Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
"V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
I pravništvii ...tlira”
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.
Vabilo na naročbo!
Po običajni navadi obračamo se do svojih cenjenih prijateljev, naročnikov in bralcev, da se ob bližajočem novem letu blagovolijo spomniti „Mir-a“ in prej ko mogoče poravnajo naročnino. Jasna je potreba „Mir-a“ za nas koroške Slovence, jasno pa tudi, da ga more zdržati samo združena požrtvovalnost Slovencev. Naj tedaj „Mir“-u ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, a naj mu pridobijo še novih, naj privabijo v naš krog tudi one, ki doslej niso naročeni nanj ! Naj se na Koroškem ne najde rojak, ki bi ne prebiral in naročeval „Mir“-a. Cim bolj bodo čitatelji z vestnim in marljivim naročevanjem podpirali list, tem več jim bode mogel tudi „Mir“ podajati !
Naročnina stane na leto s prilogo „Domači Prijatelj" vred 2 gld. ter naj se blagovoljno prej ko mogoče pošilja upravništvu, da v pošiljanju lista ne bode zadržkov. Vsakdo naj tudi dostavi, ali je star, ali nov naročnik.
Uredništvo in upravništvo.
Poglejmo nazaj!
Navadno se popotnik, ko dospe na svoji poti na kak hrib, nekoliko ozré po ravnini, nazaj po poti, ktero je že prehodil, na težave, ki jih je prestal, nevarnosti, ktere je premagal. Ko se je ozrl nazaj, potém obrne pogled naprej, na pot, ki ga še čaka, premisli nevarnosti, ktere se mu še bližajo in težave, ki se mu kažejo, ter se pripravi, da jih premaga.
Ob koncu leta smo! Precej poti smo zopet prehodili v življenju posameznikov kakor celega nà-roda in države. Saj smo vsi popotniki, vsi romamo proti nekemu cilju, da bi le tudi vsi pravi cilj in konec spoznavali in se pravih pripomočkov ga doseči vedno posluževali ! — Da je pot, ki jo hodi naš slovenski nàrod, bila tudi v minulem letu težavna, krita s trnjem, je znano vsakemu, kdor se le malo zmeni za javno, politično gibanje in življenje! Vedno hujše, vedno bolj silovito in brezobzirno nastopajo nasprotniki naši na jugu in severu, vedno večje je število tistih, zoper ktere se mora boriti nàrod naš za obstanek svoj !
Potrjuje nam to pogled v minulo leto! Kar začetkom leta imeli smo viharne volitve za d r ž a v n i zbor. Borba bila je viharna po vsej črti. Dogodki onih dnij so gotovo še v živem spominu vseh, in ni treba, da se jih na tem mestu obširneje spominjamo. Na Koroškem mogli smo se veseliti lepega uspeha, pridobljenega po tpdi vojski, v kteri so nasprotniki porabili vse sile zoper nas, v kteri so delali zoper nas z denarjem in lažjo, z zavijanjem in enakimi sramotnimi pomagili. Veselili smo se uspeha, da smo odposlali na Dunaj slovenskega poslanca s Koroškega, preč. g. Lambert-a Einspielerja. Kaj pomeni ta uspeh za nas, pokazali so najbolj nasprotniki naši, ki so kakor besni na shodih in po listih udrihali po nas. — Dočim pa smo se na Koroškem veselili vsaj tega uspeha, posrečilo se je Lahom na Primorskem na najnesramnejše načine, s prav očitno goljufijo, vzeti Slovencem več poslanskih sedežev, izpodriniti zlasti prezaslužnega voditelja tržaških Slovencev, viteza Iv. N a b e r g o j - a. — Slovenci poslali smo vkup 17 poslancev na Dunaj.
Zbrali so se poslanci marca meseca na Dunaju. Z mnogimi nadami ozirali so se avstrijski nàrodi tja, pričakujoči, da bodo možje, ktere je zaupanje ljudstva poslalo tja, resno pričeli delo v blagor in prospeh onih, ki so jih izvolili. Pričakovali so trpeči in hirajoči stanovi, zlasti kmetje, da se vendar enkrat sklenejo postave, katere jim olajšujejo težko breme, ki se jim je naložilo, in da se poslanci povrnejo z Dunaja z veselim poročilom o važnih socijalnih prenaredbah, da doženejo vendar enkrat
V Celovcu, 80. decembra 1897.
Štev. 36.
spravo med nàrodi na podlagi popolne in dejanske ravnopravnosti ....
Goljufivo upanje! Zastonj smo čakali veselih novic z Dunaja, pač pa so kmalu prihajala žalostna poročila, kako ljudski zastopniki tratijo zlati čas, zabranjujejo vsako plodonosno delovanje, prav po otročje kljubujejo in teptajo ljudske pravice. Kako so to delali, o tem ni da bi danes obširno razpravljali, znano je dosti našim čitateljem. Tako je minulo državnozborsko zasedanje spomladi brez sadu. Jeseni zbrali so se poslanci zopet, a zopet brez uspeha. Stari divji prizori ponavljali so se dan na dan, prišlo je do vedno hujših in grših, do pravega pretepa in pobijanja na mestu, kjer se zbira „cvet uàrodov", zastopniki ljudstva.
Kdo je vsemu temu kriv? Edino le stranke, ki so se zbrale vtakozvano ^obstrukcijo", t. j. kljubovanje, in ki so se postavile pod komando oholih prusjakov Schonererja in Wolfa! Izgovarjajo se sicer na jezikovne naredbe, a po teh se vendar nikomur krivica ne dela! Uzrok kljubovanju bil je edino le ta, da so nemške nacijonalne in liberalne stranke, in ž njimi v bratski zvezi so-cijalni demokratje, spoznale, da se je v državnem zboru našla trdna večina zoper nje, da je odklenkalo njih neomejenemu gospodstvu, da ne bodo več mogli ljudstvu kratiti njegovih pravic, pritiskati Slovane ob steno, motiti cerkev v njenem prostem razvoju, kakor so bili delali doslej! Ker jim je bila vzeta večina, ker nimajo več vse moči, zato pa so začeli nagajati in kljubovati, in niso pripustili nobene resne razprave. Ti ljudje so torej krivi groznih prizorov, ki so se godili v državni zbornici ; so krivi, da se je zapravilo na tisoče goldinarjev, a ne sklenilo nič za ljudstvo koristnega.
To je resnica, ktere ne utaji nobena demonstracija, nobeno zavijanje nemških nacijonalnih in liberalnih kričačev in njihovih listov. In naj zapeljani občinski zastopi itd. sklepajo še toliko resolucij, v kterih odobravajo kljubovanje Nemcev ter pojejo slavo Schonererju, Wolfu, Lemišu in drugim prusjaškim velikanom, ki so se v državnem zboru odlikovali s tuljenjem in razbijanjem, z drznim zabavljanjem in pretepanjem, resnica je in ostane le, da so ti ljudje krivi žalostnega in sramotnega političnega položaja ter odgovorni za vse slabe posledice, ki prihajajo iz njega. Večina poslancev, zbranih v „desnici“ državnega zbora, je imela resno voljo lotiti se dela v blagor avstrijskih nàrodov. S posebnim veseljem pozdravljal je gotovo vsak domoljub, da so se razne slovanske stranke z nemškimi katoliškimi poslanci združili k skupnemu delu.
Nas Slovence mora še posebej veseliti, da so se združili slovenski in hrvatski poslanci z zastopniki drugih slovanskih nàrodov v slovanski krščanski ndrodni zvezi. Združili so se na podlagi zdravih in lepih načel in želeti le moremo, da se ta zveza vedno bolj utrdi ter složno in odločno ostane vedno na braniku za naše pravice! —
Veselje za nas pogled na vseslovenski shod, na kterem so se zbrali Slovenci vseh kro-novin in raznih strank, da skupno povzdignejo glas svoj v brambo nàrodnih pravic, da izjavijo jasno in odločno, kaj nam najbolj treba v sedanjih hudih časih. Bil je to sijajen shod, lep dokaz slovenske vzajemnosti.
V Celovcu je silni dr. Steinwender proglasil tisti zlobni nauk o „Herrenvolku“ (o nemškem gospodstvu nad nami), na Dunaju nas je drug nemški kričač Wolf proglasil za »manjvredne1'. A da nismo manjvredni, da ne pripuščamo drugim oholo gospodovati nad nami, pokazal je vseslovenski shod, pokazali so drugi slovanski shodi v Pragi, Krakovem itd.
Mnogo bridkega, tužnega, malo veselega nam daje pogled v minulo leto, in z veliko skrbjo stopamo črez prag novega leta. Kaj nam prinese? Jedno gotovo: borbe, znabiti hude borbe za obstanek naš! Pripravimo se nanje, stojmo trdno za svojo pravično stvar in ne odnehajmo za las od postavnih svojih zahtev! — Vesela novica prihaja iz bele Ljubljane ob koncu leta. Besno delajo rodoljubi na to, da spravijo in pomirijo razdvojene
brate, da jih združijo na skupno delo v blagor n|fl?r roda! Dal Bog, da se blaga namera posrečim ..*‘ da nas novo leto najde združene vse, kar naikje' • rodila slovenska mati, pod skupnim praporom v borbi za vero, dom in cesarja!
Uopi*! prijateljev.
Kronski darovi za velikovško šolo. Za velikovško šolo je nabrala gospa dr. Kraut-ova v veseli družbi 4 krone; Filip Kočnik v Topli pri črni 20 kron ; na ženitnini gosp. Urbana Habernika v Dvoru nad vrbo darovali svatovski rodoljubi 14 kron ; duhovnik Jožef Šket v Enns-u na Gorenjem Avstrijskem poslal nam je dar v jaslice za velikovško šolo 50 kron. Bog ga živi! — Slovensko omizje pri „Brun-nerju“ v Beljaku pošilja kot darilce za božič 15 kron. —-C. kr. gimn. prof Jak. Wang v Beljaku 2 kroni. — Župnik Ant. Sturm v Borljah 20 kron kot obljubljeno letnino za vel. šolo. — Komendator in župnik Matej Šervicelj na Reberci daruje znesek od treh izplačanih kuponov za 1. 1895., 1896. in 1867. na delnico »Narodne Tiskarne" v Ljubljani 18 kron. Skupaj 143 kron. Lepa hvala vsem darovalcem! Živeli nasledniki!
Iz Grabštanja. (O misijonu.) Imeli smo, kakor ste spročali, sv. misijon, ki je bil našim domačim liberalcem, nasprotnikom cerkve, hud trn v peti. Ščuvali in hujskali so zoper misijon, predno se je začel, ko se je vršil in še pozneje niso odnehali, marveč č. misijonarje na nesramen način grdili po svojih listih. Tem zlobnežemen ni dosti, da se sami trdovratno branijo svetih resnic, marveč hočejo z vso silo odvračati tudi druge. Naj pa le pomislijo, da bodemo vsi enkrat odgovor dajali pred Bogom! — Izjavljamo, da se ne strinjamo vsi farani s peklenskim početjem teh ljudi, da zavračamo njih napade ter se izkreno zahvaljujemo gg. misijonarjem, in g. dekanu za veliki njih trud!
Iz Koprivne. (Naš zaklad.) „Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce.“ Na sv. dan in sv. Štefana praznik je bilo v cerkvi videti, kje imajo Koprivčani srce : da je imajo pri Bogu v cerkvi, ker je tam njih zaklad. Dva nova mašna plašča, bel in rudeč, sta prvikrat povzdigovala praznika. Bodečega je nekdaj neki kmet kupil za 70 gld. ; zdaj smo pa za popravljanje dali 150 gld., sevé je vse drugačen kot prej. Po straneh je iz svitlo-rudečega svilnatega damasta, na sredi pa je vzadi podoba Kristusa na križu, nad njim nebeški Oče in pod njim žalostna mati. Beli plašč je po straneh iz močne, čisto bele svile, na sredi zadi pa predstavlja Marijo z detetom, ko podeli sv. Dominiku rožni venec. Spodaj in spredaj pa so okusno in umetno z roko izdelane rudeče in bele rože z zelenimi listi, ki se kaj lepo prilegajo podobi »rožnega11 venca. Vrednosti imata oba vkup, kakor se v prodajal-nicah računijo umetnije, pet do šest sto goldinarjev. Za rudečega so sinovi, hčere, hlapci in dekle prinesli čez sto goldinarjev, en tesarski pomočnik sam dal je 5 gld., tudi otroci so dajali po eno in dve kroni — brez prigovarjanja. Pri tem č. g. duhovnike opozarjam na č. dominikanke v Brežah. Ker sem imel že precej opraviti ž njimi, lahko pričam, da se s popravo starih oblačil mnogo potrudijo in čudovito po ceni delajo. C. g. prior v Brežah mi je rekel, da delajo za tak zaslužek ko navadne šivilje, toliko da se skromno preživijo. Sovražnice so slabega netrpežnega, če tudi morda lepega modernega blaga. Izdelujejo tudi dela, ki jih v Celovcu ne znajo. V umetniškem delu so moj-strinje. Pokvarjene slike starih bander dajo same prenoviti, eno sliko za 5 gld. — Podružnica sv. Ane, mnogim Podjuncem znana cerkvica, je dobila tudi jeseni imeniten svilnat bel plašč z umetno podobo sv. Ane. Vreden je veliko čez sto, daroval ga je pa pobožni kmet Kočnik v Topli, blaga slovenska korenina. — Bog, ki je bogat dosti, vse bogato povrniti, bo dušo blagih dobrotnikov z boljšim blagom obogatil. Take spoštujemo, ki spoznajo, da je božji dar vse, kar imajo, in Bogu ter ubogim radi dajejo.	—r.
Iz Prevalj. (Bazlično blago.) Snega nam je toliko nametalo, da komaj upam do tebe, predragi „Mir“, prodreti, a »korajža velja !“ podajmo se na pot! Najprej nekaj o našem delavskem društvu. Vrlo napreduje, to je gotovo, a nam se
Zali te vaj te po v^eli ggo^tiliiali 59	! ^ll§§
še vedno premalo zdi. Koliko jih je katoliških delavcev, ki se bojijo pristopiti društvu samo radi par kričačev v sovražnem taboru. Vnebovpijoče je tudi (iu prav značilno za toliko hvalisano prijaznost rudečkarjev do delavcev), da postavljajo ude bolniškega, podpornega društva koj v nižje razrede, kedarkoli zvedó, da je dotični ob enem ud našega društva, čeravno jim je znano, da naše društvo vsled pravil ni primorano, bolnih delavcev podpirati, ker sploh ni bolniško podporno društvo. Kmalu bomo napravili račun s temi mogočneži! — Veselega je pri nas le, da jo je popihal čez koroške meje naš dragi prijatelj, rudeči črevljar Wogerer. Za njim žalujejo menda samo njegovi upniki, kterih je precejšno število. Ou pač ni znal tako dobro „krpati“, kakor znani beljaški Eich, kteremu menda boljše nese.— Zadnje naše zborovanje je bilo dobro obiskano. Pri prihodnjem bodo tudi, če Bog dà, društveniki prvikrat videli omaro s knjigami, ktere smo do sedaj naberačili. Naše društvo je tudi pristopilo te dni slovenski krščanski „zvezi“ v Ljubljani. Vsi dobrotniki in prijatelji delavskih stanov so tem potom iskreno naprošeni, da darujejo našemu društvu knjig, ktere lahko pogrešajo, ktere bodo pa našim ubogim delavcem v razvedrilo in koristen uk. Tudi druga darila in podpore hvaležno sprejemamo. Napis je: Katoliško-delavsko društvo v Prevaljah (Koroška). Gotovo jih je veliko med našimi krščanskimi slovenskimi sobrati, kteri imajo knjig, ne da bi jih rabili; ven ž njimi iz vaših zaduhlih omar in sèm ž njimi v življenje, da se zopet vname luč pravega krščanskega življenja, da razvedrijo sto in sto trpinov in doprinašajo sadu, kterega v svoji ječi ne bodo rodile. Tukaj naj še omenjam onih dobrotnikov, kteri so dosedaj poslali knjig na razpolago: gosp. c. kr. dež. sod. svet. Ernest Truck v Celovcu, gospa J. Schellander v Celovcu, čč. gg. bogoslovci celovški, č. g. dekan H. An g er er iz Št. Lenarta v labudski dolini, naš č. g. župnik A. Kesnar. Hvala jim in prisrčni Bog povrni! Živeli nasledniki! — Kdor podpira našo knjižnico in društvo, stori ob enem prav krščansko in tudi nàrodno delo! Mi ne nehamo z beračenjem, dokler ne moremo reči: Knjižnica katoliškega delavskega društva v Prevaljah je — otvorjena!	—j.
Iz Šmarjete v Rožu. (Občinska volitev in grdo postopanje nemških nacijonal-cev.) Dné 20. t. m. smo imeli pri nas občinsko volitev. Zvršila se je, bi rekel, za našo stranko srednje. Izvoljenih je polovica naših in polovica nemških, t. j. liberalnih odbornikov. — V tretjem razredu smo zmagali enoglasno. Z 32. glasovi so bili izvoljeni naši kandidati ; v drugem razredu smo pa spravili v odbor samo dva naša. Uzrok temu so nekoliko nekteri omahljivci, zlasti pa sramotno početje nasprotnikov, ki so našim možem svoje listke vsiljevali, naše listke pa jim jemali po sili iz rok. Ko jim tudi to nič ni pomagalo, so pa v zadnjem hipu poslali po nekega bolnega nasprotnika z vozom. Do tačas je volilna komisija čakala, in ko je ta prišel in oddal svoj glas, so volitev sklenili. S to zvijačo so pripravili v odbor dva svoja kandidata. Naša dva sta pa pri srečkanju propadla in prišla za namestnika. Torej so ravnali nepostavno in nesramno. Še bolj nesramno se je pa obnašal na dan volitve neki trgovec, ki je napravil cel govor in hotel volilce slepiti, da so on in njegova stranka dobri „kristijani“. Ali vprašam: kakšni kristijani so oni, ki zaničujejo katoliške može in duhovnike? Od spredaj se jim prilizujejo, od zadej pa jih obrekujejo z „črni farji“ itd. Pri nas to niso nobeni kristijani. Kdor božjih namestnikov ne spozna in jih zaničuje, ta je zoper nje iu če je zoper nje, je tudi zoper vero. — Ta posili-Nemec se je v svojem govoru tudi zaletaval v nekega vrlega mladeniča, češ, da je nepostavno in prisiljeno dobil pooblastilo od neke vdove, ter ga je tudi osebno imenoval in zasramoval vpričo vseh volilcev. Taka je tista nemška omika ! Kdaj jo bomo prav spoznali? Ko je ta odnehal ga napadati, je začel neki kmet iz Šmarjete, kteri je svojo nemško „omiko“ našel, ko je vozil oglje iz Šmarjete na Bajtiše. Mož, kterega toliko napadajo, je vrli nàrodnjak g. Miha Špek, kterega večina ljudstva prav spoštuje. Ta mož je odločen Slovenec, ali ravno zato nasprotnikom trn v peti. Omenjeni kmet ga je razžalil z grdo psovko. No, dala se mu bo priložnost, zagovarjati se zaradi tega na drugem mestu. — Omeniti je treba še padca nekega zagrizenega posili-Nemca, kteri je bil prej županov namestnik in je zdaj mislil spomladi staviti novo hišo, ker je menil, da postane župan. Zgodila se mu je nesreča, da še v odbor prišel ni. Zato se je zelo jezil na nas Slovence, a prijateljsko opominjamo ga, naj si zapomni pregovor, ki pravi, da ne smeš kožo medveda prej prodajati, preden ga imaš. Ravno tako tudi ni dobro, misliti prej na županski stol, predno si občinski odbornik. — Torej taka je bila naša občinska volitev. Spoznali so naši možje „fortšritlai'je‘i in njih
surovo obnašanje. Slava in hvala našim volilcem, kteri so trdno stali na braniku ; posebna slava volilcem iz Kočuhe. Pokazali so, da smo še Slovenci v Rožu trdni in da je in ostane naše geslo: vse za vero, dom in cesarja. Torej Slovenci z združenimi močmi in ne udajmo se! Pravična stvar mora konečno zmagati.
Iz Oholice. (Misijon.) V osmini sladkega Jezusovega imena, t. j. od dné 16. do 24. prosinca 1898.1., se bo na Dholici obhajal misijon. Vodila ga bodeta čast. gg. oo. Fran Doljak in Fran Ver-hovec iz družbe Jezusove. Vernike iz domače in tudi iz sosednih župnij opozarj amo s temi besedami na to slavnost.
Iz Bori ob Žili. (Občinska volitev.) Dné 20. decembra t. 1. imeli smo tukaj občinske volitve. Cela tukajšna občina obstoji samo iz dveh večjih vasij, namreč iz Bori in iz Gorič. Bilo bi tedaj čisto pravično, da bi imela vsaka vas polovico, to je 6 občinskih odbornikov. Ker so si pri prejšnjih deželno- in državnozborskih volitvah pomagali boljši, konservativni možje in tudi srečno zmagali, hoteli so tudi pri občinskih volitvah tako storiti in s tem do zdaj vladajočo bolj liberalno stranko premagati. Ali glej, staro sovraštvo, ki vlada med Borolci in Goričani, stopilo je pri občinskih volitvah zopet vmes in samo po težkem trudu, ker eden drugemu ni zaupal, pobotali so se tako, da se volijo v drugem volilnem razredu sami Goričani, v prvem razredu pa zopet sami Borolci. Ko bi ostali vsi volilci mož-beseda, bi naša stranka tako rekoč igraje dobila sijajno zmago. Kajti v drugem volilnem razredu liberalci še svojih glasov niso oddali, pa tudi v prvem razredu bi imela imeti naša stranka okoli 16 glasov, liberalci pa samo 9. Ali med tem, ko so prišli liberalci polnoštevilni k volitvi, prišlo je naših vsled raznih nakan samo 11. Pa tudi to nič ne bi storilo, ko ne bi Goričani, kakor je bilo to že prej pričakovati, dano besedo prelomili in z liberalci vred volili še enega Goričana. S tem pa niso samo hudo škodovali sedanji občinski volitvi, ampak tudi celi naši stranki in najbolj tudi samim sebi; kajti gotovo je, da Goričanom iz te fige, ktero so vkljub vsemu opo-minjevanju napravili ter jo svojim borolskim zaveznikom pokazali, v treh letih, to je pri prihodnjih občinskih volitvah nastane kisla lesnica. In kakor so v zadnjem času imeli samo tri in to še bolj liberalne zastopnike v občinskem odboru, tako se jim kaj enakega čisto lahko pri prihodnjih občinskih volitvah pripeti in to po vsi pravici, ker zdaj s šesterimi odborniki niso hoteli biti zadovoljni ter so vrh še dano besedo prelomili. To je sramotno !
Iz Maribora. (Cerkev Matere Milosti.) Od več stranij nas poprašujejo naši dragi dobrotniki in Marijini častilci, kako nam kaj gre pri našem blaženem in trudapolnem delu, pri stavbi veličastnega Marijinega svetišča v Mariboru? V veliko tolažbo in veselje vseh naših dobrotnikov moramo pripoznati, da se mila in ljubeznjiva roka Marijina povsod vidi in kaže in zatorej naše bogo-Ijubno delo lepo in mirno napreduje. Novi zvonovi že davno pojejo v krasnih zvonikih ; tudi cerkvena ura že bije in cerkev krasijo nova okna! Zdaj cerkev slikamo in kinčamo in naša želja je, da bi bila slikarija dokončana v prihodnjem letu, ko bodemo slavili zlati jubilej našega vkupnega očeta in po milosti božji našega velikega cesarja Frančiška Jožefa. Novi družniki še zmiraj pristopajo —- naša družba šteje blizu 50.000 udov — in zdi se nam, da preblažena Mati Božja druge kliče v svojo družbo, če stari družniki pozabijo na svoje dolžnosti. Sicer pa moramo izreči, da družniki večinoma ne pozabijo na milodare temveč z veliko skrbjo in gorečnostjo prinašajo Materi Milosti svoje darilce in temu ni čuda. Obhajamo namreč vsaki mesec slovesno sv. mašo v čast sv. angeljev varuhov vseh družnikov v ta namen, da bi sv. an-gelji Božji opominjali družnike na milodare in ti nebeški prijatelji našega bogoljubnega dela to storijo tako milo, ljubeznjivo in krepko, da družniki nimajo mini, dokler ne prinesejo ali ne pošljejo svojega milodara. V imenu preblažene Matere Božje, Matere Milosti, izrekamo svojo srčno zahvalo vsem našim blagim dobrotnikom za vso dosedanjo pomoč in prosimo enako milo in ponižno, naj nas tudi v prihodnjem letu ne zapustijo ! Sklepamo našo srčno zahvalo in milo prošnjo z geslom, ki smo si ga izvolili za naše bogoljubno delo:
Vse po Mariji! Vse * Marijo!
Vse v Mariji! Vse za Marijo!
P. Kalist Heric,
gvardijan in predsednik Marijine družbe.
Cai asovi nasprotnikov.
„Véliki“ Dobernik pred volilci.
Cenjeni čitatelji „Miru-a se gotovo še spominjajo, kak dirindaj je bil pred jednim mesecem, ko je prišel ta slavni „nemški“ mučenik z Dunaja v Celovec. Na tisoče (?) glav mu je mahljalo s klobuki in vpilo „heil“. Ob sebi se razume, da je
bilo od onih „ tisoč" glav več kot polovica nezrele in mlečezobe mladine, za ktero bi bilo veliko boljše, da bi domà za pečjo čepela s knjigo v roki. Toda glej, komaj je minula jedna ceremonija, že si je mislil Dobernik, da mora napraviti drugo, in sicer z volilnim shodom, kterega je sklical, da poroča o svojem „delovanju" (!!) v državnem zboru. Človek bi si mislil: „Hé, če bodo govorili tako „vélik“ gospod, ki imajo skoro ves Celovec pod mezincem, kajti, če le mignejo, že vse za njimi leti, tedaj ne smem take izredne prilike zamuditi". In res, letel sem, kakor besen, misleč, da dobim vsaj mali prostorček, sicer bi se mi utegnilo zgoditi, da bi se moral vrniti ali pa pred vrati stati. A dobil sem prostora še preveč. Dvorana je bila dobre četrt ure pred shodom še popolnoma prazna, in opazoval sem, kako so se že nekteri „visoki“ gospodje začeli praskati za ušesi, češ, kaj bo, če ne napolnimo dvorane.
Ko je pričel govoriti Dobernik o svojem „delu“ v državnem zboru, naštel sem okrog 150 ljudij, in med temi bi lahko rekel, da je bilo le 100 volilcev, vsi drugi so le iz radovednosti prišli na shod, ker se še niso povspeli do časti volilne pravice. Dasiravno je Dobernik kvasal skoro jeduo uro, vendar ni povedal ničesar novega. Vse to bodo že kmalu vrabci na strehi čivkali. Zavijal pa je tako, da je marsikteri izmed poslušalcev zmajeval z glavo, češ, ta znà „fino“ govoriti ter pretkano. Kakor znajo nemški časopisi pisati in zavijati o pravici in resnici, kedar se gre za nas Slovane, tako in nič boljši tudi ni bil naš Dobernik. Dolžil je najprej, da slovenski in klerikalni časopisi vedno „hujskajo" proti Nemcem.*) Tudi njega grozno bolé jezikovne naredbe, ktere se morajo na vsak način preklicati; dalje, tajni ukaz bivšega pravosodnega ministra grofa Gleispacha. Za „ve-čerjo" si je govornik privoščil grofa Badenija, Poljake in čehe, ki so storili, kakor je modroval, toliko „uepostavnostij“ nasproti nemškemu narodu. Slovane je Dobernik često nazivljal s „Pobel“, „Mob“ itd. Tako psovanje je za Dobernika in njegovo stranko jako značilno. Stara stvar je že, da tisti, ki nima boljših dokazov — zmerja. A mi bi si dovolili g. poslanca opozoriti samo na to, naj ne pozabi, da je bil on nekdaj zadovoljen tudi s tem „pobelnom in z mobi" ! Omenjal je dalje krvavih dogodkov na Dunaju, v Gradcu, v Hebu, kjer je tekla „nedoižna“ kri samo zaradi tega, ker so se Nemci uprli sedanjemu trinoštvu. Obsojal je dogodke v Pragi ter ostro napadal nekega Mlado-čeha, ki se je „predrznil“ primerjati to z nemškimi izgredi. Kajpak! Gospodom Nemcem je dovoljeno se z nasilstvom upirati postavi, pobijati, napadati nedolžne; a ko drugim, ko so jih Nemci toliko zasramovali in izzivali, vskipi kri, ter se branijo, je to „predrznost“. Taka je „svoboda“, kakor jo umeva g. Dobernik!
Državni zbor ni mogel ničesar skleniti, tako je dejal govornik, ker smo delali obstrukcijo. Da je bila ta potrebna in tudi uspešna (!), dokazuje baš najnovejši čas. Največja naša želja: odstraniti poljskega grofa Badenija, se je izpolnila in tej slediti morajo še druge ugodnosti za nas.
Napadal je dalje predsedništvo državnega zbora iu ojstro prijemal nemške katoliške poslance, ki so pravični tudi Slovanom. Končal je z izrekom, „da se Nemci bojijo samo Boga in nikogar druzega na tem svetu." No, no, gospodine Dobernik! Strah božji je stranki, kteri pripadate, že davno deveta briga, in ravno ta stranka spodkopava kjer le more vero v Bogà ! In da se sicer nikogar ne bojite, tudi — ni res! Saj Vas spravi vsak slovenski ali češki kaplan, mala slovenska vloga ali napis, in še le odločen slovenski odvetnik tako v strah, da ropotate in kričite, kakor bi se podiral ves svet!
Mi pa smo zopet enkrat slišali, kaj Nemci hočejo in iščejo, in sicer iz ust jednega najbolj domišljavih nemških sanjačev. Čitatelji „Mira“ pa, ki so pazljivo čitali poročila iz državnega zbora v našem listu, si lahko mislijo, kako da so ti ljudski „osrečevalci“ daleč za resnico, ker jim je laž in zvijača prvo sredstvo, s kterim si upajo priti zopet na površje. A to se jim ne posreči nikdar, če bodemo Slovani še zanaprej tako edini, kakor smo bili ravno letos, in v svesti smo si lahko, da bode še veliko vode steklo v morje, predno se Nemcem želja po gospodstvu čez Slovane v Avstriji zopet izpolni. V to pomozi pravični Bog ! =
JPoIftlénf pregled.
Avstro - Ogerska. Delegacije so zaključile dné 22. t. m. svoje delo. Nemci so trobili ob vsaki priliki znane neslanosti o „zatiranem nem-
*) To je naravnost laž! Slovanski in pravični nemški listi ne hujskajo zoper Nemce, ne kratijo jim tega, kar jim gré, marveč se potegujejo le za to, da imej tudi Slovan iste pravice, kakor jih ima Nemec, ter se branijo zoper krivice, ki jih liberalno-nacijonalni Nemci delajo Slovanom. Nasprotno pa vsakdo lahko na svoje oči bere, kako nemški j listi, in ne v zadnji vrsti Dobernik-ove „Freie Stimmen", napadajo, grdijo in kar najgrše psujejo vse, kar je slo-I venskega!
Opominjajte sse Oii*ii-.ÌMeto< 1 ove clmžitoe!
štvu“. Krepko so jih zavračali češki odposlanci. — Deželni zbori so sklicani, in sicer oni za Štajersko, Kranjsko, Goriško, Nižjeavstrijsko, Galicijo in Šlezijo na dan 28. t. m., oni za Češko, Gornje-avstrijsko, Koroško, Solnograško, Bukovino, Moravsko, Predarelsko in Trst na dan 10. januarja, za Dalmacijo na dan 11., a za Istro v Pulj dné 20. jan. 1898. — Gališki minister postal je bivši moravski namestnik baron Lobi. Poljaki niso ž njim nič kaj zadovoljni, ker ima mož povsem zastarele nazore, ki se ne strinjajo s sedanjo poljsko politiko. — češki zaupni možje so imeli dné 19. t. m. shod v Pragi. Sprejeli so 6 važnih resolucij, ki se ozirajo na sedanji politični položaj. — Žalostne tiskovne razmere vladajo na Hrvatskem. Skoraj mesec dnij se je vršila pred zagrebško sodnijo obravnava proti uredniku „Obzora“, Pesariču, in proti uredniku „Katoliškega Lista” Koreniču. Tožila sta ju mažaronska deželna poslanca Spevec in Gavranič radi žaljenja časti. „Obzorov“ urednik je obsojen na 4 mesece ječe in na globo 300 gld., pater Ko-renič pa na mesec dnij ječe ali na globo 150 gld.
Druge države, liusija osnuje v kratkem posebno ministerstvo za zdravstvene zadeve. Takega ministerstva nima do sedaj nobena druga država na svetu in vendar trobijo Nemci itd. o strašnem ruskem „barbarstvu”. — V Kirnu so minuli teden slovesno odprli novi rusinski kolegij, t.j. visoke bogoslovne šole. — V nemškem državnem zboru so se razni poslanci prav drzno vtikali v naše avstrijske razmere ter tožili, kako „slabo“ se godi avstrijskim Nemcem. Kdo bi se jim ne smejal! Dobro je one sitneže zavrnil voditelj katoliške stranke Lieber. — Princ Henrik, brat nemškega cesarja Viljema, se je odpeljal z vojnim brodovjem na Kitajsko, da ondi utrdi pristanišče Eliao Čao ter morda kaj zemlje pridobi za Nemčijo. Ali temu se bodo uprli Kitajci, pa bržčas tudi Angleži. Zavoljo tega koraka Nemčije zasedla je Rusija pristanišče Artur. Kdor pa ima Artur, temu je pot odprta v glavno kitajsko mesto Peking. Rusija si je dozdaj bila s Kitajsko prav dobra, če si bo še zanaprej, potem ne bo pelo dobro nemški prevzetnosti na Kitajskem.
Kneippovanje.
iv.
Tudi po zimi je prijetno se orniti, ako pridemo razgreti domov, ali pa noge v mrzlo vodo pomočiti (v sneg tudi dobro, s snegom odrgniti), bodisi da so vroče ali mrzle. Mrzle pomočimo le kratko in hitro suhe nogavice nataknemo, vroče pa lahko dalj hladimo. Kaj je pametnejše, vprašam, ko prideš poten domov (mnogo jih seve neve, kako se more po zimi potiti ?), ali hitro mrzlo piti in se tako znotraj ohladiti ali pa najprej brisalko (prtič) namočiti ali noge v vodo ali sneg in se po koži ohladiti? Po zimi se tudi rado dogodi, da otroci po snegu norijo, kakor pravimo pri nas, ali da se človek po snegu preužene, presili ali v mrazu prehladi in se kaj vname, iz česar nastane vročinska bolezen. Zato pa onim, ki so moj opominj v štev. 25. brali, še svetujem, kaj početi v posameznih slučajih. Na mizi imam 9 knjig, 6 Kneip-povih, eno od njegovega tajnika „Huber: 100 Ge-schichten“, eno od zdravnika spisano1 in jako poučno kneipovsko knjigo2, pa pismo tirolskega vodozdravnika. Menda ja ne bomo goljufani?!
Zanimalo vas bo, kaj pravi zdravnik. V uvodu piše: Trpeče ljudstvo sme pričakovati, da zdravnik tega zdravljenja (t. j. Kneippovega) nikakor ne prezira, ampak poskusi in kar je dobrega, v blagor trpinom porabi. V tej knjigi najdem napis: Bolezni, za ktere je zdravljenje z vodo po moji skušnji posebno primerno. V prvem delu našteva: mrzlico, potem nalezljive bolezni, namreč osepuice ali koze, ogrce (6špice = Masern), Škrlatico, tifus, influenco in davico (dif-teritis); potem vnetja in podobno: zvijenje (iz-pahnjenje) in zmučkanine (otiske), pik od žuželk, opekline, zmrznenje; vnetje možganske opne (kože), vnetje trebušnice (trebušne mrene = črevesno vnetje), vnetje črev, pljuč in rebernice (oprsne mrene), akutni (t. j. ostri, silni) sklepčni revmatizem in akutno vnetje v grlu; potem akutne bolezni spodnjega života brez mrzlice ; stisnjena kila, črevni (driska) in mehurni katar in pa slednjič bolezni v nosu in goltanci z mrzlico ali pa brez mrzlice, namreč: nahod (navadni katar v nosu) t. j. vnetje nosne slizne kože in krup, t. j. vnetje jabolka (krhlja). V drugem delu našteva dolgotrajne (kronične) bolezni, med temi vnetje žil, vodenico, slabost na krvi, želodčne bolezni, dero ali sušico, padavico, mrtvoud in še druge. — Tedaj zdravnik potrjuje zelo obsežno porabo vode, med drugim za vsa mnogoštevilna vnetja.
1	Dr. Schlichte, Kneipp in vednost ali zdravljenje bližnje prihodnosti (nemško) 1. 1892.
2	Die Wasserkur, Kneipp’s System erlàutert und verbessert von 0. Neuens. Trier, Paulinus-Druckerei.
Kakšna pa je vročinska bolezen? No marsikdaj koga tako silno napada, žge in peče ko sam ogenj, kuha in vre v njem in teče z njega, sapa, koža je vroča, da kar nič ne dvomimo, da je huda vročina. Tu je prva misel: gasiti! Eden je rekel:	Jaz druge bolezni tako nimam
kakor vročino. No vidite, treba samo po vode in prtič in vedeti, kako vročino iz trupla potegniti. Pa je dosti dvomljivih slučajev. Najboljše je z zdravniškim toplomerom3 toploto meriti. 37 in pol stopinj je prava toplota, ako meri črez 38°, je vročina, črez 39° je huda, črez 40° zelo huda, 42° je za življenje nevarno. Ako ne meri črez 37°, se ne sme hladiti. Po navadi pač bolnik sam more in tudi mora povedati, ali mu je vroče ali mraz, pa tudi, ali mu hlajenje dobro ali hudo dene.4 Tedaj poskusiti! Pa bi moglo nevarno biti? Jaz mislim tako: ni treba sprva vzeti zelo mrzle vode, če se bojimo ; prilijmo mrzli malo tople in omijmo bolnika za poskušnjo le nekoliko n. pr. noge ali trebuh ali prsi in hrbet. Potem ga hitro odenemo, da se ne shladi in spet ogreje. To ne more škodovati. — Zelo koristno je vedeti, kje je bolezen? Vsak ve, da se pogostoma vnamejo pljuča. Pa tudi možgani, grlo, jetra, ledvice, slezena, čreve, mehur, sklepi in celo trde kosti se morejo vneti, tudi žile, živci in kri sama. Tudi nahod in mrzlica sta vnetje, oni najrahlejše, ta najsilnejše. Tifus je živčna mrzlica ali vročica, ki ima svoj sedež v črevesu ; tedaj tudi hudo vnetje. Strahovita davica, najhujša otroška bolezen, je vnetje v goltanci, ki se lahko tudi v grlo, sapnik in nos razširi. Najložje bomo ločili, če si tako delimo: vnetje v glavi, vratu, prsih, črevesu, krvi in sklepih.
Znamenje vnetja so:	vročina, bolečina in
otok. A bolečina ni zanesljiv sled; dostikrat se čuti le, če se pritisne, dostikrat se občuti drugje, ne kjer je bolezen. Vnetje pluč navadno daje na znanje: suh kašelj, navzdigovanje (trganje), vročina čedalje veča, bode (peha) v prsih ali pa stiska. Toda vselej se ne napove tako. V Kneip-povih bukvah je ta-le poučljivi izgled:	Martina,
lepega močnega moža, je prijela huda mrzlica, najprej strašansk mraz, potem pekoča vročina, vroča sapa, glava strašno vroča, zeblo ga je in truden je bil. Bolečine ni čutil nobene. V 10 dneh ga je ugonobilo. Zdravnik mu je dajal za vnete možgane, po smrti pa so našli, da je umrl zavolj vnetih pljuč. „Kaj bi bili vi storili?“ so vprašali Kneippa potem. No kaj Kneipp reče? „če gori, gasi; gasi najprej kjer najbolj gori; če je celi život v ognju, gasi celega. Ako se s tem ne da pogasiti, vsaj ogenj zmanjšaš. Jaz bi bil ukazal vsake pol ure ga po hrbtu, prsih in spodnjem životu (t. j. celega) umivati 3 do 4 ure dolgo. S tem bi sé mnogo pogasilo in med tem je čas premišljevati, kaj bi se še storilo. Potem bi napravil zgornje in spodnje obkladbe,5 6 spodnje bi napravil prav debele in vsako uro bi noge znova 0yii.“ _ y fužinskem kraji se je 40 letni^ delavec slabega čuteč vlegel, v par dneh zgubi zavest. Zdravnik ga drugi dan po pohodu preišče in jeze se mrmra: „zlomek, zlomek, pljuče vnete, vnetje na najvišji stopinji". Ne pomaga noben zlomek, bolnik je v kratkem zaspal. Kako lahko se zdravnik moti, kako hudo zanj, ako ne ugane hitro bolezni ali pa ljudje ne grejo hitro po njega, se lahko tačas pljuče „skuhajo“. Kneippovca to ne spravi v zadrego, če ne more uganiti natanko, kje tiči vnetje. Kneippovo načelo je, da se mora ozdravljati ne le bolni kraj, ampak celo telo. Naj bo vročina tu ali tam, v truplu je, treba jo je potegniti iz trupla in to se doseže z omivanjem, ovitki in obkladki. Kakor goba vodo pije, tako pije mokri mrzli prt vročino iz vroče kože in mesa, ako se kože prime, tesno ovije; seve le dokler ni zgret, kakor goba le srka, dokler ni napojena. Zato se mora prt, ko je razgret, sneti in kakor treba pogostoma namakati. Porabe so te: 1. život umivati z v mrzlo vodo (čisto ali zlasti za slabe z jesihom zmešano) namočenim in izžetim prtom; 2. noge zavijati ali samo do kolenc ali črez kolena; 3. namočen prt na črevo’; 4. kratki ovitek (od pazduhe do blizu kolen); 5. namočen prt na prsi in pod hrbet; 6. polkopel. — Vse mrzlo, samo noge, če so mrzle, se morejo tudi v toplo zavijati (s prti v seneno zavrelico namočenimi), in vnet mehur se mora greti. Najnavadnejše, pa najimenitnejše so prve tri, ki v mnogih slučajih zadostujejo. Štej si vsak v dolžnost vsaj te se dobro naučiti.
0 Stane malo črez 2 gld., napravljen je tako, da živo
srebro ne pade samo, ampak ostane na najvišji stopinji. Meri se navadno pod pazduho, pa se mora blizu četrt ure
stisnjen držati, da se tišči kože, in se z odejo pokrije. Najboljše je meriti zjutraj od 7—9 ure, ko je najhladnejše, in pa zvečer od 4—6 ure, ko je najbolj vroče telo.
4 Na prvi občutljej se ni zanesti ; vsakemu hudo dene v trenutku, ko se mokro koži pritisne, pa to ni nič. Otro-
kom in boječim smemo le malo zaupati.
6 Mokre prte na prša in hrbet.
levičar.
Na Koroškem. (Osebne novice.) Cesar je imenoval deželnega glavarja koroškega g. grofa Go e ss a svojim tajnim svetovalcem. Nemški listi se hvalijo, da se je s tem odobrilo nemško-naci-jonalno postopanje. Drzni so res ti ljudje! — Za notarja v Pliberk pride notar iz Gornjega Grada g. I. Svetina, rodom koroški Slovenec, čestitamo! — Za okrožnega zdravnika v Guštanji je imenovan g. dr. J. Ho h n iz Radinja na Štajerskem. Ali zna slovenski? — Prestavljen je sodnik gosp. V. Potiorek iz Trbiža v Krko. Na njegovo mesto pride g. dr. K. Mavr iz Mureka. — Okrajni komisar v Celovcu g. pl. Rainer je dobil od cesarja zlati zaslužni križec s krono. — Dež. predsednik gosp. baron Schmidt-Zabiérow odloži svojo službo dné 30. t. m. Dné 28. t. m. so se poslovili od njega zastopniki uradov itd. Celovčanipa mu posvetijo za odhod z bakljado, s ktero ob jednem pozdravijo novega g. predsednika. — Državni iu deželni poslanec trgovinske zbornice v Celovcu Hinterhuber je odložil vse mandate, ker je propal v neki tožbi proti inženerju Čebulu radi razžaljenja na časti. Povodom državnozborskih volitev je namreč čebul v listu „Karntner Nachrichten" dolžil Hinter-huberja, da svoje mandate izkorišča proti deželi. Hinterhuber je tožil, a je propal. Za deželni zbor bode nova volitev v trgovinski zbornici dné 8. jan. Izvoljen bode zopet Hinterhuber, dasi nacijonalci hudo delajo zoper njega in bi radi spravili v deželni zbor jednega glavnih svojih pristašev, dr. Plohl-a.
—	(Novi koleki) v kronski veljavi se uvedó z dnem 1. januvarja 1898. Ti koleki so iz jako tenkega papirja in treba bode opreznosti pri nalepljenju. Stari koleki iz leta 1893. se bodo prodajali le še do 28. februarja 1898 in se pozneje ne bodo smeli rabili, zamenjavali se bodo pa za nove koleke do 31. marca 1898.
—	(Občinske volitve.) Nam nasprotna liberalna stranka je zmagala, kakor ni bilo drugače pričakovati, pri občinskih volitvah v Grab-štanju, Tinjah, Žihpoljah , Pliberku, Šmartnu ob Celovcu, Trbižu. V Galiciji smo dosegli nekoliko uspeha. Na Gozdanjah je slovenska stranka v tretjem razredu zmagala, v drugem propadla za tri glasove. O drugih občinah poročamo med dopisi in prihodnjič.
—	(Shodi.) Političen shod pri Vojtu v Puhmi ob Rožeku je bil dobro obiskan in se je vršil čisto mirno in vzgledno. Shod v Borovljah pa so motili socijalni demokratje z grdim vpitjem in razgrajanjem. Nastopil je tudi zopet g. Krasnik iz Svetne vasi, ali pohvale ni žel. Več o obeh shodih prihodnjič.
* Novi deželni predsednik g. pl. Fraydenegg-Monzello je našim liberalcem dokaj po volji, kakor je spoznati iz pisave njihovih listov. Poudarjajo, da je pri volitvah v štajerskem velikem posestvu vedno potegnil z liberalci. Iz tega spoznamo, pri čem da smo! — Pliberčani so imeli dne 26. t. m. velik „hec“. Nemški velikani Lemiš in Risele so Reševali” pliberško „nemštvo“, purgarji pa so razobesili zastave-frankfurtarice na vseh koncih in krajih. Pravijo, da bo zavoljo tega sedaj v ceni poskočilo pliberško maslo. Vi slovenski okoličani pa, kako dolgo bodete še mirno gledali početje teh ljudij, nasprotnikov Vaših, in jih mastili s svojim denarjem ?
Na Kranjskem. Ljub. kat.-pol. društvo je imelo dné 19. dec. velepomenljiv shod, na kterem sta izborno govorila gg. dr. Šušteršič in dr. Žitnik o političnem položaju. Obadva sta poudarjala, kako potrebno je Slovencem v sedanjem času složno postopanje ter naznanila, da hočejo na Kranjskem doseči spravo med razdvojenimi brati. V ta namen so se zbrali kranjski državni poslanci dné 27. dec. v posvetovanje. To je za Šlovence kaj vesela novica za novo leto. Dal Bog trajnega uspeha! — Ljubljanski kanonik, preč. g. dr. Seb. Elbert, je postal prošt v Novem mestu. — Dné 19. t. m. je umrl v Ljubljani predsednik dež. sodišča ljubljanskega g. Pran Kočevar pl. Kondenheim v starosti 65 let. — Ljubljansko barje se kmalu začne posuševati. Dotične obravnave so že dognane. — Električna luč bode zažarela na novega leta dan v Ljubljani. Kdaj jo dobimo v Celovcu, kjer se sedaj mestnim očetom toliko mudi iz demonstracijami? — S Kočevskega poročajo, da je sneg privabil medvede v dolino. — Prepotrebno novo gimnazijo v Ljubljani začnd zidati prihodnjo pomlad, da bode do jeseni pod streho. Stala bode nad 200 tisoč gld. — Več občinskih zastopov je sklenilo resolucije, ki odobravajo postopanje desnice v drž. zboru, ter obsojajo početje obstrukcijonistov, nemških kričačev.
Na Štajerskem. „Slovensko društvo” je imelo dné 19. t. m. v Mariboru svoj občni zbor. — Celjska občina ima za prihodnje leto primanjkljeja kar nad 27 tisoč gld. — Deželnim glavarjem štajerskim imenovan je grof Edmund Attems. Slabo znamenje za Šlovence, ker mu nemška društva in za-
JPiriž-itopite
slovensliemuL Jiat.-pol. in gosp. dimštvn!
stopi že sedaj pošiljajo udanostne izjave in globoke poklone.
Na Primorskem. V goriški boluišnici je 100-letna ženica imenom K. Mozetič iz Opatjesela. — Deželnim poslancem je izvolila trgovska in obrtna zbornica svojega podpredsednika Ludovika Mighettija. Kajpak je lahon. — Nagle smrti je umrl č. g. A. Martinčič, vpokojeni duhovnik v Lokvi.
Centralna posojilnica slovenska v
Krškem naznanja, da bode novi rentni davek sama plačevala, in vabi pri tej priliki slovensko občinstvo, da bi svoje prihranjene novce vlagalo tudi pri njej. Ž njo je že v zvezi dvajset slovenskih posojilnic, ki so prevzele za njo neomejeno jamstvo. Obrestuje po 41/20/o, in sicer od 1. in 15. dneva vsakega meseca dalje.
lastnica uredništva.
Vsem cenjenim naročnikom, bralcem in dopisnikom ter vsem poštenim Slovencem vošči uredništvo in upravništvo: Srečno novo leto ter obilo blagoslova božjega!! Dodajamo prošnjo, da Slovenci ne zabija „Miru-a v novem letu, marveč ga vneto podpirajo z marljivim naročevanjem in pridnim dopisovanjem!
Naznanila.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim častitim kupovalcem iz dežele in mesta, kakor tudi vsem svojim prijateljem in znancem
l 'Vitu	ni!*:;i i*,
trgovec z železnino v Celovcu. (Burggasse št. 7.)
Izjava.
Izvedel sem, da raznašajo po mojem domačem kraju znani „prijatelji“ duhovščine mojo čast oskru-njajočo govorico. Tem potom imenujem vse raz-širjevalce omenjene novice lažnike in obrekovalce. Če to obrekovanje ne neha, pozval bodem vse razširjevalce pred sodnijo.
Valentin Weiss,
farni oskrbnik na Djekšah.
| Dr. Alojzij Kraut, |
odvetnik v Celovcu,
f
na benediktinskem trgu štev. 4., v pritličji.
Uradne ure so od VaS. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne.
W pCT- Ob nedeljah je pisarna zaprta. "TIBQ
Naznanilo.
„Južno-štajerska hranilnica" v Celju
obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898. naprej po A odstotke, brez da bi odtegovala rentni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu.
Ravnateljstvo.
P. i. občinstvu uljudno naznanjam, da imam v zalogi natanjko vrojene ure v najlepši opravi in različne verižice za
božična in novoletna darila
po izdatno znižani ceni in v največji izberi. Velespoštovanjem
fl Peter Fessi 11
v Celovcu, stari trg štev. 20.
C
« ->0 >
. a
CA
< «< ■ CD 3
se iščejo za razprodajanje izdelkov, ki so za meščana kakor za kmetovalca potrebni. Tudi kot postransko delo more vsak. kdor ima znance med zasebniki, opravljati ono agencijo. Visoka provizija ali stalna plača se jamči. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Fr. Pokorny, Praga, Petrove ulice št. 8.
rI’lOY Jii*iiit za liniotijsite stroje,

1/41
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Proseh-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice! gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroj,
ter tudi taki	vodovodi, "^@1 ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenike pošilja, zastonj.
Najnovejši stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezaufco in krmo: rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlastc sledilne peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge
gospodarske namene itd..	,
nadalje :
~ robkalnice za koruzo, “ čistilnice za žito,
— čistilne stroje trijerje,	~
stiskalnice za seno in slamo, na ročuo gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
m. SvgjLlTFiLE.T-Z-I iaa sodrvaž.
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju, II. Taborstrasse 7 6.
Odlikovana z čez 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
gflF" Hustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo."
Pivovarna kneza Adolf Jožef Sckwarzen-berg v Proti vinu (Češko) priporoča
izvozno pivo in ležak. "Tggjg
Je v zalogi in toči se
v restavraciji „Kokl“
„k prvemu krajcu*4
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
vsi STROJI ZA POLJEDELSTVO»
Bogato Uostrovanl 132 strani obsežni ceniki v slovenskem In nemškem Jezike na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLER, DUNAJ
% l’It ATIi RSTR A SS E M 49. "mt Preprodajalci se iščejo.
E. Z 35 IT EM
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurske jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
IHr Cenlkise pošiljajo zastonj.'M
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi po novem letu vloge po 4°/o brez odbitka novega rentnega davka.
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno ,,pri Kleeblatt-u** in Kopper-jevo prodajalnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji cem postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu
se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
«KMSlfLII**
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
U‘»vei i a poti l elve, Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem ianl luč v (»eviču, 8. junija 1890.
Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. ŽjBg- Pristno le z zgornjo znamko.
Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejšs šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne Magajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Pijančljivost
se da ozdraviti z antibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.