Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 6. marca 1966 Leto XXII. - Št. 55. (6342) Dežela in Slovenci Po razpravi o Berzantijevi programski izjavi ■|\ red dvema tednoma smo 1/ na tem mestu dali pouda-| rek programski izjavi prvega deželnega odbora le-sredine, ker se je, kar se Pravic slovenske manjšine tiče, dejansko razlikovala od izjave prvega odbora predlanskim. Hkrati smo tudi napisali svoje prve pripombe, ki so se tikale zlasti vprašanja stvarnih možnosti uresničevanja in izvajanja teh izjav. Izjavam je sledila v samem deželnem svetu obširna razprava, ki so jo Slovenci spremljali z velikim zanimanjem. Nekaj dni po tej razpravi je sledilo obravnavanje novega oziroma spremenjenega zakona o sestavi deželnega odbora, pri čemer so dali komunisti važen spremi-njevalni predlog glede pristojnosti predsedstva deželnega °dbora v pogledu slovenske manjšine in ki sta ga odbor in pečina v deželnem svetu odobrila v nekoliko spremenjeni 'n prilagojeni obliki z bistveno enako vsebino. Končno se Je isti dan, to je v petek, prišla tudi razprava o zakonskem Predlogu svetovalca odv. Škerla o predpisih kazenskega zakonika za zaščito narodnostnih 'n jezikovnih manjšin, ki se bo Po odklonilnem govoru misov-Ekega poročevalca desničarske manjšine nadaljevala ta teden. Kot vidimo, se zadeva nekam Premika. Toda povrnimo se k razpravi o programski izjavi dr. Berzantija in k stališčem raznih strank. O tem, kar so rekli desničarji, se ne splača izgubljati besed, saj se niso niti malo Premaknili s svojih vnaprejš-bjih stališč in je že vsakdo vedel, kaj pride 'iz njihovih ust. ^ažno pa je to, kar so rekle druge stranke, ker vendarle kaže, da utegne postati ta pro-pamska izjava podlaga za določeno stvarno začetno reševale nerešenih vprašanj Slovencev v Italiji. Pravzaprav so bili predstavniki večinskih •Irank glede tistega dela Ber-•antijeve izjave, ki se tiče pra-kic Slovencev, v svojih govorih ‘e bolj redkih besedi, ker so dajbrž menili, da so že z iz jako, ki so jo ravno predstavniki ‘eh strank sestavili, dovolj jamo nakazali svoje stališče. Od demokristjanov se je dotaknil tega vprašanja samo tržaški svetovalec Coloni, ki je obravnaval vprašanje slovenjih narodnih pravic tudi v Jržaškem občinskem svetu in ki se tej temi zadnje čase pre-Cej posveča. Coloni je predam poudaril, da je tudi PRI •rezpogojno sprejela skupna •tališča vseh ostalih strank le-ke sredine in da se to še po-Ne tiče demokratične politike nasproti slovenski manjši-To pa pomeni hkrati po-•itivno sodbo o obveznostih, ki •o jih v Trstu in Gorici lani •Prejele KD, PSDI in PSI-Med socialisti se je dotakni tega vprašanja svetovalec JJoro. Predvsem je polemizi-fal z misovcem Wondrichem, Ji je trdil, da priznava Ber-jutijeva izjava Slovencem premoč pravic. Moro je dejal, da miajo Slovenci po republiški r*tavi pravico do popolne za-**ite ter da se prijateljstvo s Jpsednimi narodi lahko krepi Jfedvsem s pravičnim ravna-?Jem z manjšinami, ki služijo kj>t most prijateljstva. V tej razpravi niso dali socialdemo-.krati in republikanec nobene freone izjave o manjšinskem kPrašanju. , Pač pa se je stvari ponovno na koncu razprave v Jptaknil na Koncu r«z.piu*n » Jkojem odgovoru razpravljalnih predsednik Berzanti, ki je . jel, da je hotela sedanja oprava v izjavi nakazati jasno da bo delovala tako, da sožitje ljudstva tu na meji, ? Je med italijansko večino in ?°Vensko manjšino vedno lažje ? bolj mirno ter da je ta smo-J*r iznad vsakega nacionaliz-J*. Odbor bo delal na tem, p zagotovi manjšini vse, kar £ mogoče, tako da ji bo nu-p neposredno možnost popolna razvoja na vseh področ- ,hegativno je Berzantijeve ^gramske izjave ocenila sve-Č^Mska skupina KPI, v katere je v razpravi spregovo-J* svetovalec prof. Šema. V Spetiču je dejal, da vsebuje ■“gramska izjava dr. Berzan-v imenu nove deželne vla- dj°gramska izjava dr. Berzan-Jk v imenu nove deželne vla-C leve sredine nekaj stavkov, JL*e tičejo tudi slovenske nar .pme manjšine. Na prvi po-so ti stavki zelo razveseli^. ker so obsežnejši od prve Jkve z dne 28. aprila 1966 in J? razlikujejo od govora ob jbdu v proračunsko razpravo v dne 7. decembra 1965, ko se J*dsednik deželne vlade sploh k spomnil vprašanj slovenske ^hjšine. Ko pa človek r drobneje proučuje te programske izjave, prihaja do zaključka, da se razen večjega števila stavkov ni zgodilo nič novega ~ politiki do slovenske manjšine in da tudi vstop socialističnih tovarišev v deželno vlado ni bistveno spremenil odnosa do Slovencev v deželi. Zatem je proi. Šema poudaril, da je del izjave, ki se nanaša na slovensko narodno manjšino, tako splošnega značaja, da bi jo lahko razen nekaj malenkosti podprla tudi desnica. Stvarnih programskih točk, ki bi premaknile s sedanjega neurejenega položaja vprašanja slovenske narodne manjšine, sploh ni. Ko se govori o medsebojnem razumevanju med državljani obeh jezikov, se ostaja še vedno v sklopu starega pojmovanja države kot seštevka posameznikov, ne pa kot določene skupnosti. Pri gledanju na državljane druge narodnosti smo še vedno ostali na ravni stare, pred enim stoletjem obstoječe liberalne države. PTi tem se pozablja, da tudi nova italijanska ustava ne priznava državljana le kot posameznika, pač pa tudi kot člana družbenih skupin. Ce pa se ne priznajo določene pravice skupnosti, je zaman govoriti o pristojnosti dežele. Ta res ni pristojna glede enakopravnosti državljanov, ker je to zadeva države in njene ustave. Če pa gre za deželo z določeno posebnostjo in se govori o določeni drugi narodnostni skupini, tedaj mora imeti dežela določene pristojnosti, ki jih drugače država ne bi znala opredeliti. Šema je nato poudaril, da Slovenci v Italiji niso le jezikovna, marveč narodnostna skupnost. Spričo tega je izjava deželne vlade preveč meglena in splošna, da bi kaj pomenila. Poudaril je tudi. da se pri obravnavanju nacionalizma ne moreta postavljati na isto raven država s svojo večino in manjšina, saj ni to riti zgodovinsko niti demokratično pravilno. Tudi ni mogoče trditi, da se demokratična politika leve sredine do slovenske manjšine že stvarno izvaja. Ni namreč dovolj neuradni ciklostilirani deželni bilten, ali kak prevajalec. Treba je nasprotno uresničiti zahteve Sloverxev po popolni enakopravnosti na vseh področjih. Dovolj je, da se spomnimo na dvojezičnost v deželnem svetu in izven njega, na rabo slovenskega jezika, na toponomastiko, r.a slovenska imena, na javne urade, na zastopnike slovenske javnosti v javnih uradih, kar vse je do sedaj le pobožna želja-Tudi svetovalec škerk je zavzel do Berzantijeve izjave delno kritično stališče, pri čemer je zlasti omenil prejšnjo Ber-zantijevo izjavo, da člen 3 statuta ne potrebuje izvršilnih določb. Dodal pa je, da je programska izjava novega odbora vendarle znak dobre volje do Slovencev. Za Slovence je važno, da se že končno uredijo njihova vprašanja ne glede na spore o pristojnosti itd. Slover> ci vsekakor živimo v deželi, ki ne more mimo tega dejstva. Pri tem je Škerk navedel božično poslanico papeža PiJa XII. iz leta 1941, v kateri je rečeno, da čimbolj oblast spoštuje manjšine, tembolj lahko zahteva od njih izpolnjevanje državljanjskih dolžnosti. Dr. škerk je nadaljeval, da so bila nekatera vprašanja slovenske narodne manjšine urejena, druga važna vprašanja pa še vedno čakajo na rešitev. Pri tem Je naštel celo vrsto nerešenih vprašanj ter rekel, da pomeni Berzantijeva izjava korak naprej ne toliko po vsebini, ki je splošnega značaja, ampak v načelnem pomenu, ker tudi na deželni stopnji poudarja prisotnost Slovencev, priznava naše pravice nas ne deli v tri kategorije ter jamči prispevek in podporo za priznanje ter uresničenje naših upravičenih zahtev. Izrekel Je upanje, da bo novi deželni odbor nastopil pri vladi in pri paritetni komisiji za ureditev vprašanj slovenske manjšine, ki je pripravljena na ploden razgovor z večino. Tudi dr. Škerk je poudaril, da ni mogoče postavljati večinski in manjšinski narod na isto raven. Zato Berzantijeve besede o razbesnelem nacionalizmu ne morejo veljati za Slovence, ker ni mogoče metati v isti koš fašiste ter njihove žrtve. Na koncu Je dr. škerk zahteval, na1 deželni odbor do takrat, dokler ne bo urejen naš položaj z zakoni ali izvršilnimi določbami, vsaj praktično in po upravni poti upošteva ■»SP (Nadaljevanje na 2. strani) MEDEVROPSKO SODELOVANJE Februarske izjave de Gaulla so znova spodbudile razprave o med-evropskem sodelovanju, o temi, ki je bila po objavljenih obvestilih v središču pogovorov obenem z vojno v Vietnamu in z razorožitvijo med pravkar končanim obiskom britanskega premiera Wil-sona v Moskvi. Za zdaj je o programu dvostranskih ukrepov v tem letu znano samo to, da bo francoski predsednik potoval v Sovjetsko zvezo (in morda še v nekatere druge vzhodnoevropske države); Kosigin bo obiskal Skandinavijo in London, kar je po drugi strani rezultat stalnega raz širjanja trgovinske in splošne me. njave ter znamenje, da opuščajo omejitve iz hladne vojne. Spričo pomena, ki ga imajo gibanja v tem trikotniku za splošen razvoj odnošajev v Evropi, in dejstva, da vedno več manjših držav tem gibanjem sledi ter aktivno spremlja nastajajoče spremembe lahko upravičeno sklepamo, da nastaja na široki fronti medevrop-skih odnosov nov položaj, nov po težnjah, ki ga spodbujajo, in po možnostih, ki jih daje. Vseh či-niteljev, ki so pripeljali do razdelitve evropskega območja in so vrsto let ovirali razvoj na tem območju, seveda niso odstranili. Potrebno bo še precej časa in naporov, da bi prišli do točke, ki bi onemogočala obnovitev hladne vojne in odstranila močno negotovost, v kateri so se izčrpale države na vseh straneh. Vedno bolj priznavajo dejstvo, da problema nacionalne in širše varnosti zdaj ni mogoče obravnavati tako kot preteklosti. Vedno močnejša je zavest, da subjektivna usmeritev in objektivne potrebe silijo evropske države k temu, da iščejo nove o-snove za medsebojne odnose ter nove poti pri urejanju odnošajev in reševanju spornih problemov, ki obremenjujejo bodi nacionalno, bodi regionalno življenje. Tudi nemško vprašanje, ki Je imelo tako odločilno vlogo pri na. stajanju hladne vojne in Je zdaj v središču pozornosti ter skrbi evropske politike, Je začelo za marsikoga spreminjati svojo vsebino. Spričo takega vpliva se po javljajo tudi v sami Nemčiji, sicer še redka in najpogosteje sra mežljiva toda vidna znamenja volucije in prilagajanja novim stvarnostim. Odkar so napori ev ropsklh državnikov usmerjeni iskanju poti za pomiritev, sodelovanje in medsebojno varnost, se zmanjšuje tudi potreba, da bi nemško vprašanje obravnavali kot važen element strategije hladne vojne in priprav na «vročo vojno«. Namesto tega postopoma spoznavajo, da je bistvo problema politična rešitev in da je ta rešitev sestavni del ustvarjanja sistema V petek je bila v Kulturnem domu krstna izvedba tragične fantazije «Mrtvi kanarček« tržaškega dramatika Josipa Tavčarja. Na sliki: prizor iz prvega dejanja. Ponovitev bo V sredo 9. t. m- ...............................tim...........iiniiiiiiiiiiiimiMmi'.imiiiiii.m.iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiuiimniiiiimiiiimiiiiiMmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii.. VELIKO ANGLEŠKO LETALO SE JE RAZBILO OB POBOČJU «SVETEGA OGNJENIKA> Letalska nesreča na Japonskem: 130 mrtvih V 24 urah je zgubilo življenje 194 ljudi V letalu «Boeing» je bilo 119 potnikov in 11 članov posadke, ki so vsi zgubili življenje - Vzroki nesreče niso znani pokonci in je nato začelo naglo podati s krmilom navzdol. Tretjina desnega krila se je odlomila, trup pa je bil v plamenih. Prebivalci neke bližnje vasi so izjavili, da so videli eno padalo TOKIO, 5. — Komaj 24 ur po hudi letalski nesreči na letališču Haneda v Tokiu, pri kateri je zgubilo življenje 64 ljudi, se je danes dogodila na Japonskem nova letalska nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 124 ljudi. Angleško letalo družbe «Bo-ac», «Boeing 707» je padlo na pobočje svetega ognjenika Fuji Yama. Na letalu je bilo 119 potnikov in 11 članov posadke. Med potniki je bilo 21 Američanov, 12 Japoncev, 3 Francozi, 2 Angleža. en Novozelandec, en Kanadčan. en Gvatemalčan, en Korejec in en Kitajec. Član: posadke so bili povečini Angleži. Od ameriških žrtev se jih je 75 udeležilo turističnega potovanja na Daljni vzhod, ki ga je organiziralo neko podjetje iz Minneapolisa. Drugih pet žrtev (3 Francozi, en Nemec in en Američan) so bili člani neke igralske skupine, ki je nastopala v raznih gledališčih v Tokiu in je potovala z letalom v Hong Kong, kamor je bilo letalo namenjeno. V 24 urah je pri dveh letalskih nesrečah zgubilo življenje kar 194 ljudi. Letalo Je padlo na pobočje hriba v višini 1300 metrov. Predstavnik urada «Boac» je izjavil, da po načrtu ni imelo letalo leteti v bližini te gore, ki Je 80 kilometrov jugozahodno od Tokia. Dodal je, da ne ve, iz kakšnega razloga Je letalo krenilo s svoje proge. Neki očividec, ki je tehnik Japonske meteorološke službe in ki je bil namenjen na vrh Fuji Yame, je izjavil, da Je videl, kako se je letalo v višini 4000 metrov vzpelo ali dve, ko se je letalo «raztre-ščilo v zraku«. Toda zdi se, da je šlo samo za optično prevaro. Trupla žrtev so prenesli v dva budistična templja ob pobočju gorfe. Razbitine letala so raztresene daleč naokoli. Nekateri kosi so padli 20 kilometrov daleč. V trenutku nesreče je bilo vreme lepo. Nebo je bilo jasno in pihal je rahel veter. V zgodnjih jutranjih urah pa je tokijski meteorološki urad javil, da se na goratih področjih pripravlja nevihta. Sti-rimotomo letalo je prispelo na Japonsko včeraj ponoči in je prihajalo iz San Francisca. Bilo je na poti okrog sveta. Zaradi goste megle ni moglo pristati na letališču Itazuke na otoku Kiušu. Davi je letalo prispelo na tokijsko letališče, od koder je odletelo proti Hong Kongu. Z današnjo nesrečo je število letalskih nesreč v letu 1966 doseglo 15. Brez današnjih žrtev je pri letalskih nesrečah zgubilo življenje 622 oseb. Davi je v Tokijski zaliv padel helikopter japonske pomorske službe; sodeloval je pri iskanju žrtev in razbitin letala, ki se je ponesrečilo pred enim mesecem, pri čemer je zgubilo življenje 133 oseb. Funkcionarji letališča Haneda so danes izjavili, da sistem usmerjanja po radiu za pristajanje ni deloval včeraj, ko se je ponesrečilo letalo «DC-8» na tem letališču, pri čemer je zgubilo življenje 61 oseb. Sistem je bil v popravilu. um..............iiiiniiimitiiiiiiiiiiliiiniliiiimin.iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiii...milnimi.... «Venus 3» rahlo pristala na Veneri? MOSKVA, 5. — Agencija Tass poroča, da je bil glavni smoter poskusa z vesoljskima sondama «Venus 2» in «Venus 3» proučevanje prostora, ki loči Zemljo od Venere. Druga faza poskusa pa se tiče proučevanja Venere same. Sondo «Venus 3», ki Je padla na Venero 1. marca zjutraj, so pred izstrelitvijo sterilizirali, da preprečijo okuženje planeta z zemljski-mi mikroorganizmi. Kakor je znano, so nekateri zahodni znanstveniki izrazili bojazen, da ni bila sonda sterilizirana. Agencija Tass poroča, da niso mogli dobiti radijskega stika s sondama, ko sta bili blizu Venere. Vzroki tega niso ugotovljeni. Skupno so navezali 63 radijskih stikov s sondo «Venus 3» in 26 s sondo «Venus 2». Ta je 27. februarja letela približno 24.000 kilometrov od Venere. Kakor poroča agencija Tass, ni izključeno, da je sonda «Venus 3» rahlo pristala na Veneri s padalom, toda ker so zgubili v končni fazi radijski stik z njo, ne morejo tega točno ugotoviti. Sonda je pristala ob 9. uri 56 minut 26 sekund 1. marca po moskovskega času z razliko štirih minut od predvidenega časa. Dalje poroča agencija Tass, da je bilo določeno, da bo «Venus 2» letela blizu Venere ter da bo izvršila razna merjenja in posnela slike. «Venus 3» pa Je morala iz gostih plasti Venerine atmosfere oddajati na Zemljo podatke o temperaturi, pritisku in površini planeta. Toda prav ko sta sonda približevali Veneri, je bil prekinjen radijski stik z njima. Nekoliko pred prekinitvijo so z Zemlje sprožili aparate za avtomatično iskanje, ki so bili na sondi «Ve-nus 2». Rezultati bodo znani, samo če bo moč obnoviti radijski stik s sondo. Agencija poroča zatem, da so tir sonde «Venus 3» naravnali, tako da je lahko zadela Venero. Med radijsko povezavo s sondama so izvršili 1300 merjenj razdalje, 5000 merjenj hitrosti in 7000 merjenj koordinat. Ko so proučili rezultate teh merjenj, so znanstveniki ugotovili, da bi največja po- mota pri računanju koordinat točke, kjer bi morala sonda prispeti na Venero, znašala 800 kilometrov. Agencija dodaja, da bi sonda prispela na Venero, tudi če bi bila pomota pri računanju deset ali petnajskrat večja od 800 kilometrov. Obe sondi sta imeli številne a-parate za proučevanje fizičnih pogojev vesolja. Sondi sta razdeljeni na dva predela. V posebnem predelu sonde «Venus 2» so fotografski, televizijski in radij ski aparati, serija baterij in elektronskih aparatov, ki omogočajo delovanje vseh znanstvenih a-paratov na sondi. Posebni predel sonde icVenus 3» pa vsebuje aparat aa pristanek: evropskega sodelovanja ter varnosti: sistem, ki bi usklajeval zakonite nacionalne interese vsake posamezne države s skupnimi potrebami in pravicami pokrajine kot celote. V sedanjem obdobju evropskega življenja so možnosti, da bi važna dvostranska gibanja spopolnili in razširili s širšimi akcijami, pa tudi z napori, da bi v pokrajinskem okviru proučevali odprta vprašanja in neurejene odnošaje. Velik, morda tudi največji del vsega tega bi bilo potrebno in je morda še danes potrebno in mogoče o-praviti z dvostranskimi dogovori; take akcije, ki se razvijajo vzdolž in počez, spodbujajo splošno normalizacijo odnosov tam kjer so bili med hladno vojno moteni. Poleg tega omogočajo take akcije tudi obnovitev pretrganih stikov. Razvoj ustreznih pobud za srečanja, razprave in ukrepe v regionalnih okvirih, na sestankih evropskega značaja, bi bil dragocena spodbuda za začeta gibanja. To bi omogočilo tudi državam evropskega območja, da neposredno in bolje spoznajo možnosti, ki jih novi odnosi prinašajo v regionalnem in svetovnem merilu. K večji aktivnosti v tem smislu sili tudi znana resolucija Združenih narodov, ki so jo predložile male evropske države decembra 1965 in s katero so postavile na dnevni red splošne razmere v sodobni Evropi, obenem pa dobile od svetovne organizacije popolno podpo. ro pri iskanju poti, da bi uspeš-neje urejevali medevropske odnose ter ustvarili stabilnost in varnost na evropski celini. Ko je skupina manjših evropskih držav dala to hvalevredno pobudo v Združenih narodih, je brez dvoma želela s tem povedati, da je prišel čas, ko je treba odločneje in svobodneje nadaljevati s potjo, po kateri je krenila Evropa zadnja leta. V novih okoliščinah bi morda lahko z večjim uspehom kot do zdaj obravnavali take ideje, kot so «načrt Rapacki«, načrt Gomul-ke in podobni načrti o zaželenem dezangažiranju v središču Evrope, predvsem na tleh obeh Nemčij, 1-deje, ki do zdaj niso mogle priti na dnevni red evropske politike. Po drugi strani pa so v evropski ekonomski komisiji Združenih narodov v Ženevi na več zasedanjih med drugim dali tudi predloge o pokrajinskih trgovinskih, znanstv-:-no-tehničnih in gospodarskih ukre-pih ter konkretno predlog, da bi sklicali konferenco ministrov za trgovino. Za zdaj ne bi mogli povedati, če je že dozorel čas, da bi lahko z gotovostjo računali s tem, da bodo te zamisli uresničene. Toda nastale spremembe dajejo u-panje, da bi letos lahko ta komisija ukrenila nekaj bolj konkretnega, da bi npr. ustanovila pripravljalni komite; ta bi dal predloge in izdelal za vlade sklepe ter priporočila za akcijo, ki bi jo začeli še letos. Poljska je pred kratkim sprožila idejo o konferenci evropskih držav o gospodarskem sodelovanju in varnosti. Način, kako so to idejo sprejeli, ne pomeni njene zavrnitve, marveč odseva razpoloženje, da sedanje okoliščine za take ukrepe še niso zrele. Ideja je na dnevnem redu in se bo verjetno glede na vsebino ohranila vse dotlej, dokler je ne bo mogoče konkretneje proučiti. Spričo tega kaže, da bi bil lahko za zdaj najboljši, neposreden korak to, da se sestanejo zastopniki parlamentov evropskih držav, ki bi s svobodno razpravo skušali izdelati priporočila svojim vladam o tem, kako naj bi uresničili resolucijo generalne skupščine. Smoter vsega tega pa bi bil, da se razširi in utrdi proces urejanja odnosov in proces pomiritve na evropskih tleh. Evropski parlamentarci bi spričo važnosti priporočila Združenih narodov in z namenom, da bi sledili potrebam časa, lahko bolje kot kdorkoli v sedanjem obdobju uredili tisto, kar je potrebno, da se zagotovi nadaljevanje uravnoteženega in pospešenega gibanja. Lahko bi dali različne predloge /a ukrepe vlad v zvezi s tem, da bi se približevali smotrom, ki so zdaj bolj kot kdaj po drugi svetovni vojni, splošni in skupni vsem evropskim državam. Morda bi se včasih zdelo, da aktualiziranje evropskih tem ni v skladu s potrebami zunaj naše celine. Osredotočenje na evropske skrbi in probleme bi mogli ponekod razumeti kot zanemarjanje aii neupoštevanje težav, s katerimi «e bojujejo male in nove države in svet v razvoju tisti, ki so žrtev brezobzirnih vplivov in Intervencij združenih kolonialnih in neo, kolonialnih sil — kot v Vietnamu, Dominikanski republiki, v Afriki in tako naprej. Tisti, ki bi namene evropske politike pojmovali tako, ne bi imeli prav, podobno kot tudi ne tisti, ki so v zablodi, misleč, da bi ta politika iskala rešitve v zapiranju vase in v zapiranju oči pred surovim nasiljem, kakršno posamezne velike sile uporabljajo pri svojih odnosih z novimi in malimi državami. Dejansko mora biti poglavitni u- (Nadaljevanje na 2. strani) rnevm — 2 — 6. marca 1966 MED RAZPRAVO 0 VLADNEM PROGRAMU V SENATU Polemika med Pajetto in Morom o italijanski pomoči Vietnamu Nenni v «Avanti», Amendola v «Unita» in govor Lombardija o procesu socialistične združitve RIM, 5- — V ospredju političnega zanimanja je vprašanje socialistične združitve in ustanovitev skupnega odbora, ki ga je predlagala PSDI. prihodnji teden se sestane vodstvo PSI, okoli 15. marca pa po vsej verjetnosti CK PSI, ki bo o tem predlogu dokončno sklepal. Ze sedaj pa so očitne težnje, da se socialistom ne mudi, oziroma da postavljajo v ospredje politična vprašanja združitve. Nenni je napisal za jutrišnjo številko «Avanti» uvodnik, v katerem poudarja pripravljenost o-beh strank na združitev, vendar pa ne z obrambnih pozicij, tem- več kot izraz volje da si socialisti pribore politično mesto, ki je potrebno za nadaljnjo preobrazbo družbe in države, pri čemer je in bo še dolgo temeljno sredstvo e-notnost s katoličani. Amendola pa v jutrišnjem u-vodniku »Unita* opozarja, da se združitev izvaja na socialdemokratskih političnih programih in da se to dejstvo skuša z molkom prikriti. Nato navaja nekatere konkretne probleme in predvsem nasprotje med »atlantsko zagrizenostjo* socialdemokratov in »boječim nevtralizmom* socialistov. Posl. Riccardo Lombardi je na Slovenska kmečka ohcet v Ljubljani Na tem tradicionalnem slovenskem običaju se bosta poročila švedski in slovenski par V okviru svetovnega prvenstva «Hokej 66» bo v torek, 8. t. m.v v Ljubljani slovenska kmečka ohcet, ki jo prirejajo Kompas, hoteli Slon, Lev, Turist, Bellevue, Union in drugi. V organizaciji te velike folklorne prireditve sodelujeta dnevni časopis «Expressen» iz Stockholma, in «Ljubljanski dnevniki), ki sta prevzela pokroviteljstvo nad poročnim parom. Slovenska kmečka ohcet bo v torek, 8. t. m. ob 10.50 krenila z gospodarskega razstavišča proti magistratu po sledeči poti: Titova cesta, Dvoržakova ulica in Vošnjakova ulica do hotela Lev, kjer se bosta v povorko vključila no-voporečenca. Nato bo sprevod nadaljeval pot po Gosposvetski cesti in Titovi cesti do hotela Slon, kjer bo ob 11. uri «šranganje». Zatem bo šla povorka po Čopovi ulici do magistrata. Po poročnem obredu na magistratu se bo povorka vrnila po Čopovi in Titovi cesti spet na Gospodarsko razstavišče. Tu bo v veliki dvorani kmečka ohcet. V okviru tega programa bodo tudi razni nastopi folklornih skupin Franc Marolt iz Ljubljane in drugih. V programu pa bodo vključene tudi druge zanimivosti: branje še-nitovanjskega pisma, prodaja kamele, svatbeni ples z majolko in ples s svatbeno kolačo. Na slovenski kmečki ohceti na Gospodarskem razstavišču bodo lahko sodelovali gostje in prebivalci Ljubljane. Vsem gostom bo na voljo ohcetni menu za 2.500 starih dinarjev. V tej ceni je vračunana tudi vstopnina. Na slovenski kmečki ohceti se bosta poročila Šved Everol Jakob, uslužbenec reklamne agencije za mesto Huskvama, star 23 let, vsestranski športnik in kandidat za švedsko olimpijsko reprezentanco in Svedinja Berit Ja-kobsen, uslužbenka, stara 24 let in znana svetovna tekmovalka v telovadbi. Par je bil izbran med 300 kandidati. Slovenski par pa je bil izbran med 32 kandidati in ga sestavljata Janez Potočnik, star 25 let, študent ekonomije, večkratni član jugoslovanske košarkarske reprezentance in Fani Kozinc, diplomirane ekonomistka, oba iz Ljubljane. Slovenska novoporočenca r>o-sta v slovenski narodni noši počakala švedski par na letališču rut Brniku. Švedski par bo iz letala izstopil v švedski narodni noši. Oba para bosta drevi pri-sostvovala hokejski tekmi Sovjetska zveza-ZDA. Oba para, oblečena v narodnih nošah, bo sprejel predsednik organizacijskega komiteja sHokej 66» tovariš Leopold Krese. Danes in jutri bo švedski par gost turističnega podjetja Z'om-pas na Gorenjskem. V ostalih dneh pa ju bosta gostila še ostala podjetja, ki prirejajo slovensko kmečko ohcet. Rai PRIMORSKI DNEVNIK 6. MARCA 1966 NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* OD 12. MARCA 1966 Ime In priimek .............................................. Naslov....................................................... I. II. III. IV. V. VI. VII. Odreži ln nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI, casella postale 400, Torino KONTROLNI LISTEK Med vsako oddajo «STl)DIO UNO* bo nagradna Igra, Id bo obstajala iz 6 ugank in enega Izžrebanja, na koncu katerega bo izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak. in sicer ali 1 ali 2 ali X. S to igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bodo morali, če bodo hoteli pri igri sodelovati, odposlati pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X. Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število listkov Udeleženci tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak, ki ga bodo zadeli in pra vilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden Izžreban avtomobil (alta romeo glulia TI, ali fiat 1500 berlina, ali lancla fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150.000 lir za nakup knjig ter v moto skuterju (lambreta J 50 ali vespa 50) Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje nacio nalne proizvodnje) Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dni otvoritvi krožka »nove levice* go voril_ o socialističnem združevanju, pri čemer je poudaril nevarnost, da iz političnega življenja izgine resnično socialistična sila, kar bi povzročilo zaprtje komunistov v same sebe, po drugi plati pa so cialdemokratizacijo, ki bi po nujni logiki bila za »demokratični kapitalizem* in ne za »demokratični socializem* Levica v PSI se zato upira združitvi, ker meni, da se vodi po napačnem tiru, saj ne pelje k enotnosti levice, temveč prav obratno na stališča konkurence s KD z umerjenih pozicij. V bistvu gre za nevarnost, da se pride do takega položaja, kakršen je v Nem čiji, kjer se borijo demokristjani in socialdemokrati za pravico, kdo bo bolje vodil povsem enako politiko. V senatu se je dopoldne nadaljevala razprava o vladnem programu, v katero je živahno posegel komunist Pajetta, tako da je prišlo do prepira z Morom. Pajetta je namreč očita! vladi, da je premestila iz Afrike devet zdravnikov in jih poslala v Južni Vietnam, kar pa je Moro odločno zanikal in dejal, da so čli ti zdravniki kot zasebniki opravljat človečansko delo. Pajetta pa ni popustil in je dejal, da KPI noče preprečevati nobene človečanske akcije in nadaljeval: »Ce hoče KD ali PLI zbrati denar in poslati bolnišnico, naj to le kar naredijo. Toda dejstvo je, da vi kot demo-kristjanska stranka nimate poguma zbirati sredstev za tak cilj in da ste delali s pomočjo vlade tu-d. z našimi sredstvi...* V današnjo razpravo so posegli še demokristjan Giraud, senator PLI Bataeli, PSIUP Prisco, Sand in nirsovec Pace. Izjave Longa o obisku na " naglim gospodarskim napredkom. Poljska bo letos proslavila tisočo obletnico državnega obstoja, pri čemer bodo izvedli vrsto socialnih in kulturnih pobud in bodo med drugim sezidali tisoč novih šol. Tisoča obletnica sovpada s tisočo obletnico uvedbe krščanstva na Poljskem, kar bi lahko dalo priložnost za utrditev enotnosti na osnovi sedanje politične in socialne stvarnosti, saj socialistična država spoštuje verska čustva in versko svobodo. Nekatere pobude kardinala Wyszynskega pa so bile usmerjene drugače in v nasprotju 7, uradnimi proslavami. Longo je zaključil, da so s Poljaki tudi izmenjali poglede o mednarodnem delavskem gibanju. Še zlasti so govorili o nevarnosti, do katere je prišlo v Aziji, o ameriški agresiji na Vietnam in o nemških zahtevah po atomski oborožitvi Slovenci in dežela (Nadaljevanje s 1. strani) pravice in zahteve slovenskega prebivalstva. Zdi se, da namerava deželni odbor, najbrž predvsem na zahtevo soiialistov, izbrati prav to pot. Na petkovi seji, na kateri so razpravljali o novem zakonu o sestavi deželnega odbora, je namreč dr. Berzanti v bistvu, sprejel spreminjevalni predlog dr. šiškoviča in drugih komunističnih svetovalcev, po katerem naj bi bilo predsedstvo odbora pristojno tudi za vprašanja, «ki se tičejo narodnih manjšim. Berzanti je predlagal spremenjeno besedilo, ki naj r.e bi povzročilo zavrnitve zakona v Rimu in ki se glasi, da je deželni odbor pristojen «za vprašanja, ki se tičejo izpolnjevanja («osservanza») člena 3 statuta, kolikor spada to v pristojnost deželne uprave». Ravno ta člen govori o pravicah slovenske manjšine. Ko je dr. šiškovič obrazložil svoj spreminjevalni predlog, je dejal, da bi pred leti povzročil ogenj v strehi, da pa se je sedaj ozračje malce spremenilo na bolje, kar je zasluga vseh demokratičnih sil. Rekel iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiimiimiiiiiiiimiimniiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiii Gana obnovila odnose z Veliko Britanijo Ministri 0AE odobrili resoluciji o Rodeziji in apartheidu AKRA, 5. — Novo vodstvo v Gani je sklenilo obnoviti diplomatske odnose z Veliko Britanijo. General Ankrah je sprejel avstralskgea visokega komisarja, ki ščiti britanske interese v Gani, in mu sporočil ta sklep. Kakor je znano, so bili odnosi z Veliko Britanijo prekinjeni, ker britanska vlada ni odločno nastopila proti Smithovemu režimu v Južni Rodeziji, Zgornja Volta in Gad sta danes priznala novo vlado Gane. Na drugi strani pa je nova ganska vlada Dopoldne se je vrnil i sporočila Gvineji, da prekinja z ” njo diplomatske odnose. Gvinejski radio je v svojem komentarju označil ta sklep za absurdnega in neutemeljenega. V Adis Abebi so na plenarni se-1 ji sprejeli dve resoluciji, eno o Rodeziji, drugo o apartheidu. Resolucija o Rodeziji določa, da se pošlje rov poziv vsem državam članicam 3ZN, naj ne priznajo rasističnega •ežima v Južni Rodeziji. Ministri pozivajo londonsko vlado, naj uvede učinkovite ukrepe in naj nastopi tudi s silo. da povzroči pidec Smithovega režima. Poleg tega določa resolucija ustanovitev odbora solidarnosti, ki bo skrbel za teh nično in gospodarsko pomoč Zambiji. RIM, 5. z letalom iz Varšave tajnik KPI Luigi L°ngo, ki je na letališču po-J-' daljšo izjavo. Izrazil je veli- ko zadovoljstvo z razgovori, ki jih je imel z Gomulko in drugimi voditelji poljske partije. Italijanska delegacija je obrazložila zaključke 11 kongresa KPI in njene napore, da se ustvarijo novi odnos; sodelovanja z vsemi levimi laičnimi in katoliškimi silami, da se pride do nove večine. Se posebej je Longo orisal Stališče partije o enotnosti vseh socialističnih sil v perspektivi ene stranke delavskega razreda. Poljski komunisti pa so obrazložili sedanja vprašanja razvoja socialistične družbe zlasti-v zvezi z Resolucija o apartheidu obsoja dejavnost tistih držav, ki so povečale svojo trgovino z Južno Afriko. Zatem poziva vse države, ki še niso prekinile diplomatskih odnosov z Južno Afriko, naj to storijo. Dalje obsoja tiste države, ki poetično in vojaško sodelujejo z Južno Afriko. Malavi se je vzdržal pri glasovanju te resolucije s ooudar-kom, da mu njegov posebni položaj ne dopušča prekinitve odnosov z Južno Afriko in trgovine z njo. Danes volitve v Avstriji Av- po- DUNAJ, 5. — Jutri bodo v stri ji volitve za izvolitev 165 slancev. Sedaj ima ljudska stranka (demokristjani) 81 poslancev, in sicer relativno večino. Socialistična stranka jih ima 76 (sedaj 75, ker je bil Franz Olah izključen iz stranke in je ustanovil svojo stranko); stranka svobode ima 8 poslancev. Glasilo koroških Slovencev »Slovanski vestnik* poziva koroške Slovence, naj glasujejo za socialistično stranko. ....................................................................................iiuiiiiiiiimimiiiimviiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiiiiMiumiif TRETJI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA Vzhodni Nemci ohromili Švedsko Prihodnje prvenstvo bo na Dunaju (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 5. — Največje presenečenje tretjega dne svetovnega prvenstva je zmaga vzhodnonemškega moštva nad favoriziranimi Švedi. Švedi so zadnja leta stalno med veliko četverico najboljših hokejskih držav sveta. Tudi letos so jih prištevali med favorite. Današnji poraz proti moštvu spodnjega dela A skupine pa je njihove upe za boljšo uvrstitev zelo omajal. Težko je reči, ali pomenijo ta in še drugi letošnji švedski neuspehi le prehodno krizo zaradi pomladitve moštva, ali pa so se druga moštva, še posebno vzhodni Nemci, kvalitetno tako dvignila, da dostojno konkurirajo najboljšim. Izredno se je izkazal na tej tekmi nemški vratar Kolbe. Izrezani m na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 — Torino, najkasneje do 12. ure dneva oddaje, na katero se nanašajo. Odpošiljatev dopisnice že nkratl tudi pomeni popolno pozna vanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, objavljenega v 7 številki Radiocorriere. Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tud) oni sodelovati jri nagradnem tekmovanju »Studio uno» in da tudi za njih vejajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako NEDELJO, TOREK, SREDO in ČETRTEK. G V današnji prvi tekmi Je Kanada gladko odpravila Poljake. Visokemu porazu je mnogo pripomogel slabo razpoloženi vratar Kosyl. Visniewski, ki ga je zamenjal drugo in tretjo tretjino, je prijel v dvakrat daljšem času le polovico toliko golov. Cehi so s svojo znano tehniko ln prefinjeno igro visoko porazili Fin. ce. Junak tekme je bil češki napadalec Nedomansky, ki je kot za stavo polnil mrežo nasprotnikov. Kljub tej visoki zmagi nad slabšimi Finci, pa je bilo opaziti, da Cehi še vedno ne igrajo dovolj ostro, kar bo zlasti proti enakovrednim ostrejšim tekmecem handikap, ki ga bodo sama tehnika, duhovito preigravanja in precizno podajanje težko nadomestile. Najvažnejša tekma drugega kola je bila spopad med Svetovnim prvakom Sovjetsko zvezo in ZDA. Tekmo si je ogledal tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito v spremstvu uglednih jugoslovanskih osebnosti. Predsednik izvršnega sveta Janko Smole je povabil na ogled hale Tivoli in te tekme tudi predsednika pokrajinske vlade Furla-nije-Julljske krajine dr. Alfreda Berzantija s soprogo. Sovjetska zveza je uprizorila na tej tekmi pravo grmado strelov na gol Američanom. Mnoge od njih je, posebno v zadnji tretjini Yurkovich u-branil, 11 pa jih je le našlo pot v mrežo. Sovjetsko moštvo Je pokazalo zopet zrelo in zelo uspešno igro, kakršne na tem turnirju verjetno ne zmore nobena druga ekipa. Vse kaže, da bo Sovjetska zve. za postala že četrtič zaporedoma svetovni prvak. Tudi na listi strelcev so Rusi na prvih dveh mestih: vodi Aleksandrov s 6 točkami pred Jakuševim s 5. Danes je kongres mednarodne hokejske zveze, ki tudi zaseda v Ljub. ljani sklenil, da bo naslednje svetovno in evropsko prvenstvo od 8. do 9. marca 1967 na Dunaju. Predsednik Mednarodne hokejske zveze gospod Ahearn je na današnji tiskovni konferenci grajal sojenje na dosedanjih tekmah. O organizaciji in poteku tekmovanja ni imel nobenih pripomb. V torek 8. marca bo v Ljubljani prvič velika kmečka ohcet. Poročila se bosta dva izbrana para. Šved. skl par so izbrali med 300 kandidati. Poročila se bosta Evert, re- prezentant švedske v veslanju in Jakobsonova znana švedska telovadka. Slovenski ženin pa bo košarkarski reprezentant član ljubljanske Olimpije Janez Potočnik. Oba para sta si kot gosta predsed. nika organizacijskega komiteja Kre-seta ogledala tekmo švedska-Vzhodna Nemčija. V B skupini v Zagrebu je bil danes prost dan. Na Jesenicah, kjer Igra skupina C pa je bila na sporedu le ena uradna tekma med Dansko in Jugoslavijo B, ki se je končala neod. ločeno 5:5. Ta rezultat je neuraden. Italijani so si v svoji prvi tekmi z zmago nad Južnoafriško unijo 17:0 priborili pomembno zmago. Najboljši strelec je bil Darin s 4 zadetki. Jutri igra Italija ponovno z Južno Afriko. V A skupini so jutri na sporedu tekme: CSSR - Poljska, Kanada -Finska, Švedska - ZDA in SZ -Vzhodna Nemčija. V B skupini pa bodo igrali: Norveška . Romunija, Madžarska - Velika Britanija, Švica - Avstrija in Zahodna Nemčija - Jugoslavija. Današnji rezultati: Skupina A Kanada - Poljska 6:0 (4:0, 1:0, 1:0) CSSR - Finska 8:1 (1:0, 3:0, 4:1) Vzhodna Nemčija - švedska 4:1 (0:0, 2:0, 2:1) SZ . ZDA 11:0 (2:0, 6:0, 3:0) Skupina C Jugoslavija - Danska 5:5 (izven konkurence) Ing. BORIS LASIČ AUBTIKA . MELBOURNE, 5. — Avstralka Pamela Kilborn je 80 m z zapre- i kaml pretekla v odličnem času 10"4, kar Je le za desetinko slabše od svetovnega rekorda, katerega je oktobra lani dosegla Irina Press. HAVANJl RIM, 5. — Dne 26. ln 27. marca bo v Milanu mednarodno tekmova nje za ženske. Zelo dobro bo zastopana Sovjetska zveza, ki Je prijavila znane plavalke: Sosonovo, Sin čenko, Zabrodino, Saveljevo, Mihaj lovo, Devjatovo, Kazjevo, Babanl no, Prozumenščikovo ln Podznjako-vo. Babanina ln Prozumenščikovo sta svetovni rekorderki na progah 100 ln 200 m prsno. ger, tretja je bila Famose (Francija), četrta pa Marielle Goltschel. Klub razmeroma slabi uvrstitvi v spustu je slednja osvojila prvo mesto v kombinaciji. LAHTI, 5. — Finski smučarski tekači so so po svetovnem prvenstvu maščevali Norvežanu Eggenu. V te ku na 15 km je zmagal Kalevi Lau-rila, pred presenetljivim Skjemsta-dom (Norv.). Dvakratni svetovni rekorder Eggen je bil komaj šesti z zamudo ene minute. Najboljši I-talijan je bil Franco Nones, osemnajsti. BOKS NEW YORK, 5. — Joe Frazier, zmagovalec olimpijskega turnirja težke kategorije v Tokiu Je zabeležil proti Dicku Wippermanu svojo šesto zmago med profesionalci. Frazier je zmagal, ker je sodnik dvoboj prekinil že v petem krogu zaradi očitne premoči olimpijskega zmagovalca. košaška PARIZ, 5. — Na turnirju vojaških reprezentanc držav NATO Je zmagala Italija, ki je finalno tekmo proti ZDA odločila v svojo korist z 80-69. Za Italijo so igrali Mašini, Velluti, Albanese, Pellanera, Gatti, BinettI, Ossola in Cosmelli. je, da je dozorel čas, da se vključi v zakon ta popravek, ki naj bo to prvi korak naprej. da se ugotovi, kakšne so pristojnosti dežele tudi glede členov 4, 5, 6 in zadnjega dela člena 7. V razpravi o tem predlogu je socialist Moro dejal, da je njegova stranka vedno zagovarjala pravilno načelno stališče do manjšinskih vprašanj. Za socialiste so Izjave odbora glede manjšinske politike popolnoma zadovoljive. Oni bodo stalno branili vse pravice slovenske narodne manjšine in država in dežela bosta morali dokazati, da jima je pri srcu zaščita njenih neutajljivih pravic. Tudi socialist Angeli je kasneje v svoji glasovalni izjavi rekel, da bo dežela, kolikor to spada v njeno pristojnost, reševala vprašanje manjšine v duhu idej napredka in demokracije ter da bi morali vsi razumeti, da se mora vse to zgoditi tudi z bratskih človeških čustev. Vprašanja manjšine se je dotaknil tudi demokristjan Bian-chini v svoji glasovalni izjavi, ki je polemiziral z liberalcem Morpurgom ter mu očital strupeni nacionalizem. Rekel je, da se krščanska demokracija popolnoma strinja z Berzantijevi izjavami glede manjšine. Odobritev spreminjevalnega predloga kaže torej na določeno težnjo, da se programska izjava glede slovenske manjšine točneje opredeli. Vsekakor pa je treba že vnaprej pribiti, da se beseda «osservanza», t. j. izpolnjevanje člena 3 statuta ne bo smela nikakor razlagati v smislu znanega nesprejemljivega Berzantijevega stališča z dne 1. februarja letos, ko je dejal, da niso potrebne nobene norme za izvajanje člena 3 posebnega statuta. Ce hoče namreč deželna uprava ukreniti kar koli stvarnega v prid Slovencem, potem mora nujno razlagati besedo «osservanza» v smislu «izvajanje» določb člena 3. Zato vnovič ugotavljamo, da sta programska izjava in zadnji dodatek k zakonu o deželnem odboru v protislovju z o-menjeno izjavo z dne 1. februarja, saj jo dejansko preklicujeta. Zato bi bilo vsako morebitno pravno dlakocepstvo kaj bedno in žalostno opravilo in slabo spričevalo za politično zrelost tistih, ki nam v deželi vladajo. Upajmo torej, da pomeni ravno vstop socialistov v deželni odbor v tem pogledu nov veter, ki bo odpihal zatohlost ter postal trdno jamstvo, da se uresničijo naše popolnoma naravne pravice. MEDEVROPSKO (Nadaljevanje s 1. strani) delujejo v istem duhu in da se aktivneje zavzamejo za demokratično urejanje težav in antagonizmov zunaj naše celine, da zagotove miren in demokratičen razvoj na območju novih držav In razvijajočega se sveta. Z uspehom lahko računa samo tista evropska politika (ln možnosti so, da postane resnično splošno evropska), ki bo z drugimi pokrajinami ln državami navezovala odnose enakopravnosti in varnosti, kakršne ustvarja na lastnih tleh. Vse države članice Združenih narodov so podprle pobudo skupine evropskih držav zato, ker so tako pojmovale duha in smotre take nove evropske politike. Države te celine so od hladne vojne Imele samo škodo in živele v mučni negotovosti, če bodo združene akcije kolonialne ln neokolo-nlalne politike še naprej ustvarjale nestabilnost ln krize ter povzročale spopade na manj razvitih kontinentih, bodo za evropske dele sveta nastale enako hude posledice. Ta zavest še ni prodrla dovolj široko v vse evropske države, toda hkrati z novimi odnošaji na evropskih tleh se utrjujejo tudi spoznanje: nevarno bi bilo misliti, da ima v Evropi prihodnost politika, ki bi bitko proti ekspanziji sile in neenakopravnosti na svojih tleh ločila od enake bitke, ki je bijejo druge države. To velja še zlasti za bivše kolonije, saj so žrtve novih groženj gospostva, ekspanzionizma in intervencije. Te grožnje so morda včasih različne po zunanjosti in besedah, po vsebini ln namenih pa so vedno enake. J. D. «iiliia»iiMiiiiiaiaiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiii|iiiitii,i,i«1rK,K,i,,,,,,t,,,,l||lll,l,l,l,l,|ltlllllllllllllt|l||||llllltl|l|||||l|||| mrnmmmm moška b-liga Samo set za borovce SMUCANJB MERIBEL, 5. — Avstrijka Chrlstl Haas je potrdila svojo premoč v spustu z današnjo zmago na tekmo, vanju, «Treh dolin«. Na drugo mesto se je uvrstila Avstrijka Schineg Po pričakovanju se Boru podvig proti milanskemu CSI ni posrečil. Gostujoča ekipa, ki se poteguje za vstop v prvo ligo Je že v prvem setu pokazala, da hoče držati vajeti v svojih rokah ln premočno zmagala z 15-5, čeprav so v samem začet-šu igre Imeli nekaj več od igre borovci. Blok Je na primer zelo dobro razbijal nasprotnikove napade in tudi tolkačl so poslali za mrežo precej nevarnih' žog. Med slednjimi se Je posebno odlikoval Veljak. V drugem setu so borovci uvideli, da lahko zmagajo samo če temeljito Izkoristijo dobro razpoložene tolkače. Veljak, Plesničar, Jur-kič ln Fučka so dobivali od tovarišev lepe žoge, ki so redno premagale nasprotnike. CSI je bil v tem setu popolnoma brez Idej ln pri stanju 13-6 za Bor se je zatekel k time outu. Kratek počitek je le ko-istala bol, rlstil In igi na, za mllančane pa je bilo že pre gra je postala bolj žlvah- pozno ker Je Bor v protinapadu dosegel še dve točki in izenačil. Tretji set se je začel s premočjo gostov, Bor pa sl Je opomogel in izenačil na 7-7, Igra je postala iz- redno lepa in Bor je celo povedel na 11-9. Nekaj napak je tu pokopalo borovce, ki so se v nekaj potezah znova znašli z nasprotnikom v vodstvu. CSI je imel sedaj lahko delo ln spet zmagal s 15-12. Pri stanju 2-1 za CSI je ekipa Bora popolnoma odpovedala. V četrtem setu so tako Milančani nizali točko na točko in to tudi z nenevarnimi žogami, Set se je končal s katastrofalnim 15-1 za CSI. Po zmagi nad CRDA v prejšnjem tednu je včeraj Bor zadovoljil samo v drugem in tretjem setu, ni pa še v zadostni meri Izkoristil napad. Obramba je imela v bloku najboljše orožje, na polju pa je bila večkrat nezanesljiva, žal smo tudi na tej tekmi opazili, da so se borovci prehitro predali, ko so začele na igrišču težave. Izid: BOR — CSI Milan 1-3 (5-15, 15-6, 12-15, 1-15). Postave: Bor: Jurklč, Vitez, Veljak, Plesničar, Fučka, Orel, Uršič. CSI: Annino, Avallone, Bagnoll, Baldan, Bombardieri, Colombo, Con-tlni, Ferri. člnek medevrposkega sodelovanja interes in sposobnost držav, da so- NEDEUA, 6. MARCA PONEDELJEK, 7. MARCA Radio Trst A Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 «Prigode Huckleberryja Fina«; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Voda sprave«, radijska drama; 16.45 Tržaški skladatelji; 17.05 Glasba za dobro voljo; 17.30 Orkester tržaške Glasbene Matice; 18.00 Jam session; 18.30 Iz pesniških gajev: Marička Žnidaršič; 18.45 Dvesto let valčkov; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Nabožna dela ital. skladateljev; 22.40 Lahka glasba. 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. m°; tive; 11.35 Radio za šole; 11-55 Italijanski akvarel; 12.15 Liki iz naše preteklosti: «Ciril Metod Vuga«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13 30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 C. Franck: Simfonija v d-molu; 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti: Anton Mahnič; 19.25 Elektronske orgle; 19-30 Postni govori; 19.45 Orkester Cie; banoff; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 L. Janaček: «Katja Kabanova«, opera; 22.40 Ameriški motivi; 23.00 Mah bar. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški mandolinistični ansambel; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 El Campanon. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Ansambel «Gli angeli«; 13.30 Za prijatelje cvetja; 14.00 Jazz. Koper Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Poje Berta Ambrož; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pre- ““=**»> »»*»«=»*«• . v gled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; Jugoslavija v svetu; 17.10 Prisluh 14.00 in 14.45 Glasba po željah; nuno jim skupaj; 17.45_športm 15.30 Domače pesmi in revije; 16.00 Prenos RL; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL, 7.15 Jutranja glasba; 8.C0 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11» Plošče; 11.30 Popevke; 12.00 m 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesnu in plesi; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 16.20 Operna glasba; 17.00 Nacionalni program ponedeljek; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Trio Andre Previn; 22.35 Brahmsove variacije. 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.25 Roditeljski krožek; Družina narašča; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Zabavni program; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Glasbena prizma; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Zbori z vsega sveta; 17.30 Simf koncert; 18.55 Ital. narodne pesmi; 19.15 športna nedelja; 21.20 Sopranistka Agnes Giebei in pianist Sebastian Peschko; Nacionalni program II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Dva glasova — dva stila; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti v svetu; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Kla-kson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Zmenek v operi; 21.40 športni dnevnik; 21.50 Glasba v večeru; 22.00 Zabavni spored 8.30 Narek tem za 13. dan evropske šole; 9.10 Mozartove skladbe; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.30 Jean Sibelius: Karelia; 11.» Skladbe za godala; 13.30 Nove umetniške moči; 15.15 Filmske m gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za naj-mlajše; 17.25 Večerne fantazije; 18.25 Spored z onstran Atlantika; 18.50 Saragat: štirideset let borbe za demokracijo; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.25 Zmenek petih; 21.15 Vokalno-inštrumentalni koncert; 22.45 Pianistka Dora Musu-meči. II. program III. program 16.30 Antologija sodobne ital. poezije; 17.30 A. Camus: ((Nesporazum«; 19.00 Veressova Sonata za orkester; 19.15 Filmski pregled; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.40 Pet Dvorakovih legend; 21.20 G. F. Malipiero: «La bottega del caife»,. «Sior. Todaro brontolon« 7.15 Jutranja glasba; 9.35 Tedenske kronike; 10.35 Nove ital. PeS' mi; 11.05 Vesela glasba; ll-4*? Skladbe za orkester; 12.00 Pevski spored; 14.00 Nastopajo pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Vesele harmonike; 15.35 Gluck J® Sibelius; 16.00 Rapsodija; 16-38 Skladbe D. Savine; 16.50 Mezzosopranistka G. Simionato in tenorist G. Di Stefano; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 H. De Balzac: «2enska tridesetih let»> 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.20 Veliki lov; 21.00 Veliki orkestri. Slovenija 8.05 Mladinska igra — Marja Cerkovnik: Pravljica; 8.45 Skladbe za mladino; 10.00 še pomnite, tovariši... — M. Jordan-Ančikova: Odlomek iz dnevnika; 10.25 Pesmi lil. program 18.30 Modema zgodovina; 19.0® Benedetto Croce; 19.30 Brahms ih Britten; 20.40 Skladbe D. Cima-rose; 21.20 V. Monti; «Caio Grac-co»; 22.40 Bergove skladbe. Pralni stroji za izvoz Slovenila od 50.000lir V V .AVČ (O: l. s hod, zbor, I 10. središče vrtei Id*, n. •rta n« srečanje, 7. znameniti ruski skladatelj («Knez Igor«) 13. edina hči, 14. morska riDa severnih morij, 15. kratica mariborske knjižne založbe, 16. pritok Donave pri Slankamnu, i", tropsko drevo, kruhovec, 19. kovanje, 20. preprosto orožje, 21. slavnostna pojedina, 22. okrog 1600 km dolga reka v vzhodni Afriki, 23. kemični znak za americij, 24. mračno brezno, kamor je Zevs vrgel titane, 25. nadležna žuželka, 26. reka v Makedoniji, 27. puščava v Afriki, 28. leopard, 29. rusko žensko ime, 30. prizidek pred oknom, mostovž, 31. bodičast grm, 33, vaška zadruga v nekdanji Rusiji, 34. strogi atenski zakonodajalec. 35. kemični znak za molibden, 3u. približen nakaz poti, 37. glavno mesto Armenske SSR, 38. tisočak, 39. katran, 40, Turek, 41. država v Južni Ameriki, 42. veznik, 43. listnato drevo z belim lubjem, 44. mehiški državnik (Benito Pa-blo, 1806-1872), 46. danska luka v Limfjordu, 47. slovnično število. NAVPIČNO: 1. izdelovalec metel, 2. narečna posebnost, 3. grafični postopek, 4. skrajšano žensko ime, 5. kratica za nogometni klub, 6. močna volnena tkanina za obleke, 7. obvodni glodalec z dragocenim krznom, 8. bodeč plevel, 9. stikališče dveh ploskev, zemljevidu, ki veže kraje z enakim zračnim pritiskom, 12. mesto v severni Italiji, 14. sodobni slovenski pisatelj (Danilo), 18 simfonična suita Rimskega-Korsakova, 19. povrtnina, 21. tržaški pisatelj (Vladimir), 22. ime I skladatelja Straussa, 24. ladja za prevoz nafte, 25. tovornjak, 26. ilegalno ime maršala Tita, 27. zimski šport, 28. žlahtna vrsta jabolka, 29. najbolj razširjena rastlina, 30. pristanišče na vzhodni obali Korzike, 31. strah pred nastopom, 32. vrsta žita, 34. drobna ptica pevka, 35. čriček, 37 tekočina, ki se uporablja pri narkozi, 38. starocerkvenosiovan-ska črka, 40 makedonsko kolo, 41. grški bog gozdov, pastirjev in čred, 43. začetnici najbolj popularne francoske filmske igralke («Resnica»), 45. telesna okončina. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. strupar, 7. slovar, 13. krokar, 14. etiketa, 15. Le Bon, 16. klada, 17. rv, 18. Epir, 19. Kairo, 20. Ron, 21. ded, 22. Kirst, 23. tipi, 24. Atalanta, 26. hemin, 27. Apia, 28. Korana, 29. Solkan, 32. muka, 33. Trier, 34. Pireneji, 38. rast, 39. nonij, 40. tun, 41. akt, 42. tamar, 43. King, 44. ne, 45. patos, 46. polom, 47. kljunač, 49. hijena, 50. Ajshil, 51. sršenar. NAVPIČNO: 48. J(o-sip) S(tritar). let ukvarja s proučevanjem a-muletov in fetišev. Ugledni raziskovalci s tega področja menijo, da ni zgolj avtosugestija, ki daje osebam, ki nosijo amulet, trdno zavest, da jih bo obvaroval pred nevarnostjo, pred atentatom, pred sovražniki. To velja predvsem za državnike in politike, ki nosijo razne talismane pogosteje kot se o tem v javnosti ve. Nekako tako kot nosijo pri sebi milijoni «navadnih smrtnikov zlate obeske, ali okoli vratu svetinjico, križ ali medaljonček s kodrčkom svojega otroka, svoje matere, in ki se ne bi od tega za nič na svetu ločili. DE GAULLOV AMULET Amulet, ki ga nosi francoski predsednik Charles de Gaulle je še najbolj podoben drobnemu kravjemu zvončku. Je pa to pravzaprav košček lesa vdelan v srebro. Pred devetimi leti mu ga je prinesel neki Siamec, ki je potoval iz Tajske naravnost v 1 Pariz, kot darilo menihov iz nekega samostana v pokrajini Pattani, 520 km južno od Bangkoka, nedaleč od kraja Kokpo. Menihi svetišča Wat Changhai so ob ustanovitvi svojega templja zaprosili duha pred tristo leti umrlega budističnega meniha Tuada, 'da bi postal njih zaščitnik. In nekako pred devetimi leti je enemu teh menihov šinilo v glavo, da bi začeli izdelovati posebne amulete, ki bi jih potem darovali znamenitim osebnostim, ki bi jih v ta namen sami izbrali. Najprej so povprašali francoskega poslanika v Bangkoku, ali bi de Gaulle sprejel amulet, ki bi mu ga darovali. Toda poslanik ni rekel ne da ne ne, temveč jim je izročil priporočilno pismo, ki bi jim odprlo vrata predsednikove palače. Menihi so de Gaullu posebno priporočili, da mora njih amulet nositi stalno v žepku srajce, še bolje pa na golem telesu. Nikakor pa ga ne sme vtakniti kar v hlačni žep. A-mulet mu bo le tako v pomoč. Le tako ga bo obvaroval sleherne nevarnosti, zlasti pa pred kakim atentatom, ki bi ga kdo izvršil proti njemu. Pravijo, da se mora de Gaulle zahvaliti prav temu siamskemu amuletu, da je srečno odnesel zdravo kožo v sedmih poskusih atentata, ki so bili naperjeni v teh letih proti njemu. TALISMANI SKOZI ZGODOVINO Iz zgodovine je znano, da so številne znamenite in slavne osebnosti stalno imele pri sebi talismane, ki so jim prinašali srečo, a jim je sreča brž obrnila hrbet, ko so le za hip opustili to navado. Čudežno moč imajo le taki talismani ali amuleti, katerih podobe in simboli predstavljajo bodisi eno od dvanajsterih živalskih znamenj, bodisi podobe egipčanskih hieroglifov, bodisi kak staroasir-ski zapis, ali pa podobo kakega afriškega ali azijskega božanstva, oziroma kako miniaturno podobo boga Bude. A-muleti so narejeni najpogosteje iz slonovine, a tudi iz plemenitega lesa ali pa iz brona. O britanski kraljici Elizabeti II. se ve, da ima v svoji torbici vedno neki kamen rožnate barve. Ta kamen je podedovala po svojem očetu Juriju V., ki je ta kamen vedno nosil na slehernem potovanju s seboj. Queen Mary, Elizabetina mati, je imela na svoji zapestnici drobnega slončka za obesek. Skarabej, iz dragega kamna izdelana podoba svetega govnača, simbol stvarstva pri starih Egipčanih, je spremljal Napoleona na vseh vojnih pohodih. Tisti skarabej so vzeli iz neke faraonove grobnice. Pozneje je Napoleon daroval tega govnača lepi ženi kneza Schvvarzenberga. In od takrat je Napoleonu obrnila sreča hrbet. Smola se ga je držala do smrti. Ameriški prezident Roosevelt je nosil vedno pri sebi košček lesa, vdelan v srebru, ki ga je podedoval od svojega pradeda, ki ga je dobil od nekega meniha, ko je potoval po Orientu. Tisti košček lesa je bil košček skorje svetega Budovega drevesa. FETIŠI FILMSKIH ZVEZDNIKOV Število filmskih zvezd in gledaliških umetnikov, ki verujejo v fetiše, je še večje. Lili Palmer je vedno nosila s seboj svoj mali razpršilnik, ki ga je prejela v dar, ko je nastopila v svojem prvem filmu. Sophia Loren ne gre na potovanje niti se ne loti kakega dela, ako nima pri sebi biserne ovratnice, ki jo je prejela v dar, ko je bila še otrok. Michčle Morgan je prav tako trdno prepričana, da gre vsa zasluga za nje uspeh biserni ogrlici, ki jo stalno nosi s seboj. Johnny Halliday jemlje na vsako svoje potovanje s seboj zlati kipec, ki izhaja menda iz neke egipčanske grobnice. KOMU ZADOŠČA LE PISMO A včasih ni nujno, da bi moral biti talisman prav ka- 0 IX A V T 1 ^ /! f ff f .-t ■ ni t f ^1 1 Vf Li ^TROBENTAČ NAJ TAKOJ).: 'M 1 TnAMctiti »i- i si > A r lil 1 MIOM NlUOIITf NI4FM IJURIIaI 3 IN JAZ. NOREC 5EMl$ jdUj; „ ka posebna podoba, kak kipec, in da bi moral biti izdelan iz kake dragocene kovine ali podobne snovi. Pogosto je že dovolj kak poljuben predmet, o katerem si človek misli, da mu bo nudil srečo ali ga obvaroval hudega. Morda je to le kak navaden predmet, ki pa je povezan z osebo, ki ga ima pri sebi s kakim posebnim dogodkom, in ima torej zanj enak pomen kot najbolj čudodelen amulet ali talisman. O Jacqueline Kennedy se ve, da je nosila stalno s seboj pismo, ki ji ga je poslala kmalu po tragični smrti njenega moža, neka prijateljica. Bila je potem skoraj obupana, ko ga je nekoč izgubila. Zanjo je bilo namreč tisto pismo pravi amulet. Margaret nosi stalno pri sebi podoben talisman. Je to dopisnica, ki ji jo je poslal Peter Townsend, njena prva in naj večja ljubezen. Dopisnica, mnogokrat preganjena in vdelana v srebrnem etuiju je zanjo resničen amulet. Za srečo pride torej vse prav, da le služi svojemu namenu. Znameniti in slavni možje, vladarji in vojskovodje, ali pa neznatne zvezdice, vsi se oprijemljejo tudi tanke bilke, vsi si hočejo obdržati srečo in si žele odvrniti od sebe vse, kar bi utegnilo to srečo skaliti. Pri tem pa se ne menijo mnogo za to, da so njih fetiši, talismani ali amuleti zgolj vraže pradavnih primitivnih ljudstev. Saj navsezadnje : škoditi ne more. S. A. Dva prizora s kameljega sejma Tudi sestra angleške kraljice .. ...........u.m.i............mn...................i.. ŠE ENA ZANIMIVOST^ IZ MAROKA NA SEJEM KAMEL PRI MARRAKECHU PRIPELJEJO ARABSKI NOMADI TUDI PO ENO BELO ŽIVAL Zanimiva legenda o razdelitvi zapuščine 17 kamel trem sinovom, ki so napravili pravilen račun šele s pomočjo nekega starčka, ki naj bi bil sam Alah Maroko je znan kot dežela nasprotij, kot dežela raznolikih običajev. Posebno pa Marrakech, mesto v južnem Maroku, ki je eno izmed najbolj zanimivih mest dežele. Nekaj kilometrov iz središča na velikem prostoru, ki bi ga lahko imenovali trg, se vsak četrtek dogaja, za turiste seveda, nekaj izrednega. Tu na tem trgu se že navsezgodaj zbirajo različni ljudje. Vse polno je mešetar-jev, kupcev in prodajalcev, kajti enkrat v tednu imajo na tem ogromnem peščenem trgu in pod žgočim soncem sejem kamel. Ta sejem je brez dvoma največja privlačnost za tujce, ki pridejo v te kraje. Je tudi največji anahronizem v našem stoletju. V času ko je vse motorizirano je tu sejem ki bi moral biti stvar prejšnjih stoletij, ko pač ni bilo' motorjev niti v Evropi. Čeprav so se tudi v teh Krajih modernizirali in se je pojavila motorizacija, je v Afriki kamela še dandanes eno izmed najvažnejših prometnih sredstev med severom, notranjostjo in jugom. Kamela je bila stoletja zvesti tovariš vsem Arabcem, posebno pa nomadom, za potovanje od enega konca Sahare do drugega. Kamela preskrbi in daje v resnici delo, meso, mleko, usnje in tkalni dlako. Je ena izmed najbolj dragocenih živali, posebno v teh krajih, kajti edino ta žival kljubuje tako močni vročini, ko prehodi dneve in dneve skozi puščave. Za neprehodne puščavske kraje je kamela isto, kar je bil včasih pri nas konj, dandanes pa kamion. V glavnem razlikujemo dve vrsti kamel: kamela z eno grbo ali dromedar in z dvema grbama ali baktrijska kamela. Pradomovina kamele je Mala Azija, kjer je že od nekdaj bila domača žival. Iz Azije v A-friko so jo pripeljali skozi neskončne puščave nomadi, medtem ko se ta žival nahaja tudi v drugih krajih sveta. Glede krme kamela ni izbirčna in zato je za kraje s pičlo vegetacijo in vodo kot nalašč ustvarjena. Lakoto in žejo prenaša z lahkoto. Poleti Je lahko brez vode od pet do deset dni, medtem ko zdrži, pozimi, ne dela dosti, še dlje. Ko pa začne piti, se zares napije, saj popije lahko do 60 litrov in tudi več vode. Kamela nosi od 400 do 500 kg bremena ter vzdrži dolge in naporne poti. Na tem sejmu se vsak četrtek zbirajo razna plemena južnega Maroka. To so ljudje, ki nimajo drugega posestva kot šotor in kamele ter uživajo brezmejno svobodo, kjer prevladuje brezkončna Sahara. Kakšenkrat se na tem sejmu vidi po več tisoč teh živali. Dobra kamela stane okrog 60.000 lir. Seveda nomadski rod ne kupuje te živali, temveč jih goji in prodaja. Nosečnost kamele traja dvanajst mesecev, dojenje traja zelo dolgo, skoraj celo leto, In zato rodi kamela vsake dve leti. Ko si na tem sejmu ln dobro opazuješ živali in ljudi, se naučiš marsikaj novega. Barva, ki Jo A-rabci najbolj cenijo, je «azren»; to je svetlorožnata barva kot jajčna lupina. Kot pri nas tako nosijo tudi pri Arabcih konji in psi vedno svoja imena, medtem ko je kamela brez imena. Ko Arabci mešetarijo in preden se dogovorijo za nakup kamele, ne gledajo nikoli v usta ali na glavo tem živalim, temveč na njihovo grbo. Ce je grba lepa, viso- ka in trda, se pravi, da je kamela zdrava in v dobrem stanju; če je namreč kamela delala ali je bila premalo nranjena, se njena grba zniža in postane nekako bolj mehka. Na ta sem prihajajo karavane in karavane, ki štejejo od 30 do 60 in še več živali. Skoraj vsaka karavana ima s seboj eno kame- Maroko — Fes. V «Medini», starem delu mesta, so ulice zelo ozke in vedno polne ljudi. Tu opravljajo obrtniki svoje delo kar ra ulici, prodajalne pa so natrpane z lepimi obrtnimi izdelki, pa tudi s staro šaro. Sploh pa poteka tu življenje velik del na ulici kot v vseh južnih krajih in na primer tudi v Južni Italiji lo z dlako bele barve, ker im* to pač zanje velik pomen. Večina Arabcev je zelo praznoverna. Legenda pravi, da je hil nekoč star oče, ki je pred smrtjo zapustil svojim trem otrokom kot dediščino 17 kamel in jim je rekel: najstarejšemu sinu Mohamedu zapustim polovico kamel, drugemu sinu Aliju gre ena tretjina m najmlajšemu Omara, pa ena devetina kamel kamel-Prosim vas, da se ne bi prepirali med seboj in Alah naj bo * vami. Seveda, ko je oče umrli so se bratje začeli prepirati zaradi dediščine, kajti 17 kamel j® bilo zelo težko razdeliti na P°" lovico. Nato je šel mimo starček z belo kamelo in je rekel: «Nikar se ne prepirajte, vam dam ja* svojo kamelo in tako bo razdelitev bolj enostavna. Kamel je tako bilo osemnajst, Mohamed j® dobil polovico, devet, Ali jih j® dobil šest kamel in sicer eno tretjino, Omar pa dve kameli, t0 je eno devetino, kot je oče zapustil. Ostala je še ena kamelai in sicer bela starčkova, ki si j° je vzel ter odpotoval v brezkončno puščavo. Po tej pripovedki naj bi hil starček sam Alah. Ko gredo prodajalci kamel na sejem, prip®' ljejo zato s seboj tudi eno belo kamelo, da so računi in posli vedno v redu. Veljaven od 6. do IZ marca OVEN (od 21. 3. do / »v \ 20. 4.) Ta teden bo-[ -gggjt j ste imeli izredne u-\/T J) spehe v ljubezenskih zadevah, ker boste zelo očarljivi. S prijatelji se boste zelo zabavali. Na delu bodite v prvem delu tedna potrpežljivi, da se ne boste sprli s svojimi sodelavci. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite, da se ne bodo tretje osebe vmešavale v vaše srčne zadeve. Utegne se zgoditi, da bo kak družinski član skušal povzročiti spor z vašim partnerjem. S prijatelji pojde vse kot po maslu. V dražbi boste sijajno nastopali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Teden je zelo primeren za čustvena srečanja in zlasti za mlade zaljubljence, ki iščejo sorodno dušo. Važno bo tudi družabno življenje. Povabite prijatelje na svoj dom, ali pa pojdite k njim. življenje bo sploh precej razgibano. ^-----v RAK (od 23. 6. do / r \ 22. 7.) Dobro bi bi-!lo, J® hi ta teden I I seznanili ljubljeno V ' / osebo s svojimi na-črti. Potrudite se, da se vaši odnosi ne zrahljajo. Z uspehom boste lahko obiskovali kulturne ali športne kroge. Telefonirajte sorodnikom, ki ste jih zadnje čase zanemarili. LEV (od 23. 7. do r (% ^ \ 22. 8.) Posvečajte JOK J več časa in pažnje , M / že utrujenim čustvenim odnosom. Okrepite tudi stike z osebami, katerim lahko zaupate svoje skrbi bodisi v duševnih zadevah bodisi na delu. Pojdite v družbo, toda naj vas ne preslepi zunanjost nekaterih novih poznanstev. DEVICA (od 23. 8. / do 22. 9.) Skušajte / (V*. J brzdati svoja čustva, l fjJ ) sicer boste užalili J osebo, ki vas ima x x rada. Ne nasprotujte prijateljem in sprejmite njihovo povabilo na obisk. Ti prijatelji vam bodo mnogo pomagali, da boste rešili neko težavno zadevo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Te dni boste imeli prave navdihe, ki vam bodo pomagali utrditi vaše čustvene odnose. Dobri so tudi obeti za srečanja v dražbi ali s prijatelji. Čaka vas neka prijetna novost. Na delu se ne smete preveč razburjati. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. IX.) V ljubezni bodo nastali manjši spori zaradi razlik v značaju in zaradi trenutnega ljubosumja. Ne dajajte tej stvari prevelike teže. V družini sku-šajte biti bolj preudarni. Začeli boste neko novo dejavnost. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) od simpatičnih oseb boste prejeli prijetne novice. Ne bodite preveč zamerljivi nasproti svojim prijateljem, tudi če vas nehote žalijo. Prve dni v tednu boste imeli nekaj sitnosti na delu, ali pa nepričakovane izdatke. KOZOROG (od 21. 12. do 19. 1.) Čeprav ne boste zadostili vsem svojim željam po ljubezni ih spoštovanju, se ven-razdobje, ki vam bo obilo zadoščenja. Ne se dražbi prijateljev, ste veselega okolja. dar bliža prineslo izogibajte Potrebni © VODNAR (od 21. 1-do 19. 2.) Uživali boste družbo simpatičnih in dragih oseb, tako da boste ž®‘° zelo srečni in zadovoljni. Izboljšali boste odnos® s sorodniki, s prijatelji in tudi z osebami, ki imajo z vami družabne vezi. Mnogo veselja vaih bodo priskrbeli otroci. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo boste občutljivi in če ne boste znali bradati, boste povzročili neprijetnosti ’ čustvenih odnosih. V odnosu do prijateljev bodite optimistični in nasmejani. Na delu se P1*-več utrujate. WffiorslcT* pozno, peščica mladih in \'mlajših. JTo uresničenje te zamisli ni .'Peto drugim, ki so imeli za I ®se druge pogoje, je morda Cpičena domneva, da hoče z1' revija ZALIV glas mladih ? uajmlajših, ki niso «obre-rUjeni» in kateri govore ne-drugačno govorico od Zna biti, da ima ta rineva tudi svoje opravičilo, r pa se kot človek, ki 5da že zdavnaj med «stare», J, morem docela strinjati z 1*0 secesijo, čeravno zna iz-,'^ett ta trditev konservativ-5 ali preveč subjektivna, in iz dveh vzrokov. Prvič, ? starejši in stari še zdaleč povedali vsega, kar lahko [.Povedo; in drugič, ker je filV dejansko edina revija .prste pri nas v zamejstvu, ki J' bi bila, kar je tudi prav, l^arna in kulturna tribuna, fm odprta, ne glede na stalno mejo in celo ne glede mejo svetovni nazor. Ta pripombe mi zdi-tembolj umestna, mislim na naš posebni po-C®;, ki terja od nas strnje- S naših vrst. Pa ne le to. 2* se mi bolj važno kot vse uSo to, da bi naj revija, ki v Ponavljam, edina tovrstna '"to v zamejstvu, ne zadobila F fo ne ono izrazito obeležje, naj bi bila odsev igUrne, literarne in umetni-? tvornosti vseh ustvarjal-i? v mejah naše slovenske mnosti. To pred vsem. SP-y[ Pa je ta moja pripomba le J? izboljšave v živinoreji in \ °bno. Med tem časom pa bo (f| elu posebna koihisija, v ka-^ so vidnejši strokovnjaki iz ^ države, ki proučujejo vrsto kr0®, s katerimi bo mogoče v kmetijstvu nove izbolj- letošnjo spomladansko priliv se je prijavilo nekaj čez ™ razstavljavcev, in sicer borilni med njimi predstav-tuje države tako z evrop-W celine kakor tudi iz čez-Avstrija, Belgija, Fran-‘j’ Zahodna Nemčija, Holand-Švica in Velika Britanija , Predstavljale zahodni del s°Pe, vzhodno pa bodo zasto-Romunija, Bolgarija. Polj-Ja Madžarska. Tudi. Jugo-o1* se bo udeležila medna-kmetijskega sejma, in jy bo na njem prikazala lz-P hSvojih najnovejših dosežkov V,°izvodnji kmetijskih stro-vozil. Britanije, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Madžarske, švedske in Švice. Poleg tega pa računajo tudi na odziv Kanadčanov in Američanov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi razstavi konj, na kateri bodo sodelovali predvsem italijanski madžarski, jugoslovanski, avstrijski in angleški konjerejci. Za letos so voditelji veronskega sejma napovedali tudi razstavo prašičev, ki jih redimo za meso. V Italiji se ta zvrst prašičereje iz }eta v leto širi, in sicer se prašičereje! čedalje bolj opredeljujejo za slovite pasme «White» in «Landrace». V ponedeljek, 14. marca, bo na sejmu poseben sestanek med živinorejci, ki se bodo pomenili o vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo prašičerejo, ter si izmenjali medsebojne izkušnje. Do sestanka bo prišlo tudi na pobudo samih živinorejcev, ki nameravajo odgovoriti na trditve nekaterih dietistov, ki odstvetujejo u-živanje svinjine, češ da škoduje zdravju. Program sejma in stranskih prireditev je letos naslednji: 13. ' marca ob 16. uri: slovesna otvoritev 68. mednarodnega kmetijskega in živinorejskega sejma, 11. marca:: Dan hribovitega področja in Dan Belgije, 14. marca: Dan ZDA, srečanje strokovnjakov na temo «Tobak v Italiji» ter vsedržavni zbor agronomov; 16. marca: Dan nemških mest Muenchnn, Frank- čije in kongres na temo: «kul-ture v toplih gredicah«, 18. marca: Dan Nizozemske in strokov ni simpozij o «ženski v kmetijstvu«, 19. marca: Dan Madžarske, sestanek posvečen namakanju in podelitev nagrad udeležencem vsedržavnega natečaja z naslovom «Zlato tele«, 20. marca: Dan Avstrije, strokovni seminar o uporabi kemičnih sredstev v borbi proti plevelu ter podelitev nagrad udeležencem živinorejskega natečaja z naslovom «ZIato jajce«, 21. marca : Dan Francije in zaključek prireditve. E. F. K2*bno Široka bo letos raz-1 furta, Nuernberga in Stuttgar- * goveje živine, katere sel ta, 17. marca: Dan Zah. Nem- Ostavka predsednika industrijskega pristanišča Kakor se je zvedelo, je pred nekaj dnevi predsednik Ustanove z.i industrijsko pristanišče ing. Rai-mondo Visintin podal ostavko. Na njegovo mesto je bil z dekretom vladnega komisarja začasno imenovan dosedanji podpredsednik odv. Manlio Cecovmi. Ing. Visintin, ki je vodil Ustanovo za in dustrijsko pristanišče po smrti prvega predsednika odv. Bruna For t.ija, je tudi predsednik, družbe • Autovie Venete*. Zaradi tega, je utemeljil v svoji ostavki, je bil preobremenjen z. delom. Morda pa so v ozadju tudi drugi vzroki. Predsednika bi morala imenu vati vlada po krajevnem političnem dogovoru, toda rajši so izbrali drugo reiitev z začasnim .-menovanjem v pričakovanju uresničitve Ustanove za tržaško pristanišče, ki jo predvideva deželni statut. Kakor je znano, bi bila U-stanova za industrijsko pristanišče vkliučena v novo, širšo ustanovo, toda uresničitve Ustanove za tržaško pristanišče ne moremo pričakovati, vsaj tako kaže, od danes do jutri, čeprav prihajajo zadevna zagotovila. Vse dosedanje izkušnje namreč kažejo, da se take zadeve uresničijo po hudih porodnih krčih. Kakor smo že poročali, so v torek, 1. marca, popoldne po dv°h poskusin nasilno izgnali iz hiše Karla Mahniča in njegovo družino iz Doline št. 213 (Kr-menka). Mahničeva hiša, približno 4000 kv. m vrta in njive spada v I. seznam razlastitev za naftovod. V razlastitvenem dekretu so mu za hišo in zemljišče ponujali skupno 2,595.000 lir. Zaradi tega je Mahnič seveda vložil pritožbo na sodišče, da bi dosegel višjo ceno. Medtem so bila z družbo SIOT pogajanja. V kolikor nam je znano, je bil glede ocenitve hiše še dosežen sporazum, za zemljišče pa je Mahnič zahteval višjo ceno, da bi si lahko kupil drugo, toda družba SIOT ni hotela pristati in je zahtevala izgon. Prvi poskus izgona je bil 17. februarja, drugi pa 1. marca dopoldne. Mahničeva pravna zastopnika odv. Škerk in odv. Berdon sta se uprla, ker raziastite-lji niso imeli za izgon potrebnega sodnega ukaza. Organi javne varnosti, po posvetovanju s svojimi odgovornimi predstojniki, so 17. februarja in 1. marca dopoldne izjavili, da ne more biti izgona brez omenjenega sodnega ukaza. Toda v torek popoldne so se k Mahniču spet vrnili predstavniki Industrijskega pristanišča, družbe SIOT ter agenti javne varnosti. Tokrat niso veljali ugovori. Po višjem u-kazu in z drugačnim tolmačenjem zakona, češ da za izgon zadostuje razlastitveni dekret, so Mahničevo družino izgnali iz hiše. Mahnič je seveda vložil kazensko ovadbo na sodišče. Ne samo Mahnič in pravniki, ampak tudi vsi tisti, ki so, ali bodo prizadeti zaradi razlaščanj, z zanimanjem pričakujejo, kaj bo reklo sodišče. To je namreč prvi tak primer v zgodovini razlaščevanj na Tržaškem. Najvišji predstavnik družbe SIOT je pred nekaj tedni izjavil, da si družba želi dobra odnose s prebivalstvom, toda tako krivično ravnanje temu prav gotovo ne koristi. Kaže, da hoče družba ostro nastopati in pokazati trdo roko. Govori se o novih razlastitvenih dekretih, o «zmrznjenih» cenah in novih izgonih. Morda so to samo ustrahovalne govorice. Če pa so resnične, naj pristojne oblasti, Industrijsko pristanišče in družba SIOT vedo, na bi nadaljevanje s takim ravnanjem povzročilo odpor prizadetih, njihovih organizacij in javnega mnenja. Ponovno poudarjamo, da se ne upiramo razvoju industrije in gradnji naftovoda, odklanjamo ________________________________ na vsako nasilje in krivico. IIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllll'11111111111111111111111111111111111111111111111 VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE IN IZ REZIJE Umrla je madžarska Rezijauka domači ljudski zdravnik Ob smrti Rafaela Marseua. očeta znanega občinskega tajnika - Odpeli so zadnjo pesem Baziliju Klavori • Razne kmetijske stroje in potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najboljšimi pogoji pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo I in njenih podruž-nicah v Ul. Flavia ter v Miljah. Sestanek o turizmu pri odborniku Giaeomettiju Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Giacometti Je te dni na sedežu deželne uprave predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili predsedniki pokrajinskih turističnih ustanov Terpin iz" Trsta, Peternel iz Gorice in Barbina iz Vidma. Udeleženci sestanka so najprej voščili novemu odborniku u-spešno delo ter mu zagotovili popolno sodelovanje svojih ustanov. Zatem so izčrpno proučili program dejavnosti in posegov deželnega odbora na turističnem področju tudi podlagi smernic sporazuma na podlagi smernic sporazuma o Sei^lannripravilanzakonČ1Seturistič- '!Jano^ k‘/50 priženili badomo- Na Beli v rezijanski dolini je umrla osemdesetletna Ana Šmit, ki jo je vsa Rezija in še mnogi ljudje iz sosednjih krajev Furlanije cenili in spoštovali. Bila je neke vrste ljudskega zdravnika, ki je zdravila ljudi samo z zdravilnimi rastlinami, nabranimi po hribih Rezije. Poznala je seveda vsa domača imena Rezijanov za zdravilne rože in pa tudi furlanska botanična imena. V Rezijo je prišla pred več kot pol stoletja kot toliko stotin drugih Rezijank, ki so jih pripeljali rezijanski emigranti iz emigracije. Rodila se je na Madžarskem leta 1885 v Baranya Ban, kjer jo je spoznal rezijanski zidar Viktor Di Blasio z Bele. Poročil se je z njo že leta 1909 in jo pripeljal na svoj dom v gorato Rezijo. Tam je spoznala številne druge ženske iz raznih krajev Evrope, ki so se omožile z rezijanskimi emigranti. Emigranti iz Rezije v caristični Rusiji so pripeljali s seboj Ukrajinke, Belo-rusinje, Poljakinje, tisti, ki so delali po avstro-ogrskl pa Čehinje, Nemke, zlasti pa so bile številne Slovenke. Po prvi svetovni vojni so prihajale neveste iz zahodne Evrope: Belgijke, Francozinje, zdaj po drugi svetovni vojni se pa obesijo na podjetne Rezijane Švicarke in Nemke iz Zahodne Nemčije. Vse te žene raznih narodnosti so se v Reziji popolnoma asimilirale kot Ana Šmitova, ker Rezija vse asimilira. V matičnih uradih rezijanske občine je vpisanih polno ljudi, ki so rojeni v inozemstvu. Gre pa v bistvu za ženske, s katerimi so se Rezijani poročili v tujini, in za otroke. Ki so jih imeli z njimi in ki so vsi prišli nato v Rezijo. Sicer pa imajo v Reziji tudi nekaj Furlanov in Ita- ve v Reziji. Tudi te je Rezija asimilirala in govorijo tudi oni rezijanski kot njihove žene Rezijanke. Vsa ta pisana množica ljudi iz raznih krajev, ki pa so vsi trdni Re-zijanci, je prišla na pogreb te zavedne madžarske Rezijanke, ker jih je vse zdravila z močnimi rezijanskimi zelišči. » • » V bolnišnici v Čedadu je umrl Rafael Marseu, star 71 let od Sv. Lenarta. Bil je oče znanega občinskega tajnika Renza Marseua, ki je zdaj občinski tajnik tavorjanske občine, a je prej služboval kot ob-še dežele. Po teh stikih bo sklical činskl tajnik v Nadišklh dolinah, plenarni sestanek predsednikov in. Starega Marseua so pokopali na ravnateljev pokrajinskih turističnih pokopališče pri Sv. Lenartu ob na-ust.anov in krajevnih letoviščarskih vzočnosti občinskih oblasti iz Ta-ustanov, da se domenijo o uskla-1 vorjane in raznih osebnosti iz bllž ditvi vseh turističnih pobud v de- njih krajev. Družina Marseu Je po želi. »delovanju Občinskega tajnika Mar- nem kreditu, hkrati pa bo poskrbela, da se uredi vprašanje deželnih pristojnosti, kar se tiče prizna-nta in klasifikacije letoviščarskih in zdraviliških krajev, nadzorstva nad pokrajinskimi turističnimi uradi in letoviščarskimi ustanovami ter kla-sifkacile hotelov in prenočišč. Na sestanku so se tudi sporazumeli, da je treba okrepiti turistično nrooagando v tujini. Odbornik Giacometti je povedal, da se bo v prihodnjih tednih sestal v Rimu z ministrom za turizem in prireditve Corono, s katerim bo obširno razpravljal o turističnih vprašanjih na- seua zavzemala določeno stališče proti narodnim pravicam beneških Slovencev, saj je bil Renzo Marseu takbj že od vsega začetka, še pred dvajsetimi leti, sodelavec Messagge-ra Veneta, ko še ni bil ta list na sedanjih pozicijah krščanske demokracije pod uredništvom'vittorina Melonija, ampak v nacionalističnih vodah ostre plime proti vsem narodnim pravicam Beneške Slovenije. Po pokojnem očetu Rafaelu je dobil občinski tajnik Renzo globoko znanje slovenskega jezika, ki mu je prav prišlo pri izvrševanju njegove službe v slovenskih občinah. Takrat je nekaj občinskih tajnikov, ki so bili doma iz Beneške Slovenije, imelo-zelo velik vpljv pri zatiranju vseh teženj, ki naj bi pripeljale do enakopravnosti tudi njihovega materinega jezika. Zdaj so nekam potisnili v stran domače občinske tajnike z znanjem slovenskega narečja občanov ter imamo občinske tajnike iz notranjosti države s fakultetno izobrazbo, ki sicer ne znajo jezika ljudstva, a tudi nimajo tistega odklonilnega stališča do domačega materinega jezika, ki so ga imeli domači tajniki delno tudi zato, ker so se hoteli obdržati z manjšimi in neustreznimi kvalifikacijami v takratnem nestrpnem nacionalističnem vzdušju. Stari Marseu pa je bil tipičen beneški Slovenec, kakor so ga zahtevale oblasti tistega časa in zato zasluži naše človeško sožalje! Bazilij Klavora se je rodil leta 1883 v Podbonescu, kamor so prišli njegovi iz bližnjega Bovškega. Iz Podbonesca v Beneški Sloveniji so se njegovi preselili nato v Slovrenc v Brdih, na južno-vzhodnem kraju Beneške Slovenije. Tu je Klavora kmetoval v rodovitni vinogradniški pokrajini in zraven gojil polnih 66 let slovensko petje v društvu »Slovenski jez«, v čitalnici, v pevskem društvu »Skala«, v Hruševju. Ko je bil še v mlajših letih, so hodili' čez Idrijco pet po vaseh Beneške Slovenije, zlasti prapotniške in svetle-nartske občine. Dočakal je visoko starost 83 let in je še vedno rad prepeval posebno stare narodne spodbudne pesmi. Vsi so ga imeli radi v družbi, po pevskih društvih in med lovci, vsi so ga spremljali v velikem številu na njegovi zadnji poti. V govorih in v pomenkih so se spomnili tega idealnega za slovensko pesem vnetega človeka, ki mu je dala rojstvo Beneška Slovenija, za katero se je vedno vnemal in ji želel boljšega in svobodnejšega življenja v prosvetnem udejstvovanju. Z razlastitvijo so Mahniču vzeli hišo in vso posest - Družina (4 člani) je dobila za eno leto malo stanovanje V torek dopoldne okrog 10. ure. Predstavnika Industrijskega pristanišča, organi javne varnosti in odvetnika, ki se upirata izgonu, predstavnik Industrijskega pristanišča pa kaže kopijo pisma in telegrama vladnega komisarja za izgon Okrog 11. ure. Po posvetovanju z višjimi funkcionarji kvesture častnik javne varnosti izjavlja, da ne more biti izgona brez sodnega ukaza. Tudi šofer prevozniškega podjetja je zadovoljen in čaka na dovoljenje, da lahko odpelje tovornjak Okrog 17. ure. Iz Mahničeve hiše že odnašajo pohištvo. Premagala je sila Mahnič s svojim sinčkom zaskrbljeno gleda, kako mu praznijo hišo. Z velikimi žrtvami si jo je uredil. Z vrtom, ki je že »zravnan«, pa si je pomagal, da je preživljal družino, če bo hotel kupiti tako zemljišče, ga bo moral plačati še več kot dvakrat toliko Na cesti Mahničeva žena joče in ne more verjeti svojim očem. Sosedi se zgražajo nad takim početjem in tolažijo ubogo žensko Pnmorsl^Jnevnlk — 8 — t. marca 19^ Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.2, najnižja 10, ob 19. uri 11.5; vlaga 56 odst., zračni tlak 1015.9 raste, veter 15 km severovzhodnik, sunki vetra 35 km ,na uro, nebo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, i' marca Danica Sonce vzide ob 6,35 in zatone o 17.57. Dolžina dneva H.IT. bum vzide ob 17.11 in zatone *> 6-41 Jutri, PONEDELJEK, 7. marca Tomaž ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Protestna stavka delavcev v ladjedelnici Sv. Marka Stavkali so tudi kovinarji v malih podjetjih - V torek enotna stavka gradbenih delavcev Včeraj so delavci v ladjedelnici Sv. Marica zapustili delo ob 6. uri in sklenili, da bodo stavkali do jutri ob 6. uri. Stavko so napovedali sicer v okviru zahtev za sklenitev nove delovne pogodbe. Glavni povod zanjo pa je odločen protest proti nesmiselnim zahtevam ravnateljstva, da bi po svoji volji nenadoma in skoraj vsak dan menjavalo delovne umike z namenom, da bi ublažilo posledice delavskih stavk. To pa je seveda v nasprotju z vsemi sindikalnimi pogodbami. Delavci so se udeležili stavke 100-odstotno. Stavko so napovedali tudi delavci v malih in srednjih kovinarskih podjetjih, ki še niso pristala na vsedržavno pogodbo, sklenjeno pred-kratkim v Rimu. Tako so stavkali med drugim v podjetjih SALDA, Fabiani, Rumignani itd. Tudi ta stavka traja do ponedeljka zjutraj. Prej so ta podjetja ponujala delavcem od 15 do 20 odst. poviška, sedaj pa nočejo nič slišati o raztegnitvi pogodbe, sklenjene v Rimu. Sindikalne organizacije pa so medtem sklenile sporazum o raztegnitvi te pogodbe na podjetje Marcovisi, ki zaposluje 72 delavcev in podjetje IEG, v katerem dela 19 delavcev. V podjetju Mahne pa so suspendirali 9 delavcev, proti , čemur sta obe sindikalni organizaciji enotno protestirali. Včeraj so prenehali z nadurnim delom delavci vseh podjetij, ki se Ukvarjajo s čiščenjem in pleskanjem ladijskih trupov, in sicer v Trstu in Tržiču. Za torek pa sta napovedali obe sindikalni organizaciji enotno stavko te stroke. Za te delavce je namreč zapadla delovna pogodba in Združenje industrijcev je zavrnilo pogajanja, pri čemer pa se ni niti posvetovalo s prizadetimi podjetji. nikov ustanov EPIT in družbe SI Vse tri sindikalne organizacije delavcev gradbene stroke so napovedale za 8. t. m. 24-umo stavko po vsej državi. Sindikalne organizacije poudarjajo, da ni za nepo-pustljivp stališče delodajalcev nobenega upravičenega razloga, ker so pri postavljanju svojih zahtev upoštevale gospodarski in proizvodni položaj te panoge. Delavci zahtevajo s stavko čimprejšnjo obnovo delovne pogodbe, zaščito zaposlitve, takojšnje izkoriščanje vseh finančnih sredstev, ki so že bila nakazana za izvedbo načrtov javnih del ter zvišanje brezposelnostne podpore. Ob 10. un bo na Trgu Garibaldi javno sindikalno zborovanje (če bo slabo vreme, bo zborovanje v dvorani kinematografa «Alabarda»), kjer bo v imenu vseh sindikalnih organizacij govoril vsedržavni tajnik FILCA-CISL Alfredo Messere. Zborovanju pa bo predsedoval pokrajinski tajnik FILLEA Mario Cri-•centi. Protest Slov. skupnosti proti prisilnemu izgonu družine Karla Mahniča Tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji seji v petek razpravljalo o prisilnem izgonu družine Karla Mahniča ter je sprejelo protestno resolucijo, v kateri najprej ugotavlja, da je ustanova EPIT 17. februarja in 1. marca dopoldne poskusila izvršiti izgon, a je morala to opustiti zaradi nastopa policijskih organov, ki so smatrali tak poskus za protizakonit zaradi pomanjkanja ustreznega ukrepa sodne oblasti. Nato pa ugotavlja, da so policijski organi na zahtevo predstav- OT ter po izrecnem nalogu nadrejene upravne oblasti 1. marca dovolili izvršitev prisilnega izgona. Resolucija nato pravi, da je v tržaški pokrajini to prvič, da je nadrejena upravna oblast ukazala v razlaščevalnem postopku izvršitev prisilnega izgona razlaščenca iz razlaščene stanovanjske hiše in z zemljišča mimo sodne oblasti in ne da bi bil razlaščenec deležen zaščite, ki jo predpisuje zakon. Tajništvo Slovenske skupnosti odločno protestira proti takemu nezaslišanemu postopku in zahteva, naj pristojne oblasti preiščejo vso zadevo, da se ugotovi odgovornost, zadosti pravici in popravi krivica. Mahničevi družini izreka svojo solidarnost; vso javnost, stranke in orga- nizacije pa poziva k odločnemu skupnemu nastopu za preprečitev morebitnih podobnih primerov in za spoštovanje zakonitosti. Tajništvo Slovenske skupnosti si tudi pridržuje pravico, da o tem dogodku obvesti najvišje pristojne organe v državi. Lelio Basso na otvoritvi novega sedeža PSIUP Danes bo otvoritev novega sedeža tržaške federacije PSIUP na Trgu Largo Barriera Vecchia 11/11. (Trg Stare Mitnice). Na svečanosti bo govoril predsednik glavnega odbora stranke posl. Lelio Basso. Zakonski osnutek v posl. zbornici Predlog za dela v pristanišču V poslanski zbornici so porazdelili zakonski osnutek, ki sta ga pred časom predložila tržaška demokr-ščanska poslanca Belci in Bologna, in ki se nanaša na vrsto del, ki naj se izvedejo v tržaškem pristanišču s sredstvi 2,5 milijarde lir, ki so bila nakazana z zakonom št. 1200 z dne 27. oktobra 1965. Poslanca Belci in Bologna svetujeta, naj se s tem denarjem razširi novo pristanišče na Trajanovo nabrežje, ob novem vhodu pa naj se zgradi nova carinarnica. Poleg tega naj bi razširili dohodno cesto do proste cone za mineralna goriva pri Sv. Soboti ter pristajališče v lesnem skladišču pod Skednjem. Za 'zved-bo teh del je predviden strošek 1,105.000.000 Ur. Nadaljnjih 142 milijonov lir naj bi potrošiU za razna popravila in modernizacijska dela na pristaniških napravah. Javna skladišča bi za modernizacijo svojega parka industrijskih vozil potrošila nadaljnjih 753 milijonov lir; za nabavo plavajočega žerjava z zmogljivostjo 40 ton pa je v zakonskem besedilu predviden izdatek 500 mi-Ujonov lir. nillllllllllllllHIlUillHIIIIIIIIIHIIHIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIUlIlllllllHIIIIlIlIIMIIIIIIIIIIIIIIIllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHllilllllllllllllllOlil* V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA Na dnevnem redu razprava o zakonu za manjšinsko zaščito Obisk predsednika Berzantija v Ljubljani v znamenju krepitve prijateljskih odnosov V torek se bo v deželnem svetu nadaljevala razprava o predlogu državnega zakona, ki ga je na podlagi člena 26 statuta predložil svetovalec Slovenske skupnosti odv. škerk in ki vsebuje kazenske določbe v zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Na zadnji petkovi seji se je poročevalec večine Gi-naldi skliceval na svoje pisano poročilo o zakonu, o katerem smo že pisaU, medtem ko je misovec Wondrich, poročevalec za skrajno desničarsko manjšino, govoril o politični in juridični plati te zadeve kar celo uro in dokazoval, da nima predlog nobenega pravnega smisla ter da bi morebitni zakon imel ravno nasprotni učinek, to je, da bi pogiabljal razdor med obema jezikovnima skupinama, namesto da bi ga premoščeval. Misovcem bi bila vsekakor vsaka pravna zaščita slovenske manjšine trn v peli, čeprav odevajo svoje nasprotovanje v razne več ah manj uglajene fraze. V torek bo orisal svoje desničarsko manjšinsko poročilo še liberalec Morpurgo, nakar se bo začela razprava. Seveda bodo v torek, kot običajno, na dnevnem redu tudi vprašanje in interpelacije svetovalcev. Ta teden pa pride na vrste tudi zakonski predlog furlanskih demokristjanskih svetovalcev o u-krepih v prid sviloreji. Lani so isti svetovalci že predložili podoben zakon in dežela je že prispevala za razvoj sviloreje 50 milijonov lir. V tem zakonskem predlogu pa so predlagatelji navedli vsoto 76 milijonov lir, ki naj bi jih dežela prispevala svilorejcem letos. Na vabilo predsednika izvršnega sveta Socialistične repubUke Slovenije Janka Smoleta je včeraj predsednik deželnega odbora Berzanti včeraj odpotoval v Ljubljano. Ob 10. uri je šel čez obmejni prehod pri Rdeči hiši, kjer so ga sprejeli nekateri slovenski funkcionarji. Med svojim kratkim bivanjem v Ljubljani bo predsednik Berzanti, ki ga spremlja soproga, bival v vili Podrožnik. Snoči sta se predsednika Berzanti in Smole’ skupno svojima soprogama udeležila v športni palači tekme v hokeju na ledu med ZDA in ZSSR, ki je ena najbolj napetih Umri je zaveden Slovenec župnik Josip Križman Včeraj zjutraj je v tržaški bolnišnici, kjer je ležal od 10. februarja, umrl č. g. Josip Križman upokojeni in bivši dolgoletni župnik na Proseku. Pogreb zaslužnega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, popoldne. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki bodo okrog 15.30 prepeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev novega sv. Antona, kjer bo žalni obred z mašo. Nato bodo pokojnika odpeljali. na Prosek, kjer se bo približno ob 16.30 razvil žalni sprevod na domače pokopališče. Pokojni g. Josip Križman se je rodil 24, februarja 18SO pri Sv. Antonu pri Kopru (Pridvor). Novo mašo je Pel 14. 8 1904. Kot duhovnik je služboval v Istri, na Krasu in v Trstu. Najprej je nastopil mesto v Krkavčah, potem je bil v Moščenicah pod Učko, nato na Repentabru, v Rojanu, v Tinjanu pri Pazinu in pri Sv. Vincencu v Trstu. Končno je leta 1V27 prišel na Prosek, kjer je bit kot župnik tamkajšnje župnije celih 30 let, dokler ni bil upokojen. Leta 1958 se je preselil v Trst in pomagal zlasti pri novem sv. Antonu Župnik Križman je bil znan kot glasbenik. Učil je cerkveno in po-svetno petje. Bil je štiri leta organist m vodja cerkvenega petja pri Sv. Vincencu, nekaj mesecev pa je nadomeščal organista pri Sv. Justu, prof. Zuccolija. Tako je bilo slišati njegovo orglanje ob nedeljah in praznikih pri slovesnih mašah v stolni cerkvi. Dolgo let je bil kolavdator cerkvenih orgel za vso Istro, Slovensko Primorje in Beneško Slovenijo. Rad je vodil in vadil pevske zbore, budil ljubezen do lepega petja in tudi sam rad pel. Precej si je pripadeva1 in je njegova zasluga, da je proseška farna cerkev leta 1936 dobila lepe orgle. Pokojnega župnika g. Križmana bodo ohranili v lepem spominu vsi, ki so ga poznali, zlasti oa njegovi farani s Proseka. Spoštovali in cenili so ga tudi tisti, ki niso radi zahajali v cerkev, zaradi njegovega značaja in odprtega srca. Pokojni g- Križman ie b>! pravi ljudski duhovnik, tesno povezan s svojim narodom, s katerim in za katerega je preživel v temni dobi zatiranja grenke dneve. Bil je zaveden Slovenec in tega ni nikjer in nikdar prikrival. Svojo narodno zavednost in široko obzorje je pokazal tudi v najhujših časih v zadnji vojni, ko je bil popolnoma ob strani svojega ljudstva, ki se je borilo proti na-cifašizmu. Tudi v zadnjih letih svojega življenja, ko je bil že u-pokojen in so mu polagoma pešale moči, se je zanimal za vse probleme naše narodne skupnosti in marsikaj koristnega napravil. Jutri se bo vrnil med svoje drage farane, za vedno. Naj v miru počiva in naj mu bo lahka kraška, domača gruda. vsega šampionata. Pričakuje se. da se bo predsednik Berzanti vrnil v Videm danes popoldne. V deželnih krogih poudarjajo, da je obisk deželnega predsednika v Ljubljani popolnoma zaseben. Kljub temu pr ga smatraio za nadaijmi izraz velje po sodelovanju, ki preveva oblasti sosedne republike v odnosu do dežele Furlanije-Julijske krajine. Tudi dejanja ošebne vljudnosti, kot je vabilo predsednika Smoleta, so znak prisrčnih odnosov med odgovornimi voditelji o-beh dežel in krepijo ozračje, ki je ugodno za njihov razvoj. Ljubljani bosta imela oba predsednika gotovo priliko, pravijo v tukajšnjih deželnih krogih, da izmenjata ustrezna mnenja o glavnih političnih dogodkih iz zadnjih mesecev, ki se tičejo obeh dežel, zlasti pa, da skupaj ocenita rezultate nedavnega potovanja predsednika vlade Mora v Jugoslavijo. V luči teh ocen se bodo lahko tudi nakazale naslednje etape za razvoj odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Kratki obisk predsednika Berzan- tija v Ljubljani sledi teden dni po obisku, ki ga je opravil v Trstu jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda, ki je osebno izročil predstavnikom deželnih oblasti visoka odlikovanja, ki jim jih je podelila beograjska vlada. Večer solidarnosti i vietnamskim ljudstvom Nova delavska zbornica CGIL v Trstu priredi v okviru proslav mednarodnega praznika žensk v sodelovanju s tržaško sekcijo Zveze italijanskih žensk (UDI) jutri ob 20. uri v dvorani «G. Di Vittorio« v Ul. Pondares 8 «Večer solidarnosti z vietnamskim ljudstvom«. Govorila bosta namestnika glavnega tajnika Nove DZ-CGIL Albino Gerli in dr. Licia Chersovani iz vodstva UDI. Ob tej priložnosti bodo predvajali tudi dokumentarni film. Vhod z vabilom. iHtiiiiiMiHiHmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiunMHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiininiiiiiiHiiiiim SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Obvezne cene kruha ostanejo nespremenjene Za največ 10 lir pri kg pa se bodo od jutri povišale cene dražjim vrstam kruha tipa «00» Pokrajinski odbor za cene je sklenil, naj zaenkrat ostanejo v veljavi dosedanje obvezne cene za prodajo kruha na drobno. Omenjene cene so naslednje: kruh vrste «1» v kosih po 250 g, 88 lir kg; tipa <-.0» v kosih po 150 g 110 lir kg; tipa «0» v kosih po 250 g 120 lir kg ter tipa «00» v kosih po 150 g 140 lir kg. Hkrati s tem je odbor podčrtal, da velja še vedno odlok, po katerem morajo imeti peki v dopoldanskih urah v svojih pekarnah na razpolago vse zgoraj omenjene vrste kruha; v primeru, ko bi katera izmed njih zmanjkala, so peki dolžni prodati kupcu boljše vrste kruha po isti ceni, po kateri je na prodaj zaželjena vrsta. To mora biti razvidno tudi z napisa, ki naj bo v vsaki pekarni na vidnem mestu. Na koncu pa je pokrajinski odbor za cene priznal pekom pravico, da pričenši z jutrišnjim dnem (7. marca) povišajo ceno — največ v razmerju 10 lir pri kilogramu - naslednjim vrstam kruha: kruh tipa «00» (bige) v kosih po 120 g do 180 lir kg; tipa «00» v dvojnih kosih po 120 g do 190 lir kg; tipa «00» v kosih po 80 g do 210 lir kg ter tipa «00» v kosih po 60 g do 230 lir kg. Deželno zasedanje o socialni medicini Danes ob 9.30 bo v Trsta v sejni dvorani splošne bolnišnice deželno zasedanje o socialni medicini, s katerim se bo začelo delovanje nove sekcije Ital' jamjkega društva za socialno medicino v Trstu, Zasedanje bo odprl s kratkim 'poročilom o zdravstveno-so- cialnih plateh alkohouzma predsednik nove deželne sekcije društva prof. Battigelli. Sledili bodo govori vsedržavnih predstavnikov društva in deželnega odbornika za zdravstvo Nardinija, ki je skupno s profesorjem tržaške univerze Lo-rom dal pobudo za zasedanje. Glavno poročilo pa bo podal ravnatelj videmske umobol.vce prof. Massignan. Razprava se bo nadaljevala tudi jutri 'zjutraj. Zasedanja se bodo udeležili številni znani zdravniki in univerzitetni profesorji ter predstavniki oblasti. Priznanja dolgoletnim uslužbencem Acegata Včeraj so na sedežu mestnega podjetja Acegat z manjšo slovesnostjo proslavili osem uslužbencev, ki so 36 let pri podjetju. Na slovesnosti so bili prisotni voditelji AceSata in sindikalni predstavniki delavcev in uslužbencev, tržaškega župana Franzila pa je na •njej predstavljal odbornik dr. Va-scotto. Pet slavljencev je stopilo v službo k takratni »Aziende Tramvie Municipali* 18. junija 1930, in sicer je bila to skupina tramvajskih sprevodnikov, ostali trije pa so bili sprejeti v službo pozneje istega leta. Dr. Vascotto in predsednik Acegata dr, Stasi sta se zahvalila slavljencem za dolgoletno prizadevanje, vsem pa so razdelili priznanja. 5 Zaradi cestnih del bo Ul. Bono-mea od 7. marca dalje zaprta za promet z vozili na odseku med hišnima številkama 40 in 48. GLASBENA MATICA V TRSTU PR1KEDI DANES 6* »AK(A OB 17. UHI V KULTURNEM DOMU KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSEMLETKE TRNOVO IZ LJUBLJANE ZBOR JE BIL NAGRAJEN NA FESTIVALU MLADINSKIH ZBOROV V CELJU Vodi ga MAJDA HAUPTMAN M. Kozina: Naše geslo, R. Simoniti: Čriček na vrtu, M. Kogoj: Zvončki, V. Ukmar: Moja mamica, B. Arnič: Pozni mesec, D. Fio- U našeg marina, A. Lajovic: Veseli koledniki, J. Gotovac: Jadovanka za teletom, S. Osterc: Stuparama, V. Džordževič: Vede vrana. M. Pimik: Lastovki v slovo, E. Adamič: Zabavljivka, M. Tomc: Zagorski zvonovi, D. Jenko - M. Tomc: Lipa, E. Adamič: Nmau čez izaro, K. Pahor: Pa se sliš’ M. Apih - U. Vrabec: Bilečan-ka, J. Kuhar - R. Gobec: Jutri gremo v napad. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PROSVETNO DRUŠTVO « SLAVKO ŠKAMPERLE » priredi na svojem sedežu dne 8. marca t. 1. ob 20.30 družabni večer s proslavo 8. MARCA DNEVA ŽENA Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Odbor Praznik žena na sedežih KPI Za mednarodni praznik žena bo v torek, 8. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 družinski praznik KPI Govorila bosta federalni tajnik Paolo Šema in članica federalne nadzorne komisije Pina Colja. Sledil bo ples. Vstop prost. Podoben družinski praznik bo ob isti priložnosti 8. t. m. tudi na sek-cijskem sedežu KPI pri Sv. Jakobu v Ul. S. Zenone 10 z začetkom ob 20. uri z vstopom z vabilom, in na sekcijskem sedežu na Elizejskih poljanah v Ul. V. Carli 8 za članice in prijateljice KPI. Začetek ob 20. uri. Informacijski urad turistične ustanove Tržaška turistična in letoviščar-ska ustanova je v pritličju občinske palače na Trgu Unita odprla lasten informacijski in statistični urad, ki je doslej deloval v prostorih pokrajinske ustanove za turizem v Ul. S. Nicolb. Novi urad zavzema prostore nekdanje tobakarne, in se deli v dva dela, ki imata skupaj 54 kv. m površine. Dve veliki izložbi gledata na trg, in sicer so v njih prikazali na velikih slikah najznačilnejše turistične postojanke na našem področju. Po napisu, ki so ga sporazumno z dekoraterjem G. Missigojem postavili v izložbi, je «Turistična in letoviščarska ustanova na razpolago Trstu in dobrodošlim obiskovalcem«. Tri manjše izložbe so pridobili tudi pod tamkajšnjim prehodom. Od aprila do septembra bo v tem uradu na vpogled informacijski vodič v treh jezikih: v njem bodo zbrani vsi podatki, ki se nanašajo na urnike v prometu, spisek hotelov in prenočišč, opis najvažnejših turističnih tur, športne prireditve, itd. Otvoritvene svečanosti, ki je bila včeraj dopoldne, so se udeležili predsednik AASG odv. Dl Giacomo, ravnatelj dr. Quittan, tržaški župan dr. Franzil, generalni občinski tajnik dr. Carminelli; predsednik in ravnatelj Pokrajinske turistične u-stanove dr. Terpin in dr. Apollo-nio, tukajšnji konzul organizacije Touring Club Itallano Marovelli, načelnik krajevnega urada CIT in drugi turistični delavci. V krajšem nagovoru je župan Franzil med drugim omenil, da se bo turistična u-stanova junija letos vselila v nove prostore v Ul. Rossini, poudaril pa je potrebo po skupnem nastopu vseh organizacij in posameznikov, ki se udejstvujejo na področju turizma, Razna obvestila Tržaški filatelistični klub iL. Košir* bo Imel danes dne 6. tm. od 10. do 12. ure običajni sestanek. Dospele so novitete. ..................................mi..............................milil..........................i...................................................iiiiiiiiiiiiimiiimiiiimii..mini.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv, Ivan); ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. marca 1966 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 1 uro stara Consuelo Degrassi, 1 uro stara Maria De-grassi, 91-letni Guido Bocchi, 78- letna Blisa Zuberti vd. Corsi, 18-letni Ennio Petessini, 81-letna Grazia Ce-schtn vd. Pecorari, 63-letna Anna Krmac por Chermaz, 77-letna Giovan-na Taucar vd. Sovrano, 57-letnl Giacomo Glavina, 554etna Maria Can-ziani por Feresin, 86-letni Giuseppe Krisman, 79-letni Gustavo Gior-gi, 57-letna Lionella Cermel vdova Sc h wa gel. OKLICI: karabinjer Graziano Fab-bro in trg. pomočnica Miranda Be-stianiutti Bianchi, funkcionar dr, Gior-gio Tamaro in tolmač Giuliana Rut-ter, uradnik Franco Becci in trg. pomočnica Marisa Perfila, mehanik Orlando Savarin in delavka Anna Maria Vigini, uradnik Sergio Cosma in uradnica Giuliana Gregori, mehanik Giampaolo Palazzi in gospodinja Anna Torre, karabinjer Umberto Gaeta in delavka Maria Meniš, uradnik Paolo Marconi in trg. pomočnica Caterina Kresevic, delavec Mau-rizio Fiorita in delavka Eliana Degrassi, podčastnik finance Franco Bocci in gospodinja Giuseppina Mat-tei, trg. pomočnik Giorgio Gondolo in delavka Maria Grazia Cavestro, Vceraj-danes de Leitenburg, Trg, S. Giovannl 0; Mizzan, Trg Venezia 2. pleskar Pietro Šabloni in gospodinja Isolda Pilar, študent Arrigo Gen-tilli in študentka Adele Moscatelli, študent Carloandrea Chini in študentka Laura Velicogna, natakar Luigi Fedrigo in garderoberka Evelina Bra-vln, komercialist Riiccardo Facchinet-ti in študentka Susan Rim, trg, pomočnik Giuseppe Besedniach in trg, pomočnica Emma Paoletti, uradnik Livio Cniffi in frizerka Grazia Bot-tali, šofer Bruno Deschmann in natakarica Llliana Zorzut, sprevodnik Ennio Gobbo in frizerka Marinella Sossi, strojnik Giampaolo Bisso in uradnica Maida Rukavina, delavec Giuseppe Novell) in uradnica Clara Zamparini, mehanik Giuseppe Knez in gospodinja Miranda Babich, mehanik Mario Vidovich in trg. pomočnica Nadia Beorchia, uradnik Lu-ciano Volpi in delavka Maria Stella Delconte, pleskar Sergio Sepich m gospodinja Sonja Scuka, uradnik Silvio Longhi in upokojenka Italica Be-arzotti, natakar Vittorino Zamboni in natakarica Leda Zanetti. kapetan aviacije Gianfranco Pasini Marchi !n uradnica Maria Chiara Padrini, u-radnlk Ntcola Toxir' m uradnica Rita Maria Vaiui, mehanik Vinccnzo Cutazzo in univ. študentka Maria Antonia Paoli, mizar Petlegrino Bos-dachin in bolničarka Emma Spetti, uradnik Giorgio Verrecchia in uradnica Maria Sabatino, delavec Carlo Steinbok In trg. pomočnica Melitta Marengo, zjidar Matteo Stefani in gospodinja Evelina Buzzai, železničar Pasquale Aloia in delavka lolanda Nocera, bančni uradnik Giovanni Beorchia in uradnica Maida Slama, oficir trgovske mornarice Claudio Prežal in trg. pomočnica Maria Pa-lumberi, Giovannl Bani in Grete Ger-linde VVeger, fizik Romeo Glacomich in študentka Giulia Burresi, uradnik Bruno Stelvi in knjigovezka Maria Grazia Bernardi, obrtnik Carlo de Walderstein in gospodinja Stefania Franz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (28. 2. do 6. 3.) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz), NOČNA SLUŽBA LEKAHN (21. 2 do 8. 3.) AlUAlabarda, Ut. delFlstrla 7; Al LADJE V PRISTANIŠČU Bitola, Srakane, Novlgrad (Jug.), Mal k a (Isr.), Georgios, Billie, S. Ma-ris II (Or.), Borea, C. Colombo, A. Lauro, Spuma, L. Lauro, U. Vivaldi, Africa, E snu Mino, Piave, Salaria.Sai-pa II, Bernina, Cel lin a (It.), Bharat-kumar (Ind.), Bratstvo (Br.), Lago N. Huapi (Arg.), Debrecen (Madž.), B. Kassabov (Bu.), Ferax (Pa.). LOTERIJA BARI 7 27 37 79 18 CAGLIARI 29 37 28 88 61 FIRENCE 34 28 39 32 86 GENOVA 36 56 27 74 25 MILAN 53 80 21 59 74 NEAPELJ 74 62 4 45 41 PALERMO 5 64 49 15 80 RIM 69 5 74 70 35 TURIN 76 12 63 49 69 BENETKE 41 18 61 37 58 1 1 X ENALOTTO X X 2 12 2 X 2 1 KVOTE: 12 točk — 4,559.000 lir, 11 točk — 221.600 Ur, 10 točk — 19.600 Ur. STOLPEC »STUDIO UNO. X X X 1 1 X 1 PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v četrtek, 10. marca t.l. ob 20.30 na svojem sedežu predavanje s predvajanjem skioptičnih slik «V DEŽELI POLNOČNEGA SONCA* Predaval bo prof. Franc HABE Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva Prosimo točnost! Istega dne popoldne ob 16.30 bo predavanje «SLOVENSKI KRAS* za šolske otroke, s predvajanjem skioptičnih slik Predaval bo prof. Franc HABE Vljudno vabljeni! Odbor MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK BORŠT priredi 9. t. m. ob 20.30 v srenjski dvorani predavanje Maria Magajne O POTOVANJU PO TUNIZIJI IN ALŽIRIJI Predavflflje spremljajo številni barvni diapozitivi. Ob priliki mednarodnih skokov m proslave 30-letnice skakalnice v Planici priredi SPDT 27. marca izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 vključno do 10. marca t.l. Na Jožefovo, v soboto 19. tm. priredi mladina PD »I. Cankar, enodnevni izlet k Bohinjskemu jezeru, ter na željo, smučarski izlet na Vogel. Izleta se bodo udeležili tudi člani orkestra «Mods». Vpisovanje vsak dan od 18.30 do 20. ure v društvenih prostorih, Ul. Montecchi 6 vključno do 13. tm. Še nekaj prostorov za Moskvo in Leningrad Obveščamo, da je na razpolago še nekaj prostih mest z letalom v Moskvo in Leningrad od 22. do 25. aprila. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243. Za Jožefovo v Bohinj in na smučišča Vogla Potovalni urad AURORA priredi dne 19. in 20. marca 1966 avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izlet je primeren tudi za smučarje. Vpisovanje pri AURORI, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243. Kino • fotografski material SE C Ul IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj blščejo ga obiščejo Mali oglasi PRILOŽNOST: proda se frizerski salon v centru. Tel. 52-070. ODDAM SOBO resni ženi srednjih let. Naslov na upravi lista v Ulici S. Francesco 20. 47-LETNI SLOVENEC, kanadski državljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ, želi spoznati 30- do 42-letno dekle ali vdovo s svojo hišo ali s koščkom zemljišča v okolici Trsta ali Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobite na upravi lista v Ulici S. Francesco 20. SREBRO In srebrne kovance kupim ali zamenjam za zlato. HOLT ESCH, Tr$t. Ptazza S. Giovannl 1. Sintetične preproge in preproge za hodnike lz plastike «BALATUM» ln .MERA-KLONvi. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» ploščice «RIKETT» ln pl« «ARMS' ln ISTRONGb. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane). Hitra uredi- tev s specializiranim osebjem A. R. P. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale St. « Tel. »5-91» Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU v sredo, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih Režija m scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Leopold: S. Starešinič, Rafael: A. Milič, Simeon: J. Lukeš, Valerija: L. Kozlovičeva, Mira: M. Sardočeva, Ida: M. Caha-rija, Liza: Z. Rodoškova. Krstna predstava Gledališča VERDI Danes popoldne ob 16. uri p*'*-, ni red v vseh prostorih zadnja P , stava Bellinijeve opere «Puritanc• istimi nastopajočimi kot pri P p njih predstavah. Jutri se pri blagajni glcdalisca^^ čenja prodaja vstopnic za Prv0 stavo Straussove opere «Ar„5n ki bo v soboto, 12. tm. ob 20.su , red A v parterju in ložah ter » C na galerijah in balkonih. ki je bila v Trstu uprizorjena enkrat leta 1937, bo dirigiral M • hard von Zallinger, izvedena Pa v nemškem izvirniku. Nastopili P nemški pevci: Melitta Mussely. K mond Wo4ansky, Hanna Ludvviž 1 Otello v «Avditoriju» Danes ob 16.30 za red DD P01’0*'*, vi Shakespearove tragedije Oteli ^ prevodu Salvatora Quasimoda. glavnih vlogah nastopajo: Luigi nucchi (Otello), Ediste Marcucci i go), Ada Maria Serro Zanetti '"L, demona). Nicoletta Rizzi. °ierctJ. in drugi člani Teatra Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. DANES, 6. t. m. ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu Carlo Goldoni Ferrente bile. Nazionale 14.00 Disneyev film ® Škarjev «Mary Poppins« T'ecn0p,. tor. Julie Andrevvs. Dick va° ke. GROBIJANI V torek, 8. marca ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, dr. Boris Kuhar, ravnatelj slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani o lo, Technicolor. Claudia Cardin* Rock Hudson. Impero 15.00 «Ipcress». Vittorio Veneto 14.15 «Una 'r'r?L •trk g S 31 n ,Ko j! is w Ud. Pri Vitlf r‘ * nVt’ Vima Lisi. Prep0 . rio Gassman, ,„uM uiai. --dano mladini pod 18. letom. ^ Moderno 14.30 «1 due pretorian« Technicolor. Franco Franchi, cio Ingrassia, Liana Orfei, Ral® do Vianello, Gino Bramieri. Astra 15.00 «Shenandoah la vali* Ponore«. * Astoria 14.00 «Ciao Pussycat» T' nicblor. Peter Sellers, CaPuCi ^ Prepovedano mladini pod 1L tom Ideale 14.00 «Una ragazza da re» Technicolor. Leslie Čarom R Hudson, Charles Boyer pri- Abbazia 13.30 16.15 19.00 21.45 »J, ma vittoria« John Wayne, N Douglas. t0. Skedenj 14.00 »Invito a una spa^1 ria» Yul Brynner. « MODELLINA CALZATUBE * klasični in najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otro*c Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-791 (vogal Ul Machiavelli) Z A M V A U A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ob tragični izgubi našega dragega so z nami sočustvovali ALBERTA KNEZA Enaka zahvala č. g. župniku, godbi in pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: starši, brata, sestre in drugi sorodniki Samatorca, 6. marca 1966. A A n V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ko nas je za vedno zapustil naš dragi RAFAEL VOLK - FOLCHI Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene ter številnim prijateljem in znancem, ki so počastili spomin dragega pokojnika s prisotnostjo na njegovi zadnji poti, kot tudi zdravnikom in bolniškim sestram, ki so lajšali njegove zadnje bolečine. Žalujoči: žena Helena ter hčerki Helena z družin® in Anamarija z možem 5. t. m. Je mimo preminil v starosti 86 let č. g. JOSIP KRIŽMAN bivši župnik na Proseku Truplo bo počivalo na mrtvaškem odru v cerkvi sv. An; Novega v ponedeljek, 7. t.m. ob 11.30, kjer bo ob 15. bP , nato pa ob 16.30 pogreb na Proseku. tona maša, nato pa ob 16.30 pogreb na Proseku. Žalostno vest sporočajo: sestra, brat, svakinja, nečaki in drugi sorodniki l.T.F. Ul, Zonta 3 Za vedno nas je dne 24. februarja zapustila naša Pre’ draga BOGDANA PERHAVC roj. DOUGAN K večnemu počitku smo Jo položili na Žalah v LjublJftIli poleg njenih staršev in s tem izpolnili njeno zadnjo Soprog dr. Rudolf, sestre Stanka Spinčič, NuS® Benedik, Ljuba Saunik, bratje dr. Ivo, Mil*1’’ in dr. Danilo Dougan, svakinja Marija Perhsvc drugo sorodstvo TM, Ljubljana, Kranj, «. marca 1966 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN . BO' po* ra® .el# Kt ll diatu* tj uladi- gi Xoo> M>d- »»* Ni vedel, da nosi v torbici tri ukradene potne liste... Sodišče mu je verjelo, da jih je odkupil skupno s cigaretami in ga obsodilo le zaradi nakupa ukradenega blaga Pred kazenskim sodiščem (predalnik Pazio, tožilec Corsi, zapisni-De Paoli) so se morali zago-™jati zaradi raznih tatvin trije “»toženci, ki so jih priprli že v "JUu ali avgustu leta 1964. Po raz-*?(l“i pa so dva izpustili iz zapoje tali bi ju morali izpustiti, če Sf® obtožena za kak drug prekr-oziroma če morata odsedeti 5*0 drugo kazen), ker so ju sod-spoznali za nedolžna. Dejanji Pa sta obtoženca presedela v “Poru več kot eno leto in pol. Na zatožni klopi so sedeli nasledki 60-letni Giuseppe Fredducci iz H.M. d’Azeglio 21 (ki je že znan jfjjtcijskim in sodnij skim oblastem 5*1 zaradi znanega poskusa tat-»ae v Ul. Palestrina), 38-letni ^>nardo Porcelli od Spod. Magda-1813 in 28-letni Vittorio Za- ttiz Ul. Martiri della Liberta. ./je tri so obtožili, da so pono-junija leta 1963 ukradli raz- ® orodje, vreče in drogove na JPtftrišču podjetja Battera v Fur-Pski ulici. Potem pa so obtožen-vsaj tako je trdila obtožnica, S15 v tobakamo, ki je last Vio-Padovan por. Viola na Fur-Jtski cesti, ter se polastili 24 £ cigaret, cigar in tobaka v za-Sokih. Poleg tega so odnesli s IJoj tudi en nahrbtnik, očala, 10.000 f T gotovini in en zastor. J?btožnica je trdila, da so vsi Pp poskušali iste noči vlomiti v J®, ki je last Agostina Zanija iz 5 Baseggio in katerega je lastnik Jfltiral v bližini svojega doma. Za-? Pa je opazil zlikovce ter jih "*gnal .Obtožnica je dolžila Fredduccija da se je v juniju leta 1963 spla-? V garažo vile v škorklji, ki je Salvatoreja Mangana, kjer je padel razne predmete in med TOm tudi potna lista Mangana -ciKj 4 njegove žene. s jNončno je obtožnica dolžila Fred-?Ccija, da je ukradel iz avta, ki 5 last Edoarda Roetla iz Ul. Ro-jJSna 15 nekaj predmetov in last-Tjcv potni list. tiskava o teh tatvinah je tra- g noti’ preP0" n. 1. jins”1 -ere*"*1 Vitla tp°,t "Vi aifl*®®" Tetk ; [8. * >* ) ^ Kt1*; !e*”| I delil J .78’ I jala dolgo časa. že v juniju leta 1963 so policijski organi prijeli Fredduccija v trenutku, ko je odhajal iz svojega stanovanja. V roki je imel torbo, kjer so našli nekaj več kot 100 zavojčkov cigaret. Naknadno so preiskali tudi njegovo stanovanje ter našli še nekaj zavojčkov cigaret, tri potne liste (gre za omenjene dokumente) ter nekaj drugega blaga. Fredducci pa je vedno trdil, da ni zagrešil omenjenih tatvin. Dejal je, da je blago odkupil od nekega neznanca na Trgu della Liberta! Kaj pa potni listi? Tudi te je odkupil skupaj s cigaretami za skupno vsoto 15.000 lir. Ali je vedel da gre za potne liste? Ne, je pribijal obtožence, kajti on je baje nepismen. Ostala dva obtoženca so policijski organi priprli, ker sta se večkrat družila z glavnim obtožencem. Na procesu pa so imeli vsi trije veliko srečo. Neka priča je namreč potrdila, da je napotila Fredduccija na Trg della Liberta, da odkupi od neznanca razno blago po ugodni ceni. Tako so odpadle obtožbe glede druge, četrte in pete točke obtožnice, katere so sodniki spremenili v obtožbo namernega odkupa ukradenega blaga. Ostalih obtožb pa so oprostili tako Fredduccija, kakor tudi druga dva obtoženca, ker dejanja niso zagrešili. Zaradi odkupa ukradenega blaga so obsodili Fredduccija na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 150.000 lir globe. Dejavnost odbornika za deželno načrtovanje Odbornik za deželno načrtovanje Giust je začel vrsto razgovorov, da bi se seznanil z raziskovalno dejavnostjo v zvezi z opredelitvijo osnutka deželnega razvojnega načrta. V tem okviru je sprejel predsednika deželne zveze trgovinskih zbornic inž. Risu-nata, ki ga je spremljal dr. Stein- bach. Z njima je razpravljal o raziskavi, ki jo je začela deželna zveza trgovinskih zbornic, da bi s sodelovanjem poslovnih gospodarskih krogov zvedela za perspektive investicij v industriji v naši deželi. Na sestanku z voditelji združenja industrijcev iz Trsta, Vidma in Gorice pa je odbornik Giust skupno z njimi prouči! izpi.'.sevalno polo. ki so jo priprav,!;, da bi pri organizacijah delodajalcev in delavcev v deželi zbrali informacije o pogodbenem položaju, o zaposlitvi, o premeščanju delovne sile, o višini plač ter o možnosti varčevanja in naložb. Ta teder. pa se bo odbornik Giust sestal s predstavniki sindikalnih organizacij. SESTANEK NA TRGOVINSKI ZBORNICI Predstavniki kategorij so sklenili da bo tudi Gorica imela svoj sejem Zanj bo večji del sredstev prispevala dežela ■ Sejem se bo specializiral na določeno blago ■ Zgradili bodo sejemski prostor KINO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes, 6. t. m. z začetkom ob 16. uri film: Italiano brava gente (ITALIJANI DOBRI LJUDJE) Izvrstno delo ital.-sovjetske proizvodnje Igrajo' TATIANA SAMOILOVA, PETER FALK, GIANNA PRO-KHORENKO in ARTHUR KENNEDY v ponedeljek, 7. t. m. z začetkom ob 21.' uri za MEDNARODNI DAN ŽENA izredna predstava s filmom: Qualcosa elie vale (NEKAJ KAR VELJA) Igrajo: ROCK HUDSON, SIDNEY POITIER in DANA WYNTER pred izvajanjem filma bo priložnostni govor KINO V KRIŽU Predvaja danes, 6. t. m. z začetkom ob 15. uri film: LA RAGAZZA Dl BUBE Igraj. (BUBEJEVO DEKLE) o: CLAUDIA CARDINALE in GEORGE CHAKIRIS V sredo, 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film: C0NGIURA DEI 10 (ZAROTA DESETIH) Igrajo: STUART GRANGER in SILVIA KOSCINA Požar trave in suhljadi Gasilci iz vojašnice na Trgu Nicco lini in s postaje v Miljah so imeli predvčerajšnjim vse polno dela. Okrog 19.30 je nastal silovit požar na Katinari. Vnelo se je grmovje in suha Irava v bližini mosta, kjer je gorelo na 6000 kv. metrih površine Komaj so pogasili požar na Katinari, so morali gasilci na Zlato krono, kjer se je na 2000 kv. metrih razplamtel požar suhe trave. Najhujši požar pa je nastal ob 23.45 blizu Ricmanj, kjer je gorelo na približno 15.000 kv. metrih površine. Gasilci so se morali truditi do dveh ponoči, da so pogasili požar, ki ga je razpihoval veter, šele ko so pogasili še zadnje žarišče, so se vrnili v vojašnice. Sinoči se je na Zlati kroni, na zemljišču dolinske občine, razplamtel velik požar. Gorela je suha trava in grmičevje na približno 25.000 kv. metrih površine. Prihiteli so gasilci iz Trsta in Milj ter agenti komisariata v Miljah. Po dveh urah trdega dela je gasilcem uspelo pogasiti požar, ki je povzročil precejšnjo škodo. Zanikal je tatvino z ukradenim jopičem na sebi Čeprav ga je lastnik zasačil z u-kradenim jopičem pod dežnim plaščem, je 43-letni delavec Emilio Mar-zari iz Ul. Pondares 5 vztrajno zanikal tatvino in celo jezno odvrgel ukradeni jopič. Zgodilo se je predvčerajšnjim popoldne v ambulanti INAM v Ul. Battisti 4 v Miljah, kjer je 52-letni zidar Renato Parovel iz Pisci olona 28 v čakalnici čakal, da mu bolničarka obveže rano. V čakalnici je bil tudi Marzari. Ko je Parovel odšel v ambulanto, si je slekel jopič in ga obesil na obešalnik. V ambulant: se je zadržal samo 10 minut, toda to je zadostovalo Marza-riju, da je urno pobral jopič in izginil. Parovel je priJjiLjjiiambulame in kij opazil, da jopiča ni več. Stekel je na cesto in srečal mimoidočega ter ga vprašal, ali je videl moškega take in take zunanjosti. Parovel je imel srečo, pešec mu je povedal, da je videl opisano osebo, ko je hodila proti Sv. Barbari. Okradenec je šel za tatom in ga dosegel blizu stavbe štev. 2. Ustavil ga je, toda Marzari se je krčevito branil in zanikal vsakršno krivdo, čeprav je pod dežnim plaščem imel še jopič. Tat se je nato tako razjezil, da je iz ukradnega jopiča povlekel Parovelovo listnico ter jo vrgel na tla, isto je storil tudi z jopičem. Toda nič mu ni pomagalo. Parovel je Marzarija zvlekel na komisariat, kjer je tatič še vedno zanikal vsako krivdo. Kljub vsemu so policisti Marzarija aretirali in ga prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Kino «ikis» pkosek predvaja danes, 6. t. m. barvni film: z začetkom ob 15. uri Cinemascope Erasmo il lentigginoso (PEGASTI ERAZEM) (Dobri igralci nadkriljujejo komedijo) f lKrajo: JAMES STEWART, BRIGIT BARDO, FABIAN GLY-NIS JOHNS in ED WYNN ntmnaDnm Wk- Odvaja danes, 6. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicolor film: IL CIRCO E LA SUA GRANDE AVVENTURA (Cirkus in njegova velika dogodivščina) dramatični — avanturistični Igrajo: JOHN WAYNE, CLAUDIA CARDINALE, RITA HAY-VVORTH, LLOYD NOLAN In RICHARD CONTE ^ Ponedeliek, 7. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: IL CIRCO E LA SUA GRANDE AVVENTURA ^ (Cirkus in njegova velika^dogodlvSfiiia)^ Tudi Gorica bo imela svoj sejem; tako so zastopniki raznih ustanov in kategorij včeraj sklenili na sestanku, ki ga je sklicala trgovinska zbornica. O tej zamisli je trgovinska zbornica že razpravljala na eni izmed sej odbora v lanskem letu. Včeraj je bil prvi sestanek, na katerem so zamisel poglobili ter ji dali tudi že prve obrise. Zastopniki trgovinske zbornice, Zveze Industrijcev, pokrajinske in občinske uprave ter raznih proizvajalnih kategorij so se sporazumeli, da se v Gorici u-stanovi specializiran sejem, na katerem bodo razstavljali blago, ki ga proizvajamo v naši pokrajini. Tako bi mogli z uspehom razstavljati čolne, ki jih gradijo v Tržiču, izdelke iz plastičnih mas itd. V Gorici bodo s prispevki ustanov, predvsem pa deželne uprave, zgradili razstavni prostor. Na takšen način se bo tudi Gorica pridružila Trstu, Pordenonu in Vidmu, ki že imajo svoje specializirane sejme. samblov in ritmičnih skupin. Goste je pozdravil ravnatelj Dijaškega doma dr. Peter Sancin, ki je poudaril prizadevanja zavoda, da bi bili gojenci tesno povezani s svojimi vrstniki onkraj meje, da bi se na takšen način medsebojno spoznavali ter si izmenjavali izkušnje Za povabilo in topel sprejem se je zahvalil tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Nova Gorica Marjan Kovač, ki je predstavil nastopajoče skupine ter omenil prispevek glasbene šole in prosvetne organizacije pri sestavi programa. S to prireditvijo so počastili spomin našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Razen uvodne pesmi, ki je bila Prešernova «Orglarju» so bile vse ostale iz zakladnice Otona Zupančiča. Proslava praznika žena danes v Doberdobu V dvorani prosvetnega društva v Doberdobu bo danes, v nedeljo 6. marca z začetkom ob 16.30 uri PROSLAVA 8. MARCA, PRAZNIKA ZENA. V okviru te proslave bosta prof. Slavko Kretič in Rudi Hoen iz Nove Gorice predavala v Simonu Gregorčiču. Predvajala bosta številne barvne diapozitive iz pesnikovega življenja in krajev, kjer je živel in deloval. O pomenu 8. marca, mednarodnega praznika žena, bo govorila Ana Rozet iz Gorice. Delovno mesto na razpolago v pokrajinski umobolnici Pri pokrajinski umobolnici v Gorici je razpisano delovno mesto za zidarja začetnika. Prosilci, v starosti od 21. do 32. leta z dovršeno strokovno šolo naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir do 20. marca opoldne pri personalnem oddelku pokrajinske uprave. Tam lahko dobijo podrobnejša pojasnila. delavec 41-letni Nantes Gregorut-ti iz Gradiške, ki dela v nočni izmeni. Odpiral je zaboj, pri tem pa mu je spodrsnilo; porezal se je po desni roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh. Na njivi je pri razkladanju gnoja padel z voza 55-letni Francesco Cantarutti iz Kaprive. Udaril se je v tilnik ter zadobil mrtvoud na rokah. V goriški Dolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni. Ponesrečil se je včeraj do poldne. VESTI IZ PEVME Vaščani še vedno čakajo na ureditev odvoza smeti Tudi bližnjice pri Vinčičih še niso začeli popravljati že nekaj mesecev je minilo, odkar so prišli nekateri upravitelji goriške občine, na povabilo socialistične sekcije za Pevmo in Oslav-je, v Pevmo, da bi se pogovorili z domačini o najnujnejših javnih delih, ki bi jih morala občina opraviti na tem področju in da bi si jih tudi sami ogledali. Domačini so jim ob tisti priliki povedali za več stvari, ki bi jih bilo treba napraviti. Med drugimi zadevami je bilo tudi vprašanje odvoza smeti, ki jih vaščani iz Pevme, ker nimajo smetišča, odkladajo na javnih prostorih, kar prav gotovo ne pospešuje higiene. Zato je takrat odbornik za javna dela Lupieri obljubil, da bodo v najkrajšem času postavili na pri- 4- V NEDELJO, 13. MARCA OB 16. URI BO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13 PROSLAVA 8. MARCA MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA NA PROGRAMU JE PESTER KULTURNI SPORED DELOVAL BO BIFE’! memem kraju v sredini vasi voz, na katerega bodo vaščani odkladali smeti in druge odpadke. Ko bo voz poln, ga bodo mestni smetarji odpeljali in praznega zopet pripeljali nazaj. Do danes pa vaščani tega voza še niso videli in niti si ne morejo predstavljati, kako Iz-gleda. Tudi odbornik za javna dela še ni sporočil, kdaj ga bodo poslali in mislimo, da bi bil že skrajni čas za to. Nekaj podobnega velja za spodnjo bližnjico na Vinčičih proti O-slavju. Tudi za ta spodnji del so takrat obljubili, da ga bodo uredili in popravili, česar pa do sedaj še niso napravili. Med tem gre ob dežju cel potok po tej poti in šolarji z Oslavja se je ne morejo posluževati za svojo pot v šolo Pevmo. Po cesti pa tudi ne morejo hoditi, ker je preveč nevar-spričo velikega avtomobilskega in drugega prometa. Zato Pevm-ci in Oslavci pričakujejo, da bo občinska uprava končno izpolnila tudi obljubo, ali vsaj povedala, kakš-so razlogi za zavlačevanje. Prešernova proslava včeraj v Dijaškem domu V okviru sobotnih večerov; ki jih prirejajo v Slovenskem dijaškem do mu v Gorici, so včeraj dijaki osem letke «Milojka šlrukelj» iz Nove Go rice nastopili z bogatim progra mom, ki .so, ga sestavljale recita cije, nastdfri instrunentalnih an■ Nesreča lambretista Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomoč 36-letnemu mizarju Mariu Zomiju iz Ul. della Guardia 52, ki se je pri prometni nesreči pobil in ranil po levi nogi in desnem kolenu. Zorni, ki se bo moral zdraviti 8 dni, je povedal, da se je malo prej navzdol po Ul. Udine pe. ljal na zadnjem sedežu lambrete TS 31935, ki jo je vozil 37-letni Mario Sossi iz Ul. della Guardia 19. Ko sta lambretista privozila na vogal Ul. T. Tasso, sta trčila v fiat 1100 TS 67348, ki ga je z desne privozil 24-letni Pasquale Vitalone iz Ul. Duca d’Aosta 17. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z policijskim avtom. IZ SOVODENJ Opozorilo kmetovalcem Občinska uprava iz Sovodenj sporoča vsem kmetovalcem, katerih njive mejijo na občinske ceste, da morajo pustiti med njivo in cesto prort pas, na katerem bodo mogli obračati pluge, brane in druge kmetijske stroje. Na takšen način ne bodo ovirali prometa in kvarili ter mazali cest. Kdor ne bo spoštoval županovega odloka, ga ima občinski obhodnik, ki je istočasno tudi občinski stražnik, pravico kaznovati z globo, ki znaša vsaj 1.000 Ur. Globo bodo prisojali tudi karabinjerji. Avtoprevozniško podjetje LADISLAV MIK LUŽ GORICA, Via Torriani 20 Tel. 2844 VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU UR ARNA IN ZLATARNA TRIESTE — TRST T. TREVISAN CORSO GARIBALDI 3 — TEL. 96782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 Ur dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike. Pobiranje davkov Občinska uprava iz Sovodenj sporoča, da bodo v ponedeljek 14. marca od 8, do 12. ure pobirali zapadli obrok davkov na županstvu v Sovodnjah. V zapor zaradi prekrškov Prokura jz Trsta je izdala zaporno povelje za 20-letnega Gun-nija Paolettija iz Ul. Trento 6 v Gorici, ki ga je sodišče ob-.cdilo na en dan zapora, ker je prekršil člen 48 cestnega zakona, ki določa namestitev varnostnih zrcal na avtomobilih. Nadalje je prokura izdala zapor no povelje za 45-letnega Gina G:a-cominija iz Ul. del Santo 4 v Gorici, ki mora zaradi ,'iedov .lje-ie-ga prehoda meje prestati kazen 11 mesecev zapora. Nesreči pri delu Na delu v podgorski tekstilni tovarni (predilnica) se je nekaj pred polnočjo v petek ponesrečil MARKET TURISTI največjo izbiro blaga za HOKEJ 66 ima 3 MARKET SEŽANA LJUBLJANA: Cigaletova uUca Titova 25 Ilirska ulica SISKA — Celovška (nasproti Remize) Šentvid I SUPERMARKET Ljubljana, MENJALNICA 10 % POPUST Pasaža na Ajdovščini HOKEJ 66 SPOMINKI V ŠPORTNI HALI TIVOLI NON—STOP TRGOVINA IN GOSTINSKE USLUGE HOKEJ 66 HOKEJ 61 HOKEJ 66 VEČERI OB SREDAH KLUB < najtanjša ura na svelu Generalno zastopstvu «LA CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije tfo ŠVICARSKA SUPERMARKA N* 8 SlOOOOOCPOOC 36. KKKMKKH)0«5 «Z ženo sva sklenila počakati do božiča, naj se otroci sami malo potrudijo, saj jih ni treba vedno voditi za rokco.» Mesarjeva žena je bila zvesta obiskovalka cerkve sv. Avguština in je zelo spoštovala patra Volbarta, mesar pa je ženo «v teh zadevah« poslušal. Belouhov sin, i je Viku preskrbel inštrukcije, pa je odpotoval na Dunaj, kjer je obiskoval univerzo. Virgilio, ki je bil zaskrbljen zato, ker prijatelja ni bilo v gimnaziji, je potem, ko je zvedel končno za vzrok, na vsak način poskušal Viku pomagati. S pomočjo očeta mu je priskrbel inštrukcije v družini nekega ((svobodomiselnega« novinarja, toda tudi novinar je imel ženo, ki se je prav tako rada pogovorila z jezuitom po pridigi, ker je upala, da bo z njegovo pomočjo »vrnila v naročje svete cerkve« blodnega moža. Nista minila niti dva tedna, ko so se pred Vikom zaprle tudi te duri Res je, da mu je novinar plačal za polnih štirinajst dni in mu obljubil, da bo našel »kaj ustreznega«, toda Viko je že poznal resnico takšnih obljub. Ko je odvetnik zvedel za to, se je razjezil, ozmerjal novinarja z «babjo šlevo«, toda ničesar drugega ni mogel več storiti, ker je bil prav v tistem trenutku pred sodiščem zaradi ((žalitve cerkve in gosposke« na straneh «Code del diavolo«. Vrhu tega so vsak dan pričakovali potrditev novega volilnega zakona in predvolilna kampanja se je dejansko že začela, rdečebradi odvetnik pa se je s čisto italijansko strastjo vrgel v prepad najbolj zapletenih političnih borb. «Na nesrečo so vse tri naše deklice odličnjakinje, toda kaj bodo z učenostjo! Da bi jih ti vsaj vseeno inštruiral!« je vzdihoval Virgilio, ki si je zelo gnal k srcu prijateljevo nesrečo. Viko je sklenil, da se bo obrnil na pisarno «Ayder, Mordo in Co». Bleščeče je očistil Belouhove čevlje, si oblekel skrbno zlikano očetovo obleko, si počesal, kolikor 6e je seveda dalo, nepokorne kodre in se odpravil k šefu, gospodu Heckenu. Toda v pisarni «Ayder, Mordo in Co.» je za veliko mizo, kjer se je bil Viko nekoč sklanjal nad debelimi knjigami, sedel že drug fant, prav tako suh in robat kot šef. Gospod Hacken je kritično od nog do glave premotril obiskovalca in kratko dejal: «Ne, meni malček ni potreben,« in poskušal se je slabo pošaliti, «sicer pa ti nisi več malček, temveč mladenič.« Celo malček, ki je sedel za veliko mizo, se ni nasmehnil, čeprav je šef, zadovoljen nad lastno ostroumnostjo, skrivil usta. Postal je Viko, postal je za pragom pisarne in pomislil... ter se odločno napotil v Barkovlje. Ivanov bratranec se je pravkar odpravljal v tiskarno In predlagal gostu, naj ga pospremi. Med potjo mu je Viko na kratko povedal o prekinitvi s patrom Volbartom in brezuspešnem iskanju dela. Marko ga je poslušal, ne da bi ga prekinjal in samo poredkoma je zmajal z glavo. Ko je Viko končal, je Marko pomolčal kako minuto, kot je bil vajen, potem pa je vprašal: «Ali bi prijel za ljakršno koli delo?« «Za kakršno koli!« je vneto odvrnil Viko. «Prjdi jutri, ne, bolje bo pojutrišnjem, v soboto, ob istem času. Mislim, da se bo našlo delo zate v naši tiskarni.« • * * Marko je držal svojo obljubo, ki jo je podkrepil stik rok in je bolje od vseh besed pričal o podpori. Niso zaman na delavskih značkah in lepakih uporabljali dve roki, združeni v krepak stisk. Prihodnjo soboto je Marko pripeljal Vika v nizko in tesno st'vnico tiskarne; popeljal ga je k malemu človeku z velikim čelom in dejal: «To je ory> ter naglo odšel naprej. človek je pozorno pogledal Vika. «Ti si vendar hodil v gimnazijo, do katerega razreda pa si prišel?« «Do osmega,« je odgovoril Viko in težko vzdihnil. »No! Meni pa se je, tovariš posrečilo končati štiri razrede, veš, in ne zdihujem, postal sem metčr, kot vidiš.« Zasmejal se je in zavpil mlademu stavcu, ki je stal za visoko mizo ob oknu: »Daj, pozanimaj se zanj,« in odšel iz sobe. «Pridi sem,« je pozval stavec Vika, ki se je zmedeno oziral okoli, ((tajnik mi je naročil, naj te učim.« ((Kakšen tajnik?« je vprašal Viko in pristopil visoki mizici, kjer je na položni deski ležalo nekaj zabojčkov z blestečimi kovinskimi črkami. «Metčr vendar. On je tudi tajnik naše sekcije. Ti verjetno še niso v sekciji, saj boš šele pričel z delom, ne?« «Da,» je zmedeno odvrnil Viko. «Nič ne de, tovariš, malo se boš učil, vstopil boš v sindikat, tam pa tudi v sekcijo. Saj si vendar socialist?« «Še ne,» je zardel Viko, «Toda postal bom « «Kaj pa drugega! Seveda boš. Naučil se boš, delal boš z nami,« je pritrdil mladi stavec, «tudi jaz sem tako začel.« Viko nadaljuje z učenjem Zgodaj zjutraj, ko je vzdolž ulic hodil suh, zgrbljen star- ček z dolgo palico, s katero je ugašal plinske svetilke, nat*1* tako, kot je gasil sveče urni mežnar ob koncu maše, se Viko odpravil v tiskarno. ^ Iti je moral skoraj čez vse mesto in prebujajoči se ~ a se je pred mladeničem razkrival v vsej svoji pestrosti. morja se je vlekla kot širok pas obala, v katere krivulj* > ležal globok, prostoren zaliv, odkoder je bilo slišati t8,e podnevi kot ponoči hreščanje žerjavov, trušč železa, zve ladijskih vitlov, kdaj pa kdaj pa je vse to prevpilo P^Sa, siren. V bližini pomolov se vlečejo dolga, umazana sklad’ ^ ki širijo vse vrste vonjav, pisarne, krčme, kavarnice, k’ .j, zelo razlikujejo od restavracij in kavarn v mestu. Nad z .i0 vom, visoke, od burje oškrbljene hiše, v katerih aiIg0!g(fi delovni reveži, ki sl služijo hrano z najrazličnejšim de v pristanišču. . Dalje, po strmih in položnih cestah, po širokih bidvk1^ ln ozkih, kamnitih uličicah pa se dviga samo mesto. pis®rj. gmota hiš, palač, vil, cerkva in stolpov v različnih stilih- Pjj. nešenih semkaj od graditeljev različnih narodnosti in ^jenih nadarjenosti, ki jim je morje prišepnilo nekakšno gV vrstno, splošno arhitekturno idejo. ^ Nad mesto pa vici kamniti, ploski ln gorski Kras, kjer pg gozdovi mešajo s plešastimi goličavami visokih Planin r0dl razbrazdanih pobočjih Krasa so razmetane vasice, vino? ^ koruzna polja, vrtovi ln zelenjavne ograde — tržaško nje zaledje. ,, V mestu Je več kot dvesto tisoč prebivalcev: ki so v trgovtnskl strastnosti premagali Jadran po sle:aj)lf rimskih zavojevalcev; Slovenci in Hrvati, ki so od ne^JSt»v’ časov sem zapljusnili iz zaledja k morju, Nemci, Pre j910 nikl administracije avstrijskega cesarstva, kamor Je tudi mesto; Grki, Turki in ostali ljudje, ki so se nase*J navadno v pristaniščih Sredozemskega morja. ., (Nadaljevanje UREDNIŠTVO TRST - UL MONTEGCH1 6,11. TELEFON 93 808 to 84-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peilioo 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA H 20 - Telefon 37 »38 - NAROČNINA: mesečna H00 ur _ četrtletna 1250 Mr polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka » tednu to nedeljo 60 para (80 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11-S37’ ič SFR1 AnrT n?s’ Liuhiiana Stari tre 3/1. telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-88 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpoa: trgovski 150. finančno upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tr*B goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSocleiš Pubbllcltk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO ■- ---- ^ Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst