Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 ia pol leta ..... . 120 za celo leto .... -240 za inozemstvo: mesečno.......Dli Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80 šiev. IS. Cene Inseraloms Enostotpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 li> Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*30, veliki po Din 3-- iu 4 -. oglasi v uredniškem delo. vrstica po Din 6*—. Pri vefijem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v soiovioL V [Mol V m, ffce :0. mm K Posamezna Številka stane VSO Dih LelO LE V ________________________________________________. - Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravnišiva 328. Političen list n slovenski narol Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (ta inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24.797. Kriza v P,-P. vladi. OSTRA NESOGLASJA V VLADI. - ŠURMINOVA GROŽNJA PRIBIČEVIČU. -ODPOR PROTI SAMOSTO JNIM DEMOKRATOM. K ustavitvi »Domoljuba«. O tej načeloma tako važni zadevi nam pošilja eden naših prvih strokovnjakov pravne vede sledeče: O POSTANKU ČLENA 138. VIDOVDAN-SKE USTAVE. Ker se hoče iz določil tega člena, ki vsebuje citacijo člena 13, odstavek 3., razlagati, da nimajo pri ^ustavitvah izhajanja časnikov« sodišča nikakšnega pos'.a, naj čisto stvarno pojasnimo, kako je prišlo do tistega besedila člena 138, ki je poslalo aakon. V tiskanem »Izveštaju Ustavnog Odbora Ustavotvorne Skupštine o načrtu Ustava« je imel čl. 13, ki govori o svobodi tiska, četvero odstavkov. Prvi in četrti (zadnji) odstavek načrla odgovarjata natančno prvemu in tretjemu (zadnjemu) današnjega čl. 13 Ustavo. Drugi odstavek načrta je pričenjal z besedami »Ne može se ustanoviti...« in je obsegal prvi in drugi stavek današnjega drugega odstavka čl. 13 Ustave do besed »... unapred pred-vidjene«. V načrtu »Izveštaia« pa jo pričel prihodnji stavek: >Zabranjuje se rastira-nje .. .c z novim, torej tretjim odstavkom, ki prinaša izrečno tudi predpis, da ima administrativno oblastvo, ki odredi za-brano razširjevanja in prodajanja lista, dolžnost v 24 urah po izvršitvi zabrane »sprovesti delo sudu«. V tem tretjem odstavku načrta ni bilo govora o zabrani izhajanja lista, torej o ustavitvi lista. V motivih, ki jih Izveštaj prinaša (str. 9), pa čitamo to-le: »Odbor je dalje iz vladinog načrta Ustava izdvojio neke slučajeve u kojima može list biti z a-b ran j en i primio ih je u načelu, ali ne kao ustavni propis več lcao odredbe pre-laznog karaktera koji če se moči menjati i ukinuti redovnim zakonskim putem.« Tako je torej nastal v načrtu člen 138, ki se je po predlogu ustavnega odbora glasil: >Može se zabranili izlaženje, cdnosno ras-turanje novina i štampanih spisa, koji iza-zivaju: mržnju protivu države lca o celine, verski ili plemenski razdor: a tako isto i kad posredno pozivaju gradjane da šilom menjaju Ustav iii zemaljske zakone, samo ako se iz napisa očevidno vidi, da se nji-me ide na tako pozivanje gradjana. Ka !a prestane naročita potreba, ovi se propisi mogu ukiniti zakonom.- Ustavoivorna skupščina pa je naposled sama urinila med prvi in drugi stavek tega bas navedenega načrtovega čl. 138 še nov stavek, ki se glasi »Propis čl. 13. stav 3. o izvršc-nju zabrane važi i ovdje.« Ne more biti torej nobenega dvoma, da je narodna skupščina izrecno ustanovila, da veljajo predpisi »čl. 13, stav 3Zabranjuje se rasturanje .. nov odstavek, kakor je to stalo v originalu čl. 138 in da le od tod izvira nepravi'nost citacije določila za postopanje pri zabranah. Da pa taki p r e p i s o v a 1 n i ali tiskarski pogreški nimajo nobenega vpliva na moč jasne misli, kakor je bila po razloženi zgodovini tega člena sklenjena, o tem ni niti med teoretiki nili med praktiki nobenega spora.__ Poslanec Bačinič uSselal. Sušak, 19. jan. (Izv.) V soboto so pripeljali na Sušak tajnika narodne skupščine g. Rude Bačiniča. Ko je šel Bačinič v spremstvu policijskega agenta v mesto, se mu je posrečilo, da je ubežal na Reko, kjer se sedaj nahaja. Nepotreben na!og. Zagreb, 19. jan. (Izv.) >Hrvak poroča, da ie poštno ministrstvo dalo zagrebškemu *p°šfnemu ravnateljstvu nalog, da vse brzojavke in pisma iz Moskve zapleni in izroči sodišču. Belgrad, 19. jan, (Izv.) Naše vesti o razmerju med vladnimi strankami so bile že parkrat potrjene kot resnične. V današnjih listih priobčuje minister dr. Šurmin izjavo, v kateri ostro nastopa proti Pribi-čeviču in samostojnim demokratom sploh in pravi, da se bo stvar morala reševati pred ministrskim svetom. V svoji izjavi potrjuje našo vest o nesoglasjih v vladi, ki so taka, da bo prišlo do demi:V r e ni e«: s Že dolgo časa se je opažalo, da v vladi ne gre vse tako gladko in da so vsa važnejša in občutljivejša vprašanja naletela na velike.Ježave. Pri kandidaturah se je videlo, da med posameznimi vladnimi strankami ni iskrenosti in lojalnosti. Ne samo, da so naleteli na velike težave pri sklepanju skupnih list, kar je razumljivo, temveč so tudi samostojni demokrati sklepali sporazume z radikalnimi nezadovoljneži in vlagali posebne liste proti oficielnim listam. Tak slučaj se je n. pr. dogodil v gornjem Banaiu. Na vse to se je opozarjalo v radikalni stranki. Kaj takega pa se končno do-gafa v vsaki stranki in se ni polagalo na to večje politične važnosti. Ko pa je bila ob-znana objavljena, so ta nesoglasja dobivala resnejši značaj. Posebno se je dr. Šurmin radi zlorab, ki so se vršile z obzna.io, pritoževal izključno nad samostojnimi demokrati in navajal slučaje, da so se s pomočjo podrejenih oblasti preganjali tudi državi iu kralju zvesti ljudje zato, ker niso pripadali SDS in ker se niso hoteli pokoriti politiki Svetozarja Pribičeviča. Dr. Šurmin je to stvar pred par dnevi spravil na dnevni red vladne seje in so o njej resno razpravljali na ministrskih sejah. Ker Šurmin ni ostal v svojem stališču glede obznane oram-ljen, se spor ni omejil samo na Pribičevi-čeve samostojne demokrate, temveč je dobil širši značai in se ie o tem v vladi mnogo razpravljalo. Člani vlade so to seveda pri- Eelgrad, 19. jan. (Izv.) Povodom krize, ki se je pojavila v vladi, se je vaš dopisnik razgovarjal z uglednim članom radikalne stranke in diplomatom, ki jc v zakulisni borbi igral največjo vlogo. Ta diplomat kandidira kot nesštelj radikalne liste v Bosni. Po njegovem mnenju jc vlada napravila veliko naprko, ko je vzela Pribičeviča v vlado. Škodljivo jc to vladi sploh in radikalni stranki, katere položaj bi bil boljši, če bi sama vodila volitve. Položaj je tak, da se mora energično prelomiti sedanje nezadovoljivo stanje in prepustiti Pribičeviča in njegove tovariše njihovi usodi. S tem bo radikalna stranka obdržala dosedanji položaj in bo imela še več koristi po volitvah. Takrat pride v stvari do novih kombinacij. Radikalna stranka si bo v tem toku priborila primerno mesto na ta način, Belgrad, 19. januarja. (Izv.) Današnja j>Pravda- piše: Poslednje dni je glavni odbor radikalne stranke izključil iz stranke vse prvake, ker so postavili svoje liste. Tc odločitve glavnega odbora so povzročile pri radikalnih volivcih veliko razcepljenost. Ker vidijo izključeni, da imajo med ljudstvom veliko število pristašev, so nekateri sklenili, da skličejo konferenco vreh izključenih radikalnih prvakov in da sc dogovore, kaka sredstva nioraio uporabiti, da bi rešili stranko mož, kakor so dr. Laza Markovič, dr. Vclizar Jankovič, dr. Kojič, Punisa Račič in druge. Nekateri radikalni krivali, vendar ni izključeno, da pride do delne krize, kar se ne bo lahko poravnalo. Ta nesoglasja v vladi dobivajo poseben značaj, ker se nahajamo pred volitvami in ker bi bilo težko razčiščevati vladno krizo ,ako bi do nje prišlo. Ako bi se kriza omejila samo na Šurmina in Drinkovi-ča, da bi ta dva izpadla iz vlade, se o tej stvari ne bi več razpravljalo in vlada bi mogla nadaljevati svoje delo za volitve. Če bo kriza dobila večji razmah in bi se pri tem pretresalo vprašanje o nadaljnjem obstoju samostojnih demokratov v vladi sploh, kar nekateri mislijo, da bo, bi bila kriza mnogo resnejša. Izzvala bi znaten potres v celokupni vladi in verjetno je, da bi spremenila volivni rezultat. Mnogi se nadejajo, da bi se spor Šurmina s Pribi-cevičem mogel spremenili v spor med radikali in samostojnimi demokrati. V tem slučaju bi samostojni demokrati izpadli iz vlade in volitve bi vodili radikali a šurmi-nom in Drinkovičem brez samostojnih demokratov.«; Te komentarje prinaša ^Vreme^ na pivi strani pod naslovom : Pred delno vladno krizo«. O tem piše tudi Pribičeviču prijazna : Pclitika: in dodaja sledeče: >Še ena stvar se bo morala v teku tega tedna razčistiti, to so odnosa ji v vladi. Vlada dementira vesli, da so nastala nesoglasja kakršnekoli vrste, o katerih se je mnogo pisalo v zagrebških listih. Po nekaterih verzijah je spor med Šurminom in Pribičevičem tako oster, da bi morala izstopiti iz vlade. Kljub vsem demantijem je pa znano, da v vladi ni popolne harmonije. Ker so volitve blizu, se bodo morala vsa sporna vprašanja reševali tekom tedna, tako da bi vlada zadnjih 10 dni mogla nemoteno voditi volivno agitacijo. Nekateri politični krogi kažejo na mnoga fakta dosedanjega vladnega delovanja in mislijo, da ne bo nobenih iznenadenj, ako bi v vladi prišlo do sprememb pred volitvami. Do-sedaj sprememb še ni bilo, pač pa bo prišlo do njih, če bo še dalje vladal ta nesporazum.« da žrtvuje Pribičeviča. Kar cc sicer radikalov tiče, so razdeljeni na dve etruji. Ena je za takojšnje prekinjenje zvez s samostojnimi demokrati in zahteva, da sc Pri-bičevič in tovariši takoj spravio iz vlade. Druga siruja pa smatra, da ne bi bil umesten tak korak vlade, ker bi to škodilo nc samo Pribičeviču, temveč tudi radikalni ctranki z ozirom na bližnje volitve. Mislijo, da bi bilo dovolj, če vržejo iz vlade samo Wildcrja, na katerega bi samostojni demokrati zvalili vso krivdo. Trdili bi, da jc delal popolnoma na lastno pest, ne pa po sklepu samostojnih demokratov. Sploh sc samostojni demokrati mučiio na vse načine, da bi radikale odvrniU od takih korakov, in intrigirajo z vsemi silami. Sami so pripravili Wilderja kot žrtev, samo da se ob drže na vladi. prvaki, ki so bili izključeni iz radikalne stranke, so sc včeraj sestali. Na tej seji so govorili o delovanju vodstva radikalne stranke in so konstatirali, da je v vrhovih radikalne stranke pravi kaos, ker nimajo v stranki besede tisti, ki so za to izvoljeni, temveč ljudje, ki so stranko spremenili v delniško podjetje. Zato sc sedaj vršijo sestanki izključenih radikalnih prvakov, katerih sklepi so važni za radikalno stranko. Na vprašanje »Pravdinega« urednika, ali so razpravljali o voditelju te frakcije, jc eden od prvakov odgovoril; Nismo nobena frakcija, temveč zastopniki radikalne stranke, Voditelj bo Ljuba Jovanovič.« O neodvisnih radikalih se je govorilo in ni izključeno, da pristopijo k Nastasu Petroviču in začnejo borbo s Pašičem in njegovo okolico. Tako je stanje v radikalni stranki. Kakor je Pašič mnogim strankam kopal političen grob, tako izgleda, da bo padel sam vanj.« Obenem poroča »Pravda«, da se govori v političnih krogih, da se je vršil sestanek, kateremu je prisostvoval Jovanovič, na stanovanju enega od aktivnih ministrov in se je govorilo o položaju v radikalni stranki. Mišljenje opozicije o položaju. Belgrad, 19. jan. (Izv.) Opozicionaln! politiki gledajo na vladno krizo ravnodušno, ker so bili od vsega početka prepričani, da se nasilja ne morejo vzdržati in so samo zasledovali vse korake odgovornih činiteljev, da bi jih mogli svoječasno poklicati na odgovor za vsa kazniva dejanja. Tudi je bilo od vsega početka jasno, da bodo radikali žrtvovali Pribičeviča, Šurmina in Drinkoviča, ko jih ne bodo več potrebovali. Ni bilo resnega politika, ki bi mogel verjeti, da bo radikalna stranka vezala politično usodo na nje in konstantno igrala politiko splendid isolation ~. Vladna politika ni našla med ljudstvom odobritve. Naletela je na nerazpoloženje, ki se je vedno bolj odkrivalo, čim bolj se bližamo volitvam. Zato je verjetno, da bodo radikali v zadnjem trenutku pred volitvami žrtvovali neljube zaveznike in pred javnostjo in volivci zvalili vso krivdo na nje. Koliko da v opozicijo-nalnih krogih upoštevajo preorientacijo radikalov, se ne da reči. Res je, da bo 8. februar prinesel strankam narodnega sporazuma veliko večino, da bodo mogle prevzeti državno upravo v svoje roke. če bodo liste HPSS razveljavljene. ZagTeb, 19. jan. (Izv.) V krogih Hrvatske Zajednice se vrše neprestano razprave o volivnem nastopu Hrvatov. Nocoj so razpravljali o glasovanju volivcev HRSS v slučaju, če se razveljavijo njihove liste. Gotovo je, da bo za Slovenijo izdana parola, da glasujejo za SLS, v Bosni pa za dr. Spa-ha. Za Hrvatsko še ni končnoveljavno sklenjeno razen za varaždinsko županijo in mesto Zagreb, kjer bodo glasovali za HZ. Gotovo je samo to, da se bo izdala parola, da volivci HRSS glasujejo za eno od ntrank opozicionalnega bloka. Nocoj je prišel v Zagreb delegat iz Vojvodine in predlagal, naj bi se v Vojvodini glasovalo za bunjev-sko-šokačko stranko. Zdi se, da ta predlog ni bil sprejet. Vodstvo HZ stoji na stališču, da se glasuje za listo Ljubo Davidoviča. Začetek razprave pri lianskem stolu. Zagreb, 19. jan. (Izv.) V soboto Je bil izročen materijal v zadevi Radiča in tovarišev referentu banskega stola in danes se je po informacijah Vašega dopisnika začela seja. Pričakujejo, da bo odločitev banskega sfola padla že jutri popoldne. FIASKO SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V BELGRADU. Begrad, 19. jan. (Izv.) Samostojni demokrati so včeraj doživeli v Belgradu nov fiasko. Kakor pa poročajo današnji listi, je bil včerajšnji njihov shod, na katerem je govoril Grisogono, popolnoma deplasiran in se ga je udeležilo nekaj učiteljev in uslužbencev v prosvetnem ministrstvu. AKCIJA ŠURMIN A-DRINKOVJCA. Brlgrnd, 19. jan. (Izv.) Na brzojavni poziv dr. Šurmina je dopotoval v Belgrad dr. Drinkovic. Danes sta se oba dolgo posvetovala, kako bi mogla rešiti svojo zavoženo politično kariero. Tokom današnjega dne nista storila nobenih korakov radi pravoslavnega praznika svetih Treh kraljev. Radi tega tudi Pašič dopoldne ni pri- Razkol med radikali. FRIFIČEVIČ BO KRIV VLADNEGA PORAZA PRI VOLITVAH. — VVILDER NAJ PREVZAME VSE GREHE SAMOSTOJNE DEMOKRATSKE STRANKE. Sel v vladno predsedništvo. Popoldne je sprejel dr. Stojadinoviča. SPALAJKOVIČ NA AGITACIJI. Belgrad, 19. jan. (Izv.) V Belgradu se nahaja naš poslanik v Parizu Spalajkovič, ki je bil sprejet od kralja. Odpotoval bo na agitacijo v travniško okrožje, kjer kandidira. Tam so namreč njegove šanse bolj slabe, ker so vložene v tem okrožju tri radikalne liste. Njegovo bivanje pa nekateri krogi spravljajo v zvezo z nastopajočo vladno krizo. Kakor znano, je Spalajkovič v zakulisni borbi pri poslednji krizi igral odločilno vlogo. Italija. FAŠISTOVSKA VEČINA ODOBRILA VOLIVNO REFORMO IZKLJUCrVŠI PLURALNI SISTEM. Rim. 19. jan. (Izv.) Sobotna seja poslanske zbornice je bila slabo obiskana. Navzočih je bilo le 250 poslancev. Več fa-šistovskih govornikov je zahtevalo, da se pluralni volivni sistem popolnoma izključi iz zakonskega načrta. Notranji minister je izjavil, da prepušča vlada odločitev zbornici. Poročevalec D'Alessio je nato v imenu volivnega odseka umaknil vse člene, ti-čoče se plurala. Večina je nato po vrsti odobrila vse ostale člene in v tajnem glasovanju z 268 proti 19 glasovom odobrila celokupni zakon. Zbornica se je odgodila za nedoločen čas. Volivna reforma pride sedaj še pred senat, ki se snide 20. t. m. VLADNI NAČRTI. Rim, 19. jan. (Izv.) V soboto popoldne se je sešel na Montecitoriju pod Mus-solinijevim predsedstvom izvršilni odbor parlamentarne večine. Kakor se zatrjuje, je sklenil, da se skliče prihodnja zbornična seja dne 10. februarja t. 1. Začela bo takoj razpravo o proračunu za 1. 1925—26, istočasno pa bo obravnavala tiskovni zakon in zakon proti tajnim društvom. — Glede novih volitev se splošno pričakuje, da se bodo vršile šele po Matteottijevem procesu. Vsi ti in drugi vladni načrti in odredbe imajo pa spričo dejstva, da ogromna večina dežele sedanjo vlade sploh ne priznava za zakonito, le relativen pomen. TROCKIJ IN SOVJETI. Moskva, 19. jan. (Izv.) Ruska brzojavna agentura poroča, da se je vršila v soboto seja izvršilnega odbora ruske komunistične stranke, na kateri so razpravljali o stališču Trockega do sovietov. Trockij je pred sejo izjavil, da se hoče strogo pokoriti strankini disciplini. Osrednji odbor je sklenil po daljši razpravi, da zahteva interes stranke izključitev Trockega iz vojaškega sveta sovjetske zveze. Trockemu . o izrekli strog ukor, ker je kršil strankarsko disciplino in so izrekli, da je njegovo nadaljnje delovanje v vojaškem svetu nemogoče. ZNAČILEN TZID VOLITEV NA FRANCOSKEM. Pariz, 19. jan. (Izv.) V okrožju Loire so se včeraj vršile nadomestne volitve po umrlem socialističnem poslancu Mangerju. Proti pričakovanju je zmagal kandidat republikanskega bloka z 29.000 glasovi proti kandidatu vladne stranke, ki je dobil samo 25.000 glasov. PROTI PARIŠKEMU FINANČNEMU NAČRTU. London, 19. jan. (Izv.) Bivši ameriški poslanik v Londonu Harvey se je izjavil proti finančnemu načrtu, ki so ga sklenili na finančni konferenci v Parizu. Proti temu načrtu je začel v Ameriki ljuto časopisno borbo. ČEŠKE ŽELEZNICE. Prasra, 19. jan. (Izv.) S 1. februarjem bodo ustavl jene vse brezplačne vozne karte. Na njihovo mesto stopijo nove vozovnice s povprečno ceno. REORGANIZACIJA SUDANSKE ARMADE. Cliartum, 19. jan. (Izv.) V Sudanu so pričeli sestavljati nove vojaške oddelke. VELIK POŽAR NA JAPONSKEM. London, 19. jan. (Izv.) »Times« poročajo, da je v Osaki pogorelo veliko predmestje. Okoli 12.000 ljudi je brez strehe. Dne 8. februarja n*- oddajmo VSE glasove "»t predslaviielju Slovenije DR. KOROŠCU Na Kranjskem in Štajerskem je njegova skrinjica 1. - prva - 1. v Ljubljani 4. - četrta - 4. Volivno gibanje. IZ X. POGLAVJA VOLIVNEGA ZAKONA. (Kazniva dejanja.) Člen 98. Volivec, ki glasuje več nego enkrat pri enih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 Din in z zaporom od enega do šest mesocev. Člen 99. Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim namenom, se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do enega leta. Sodi okrožno sodišče. Dejanje člena 98. zastara po 6 mesecih, dejanje člena 99. pa šele po enem letu. Ovadi lahko vsakdo. Člen 98. se tiče pred vsem tistih or-juncev, ki so vpisani po zaslugi okrajnega glavarja Ferjančiča v Ljubljani in na Jezici in radi katerih je bil odstavljen ježen-ski župan. Žerjavovci so nagnali v ljubljansko okolico veliko svojih pristašev, ki stanujejo v okolici, službujejo v Ljubljani ali obratno, da so vpisani v Ljubljani in do-tični občini. Vse take sumljive tičke morajo župani in naši predstavniki beležiti, da jim preženemo veselje kršili volivni zakon. Vlada razpušča občinske odbore. V občini Kotredež pri Zagorju so bili v nedeljo obveščeni, da je nasilno razpuščen tamkajšnji občinski odbor. Takih dejanj smo pričakovali in se jim v tej dobi nasilj nič ne čudimo. Zanimivo pa je tole: Za ge-renta je imenovan Martin Drnovšek, Potočka vas 11. Mož je bil poprej komunist. Pri zadnjih občinskih volitvah je bila celo njegova lista razveljavljena kot komunistična. Danes, ko vlada drugod preganja navidezne komuniste in boljševike, pa nastavi komunista za gerenta. Zato je ena sama razlaga: Mož se je udinjal Žerjavu. Proti udeležbi pri volitvah. »Jutro « in »Domovina« sta začela udarjati na novo struno. Domišljujeta si, da se bo dalo naSe ljudi pripraviti do tega, da bodo ostajali j doma. Pravtako nam pišejo z dežele, da J demokratski agitatorji, ki se jih vali cela kopa po deželi, agitirajo proti udeležbi. Zdi se, da imajo enoten ukaz odvrniti volivce, da ne bi šli volit, češ, vlada bo sigurno zmagala in je vse zastonj, če se trudimo ali ne trudimo. Pripovedujejo, da bo prišla vojaška diktatura, če ne bi Pašič-Pribiče-vič-Žerjavova vlada dobila večine. Groze dalje posameznim krajem, da ne bodo dobili podpor, če volijo s Slovensko ljudsko stranko itd. Zlasti so se vrgli na nekatere kraje po Dolenjskem. Naše somišljenike opozarjamo, naj bodo pozorni na tako agitacijo. Kdor začne ljudi odvračati od volitev, vedite, da je pravtako plačan Žerjavov agent, kakor tisti, Iti naravnost agi-tira za Žerjava. t UsiljivcL Sporočajo nam, da so v neki kraj naenkrat poslali vsem naročnikom ' »Domoljuba« takoj, ko so slišali, da je ustavljen »Domoljub«, »Kmetijski list«. Pričakujemo, da kmalu začno vsiljevati našim ljudem tudi »Domovino«. Dobili bodo pri ljudstvu primeren odgovor! Republikansko pismo. Kakor njegov vzor Radič, piše tudi g. Prepeluh republikanska pisma. Raztresa jih kar z voza, ko se vozi po Belikrajini. Je pa v svojih pismih zelo skromen. Zadovoljen je namreč tudi z monarhijo. Konstatira namreč, da je mogoče tudi v monarhiji doseči, da kmetje in delavci odločujejo. Vedeli smo, da je g. Prepeluh nedosleden, čemu pa je to nedoslednost spravil tudi v svoje republikansko pismo, je pa vendarle značilno. Ali hoče na vsak način za svojega »Republikanca-* obdržati znano monarhistično zaščito? Prezgoden popoln mrk JDS na Iga. Preteklo nedeljo, dne 18. januarja, bi se ; imel vršiti, oziroma se je vršil na Igu v »Sokolskem domu« javen shod JDS ob pol osmih zjutraj. Sklican je bil shod za ob pol 8, začel se je ob četrt na 9. Otvoril ga je g. nadučitelj Cigelr — in prišli so kot glavni govornik g. kandidat JDS Zebal. So-kolski dom je bil poln radovednih poslu-šavcev. Ko bi pa imel dobiti besedo g. Zebal, takrat so volivci zahtevali, da se voli predsednik shodu. G. nadučitelj Cigler, ki so shod otvorili, so rekli, da so po § 12 volivnega reda lahko oni sami za predsednika shoda in da jih ta § 12 ščiti. Možje pa so rekli, da naj pa se sam ima shod in odšli so vsi iz dvorane — en mož je še glavna vrata Sokolskega doma po odhodu zaprl rekoč: »Naj jih pa § 12 ščiti, če jih hoče!« V dvorani je ostalo sest poslušalcev in g. neizvoljeni predsednik nadučitelj Cigler in g. kandidat Zebal so sami prezebali v prazni dvorani. Možje so izrazili željo, da bi g. Zebal, če bodo izvoljeni seveda, prevzeli ministrstvo za močvirje in mlake, ki jih je okrog Iga precej. — Tako smo videli na Igu prezgoden popoln mrk liberalne stranke. In zvezdoslovci naj se sedaj ukvarjajo s tem izrednim in čudnim pojavom, da je SDS doživela popoln mrk na Igu namesto šele 8. februarja, že 18. januarja. Zvezdoslovci bodo ta čudni mrk že preštudirali, če jim g. Zebal. član dohodninsko komisije za ljubliansko okolico, ne bodo naložili preveč osebne dohodnine. Ali ne spada pod ključ? Gosp. okrajni kandidat »Nar. bloka«, pravilno »Žer-jav-Orjunskega bloka« Josef Drofe-n i g g straši po svojih zakotnih shodih, da mu je vojni minister zagrozil: ker smo Slovenci nezanesljivi državljani in izdaji-ce, bodo v prihodnji vojni z Italijo postavili Srbi fronto pri Osjeku. — Mi stojimo na stališču, da tisti, ki izdaja vojne načrte javnosti, spada pod ključ. Malo verjetno pa se nam zdi, da je g. vojni minister kaj takega dejal g. Drofeniggu, ako pa je, tedaj je najbrže bral spise g. dr. Pivka, nosilca liste »Laži-narodnega bloka«, kakor se je izrazil sam dr. Pivko v tajništvu Nar. rad. stranke v Mariboru. (Glej okrožnico oblastnega odbora NRS v Mariboru z dne 3. jan. 1925.) Narodna zajed niča. Kakor čujemo, nastopi pri volitvah v Ljubljani lista dr. Rav-nihar-Juvan pod imenom Narodna zajed-nica. Politične vesti. -f- Nesramen in škandalozen napad na ljubljansko deželno sodišče si je privoščil včeraj državnotvorni (!) »Slov. narod«, ker je sodišče razveljavilo odlok policijskega ravnateljstva, s katerim je bil ustavljen »Domoljub«. Naj navedemo le en odstavek iz »Narodove« gnojne golide: »Ugotavljamo, da sodišče ni smatralo za potrebno, da bi o stvari razpravljalo meritorno, dasi je tu važna samo meritorna stran, marveč se je dalo »Domoljubovemu« zastopniku speljati na led (podčrtali mi, op. ur.) in se lovilo zgolj za formalnost-m i. Tako se je mogel zgoditi škandal, da je kr. sodišče, jahajoč formalnega belca, razveljavilo ustavitev in zaplembo »Domoljuba«, dasi je oboje v zakonu popolnoma utemeljeno.« Dalje pravi »Narod«, »da daje (sodišče) s tem samo potuho pro-tidržavnim elementom in jih bodri k podvojeni protidržavni propagandi (podčrtali mi, op. ured.) To je tako nezaslišan škandal, kakršen je mogoč samo pri nas.« — Mimogrede bodi omenjeno, da se zelo čudimo, da cenzura tega »Narodovega« napada na razsodbo neodvisnega sodišča ni reagirala, čeprav je po zakonu vsaka kritika sodnih razsodb, tudi dostojna, strogo prepovedana! Neverjeten škandal je, da si upa »Narod« očitati sodišču, da se je držalo le formalne strani, meritorno pa da je popolnoma prezrlo. V resnici je stvar namreč taka, da je politična oblast (in ne sodišče) »prezrla«, in po vsi verjetnosti tudi nalašč prezrla, velevažno »formalno« stran, ki točno in jasno doleča, da mora predložiti upravna oblast vsak sklep o zaplembah in ustavitvah časopisov tekom 24 ur pristojnemu sodišču v potrditev, ne pa da upravna oblast samolastno in samovoljno, ne samo brez vsake najmanjše zakonite podlage, ampak popolnoma v protislovju z obstoječim zakonom določi kot višjo instanco zopet le samo sebe kot se je to zgodilo v slučaju »Domoljuba«. Da bi bila namreč policijska oblast nehote »prezrla«, kam da mora romati zaplembni odlok, je pri sijajni zaplembni praksi ljubljanske policije izključeno in takega izgovora ne bi verjeli niti gospod, ki so pri »Narodu« vsak dan za Pepeta! Tisti stavek v policijskem zaplembnem odloku, ki določa kot prizivno inštanco velikega župana, neodvisno sodišče pa vedo-ma in namenoma ignorira in elimira iz ti-skovno-pravdnega postopanja, v resnici ni nič drugega kot sramoten in škandalozen izraz nezaupanja upravne oblasti neodvisnemu sodišču. Ali je ta izraz nezaupanja rodila slaba vest upravne oblasti radi njenega protizakonitega postopanja ali pa izraz strahu pred neizogibno blamažo, je stranskega pomena. Dejstvo je, da ie upravna oblast v svojem ustavitvenem odloku izrazila neodvisnemu sodišču svoje nezaupanje in to je res škandal prve vrste! Spletkarsko ovinkarstvo upravne oblasti (ne njenih posameznih organov, ker ti se morajo pokorili »višim poveljem«, kar pa neodvisnemu sodišču ni treba) pa za neodvisno sodišče ne morejo ostati »formalnost«, kakor hoče to »Narod« natvezati i svojim Pepelom, ampak je in tudi mora biti za neodvisno sodišče zelo meritorna zadeva, ker se sodišče kot vrhovni čuvar zakona vendar ne sme in ne more odločiti, da bi izdajalo »meritorne« odloke na protizakoniti in protiustavni podlagi! Čemu pa jc potem ustava, čemu zakoni sploh? Če bi se bila držala upravna oblast zakonitega pota in ne bi bila sama hotela neodvisno sodno oblast potisnili v stran kot peto kolo, bi sodišče ne imelo vzroka govoriti tudi o »formalnostih«, ar -ak bi se bilo moralo pač spustiti tudi v »meritorno« razpravo. Te pa se je upravna oblast sama ustrašila, kar dokazuje okolnost, da je hotela prenesti pravno odločanje o pritožbi na velikega župana, ker se ni čutila pravno dovolj trdne. Zato ni dvoma, da bi bilo neodvisno sodišče tudi po »meritorni« razpravi odločilo tako, kakor je odločilo že v »formalni« razpravi, ne da bi se mu bilo treba »dati speljati na led«, kakor se glasi laskavi poklon »Naroda« na neodvisne sodnike. Dejstvo je, da se neodvisno sodišče ni dalo speljati na led od upravne > oblasti, ne pa od »Domoljubovega« zagovornika, in da ni nasedlo intrigam onih, ki imajo danes upravno oblast v rokah, ampak je strogo in objektivno varovalo zakon (glej današnji uvodni članek!) kakor to velevajo neodvisnemu sodniku ustava in njegova vest in službena prisega. Mi smo trdno prepričani, da se neodvisno sodišče, ki je v današnjih težkih časih še edina opora zakonitosti in pravne varnosti, tudi v bodoče ne bo oziralo na intrige odvisne uprave, ampak bo hodilo samozavestno po {»oti, ki jo narekuje neodvisnim sodnikom e zakon. -f- K Baltičevi blamaži. Včeraj je bel-grajsko časopisje poročalo o sklepu ljubljanskega sodišča, s katerim je policijsko odredbo o prepovedi »Domoljuba« razveljavilo, in podčrtava to odločbo sodišča. PRISPEVAJTE ZA LJUDSKI SKLAD BeSežke. »Uspela klerikalna intriga.« Tako se glasi naslov članka v zadnji številki »Jutra«, kjer izliva »Jutro« svojo onemoglo jezico nad razsodbo neodvisnih sodnikov v »Domoljubovi« zadevi. »Jutro« pa čisto brez potrebe govori o »klerikalnih intrigah«, ker intrigirali so gospodje demo-kratje in sicer s tem, da so hoteli potisniti tiskovno-pravne stvari na policijsko-uprav-ni tir, neodvisno sodišče pa demokratskim intrigam ni nasedlo, ampak je zavrnilo neprevidne demokratske pravne voznike zopet nazaj na zakonito določeno pot, kjer so se slučajno srečali z »Domoljubovim« zagovornikom, ki jo je čisto lojalno in pošteno in zakonito ubral tudi na to pot. Blamaža za blamažo. Vlada še nima dovolj blamaže, ki jo ji je pripravil državni podtajnik Wilder s svojo, danes že sve-tovnoznano Radičevo »pogodbo z Mažari«, in išče novih priložnosti za povzdig svojega ugleda in mednarodne veljave. Tako poroča »Vreme«, da so Prpičevo palačo v Zagrebu znova preiskali in so zopet odkrili velikanske senzacije. Našli so namreč v zidu novo votlino, v tisti votlini pa ne en sam dokument, tudi ne dveh dokumentov, ampak kar poln kovčeg samih »dokumentov«! Ce to ne bo zaleglo, potem državi ni več mogoče pomagati, hrvatski pameti pa tudi ne. Na poln kovčeg v zidu skritih »dokumentov« mora svet verjeti, ker važnih papirjev ne odkrivajo niti v egiptovskih piramidah kar na kupe. V Zagrebu v Prpičevi palači pa so našli dvakrat toliko »dokumentov« kakor v celem Egiptu od Tutan Khamonovih časov dalje. Za Radiča in Mačka ni nobene pomoči več. Toliko manj, ker je tudi zagrebška »Ri-ječ« objavila velevažen in svetovnozgodo-vinslci dokument v obliki pisma, ki ga je baje pisala Radičeva soproga gospej Wal-ter na Dunaju, kjer je Radič svojčas stanoval. V tistem pismu prosi Radičeva soproga gospo Walter, naj sprejme dva gospoda, ki bosta prišla iz Rusije, na stanovanje in hrano na Radičev račun. Premislite, dva gospoda iz Rusije in še celo na Radičev račun! Radič je boljševik, torej sta oba gospoda iz Rusije gotovo tudi boljševika. Ker pa sta ta dva gospoda boljševika, mora biti Radič tudi boljševik, če ne, bi jih ne gostil na svoj račun! Ali ni to jasno kot beli dan? Terno v dokumentih je pa zadel nekdo, ki je dal objaviti v r>Politiki« neko pismo ruskih boljševikov na Radiča iz slavnoznane — Piškopeje ... Iz dobro poučenega vira. »Jutro« poroča, da je jugoslovanska vlada protestirala v Vatikanu proti zlorabi vere za časa volitev. Vatikan da je protest upošteval in sklenil jugoslovanske cerkvene funkcionarje kaznovati. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bo za kazenskega sodnika določen g. dr. Žeriav. Ratine za Nemce v Vojvodini. Vojvodinski Nemci imajo poleg razpuščenega »Kulhirbunda« še več drugih oblastveno dovoljenih, zlasti gospodarskih organizacij. Za neko tako organizacijo so šli trije občani občine Ridjica pobirat zaostale mesečne prispevke. Neki krčmar pa je nabiralce ovadil občinskemu beležniku kot komuniste. Gospod »šolgabiro« je takoj dal prijeti in pripeljati predse Jakoba Pfarra, Antona Fiedorja in Josipa Brautigama. Občinski beležnik je najprej zahteval denar. Ker mu pa društvenega denarja niso hoteli izročiti, jih je dal zapreti. V zaporu so vse tri neusmiljeno pretepli, tako da so morali vsi trije v posteljo. Ravno tako se je zgodilo Jakobu Findeisu, ki je nabiral podpise za nemško kandidatno listo — Kakor I.itro pa bo prišel v Belgrad ko mtsar Društva narodov za varstvo narodnih man'šin, bo vlada sveto zatrjevala, da v Vojvodini še nikdar noben Nemec ni bil tepen. Šanio enkrat sc poslužltc za nabavo oblačil najboljle tvrdko Orano Scimab - Ljuijijana. Prepričali se liosto, da u?iva tvrdk« slovca po. polnom« upravičeno. Dnevne novice. — Zadnji slovenski /upnik pri ogrskih Slovencih. Med jugoslovansko mejo v severnem Prekmurju (na razvodnico med Muro in Rabo) in Rabo ob Sv. Gothardu je ostalo je ostalo 9 (ne samo par vasi, kakor pravi koledar goriške Mohorjeve družbe) popolnoma sl.ivenr.kih vasi z imeni: Dolnji Sinile, Gornji Sin'k, Štefanovci, Andovci, Verica, Rabska Slovanska vas, Ritkarovci, Sakolovci in Ot-kovci. V Sv. Gothardu je tretjina prebivalcev slovenska, dosti Slovencev je tudi v Farka-šovcih in Židavi. V teh 12 krajih je okoli pet tisoč ralskih Slovencev. Imajo tri župnike, kjer se jridiguje samo slovenski iu se katekizem v šili uči slovenski. V Sv. Gothardu je mažarska pridiga, včakih tudi nemška, ker je tretjina prebivalcev nemška. Omenjene tri slovenske žvpnije so izgubile ravnokar zadnja dva slovanska duhovnika. V Štefanovcah je umrl 2. januarja t. 1. župnik Štefan Kocjan, ki je pastirov.il dolgo časa pri prekmurskih Slovencih, tudi v Murski Soboti. Iz Dolnjega Sinika ob Rabi pa se preseli tamkajšnji slovenski župnik dr. Mirko Lenarčič, rojen v Gornjih Slavečah v jugoslovanskem Prekmurju 1. 1882., med Mažare v Ny6ger. — V Gornjem Siniku pastiruje župnik Geza Tiill, rojen Nemec, ki pa dobro govori slovenski. V Štefanovce pa pride za provizorja (in potem menda za župnika) g. Štefan Deli, ki zna dobro slovenski, dasi je rojen Mažar, ker je bil dolgo časa kaplan v Beltincih. Za župnika v Dolnji Sinik gre g. Vinko Kos, tudi bivši beltinski kaplan, ki zna dobro slovenski, do-čim je po rojstvu Beli Hrvat iz Burgenlanda. — V sobotiški (somboteljski) škofiji pa sta še dva mlada slovenska kaplana, ki delujeta zdaj med Mažari, gg. Krebs in Kuhar. — Iz politične službo. Okrajni komisar g. Ivan M i 1 a č je premeščen iz Prevalj v Maribor. Na njegovo mesto pride vodja okraja v Šmarju pri Jelšah g. Anton M e g u š a r. — Pozor prod eventuelnm izrabljanjem invalidov. Iz raznih javnih govoric in časopisnih vesti doznavamo, da odbor, ki predstavlja neko politično invalidsko stranico v Sloveniji, nabira milodare med občinstvom za svojo akcijo pod pretvezo invalidskih pomoči. Izjavljamo, da ta odbor, v katerem nosi glavno funkcijo neki Meznarič, nima nobene pravice nabirati za vojne žrtve nikakih prispevkov in ni zastopnik nobene invalidske organizacije, ali njihov poverjenik. Sploh ne more imeti za to nobenega oblastnega dovoljenja. Občinstvo se vljudno opozarja, da ne podpira nepoklicanih elementov, ako hočejo izrabljati invalide pod raznimi pretvezami. Izvrševalui odbor Udr. vojnih invalidov v Ljubljani. — Važno za občinsko urade. V nedeljski številki se nam je v sestavek s tem naslovom, zadnji odstavek vrinila bistvena napaka. Zadnji stavek se mora glasiti: »Na enak način je izvršiti uradne popravke v imenikih za volitve v narodno skupščino pozneje, kakor uvodoma pojasnjeno.« — Požar je izbruhnil v četrtek, 15. t. m. ob 10. zvečer v Sv. Križu nad Jesenicami in uničil g. Mihaelu Razingarju hišo in gospodarska poslopja z orodjem. Škoda presega 250.000 Din, zavarovalnina je neznatna. Osumljena je zlobna roka in smo uverjeni, da je bo naše orožništvo tudi izsledilo, vendar živo čutimo nesmiselno prestavljanje orožniškega osebja cele postaje naenkrat, kajti pri najboljši volji ne more novo moštvo krajevnih raz- Ivan Bal oh: življenje izgubljene duše. Tragična slika. V vas je prišel tujec in stopil v gostilno. Nobeden ga ni poznal in on nobenega. Vsedel se je za mizo in naročil čašo vina in kos kruha. Domača hčerka mu je prinesla oboje. Ker je videla, da je boljši človek, ga je povabila v sosednjo sobo k pogrnjeni mizi. Poslušal je pogovore me-šetarjev iz sosednje sobe, ki so se ravno vračali iz semnja in pili, kleli in se smejali. To ga ni zanimalo. Tedaj je vstopil v sobo mladi gospodar ter tujca prijazno pozdravil in prisedel. »Odkod pa prihajate, če smem vprašati?« je vprašal gostilničar. »Odkod? Od daleč, ne iz terra kraja, tudi ne iz te dežele« je odgovoril tujec. »Ali ste agent?« Tujec se je nasmehnil. »Ne, agent pa nisem. Če hočete ravno vedeti, kaj sem, bom pa povedal: duhovnik sem.« »Duhovnik?« se je začudil gostilničar. »Kje pa imate kolar?« »Tukaj v žepu.« In segel je v žep ter mu ga pokazal. Gostilničar mu je verjel. »Pa zakaj nimate črne obleke, kakor naš gospod?« »Ah, kaj obleka! Turist ne potrebuje črne obleke, sicer imam pa črn havelok, ki me varuje pred dežjem.« Gostilničarja so poklicali gostje za račun in je tujca pustil samega in se oprostil. Zamislil se je sam v sobi in pogledal okoli sebe. Prišla so v spomin davna leta. Vse tuje sedaj pri hiši. Hiša ista — drugi ljudje. Kolikokrat je bil v tej hiši kot otrok v trgovini, kot dijak v gostilni. Tukaj je slovo jemal od svojih prijateljev, ko je mer tako poznati, kakor bi bilo treba. Naj posebej pripomnimo, da notica nikakor ni naperjena proti novemu moštvu, kateremu vsa čast. — Težka železniška nesreča pri Subotici. Minoli petek zvečer je pri postaji Pusta Som-sič pri Subotici skočil iz tira en vagon osebnega vlaka, se z vso silo zadel v železen drog, razbil in prevrnil. Trije potniki so bili ubiti, ostali so bili deloma težko deloma lahko poškodovani. Ob silnem sunku je tudi z ostalih voz popadalo na tla več oseb, ki so se težje ali lažje poškodovale. — Iz prošnje Jove Čaruge za pomiloščenje. Kakor poroča nedeljsko »Jutro«, hoče Jovo Čaruga s svojim očetom oditi v Belgrad in tam predložili najvišjemu mestu prošnjo za pomiloščenje. V njej stoji baje tudi stavek: »— — — Predvsem mi je čast ugotoviti, da je ta nepotreben, mučen konflikt med sodno oblastjo in menoj izzvala prefrigana intriga državnega pravdnika, kateri moj zagovornik ni bil kos;« — Poizkušen samomor visokošolke. V Belgradu je minoli petek pozno zvečer, ko na obali ni bilo več žive duše, skočila v Donavo slušateljica filozofije Slavka Pavlovič, hčerka belgrajskega trgovca Djoke Pavloviča. Z bližnje ladje je čul padec v vodo mornar Lanič, ki je takoj skočil v reko in kmalu dosegel dekleta. Bila je pa že onesveščena. Po naporu vseh sil se je mornarju posrečilo doseči breg, kjer se je dekle toliko zavedlo, da je povedalo svoje ime in dom. Mornar jo je odnesel na dom njenih staršev. — O razlogih, ki so jo gnali v smrt, je povedala: Pred dobrimi šestimi meseci se je bila v Belgradu seznanila z mornariškim častnikom in se z njim tajm. zaročila. Nato je častnik s svojo ladjo odšel na Črno morje. Prejela je še par pisem, nato pa je o zaročencu prenehala vsaka sled. Mislila je, da jo je častnik pozabil in bila ves čas skrajno otožna. Te dni pa je zvedela, da se je ladja, s katero se je vozil njen zaročenec, pred šestimi meseci na Črnem morju potopila z vso posadko. To je dekleta tako pretreslo, da je hotela iti za zaročencem v smrt. — Pobegli slepar. Pobegnil je neznano kam 21 letni Ignac Palčar iz Šmihela pri Žužemberku. Fant ima na vesti že celo vrsto raznih tatvin in sleparij. V zadnjem času se je potikal v okolici Javornika, kjer je ogoljufal z različnimi lažmi več strank za precejšnje zneske in je ukradel tudi Ivanu Ivapusu na Ja-vorškem rovtu razne predmete, vredne 1400 dinarjev. Kam je predrzen slepar pobegnil, še ne vedo. Iz štajerske. š Shod Davidovičevcev v Mariboru. 17. t. ni. se je vršil v dvorani gostilne »Jadran« v Mariboru volivni sestanek bloka narodnega sporazuma. Zborovanje je bilo zelo številno obiskano. Govoril je g. vseučiliški profesor in nosilec liste bloka narodnega sporazuma dr. Boža Markovič. Ko je orisal politične borbe v naši državi po zedinjenju in označil kot glavni vzrok sedanjega nevzdržnega stanja stremljenje srbskih radikalov po hegemoniji, je izjavil, da je Davidovifieva demokratska stranka uvidela, da naši državi ni rešitve brez sporazuma. Ko je stranka vrgla iz svoje srede Pribičeviča, sovražnika mirnega življenja med Srbi, Hrvati in Slovenci, se je šel na visoke šola in tukaj je bil zadnjikrat po pogrebu svoje matere. Otožen je postajal in izpil kozarec do dna. Tedaj je vstopil v sobo stari oče. Tujec ga je takoj spoznal. Sicer sivih las, sklonjenega hrbta in istitj oči, kot pred tolikimi leti. Tujca je pozdravil in sedel na klop. »Vroče je,« je dejal očka iu se približal tujcu. »Če dovolite?« »O zakaj ne? Se bova kaj pogovorila. Star sem. težko hodim ob palici in pa naduha — ta me bo vzela, ampak oči imam še dobre, da še lahko berem. In to me veseli« — je odgovoril očka in pogledal v oči tujca. »Tako se mi znani zdite, kot bi bili Presnikov študent, ker imate ravno take oči, samo brade njegove nimate. Ja, pa kaj, ljudje so si drug drugemu podobni. Očka je močno zakašljal, tujca je pa streslo po celem telesu in beseda Presnikov študent mu je šla kot nož v srce. Za hip je umolknil, potem pa vprašal, kot da bi se ne bilo nič zgodilo, čisto mirno: »Kdo pa je ta Presnikov študent?« »Oh, gospod, to je pa dolga povest. Če imate kaj Časa, bom pa kar povedal, to jo žalostna povest.« »0, zakaj ne! Me zanima. Vročina je Še huda, bom šel pa v mraku naprej.« In očka je začel: »Veste, to je bil en izpriden fant. Jaz sem stric njegov, zato vse vem. Oh, koliko bridkih ur je napravil vsem, materi, meni in posebno stricu mojemu bratu, ki jo bil župnik v sosednji fari. On je bil sin nezakonske matere, ki je imela tam na koncu vasi malo bajto in se preživljala od dnevne žernadu. Fant je bil siino iep in silno dobre glave. Nobeden ni v cerkvi tako lepo ministriral kakor on, raj sem ga slišal in videl, ko sem sedel kot cerkveni ključar v osnoval iz vseh poštenih in demokratičnin strank mogočen blok. Pašič je videl v bloku poštenjakov nevarnost ter začel zbirati proti bloku ljudi, ki so v njegovi službi, med njimi niti enega Srbijanca. Zasluga bloka poštenjakov je bila, da so Hrvati prišli v Belgrad. A tedaj se je zgodil čudež. Preje sta Pašič in Pribičevič vpila, češ, naj pridejo Hrvati v Belgrad, da se sporazumemo. A ko so prišli, sta ista dva moža delala z vsemi silami na to, da se jim zaprejo vrata parlamenta. To se pa nI posrečilo. PP vlada je morala pasti in io-šel je blok sporazuma. Izpočetka so ga ignorirali. A ko so videli, da vztraja, da se v državo vrača mir, red in zaupanje, je PP postalo strah. Edina država smo na svetu, ki ni niti še rešila invalidskega vprašanja. Hrvati so bili že tako daleč, da so bili pripravljeni vstopiti tudi v vlado. Tega sta se Pašič in Pribičevič ustrašila. Inscenirala sta razne ovire, Davidovifieva vlada je morala pasti. In tako smo prišli do volitev. PP režim hoče za vsako ceno ostati na oblasti. Toda za to treba imeti večino. Ker te večine ni, jo hoče režim umetno ustvariti z največjim nasiljem. Iznašli so boljševizem našega seljaškega naroda. Mislili so, da s tem nahujskajo vse Srbe proti Hrvatom in Slovencem, »da se spasimo«. Da bo to bolj držalo, so ta strah o boljševizmu vrjli tudi ven v tujino in po celem svetu (klici: »Sramota!«). Zakaj? Zato, da s tem lažistra-hom pokrijejo vsa svoja nasilna sredstva, ki jih uganjajo napram večini naroda in da v tem strahu polove vse zase. Toda tudi ta načrt se ni posrečil. — Dalje je dr. Boža Mar-kovič opisal teror, ki ga je uprizoril režim proti univerzam. Prečital je tozadevno iz brošure nekaj najbolj drastičnih izpovedb prič, ki so videle, kako je belgrajsko orožništvo streljalo in pobijalo visokošolce. Končal je: Tega stanja nasilja in korupcije mi nočemo, nočemo brezzakonitosti. Mi hočemo v sporazumu zedinjen narod. Borba 8. februarja prinese definitiven zlom režima! Pri nas v Srbiji režim nima nobenih uspehov. Borbenost pri teh volitvah jo veliko vcf ja kot prej. Naše vrste so kompaktne in večje kot so bile proj. Z besedami: Ideja narodnega sporazuma hoče, da se 8. februarja umakne ta režim! — je govornik med burnim odobravanjem končal svoj govor. — Zborovanje je pokazalo, da je velika večina demokratov v Mariboru proti žerjavji korupciji in nasilju ter za poštenje in zakonitost v državi. Iz Ljubljane. lj Kandidat HZ dr. Žanič aretiran. Na zahtevo zagrebške policije je ljubljanska policija včeraj popoldne aretirala v hotelu »Union« kandidata Hrvatske zajednice dr. Milo-vana Zaniča iz Zagreba. Dr. Zaniča je stražnik sinoči z vlakom ob 6. uri odpeljal v Zagreb, da ga izroči tamkajšnji policiji. lj Nasilstvo »samostojnih demokratov«. Pred par tedni je vodstvo »mladinov« v Ljubljani dobilo vesti, da se dr. Triller pogaja z SLS radi skupščinskih volitev za mesto Ljubljano. Resnici na ljubo bodi povedano, da to n i res! Toda v svojem prepričanju so poslali, tako se govori, nad dr. Trillerja zaporedoma odvetnika dr. Dinka Puca, tajnika trgovske zbornice dr. Windischerja in ravnatelja Sla-venske banko Avgusta Praprotnika, češ, da se dr. Triller sploh nima več mešati v politiko. Ali je dr. Puc zagrozil dr. Trillerju, da bodo začeli mladinski listi napadali Ljubljansko Kreditno banko zalo, ker je dr. Puc hvaležen prvem stolu pred oltarjem. Pa v šoli! Kako so ga učitelji radi imeli! Zmerom prvi. Nič se ni učil, pa je v3e znal. In kakšno veselje je imel do petja! Še na kom je pel. Ko je dokončal šolo v vasi, je dejal učitelj, da bi ga bilo škoda dati za pastirja ali hlanca. Se bedo dobili dobri ljudje, pa se bo že preživel. Mati je bila revna, kaj bo ona! Še sama je težko živela. Pa sva se s stricem zavezala, da bova pomagala, kolikor bova mogla. Pa so leta pretekla. In o počitnicah, ko je bil on doma! To je bilo petje v vasi in na koru, takega ne pomnijo ljudje! Seveda, vse ni bilo prav, tudi meni ni bilo vse všeč, pa smo si mislili: fant je še mlad, živ, pa se bo unesel, ko pride v drugo, boljšo družbo, on ni za med kmečke fante. Šole je dokončal lepo, kot so pravili in prišel na počitnice domov. Nič več ni bil tisti, kot včasih. Kaj pa sedaj? Saj veste, kaj je želela mati. Pa je vedno dejal: Se bom še premislil. šel sem k bratu, pa sem ga pregovoril, da ga pošljeva na Dunaj in vsak pomagava, da bo iz njega nekaj. Tako se ne more potikati po vasi. Saj je nadarjen, bo kmalu dobil službo. Takrat še jaz nisem imel zeta pri hiši, ki je bila najbolj premožna v vasi. Za par kron se mi ni poznalo. In šel je ves vesel. Pa tudi mi smo bili veseli, da smo se ga odkri/ali iz vasi. Šla sta skupaj z njegovim tovarišem, poštenim fantom, ki je sprva poročal le dobre stvari od Lojzeta.« Starček je zakašljal in prekinil, tujca je pa streslo po celem telesu.« (Dalw »led«.) Iščem OSKRBNIKA /a svoja posestva v črnom-ljskera okraju — ki bi obecnem vodil mejo gostitan r.a Kanuarici pri Črnomlja. 0.'5kodnin» po doijovoru. Stanovanje naturalno in prosta uporaba vc* rvlv in t-avniknv itd. — Ponudbe na tvrdko A. KAJFEŽ, Kočevje. gotovim gospodom, da je član uprave in advokat laško-nemške družbe na Jesenicah? Ali je trgovska zbornica postala filijalka samostojnih demokratov, da jim dobavlja kandidate in agitatorje? Ali Praprotnik misli, da je svinčeni obračun že — končan? lj Umrl je včeraj dopoldne v deželni bolnišnici v 75. letu starosti obče spoštovani g. Fr. Ks. Je loč ni k, krojaški mojster, meščan ljubljanski, dolgoletni načelnik Krojaške zadruge in bivši predsednik Mar. bratovščine. Pogreb pojde jutri, v sredo popoldne ob 4 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! — V pondeljek je umrl nadzornik državne železnice g. Josip Košir. Pogreb bo v sredo ob treh popoldne iz Bleiweisove ceste 16. Blag mu spomin! lj Zadruga krojačev, krojači« in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja vsem zadružnikom in zadružnicam, da je dne 19. t. m. umrl g. Franc Jeločnik, ki je bil nad 18 let vzoren načelnik zadruge. Tekom tega časa si je pridobil velike zasluge ne le za zadrugo, ampak tudi za povzdigo oblačilne stroke sploh. Hvaležnost nas veže, da se polnoštevilno udeležimo njegovega pogreba, ki se vrši dne 21. L m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. — Načelnik Iv. Kersnič. lj Novi volivci. Predpust je čas veselja ia zabave. Predpust je doba krink in mask, kon-fetija, šaljivih pošt in v Ljubljani tudi doba pijače. Ljubljanski trgovci, ki vedno računajo z duhom časa, to dobro vedo. Komaj so pospravili iz razložb neštevilne lokomotive in kolodvore, hišne opreme in porcelanaste punčke, so že razstavili na ogled dolge rdeče ao-sove in velike, črnoobrobljene oči in košate žimnate brke in brade. Tako sta jo tudi včeraj popoldne priromala dva veselo razpoložena Ljubljančana iz znane gostilne zum Maček, dem weltbertihmten, tam za vodo, na Mestni trg in primerjala svoje obraze z onimi v izložbi. »Pa praviš,« reče eden, »da ne bomo mi demokratje v Ljubljani zmagali! Kar poglej, koliko nas je!« — »Živijo zmaga!'' pravi drugi, in oba veseljaka sta jo počasi odmajala ... lj Zahvaljujem se iskreno vsem darovalcem tobačne tovarne za denarno pomoč v znesku 523 75 Din ob izgubi mojega sina. — Janez Pogačar, Spodnja Hrušica- lj Policijsko vesti. Aretirali so od nedelje na pondeljek 6 oseb in sicer 4 ženske 2 moška. Vloženih je pa bilo 22 ovadb in sicer: radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 3, radi pijanosti in nadlegovanja gostov 3, radi razgrajanja 2, radi prekoračenja policijske ure 2, radi prestopka cestno policijskega reda 6, radi leplenja lepakov na prepovedanem prostoru 1. in po ena radi prestopka zglaševalnih predpisov, radi trganja reklamnih plakatov in pa radi prepovedanega povratka in vlaču-ganja. Cerkve::! vestnik. c Ljubljanska sodaliteta ima sestanek prihodnjo sredo, 21. t. m. ob 5. popoldne v semeniški kapeli in dvorani. Poroča g. kanonik dr. Tomaž Klinar o dušnem pastirova-nju med razumniki. — Predsednik. c Proda se več izvodov S. Thom. Aqn. Snmma Thcologica, najnovejše, najboljše in najcenejše laško izdaje papežke tiskarne in knjigarne iz 1. 1922. Vsak izvod (6 knjig) obsega ca 4500 strani in stane s pošiljatvijo na dom po povzetju 310 Din. Več pove Ciril Prosen, stud. phil. Univerza, Ljubljana. (362) Naznanila. Slov. kršč. ženska zveza ima svojo redno sejo v sredo, 21. t. m. ob 5. popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Frančiškanska prosveta. Danes 20. t. ni, skioptlčno predavanje: »Potovanje po Egiptu«. — Jutri 21. t. m. ima odbor sejo, Ig. V nedeljo 25. januarja zvečer ob sedmih bo v »Katoliškem Domu: veseloigra »Babilon«. Igra se ponovi na Svečnico, dne 2. februarja ob 3. popoldne za okolico. Kdor se hočo prav pošteno nasmejati, naj pride gledat to igro, ne bo se kesal. Pred igro zapoje moški zl>or par veselih pesmi. Prosveta. pr II. nl;omna-konccrt Filharmonižne družbe v Ljubljani se vrši v pondeljek dno 26. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Spored tega koncerta izvaja komorni kvartet Miranov Žcpic in sicer so na sporedu sledeče skladbe: Jongen kvartet, Glazunov*. Slovanski kvartet, Božički: Kvintet. Pri klavirju Peter Dumičič. Vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni, kjer se sprejemajo tudi novi abonenti za t koncerte. 2e priglašeni abonenti dobijo vstopnice na dom. Turistika in šport. Kranjske podružnice S. P. D. redni obfni ibor bo 29. jan. ob 19 v Narodnem domu (levi trakt, čitalniška dvorana). — Razen običajnih poročil posameznih funkcijonarjev je na sporedu tudi volitev novega odbora. Poizvedovanja, Izgubil se je zlat uhan s tremi kamci ski. Najditelj naj ga prinese proti nagradi: F. Potočniku, Zvezna tiskarna, Ljubljana, 6osp o dar sivo. g Jugoslovanski Krnpp, d. d. Iz Frank-furta poročajo, da bo >Friedrich Krupp, A.-G.<, ustanovila z Brodsko tvoruico vagonov v Jugoslaviji tvrdko: Jugoslovanski Krupp d. d. g I* trgovinskega ministrstva. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja materjal za trgovske pogodbe s tistimi državami, ki jih doslej z nami niso sklenile. Z ozirom na to se bo v kratkem vršila med trgovinskim in zunanjim ministrstvom konferenca. g Polom družbe >Jugoslawischer Lloyd A.-G.« v Berlina. Družba bo v začetku prihodnjega meseca sklicala občni zbor, ki bo sklenil likvidacijo podjetja. Podjetje ima v svojih rokah velik del delnic družba Jugosla-venski Lloyd d. d. v Belgradu. Nameravano likvidacijo je predvsem povzročilo slabo finančno stanje belgrajskega podjetja. (Po >Prager Pressec.) g Nova banka v Vojvodini. Kakor poroča >Jutarnji list«, se snuje v Vojvodini nova banka pod imenom »Medjunarodna trgovač-ka banka d. d.« s kapitalom 3 milijonov dinarjev, od česar je vplačati 1 milijon dinarjev. Ustanovni občni zbor se vrši 25. t. m. g Fnzija ▼ dunajskem bankarstvn. Kakor javlja »Jugoslovanski Lloyd« z Dunaja, so se dalj časa vršila pogajanja glede fuzije Anglo-austrian banke ter Landerbanke in da je sedaj sklenjena v načelu fuzija. g Kovani denar t Romuniji. Romunska vlada je dala v inozemstvu izdelati kovan denar za 1 in 2 leja. Dosedaj ga je že dobila za 400 milijondov lejev, v kratkem pa dobi še 30 milijonov lejev, da izmenja bankovce za 1 in 2 leja. g Bilanca italijanske zunanje trgovine ▼ prvih 10 mesecih 1924. V prvih 10 mesecih lani je Italija uvozila za 15.246 milijonov lir tujih produktov napram 13.987 milijonom lir v istem razdobju leta 1923. — Izvoz je v prvih 10 mesecih 1924 znašal 11.120 milijonov lir, medtem ko je v istem razdobju 1923 dosegel samo 8388 milijonov lir. Leta 1921. in 1622. je bila pasivnost italijanske zunanje trgovine izredno visoka V desetih mesecih lani je bila bilanca italijanske zunanje trgovine pasivna za 4125 milijonov lir, v prvih 10 mesesih 1923 pa je bila pasivnost še 45.589 milijonov lir. — Da se je povečal uvoz, je povzročila lani slaba letina pšenice. Izvoz živinorejskih produktov, tekstilij in gumijevih izdelkov se je povečal v zelo veliki meri. g Svetovno ladjcdelstro 1924. Lani so spustili v morje na celem svetu 897 ladij s 2,179.000 reg. tonami. Največ je bilo zgrajenih ladij v Angliji (493 s 1,439.000 reg. tonami). Na koncu leta 1924. je bilo na celem svetu v gradbi lr.dij za 2,470.000 reg. ton, kar pomeni napram rekordni višini za dne 30. junija 1923 minus 28 odstotkov. Eorze. 19. januarja 1924. DENAR: Zagreb Italija 2.575 do 2.605 (2.55), London 299.30 do 302.30 (299.50), Newyork 61.95 do 62.95 (62 50), Pariz 3.375 do 3.425 (3.375), Praga 1 8675 do 1.8975 (1.855), Dunaj 0.0873 do 0.0893 (0.088), Curih 1198 do 12.08 (12), efekt, dolar 62 (blago). Na borzi tendenca čvrsta blaga ni bilo. Narodna banka je krila vse potrebe. Po borzi zopet vse čvrsto, brez ponudb. Curih. Belgrad 8.40 (8.35), Pešta 0.0072 (0.00715), Berlin 1.2360 (1.2360), Italija 21.675 (21.53), London 24.845 (24.775), Newyork 519.3 (519.30), Pariz 28.05 (27.98), Praga 15.60 (15.65), Dunaj 0.00732 (0.00731), Bukarešt 2.71 (2.70), Sofija 3.75 (3.75). Dunaj. Devize: Belgrad 1136, London 339.500, Milan 2944 Newyork 70.935, Pariz 3847, Varšava 13 610. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 337.700, francoski frank 3835, lira 2920, dinar 1127, češkoslovaška krona 2114. , Praga. Devize: Lira 141.50, Zagreb 54.55, Pariz 184.75, London 162.30, Newyork 33.90. VREDNOSTNI PAPIRJI: Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 64.50 (denar), 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 127 do 130, Celjska posojilnica d. d., Celje 210 do 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 226 (denar); Merkantilna banka, Kočevje 124 do 130; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895 do 902; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150 (bi.); Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 410 do 425; Združene papirnice Vevče 100 (denar); 4 in pol odstotno kom. zadolžnice Kranjske deželne b""ke 90 (blago). Zagrob. Hrvatski Eskomptna banka, Zagreb 111 do 113; Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 60; Jugoslavenska banka, Zagreb 104 do 105; Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 226 do 227; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895 do 900; Slavenska banka, Zagreb 83 do 84; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 62.50 do 72.50; Hrv. slav. d. d. za indu-striju šečera, Osijek 725 do 735; Našica 35 do 45; Guttman 740; Slavonija 62.50; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 400 do 415; vojna odškodnina 125 do 127; 7 odstotno drž. investicijsko posojilo 65. Dunaj Zivnostenska banka 868.000; Alpi-ne 416.700; Greinitz 138.000; Kranjska industrijska družba 765 000; Trboveljska družba 470.000; Leykam 165.000; Hrvatska eskomptna banka 122.000; Jugoslavenska banka 120 tisoč; Hrvatsko-slavonska dež. hipot. banka 66.000; Avstrijske tvornice za dušik 180.000; Mundus 890.000; Guttman 800.000; Slavonija 64.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami 3-3, 3-4, 4-4, 4-5 fco naklad postaja 350, 370; hrastovi frlri, 4, 5, 0, 7, 8, od 25—60, fco nakladalna postaja 1330 (denar); hrastove deske, 30, 41, 42, 52, 54 61, 62, 71-81, od 2 m do 3.50 m, do 25 odstotkov s srcem, fco nakladalna postaja 1250 (denar); smrekove deske 25 mm, monte, fco nakladalna postaja 575 (blago); remeljni, 4-8, 3-6 monte, fco nakladalna postaja 600 (blago); bukova drva, 1 m dolžine, sept. seč., foo nakladalna postaja 2 vagona, 22, 23, zaklj. 22; — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača fco Ljubljana 455 (denar); koruza, nova, gar., fco Postojna tranzit (blago) 265; koruza, nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana (blago) 250; oves srbski, par. Ljubljana 2 vagona, 325, 330, zaklj. 330; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gorenjska postaja (blago) 215; otrobi pšenični, drobni, pap. vreče, fco sremska postaja (blago) 175; laneno seme fco Ljubljana 650 (denar); moka za krmo št 8, fco Oclžaci (blago) 240; krompir, fco dolenjska postaja (blago) 155. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, čičš, b-n, fco Postojna tranzit 360 (denar). Novi Sad. Pšenica 430 do 440; koruza za februar 200; moka »0< 630; otrobi 175. Položaj čvrst. MALI Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vseka beseda 5O par. Najmanjši S Din. Oglati nad devet vrsllc se računajo više. Za odgovor znamko! Trgov, učenca pridnega in zdravega, z dobrimi šol. spričevali, sprejme takoj trgovina AL. PREAZ, Rogatec. 352 JOŽE RANZINGER FANČI RANZINGER vd. Drgan roj. Cilenšek POROČENA Zagorje ob Savi, 19. I. 1925. FRANCOŠČINO in nemščino poučuje dipl. učitcljlca. Prijave pod šifro »Bouvard« na upravo. Gospodična ki se nahaja v zadregi, prosi posojila 4000 Din proti ob-restim. Kdor jo hoče rešiti, naj pošlje ceni. naslov pod »HITRA POMOČ« na upravo »Slovenca«. 363 Realitetna pisarna FRANC SCHANTEL Ljubljana, Mestni trg 18/1, sc priporoča za nakup in prodajo nepremičnin pod naj-ugodnejiimi pogoji. 365 KLAVIR, kratek, dobro ohranjen, prodam za 6000 Din. -Naslov v upravi pod št. 364. Prima trapist sir nudi najceneje rclckarna in sirarna ▼ LUKAcU, Slavonija. 369 Proda se: MOTOR za surovo olje 18 k. s., vela z jermenicami in jermeni, dinamo-molor, z voltmetrom, stružnica za železo, 1 »Schznlrgelscheice«, vrtalni »troj, vse. za pogon, 2 manjši Spirdelpresse, razno orodje itd. . Cesta na Rožnik 29. . Kupci vabljeni. URADNIK f otca D: mlajša moč, z lepo pisavo, za izpomoč za 14 ali 20 dni, se tekej sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače na PoštiJ predal 113, Ljubljana. 356 Zamenja atlsskoš-troj »Ideal« za istotako registrir. blagajno. - Cenj. ponudbe pod »Ideal« št. 359 na upravo »Slovenca«. Prodam eleg. spalno OPRAVO s psiho, češrjevo, fino d;'o (foi), ter razno drugo pohištvo, po zelo nizki ceni. -Marija ANDLOVIC, mi-ar-stvo, Križevniška u.ka 12/1. Provizijski potnik se Išče za železninsko stroko, kateremu je avto, proti gotovi garanciji, vedno na razpolago. Predpogoj: Pošten, resen in agilen. - Ponudbe pod: »Provizijski potnik« St. 360 na upravo »Slovenca«. Lepo, dobičkanosno vinogradno posest-o 5 oralov trsja in okroglo 20 oralov gozdov, sa^ono-nik, košenina, pašn:k itd. v Gor. Halozah, z ali brez inventarja, se zaradi bolehnosti gospodarja pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri trgovcu in posestniku Jakobu BELTNA — pošta Podleh-ik pri Ptuju. 357 Pekovskega VA1ENCA sprejmem. IVAN PRAVST, KRANJ. 307 POMOČNIKA agilnega, mlajšo moč, ki je verziran v mešani stroki, in UČENCA zdravega, krepkega, poštenih staršev, sprejme takoj P. KOREN preje STERK -trg. meš. blaga — Črnomelj. Kmetjs - pozor! Prostovlino se proda cela KMETIJA, njive, travniki, gozdi, skupno 40 oralov s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji, vse zidano in v najboljšem stanju na Kup-ljeniku št 6, pošta Boliinska Bela. Podrobne informacije se dobi na licu mesta. VARUHINJA OTROK se sprejme, stara od 15—17 let. IVAN JAMAR, BLED. UČENCA za brivsko obrt sprejmem takoj. — Ivan Schweiger, brivec, Črnomelj. 335 Dobro idoča ŽAGA s parno lokomobilo 40—50 konjskih moči, polaojarme-nik 75 cm širok in cirkular, naprodaj po nizki ceni radi družinskih razmer. Stroji se tudi lahko prestavijo. Ponudbe pod naslovom: »VALJČNI MLIN« Poljčane. Prodajalno Z MEŠANIM BLAGOM v industrijskem kraju, 3 ure od Ljubljane, sredi trga, s 3 letno zelo ugodno na^ jemno pogodbo, se z lokalom, opravo in blagom ODDA pod zelo ugodnimi pogoji. — Zaloga približno 101.000 dinarjev se odda z jamstvom, event. proti plačilu v obrokih. — Ponudbe je nasloviti pod »PRODAJALNA štev. 313« na upravo »Slovenca«. Agifirajte za naše časopise' ♦♦»♦♦♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»»♦♦»»»»»♦»♦»M Pni 8. S. A. Samot OPEKO in MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR Dunajska cesta 36, Ljubljana. Specijelno emajliranje v ogn;u kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize, stole itd Izvršujem vsa pleskarska, USar-ska, sobo- in čtkos!ikar:ka dela po zelo ugodnih cenah Franc Bokal Celovška cesta št. 65 • Zgornja Šiška, poleg ml .niče. Štajerska zimska kvalitetna vožnja 4. januarja 1925. I!icd 45 konhurentl 9. B. A. motociklov na startu, n... jj..l.j ..4..J! 9, B. S. B. motociklov brez ka- fgUU [L \|[]j [|j|[j[^ni ženskih točk na cil u. M IV Ultillll HU3I UUl HMSr ftiallflRBClja med vsemi mofocIHlI. Zutopitvs zo 3ogot'gvl|c: 3'iiBfl-flUTO, H.zo.z,, LinMlJfig, DimalsKfl cesla Si. 36. V najširših intelektualnih krogih bo gotovo vzbudila SPLOŠNO POZORNOST ravnokar izišla knjiga Dr. A. GOSAR: 16 !i ocioina BHonomiio 8", strani 297 + XII. - Cena broš. 85 Din, vezana 95 Din. — Splošna knjižnica (znanstvena zbirka) zvezek V. — Naročila sprejema: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. lOMMOf&ft „ popnlai" ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI Redka priložnost katero lahko izrabi vsak, kdor rabi različno m a nu fakturno blago in sicer: fine kamgarnc, razl.čno sukno od Din 44' - naprej, različno plavo in belo kotenino, šifone od Din 14"— naprei, vse prvovrstno blngo tu in inozemskih tovarn. BSBf- Pridite in prepr čajte sel -^jprf Globoko potrti naznanjamo, da je nug dobri soprog, oče, stari oče, stric itd., gospod Franc Ks. JeloCiiik krojaški mojster, meščan ljubljanski, dolgoletni načelnik Zadruge krojačev itd. danes po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 75 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dre 21. januarja 1925, oŠ 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sy, Križu. Ljubljana, dne 19. januarja 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Blago najboliše kakovosti, cene neverjetno nizke le pri Kos Gorenislio GElnvšHa cesta Z. Srednja vas Z. Opozarjam izdelovalce oblek in krojače na ostanke sukna po polovičnih cenah I Ljuliljana Sv. Petra c. II ..AUGOLATOir NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovenca«. Izredna prilika za hotelirje, kavarnar-je, lekarnarje itd. Proda se po zmerni ceni več hektolitrov pristnega, starega kraškega »PIKO-I.IT A«. • Event. vzorci ter pojasnila dne 21. in 22. januarja od 2 do 3 popoldne, LjuMjara, Krakovski na-!o •t 6, II. nadstr. 306 Včeraj je umrl naš predobri soprog, oče, brat in svak, gospod ]osip Košir nadzornik državne železnice. Pogreb se vrši 21. januarja 1925 ob 3 popoldne iz Bleiwcisovc ceste št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoče rodbine: KOŠIR, COSTA, KUŠAR, ZAMIDA. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ITI Isdaj« konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Frane Kremžar v Ljubljani. inbalarijski aparat na im« manjkati ▼ nobeni dražini. nabaviti si ga mora vsak posameznik, oko i-krbi za »vojn zdravje. — , AUG0L.AT0R" Eilravi e nai«i umeišim uspehom vse hold/.ni sa» mh organov. kakor Pre-blajenle, ksžioll. oulov.ki kašelj, nabuUa, groitancnl ln bronbljnlnl kn ar. vratne ln p (učna bolezni, vnetje ul.1n?nth kon'o. po» edlce lufiueaoe, astme itd. ltfl. — Pridnosti aparata: rn^blapnjo oljnato in vo le na tekoi ine. Ni ¥ nikaki zvezi b kurjavo, torej ognja varen. Komoilno more ae upora1 ljati tudi v pi »telil. Takoj po uporabi s* parnent lah»"> poda na mrzli ir«k. ter je popolnoma zavarovan pred ponovi u» prohlajo»|om. Piooojet jlv uč.ne.i takoj po uporabi. Zahtevajte brezplačnih prospektov. — Generalno nastop, za SHS Jože Čebul], ngentura-komisija Jeaan'00 na Goxen'akem Pravilo da kup,s dobr°bl*- ' go najceneje pri . Mmi nas!. K. Soss LJubljana, Mestni trg št. 19 Velika zaloga perila, ple enin, svile, nakita, rokavic, nogavic d.mC lu gOapOuč. _Prrdaia z 10-ZCVo popustom Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani