Številka 342 TRST, v petek 13. decembra 1907 Tečaj XXXI! IZHAJA VSATJI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posttmičue številke se prodajajo po 3 zivč., (6 stolink) t mcogili toVak^riiah v Tr>-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, ftL Petru. Sežani. NabreŽini, Sv Luciji. Tolminu, Ajdovščini, 1'ostojni, I>ornvergu. Solkanu itd. CENE OGLASOV Be računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke , u.m); za trgoMcske in obrtne oglase po -0 stotink : za oi-mrtnice, zahvale, poslan ce, oglase deuarnili zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu liBta do 5 vrst 20 K. vsaka na-daljna \r>ta K 2. Mali (-glasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Itseratni oddelek uprave Edinosti— Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. V edinosti je moč ! NAHOĆNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece <» K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Sarccninu na nedeijsio izdanje .Edinosti' stane :c8!oletio £5-20, pol leta 2-bo Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NetVankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se 113 vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior*io O a lut t i 18 (Narodni djm>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN' GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kunsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 51 13. - PoStnu-hranilnični račun s t. SilG"»2. - ===== Telo fon »tov. 1157 BRZOJAVNE VESTL Hrvatski sabor razpuščen ZAGREB 12. Sabor je bil danes ob 1 uri popoiudne s kraljevim reskriptom razpuščer. Bolgarski knez na Dunaju. DUNAJ 12. Ce^ar je opoludne vsprejel bolgarskega kneza Ferdinanda v avdijenci. Novi švlc^raki zvezni predsednik BERN 12. Združena zvezna skupščina je izvolila predsednikom za leto 1908 zveznega svetnika Brenneija, radikalca (iz Bazela) podpredsednikom na zveznega svetnika Zempa, katoliško-konservativca (iz Luzerna). Poroka grškega princa Jurija. ATENE 12. Danes se je vršila poroka princa luria s princesinjo Marijo Bjnaparte. ilesto je okrašeno. Cesar Viljem. SHERMESS 12. Danes ob 8. uri zjutraj ie odplula jabta „Hohenzollern" s cesarjem Viljemom. Boris Sarafov in Garvaacv umorjena. SOFIJA 12. V minoli noči sta bila znana vodja makedonskega gibanja Boris Sarafov in -Oarvanov z revolverjem ubita. Tri muhe na jeden udarec! M- N-. Čuden izrek je to, do sedaj ga Je menda nismo slišali, ne čitali; toda svet napreduje v vsem, torej tudi v raznih lrazah in prispodobah. Če je kedo z enim dejanjem dosegal dva namena, pravimo, da je ubil dve muhi na en udarec ; za tri muhe velja isto, samo da je vspeh še toliko hvaležniši. Ozrimo se nekoliko po naši Primorski in premotrimo natančneje razne \ladine čine! Zapažamo neko posebno vladino prakso ob nastavljanju uradnikov na c. k. uradniška mesta. (V novejšem času je začela tudi cerkvena oblast hoditi po teh stopinjah, morda tudi z gotovim in določenim namenom). Visoka vlada pošilja rada v naši deželi slovanske uradnike v laško kraje in nasprotno : po naših slovanskih krajih nastavlja pa laške uradnike. Če bi se drznil kedo vprašati, zakaj tako. dobil bi kratek odgovor, da zato, da se na ta način gospodje uradniki najlaže nauče druzega deželnega jezika. Način tega učenja je torej jako radikalen : vrzi v morje moža m pusti ga v vodi toliko časa kobacati, da Lačne plavati! Za gledalca, stoječega na bregu, je to še dosti interesantna zabava, a drugače je za plavača. Ta se največkrat spravi na plitvino in moli glavo iz vede le v toliko, da se ne utopi; za plavanje pa se ne briga. Naša Primorska je naseljena po dveh na rodnostih, slovansko in romansko (italijansko); druge narodnosti so le k nam priseljene in ne bivajo nikjer kompaktno. Samo po sebi je umevno, da bi morale biti srednje šole v tej deželi tako urejene, da je domačin, dovršivši te šole in strokovno naobrazbo, usposobljen opravljati uradno službo, ki mu jo odkaže vlada v katerem si bodi kraju dežele, torej v slovenskem ali italijan kem delu. Saj imajo državne šole v prvi vr>ti namen izobraževati uradniški na- raščaj istej deželi. Ptujec, nepoznavatelj tukajšnjih razmer, se jako moti, ako tako misli o ureditvi naših srednjih šol; mi pa sploh malo ali nič o tem ne mislimo, ker smo že v teh razmerah tako vzgojeni, da smo kar pre pričani, da mora biti tako in da kako drugače nifi ni možuo. Sedanjo naše srednje šole so popolnoma nemški zavoli, torej „nemška posest" — porečejo vladni m^žje, braneči to zastarelo krivico. Kar je paše najlepši: to nemško posesttvori slovanska in i t a 1 i j anska šolska mladina, torej faktor, brez katerega je nemška posest te vrste p'i nas nemožna. Poleg tega se ta nemška po sest še vzdržuje iz davkov, ki jih moramo vsi plačevati, torej tudi Slovenci in Lahi. Nav-staja vprašanje : kaj in koliko pa dajejo Nemci k tej „svoji" posesti. Oni dajaio pro-fesorje, učne knjige, šolske predpise in mnogokrat tudi nemško brezobzirnost! Evo vam ! Iz teli zavodov prihajajo naši c. k. uradniki in mnogo izven-uradniške inteligencije. Kp je mladenič dovršil kako srednjo šolo na Primorskem, ne zna popolnoma druzega je7ika, nego nemžkega, k a1, ti v tem jeziku je je osem let (če ne vštevamo nemških priprav-ijavnic) obdeloval vse Šolske predmete, učil se je na dolgo in široko sedanjo nemščino, staro nemščino in temeljito obdeloval nemško literaturo ; v to ga je silila okolščina sama, ker je imel za prolesorja strogega Nemca. Nikako čudo ni, če se materinskega jezika in domače literature ni mogel mnogo naučiti v 2—3 urah na teden. Ko pa podaja vlada mlademu možu (Italijanu po rodu) v roko dekret in mu od-kazuje služb.) med ljudstvom, čegar jezika pa on ne umeje, tedaj se šele jasno pokazuje mlademu možu, koliko nepotrebnega in kako malo potrebnega se je naučil v srednjih šolah, katerim je vendar posvetit najsrečnejšo dobo svojega življenja ! ! Mladi mož, Italijan po rodu, je dobil 6lužbo v čisro slovenskem kraju, kjer se uraduje v slovenskem jeziku ; nasprotno pošiljajo Slovana v čisto laški kraj, kjer je treba uiadovati laški. Sedaj se še le mlad uradnik prav zaveda, kako prav bi bilo, če bi si bil že na srednjih šolah popolnoma osvojil znanje druzega deželnega jezika, katerega bo posihdob tudi rabil v praksi. Vlada si ne dela nikacih skrbij, kaj in kako bo uradoval nanovo nastavljeni uradnik med ljudstvom, čegar jezika ne umeje, in da-Ii ne bo morda katerikrat tudi strar trpela radi PODLISTEK lil slovenskimi jadranskimi ribiči Napisal A. Askcrc. Če že majhna reka vzbuja fantazijo, kako mogočno mora vplivati na mišljenje in čutenje preprostega človeka skrivnostno morje ! Tako sem skiepal in nisem se motil. Lani in letos sem prebil po par tednov med našimi morskimi ribiči samo zato. da sem jih izpraševal po pravljicah in pripovedkah o morju. Obiskal sem vse ribiške pristane od Kar-kovelj do Devina, ubiskaval s* in ribiče po vaseh, koder stanujejo; fc< znanil sem se s posameznimi. Bil sem v njihovi družbi v li ar ko vi j ah, na Kontovelju, v Grijanu, na Prošeku, pri Sv. Križu, v Nabrežini in v Devinu. In moj trud ni bil zaman. Kadarkoli sem se vračal iz ribiške družbe, pomnožile so se beležke v mojem notesu za par strani. In kako zanimivi ljudje so ti morski ribiči! Bli/.am se njihovemu pristanu ali ..portič u". kakor pravijo. Tak-Ie portič je iz rezanega kamenja od treh strani obzidan bas<"n, ki je na eni strani — in to vselej na zapadni — toliko odprt, učiti jezika — pa jemije tudi inštruktorja, in delo se pričenja z združenimi močmi. O kakem temeljitem spoznavanju jezika tu ni niti govora. Mesto da bi začela zidati hišo pri temelju, začenjata naša znanca staviti takoj streho, aii — to se umeje — ne na stene, katerih nista sezidala, marveč streho na — temelj ! Dotični „učenec" prinaša iz urada kup aktov, ki jih je v uradu s pomočjo slovarjev prevajal na slovenščino ; sedaj ne zahteva od inštruktorja druzega, nego da naj mu delo korigiera ! Po drugem ne vprašuje več. Ko si je tem načinom prisvojil nekoliko prakse, se pa zadovoljuje že s tem in sedaj daja še inštruktorju slovo. Tak uradnik ne pozna nikoli bitstva je- zika onega naroda, med katerim službuje. In prav iz tega razloga, ker ne pozna ni jezika, ni literature dotičnega naroda, ga tudi ne ve ceniti, ostaja med narodom vedno ptujec in sovraži narod, med katerim živi! Tem načinom je pa že poskrbljeno, da se primorski Siovani z Italijani med seboj le površno in mnogo premalo poznajo. Iz tega razloga se pa tudi sovražijo in uničujejo drug druzega v medsebojnem kljubovanju. Kjer se pa sovražita dva, ima vedno tvetji doček. To je torej že ena izmed onih treh muh, na katere misli naslov našega članka. Kako vse drugače bi bilo, ko bi vlada pošiljala slovanske in laške uradnike vaacega med svoj narod ! Izobražen uradnik bi si lahko pridobil velik upljiv med ljudstvom in bi tem potom koristil mnogo svojemu narodu, ki potrebuje na "deželi izobraženih mož. Vse to pa se daja preprečiti z umetnim na-stavljenjem uradnikov. Tudi to je ena izmed onih muh ! Sedaj pa prihaja na vrsto tretja in poglavitna muha, ta je : importacija tujega življa v naše urade. Po vseh uradih so uradniki mešani po narodnosti in na ta način se vzdržuje nemščina med temi gospodi tudi v privatnem ob čevanju v uradu in zunaj urada. Osobito velja to za slovenske kraje. Navadno pa pošiljajo v veče kraje tudi po kakega Nemca, kateremu na ljubo se potem poslužujejo nemščine Slovani in Lahi. Na prosto ljudstvo ima to toliko upliva še dandanes, da naš kmetič smatra za največo prednost, ki jo ima izobražen človek pred njim, to, da izobraženec zna nemški, on pa ne, — Ob vseh teh nezdravin razmerah pa molčimo o tem Slovani in Italijani in niti ne vidimo, da nam gori streha nad glavo. Raje se pehamo med seboj, a tretji ima dobiček od našega spora! Avstrijska posl. zbornica. (Urzojavno poročilo). DUNAJ 12. Zbornica je nadaljevala generalno debato o nagodbenih predlogah. OGRSKA ZBORNICA. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 1. Hrvatskih poslancev je prišlo le malo na sejo, ker so večina njih odpotovali v Zagreb na otvoritev sabora. Vsprejet je bil v tretjem čitanju zakon tičoč se ogrskega samostojnega tarifa. Zbornica je na to nadaljevala specijeluo debato o nagodbenem pooblastilnem zakonu. Govorili so trije hrvatski poslanci, nakar je bila debata zaključena. Na to je pričela razprava o o edinem paragrafu zakona. Hrvatska, O razpustu hrvatskega sabora ZAGREB 12. Predsednik dr. Medaković je otvoril sejo ob 10 uri 55 minut. Takoj potem je stopil v dvorano ban dr. Rakodczav. Ko se je ban pojavil v dvorani je nastal velik hrup. Starčevičanci so kričali : Doli z mad-jarskim hlapcem Rakodczavem! Doli z Košutom ! Proč z Madjari! Doli z nagodbo ! Sramota ! Posamični klici slišali so se tudi na galeriji. Konečno je zamogel predsednik napraviti mir iu pričelo je Čitanje došlih ulog. Ko je bil prečitan kraljev reskript, s katerim da se lahko pripelje ribiška barka vanj. V takem pristanu, kakeršen je na pr. konto-veljski, je prostora gotovo za 20 do 30 čol nov, Tisti kamniti valobrani, ki dajejo čol nom varno zavetje pred nevihtami in viharji pa tudi utočišče, kadar jih ribiči ne rabijo, imajo ob dveh rotranjih straneh široke stopnice, koder lahko hodiš. V Ludi poletni vročini pa daje visoki vnanji valobran prijetno senco. V takem portiču najdeš vsak čaa nekaj čolnov in nekaj ribičev. Pa je tudi zmerom dosti dela. Treba izprazniti iz mrež nalov-ljene ribe, treba popraviti tu pa tain kak čoln, treba zakrpati sak ali mrežo. Cisto brez dela ni naš ribič skoro nikoli, kajti tudi njemu je čas — denar. Zaslužek je trd. Stopim v portič in jih pozdravim. Od-! zdravijo prijazno, tembolj, ker vidijo pred seboj rojaka, kajti tod se sliši često, da, prečesto laški jezik. A naši ribiči vedo dobro, da so Slovenci. Večkrat sem že srečal tod ob pobrežju med Barkovljami proti Miramaru ribiča, ki je čital gredoč „Edinost"... Ribiči se ne dajo posebno motiti. Samo nekateri dvignejo glave in me pogledajo po strani, drugi so zamišljeni vsak v svoj posel. Opazujem jih. Na prvi pogled ne poznaš, da so to rojaki. Lahko bi bili tudi Lahi. Zagoreli obrazi. Nekateri nosijo brke, drugi so obriti. Imajo zavihane hlačnice in rokave. Prave pomorske postave. Kako naj jim dopovem, česa iseorn pri njih, ne ne skrbi. Poznam predobro nase ljudstvo in vem metodo, pj kateri se mu pride do duše, kajti kolikor toliko je naše ljudstvo povsod nezaupno in „zapeto" nasproti gosposko oblečenemu človeku. Nekateri sicer mislijo, da hočem kupni rib, dnigi me imajo za kakega tiaancarja. tretji tam meni, da me zanimajo ribe same na sebi, kakšne se tod sploh dobivajo itd. Temu nesporazumljenju napravim konec s tem, da povem kar naravnost, odkod sem in kaj sem. Če si ti odkrit, razodene se ti tudi naš človek kmalu in popolnoma. Sedem med poštenjake, stare in mlade, in jim ponudim cigaret. „Tako in tako. Rad bi vedel, kaj si kaj pripovedujete, vi ribiči, o morju! Ali veste kakšne pravljice, istorije, pesmi o morju ? Aii ste kdaj kaj čudežnega in nenavadnega doživeli na ribjih lovih tako le po noči, ob nevihti ? Vidite, take reči me zanimajo in samo po to sem prišel med vas. Da izvem kaj takega, hočem obiskati vse vaše portiče in vse vasi. koder prebivajo ribiči.:< Možje me poslušajo z zanimanjem, položijo svoje delo iz rok in se začno zbirati okoli mene, kakor stari znanci. Naše ljudstvo sploh in posebno še primorsko slovensko ljudstvo je inteligentno. je bil meseca julija odgodjen sabor, je prišlo pri Starčevičancih do hrupnih prizorov. Predsednik Medaković je zvo il in prosil poslance, naj bodo mirni. IVkom čitanja došlih ulog je predsednik rekel, da je bil rv.-skript, s katerim je bil odgodjen sabor, dostavljen banu, a ne njemu. (Klici pri Starčevičancih. Posl. Elegović: Doli z vsemi ba'ii na podlagi nagodbe !) Predsednik • Zato sem člene sabora obvestil o odgodenju sabora potom uradnega lista. Predsednik je nadalje izjavil, da ja 3vo-ječasno sklical sejo na 17. julija, ker je bila ista utemeljena v državnih potrebah, toda v zvezi z dogodki v budimpeštanskom državnem zboru (Hrup pri Starčevičancih in klici : Ni-kake skupnosti ni z Ogrsko!) in v zvezi z dogodki, ki so potem sledili, je bilo delovanje sabora vzlic od predsednika odredjeni razpravi prekinjeno. Zakonom o službeni pragmatiki. (Hrup pri Starčevičancih in klici : Fui! Doli s Košutom !) Predsednik : Prosim, ne prekinjajte predsednika ! (Starčevičanci so ropotali dalje. Posl. Zatluka je zaklical: Mi smo v hrvatskem saboru ! Ne v ogerakem državnem zboru, marveč tukaj v hrvatskem saboru moramo iskati naše pravice !) Predsednik Medaković nadaljuje.... je izzvan državnopravni konflikt med Ogrsko in Hrvatske, S tem zakonodajstvom je bila listava kršena in fiagranti in sicer smo bili žaljeni v naših najsvetejih pravicah, v pravici našega jezika. Hrvatski ban, grol Pejačević in hrvatska vlada sta se svoječasno identiti-kovala s staiiščem koalicije. Ker ni mogla skupna vlada našega odpora premagati, jo provzročila padec hrvatske vlade in ogrski parlament je zamogel vprejeti zakon o službeni pragmatiki le s tem, da je kršil poslovni red. Posl. Elegović : Vi govorite se stališča Vaše stranke, vi ste pa predsednik vsega sabora. — Posl. Vladimir Frank, ki je zapisnikar, je razburjen ustal s svojega sede. a ter hitel s tribune kričoč : Tega ne morem več poslušati ! Siarčevičanci so ropotali. Predsednik: Dokler se ne revidira nagodba in se ne odpravijo taka kršenja naše ustave, bo naša delegacija odločno nadaljevala boj v skupnem državnem zboru. | Nemir pri Starčevičancih.] Posl. Hrovat : Pojdite na Vaš poslanski gedež, ako hečete braniti stališče Vaše stranke I Predsednik : Jaz izražam tukaj mnenie vsega sabora ! (Klici pri Starčevičancih : To ni res! Doli z nagodbo ! Mi je ne pripozna-vamo ! Predsednik: Naš sabor mora pa vsekako imeti pravico, da zavzame v tem vprašanju svoje stališče.... (Pohvala pri Starčevičancih) in jaz izjavljam, da je bil sabor prav radi tega sklican, da se mu nudi prilika, ;da zavzame svoje stališče proti službeni piagmatiki, (Pohvala pri Starčevičancih in klici : Tako je ! Hrvatskega sabora se ne sme ignorirati. Nato se je nadaljevalo čitanje došlih vlog. Posl. dr. Frank je hitel k predsednikovi tribuni in mu je vročil neki spis. Predsednik ie izjavil, da hoče poal. dr. Josip Frauk govoriti k imenovanju bana. Nato je bilo preči-tanih več nujnih predlogov. Prvi je bii prečitan nujni predlog posl. Mazuravića in tov. (koalicija), v katerem se protestira proti službeni pragmatiki, ki vsebuje kršenje nagodbe. Ker je ban dr. Rakodczav pomaga), da Razumeli so me, česa želim. ..Aha", pravi jeden, „to objavite potem v časnikih... V „Edinosti" ?...;< „„Morebiti pa v Mohorskih bukvah,"" meni drugi.. Pripovedovanje pravljic se n-^ da prisilit?. Človek mora biti za to razpoložen. Tudi o svojih doživljajih ne začno kar tako ročno pripovedavati. Saj jih nimajo več vseh svežih v spominu. Take reči se pozabijo. Seveda. Jaz tudi ne silim v nje, samo čakam kadeč cigareto. Oglasi se sam od sebe star, zagorel rioič in mi pove nekaj, kar je nalašč za moj namen. „ Bravo, bravo \u se mu zahvaljujem in si zapisujem stvar v svoj notes. Sedaj je „led prebit". (Neprimerna podoba za te kraje, kjer je naravni led skoro neznan !) Vsi vedo zdaj, kaj me zanima. Pa mi pove stari ribič še drugo in tretjo pravljico. In vse to grc_ v moj notes. Pa kmalu se oglasi še drug mož pa pove kaj iz svojega življenja na morju. Za drugim se oglasi tretji itd Pripovedovati pa znajo samo stari in starejši ribiči. Mladi ne vedo ničesar. S starimi ljudmi izginejo tudi vse take pravljice v grob. Kar eem izvedel jaz, so menda že poslednji paberki. KE>alje.) Stran II > EDI NOHT« št. 342 V Trstu, dne 13. decembru 19U7 postane ta načrt zakon, se nujnim predlogom zahteva, da se dr. Rakedczaya sta vi pod obtožbo. (Pohvala pri koaliciji.) - Nadalje so uložili nujne predloge :* posl. Pri bi će vi ć (koalicija) da se uvede splošna volilna pravica, dr. "Elegovid, da se proglasi ničnost službene pivigmatiUe za Hrvate, posl. Bošnjak, da se spremeni poslovnik v smislu, da se n« more nob.ne^a poslanca izključiti od sej, posl. Vladimir Frank, da se izvoli odsek za volilno reformo iz še3t členov. Nujni predlog posl. Josipa Franka, ki ga je isti pred malo nvnutami izročil predsedniku, zahteva, da se prečita kraljevi reskript, s katerim je bil dr. Rakodczav imenovan banom in naj se ga s : tališča hrvatske ustave kritik oje. V tem trenotku je ustal ban dr. Rakodczav, da bi govoril. Starčevičanci so pričeli grozno ropotati. Slišati je bilo klice : Doli ž njim : Preč ž njim ! — Predsednik je moral prekiniti sejo. Moj pavzo so Starčevičanci zahtevali od predsednika, naj jim najprej dovoli, da ute-meljuje svoje nujne predloge ter so se sklicevali na predsedenčai slučaj v skupnem državnem zboru. Ko je seja zopet zapričela so Starčevičanci zopet uprizorili hrupne prizore. Med hrupom je zapisnikar prečital kraljev reskript, ki pravi, da se nahaja v rokah bana reskript za razpust sabora in da je pooblaščen, da ta reskript v saboru prečita. Ban Rakodczav je v madjarski gala-obleki stopil v dvorano in s predsednikove tribune prt č t.il kraljevo ročno pismo, ki izjavlja, da se n ora sabor razpustiti, ker ne more izvrševat; svojega zakonodajnega delovanja. Poslanci Starčevićanske stranke in mnogo poslancev koalicije so nato stoje zapeli narodno himno. Pela je tudi galeriia. Predsednik je prekinil sejo. Po tem je b:l o e tovljen zapisnik današnje seje stante sessicne. ZAGREB 12. Po mestnih ulicah vlada mir in red. Deputacija socialnih demokratov pri predsedniku sabora. Zagreb 12. K predsedniku sabora dr. Medakoviču je prišla deputacija socijalnih d mokratov, katerim se je pridružilo tudi več Ogi itv' iii socijalnih demokratov. Deputacijo je pred-tavil posl. dr. Lorkovie. Govoril je voditelj delavcev Bukšek ter izjavil, da zahteva v imenu mnogih tisočev brezpravnih delavcev, da se dovoli vstop v sabor vsemu ljudstvu. Le sabor na podlagi splošne volilne pravice odgovarja volji ljudstva. Predsednik Med ako vic je odvrnil: Rad vsprejmem vašo spomenico ter jo predložim saboru. Izlasti me veseli, da so se va-ii spomenici pridružili tudi poslanci, da dajo s tem i;raza svoji solidarnost S svojo uzorno disciplino, na katero smete biti ponosni, ste izvršili impozantno manifestacijo splošni volilni pravici v prilog. Ta zahteva spada k programu vseh naših strank in s to zahtevo je šla v boj tudi srbsko-hrvatska koalicija. Mi smo vedno smatrali volilno reformo za našo najvažnejo nalogo v saboru. V Budimpešti se ne izvede splošna in enaka volilna gravica, čeravno bi bilo to možno, morda prav radi tega, ker se jo hoče od zgoraj. Mi si pa prizadevamo, da ]o izvedemo in vresničimo, ker je želja od zdolaj. Vaša spomenica nam bo v spodbudo, da bomo v saboru delovali v smislu vaših stremljenj ter da jih izvršimo čim prej, kakor je to tudi naša vreča želja. Izrazite naše pozdrave vašim sodrugom. Ogrska. Hrvatski dolegati v Budimpešti. Iz Budimpešte javljajo od 11. t. m.: Nocoj so imeli delegatje konferenco, na kateri so si razdeliti delo. Večina delegatov je odšla v Zagreb, da prisustvuje važni in za Hrvatsko, zgodovinsko, vrlo odločilno in uso-depol ii otvoritvi hrvatskega sabora, na kateteri se ima označiti in dati pravice dvema politikam i v Hrvatski : narodni politiki in protunarodni tuji politiki. Dvanajst hrvatskih delelegatov je csulo v Budimpešti, da se vde-ležujejo razprav in vzdržujejo kolikor možno povoljno parlamentarno situacijo, dokler se ostali ne povrnejo. Ustavna stranka. Kakor javljajo iz Budimpešte, je ustavna stranka imela banket, na katerem je predsednic lvoloman Szell imel govor. V svojem govoru je radožil, kako je Ogrska vsled obstruk-cije. Ki traja že več mesecev, izgubila mnogo od svojega ugleda v inozemskem novinstvu. Deželni zbori. Ako državni zbor z dnem 1»\ t. m. konča razpiavo o nagodbi, bo sklicanih več deželnih zborov, da od 16. do 22. decembra razvije proračunski provizorij. Drobne politične vesti. Minister,' J o s i p o v i ć v Zagre-b u. V Zagreb je v sredo dospel tudi minister za Hrvatsko Josipović ter se le nastanil pri svojemu prijatelju Rakodczayu. Kongres avtonomnih mest Z Dunaja poročajo, da se bo vršil kongres avtonomnih mest v Avstriji. Na temu kongresu se bo zazpravljalo o korakih, ki bi jih trebalo storiti, da se sanirajo liaancijalne razmere dežel. Zadnji kongres mest je bil leta 1903. — Dnevne vesti. Kako izgleda internacijonalizem naših socijalistov ? V včerajšnji številki našega lista smo objavili komunike italijansko-liberalnega političnega društva „As30ciazione Patria'4, ki poziva delodajalce, naj ne vspre-jemajo v delo Slovencev. Dolžnost socijalnih demokratov, ki vedno trdijo, da skrbijo le za koristi delavcev brez ovira na narodnost, bi bila temveč, ker se nahaja v njih vrstah tudi mnogo zaslepljenih slovenskih delavcev, da bi kakor pravi socijalisti (kar pa niso) z ogorčenostjo protestirali preti omenjenermi komunikeju. Ali mesto tega je na predsinoč-nem shodu sodrug Uacchelii še prečital ta sklep „Patrieu ter izjavil, da se jemlje ta sklep na znanje. Tako torej izgleda internacijonalizem naših tržaških socijalistov ! Za nas sicer ni to nič novega. Mi smo že zdavna videli in vedeli, da so tržaški socijalisti nasprotni priseljevanju slovenskih delavcev iz tržaške okolice in iz bližnjih slovenskih dežel, dočim nimaio ničesar proti temu. da se importira italijanske delavce iz oddaljene Kalabrije, torej iz druge države na škodo naših domačih delavcev. In da bi imeli še bolj v rokah vodstvo glede nameščanja italijanskih podanikov in odrivanja naših domačdi delavcev, prišli so na infer-nalno misel, da bi se uvedle v Trstu takozvane ,.tessere'; (izkaznice) za delavce in katerih izdajanje naj" bi se poverilo nikomur drugemu, nego njim samim. In ta zahteva figurira na čelu zahtev socialistične stranke, ki so provzročile sedanji štrajk ! Ako se socijalistom to posreči, potem bodo naši delavci naravnost izročeni tukajšnji socij ali stični stranki na milost in nemilost. In za uveljavljenje take zahteve naj bi šli naši delavci v štrajk skupno s socijalisti! To bi pač pomenjalo kar naravnost samomor. Na samomor pa naši delavci še niso pripravljeni, dokler imajo še kaj življenje sile v sebi. Razsodno občinstvo naj sedaj presodi, morejo - li naši delavci podpirati sedanji štrajk ? ! Ali jim marveč ti razlogi in vsi razlogi, ki smo jih navedli te dni, ne usiljujejo naravnost samoobrambo proti terorizmu ita-lijansko-nacijonalnih socijalistov ? ! Socijalistični terorizem. Te dni se je dogodil v svobodni luki čin naigrše nestrpnosti in naj krutejšega terorizma, kakoršnega so sposobni le ,.svobodoljubni" socijalisti. Junak tega terorizma, to bodi povedano takoj v uvodu, je glasoviti Z o 11 i a, predsednik takozvane „Cuoperaiiva del lavoro". Ta „coope-rativa" ima v akordu od komiteja javnih skladišč razkladanja tovornega blaga in dovažanje v javna skladišča, katera dela je prej izvrševal komite javnih skladišč v lastni režiji, a pred nekaj leti izročil v akord delavcem, ki so se zložili v omenjeno „kooperativo". V tej kooperativi vlada suvereno socijalistični bog — gospod Zollia. Ta mogočnež je doznal te dni, da sta dva člana kooperative Matij a Jenko in Peter Bonač vpisana v N. D. O. To je zadostovalo absolutnemu vladarju kooperative, da ju je pozval k sebi ter od njih kategorično zahteval, naj takoj izstopita iz N. D. O., kajti sicer jim ne izplača deleža na dobičku za mesec november v znesku od 46 kron za vsacega, ter izključi iz kooperative. Iu ne samo to, zahteval je tudi, naj storita omenjena delavca javno pokoro s tom, da izjavita v „Lavoratoru*4, da sta izstopila iz N. D. O. A naša delavca poštenjaka in kre-menita narodnjaka sta izjavila, da je ni sile na svetu, ki bi ju mogla sklnniti na to ter sta bila radi te „nepokorščine" izključena iz kooperative, zajedno je mogočni Zollia razsodil, da zapade uju dobiček od 4*> kron, ki jima je pripadel za mesec november, na korist drugih zadružnikov. To postopanje je naravnost zločin izsilevanja v smislu našega kazenskega Jzakona ter bodi gospodu „Zollia" povedano, da je že preskrbljeno za to, da se bo državno pravdništvo pečalo s tem „malim bogom". A tudi na civilnem sodišču se vidimo z gosp. „Zollia"*, ki bo moral lepo .,švi-cat"' omenjenima delavcema krivično odtrgane krone. Slednjič se vloži pritožba na g. namestnika, kakor predsednika komiteja javnih skla-' dišč, da napravi enkrat konec terorizmu gosp. i „Zollia". Iu še se najde mej našimi ljudmi optimistov, ki mislijo, da bi se dalo paktirati s tržaškimi socijalnimi demokrati. Proti terorizmu je mogoče le ono orožje — zopet terorizem ! Socialistične Iumparije. Glasilo socijalistov ,.Il Lavoratore" hujska neprestano ; proti Narodni delavski organizaciji in proti j naši narodni stranki sploli ter se poslužuje pri tem najostudnejih lažij. Mej temi je glavna laž. ki jo „Lavoratore" ponavlja vsaki dan in tudi v včerajšnji številki, češ, da je naš list prvi dan štrajka pozival na krumir-stvo z istočasnim apelom na bajonste. To je rajnesramejša laž kakor smo jih že vajeni od strani „Lavoratora". Ne narodna organizacija ne naš list nista pozivala na pomoč bajonetov. Konstatirano je bilo le v eni notici o štrajku, da je varnostna oblast poskrbela za to, da brani delajoče težake ter da je v to svrho pozvala ca pomoč tudi vojaštvo. V pozivu N. D. O. pa je samo izrečeno, da bo njena dolžnost skrbeti za to, da se ne bo nobenega delavca oviralo na njegovem delu, z drugim besedami, da se bo spoštovalo osebno svobodo. In osebna [svoboda mora biti sveta vsakomur ter bi morala biti Še najbolj sveta socijalistom, ki toliko kvasijo o svojem svobo-doljubju. Ali ne le, da N. D. O. ni apelirala na bajonete, ampak v svoji izjavi, priobčeni v našem listu predvčerajšnjim, je ta organizacija izrečno naglašala, da ne bo klicaia na pomoč ne vojakov ne bajonetov ter da bo znala brez nasilja in brez terorizma, pa tudi brez bajonetov doseči svojo voljo v popolnem soglasju s svojimi včlenjenimi težaki, torej ravno nasprotno od tega, kar trdi „Lavoratore14 o nas. S tako nelojalnimi nasprotniki je pač nemožno vsako paktiranje in vsako polemiziranje. Našim, ki mnogokrat preradi slepo verujejo trditvam „Lavoratora" in drugih listov, naperjenim proti nam in našemu listu, priporočamo, da se iz našega lista samega še enkrat prepričajo, je-li res ali ne, kar nam taki nasprotni listi predbacivajo. Istrski socijalisti in štrajk. V včerajšnjem „Lavoratoru*' čitamo naslednji poziv de želne eksekutive socijalistiene stranke v Istri. „Podpisana doznavši, da se poskus najemati k r umi rje v nadomestilo štrajkujočih težakov razširja tudi po nekaterih trgih iu mestih Istre, apelira toplo na isterske delavce, naj te dni ne zapuste svojega kraja, da bi iskali lela v Trstu. Prepričana, da istrski proletarijat zasleduje kakor vedno z največo solidarnostjo tudi ta boj, začet od dela tržaških delavcev proti razredu gospodarjev, priporoča, naj se z ogorčenjem odklonijo morebitne ponudbe agentov delodajalcev ter naj se naznar i sekretarijatu strokovnih organizacij (Trst, via Bosclietto 5) morebitni nabor katerega si bodi števila delavcev za tržaški trg." Kakor se vidi iz tega poziva, so začeli gospodarji iskati delavce že izven Trsta, ki pomnože še bolj mizerijo tukajšnjega delav-tva, ko štraik preneha tako ali tako. „Slovenec" za socijalistične štraj-kovce in proti našim narodnim delavcem! Tudi „Slovenec", ki se sicer malo peča s sedanjim štrajkom v Trstu, ie čutil potrebo, da v predvčerajšnji svoji številki v notici pod naslovom: ,,Tržaška stavka težakom'4 malo dregne N. D. O. Konštatira namreč, da socijalni demokratje ljuto napadajo N. D. O., ki da jo os ro prijemajo v letakih in lepakih ter citira tudi nekatere stavke iz dotičnih letakov. K temu pripominja, da imajo socijalni demokratje v svojih očitanjih močno orožje proti N. D. O., k i bi m o r a 1 a v t a k i h slučajih biti na svojem mestu, ako hoče biti res zastopnica delavstva. „S 1 o v e n e c;< odo bruje terorizem socijalistov ter kara samoobrano našega delavstva. Res lep prizor ta: ..katoliški" „Slovenec'4 ramo ob ramo s socijalnimi demokrati proti našemu narodnemu delavstvu! To naj si naše narodno delavstvo dobro zapomni ! Strast in sovraštvo ,-Slovenčevo"' proti N. D. O. gre res že tako daleč, da tej strasti in temu sovraštvu podreja prave narodne koristi. Ne v Ameriko ! O izseljevanju v Zje-dinjene države se razpošilja nastopno obvestilo : Vsled neugodnega iinancijelnega položaja v Zjedinjenili državah ameriških je bilo za-vstavljemh ali močno utesnenih mnogo indu-striialnih obratov, a mnogo del, ki so se imela izvršiti, je bilo zaustavljenih. Odpuščanja delavcev v masah se vrše neprestano in sto-tisoči evropskih izseljencev, ki ne morejo dobiti dela, zapuščajo diželo in se vračajo v domovino. Ob takih okolnostib. dokler se razmere ne zboljšajo temeljito, treba nujno svariti pred izseljevanjem v Zjedinjene države. Vse izseljence, ki se sedaj podajajo v to deželo, čaka z veliko verjetnostjo obupna usoda. Štrajk težakov. Včeraj predpoludne ob 10. uri so imeli štrajkovci običajni &kod, na katerem so sklenili, da vstrajajo v štrajku. Po shodu so priredili obhod po mestu. — Število štrajkujočih je bilo včeraj še manje, nego predvčerajšnjim. Delo se vrši malo da ne popolnoma normalno. Pri tvrdki Francesco Pa-risi je včeraj delalo 57 težakov, dočim jih rabi ta t.*rdka o najhujših prilikah dela le 80, a ko je manje dela celo samih 35. Ob 5. uri zvečer so štrajkovci imeli zopet shod, na katerem so zopet sklenili ostati v štrajku. Dopisnikom. Radi sedanjega štrajka težakov, ki mu moramo poivečati vso pižnjo. nam zaostaja mnogo drugega gradiva. Prosimo potrpljenja. Gostilničarski listki družbe sv. Cir. in Metodija. Družba sv. Cirila in Metodi j a v Ljubljani naznanje, da so naročili računska oziroma gostilničarske listke sledeče tvrdke: Iv. Zupančič, „Narodni dom", Buzet ; Alojzij Leon, „Nar. dom" Maribor; Jak. Brinar, Vrantko : I. Dolenec, gostilna „Mantua", Vrhnika ; I. Zupančič gostil. Maletinova cesta 15, Ljubljana ; Rudolf Pevec, Mazirje; Restavracija „Greiser", L;ubljana; Humer, restavracija Fridi, Ljubljana; kavarna „Evropa", Ljubljana ; kavarna „Avstrija", hotel „Ilirija"4, Ljubljana : Vinko Vatzek. Litija : Mici Lončarjeva, „Nar. dom" v Ljubljani. Tržaška mala kronika. Dva krvava dogodka radi ljubo-sumnje. 37-letni Joahini Delice, stanujoči v ulici della Cattedrale št. 3, je dvoril — 52-letni Amaliji vdovi Rossi, ki stanuje v ulici sv. Mihaela št. 25. Ona 'e pa razumela, da on ne dvori njej, ampak njenemu denarju in ga zato ni marala. Z e prej ji je parkrat nevarno grozil. A sinoči, kuialo po H. uri, ]e prišel k njej v stanovanje in jej i.agrozil z revolverjem. Ona je pobegnila na ulico, a o« je zdirjal za njo in na ulici je drakrat z revolverjem vstrel proti njej : zadel jo je pod levo ramo in v trebnh. On je za tem pobegnil, a ona je bila prenesena v mestno bolnišnico. — Ob 9. uri in pol zvečer je pa 28-letni težak Viktor Bukovec, stanujoči v ulici della Madonina št 52, svoji 17 letni ljubici Ani Bernardini, ki stanuje v nlici della Con-cordia št. 13, zadal nič manje nego 11 ran z nožem. Najnevarnejša teh ran — na hrbtu — jo dolga 7 cm. To se je zgodilo na cesti v ulici sv. Mavricija. Bakovec je bil areto-van, a Ana Bernardini je bila prenešena v bolnišnico. X Železno verigo, vredno 30 kron, je bil vkradel na južni železnici 21 letni voznik Emil S., stanujoči v Rojanu. Bil je zato predvčerajšnjim popoludne aretovan. 60 buteljk vina. vrednih 140 kron. so neznani tatovi vkradli iz kleti gospoda Friderika Fenderla v ulici Chiozza št. 7. Klet so odprli s ponarejenimi ključi. X. Pozabljena novčarka. Hermangild i Zoratti, stanujoča v ulici della Scalinata, je bila šla predvčerajšn im opoludne v bolnišnico obiskat nekega bolnega sorodnika. S tem sorodnikom je nekoliko posedela na eni klopij na vrtu bolnišnice, a ko je odšla od tam, je pozabda na klopi novčarko, v kateri je bilo 20 kron in 80 stotink denarja. Znpazivša pozneje, da nima več novčarke, se je takoj domislila, dajo je pozabila. Podala seje torej bilo je morda prešlo pol ure — na vrt bolnišnice, a novčarke ni bilo več na klopi. Izvedela je pa, da je novčarko našel bolnik Hugon F. In ko so na njeno zahtevo preiskali Hugona. so našli pri njem kovinaito ogrodje novčarke: usnje je bil odtrgal in je vrgel proč, denar pa je bil shranil. Smešaioa. V šoli. I čitelj : Zak:ij je sarnn mor velik greh.' — Učenec. Ker zdravju močno škoduje. Koledar in vreme. — Diincs: Lucija d v. muc. —Jutri:, špiridion škof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 14° Cels. — Vrenio včeraj : megla, oblačno, de/. Vremenska napoved za Primorsko: Spremen ljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Zasedanje porotuega sodišča. Tatinska družba Zaffopulo A. C i pred porotniki. VČaraj predpoludne je pričela razprava. — ki bo trajala do sobote po noči — proti 27-letnemu žganjarju Konstantinu Zattopulo. doma iz Patrasa na Grškem, 2f) letnem so-boslikarju Ruiloliu Spechar, doma jz Trsta, 38-letaemu zidarju Dominiku Crevatto, domu iz Pirana. 36 letnemu težaku J. Urizio doma iz Buj in 25-Ietni Mariji Maurenčič, (bin'i iz Dolenje (blizu Kormina). Razpravi predseduje vjšesodni svetnik Pederzolii, votanta sta p;t sodni s-'etnik L;on in sodni tajnik Cotnei. Državno pravdništvo zastopa namestnik drž. pravdnilca dr. Zumin. Toženca Zutiopula brani dr. Kramer, Specharja in Crevatto odv. Giachin, Urizio ima za branitelja od/. But-teri, a cd v. Petronio brani toženko Miuren* čič. Izvea te poilednje, so bili vsi ostali toženci tekom preiskave v zaporu, le ona je bila na svobodi. Mi smo tedaj poročali in čitateljem je gotovo še v spominu, da je bila v noči na 21. januvarja 1. 1906 odnesen« blagajna iz Zhii jpulove žganjarne, ki je na vogalu ulice Carlo Gh^ga in Irga pred „Narodnim domom". Blagajno so še istega dne — seveda prebito iu izpraznjeno — našli nekje na cesti v Ko-lonji. Zartopulo je izjavil, da je bilo v blagajni, ko mu je bila vkradena, mnogo denarja in dragocenih predmetov, v skupni vrednosci za K 10 922.45, a blagajna sama da je bila vredna 180 K. Ker je bil zavarovan proti tatvini z vlomom pri zavarovalni družbi ,.L;i Fonciere", ir. sicer za 8000 kron, je od te drjžbe zahteval, da mu povrne ikodo. Bila je pa že tedaj uvedena proti njemu kazenska preiskava, ker je bil nastal sum, da je to tatvino tiagira1, Vsled tega je imel mnogo opraviti se zavarovalno družbo, ki mu je slednjič izplačala le 4200 K, in sicer še le. ko je sodišče odnehalo s kazensko preiskavo proti njemu. — A neko noč minolegi poletja je redar Matej Antomi, idoč mimo žganjarn Zaftopulo, slišal nek prepir v žganiarni. Po-siuhnil je in slišal ženski glas. Ženska je pretila Zaftbpulu, da „ga ovadi, vsled česar da bo „sedel"' kakih 10 let". Ženska, ki je tako pretila Zaitopulu, je bila Marija Mau-renčič, ki je s ZaHopulom že od 1. I9u4 živela v divjem zakonu. To, k£r je bil slišal, je Antomija vspodbudilo. da je poizvedoval dalje. In zvedel je. da Zaffopulo lcupu e in dalje prodaja razne vkradene stvari. Tako da je bil od Josipa Urizio vkupil več zabojev sveč in razno drugo blagj. A glavno, kar je Antomi zvedel, je to, da je namreč Zaft jpulo res fingiral tatvino blagajne, in da so blagajno — ki je bila /o prej prebita in izpraznjena — po Zatf'opulovem nalogu odnesli iz žganj arne Spechar, Crevatto in neki voznik. Sedaj je policija takoj arc-tovala Zailopuia, Specharja, « revatta in Urizia dočim voznika ni mogla najti. Ko je policija preiskala Z u ti j-pulovo žganjarno in njegovo stanovanje, je V Trstu dne 1:). decembra 1906 »EDINOSTc štev 342 Stran IIT Ob 8. uri in pol zvečer je predsednik prekinil razpravo, ki nadaljuje daneij, a bo končala še le jutri pozao v noč. Društvene vesti. hsšta cel „bazar* raznih predmetov in raznega blaga. — Zaliopul o je pa tudi tožen, da je nekega Dijonizija Rjngan naščuval, di je gospodu Rudolfu Mangold vkradel kolo (bicikel ), vsle 1 česar je bil Ringan obsojen na ."J mesece trde ječe. Toženka Marija Muvrenčič, ki ie bila za- Miklavžev večer priredi „Slovansko s iSa;;a prva — v odsotnosti ostalih tožencev pevsko društvo" jutri ob 8. uri zvečer v „So- - j- najhujša, najobteževalneja priča proti kulovi dvorani"*. Vsakoršnja darila opremljena vsem ostalim tožencem. Povedala je brez z natančnim naslovom je poslati vratarju „Na- ovukov. da je Zaffopulo ono noč, ko je bila rodnega doma", (glavni vhod). Vspored: iz žg.imarne odnesena blagajna, prišel domov P Be,^edere §t l7 v^pnina h' . .;.cif »n. o nrori'r/.in mni /attiimi nm in ' r Trgouino s nofiifnjcm Trsoulna s poMšUom S/WV V VVVč/V^V ulica l/incenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do najfinejo vrste in po jako nizkih cenah J hf\( ) Tržušb a tvrdka prvega reda. A. želi f topiti v zvezo s kako mlekarno, kate j a bi zalagala to tvrd bo z mlekom proti takojšnjemu pl>. čil u I'onndbe v slovenskem jezika na „Ins. oddcl pod „MLEKO št 172617f?3 I .Narodnega doma' zabaven teras priča prepirom mej Zaffbpulom in prosta ^oecharjem ter Crevattom. katera poslednja -1 «« ... •t od Zatfopula zahtevala, da jima plača, .riAkadfer- .dr- l Ea1,kan^ Predi o ker sta bila odnesla blagajno, a jima on 111 Pnhkl otvoritve ljudske knjižnice pri Sv. ogel vstreči, dokler ni dobil odškodnine od Ivaou v nedeljo dne 15. decembra v prosto- tudi ne e. Spechar, C Y>ulu celo grozili se smrtjo. O.a da se je iz . ^ . , „,. , . . . ., viii J. da mu zavarovalna družba ni še iz- toivanski tamburaša zbor«* in Čitalnica pri, t/.< odškodnine, a oni mu niso verovali, p7; -Jakobu*. Začetek točno ob 4 uri popo- \ S!- dr«; i 6 jim je neki dan pokazal revolver, si !udae- X stoP Prost Darovi se ^alezno vspre- ira d al za pas in jim rekel, da gre k zava- 3emfll° "irja>|i[ lujsud ifaui^rBN UUUUU C C OS-2 op og.x 1KI ^Bfuo^ '©s-g OS l>0 lunM ujefueB '• V* / PRORAČUNI NA ZAHTEVO . rZSj^S.' • v-JO - i-zcsr—:--.rmaTu - -g---- * ipe, postavljene v delo 111 po zmernih cenah. . ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNiCA steklenih šip v veliki izberi. — Porcelan, lorčoviae. kuhinjek-j potrebščine lz železa in ploftevlno itd. ovalne družbe. Pri teh prepirih je bil nh tamkajsnjegd „Narc ni voznik, ki ga ona ne pozna natanč-, *e~er 8 predavanjem, petjem tamburanjem, 'Jrevatto in ta voznik so Zaf- šaljivim nastopom m igro. Zatem bo svo-j so Kmrtio. On da so i* iz- bodil* zabava. Iz prijaznosti sodalujeta „Svc-, !ni družbi in da vbije uradnika, če ne (i/»i denarja. In res isti večerje prinesel pre- K obilni udeležbi vabi Odbor. Akad. fer. društvu „Balkan- so da-1 rovali za ljudsko knjižnico pri S/. Ivanu (lasieflnil G. Mla Tone ulica Chiczsa 7, ulica del Toro mase v bogati izberi, neprekosljivo g!erie solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — _ jftaeeirafa ulica deli' Acpeiottii 3 Cene, ki so splošno priznane za ugodne. .T. Zobec 1 Rodoljubi posnemajte! >:I1 snopič bankovcev, ki so si jih on,1 slovenski srednješolci v Trstu K 50, g. F. >p h r. Crevatto in voznik razlelili med se-1 Ferluga K T; dalje gc.a I. Sabadiu 4 K,! boj. — Povedala je dalje; kako je Josip g-ca K, Požar 2 in g Urizio. ki je delal navadao kakor težak pri; Prisrčna jim l^ala! tvrcii Rotter & Perschitz »edno nosil k Zaf- j^1 • — •pulu razne zaboje, omote volnenega in dru-^ iU-ač^ n^ gegi blaga, kar je vse seveda vkradel. a Zaf- y ICUdSI^C-t?« o nulo je to potem prodajal tretjim osebam.' V nedeljo s-2 uprizori 5-dejanska slika iz Ji.C-i — pesebao glede mauufakturnega blagi; kmečkega življenja ,C vrček". Nastopi vse da je to on vkupil na dražbi. 1 dramsko osobje. Glavne vloge so v rokah Zi njo sta bila zaslišana še Josip Urizio.' ^nnekove, Janove, Vebleve, Verovška, Ve-d po večini priznava tatvine, in pa Crevatto'. bleta, Lesiča in Rajnerja. Podrobnosti so raz-ki ie tajii, da bi on kaj vedel o odnešenju vidne iz plakatov, ijne i;i trdil, da je nedolžen. A za tem bila razj)rava prekinjena do 5. ure po-poludne. f :::::: Pekarna in sladcičar-na VINKO SKERK, Trst ulica ficqaedottol5 Ima 3-krat ua »luu »rež kruh. Veliko izhero l.iškotov iti U>mbonov 11 Oaj. — Muke iz najliolj^il« mlinov. Bombone i/ >*ok>- na doni in franco. Dezertna \ina v Lutiljkah in ra/.no\r-tm likere. Veliko irbero preo nizki eni. Podružniča ulica Miramar št. 9 (BS9BB9ffS£3£^3BnEBSKM'iM« *>U Svoji k tvojim! r v ki Vesti iz Goriške. ... . . , , , x Goriško kmetijsko društvo ie po \ večernem nadaljevanju je bil najprej, Srbelo z inseriranjem v strokovnih časopisih, :;;an toženec bpechar. ki je istotako trdil fturne naz0rno5t veletržftPv ^ vinnm no J< da obrne pozornost veletržcev z vinom na nedolžen in da ne ve ničesar o bla- letošnji obilni vinski pridelek in daja na je bii razna vprašanja brezplačno informacije. To ga;ni. Isti večer — bila je sobota me a j en ua neki ples. Naletel je bil na Zaf-1 delovanje ie že obroddo dobrega sadu." Pred >pula in šia sta bila skupaj v krčmo „pri Frar.cu" v ulici deila Geppa. Spila sta ne- FARCHI, Trst 5.01- Giacinto SalSina št. 8 (Prej v ul. delle Legua) prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač gUr* Ifajfineje fclago. s:dništvo društva se je dalje obrnilo do vseh kmetijskih družeb v južnih kronovinah v a.iko vina. a na to je on spremil Zaftopula svrh0j da se (loseže skupen dogovor g]eae b:lo da je okolu 1. ure m pol po polunoči j naročanja kmetijskih potrebščin in upati je, do vrat hiše, v kateri je Zaftopulo stano- đa se đogeže tndi v tem oziru Ugodell vspeh u. : a tam je on Zaftopulo pozdravil m odšel na korist teh pokrajin. Vsled naraščajočega! ■ujO v. Bd je običajen gost Zaftopulo ve žga-j obrata s kmetijskimi potrebščinami si je mo-arne. Manja Mavrencič da laže in da ga r9]0 predsedništvo zagotoviti veči odprt kre-! •orekuje, ker je on nikdar m mogel trpeti.; dit> kar se mu je ugodjlo z zasebnim jam-v . j« na to predsednik pozval toženko Ma- stvcm ra2nib draštvenikov pri goriški podruž-,i M-enčič. čefi, če ima kaj oporekati nici kreditnega zavoda. Na Livku se je usta-1 -peharju, je ta pred Specharjem ponovila novila podružnica. , > izjavo, da ga je videla okolu 2. ure in j Odbor je vsprejel predlog poluncči. ko }e s Crevettom pnnesel kokošje reje na Goriškem in Cene čudovito nizke ! aaeaa i Pozor m naslov! • • • • za povzdigo . ,-----„---__ -------- sicer bi se iz ključe zganjarne. Dalje da ga je vladnih in deželnih sredstev v Gorici uredil --- —-o--v-------J--c>- J , Y1H( .^eiči in slišala, ko se je pričkal s Zaffopu-1 takoj perutninski zavod, kateri bi pokazal lom rad denarja. :,Daw sem pa pozabila po-! gospodinjam, kako je ravnati, da dospemo vi aT1 — J0«3, deiaIa1.~; J1 J? bil Spechar kokošjereji do najviših uspehov. Zavod naj bij k m n., koi je bil Zaftopulo že aretovan, j 6e uredil tako> da bi dobivali posestniki vi ; ie milo prosil naj ga no ovadim, ter mi n-em perutnino čistih in priznanih pasem, ki ■.nem obljubil da mi bo že on pomagal se- l]ajbt)]j ugajaj0 naSim krajem. Perotninarske mi ;r?f1tol)IuIomDe more v,eč! . N> t0 i razstave bi se prirejale z vladno in deželno >pechar v,kliknil. rla ženska laže in hoče; podporo vsako leto v drugem kraju. Tako bom obsojen po nedolžnem, kakor je bil. razstavo priredi društvo ^skupno s č. kr. | kmetijskim društvom za vso deželo prihodnjo {| | BMgUMMMi^^^B j j Slladisce InetofliciiliGM ia izdelanih kosov n Me oMe Foaida^ tilica Barriera vecchia — 31 Hi SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago P° nizkih cenah. S £ A\\\\\\N Jreilu;!" Za Speharjem je bii zaslišan Zaftopulo. | pomlad meseca maja v Gorici. verno-nemski (NORDDEUTSCH^R LLOVD -- BREMEN) avil je takoj, da je nedolžen. Ko mu je Društvo bo odslej prodajajo kmetijske /:e;i?edmk kazal posamezne predmete, ki jih potrebščine le proti gotovini. Občni zbor boi nus.a pri njem, je on za vsacega imelo društvo v ponedeljek IG. deccmbra ob : 1J°I nieg°?° 3°' ln- uri predpoludne v prostorih pri „ Zlatem ! jelenu'4 ; kdor ni še plačal udnine za to leto, nima pristopa k zborovanju. Ure da je bi vzel v zastavo raznih piv t- : iivno tako jo bil vzel v zastavo tudi za-v!u 1 stke, ki so jih našli v žganjarni. O-• večera, ko mu je bila ukradena blagajna, e bil slučajno sešel se Speharjem. Okolu ..Dva PrJiatelia na katera Poletu tako . a oo polunoči sta šla skupaj proti domu. P°zabimo Sia uam z,mi dobro" ao je })rišel do hiše. v kateri je stanoval, je ta^.az l da nima pri sebi ključa hišnih vrat in 'e šel ponj v zganjamo, kjer ga je bil pozabil. Zaprl je bil zopet ži»aniarno in šel ... . , ... , , . . , , " •• Zisnal je bil takoj. Spal je skoraj do P^t.ijam,, da se j.h da otrokom kadar gredo ur«- zjutraj nepretržno, ker je bil jako tru- v šolp- m da se zamore takoJ odpomoc. pre- aošla. i. s. peč in Fay-ove pristne rudninske pastiije. Kakor je preskrbljena po zimi vsaka hi sa z dr vami. tako bi morala biti preskrbljena domača lekarna s Fav-ovimi pristnimi Redne purobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, G&lvoston. luenos Airos. kakor tudi po pristaniščih južno Azije. ——- Avstralije itd. itd. ■ - 2t3r d _*n. Okolu 'J. ure zjutraj ga je zbudilo trkanje: bil je redar, ki mu je bil prišel povedat Ja so vrata žganjarne odprta. Oblekel se je in šc v zganjamo in tam konstatoval, di so tato i odnesli blagajno. Povedal je bil takoj reu irstvenemu nadzorniku, ki je bil prišel tja, kolike denarja in kakšne druge stvari da so bile v ukradeni blagajni. Glede kupavanja in prodajanja zabojev sveč in omotov blaga, ki jiii je bil Urizio vkradel, je dejal, da je on smatral Urizia za poštenega delavca in da mu ta trdil, da je prišel do tega blaga poštenim potom. Siccr i a da ni on cd Urizia kupoval blaga in potem istega prodal: on da je pri tej kupčiji le mešetaril. — Sploh se Zatiopulo brani precej spretno. hlajenju, in obraniti se mu, Fay-ove pristne rudninske pastilje so na prodaj v lekarnah, mirodilnicah in prodaja?n;cah mineralnih vod i. s. stane škatlja K 1.25. Pri nakupovanju paziti je na prevaro. Glavna zaloga F. Meli — Trst. Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 'J velika pamika za vež-banje ; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih , 11 velikih nrvjmodernejih parnikov v dela; 201 manjših parobrodov Vsesja skupaj 440 parnikov. od katerih 17i brzih, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glauni zastopnik u Trstu F. STUMPE Piazza Giuseppina I. TELEFON štev. 20-68 TEKOČINA GODIHfl prir«>je®» v Ti K is ftaaa—— nrriT Za&k JRh Jbtosa Ma SMT r Stran IV »EDINOST« štev. 342 Sest j>tt&ti 4 V Trstu, 13. dt-cembra, i cm .i Drufitvo se je obrnilo na vlado s prošnjo, raj izpopolni goriško kemičco poskuševališee s potrebnim osobjem, ki bi se bavilo s preiskavami živil in krmskih izdelkov in na; ( b enem odredi, da se bodo cd kmeti skega diuštva dani vzorci brezplačno preiskavah". Društveni odbor poživlja vlado, da pripozna ..Goriško kmetijsko društvo^ v Gorici kakor edinega zastopnika koristi posestnikov slovenskega dela dežele ter naj dovoli in porazdeli potom (trajnih glavarstev ali društva med kmetovalce naslednje podpore : I. Za pov-zdigo govedoreje oziroma za nakup junic in bikov 5000 K podpore ; 2. za povzdigo svi-njeifje naj te nakupijo in porazdele po Krasu 20, po goriški okolici 25 in v Tolminskem okraju 30 mrjascev joi kširske pašn e in v to dovoli znesek 2500 K oz roma pri inerno podporo ; 3. Da se porazdelijo za pevzdigo sadjarstva nagrad" za vzorne napade v znesku 2000 K ; 4. Z i povzd'*go če-l>_ioreje 600 K ; 5. Da se omogoči ustanovitev perotninarskega zavoda v G. rici 2000 K. tJIedn ič se poživlja vlada, da dovoli že opetovano naprošene podpore 2000 K. ki r.aj se porazdeJe kakor nagrade za vzojiig hleve in gnojišča, ker je zboljšanje živinoreje in vpe-l anje dobrih a tudi občutnih pasem nemežno, dokler se ne odpravijo nedostatki v hlevih. Vesti iz Istre. Nova poštna zgradba v Opatiji. — Minister za trgovino je odredil, da se blizu trga v Opatiji kupi zemljišče, iu da se na njem zgradi novo poštno poslopje. Vesti iz Kranjske. Z Bleda. V nedeljo 8. t. m. bi se biia kmalu pripetila na blejskem jezeru velika nesreča. Popoludno sta veslala mladeniča, postajni sluga Hočevar, doma iz PuV, in postajšii delavec Supan, doma iz Bohinjske fL'le, oba vslužbena ca postaji Bled, od hotela Petran v smeri proti postaji. Veslala sta jako naglo. I\o se je Supan uprl ter z vso močjo potegnil vesla, 3kcčilo je eno vesel iz čo ninega držaja in Supan je omahnil v nasprotno stran. V nag-ici nepremišljeno je hotel Hočevar prijeti Šupana ter ga rešiti, a stem je tudi on izgub.l ravnotežje, vsled česar se je čoln preobrnil. Opomniti je, da je imela voda v jezeru tega dne le 6 stopinj toplote. Ker je Supan takoj izginil s površja, potopil se je tudi Hočtvar, hoteč ga rešiti, ped vedo. Kmaiu bta jrišla oba na površje. Dolgo sta se mučila okoli čolna, da bi ga zopet obrnila ter zlezia notri. — a zastonj. Medtem je Supan zopet zginil pod čolrom in tudi — za ves čas bivanja v vodi — očem Hr čeverjevim; zastonj ga je ta zopet iskal pod vodo. Na to se je Hočevar še nadalje mučil okoli čolna. Vsled klicanja na pomoč začeli so prihajati od več strani rešilni čolni. Kakor prvi je prihitel mizarski pomočnik pri cerkovniku na otoku ter rešii Hočevarja v svoj čoln. Po precejšnjem iskanju sta dobila Supana plavajočega proti otoku, kakih 200 metrov oddaljeno od tega. Prebila sta tfcko kakih 20 do 25 minut v vodi. Sreča v nesreči je bila, da sta oba dobra plavača. Tako sta bila rešena gotove smrti in s o ju prepeljali na obrežje. Na posta;o sta sama prišla, a tu sta popolnoma obnemogla. Prenesena sta bila v postelj, in bil je takoj pozvan zdravnik, ki je konstatoval, da Supan v^kd svoje trdne konstitucije kmalo okreva, medtem ko bo zualo imeti to za Ho'evarja nevarne posledice. Supan je res že naslednjega dne okreval. Hočevar pa, pri kiterem je bilo treba dlje časa pri izvajati umetno dihanje, imel je še vso noč močne krče, in je bil skoro vedno v nezavesti, ter v tem * olo-iiro vedno tožil, da je Supan mrtev. V ponedeljek mu je bilo bolje, v torek pa so se i:opet povrnili Irci in huda vročica. Stalnih posledic sedaj še ni možno z gotovostjo kon-statovati. Tifus v Postojni ponehal. Deželna \lhda Kranjske razglaša uradno, da tifusa v Postojni ni več. Književnost in umetnost ..Ljubljanski Zvon\ Decembrski zvezek prinaša pesmi Petruške, VI. Levstika. Voj. Moleta in Stti. Poljancp, nadaljevanje dr. T a v č a r j e v e g a zgodovinskega romana „Izza kongresa", črtico Iv. Cankarja ..Jernej, narodov besednih", potopisa Jos. W e s t e r j a iz Srice, dr. Jos. T o m i n š k a ii Berlina in VI L e v s t i k a iz Pariza, konec C. G o i ar je ve kmečke tovele ..Jelar in i jegov sin" in slednjič sličico Voj. 31 t -leta ,,Nela". Med „Književnimi novostmi" to razne ocene. Zvezek obsega slednjič še rubrike : Glasba, Upodabljajoča umetnost, Gledišče in Splošni pregled. S to številko za-kl učuje ..Ljubij. Zvoir' svoj 27. letnik iu vabi na novo naročbo, ki znaša 9 kron 20 h na leto. Svet". 12. številka obsega A. Medveda, S. S a r-K o r i t n i k a, konec F, Finžgarjeve zgodovinske povesti „Pod svobodnim solncem", tličico Lee F a t u r, razne članke itd. V lubriki Književnost" je več ocen, med drugim o knjigi „T r i povesti grofa Leva Tolsteg a", izišli v založbi tiskarne „E d i n o s t". Številko diči 14 s-lik. S Svet" sroji to šle vil ko zakliufuje „D >m in XX. letnik. V Vabilu na na-ročho": naznanja ja čuvarja ali slič 10 b C11! govorfm eNjvenaki, nemški in italijanski. Na?loT pove . Icseratni oddelek .Edinosti". 1533 M p 7 štiriintrideaetletnf. vešč pisalnemu stroju ■ Adier, išče v Trstu mesto pisarja pri od- vetniku. v trgovini ali -lično. — A. TROBEC. Sv. van—Trst. " iiiM Hitforis Ualde^i Delainica pohištva v modernem ki Za sobe in kuhinjo. Udfilnjg priprave la prodajaliice Od n*. -: -n jssik! :c : TRST — ulica Vr.lla št. 8. ■ \\ \\ \\ \ \\\\\w\\\\\w\\v"- l/Rih«rtaol#n ostanke za premice prodaja Resta-KUliinjSKG vracija Balkan. 1592 J trgovski pomočnik f-tar 13 let, i«če flužbe Efi?du v niv i,:i t i :- > ziu, elektri<"ai)i zvoncev iu .sivko uiciiuiiićno
  • ako ueuniaCDo 0 Trsi piazza San francescs B* 8 IOOCOOO €>€»■€> -Stots O mnnmnunumnc/^m Podpisani naznanja slavnemu ob<' : Trsta in okulicj, da je prevzel n t me dobro znano t r g" o v i no koiomjakisga blaga ■ * 4 ^MHHifii'igrivi I n j 8 S : v ulici (Jiuiia štev. 2y ter se toplo priporoča udani HUGO CZUI£D A je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogai ulica Annunziata) fn Ulica Scorzeria "štev. 14 (voga! u!;ce Parini) kjer se dobi bogata izbera Virofiio Cisiii riu koroškega losa,- po Ssosakuraiaeiiik eenali. thst, niic% Barriera vec : m i« 4 ^ IJ & 1 j H o A !/ A D Rj - Trct Telef. — Via f^icošo fVSacchiaveili štsv. iD — Tetef. !874 m sne. - Zastopstva, - jnformaciie. j 1 rJ Zaloga mziiovrhtnega koi^nija'ne^a Iu druzega blaga. - ZAHTEVAJTE CENIK - Velika izbera igrač, drobnarin. srajc, ovratnikov, z pestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. a immmsi-:. vsakovrstnega V a .,D o m in po;nn G r i š e. d e n k a in < Mk in i/.dolanega blsga za žensk proti piačiiu na mesečne ebr^ 3 \J Ratz, Trst ulica flacfonnlna štu. il XSCOOiOiOOOOOOOiOmC Hočete se prepričati? o'blS^lte Ttlikfc skladišča Ss ■ii ifc? t^'J ■v'^vU 'ento deila Faora 2 ul. Poste Nujie (vogai Torrente). , j „Alla Citti di Lonor* Velik itber izg vogal ulice Gelsi Skladišče pohištva in tapeftirlj lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle a:, temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic. obešal in divanov vsake vrste in velikosti1 : PresMi se pojolno opravo za presečišča : po jabo zmernih cenah in s >krbno Težnju. : i i i i i > i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i » i i i i i ' ■ 1 1 1