dar brtn šk m aro Izhaj aj o v s ak o sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 21. februarija 1866. Gospodarske stvari. Nov ukaz c. k. ministerstva zastran domaćih plemenih žebcev mogoce 9 veljaven za vse dežele našega cesarstva razun Ogerskega y Hrvaškega in Laškega. Da se zabranijo francozi pri žebcik in kobilah kteri so poslednja leta pokončali že več plemene živine veleva c. kr. ministerski ukaz od napeljano vodo rodovitniši napraviti , sadnega drevja več in boljega zasaditi, kako gozdi, kar koli__0___, varovati, so posestniki brez pomislika na nasledke, živino poprodali, da jim ni mogoče potrebnega gnoja na-pravljati in njiv gnojiti. Vrh vsega tega se je še toliko gostivnic po vaseh napravilo, da vsako stopinjo reveže opominjajo, naj še to malo, kar pridelajo, va-nje nesó, da! še celó prihodnji pridelek pred časom prodajo svečana t. t y na- in zalebajo. Kako je mogoče pri takem vedênji dandanašnji v • Zl- tančno preiskavo tistih domačih žebcev, ki jih hočejo gospodarji za denar spuščati. Gospodar mora tacega žebca že meseca januarja veti, ko je denarja potreba na vse strani! Kdor si želi iz tacih zadreg pomagati skrbi bukvice „Zlato vas y naj si pre- imenovane (prosenca) letos v se tudi ta mesec (svečan) k ces. kr. gosposki svojega kantona (okraja) pripeljati, da ga tam cela komisija ogleda, ali je zdrav in za pleme pri-praven. Ako ga potrdi, prejme gospodar od c. kr. , ki se dobé pri Blazniku v Ljubljani po nizki ceni. To so bukvice ktere bi imele biti v vsaki hiši v poduk kako > si iz revšcine izkobacati. Pridno in večkratno branje in pa posnemanje dobrih nasvetov utegne marsikomu lučico kantonske gosposke dovoljenje, da smé eno leto spu- prižgati, kako naj se reši iz zadreg. O. ščati žebca, ki ga pa potem vsak mesec pregleda za to odločen živinozdravnik , ali je zdrav ali ne. Kdor žebca za pleme rabi, ki ima nalezljivo bolezen, se oštro * Gospodarska novica. Pasja razstava na Dunaji. Na Dunaji kaznuje. Vsak gospodar mora v poseben zapisnik vse je letos meseca maja velika razstava kmetijskih in kobile, ki so bile pri njegovem žebcu, in ta zapisnik gozdnih pridelkov, v ktero smo vabili že naše gospo-konec plemenega Časa izrociti svoji kantonski gosposki. darje na Kranjskem in iz vseh slovenskih dežel. S to __razstavo je pa letos tudi združena razstava psov, ktere sploh štejemo med zveste pomoćnike kmetijstva in gozd-narstva. Jemali se bodo v to razstavo lovski psi, psi, m e s a r j e m in sploh gospodarstvu za varhe potrebni, pa tudi psi za veselj e in igraČo. Najbolji in naj- Od kod izhaja da po mestih kakor po kmetih revšcine cedalje vec? Viri žalostné te prikazni so mnogoteri. Naj mi bode dovoljeno, o tem besedico črhniti. lepši psi dobodo darilo (premijo), in sicer se Naši spredniki, res, da so živeli v boljih časih razdelilo 103 y namrec 11 srebernih bokalov y jih bo 71 ce- y zvesto so posnemali vse navade svojih dedov y kar se y živeža, obleke itd. Primerna tiče obdelovanja zemljišč posestva so jim donašala pri navadnem obdelovanji do-hodkov zadosti za živež, obleko in povrh tudi za davke in druge navadne potrebe , ker je gospodar z družino vred se hranil z domačim pridelkom — le o posebnih časih sebi in družini kaj posebnega privoščil — si pe-rilo in vso obleko napravil iz domačega pridelka, ki je dolgo trpěla. Kar mu je pridelka ostalo čez hrano in pa prirejeno odvečno živino je prodal, da mu je bilo mogoče davke opravljati, obutek si kinov, 30 tolarjev in 40 ličnih pasjih ovratnikov. Kdor želi svojega psa v razstavo dunajsko poslati, mora to saj do konca s ušća na znanje dati in sicer kmetij-ski družbi svoje dežele (v Ljublj ano, Gradec, Gorico, Celovec). Železnica bo psa in spremljavca njegovega za zeló znižano ceno na Dunaj peljala, kamor mora priti tako, da med psa v razstavo pripelje do 29. m a j a zjutraj in 7. uro, kjer ostane do 31. maja zvečer. Tudi naše dežele imajo lepe in dobre pse; zlasti kra-šovski psi po pravici slovijo; hajd tedaj ž njimi v omisliti, potrebne soli kupiti, posle in delavce plačevati. Sedaj je to vse drugače. Ljudstvo se je pomnožilo, posestva so se razdelila in po tem zmanjšala, dohodki so se skrčili, davki silno povikšali; s samo domačim živežem je málokdo zadovoljen, obleka iz domačega pridelka je gospodarju in gospodinji, družini in dunajsko razstavo mûfîic lepo bo, ako dobijo V kj 1 d/JU IC4 V kj y JLU M V kj y vt4.m v/ UV v AJ V j^i v m j Pri kmetijski družbi se dobivajo listi premijo na Du- naJ1 pes, ki ga hoče kdo poslati v komisii. ; kako se razstavo, oglasi dotični Gospodarska skušnja. poslom prevsakdanja. Namesti da bi se skrbelo iNamesti aa Di se skrbelo, kako bi se dali na kakor prstan o v e z e okolí debla. — oaajorejec janr malem posestvu dohodki pomnožiti, kako polje bolj trdi, da ni boljega pomočka mimo katranastega traka bi se dali Gosence se od v rn ej o od sadnih drevés, ako se trak dobro namaže s katranom (Theer) in na kakor prstan o v e ž e okoli debla. Sadjorejec Jahn y umno obdelovati, kako travniki, kjer koli je mogoče, z kteri zapera gosencem pot na drevó. * ■ • • d • 4 + • ». ¥ m 62 f w * ■ / » » « deželnih zborov. Dezelni zbor zagrebški. Govor prevzvisenega gosp. Škofa Strossmajer-a. (Dalje.) zvanih prijateljih (centralistih), kakor po neprijateljih svojih. Poglavitni vzroki, da se ogerska in hrvaška naša ustava ni mogla po duhu casa razvijati, je prav , da se je od ene strani cesarstva izspodkopavala ta naša ustava in da se je do najnovejsega Časa držala ob- Druga glavna misel naše adrese je misel o okto- lika srednjega veka, — pravi anahronizem v Evropi. Pa berski diplomi in februarskem patentu ; organizem av- naj bo temu kakor hoče, način, po kterem se je iz one strijskega cesarstva je stvar vrlo težka in zapletena, straní vodil boj na našo stran proti ustavnému načelu OlllJ bliCgi» V/CoaiOLVa je »tvai vnu "Vaao ILI ůa^i&i^ut». "" "VJ u« umou onau piuu uoirtvuouiu ua^ciUj To dokazati mi bode lahka reč; to vprašanje je več ko nikakor ni mogel na naši strani niti učiniti niti pripo- Jož e II. ki e na- sto let že na dnevnem redu, in kje smo danes? tam, ročiti edinstva avstrijskega cesarstva. vu*^ n,, kjer smo bili v začetku. Cesarstvo avstrijsko je stvar, gotovo imel najblaže namene in hotel dobro stvar, kakoršne zastonj iščete v celi Evropi, kajti avstrijsko stopil je bil krivo pot s tem, da nam je hotel reforme cesarstvo je v nekem obziru Evropa v malem; v njem vpeljati s silo, a ne po deželnem našem zboru; moral zraven nemškega, slovanskega in. romanskega narodnega je pa pred smrtjo spoznati, daje bil zastonj vès njegov plemena biva tudi azijatsko pleme, ktere rad imenujem trud. Poskušnje najnovejših časov so vsem dobro znane, pleme junaško, pleme, ki se zvesto drži neodvisnosti ni mi jih treba razlagati, samo to rečem , da so bile in svobodě pleme 7 kteremu se uklanjaj o tudi oni 7 ki zoper nase pravo mu niso prijatli. To državo vravnati tako, da se vstreže edinstvu avstrijskega cesarstva in glavnim interesom vseh avstrijskih narodov, nikakor ni lahka reč: treba (Kon. prih.) Dezelni zbor koroski. Iz Celovca 11. svec. Jutri bo naš deželni v S ti Li avsu JJStvlil littlUUUV, ii I tv a tv u i ui laiitvct xou J ucua ■ » w ^ ** jla. o v v^o. — www* ww uao u. g a o i u t je globocega premišljevanja, resnega prevdarjanja, že- zbor končal svoj sedanji shod. Kaj je vse sklenil in lezne volje in srčnega delovanja. Oktoberska diploma storil v tej dobi, ne bom vam našteval, kajti bojim in februarski patent sta nam predložena, da bi ju spre- se, da ne bi bravcev „Novic" to čisto nič zanimalo ili JLc uiuai nt\i [JčllCUt uaui pi cuiuacuci^ u«» ui j ia ojjaw »-> v, «-»íwvv^v/v „jliuvíw iv vioiu juli ^auniitnu . jeli; bila sta zboru predložena tudi 1861. leta, toda ne razprave našega zbora so bile take, da važnost njihova v tej obliki, ampak zahtevalo se je, da ju narod naš ne sega čez meje koroške in sprejme kot temeljna zakona; takrat v se celó pri nas se malo ju Je naš odbil 7 ______________# o narod menijo za-nje. Važna bila je samo ena razprava in to in kaj druzega ni mogel storiti, ne samo iz ma- je bil predlog poslanca gosp. Železníka: „naj se na- kajti naša, pravi trgovska pogodba s kraljestvom la- ampak tudi iz formalnega, terijalnega obzira, kakor tudi ogerska dežela niste mogli sprejeti postave, škim." Da je taka pogodba potrebna AOIWl tiAiai u^u»« ill^O TVJUW rT ----------J ki ni izišla iz svobodné volje národové in potrjenja vsem poslancem 7 zdelo se Je 7 toda, ko je do resnice prišlo, vendar kraljevega. Organizacija avstrijskega carstva se dá do- ni predlog zmogel ; pravijo, da so temu vzrok bili upljivi, vršiti le s porazumljenjem vseh raznih kraljevin in na- ki niso v glavah poslancev naših rodili se — pa vendar rodov. Omenjenih postav se ve dá tudi sedaj ne mo- predlog g. Železníka zavržen bil je od zbora našega, remo sprejeti; kar sprejmemo v smislu adrese, je samo Predlog g. Železníka zdi se nam vrlo vážen in vreden poglavitna misel, ki je izgovorjena v oktoberski di- da se bil bolje pretresoval; saj vsakdo čuti f 7 ako plomi; mi priznavamo, da so nektere stvari v avstrijski bo obrtnija naša tako birala, kakor hira zdaj ena leta, državi take, ki so občne vsem avstrijskim narodom in da ne bo samo konec našega blagostanja, ampak da se dajo rešiti le z obcnim delovanjem, toda način tega pridemo čisto na beraško palico. Koroška, štirska, gor- resevanja more uiu id uot«w,u , «v« ^^ iv — urv,Wujv v«.^« Litave in Sotle, ampak tudi unkraj. To misel izreka slovela je nekdaj po celem svetu — zdaj pa je enaka adresa, ona se gotovo vjerna z namerami njega člověku, ki za pljučnico boleha. Fužina za fužino ne- biti ustaven in sicer ne takraj njo- in spodnjo-avstrijska in gorenska železná obrtnija naša veličanstva in s stvarjó, ktero obravnavamo. Morebiti, huje in število izvedenih in pridnih kovačev brez delà da kdo pOreCe , ua tu, aai aaut dv«luu v aui toi , ui oc UJ11W«1 vw «uv uv UU^J lariovum uci« v wv v uavajtutu zadosti, ker je presplošno in da je treba dolocneje od- z žulji in delom kruh služiti si, drug drugemu vrata govoriti. Jaz pa menim, da v adresi ni niti premalo niti podaja prosé delà ali pa milosti. Kam nas bo to pri- da to kar zahtevamo v adresi 7 ni še se množi od dné do dné; izvrstnih delavcev navajenih premnogo, ampak ravno prav dosti izrečeno ; kajti modri peljalo 7 ne vemo 5 glavi je dosti eno oko , mislim pa, da ima državnica, raj upali si uganiti kteri se predloži naša adresa, dve videla posamezne stvari kaj pa je temu krivo, to pa bi sko- 7 očesi tako da bode Avstrija v poprejšnjih dôbah ni marala za kupcij-v splošnosti ske zveze z drugimi državami in tako tudi obrtnija av- ktere v íugia puoaiii^/ju^ otvaix j xv tgi c J6J uji iw v oj^auouvoii wj»v ▼ v^v u vu u^ijulií uicíutuiua iu tw u.v/ vuui vwi vuijw m * naznanjamo. Ne mislite, da sem jaz organ te ali te strijska v ptujih krajih ni dosegla tistih pravic, kterih mi stranke, jaz govorim le iz lastnega svojega prepričanja jej je bilo neobhodno potrebno. Pozneje za dobo Bruin na lastno odgovornost. — Edinstvo cesarstva avstrij- kovo je pač počela zveze napravljati. toda take, da skega je po mojem preverjenji stvar pravedna, je postu- so bile huje od nobenih 7 kajti niso bile ; osnovane na lat in izraz politiške potrebe; da nebi bilo trebate edi- podlagi vzájemnosti. Bruk in nasledniki mu, med ktere nosti, nikdar nebi se bila Avstrija sestavila, nikdar ne bi štejem posebno barona Hoka, imeli so navado odpirati se bile dežele tako raznih narodov zedinile v eno car- vrata drugim I III II nam zapirati pa jih nam stvo. Umni rimski zgodovinar pa pravi, da se države drugim: to je, vvožnino tistih pridelkov ptuje obrtnije po ki imajo prednost pred pridelki našimi ravno tište vrste 7 * in kraljevine razvijaj o in živé pod istimi postavami kterih so se rodile. Jaz menim, prav pragmatična sank- postavili so žalibog! pri nas nizko, vvožnino na ptujem cija bila je následek iste potrebe se ona je zedinila takim našim pridelkom pa, ki prekosujejo ptuje, posta- dežele in kraljevine v eno cesarstvo, prav iz te pravne vili so tako visoko, da jih v ravno take države, s kte nerazrušljivosti národov in kraljevin izvirajo vsem kra- rimi imamo kupčijske zveze, prodajati ne moremo. To ljevinam in narodom skupni posli in interesi; zdaj gré je značaj vseh naših kupčijskih pogodeb; žalostno zares za nekako novo pragmatičino sankcijo, vsled ktere 86 jja JLiv/ vuu« j vicu uiaguoiaujc ťA * uwo uua xu ua oc imajo ti posli in interesi povsod obravnavati po ustavni siromaštvo množi čedalje huje. Med množim družim pa ne čuda da blagostanje pri nas hira in da se poti ; in to po željah vseh narodov in po želji Veličanstva. Nikdar se resnici in pravu tudi njega naj- reklo se je, da se mora žrtovati naša železná obrtnija zvezi z Nemčijo, da to zahtevajo Ogri, ker potem bo svetejšemu — ne more tolikanj škodovati, kakor če ju Nemčija kupovala pridelke ogerske. Al ta je bosa. Kar branijo ljudjé, kteri niso zmožni in sposobni, braniti ju; imamo železnice, so Nemci samo enkrat nakupili mnogo spričati se dá ; da pravo večo škodo trpelo po nepo- žita na Ogerskem — in takrat bilo ga jim je treba ? 63 mislim tedaj , da tudi zanaprej bi to storili, kadar bi godi? Letos prikažej se treba bilo — rajši, nego stradali. Kar se pa žitne kup- franeozki agenti ki abiraj krat po kosnih fužinah ajboljše kosari nase cije na Nemško sploh tiče, ni zanašati se na Nemca, za francozke fužine in jim obetajo kaj lepa plačila. ako bi imeli ž njim sto pogodeb. Nemci žito najce- Tako je. Ako pa zgubimo enkrat jedro naših delavcev bodo se dobi- neje dobivajo iz Ruskega in cenejše ga vali, kadar bo dogotovljena železnica iz Vitebskega do Arela, kar se bo zgodilo v kratkem. Ta železnica pe-ljala bo iz severne Nemčije naravnost v kraje ruske w # -m ET «à . » • k^ ■ ^ I crne prsti tako obširni, da se Banat naš dvajsetkrat v njih skrije. in nas prekosé tudi v teh obrtnijah ptujci — potlej pa nam ne pomaga nobena reč vec! To sem hotel spregovoriti našim koroškim poslan cem v slovó Res Je 9 da Kraji crne ijih sklep bi še ne bil osno-prstí na južnem Ruskem pa so val zveze kupcijske z Laško in tudi bi zveza s samo ■Hj bila rešila nas vseh nadlog ; pa treba je dolžnost. To zahteva skrb za de Laško še ne t<»IW -V- "" m i. --^ , -------- » —----- r-- Pšenica, ki raste na južnem Ruskem, najboljša je na da stori vsak ; svoj dokaz temu, da so mnogokrat poskušali želni in državni blag in na celem svetu seme brdjansko vpeljati na Banaškem našem Rimskem. Na dalje treba je pomisliti, da Rusi zdaj železnice po amerikanskem načinu gradé, to se pravi, brez vsega nepotrebnega lišpa in po ceni. Rusi bodo mogli vpeljati na svojih železnicah vožno ceno po pol Deželni zbor kranjski. Zbor naš je bil končan 14. dne t. m Povedati imamo iz prejšnjih sej še nekoliko seji 10 t m. je poslanec Svetec z družniki krajcarja od centa in milje po našem računu ; pri nas svojimi predsedniku izročil interpelacijo zastran sloven- je najcenejša vožnina dvakrat veća. JL.\J VOG aaûC , VIC* OttW^M j VíiliVM » ^lOfltUlUUUj JVIC11F opi na nemške kupovavce ogerskih pridelkov se ni zana- bránil zato , ker se je glasila na c. kr. d To vse kaže da skeg jezika v ces. pisarnicah, ktero sprejeti pa se sati — naj si bode kupčijska pogodba z Nemčijo kakoršna koli. Al za ogerske pridelke ni vse eno, ako naša železná obrtnija čisto opeša! To mi bode pritrdil m terst y vprašanj staviti. Svetec do kterega deželni zbori nimajo pravice vzel. potem interpelacijo nazaj vsakter, ki memo vé, kam Je šio ako Trst in Reko izvza- mestnega odb Obširno razpravo je prizadela v tej seji prošnj največ banaškega žita, ogerskega naj se mestni kasi odpustí se nine) in ogerskega in štirskega vina. Vsi ti pridelki šli špeha (sla- posebno plačeva nje za siromaške bolnike v bol nišnici v dè< so v tište kraje, kjer je železná obrtnija rodila tisoč in želni zaklad přiklade, ki so naložene neposrednim ljubljanski, ker se za-nje že tako plačujej tisoč pridnih kovačev, rudarjev, lesarjev in oglarjev, davkom, tvc u. jo u i ugiui u u v; i u a íu jju ucíci i pravila, voznikov in drugih dobro plaćanih delavcev. Kakor pa naj bode tudi občini (srenji) ljubljanski, kteri se je že kar j drugim občinam po deželi pravica je začela hirati ta obrtnija y padle so tudi cene vsem velika velika k godila Jasno dokazana reč po gori imenovanim pridelkom. Zakaj nek pokojni reichs- sporočilu manjšine odborové, ktere poročevalec je bil rath tega ni previdel?! dr. Wurzbach, vendar ni obveljala, čeravno je župan Naša železná obrtnija ne potřebuje nobene protekcije, mestni dr. Costa prav na drobno dokazal krivico in ki godeb državo našo težila; ona zahteva samo takih po- pravico ki so osnovane na podlagi enakopravnosti; dežel > kajti po večini gl je zbor sklenil ^UUUU y X* A OV VOUU V C*UV liW ^/V/UlW^l U U M tt O I M » UVOU j VI V» « V i U i \J KJ \J M. U' takih pravic je jej treba na ptujem, kakor jih vživajo zboru o njej poroča : naj dbor to pritožbo preišče in prihodnjemu obrtnije druzih držav pri nas. Železná obrtnija ne po- rn zarad naprave tej seji je bil predlog Gutt niže kmetij sk 1 v trebuje druzega, kakor da mark naših pridelkov na smislu dr. Bleiweisovega lanskega predloga sprejet ptujem nikdo ponarejati ne bi smel. poprejšnjih ča- sih se je prodalo mnogo našega jekla v Ameriko, ^«j skoraj nič; čisto malo ga pošiljajo zdaj še Genovezi tjè, ki ga nakupijo v Trstu. Marke naše pa se proda- tem bomo jajo in kupujejo po srednji in južni Ameriki še ravno zdaj yy Iz seje 12. dne t. m., ki smo jo že v poslednjih predlog zastran uč- Novicah" omenili in v kteri ga jezika v ljudskih in srednjih šolah padel d post govorili), imam še povedati, da osnova je vlada dež. zboru v posve ki y y tako rajzi našnji nečejo druzih mark, ko „Zois", „Sava", „ „Thurn" in še nektere druge, ki so vse iz naših krajev. imela za vse državnem kakor pred 50 leti: trgovci in kovači v Valpa- tovanje izrocila, da bi velj Rio-Janejri, Bahiji in drugih mestih še danda- ožjem zboru zastopane dežele, je bila v tej seji pretre Slap i( y sana in po predlogu odborovém sprejeta. Poročevalec M protoval, pa mu ni bil dr. Cost Krom Je Od kod pa dobivajo naše marke? — Iz Svedskega! obveljalo, da bi bil podrl predlog, ki ga je po Svědci prideljujejo jeklo ki je mnogo cenejse pa tudi _klep odborovém dr. Costa temeljito izdelal in se je na to dosti slabejše od našega, in da ga prodajo, mu napra- glasil, da ta postava ne more biti d vijo gori omenjene marke. Ravno taka je s kosami. ij za vse dežel t ? a postava, vsaka dežela Naše kose šlové po celem svetu , pa vendar kupčija ž ima pri vodah ali za kmetijstvo ali za obrtnijstvo svoje • # njimi tako hira, da od ranih delo popustiti. In zakaj to? leta do leta je več fužin primo- p o s e b razmere y tedaj treba y da si k Na Nemškem de- osnuje svojo vodno postavo; zato je obveljal sklep y lajo kose, ki so po ceni, pa vkujejo naše marke— in naši slabe ; da jih specajo y jim da se vlada prosi druzega predloga v tem smislu obrtniki morajo trpeti, da po celem Nemškem in iz Nemškega celó v severno Rusijo prodajajo se njihove marke — brez kterih bi nemške kose ne bile vredne nič. t. m poslednji seji zborovi Njih eksc. deželni pogla 27 seji 14 dne Vse to bi se ne moglo zgoditi, ako bi imeli s ptu- interpelacii ; o eni ljanski realki, ki ?ar odgovoril na dve zastran učiteljske službe na ljub J° dobil Wastler rekel y da jimi državami na vzajemnih pravicah osnovanih trgovskih pogodeb. . ť 8 Ako pojde tako naprej še kaka leta, kakor gré zdaj je interpelacija že rešena bila v prvem odg ? bomo Čisto obožali pri vsem tem zastran postopanja o volitvah za trgovsko dgovoril, da stvar ne spada Prva razprava potem je bila drug obrtnijsko zbornico, oblast deželnega zbora o in v y da JObCUDt VI g 4 \J £A\A<\} y \J UJiaOl UC^^lUV/^a JUKJKJ k C4 • X. JL \ Cti X C*a^J L avet KJ tvuu JU W1AM 1 imamo lepih in predlogu dr. Skedelnovem zastran dnevne plače poslancev obilnih zemeljskih pridelkov in izvrstnih delavcev ; prišli zbor je po veliki večini gel omenjeni predlog, pre bomo na tisto stopnjo, na kteri stojite dan današnji pustivši vsakemu poslanců, da ne sprejme plač Spanjska in Turška. Naše železne rude so v Evropi mu vest pravi, da je ni zaslužil za uraljskimi najboljše in naši kosarji na celem svetu zaslužil plačilo y kdor ; Ui ^oiu^u , pa je Dvema zdravnikoma v ljubljanski najizvrstnejši in vendar jim že nimamo delà dati. Sku- bolnišnici je bila remuneracija po 200 gold., enemu pa délai ako je šalo se je par let sèm plačilo jim znižati — pa kaj se 100 gold, dovolj potem se reŠilo v se nekaj 64 prošenj ki so jih nektere soseske podale zboru. 24. sej f ko sta kazala, da zbor ne usliši pravičnih Svetec je naznanil, da je slovenska prestava obcin- zahtev, pa jih tudi v deželnem odboru ne zastopa noben ske postave gotova Namesti ranjcega Ambroža je odbornik iz doljnega Štajerja , sta naravnost rekla da poslancev y ki zastopajo mesta in trge 9 Dežmana bo treba se obrnit volilo za deželnega odbornika, G u tt m ana pa za namestnika njegovega. In tako je bilo konec zborovih razprav. Predsednik baron Codelli poprime besedo in se zahvaluje Njih eksc. deželnemu poglavarju za prijazno pripomoć, vsemu zboru za nevtrudljivo delovanje in dr. pl. Wurzbachu, namestniku svojemu, za vrlo nadomestovanje, in ko se še poslovi od dež. zbora, kteremu je zadnjikrat predsednik bil, zakliče slavo Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju Franc-Jožefu, kar poslanci trikrat navdušeno ponavljajo. Na to poprime Njih eksc. deželni glavar besedo in se zahvaljuje za prijaznost, ki mu jo je zbor skazoval Konec zbora bil 16. dne t. m de Njih Veličanst Trzaški deželni zbor. seji 31. jan. in 7. svečana je poslanec Her met čudno godel zastran jezika v tržaških uradnijah; samo laški jezik ima kraljevati, nemški ni nic, slovenski tudi pravice, da ga smejo Slovenci okolice tržaške rabiti nic; slovenskemu je milostljivi mož dopustil toliko kadar imajo med seboj opravilo!! O modri Salomon! ki ne vé. da ima slovenski jezik na tržaški zemlji še stareje pravice mimo laškega in da slovenskemu tedaj tudi gré častno mesto v deželnem zboru in urad- in ga zagotovlja zadovoljstva vladinega, da je rešil veliko in važnih opravil. — Predsednika-namestnik dr. pl. Wurzbach se zahvaluje predsedniku baronu Codelli-u za dobrovoljno in pravo vodstvo deželnega zbora in mu zagotovlja srčno poklonjenost njegovo, kar ponavlja vsa nijah tržaških! Padel je predlog Hermetov komaj dva prijatla našel v zboru. y ker je zadnji seji zbornica z glasnimi klici. Naposled poprime V se dr. Toman besedo v slo- 14. dne t. m. se je sklenila prošnja do Njih Veličanstva, naj bi Trst z okolico svojo ne daj al rekruto v, kakor jih nekdaj ni dajal. Pri tej priliki se je slovenski poslanec Nabergoj, ki se je kakor tudi poslanec Primožič vrlo obnašal v zboru, pritožil v krepkem venskem jeziku, in zahvalivši se gosp. predsedniku za prijazno sodelovanje njegovo , spominja se zbora oger-skega in hrvaškega ter pravi: Ne morem se zdržati, predno se sklene zbor, da ne govorim nekaj besedi o našem stanji, da ne govorim na srce zastopnikom zborov. Naj mogočni narodi zmerno in prevdarno postopajo in ne tlačijo manjših narodov; naj ne pozabijo, kadar govoru ) da slovenska okolica tržaška mora nositi dvojno breme: vojakov dajati arm adi, vrh tega 1000 mož v narodno stražo tržaške okolice se y pa po ta- kem tedaj bi Slovani njeni res na vekomaj ostali sca vi (schiavi). Naj neha ta straža, plača ta služba, le to je pravično — je rekel Na- ali pa naj se primerno bergoj. In pravo je rekel. 1 U JU \J tiMVlJ \J LUMWJU4W UMJ. VViV/ f J J J/VWMMAJV y zagovarjajo državne svoje stare pravice, tudi večnih pravic narodnosti, naj ne prezerajo posameznih narodnosti! Bog naj vodi narode vse, ki imajo posvetovati se o ustavi, ktera ima biti vez vseh kronovin in narodov Avstrije cele! Bog naj blagoslovi početje Cesar- sam podal v sredo ogerskih narodov, da Dopisi. V Kastvu na Istrskeni 5. sveč. M. ♦) Mi jevo, ki se je se pogodé z nami ? Bog naj podaruje svetovalcem nje- Primorci z velikim veseljem beremo v „Novicah", kako se poslanci v deželnih zborih za pravice slovenskega jezika možki potegujejo; menda bo tudi drugod mar- govim prave, pravične in koristne svete in misli da sikdo rad bral, d a vidi, kako se tudi nasi mozje v na- zaslišijo nas vse y iv^uo ii-i ûuuomc ovcit/ iu rniou , vie» v , 11 1 • kadar se ima naši trdni in slobodni sem isterskem zboru vrlo ponašajo in za naše pravice ustavi staviti temelj. Da se to zgodi, je volja in želja presvitlega Cesarja. Naj se izpolni! Jaz pa vskliknem v tem glasu, kteri kipi iz srca sinovom slovenskim zvesto trudij Včeraj 9 ko je nedeljska pobožnost prestolu in državi vedno zvestim, jaz vskliknem: Slava presvitlemu Cesarju Francu Josipu! — In ves zbor gromovito trikrat vsklikne: Slava! Iz deželnega zbora štajarskega. si Bridek stan imata gospoda Herman in dr. Razlag v našem zboru, kteri nima srca za ravnopravnost proti Kastvu, pa nazadnje po krepkih besedah prečasti slovenskih Stajarcev. Predlog za slov. kmetijsko tega gosp. kanonika Jur ine a, kteri, kakor predsednik šolo je padel. Tako so hoteli tišti poslanci, ki tudi odborov, je svoj predlog za Kastav navdušeno branil množico ljudi semkaj v Kastav privabila, počil in hitro raznesel se je glas, da tržaški časnik „Osservatore" naznanja, da isterski deželni zbor je skoro enoglasno mesto Kastav za prihodnji sedež c. k. politične oblasti izrekel. Slava- in živio-klicev vsemu zboru ni bilo ne konca ne kraja. — Izvedeli smo, da poslanec gosp risini, pošten Lah, je odstopil od poprijetega podpi-ranja vladnega predloga za našo sosedno Volovsko pravijo, da „zastopajo Slovence" (ako bi jim kdo ver- etljen od resnice in pravice za Kastav glasoval 9 19. seji je bil pogovor o finančnem sporočilu, Od sto in sto ust se je čulo: „Tù je vam prst božji Božj W ....... . . . . . ... naj se tistih 60.000 gold., ki so se namenili za nova Bog poživi i blagoslovi gospodina Parisina zidanja ali prezidovanja, zbriše ker ZilUMliJ w WU J/l V^JlUV V«Uja j LJ KJL lOU y J6 UWCk J ivy VOUlUa J/IUTIUUVUU i azjuii Cl gUOLU ILI povsod prevelika, da bi se za take reci denar nabiral. pravice zakriva ; raste tedaj zdaj revščina previdnost razdira gosto in temno meglo, ktera 9 Nekteri so na vso moc zagovarjali, da se ta denar v nada in upanje v naše srcih potřebuje, ker bo treba telovadnico, nornišnico in še mar- naših! In zares pravično je postopanje isterskega zbora sikaj druzega napraviti v pogled sedeža c. k. oblasti v Kastvu. Njih Veličan OIÛ.CIJ Ul ULIU^MI JLK*£S& C% V JI Lly - drtici pa, in med njimi tudi stva jasno izrečena vuij <% jo , ua v picuaicuui i ui ci dr. Razlag, povdarjali so v svojih govorih, da to ne za podlago historično pravo in občna korist. Kast da v prenaredbi ima biti 9 gré, ker je revščina prevelika in se denar z večim pri- se rojstvo ne zna; temu so priča stare podrt dom drugam dá obrniti. Naposled pa je vendar obve-ljal odborov predlog. — Potem je bil predlog zastran uravnaverekeSavine na dnevnem redu. Odbor (nekdanji rimski Castelfum) niti stan napisi, stari feniški sreberni tolarji s hebrejskim napisom.**) ktere vinorejci pogostoma izkopljujejo. Kastav 9 narod, da vse preišče in predlaga, naj se dež. odboru potem prihodnjemu zboru naznani, kaj in kako. potem dr. Razlag zboru razložil, kako važna da je ta ni vas, niti trg, ampak Ko Je reka za tamošnje prebivavce, ki drva in les spodnje kraje plovijo, bil je odborov nasvet koj sprejet. Predrago nam je bilo pisemce Vase; sprejmite ob enem tudi srčno zahvalo starega dolžnika Vašega — saj veste za kaj. . . Vređ. po nj ej V **) žal nam je, da nimamo hebrejskih črk, da bi natisnili poslani prepis Vred 65 mesto (civitas, grad), v kterem je vselej prebivala zve- svoja opravila pri gosposki dobi ob enem tudi v trgo stoba vina ? kaže hrabrost vojaška in pa viša oblast.*) Zgodo- vini svojo korist. Kastavec, Čič in Brkin so si kako so naši starši južne meje naše dežele sosednji bratje; vsi trije živijo med skalovjem, in malo Vili«* y ^^ ^ J X1MUV branili, in napade genoveške in pozneje tudi mletaške jih je uiaum, XII b——— jv v^v** kteri bi leto in dan tretjino polente domá za ljudovlade pogumno odbijali , za se in za celo Avstrijo družino přidělali. Óič in Brkin vidita, da se Kastavec hrabro se borili. Vnuki so sledili stopnje svojih dedov. obrtnije poprijema, da stariše, ženo in otroke prehrani; Ko so Francozi našega generala Nugen-ta semkaj za- obá gresta s Kastavcem vred s trebuhom za kruhom ; podili in skorej vjeli, je samo en poziv na pomoč spravil zato je nahajaš v turških , slavonskih , madjarskih in prostovoljno naše može v krdelo, — in Francoz je bil hrvaških gorah. Posebno sedanji čas, ko lakota strašno zapoden. Al naši hrabri vojščaki niso samo ognisč > svojih zen in svojih nad Francoza z Nugentom na Laško otrok branili, ampak svojih šli zuga m tamkaj so so j , si Cič in Brkin s Kastavcem vred v Portsaidi, Izmaili, Kairi, Kazarzigu in Aleksandrii zaslužka iščeta, semkaj pa v Avstrijo pošiljata napoleonce in šterlinge svojo kri za celokupno cesarstvo prelivali. **) Mi imamo svoji družinici za obleko in kašo. Vsak Kastavec zná že čez tisoč let svoje središče v Avstrii — Lontošna kaj več kakor z matiko zemljo prevračati; zato ga Čič ; z eno besedo, Novograjec potřebuje, da se ienobe Cas ni nedelja (druga pred pustom ali sexagesima) dobila je Brkin svoje ime od Lontoga; naš kmet je ne pozná pod otrese, poljodelstvo zboljša, "obrtnije poprime. drugim imenom, kajti ravno na to nedeljo so naši starši deleč, da Novograjec ne bo več Kastavca vabil, da mu svojega poslanca na ljubljanski nekdanji „Landtag" žito mlati, stebre kleše, hiše zida, klupe in omare teše volili. Ko je bila v našem zboru laška stranka ) glasovitim „Nessuno" od gollde, nctui , uauujg iu uavuo o ti vaukj ili omoua — tega središča si bo znal pomagati, in zmanjšati svojo revščino. kadi badnje in bavče struže in sklada sam Ker zmogla in nas z odtrgati htela, mi pravi in verni unuki naših prededov je isterski ~zbor~ z omenjenim svojim sklepom pripo- skocili smo na noge, in kastavska protestacija bila je mogel občni koristi, hvala mu! prVa, dl jo uuo ^«louvrn« j/i^aium j/ui Njih Veličanstva tudi milostljivo sprejeta ki Je bila carskému prestolu poklonjena in od Iz severne Istre 15. sveč. Kurent se je letos Po našem izgledu so protestovale vse druge ob- čine naše dežele; tako se je prekucnil nam sovražni isterski zbor, in po novih volitvah sedanji hvalevredni žalostno držal pri nas, nekoliko zato, ker mu je bil kratek čas odločen, svoje neumne šale, zastarané navade razkazavati ) nekaj zato y ker je povsod le naletel na vstrojil. Kaj se ti zdi > častiti bravec? Naši zastopniki v poreČkem deželnem zboru, ko so namesti volovskega trga mesto Kastav za sedež c. kr. oblasti postavili, ali niso po historiškem pravu modro in pravično glasovali? — Morebiti me prašaš: odkodi to, da je ostal Kastav dolgo časa zaničevan in skoraj pozabíjen? Ljubi moj! Antagonizem in sovraštvo sta ga pod koš djala, in ondi je štirideset let plesnil — mislili smo že, da ga kmali prazne trebuhe in trezne buče, ktere so mu žalostné mrde kazale, ko jih je vabil v svoje veselice. Zdaj pa je šel, in prav da je šel, za leto in dan v pokoj. Mene je vendar dvakrat, še celó trikrat iz Istre na Kranjsko v bistriško dolino vlekel, da bi se malo razveselil čital- in svoje tuge in skrbi iz glave zbil. Sel sem v nico in res nisem šel zastonj, zakaj zmerno in pošteno sem se veselil. Videl sem predstavljati tri mične igre, na „londkarti" nebo! Zdaj pa nam srca veselja poska-slavni naš zbor je ta vražji koš prekucnil in namreč: ..Raztresenca" ******** „*.•<•*.«* , *« ""J prepir." Igravci in igravke so vselej Bob iz Kranja a radostna nada, da carski dom in mi- kujejo zabliščala nam je nisterstvo, kakor nekdaj na naše starše, bota tako zdaj tudi na nas milostive oči obrnila. Isterski zbor s svojim pohvaljenim sklepom pa je tudi vstregel občnim interesom. Kastav , središče občine z 14.000 přebiv m „Doinač svojo nalogo jako dobro izpeljali, kaj takega videti, da tako > mi da sem si želel vsaki dan bili hoteli vstreči. ni mi obveljala. Enkrat so se razkazali, ter odšli ? y ako je že sam po sebi poprejšen prazniku stopiš pred mestna vrata, ti tolika okraj množica ljudi pred očmí mrgolí, da si misliš velik sejm Novograjec spoznava med južnim Brsečem in severo- padnim Novigradom Kast za središče ? tukaj se kupuj svoj geografično in nisem jih več videl. Vendar srčna vam hvala, da znate tako lepo po domače iz gole ljubezni do naroda svojega slovenskega prijatlom streči. Tudi petje sem z veseljem slušal; posebno mi še zdaj čisti, krepki in prijetni glasovi ne grejo iz ušes, ktere je letos dvakrat nam přivolila vrla gospodičina Franja Košomatova. Sli- vendar in prodaja, in ker leži ti kama pri novi trgovaški cesti na Reko, misli, da rešivši moram reči *) Ces. Jos. I. pravi • * »» benigne igitur considérantes, prome- letošnia revščina. •_• i i • /N^ « . . • |J moratae communitatis et Civitatis Castuanae constantem ergo in-clitam Domum nostram fiđelitatis obsequiique zelum variis in occasionibus, maxime autem ante saeculum in strenua ilia ob- šal sem mnogokrat v operah prijetne glasove, mislim, da komaj prijetniše, ko sem jih tù slišal. Sploh da čitalnica nas je zopet zadovolila, ker je posebno mar, da nam kaže domače reči, da je bilo razveseljevanje prav zmerno, kakoršno terja splošna Konečno moram nekaj potožiti. Vedno imam dosti pota, zdaj me zanese na to cesto, zdaj na uno. Se vé, da mora člověk zdaj na svetu **\ sessae urbis đefensione comprobatum." Cesar Jos. II. v pergamem 6. avgusta 1783.......„Unsere getreuen Richter, Rath und die ganze Burgerschaft unserer Stadt Kastua .. Vlastnoročno Nugenovo veliko potrpeti, a tega ne zmorem. Slišite, kaj se mi je prigodilo! Pot me nanese, da moram po kanton 1814 pismo ddo. Fiume den 22. Juli se glasí tako-le: „Kastua stellte eine Division ski cesti na Prem. Tii pridem do mosta, pa je pn strani podrt. Težko se spravim čez graben pri mostu und ich fand in dem Eifer und Anhânglichkeit der Ka- z vozom ter si mislim: „hencano slab je y prav da ga stuaner eine hochst niitziiche Stiitze. Nachdem ich nach popravijo." Nazaj gredé težko peljem in več časa sem V Italien segelte, kam die erwâhnte Kastuaner Division mit mir, vodi, V grabnu tičal, dokler se skobacam na cesto. Zo- pet čez kaka dva meseca grem po tej poti; še misiil nisem na poprejšnjo prigodbo; al naenkrat mi zmanjka tudi nobene ograje, da bi me ceste mosta m leistete in mehreren Gefechten die besten Dienste und hatte einen bedeutenden Verlust. Ich muss den Bewohnern von Kastua das beste Zeugniss iiber ihr Betragen geben, wo sie die grosste Anhânglichkeit und Entschlossenheit bewiesen, wo y ~ y . . x der Erfolg noch zweifelhaft war, und ihr Untergang die Folge opommjevala: „varuj si tu življenja!" brecen sem bil, des Misslingens gewesen ware, dennoch hervortraten und durch da sem Šel po dnevu. Vendar vprašam : kdo bo Člo-ihr Benehmen Vieles zum Gelingen meiner Unternehmung bei- veku Škodo povrnil, ako se komu kaka nesreča tù pri- " graben? Kako godi, ko se težko plazi po kamenjih trugen. I^H^^H^^H^H^^^^^^HiffH^H^^^^^I Premilostljivi cesar Franc Jožef z vlastnoročnim pismom dne 25. aprila 1861 so svojemu ministru zapovedali, da se ondas- c . v , njemu kastavskemu glavarju gosp. A. M. za adreso naznani kaka zacasna brv naj čez more tudi ob deževji člověk čez vodo? Za Božjo voljo! posebno zadovoljstvo. cesta ni tu narejena ? se naredila, dokler velika Ciški. 66 V Gorici 18. svečana. ® — V „Slovencu" (14. svečana) prašaneki dopisnik „od štajarske meje" (xy) žu- učt II cl j praBii lltîivi uupouiû. jju u fc L HJ (Vi oav aa* j v, kako da je z ono knjigo zastran slovenskega 7 pomagati, da se osnuje kak naroden zavod, ampak treba je, stanovitnim biti neprenehoma. Tu ne gré le za de- nar panovanja, znanil, da se v Gorici , — gré še več za moralni in duševni pomocek, in ktero sem bil jaz lani v „Novicah" na- mar nam je za to, da imamo mnogo poštenih udov tudi Omeniti še imam, da so se po nekih /JXltÂillllp UC4I OV f V^ V/ A A V JL SpiSUje. ^IVV V f v - --------v —— AliJUIULI J \A. I* W ^ v J/ V odgovorim, da knjiga bo v kratkem (v rokopisu) gotova, vaséh naše doline prav prosti fantje naučili lepega petja, Na to interpelacijo naj po deželi. Vzrok, da ni še, kakor se je mislilo, dosihmal izdana, in da nahajamo dosti mož, ki prav čisto slovensko go- V ZiJLUlV , Vicu ^ ? «.wxwx JV —------7 ------—--- —----7 --7"---'"J----^ " 7 f* « » ' je ta, ker so se bile začele vsled „slovenskega programa" vorijo. Kadar jih prašamo, kje da so se naučili, odgo- in ministerskega predloga zastran nove politiške razde- varjajo: kaj ne bi tako^ govorili, saj že 10, 15 do 20 litve dežel občinske zadeve nekako tako mešati, da se let 77 je pisatelju bolje zdelo, raji ske razmere, kolikor toliko počakati, dokler se občin- Novice" beremo. Zivili taki pošteni Slovenci! Maribor 18. sveč. (Iz čitalnice.') ustanové, da bo mogoče nedeljo 25. dne t. m. bode se v naši čitalnici igrala glediščina igra županom v vsakem oziru, popolnoma primerjenih „Raztresenca", kar se s tem tudi našim zunanjim gosp. formularov in podučeb ponuditi. V ta namen pričakuje članom naznanja. Začne se ob - .1- * • 1 1 • w . # 1 1 \/ • 1 r ^ mm <* A w S* yv uri zvecer. spisovavec teksta kranjske, koroške in štajarske občinske i. _ 1 -I • • -1 W 1 • xy Iz Celja 18. svec. postave, da se bo tudi na njihove od (Oznanilo čitalničino.) Po pro naše raz lične gramu tukajšne čitalnice za veselice v letošnjem zim- določbe kolikor je treba oziral. Zakasnilo se je pa skem in pomladanskem času delo tudi zató, da se ga ni pisatelj že več ko bi imela glediščina igra & mesece dotakniti utegnil, ker je imel v deželnem zboru (odboru) opraviti. Slovensko županovanje spisuje namreč Winkler. tombolo 25. dne t. m. na vrsto priti. Zavoljo nenadja nih zadržkov je ta veselica na dan 4. marca prelo- nas zena 7 kar se s tem pristavkom naznanuje 7 da se bode tisti dan šaloigra: „Kteri bo? u Iz Ajdovšne. S. predstavljala. Odbor. Ajdovšcini se je čitavnica nekako ponovila; preselila se je namreč v drugo stáno- V St. Pavlu pri Celju. — 5. svečana se je v naši vališče, ktero je prostorno in lepo. Zavoljo tega so se po širokém svetu sloveči predilni in tkavski fabriki o polšestih zvečer velik ogenj vnel, da je vse zgorelo. V veliki nevarnosti je bila vsa sos eska, ako Bog ne bi bil varoval vetra čez nas. Žalostno je v teh slabih in svečana na- ze večkrat kratkočasili družbeniki pravil je odbor prvo veselico, ktere se je vdeležilo tudi mnogo Vipavcev, prijaznih naših sosedov. Iz začetka je bila mala beseda, potem tombola in naposled ples. — _ ^ A đk « M. m ^ M V lpav- 7 Pri besedi so ajdovski pevci petospev „Napitnico čevo in dva čveterospeva peli ; gosp. Carli, čitavničin kterih tajnik časih strašno je tudi da je okoli 400 ljudi svoj kruhek zgubilo. to, da je V je prav dobro deklamoval Vodnikovo pesem Ňa Vršaču." Naš preljubljeni gosp. dr. Lavrič je lepo govoril, rekoč, da člověk, kteri kakoršni koli ideji (misli) Ali nekoliko oseb zgorelo v ognji, Jurj a imen se ne vemo; za enega vemo, namreč Govediča iz Št. Lorenca doma, 19 let starega; pogrešajo 77 jih pa še več. Bodi jim Bog milostljiv! Blaže Winter. živi, je vès drug memo tistega, kteri živi in skrbi samo in za svoj život in za svoj materijalni prid. Uni je na visokeji stopnji in je žlahneji od dru- Od Sa vine 10. februarja. — Beseda, ktero je celj febr. Vodniku v spomin napravila r pravi zega, ako je res, kar nek nemški pisatelj piše: ska čitavnica zasluži omenj ena biti, ne le zato, ker je udom duševno a ima hrano podělila, ampak posebno zato 7 kér je po pnjaz se igrala klasičina delà Beethoven-ova, Mozart-ova, člověk visokejše ideje ali misli , da more jim živeti in nosti nekterih pravih umetnikov bila izvrsten muzikalen tem idejam žrtovati sebe in kar mu je najdražje; to je koncert, kakorŠen se malokje dá napraviti, kajti ondi so pravi plemenitnik človeštva. — Možje tedaj , ki so se posvetili znanstvom in lepim svobodnim umetnostim, so gotovo možje visokejše omike in velike veljave. Omenil je dalje, da so se nekterim idejam žrtovali ne samo po- jv, uu,j-- -— ; ~ — samni ljudjé, temuč tudi celi narodi 7 in da nam zgodo- I I ay I denova itd. Začela se je veselica z govorom g. odbor- BH ^HHHft I I I ■ družbi razložil delavnost Vodnikovo in njegov vpljiv na razvitek slovenskega narodnega življenja ; potem je Pirnat-a, v kterem je s krepko besedo v kratkem vina skoro na vsakem svojem listu pripoveduje o tem. sledil muzikalni del. Peli so se čveterospevi: „Vodniku" Gospôda slavna ! —je rekel govornik — tudi mi živimo zdaj m „Lahko noč" od Tribnika 77 in „Zvečer" od dr. G. veliki ideji: ideji narodnosti, to je, mi Slovenci nočemo Ipavica. Naš mlinar Anton Grabić pa je pel pesem v več skoro smrtnega spanja spati, ampak želimo in ho- spomin Vodnikov, ktero je zmiraj veseli starcek sam čemo visokeje življenje živeti kot Slovani. Zato imamo veliko pohvalo je na glasoviru igrala mala čitavnice in druge narodne zavode, časopise in bukve, Berta Wagn erj e va, Tribnikova učenka, tako gladko, bo kedaj še gotovo imenitna umet- zato želimo narodnih šol in jugoslovanskega vseučilišca v Zagrebu. Nekteri dokazujejo pa svoje domoljubje tudi da se nica tej deklici, ktera nikdo ni mogel prečuditi. prvem delu kon- po drugem načinu. — Dalje je omenil, da je preskrbel certa je po igri na glasoviru, po igri na goslih in gla-odbor drugo stanovališče čitavnici, da pa je tako lepo ------- - - in prostorno, je lastnik te hiše gospod Daniel Godina 7 soviru, sledilo klasično delo Beethoven-ovo „Grand Trio" op 29. del 7 mnogo vec potrošil kakor se je bil zavezal, zato in ker mojstersko igrali gospodje Tribnik dokazuje ta gospod svoje domoljubje pri vsaki priliki, Potem pa je za dvoje gosli in violo, ktero so prav 7 Salmhofer m Lang. radostno izrekujem mu tukaj javno hvalo. Gosp. Jože Kalin podařil je lestenec, drugi kaj druzega in 4 družbeniki so nam napravili biljard, in ti so: gg. Bolafio Duranti, Dan. Godina in And. Vrtovec. Vsem tem domo- delà velikanskih klasikov. sledil veličastni „veliki septet" od Beetho ven-a op. 20, prvi in drugi stavek, vredjen za gosli in 7 glasovir. Igrala sta mojstra Tribnik in Salmhofer s tako ginljivo ljubeznjivostjo, kakor pravi umetnik vsigdar igra — ~ — —---------. . * ■ Ijubnim gospodom se zahvaljujemo prisrčno v imenu slo- bila ouvertura" vanstva. /V4VÍX4 WW 4JWW T MAjUj VU4V/ 11U1 V i-i V/ V AUi^UU OiV" VISCI* jjVUV Cl tUlCt J\ 0^361*1 jj 1 J.CÍ11U.VJ JL Ci/C Ci,XX VAX 111l/U %J da bi nikdar ne nehala v naših prsih Iju- Haydena, potem igra na fisharmoniki in glasoviru od bezen do domovine in do naroda in da bi vsi družbeniki Likl-na; igrala sta gosp. Tribnik in Berta Wagner-jeva. drugem delu koncerta je Orlando Palandrino" od namen , ki je : bu- Potem pri s na vrsto drugi del pred imenova izpolnovali naših družbenskih pravil diti narodno zavest v sebi in drugih, učiti se slovenskega nega Beethoven-ovega „Grand Trio op. 29" za dvoje jezika in čisto slovensko govoriti, kar je le mogoče! H gosli in violo. Potem pa je sledil drugi biser muzikalne 1/ . "» ■ • • • wt I 1 « 1 - -» . _ ^ » ^ rpi « -m . 1 • Ino v es-dur" za glasovir tej veselici je prišlo tudi nekoliko županov in druzih po-sestnikov, kar nas je srčno veselilo; kajti tudi zdaj potřebuje čitavnica podpore, kakor prvo leto. Ni zadosti umetnosti, namreč Mozartov 77 (Tribnik), gosli (Samlhofer) in violo (Lang), kteri je bil tako umetniško izpeljan, kakor se takemu klasičnemu 67 Bati Je da delu spodobi. Da so bila ta tako mojstersko igrana lanska letina pa sedanji revni zaslužki. klasična delà z gromovito pohvalo sprejeta, mi ni treba ne izvrši revščina pri nekterih popolnoma svoje naloge v praviti, čerta Čez program — na koncu prvega delà kon- kratkem. Milost božja! da nam še zima prizanaša je na prošnjo več gospa Pesarič-eva, o kteri je znano, * med krasnim spolom najprva umetnica na glasoviru. gospodov na glasloviru igrala Od leta do leta pa vekšajo revščino še druge očividné kteri ie znano, daje v Celji napake.*) Z srnoiem se ravná tod oknli «« vp.čidel. ka napake. da gnojem se ravná tod okoli še večidel ko J — WJ ^»V/ vvrv* VJCHHI BC V , rv.u ga treba ne bilo. Gospodarski pregovor pravi : Po končani izvrstni igri ploskanja ni bilo pred konca „gnojnik je kmeta zlati rudnik" ne iic kraja, & To je bila naša beseda da nas je gospá še z drugo igro razveselila. tedaj y najboljši ametniki in umet- nemarnost ko je umno gleštan. ? pomniti je > da velika, vzlasti Pri živinoreji je tudi nice v izpeljavi klasičnih del kar se plemena tiče. Biki so iu, — našega pesnika in pri nas redki skoro ko bele vrane, in še to, kar je, so vodnika vreden spomin. — Očitno hvalo moramo izreci večidel mršave pokveke. Ce pomislimo , da dobrému odboru čitavničinemu zato , da s takim koncertom ni_ biku je odločenih do 80 krav na leto , lahko vganemo združil plesa ali celo tombole taka JÎ.KJ lUJiiUUlc J Kaaa je prava, A JU taau » uuuu fu&t*uJwuJv' y a, ULiiO či & 0či IClCia. ,,kjiauu StJUlC, ako nas imenovani gospodje še kdaj slab sad" in tudi „pusta (slaba) njiva, uboga letina/' in JMi tako vedno poganjanje krav, pa mišasta teleta. ,,Slabo seme naj zmiraj bode y z umetnostjo svojo razveselijo vkup y vse ravno ne gre Velika napaka je tudi, da večidel otroci živino in vse tudi ni za vse. Presrčna zahvala pa gleštaj o. jjELakoršen mojster, tako delo/* Tudi pred vsem drugim g. Tribniku kteri nam Je s svo- jimi prijatli ta izvrstni koncert na glasoviru, na fisharmoniki napravil, in se deci je ta napaka, ktera veliko slabega vzrokuje. ## pri na goslih na ta večer Vec 100 divjakov (drobnic, lesnik itd.) so přikopali violi in sosešcanje po gozdih svojih , in si je zdaj zasajajo po kot pevec slišati dal (na violončelu smo ga že popred dozdevnih prostorih. Napredek! Dobro! al nekaj morem slišali); nadjamo se, da ga z njegovimi prijatli kmali o tem še opomniti: Marsikdo ravna pri kopanji premalo zopet slišimo; še posebno pa gosp. Tribnika in Salm- varno pri korenikah, in pri nasadbi jim naredi premajhne hofer-ja prosimo za 3. in 4. stavek velikega Beetho- prostore, zraven pa pridejo v pusto zemljo, v kamnita ven-ovega septeta op 20. Prav zadovoljni bomo tudi s tla pa burji pred nos. krajšo besedo ? kajti zadnji koncert bi se bil lahko v dva razdelil. Pri tej priložnosti naj omenimo y da je Želeti bi bilo, da bi imeli več vrtnarskih bukvić, po kterih naj bi se pridno ravnali ; in da hudobna roka zgubila moč do njih. Soseska lánsko leto v C. A. Spinovi dvorni prodajalnici za naša se pripravlja za drevesnico (čudno!) na najetem reči na Dunaj i na svitlo prišla, prostoru, mimo tega, da ima lastnih obilo! umetniške in muzikalne po muzikalnih izvedencih obče hvaljena Gr. Trib- menda po vsem narobe svet. Ali ne? To Je Volkovi so nik-ova „Maša" za 4 glase s partituro vred y ktera v prodajalnicah gold. y pri skladatelju v Celju pa 1 gold. 50 kr. veljá, in ktero vsem pevskim društvom, organistom in cerkvenim predstojnikom prav živo pri- vaške bližave. Po prostori jih pa večkrat vidijo. tudi tako predrzni, da mimo tega, da so oni dan prišli trije na vrt nekemu lovcu ponoči, je prejsnji teden eden so8eskinim ovčarjem prilomastil do manj od 500 Pust za poročamo. Tribnik je izvrsten skladatelj pravih cerk- se je pri nas klavrno sukal; le ena de voj ka (naše tako venih napevov t Iz Rus 15. sveč. D. G. Več časa že se bori v naši fari slovenščina z nemščino ; pa vidi se, da bo vendar le slovenščina zmagala, kajti čedalje bolj se za- sv. maso v spomin njegov velike srenje) se je omožila. Znamenje revščine Iz Kranja 20. sveč. — Danes smo v kapelici po-kopališča našega, kjer počiva France Pres e rin, imeli vedajo naši kmetje y koliko jim je omike potreba, in kakor Nemcu, Lahu, Francozu Iz Trnovega na Notranjskem 17. sveč. Nek živo spoznavajo, da njim, in vsakemu narodu brez znanja materinega jezika je roval 12.000 žebljev. Čeravno je želja njegova dobrotnik iz Železnikov^je pogorelcem v Harijah da- da nemogoče do prave omike priti. Protivnikov imamo še njegovo blago delo skrivno ostalo, vendar nas keršanska veliko, in krivo tega je, da smo imeli pri nas, kakor hvaležnost priganja, da se mu očitno zahvaljujemo v ; do leta 1848. samo nemško šolo, zato nahajamo imenu pogorelcev. povsod več takih ljudi, kteri slovenščine je pa tudi ne čilsajo; nemščine pa se tudi temeljito ni- 7 še ne poznajo ne, zato Iz Borovnice Farno pr eds toj ništ vo. svečana. R. (Spomlad se nam bliza.) Prve oznanovalke ljubomile spomladi že njejo kdar niso naučili in je zato ne razumejo; pri vsem tem iz prebujene zemlje. Že cvetejo pridnim bčelicam toli- pa niso le siromaki v omiki, temveč tudi sirovaki, kanj zaželene bele slepice ali kurice (Helleborus niger; kterim ni za nobeno reč mar. Napotek so tudi fabrike, L) in spomladna resa (Erica carnea; Scop); potem snežni kterih gleštamo v naši fari tri: dve steklarnici in eno zvončiki (Galanthus nivalis širokopernati lapuh ^ivuiMjjuu v uMoi iMi x ti i . v v/ auvaiaiuiui iu cuy Zj V u JU v^ liv i i vji aioui/uuo uivauo , jljj , on vau^ui """ wu papirnico; tudi železná postaja nam v tem oziru nič (Tussilago Farfara; L), dišeče vijolice (Viola odorata, L) ; hasna ne donaša ^ -— in tako imamo zmiraj dosti me- pritlehne trobentice ^nuima »uauno, , A1 vkljub vsemu se je veliko prenaredilo ; šolo gelci (Bellis perennis ; L); navadna leska (Corylus Avel- (Primula acaulis ; Jacq.) ; mali ri- sance. imamo slovensko-nemško, in hvala vrlim pa tudi učiteljem, kteri so vsi iskreni domoljubje. y tako upamo da, kadar bo nasa mladina dorastla duhovnom In imeli lana; L) in tudi razne vrbe (Salices) že nastavljajo po šibkih vejicah mačiće, ki se bodo kar kar razcvetale. Potuhnjeno kuka poljski muren (Gryllus campestris) v bomo tudi več dobrih rodoljubov, kteri ne bodo zame- toplih dnevih iz svoje luknjice ogrevaje se v gorkih tovali domaćih svetinj. Družba sv. Mohora pri nas sončnih žarkih in veselo šviga sèm ter tjè brzonožni bode čedalje boljša. Tudi mali martinček (Lacerta agilis) iskaje kje bi zasačil kako muhico, ki se je tudi že prebudila iz zimskega pridno raste, in ako Bog dá, drugo družbo so vpeljali Častiti gosp si je naročila „Novice" B. Burcer, ktera Slovenca" in „Zgodnjo Da- V* J UttlUUii« „JLWV1WV/ , * ouu« iU jj^JgU UUJU JL/»- Spanja. XX CÍS.ČIJ UU1 BO, ILI 1V/JJC* ZiCiOUO UUOJttj ^vbv/jhuh ~ nico", pa je tudi prav pridno čita. — Vreme imamo zeló mnogimi in raznimi cvetlicami, bo (ako ne pomori ne-prijetno; Bog ve, da je dobra spomlad! Nekaj dni še, in lepa zelena odeja posejana z Iz Senozec 10. sveč. Da izrečem o revščini * prvo besedo, se ne bo nikdo čudil, ker ta je tolika da Ne morem si kaj, da ne bi izrekel želi zarad čitalnice zadnji čas je, da se previdni možaki obrnejo tje, odko-dar se je pomoči nadjati, vzlasti pa do visoke vlade, da bi nam zaostalo davščino preteklegaleta odpustila, in sicer vsem sploh, ker revščina je splošna. Vzrok je — ni mi treba opisovati, saj vsak dobro vé sposobnim možakom, ki priznavajo korist narodnih čitalnic, po kterih edinih more izmotati se narodna omika, gotovi vir napredka. Nujte se tedaj možaki ! pomisleči resnico besed : ,,Gorje! kdor zaostane." : na teh dveh mestih bi se imeli posebno umni ljudjé sukati, ne pa nevedna Spominjam se umrle žl. bi. g. v G., ki je djala • 1 * f i ft I • f 1 i • deca Pis 68 da nadni mraz pomladnih hrčk) ogrinjala in kinčala ze-melisko površino in poljski škrjanček (Alauda arvensis) zagotovlj ponovij 25. dne t « • m jim hvala že naprej bo v zraku v okrogih budivši kmetovavca PaJ ! kopaj kopaj sej ! u kaj sej 1 Na vélikonočni pondeljek napravi golel svojo pesmico čitalnica združena s „Sokolom" na pomoč ubogim • * â i • à % 1 1 • 1 1 m « ^ « w sej! orji! orji! orji! ko Dolencem veliko „besedo v ? Sokol gledišč u bo imel vès zimski čas v gostilnici kraj Iz Ljubljane. Deželni zbor naš je tedaj tudi pri čitavnicini svoje večerne shode vsako sabot skor po celih 3 mesecih. Delà je bilo obilo takrat ne > kadar je drugi dan „beseda' t samo « čitalnice. Prvi in marsikaj se je dovršilo, marsikaj pa je ostalo v na- shod preteklega tedna, če tudi brez programa Saj tudi „Rim ni bil v enem jako zanimiv. Je bil logo prihodnjim zborom dnevu zidan" — pravi starodavni pregovor, in s tem *. kar naš naj se tolaži tudi narod slovenski deželi gré po narodov. Naj protivniki turo", ki ie od danes do jutri, stavij 7 / * m • » t « kteri še ni dosegel naši pravno st druzih Novičar iz domaćih in ptujih dežel. 9 kteri nemško „kul na mesto vecne Dežel b takraj Litave so večidel pri P nikar ne mislijo, da je propala pravična in naj judovska in kristjanska peresa v dunaj-skih, graških in druzih časnikih nesramno napadajo, rec kraji; le in galiciškemu je dovoljena dalja dôba ; o dalmatinskem dunajski še deluje do 21. dne t. m.: českemu 9 vemo kar je naše po Božj in Cesarj vse sprotovanj nam še le prav pomaga, kajt • v ijih na- osta Hrvaški posij in Mrazoviću ker je tako tih, kakor da bi svojo d ga bilo po podpredsedniku Suhaji Budo-Pešt, kjer jo bode Njih Veličanstvo ki jih ima vsak iskren pa da Hrvat s k neki 22. t. m. sprejelo. Žalibog ! da vesele naše nade nejo besede Slomšek strpljiv Slovenec zapisane v svojem srcu __ jijo z gnojnico hudobnih svojih jezikov, prav močno bere zdaj o J g~e r sk em ^z b or u Le naj gno ski dvalizem, so splaval zastavi prvo krepko zagojzdo 9 po Savi ! Vse, kar se raagjar 1 • v • siisi in naj gnojijo toliko gorše bo rastlo seme 99 Zukunft" pa je pravo zadela pravice 9 rekši v 39. listu, da vanstvo sè strahom 9 9 da se razcepi Avstrij apolnuje avstrijsko slo na Slovenci imajo grofa Borkovskega v grofu Antonu Auerspergu; kakor uni v galicijskem zboru hoče, da na eni strani da kraljuje Magjar, na drugi Nemec dvoj lažba avstrijskih Slovanov se To ptembersk narodnost pogoltne rusinsko, tako ta, da nemška Al še je jutri tud dan poljska pogoltne slovensko Hranilnica se je zopet radodarna skazala zraven druzih daril je darovala Dolencem 4000 gld manifest, kteri zagotovlja, da še le tadaj bode vlada sklenila o ogerskih zahtevah ko se boj zaslisali de 9 9 ljubljanski otročj bol 1000 gold »jih Gosp Radič je poklonil Njih Veličanstvu želni zbori tudi takraj Litave. Nekteri ogerski časniki se sicer šopirijo tako, kakor da bi bili narodi takraj Litave le g1 e d a v c i, kako Magjari A v s t r i j o snujejo, pozabivsi, da je postavedajavna pravica med vse avstrijske narode godovinskih knjig. Presvitli cesar so blag enako razdelj Razp o adresi v ogerski dolj volili sprejeti ta delà v Svojo knj se pisatelju v Njih imenu izreče zahvala in ukazali 9 naj zbornici ne bojo dolgo trajale ; vendar se sliši, da točka ne bo tako gladko iztekla, kakor Ma o dnost Naš častiti roják gosp. BI 9 svetovavec v gjari mislij ; boj kajt Srbi in Rumuni pod ogersko krono zahtevaii popolno politično ravnopravnost narodno krone kr. državnem ministerstvu, je sprejel red si. železne o kteri Deakova adresa komaj da črhne Vidi # 9 se iz Dež sodnij svetovavec gosp. ar. îvieie, nas teklin let! „Zmkuntt" pod naslovom: „Nevarnost" (die pride iz Leoben-a v Gradec za Gefahr) tehtno popisuje jedro ogerskih zahtev. Nemški dr. Mel nas vsega, da se Magjari ničesa niso naučili iz skušinj pre teklih let občespoštovani »jak Zukunft" pod naslovom: „Nevarnosť 9 c. državnega pravd nika - Žitnica ljubljanskeg vrtal vega vira smo slišali bitnica ljubljanskega ^ okraja, o kteri ]e lani „Presse'4 bere Poljeem v Galic Cepuder, vendar ni izmišljena stvar. Iz goto- „Znebite se svojih iederalističnih o kteri je lani nikarji pa se tudi ničesa niso naučili Presse stara bere Poljeem v Galicii smešne levite, rekoč: 9 kajt s da VOgČ* VIJ.«» Dioau 0XXÍ3O/J.J., KXO, je OmeiljuuMi ijituivw ixxx^xc^ ±ix 111L1 Ili V^tJSKt^ da še ima veliko premoženja, da bi bila lahko vzlasti čez in skozi Nemčij žitnica imela in škeg niti iz Ceskeg a dohaj Pelj anjanj niti iz Hrva kultura in civilizacij pot v zahodne dežele le kul letos velika dobrotnica, ako ne bi bilo njeno gospo- ture polne. To dajamo še enkrat Poljeem v prevdarek darstvo v tako žalostném stanu. Da se sedanje premo- ženje spravi na dan in v društveno gospodarstvo pelj pravilni ed 9 Pajk na 12. febr sklical je ljubljanski okrajni predstojnik in sicer zadnjikrat! Se je čas vrniti se na drug< pot." Wenn sich die Polen nicht schon morgen bessern 9 t nike m ude v posvetovanje vse ustanov- pride praví 99 Politik 9 SO 9 SO wandert der Michl aus ! tega društva. Radovedni smo, kaj da da Po vsem se vidi, da je nastal prav neugoden Čas in hrep po tem, da bi zasijal kmali na svitlo o tej zadevi, o kteri smo dozdaj le toliko sli- ki jo je obljubi! septemberski manifest. — Danes zarja, šali ; da je zeló zamotana. Gotovo je, da je bila žitna aloga iz žitnice prodana je skuplj denar in ki so so imeli vsi ministri priti v Budo Pešt do Njih Ve > koliko ga je, izvedeti se mora po tistih možeh imeli opravništvo v svojih rokah. Nadjamo se od čast gosp. predstojnika Pajka, licanstva kajti v posvetovanje notranjih in jih zadev ; ustavni vedel tedaj da bode, kakor je rekel, po huj zopet se sliši, da se je pruska vlada začela repenčiti. tni poti svetu dal vedeti 9 , IUJU C1J V V 1 V U i pubi O > VAM, saj je tudi žitnica bila ocitna 9 kar 1Z- ozira je pa Iz tudi to zanimivo. da so našli godovinskeg ,___ —v nji kosti 5 mačkov, ki so nekdaj žito branili mišim. Ko ni bilo žita vec, ni bilo tudi mišek več, in ubogi mački so glada konec vzeli, in kosti njih so bile — inventar žitničin. Čitalnica napravi 25. dne t. m. in 18. dne prihodnjega meseca „besedo." Ker bojo gospodičini in gospodje, ki so na Vodnikov dan nas posebno razveselili z Ipavčevo mojstersko opereto, tako prijazni, Milodari za Dolence. Gospod Blaž Vomberger, fajmošter na Primskavem 2 gold Neimenovan dobrotnik 1 gold. 20 kr. Fara dobrovska po gosp. fajmoštru J. Vidmarju 6 gld. Gosp. Luka Svetec, dež. poslanec 3 gld. Kursi na Dunaji 20. februarija. 5 0 metaliki 61 fl. 75 kr. Narodno posojilo 64 fl. 90 kr. Ažijo srebra 102 fl. 80 kr. Cekini 4 fl. 90 kr. Odgovorni vrednik: Dr* Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznife v Ljubljani.