati opazovanj. Knjiga je velikega, A4-formata s trdimi platnicami in obsega 604 strani. Vsebina je razdeljena v nekaj poglavij. Uvodno poglav- je, z naslovom Zbiranje podatkov, beremo kot predgovor avtorja o njegovih botanič- nih začetkih, sodelovanju s poklicnimi in amaterskimi botaniki ter načinu zbiranja podatkov. Piše o navdušenju ob prvem do- ločanju rastlin in tudi o težavah, na katere je naletel. Osrednje poglavje je Prikaz raz- širjenosti vrst in podvrst praprotnic in semenk na Gorenjskem, ob katerem se navdušenje in občudovanje z avtorja preselita na bral- ca. Navdušenje nad tem, da na preglednih kartah vidimo razmeroma sveže podatke, kje posamezna vrsta uspeva, občudovanje pa je namenjeno avtorju, ki je uspel, večinoma sam, pregledati skoraj vsak kotiček Gorenj- ske. Od leta 2001 je bil okrog tisoč dvesto dni na terenu. Zbral je več kot petinšestde- set tisoč podatkov, in vse to ob delu v službi in na kmetiji. Večino uvodnih poglavij je napisal Ander- letov prijatelj in sodelavec, tudi amaterski botanik, Vid Leban, sicer zdravnik. Ta po- glavja so: Uvod, Zgodovinski pregled botanič- nih raziskav na Gorenjskem, Literatura s flo- rističnimi in fitocenološkimi podatki za ozemlje Gorenjske, Geografska opredelitev obravna- vanega območja, Geološke značilnosti Gorenj- ske, Nekatere fenološke značilnosti rastlin na Gorenjskem, Pedološke značilnosti Gorenjske, Fitogeografska lega Gorenjske, Endemiti na Gorenjskem, Metode, Dodatek k poglavju Lite- ratura s florstičnimi in fitocenološkimi podatki za ozemlje Gorenjske. Skupaj sta Anderle in Leban pripravila Pestrost f lore na Gorenj- skem, Anderle pa Seznam nepotrjenih vrst in vprašljivih navedb v flori Gorenjske. Poglavja brez omembe avtorja so Zahvala, Literatura, Imensko kazalo in Rodovi. Kot poseben do- datek so fotografije nekaterih redkejših vrst praprotnic in semenk na Gorenjskem, avtor večine je Vid Leban. Najobsežnejši sta besedili Zgodovinski pre- gled botaničnih raziskav in Literatura s flori- stičnimi in fitocenološkimi podatki. V zgošče- nem in zanimivem zgodovinskem pregle- du so od Scopolija do sedanjosti omenjeni večinoma vsi botaniki, ki so raziskovali na Gorenjskem in prispevali tudi podatke. Pri vsakem je naštetih vsaj nekaj vrst in krajev ali območij, kjer so jih našli. Kljub razme- roma dobremu poznavanju razširjenosti pra- protnic in semenk je Anderle ugotavljal, da je bila raziskanost f lore neenakomerna, kar ga je še dodatno spodbudilo k sistematične- mu kartiranju. Brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis Scop.). Foto: Vid Leban. 184 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 185Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? • EkologijaNove knjige • Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semen ... V poglavju Metode je opisan pristop k te- renskemu delu in obdelavi zbranih podat- kov. Uporabljena je bila standardna metoda srednjeevropskega kartiranja f lore, ki je bila sprejeta leta 1964 in po kateri so podat- ki o nahajališčih določene vrste prikazani v osnovnih poljih, ki so razdeljena v šti- ri kvadrante. Obravnavano območje obsega sedemindvajset gorenjskih občin. Podatke o pojavljanju vrst ali podvrst je avtor vnesel v podatkovno bazo FloVegSi (o njej je leta 2001 pisal Proteus v šesti številki triinšest- desetega letnika). S posebej pripravljeno aplikacijo je avtor knjige izdelal karte raz- širjenosti. Večino podatkov je zbral Anderle sam, upo- števal pa je tudi podatke iz nekaterih objav drugih avtorjev, ki pa jih je preveril in po- trdil na terenu. Taki podatki so na kartah označeni z zelenimi križci. Nekaj več kot tristo podatkov, označeni so z belimi križci, so prispevali drugi botaniki, z mnogimi je bil avtor na skupnih ekskurzijah. Z drugač- nimi barvami so označena polja pod karto pri vrstah s posebnim statusom: z modro vrste Natura 2000, z rdečo vrste na Rdečem seznamu in z zeleno adventivne vrste. Slovenska imena vrst so večinoma pov- zeta po Mali f lori Slovenije, latinska ime- na po spletnih podatkovnih bazah Euro Med+PlantBase in World Plants Complet; kot pomoč pri določanju so bile uporabljene ne- katere srednjeevropske f lore. Navajanje la- tinskih imen po bolj popolnih in sodobnih virih - v primerjavi z Malo floro Slovenije, zadnja izdaja je iz leta 2007, - je pohval- na, hkrati pa je tudi spodbuda slovenskim botanikom za razmislek o pripravi novega določevalnega ključa. Čeprav smo bota- niki vajeni iz različnih razlogov stalnega spreminjanja latinskih imen, bo uporabnik knjige potreboval nekaj trenutkov za prila- goditev na nova imena. Kot piše v poglav- ju Metode, so karte razširjenosti razvrščene po abecednem redu latinskih imen vrst ali podvrst. Določena težava se zgodi, ko je kot prednostno navedeno novo ime z drugačnim rodovnim imenom, kot je bilo uveljavljeno do sedaj, in po abecedi ne sodi na postavlje- no mesto. Zagato sicer hitro reši v naslednji vrstici zapisano prejšnje ime, na primer za pegasti svinjak Tromsdorffia maculata je si- nonim Hypochoeris maculata, kar pomeni, da je pri razvrščanju upoštevano starejše ime. Knjiga je izjemen prispevek k poznavanju zdajšnje razširjenosti 1984 vrst na Gorenj- skem, kolikor jih je prikazanih na kartah. Ob tem je avtor v seznamu nepotrjenih in izumrlih vrst, vrst brez novejših potrjenih nahajališč, naštel še kopico takih z vpra- šljivimi navedbami v literaturi. Vse te bodo izziv terenskim botanikom in ljubiteljem pri odkrivanju rastlin, ki jih avtor ni zabeležil, in tudi nekaterih novih - pri čemer upamo, da čim manj neofitov. Vsekakor bo z informacijami zelo bogata knjiga odličen pripomoček ne samo botani- kom, ampak vsem ljubiteljem rastlin, nara- vovarstvenikom, uporabna bo tudi v šolah in zanimiva za tuje obiskovalce, ki občudu- jejo našo veliko biotsko raznovrstnost. Karta razširjenosti brezstebelnega ušivca v knjigi. Pedicularis acaulis Scop. Brezstebelni ušivec Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? Miha Krofel V času pandemije covid-19 so mnoge države po svetu omejile gibanje ljudem. Kmalu za tem smo lahko na internetu zasledili posnetke živali, ki so začele prihajati v mesta in druga območja, ki se jih sicer zaradi ljudi izogibajo. Potekal je neke vrste nenačrtovani poskus, kako se živali odzovejo, ko se človek umakne iz okolja. Na srečo so v tistem času marsikje po svetu potekali projekti, v katerih so raziskovalci spremljali aktivnost živali z avtomatski- mi kamerami, postavljenimi v različnih okoljih. Zato smo izkoristili priložnost in združili podatke z vsega sveta, da bi bolje razumeli, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju in do kakšnih sprememb pride ob povečanju oziroma zmanjšanju prisotnosti človeka. Da imamo ljudje velik vpliv na naravo in divje živali, je znano že dolgo časa. Slabše pa je naše znanje o tem, kako se različne vrste med seboj razlikujejo v odzivih na sre- čanje s človekom v svojem okolju in kako se ti odzivi razlikujejo med različnimi območji. Največji odziv na človeško aktivnost v okolju so raziskovalci zabeležili pri velikih zvereh, kot je rjavi medved, ki je ob pogostejših motnjah postal bolj dejaven ponoči. Foto: Miha Krofel.