Avstrijsko-ogrska nagodba. ii. Rekli smo zadnji6, da bi prihitelo, ako bi se med našo in ogrsko polovico uvedla carina, v našo državno blagajno vsako leto le od žita dobrih 50 milijonov; koliko pa od vina, od živine, od izdelkov velikega obrta, do6im bi mi tje pla6evali le za tkanine! Koliko bi narn torej ostalo 6istega imetka, ki bi nam davek lahko dokaj znižal! Ali vkljub temu, da bi uže ta neposredni dobiček, ki bi nam ga dajala carinska meja, bil velikanski, bi se carine vendar najbolje veselili radi tega, ker bi našim pridelkom cena zopet poskočila tako, da bi vsak za svoje delo tudi imel primerno plaoilo, in ker bi se po naših pridelkih jelo zopet popraševati. V prvi vrsti bila bi carinska meja med Avstrijsko in Ogrsko za našega kmeta pravi blagoslov. Za Ogre, vzlasti pa za ogrske žide bila bi seveda taka meja hud, da eelo smrten udaree; ali kaj se 6e, srajca je bližnja od suknje, in židom bi se zgodila le pravica, to se pravi, prišlo bi se jim vendar enkrat do živega ter vsaj kolikor toliko omejilo roparsko njih po6enjanje. Če je earinska meja mogoča med Švedsko in Norveško, ki tudi imata skupno dednega vladarja, zastopstvo na zunaj, (vojaštvo (to sicer v nekoliko bolj omejenem smislu) in kon6no neki svet, ki opravlja skupne stvari in je podoben našemu skup- nemu ministerstvu, bila bi carinska meia tudi mogo6a med Avstrijsko in Ogrsko. In do take mora priti prej ali slej, 6e radovoljno no6emo, da nas bo na najžalostneji na6in konec. V to svrho pa bi se morala carinska pogodba, obstoje6a med Avstrijo in Ogrsko, o pravem 6asu odpovedati. Torej ne obnavljati pogodbe, bodisi v izpremenjeni, bodisi v stari obliki, ampak celo pogodbo odpovedati! To bi bilo edino pravo. Kako ogrski židje postopajo, koliko jim je do nas in kolika je njihova strast po denarju, naj še pokažemo s tem, da pojasnimo takozvani mlevni obrat, katerega se vladin predlog tudi ti6e. Židu je postal namre6 dobi6ek, ki mu ga daje vsled carinske zveze doma6e ogrsko žito, premajhen; čira ve6 6lovek uže ima, tem ve6 ho6e Se imeti. V Rumuniji in severnih delih Srbije pa žito še bolje rodi in je torej Se ceneje, nego na Ogrskem. Toda s carino vred, ki }o je na ruraunski in srbski meji pla6ati, prislo bi to žito ogrskim židom vendar tako drago kakor doma6e. Sedaj je žid tuhtal: Kako bi se dalo carini na rumunski in srbski meji ogniti? In iztuhtal }e tole: Od vlade se izposluje dovoljenje, brez carine v Ogrsko uvažati žito proti temu, da se najmanje 80% zopet povrne kot moka v dežele, iz kojih je prišlo. In res, vlada je to židovskim posestnikom velikih parnih mlinov na Ogrskem leta 1882. dovolila in s tem štiriindvajsetim židovskim milijonarjem omogo6ila, da so njim milijoni rastli še bujneje. Ti židje so namre6 žito pridno uvažali, moke izvažali pa ni6; to se je lahko zgodilo, ker se vlada ni dalje brigala, ali se kaj moke v Rumunijo in Srbijo vra6a ali ne. Je-li to opuš6ala navlašč, ali iz malomarnosti, kdo more in sme to re6i? Vsa moka je šla do malega k nam, in lahko stala najfineiša po 14 kr. klgr. Naši vini6arji po Slovenskih goricah so raje moko kupovali, nego žito sejali. In vsakdo uvidi, da taka cena mora naše kmetijstvo pa tudi naše mline s6asoma uni6iti. Nikdo pa ni vedel, kako morejo ogrski židje moko tako po ceni prodajati. Crez leta }e vendar prišlo na svetlo, in vlada je leta 1895. izdala ukaz zoper to goljufijo. Ali glejte ga 6uka! Židje se za ta ukaz niso mnogo zmenili, 6eš oni imajo do take goljufije pravico, ker — se je toliko let pripuš6ala, in ostalo je pri starem do danaSnjega dne. Zato moramo odobravati, da se v nagodbenem na6rtu nahaja to6ka, po kateri bi se mlevni obrat s 1. prosincem 1899 naj razveljavil. Da je moka sedaj tako draga, to nima uzroka v domačih razmerah. Zidje, ki iraajo vse žito, kar ga potrebujejo zapadne evropske države, kakor Avstrija, Nem6ija, Italija, Francija, Španija in Anglija, v svojih rokah, porabili so španjsko-amerikansko vojsko kot priliko, da so ceno vzviSali, seveda mnogo bolje, nego bi bilo treba. Ogrskim židom pa daje to dvojni dobi6ek, kajti v nas ameriSkega žita itak ne pride ni6. Ogrskim židora bi torej ne bilo treba držati se inozeraskih cen, pa kaj se ne stori iz ljubezni do bližnjega, ki uže 30 let plačuje 70%! Sklepajo6 premišljevanje o carinskih razmerah nam je še opomniti pomenljivo dolo6bo v nagodbenem predlogu, da se obe vladi, avstrijska in ogrska, zavežeta pravo6asno, vse potrebno ukreniti, da se carinska pogodba z inozemstvom, osobito z Nem6ijo, Italijo in Švico, katera pote6e s koncem leta 1903; vsaj do leta 1902. dogotovi, da se sedanje velike krivice te pogodbe omilijo, oziroma odpravijo. Omenjamo le carino na laško vino, ki znaša sedaj za hl. le 3 gld. 21 kr., do6im je pred veljavo sedanje pogodbe znašala 20 gld. v zlatu. Ko bi le tedaj naši državniki imeli več srca za avstrijsko ljudstvo!