E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 1. avgusta 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 13 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija BALANTIČEVA ŠOLA | Bog te živi, Slovenija! PREŠERNOVA Vsako leto, 25. junija, se hvaležno spominjamo ali slivovke. Še danes kruh velja ne le kot hra- ŠOLA IN TEČAJ osamosvojitve Slovenije! na, temveč kot živ simbol skupnostnega duha, V Balantičevi šoli smo v soboto, 5. julija, trdoživosti in bogastva slovenskega naroda. SLOVENŠČINA proslavili 34. rojstni dan Republike Slovenije. Tako so nas učenci 4., 7. in 8. razreda pozdra- Praznično razpoloženje je vladalo v srcih vseh vili »Dobrodošli!« na praznovanje rojstnega ZA VSE učencev, učiteljic in staršev. Že v prvih šolskih dne naše lepe Slovenije! Seveda, tokrat brez urah so učenci 4., 7. in 8. razreda v kuhinji Na- kozarčka, a z lastnimi rokami pečenim doma- Mesec junij je v Argentini poln dogodkov, šega doma pod spretno roko učitejic Ivane in čim kruhom. med katerimi sta dva praznika. Najprej Silvije Tekavec pekli »domači kruh«. Praznik Slovenije! praznik spomina na žrtve komunističnega Pouk je potekal do 12. ure, nato smo se Ko pripravljamo domači praznik, nam iz ku- nasilja in potem praznik veselja ob osamo- zbrali v pevski dvorani. Učenci višjih razre- hinje zadiši. Po proslavi nas je odbor staršev presenetil z svojitvi naše domovine Slovenije. dov, oblečeni v kuharje, so nam izrekli do- Mmmmm! Kakšne dobrote iz pečice priha- bogato pogostitvijo, kjer smo okusili odlični V soboto, 28. junija, smo se zbrali na Pri- brodošlico z domačim kruhom in soljo, stara jajo! golaž ter domače pecivo, delo naših mamic.Ve- stavi in praznovali novo obletnico Slove- slovenska navada. Najbolj okusen, najbolj slasten, najboljši kruh seli, polni hvaležnosti in ponosa smo se vrnili nije. Najprej smo zapeli slovensko himno. Veseli smo bili velike udeležbe družin prihaja iz domače pečice. vsak na svoj dom. Nato je ravnateljica šole Andrejka Papež naših šolarjev in njihovih starih staršev, Če pa kruh prihaja iz maminih rok, je gotovo Córdoba vse prisrčno pozdravila. Spomni- spremljali so nas tudi ucenči Tečaja ABC, naj, najbolšji! Vse najboljše, draga nam Slovenija! la se je tudi na padle domobrance. Sledila in še posebno smo bili veseli obiska našega Do kruha imamo vedno spoštovanje in tako je igra vprašanj o Sloveniji pod vodstvom dušnega pastirja, č. g. Roberta Bresta, ki je z so tudi nastali številni pregovori in reki. učiteljice Roži Esih. Otroci so brali in od- nami delil ta praznik. Še v teh časih poznamo pregovor: »Če kruhek Pozdrav Silvije Tekavec Nicastro govarjali: Kdo ve, kdo zna? Tudi odrasli so Marija Zupanc Urbančič je pozdravila vse pri- pade ti na tla, poberi in poljubi ga.« Drage učiteljice, otroci in družine! pomagali. Ponovili smo malo zemljepisa, sotne in napovedala prihod slovenske zastave, Tako so z nami v pesmi in besedi učenci in Danes ponovno praznujemo Dan državnosti, zgodovine in slovstva. Potem so vsi otro- ki so jo ponosno nosile zastavonoše Laura Mo- učenke 7. in 8. razreda delili recitacijo »Mamin to je proglasitev neodvisne, suverene Slovenije. ci pod vodstvom učiteljice petja Marjanke dic, Tatjana Oblak in Katja Modic. Zapeli smo kruh«, pregovore o kruhu in pesem »Poljubi Ker je neodvisna Slovenija zelo mlada država, Ayerbe Rant Cicciaro, zapeli pesem Moja slovensko himno in nato je ga. Silvija Tekavec košček kruha.« mnogi od nas se tega velikega dogodka spomi- Slovenija. Za konec so študenti tečaja za- Nicastro podala ganljive misli ob tem dnevu. Otroštvo je polno malih vsakdanjih prigod, ko njamo, vemo, kako so naši starši in stari starši plesali in uprizorili pesem Jaz pa pojdem (spodaj) se dogajajo zabavne in nagajive stvari. Metka pričakovali, želeli, molili, da bi se domovina na Gorenjsko. Kakor je za vsak rojstni dan, S svojo značilno prisrčnostjo so nam najmlajši pozabi si umiti zobe, dedek nima las za česanje, znebila tuje, jugoslovanske komunistične vlade, je tudi tokrat bila torta. Vsi smo navduše- otroci iz vrtca zapeli Zajček dolgoušček in Mi se nos pa v »Pripovedki o nosku« vedno odkrije ekonomskega izkoriščanja in potišanja identite- no zapeli Kolikor kapljic, Sloveniji v čast. imamo radi. laž. Na koncu pa pesem o domu, kjer nas imajo te in kulture ter preganjanja vere. Vemo, kako Končno smo še zmolili in z veseljem zaklju- Že tisočletja je kruh božji dar in obenem sim- radi, tudi če smo malo nagajivi. Skratka, dru- je bilo težko obdržati stike s sorodniki, obiskati čili dopoldne. bol življenja. Stara, prav stara že slovanska na- žina, poštenost in otroška zabava so tisto, kar rojstno vas. Naj Marija Pomagaj varuje ves slovenski vada je, da kot dobrodošlico ponudimo »kruh nas osrečuje! Duhovito so nam učenci 5. in 6. Kaj pa mladi rodovi, za katere je ta dan zna- narod! in sol«. Z leti so v Sloveniji za suha grla dodali razreda predstavili te prizorčke . ček v koledarju, le obletnica nečesa, česar niso še šilce -po domače bi rekli štamprle- žganja Dan državnosti je vlil v nas zdrav ponos, da doživeli? Kako naj prisvojijo ta praznik, kako naj MČK smo potomci naroda, ki hoče še dolgo živeti v proslavljajo Slovenijo? Naša dolžnost, staršev in svobodi, spoštovanju in priznanju vrednot, ki vzgojiteljev je, da jim podedujemo čut in pripa- so lasti dežele naših prednikov. dnost Sloveniji, vero in jezik, dragoceni zaklad Ob koncu je voditeljica šole, ga. Irena Ur- slovenstva, ki je sestavni del vsakega od nas, ki bančič Poglajen čestitala učencem za čudovit nas bogati in nam daje ta smisel pripadnosti. nastop in seveda učiteljicam za izvirno zamisel Ohranimo slovenski jezik, slovensko pesem, slo- in izvedbo programa. Družinam in vsem nav- venske navade, gojimo ljubezen do tega, kar nas zočim pa položila na srce, naj posredujemo označuje kot skupnost, da bomo lahko še mno- bogastvo Božjega življenja v otroške duše ter ga leta proslavljali Slovenijo, ne zgolj kot spo- ljubezen do slovenske kulture, jezika in pesmi. min, ampak kot ponosni argentinski Slovenci. DEJAVNOSTI V SLOMŠKOVEM DOMU OD MESECA APRILA DO JUNIJA OBČNI ZBOR malo ogreli hladen zimski dan in seveda druže- V nedeljo, 27. aprila, se je v Slomškovem nje v veseli družbi. domu vršil vsakoletni občni zbor. Udeležilo se ga je veliko število članov, ki so pozorno DAN DRŽAVNOSTI poslušali poročila odbornikov o opravljenem V soboto, 28. junija, smo v Slomškovem delu v letu 2024. Ugotovili smo, da je bilo domu obeležili dan Državnosti in počastili preteklo leto bogato in plodno, zato so člani Slovenijo ob 34. obletnici osamosvojitve. odobrili delo odbora. Učitelji naše šole in starši so pripravili prijazno Sledil je tudi pogovor o številnih izzivih, s ka- prireditev, otroci so veselo in korajžno sodelo- terimi se sooča naša skupnost. Pri tem upamo, vali. Slovesnost so zaključili z dobrimi željami da nam bo uspelo še naprej uspešno ohranjati slavljenki Sloveniji in s tradicionalno argentin- SPOMINSKA PROSLAVA Sledila je slovesnost, med katero smo pred- ta naš slovenski grič za bodoče rodove. sko čokotorto. V nedeljo, 29. junija, se je vršila domobran- vajali spominski film “Nekje je napaka”, ki smo VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA! ska proslava v spomin na največjo slovensko ga v ta namen pripravili v času epidemije koro- OČETOVSKI DAN V SLOMŠKOVI ŠOLI tragedijo. navirusa. 14. junija smo v Slomškovi šoli praznovali oče- Dvorana Slomškovega doma je bila primerno Nato smo se s svečkami v rokah pomaknili tovski dan!! pripravljena, z razstavo fotografij padlih sorod- pred spominsko ploščo na dvorišču, zmolili za Naši učitelji, otroci in mamice so pripravili nikov članov. duše padlih in njim v čast zapeli pesem Moja lepo, prisrčno srečanje z recitacijami, petjem in Pri sveti maši, ki jo je daroval g. Toni Burja, domovina. skupnimi igrami. Otroci so za svoje drage atije smo molili za vse, ki so izgubili življenja in po G. Toni je tudi blagoslovil ploščo v spomin na pripravili lepa darila, ki jim bodo v spomin na Marijini priprošnji Boga prosili za blagoslov. 80. letnico begunstva, ki je bila umeščena v lepo preživet dan. Učenci Slomškove šole so med mašo peli in vseh slovenskih domovih. Sledilo je toplo kosilo – “cazuela de pollo” -, brali prošnje, letošnji prvoobhajanci so pa mo- ki sta jo pripravila Mari in Franci, s katerim smo lili rožni venec. Slomškov dom S T R A N 2 1 . AV G U S TA 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A SLOVENSKI DOM SAN MARTÍN | Praznovanje, ki gre k srcu TURNIR V nedeljo, 29. junija, smo v Slovenskem Pr’Jožetu – v čast in spomin na našega drage- NAMIZNEGA domu doživeli dan, prežet s pomenom, ga prijatelja in dolgoletnega člana Jožeta Ska- TENISA 2025 čustvi in toplino. Bil je čas srečanj, spomi- leta. Ta čustveni trenutek je simbolno označil nov in skupnega praznovanja, ki nam bo še ponovno odprtje prostora, ki je vedno bil in dolgo ostal v srcih. bo še naprej kraj prijateljskih srečanj, prazno- Zopet smo v Našem domu organizirali tur- Dopoldne smo začeli s sveto mašo, ki jo vanj in sproščenega druženja. nir “Copa Davis”, v parih (duplas). Vršil se je je daroval gospod Robert Brest v spomin Projekt obnove bara je bil uresničen s pre- skozi več petkov zvečer, 16. in 23. maja ter na vse slovenske žrtve vojne in revoluci- danostjo in prijaznostjo Toneta Belca, Ale- finala, 6. junija. je. Pri maši so sodelovali Slovenski pevski jandra Leberja, Lojzeta Leskovca, Romine zbor San Martín pod vodstvom prof. Aria- Piccolo in Kristjana Tašnerja. Iskrena hvala V posameznih tekmah sta prišla do finale ne Žigart, mladina našega Doma in učenci tudi vsem, ki ste nesebično prispevali svoj Toni Mokorel, ki je zasedel 1. mesto in Mar- Rožmanove šole, ki so s svojim prispevkom čas, trud in finančna sredstva, da smo lahko prav tako pa smo hvaležni vsem, ki so ostali jan Petkovšek, ki je osvojil 2. mesto. V parih obogatili bogoslužje. skupaj ustvarili nekaj lepega in trajnega. do konca in pomagali pospraviti ter počistiti (duplas) pa sta prejela pokal za 1. mesto Toni Po maši smo v prostorih doma obeležili Za zaključek dneva smo se zbrali ob sku- kuhinjo in dvorano. Mokorel in Ciril Loboda; 2. mesto pa Marjan Dan državnosti Republike Slovenije. Zape- pnem družinskem kosilu, ki so ga pripravili Vsaka roka je štela – iskrena hvala vsem, ki Petkovšek in Ignacio Graciano. li smo slovensko in argentinsko himno ter številni člani in prijatelji našega Doma. V ste s svojim trudom, prisotnostjo ali spod- Hvaležni smo vsem navdušenim igralcem, prisluhnili besedam predsednika doma, kuhinji sta bili na čelu Brigi Leber in Monika budo prispevali k lepoti tega dne. ki so se vpisali na turnir, tudi tistim, ki so priš- Marjana Boltežarja ml. Verbic, z dragoceno pomočjo Sonje Petkov- Pred sladkim zaključkom smo se v tišini li iz drugih slovenskih domov. Veseli smo Slavje se je nadaljevalo v prenovljenem šek, Cecilije Močnik, Alejandra Leberja in To- in spoštovanju poklonili spominu Jožeta takšnih športnih srečanj, ki nas prijateljsko baru, kjer je gospod Brest blagoslovil dve nija Kastelica. Pri žaru sta za okusen obrok Skaleta. Tople in ganljive besede so z nami povezujejo med seboj. spominski plošči. Prva obeležuje 80. obletni- skrbela Marjan Avguštin in Kristjan Tašner. delili Victor Leber, Mojca Oberžan ter dva co slovenskega begunstva, druga pa nosi ime Pri pripravi dvorane je pomagal Janez Filipič, od njegovih sinov – Luka in Seba. Tretji sin, Nasvidenje na naslednjem turnirju! Aleks, ki ne živi v Argentini, je bil v mislih tesno povezan z nami. Za nami je bil dan, ki je v hladni zimski ne- delji prinesel toplino – dan, ko so veselje, hvaležnost in spomini napolnili naš dom in naša srca. Če želite podoživeti ta posebni dan, si lah- ko ogledate fotografije in videoposnetke na naših profilih na Facebooku in Instagramu. Regina Truden Leber MENDOZA Spominska Dan državnosti proslava V nedeljo, 29. junija, nas je presenetil nežen “Zadnja kaplja mojega srca, to je moja domo- bel plašč snega, bil je poseben okvir za pra- vina.” znovanje nove obletnice samostojnosti Slo- Zbrali smo se pred spominsko ploščo in zasta- venije. vami, ki prestavljajo našo slovensko preteklost in sedanjost. Ob 10. smo se zbrali v dvorani, g. Janez S poklonom cvetja in ob himni smo začeli z Cukjati je daroval sveto mašo, pri kateri smo domobransko proslavo. Nato smo se spomni- se zahvalili za 34. obletnico neodvisnosti li vseh žrtev druge svetovne vojne na sloven- naše ljubljene države. skem. Pri slovesni peti maši smo prosili Boga za njihove duše, da jih sprejme v svoje kraljestvo. Za zajtrk je mladina Folklorne skupine Po sveti maši smo imeli proslavo. Pripovedo- pripravila in prodajala raznovrstno pecivo, (Trst), Avstriji (Koroška) in na Madžarskem primerno za zimsko vreme. Na dvorišču je valec je takoj vse navzoče vključil v to temo, da topla kavica in domače žganje sta navdušila (Porabje). Njihovo življenje so nam ponazo- še naprej snežilo. Kosilo, ki ga je pripravil smo bili s srcem v tistem času. Med pripovedo- vse navzoče za pomenek in klepet. rili, kako v teh državah ohranjajo slovenske Mendoški pevski zbor, je bilo sprejeto z vanje zgodovine so se vrstile pesmi. Za to pri- Opoldan je pričel kulturni program. Stopili tradicije, ter izpostavili pomen jezika in pra- aplavzom za kuharice. ložnost je sodeloval Mendoški oktet. Sprem- so na oder učenci slovenske šole Sv. Cirila in znovanja državnih praznikov. Seveda so bili Zadnja predstava programa je bil nastop ljale so nas fotografije tistega časa s klavirsko Metoda ter skupno z navzočimi zapeli slo- predstavljeni Slovenci iz Mendoze, povedali folklorne skupine Mendoški nageljni. Najprej melodijo “Rož, Podjuna, Zila”. Mladina nas je vensko in argentinsko himno. so kakšno je njihovo življenje v slovenskem so zaplesali „Porabski ples“ nato pa „Koroški obogatila z zelo čustvenim poezijam za to pri- domu, da hodijo v slovensko šolo, sodelu- ples“. Šest parov mladih se je barvito vrtelo ložnost. Otroci prve stopnje so predstavili Slovenijo jejo pri prireditvah, plešejo folklore. Vsaka na odru, saj so za to priložnost prvič oblekli in odkrivali različne besede, ki se skrivajo v zgodba je bila prisrčen opomin, kako jezik, nove čudovite noše. …”kot jagnjeta v mesnico so bili peljani, njenem imenu: Srečna, Ljubljena, Osvoboje- pesem in skupne kulturne vrednote ohra- za Boga, dom in rod so življenje dali, na, Vesela, Edina, Neodvisna, Iskrena, Juna- njajo plamen slovenskega čuta. Takšna praznovanja se ne pripravijo iz nedolžna kri vpije v nebo ška, Aktivna. Nato so se jim pridružili učenci dneva v dan. Za pripravo je potrebno ve- da se Oče nebeški usmilil nas bo.” vrtca in so zaželeli vse najboljše Sloveniji. Nato so srednješolci predstavili video, ki liko dela in truda, ti pripravljalni dnevi so Učenci druge in tretje stopnje so predsta- so ga sami sestavili, v katerem so obudili del življenja naše skupnosti. To je mogoče, Zaključili smo s pesmijo “Oče, mati, bratje in vili kratek prizor „Slovenija v srcu“. Prisot- zgodovinske trenutke, ki so potekali v Slo- če vsi sodelujemo v prijateljskem vzdušju sestre”, stoje in s solznami v očeh. nim so pokazali stebre suverenosti: zastavo, veniji pred osamosvojitvijo in dogodke slav- z veseljem in medsebojno pomočjo. Zah- …“Zdrava bodi moja lepa domovina”… smo himno in jezik, ter poudarili pomen domo- ja v Sloveniji in Mendozi, z pomočjo priče- valjujemo se vsem , ki so sodelovali, da je se iz dvorane razšli v tišini… vine, kot vezi, ki presegajo meje, ki združu- vanj sorodnikov in znancev, ki so opisovali to novo praznovanje lepo poteklo, tako na je vse Slovence ne glede na to, kje živijo. čutenja ob tako velikem dogodku. Nastop umetnniškem kakor na kulinaričnem po- Tomaž Bajda Predstavili so slovenske skupnosti v Italiji so končali s skupnim zaključkom, v katerem dročju. so izpostavili pomen spomina in slavja osa- mosvojitve ne le kot zgodovinski in politični Praznovanje slovenske državnosti nam je trenutek, ampak kot spomin potrjevanja ponovno pokazalo ljubezen do Slovenije slovenske identitete na tujih tleh. v Mendozi. Pomembno je, da se še naprej Na programu ni manjkalo petja: ob sprem- spominjamo naše zgodovine, da je vsak kul- ljavi Ansambla bratov Nemanič so srednje- turni izraz most, ki nas ohranja na vezi z do- šolci zapeli pesem “Ne pozabi domovine”, movino naših prednikov. nato se še pridružili otroci, ter vsi skupaj navdušeno zapeli “Moja Slovenija”. Naj živi Slovenija! V dvorani je zadišalo po golažu. Po bla- goslovu jedi so postregli z okusno hrano, Zofija Štumberger S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 . AV G U S TA 2 0 2 5 S T R A N 3 IN MEMORIAM | Marjan Hribar ( 1 9 3 0 - 2 0 2 5 ) Najin ata, Marjan Hribar, se je rodil 14. apri- Avstrije vedel, da bo šel v Argentino, kjer se go- mama in ata izboljšala razmere in nudila Gre- la leta 1930 zakoncema Gregorju in Mariji vori kastiljščina, je hodil na tečaj tega jezika in gorju in meni možnosti za lepo življenje in naju Meše, v Ihanu pri Domžalah. Dve leti prej se se ga že nekaj naučil. Prednost je imel v tem, da na vseh področjih vzgajala. je rodil brat Zdenko. Na vasi so imeli mirno je latinščino, podobno kastiljščini, že kar dobro Kulturno se je ata udejstvoval pri zboru Gallus in brezskrbno življenje. Ko se je začela druga obvladal, ker je bil predmet v Škofovih Zavodih, in igranju na violino pri spevoigrah in operetah. svetovna vojna, so se razmere korenito spre- kjer se je šolal eno let pred vojno. V Argentino je Na prošnjo voditeljice Slomškove šole, gospe menile bolj zaradi boljševistične revolucije ka- z družino in drugimi begunci prispel z ladjo Gral. Lenče Zupan Malovrh, je od leta 1971 do leta kor zaradi nacistične zasedbe. Ljudje so postali Hollbrook 5. februarja 1949. Star je bil 18 let. 1981 (11 let) poučeval v tej šoli. Pripravil je nezaupljivi med seboj, kajti nikoli niso vedeli, Ker je v taboriščih v Avstriji primanjkovalo priročnik za slovensko slovnico za šesti, sedmi kdo je vohunil za partizane. Ker je bila vas pod vsega, je težko verjel, da je bilo v Argentini vse- in osmi razred, ki jih je poučeval. Čez nekaj let nemško okupacijo, je bil uradni jezik samo ga v izobilju, brez nakaznic. Najprej si je kupil je bil povabljen za poučevanje na Srednješol- nemščina. Zato so Nemci iskali ljudi, ki bi znali čevlje, ker je prišel v Argentino v izposojenih skem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. Začel je nemško. Vaščani so pokazali na deda Gregorja. čevljih. Tudi srajco je nujno potreboval. Denar v prvem letniku, končal pa v četrtem in petem. Moral je sprejeti, čeprav nerad, službo neka- za nakup je iztržil s prodajo ameriških cigaret, Poleg popravljanja domačih in šolskih nalog je kšnega zastopnika vasi. Vedel je, da lahko s tem ki jih je prejel na ladji, po en zavitek za vsak dan pripravil skripta za slovensko slovnico za vseh veliko pomaga ali škoduje vaščanom. Ni imel pomivanja posode po obedih. pet letnikov. Doba poučevanja je obsegala 9 dvomov, kaj naj naredi. Vedno je zagovarjal va- Z bratom sta šla v predmestje Caseros na let, od leta 1986 do leta 1994, ko je odstopil, redkih oseb, ki jo občudujem. Ne nanašam se ščane. Včasih so ga nemški orožniki spraševali, stavbišče v zasilne lesene barake, babica pa ker se mu je zdelo, da je že nekoliko prestar na nikakršno perfektnost ... se pa nanašam na kje so banditi (partizani) in dasiravno je vedel, je dobila službo za hišno pomočnico. Po nekaj za takratno mladino. Od takrat naprej pa je zvestobo do lastne osebnosti, karakternosti.« da so se že pojavili v našem okolju, jim je od- mesecih jih je dr. Kalin povabil na preprosto sodeloval s skupnostjo pri popravljanju, lekto- V naslednjih dneh, po atovi smrti, pa dodal: govarjal, da pri njih ni banditov. Nemci so tudi stanovanje v predmestju Bella Vista. Oba brata riranju in prevajanju člankov za slovenke časo- »Dostojanstven v polnem smislu besede (...) izvedli popisovanje vseh ljudi, da bi odkrili, ali in mama so se preselili tja. Bili so najemnikovi pise, brošure in kulturne organizacije, almana- Vesten, natančen in pripravljen do najmanjših je kdo framazon ali judovskega pokolenja. To podnajemniki. Čeprav je Bella Vista malo odda- he petošolcev ipd. Leta 2007 mu je Slomškov detajlov. Skrben za vse, kar je učil. Kot učitelj so bili celi »zvezki« za vsako osebo, ki je med ljena od glavnega mesta in stanovanje prepros- dom podelil odlikovanje v zahvalo in priznanje je bil zahteven, a vedno v merah vrednotenja drugim morala napisati svoj rodovnik. Ker ljud- to, so bili zadovoljni. Babica ni mogla preboleti za delo in trud. Na 62. Slovenskem dnevu na dobrih namenov. Zbrana umirjenost. Nikdar žal je niso znali dovolj nemščine, so prosili deda in moževe smrti in se je vrnila v Slovenijo, kjer je Pristavi (2017), mu je pa Zedinjena Slovenija geste, samo globoko prepričanje ljubezni do babico, da sta jim izpolnjevala te vprašalnike, bila od oblasti ponižana in zapuščena ... podelila priznanje za delo, ki je pripomoglo k slovenskega jezika (...) Nikdar utrujen, vedno kakor so pač oni povedali. Vsej družini je ostal v Atova prva služba je bila kot zidarski pomoč- obstoju in rasti naše emigracije. pripravljen. Jasen v podajanju snovi. Potrpež- nepozabnem krutem spominu večer 15. maja nik. Kmalu so ga »povzdignili« v uradnika na Z zanimanjem je sledil vsemu, kar se je doga- ljiv. Oseba, ki podvigne kvaliteto na nivoje na- 1943, ob pol ene ponoči, ko so partizani vdrli stavbišču, kjer je imel zelo malo dela, zato se jalo v Sloveniji in ljubemu Ihanu. Nosil ju je v predka in dinamičnosti. Kot bi rekel: tu sem in v hišo in odpeljali deda Gregorja, in ga še isti je učil med delom angleščino. Po tem delu je srcu, čeprav so mu na tej zemlji hitro in nasil- skrbim za smiselno in dobro (...) Po navadi ga je dan zverinsko umorili. Ko so vsi spali, so začeli bil v tekstilni tovarni kot vezalec niti, nato v no vzeli očeta, počasi in po tihem pa mamo ... spremljal polnasmeh. Ko se je pa nasmejal, je iz butati po vratih. Z železnimi drogovi so vrgli s nemškem podjetju kot tajnik. Po enem letu je Na prošnjo družine je pred leti ata napisal po- njega privrelo skoraj nedotaknjeno mladostno tečajev vrata v vežo. Vrat v spalnico niso mog- poiskal drugo službo z malo boljšim zaslužkom drobno zgodbo svojega življenja in jo dopolnil s navdušenje. Bil je mojster v kratkih povzetih li sneti. Rekli so: »Če ne boste odprli, vržemo in malo bliže dóma v Bodegas El Globo na Pa- slikami. Gradivo je grafična oblikovalka uredila. stavkih, ki so mnogo povedali. Čudovito je znal bombo v spalnico.« To je zadostovalo, da je ternalu. Kot centralni uradnik je nadziral stro- Vsak član družine ima posvečen izvod te knjige ustvariti okoli sebe tišino. Red je ustvaril samo verjetno babica odprla vrata. Poklicali so deda, ške v vseh devetih objektih, raztresenih po vsej za spomin. z lastno prisotnostjo v razredu. Ljubil je to, kar naj pride ven, da bo dal nekaj informacij. Ded Argentini. Ob atovi smrti se vsa družina zahvaljuje vsem je delal. Imel sem pa občutek, da je vedno ne- je bil ravno prehlajen, pa si je vseeno nataknil Kasneje je šel za tri leta delat v Fábrica Naval prijateljem in znancem, ki ste ga kropili, gos- kaj v njem, kar je zasebno v tišini. Kljub tej »tiši- copate in šel iz spalnice. Potem so ga odvedli. de Explosivos Azul kot električar. Tedaj je imel podu Franciju Cukjatiju za pogrebno mašo. ni«; sem bil priča najglobljemu izrazu človeške Babica je šla navsezgodaj na nemško orožniško samo nekaj osnovnih pojmov o elektriki in ele- Presenetilo nas je število njegovih nekdanjih bolečine, ko se je pred razredom razjokal, ko je postajo povedat, kaj se je zgodilo, toda orožniki ktričnih napeljavah, pa se je te obrti kar hitro učencev in dijakov, razpršenih po vsem svetu, pripovedoval o dogodkih iz svojega otroštva v niso nič razčistili. Morda so celo menili, da je priučil. ki nam je izrazilo sožalje. Marsikomu slovnica, mesecu juniju. Zatrdim ... nisem niti v sanjah bil ded tudi partizan. Naslednji dan so na oknu Septembra 1961 so brat Zdenko, France Rant, ki jo je ata poučeval, ni bila pri srcu. Njega so mislil, da bo tako odkrit v lastnem čustvovanju našli majhen list s kratkim sporočilom z dedo- druga dva družabnika in ata ustanovili podjetje pa v srcu ohranili s hvaležnim spominom. Eden in v kazanju le-teh čustev. Jaz sem stal kot oko- vo pisavo in njegovimi očali: »Govori resnico!« Técnica Elemec, ki se ukvarja z elektromehani- izmed njih mi je en dan pred njegovo smrtjo, van. Tišina je trajala celo večnost. Meni so tudi Vsaka sled za njim je izginila. Babica je v svoji ko in še danes uspešno deluje. Podjetje se je ko še ni bilo videti, da se bliža konec, napisal: tekle solze. Hvaležen sem mu za te solze, nje- naivnosti spraševala sosede, ali kaj vedo, kje razvijalo in raslo in zaslužilo sloves po celi Ar- »Povem ti ... ena od ne mnogih izkušenj do gove, moje in od drugih dijakov ... In potem, po naj bi bil mož, pa so ji odgovorili, da so ga pe- gentini in sosednjih državah. V več kot 63 letih sedaj v življenju, ki je na višku vseh možnih tej omenjeni tišini, je nadaljeval pripoved, kot ljali na Dolenjsko, kjer ga potrebujejo. To je bila delovanja, je v podjetju dobilo zaposlitev veliko dobrih stvari ... je srečanje (...) s tvojim atom. če bi bilo njegovo čustvovanje najbolj naraven sama laž. To smo izvedeli šele petdeset let po slovenskih rojakov. S pridnim delom so družab- Niti enkrat nič navzkriž, sporazumevanje in način kot dokaz za resnično povedano zgodbo. vojni. Družinsko življenje in vojna sta nadalje- niki pripomogli rasti dežele, ki jih je sprejela, jih srčen odnos, ki mu zame ni para. In kolikokrat Gledati skozi toliko let uravnovešeno obnaša- vala, a brez očeta. posvojila in oni, njo. Za vse to delo je lansko je bil še posebno iskren, bi rekel, da celo lju- nje človeka ... to sem doživel samo ob njegovi Ko so jih 7. maja 1945 domobranci opozorili, leto (2024) Slovensko-argentinska gospodar- bezniv do mene. Ni besed. Ampak res ne. Je osebi (...) Poleg mojih staršev je bil eden od da jih čaka smrt, se je babica z veliko bolečino ska zbornica njemu (edinemu še živemu dru- živ spomin na take dogodke, katerih človek bi zelo, zelo redkih, ki je zame osebnost, v kateri takoj odločila, da se z drugimi Ihanci umaknejo žabniku slovenskega porekla) in podjetju pode- ne želel opustiti nikdar. Poleg vsega, kar sem se rad zrcalim.« Hvala za lepe besede! v neznano. Nekaj najnujnejšega so naložili na lila priznanje, ki ga je prejela mlajša generacija čutil sorodnega ... njegova eleganca in dosto- Spomini na družinsko življenje in sledi, ki sta majhen voziček in se odpravili na pot, ki jih je družabnikov. janstvo ... Zdelo se mi je, da mu je vse to priro- jih mama in ata pustila v nas, svojih otrocih, vodila skozi Vetrinj, Peggetz in Špital v daljno V mladosti je ata spoznal Ljudmilo Smole, se z jeno in naravno. Distinción natural con la sola snahi in vnukih, bomo pa obdržali kot zasebni Argentino. V bornih taboriščih, kjer so trpeli njo poročil in si ustvarila družino. Kot je znano, presencia. Stanoviten, ni imel preveč besed, a dragoceni zaklad. hudo lakoto, so se vrstile vsakodnevne maše, je ob vsakem velikem možu velika žena in to tudi ne premalo. Vsakič, ko se je oglasil je brez Mami in ati, hvala za vse! Oba sta s tega sveta molitev rožnega venca in litanije, igre, akade- je bila najina mama. Ljubeča, skrbna, prisotna. nikakršnega zadržka povedal svoje, spoštljivo, odšla na prvo soboto, na Marijin dan. Naj vaju mije, nastopi pevskih zborov, obiskovanje sre- Vedno je ata podpirala v svojih načrtih bodisi a trdno. In o čemer ni vedel, kaj dodati ... se ni Ona spremlja! Radujta se v neskončnem obje- dnje šole pod vodstvom ravnatelja Bajuka in na službenem področju bodisi v skupnosti. Ata pretvarjal, je bil tiho (...) Kaj vem ... Edinstveno mu nebeškega Očeta! učenje violine pod vodstvom dr. Angela Kalina. ji je pa tudi vedno stal ob strani, še posebno v dogajanje ob edinstvenem človeku. (...) Am- Ker je ata že več mesecev pred odhodom iz njeni dolgi zadnji bolezni. S trdim delom sta si pak verjemi mi, da je brez dvoma ena od zelo Lucijana in Gregor OB 60-LETNICI SMRTI MSGR. JANEZA HLADNIKA: maši v Pompeju in Slovenski vasi 20. junija 2025 smo obeležili 60 let od v Italiji in Avstriji in jim je grozila prisilna vrni- Pompejskega, kjer počivajo Hladnikovi po- smrti msgr. Janeza Hladnika (1902-1965), tev v domovino. smrtni ostanki. Somaševanje so vodili msgr. izjemnega duhovnika in voditelja sloven- Zgradil je cerkev sv. Jožefa Pompejskega, Rubén Frassia, msgr. Andrej Stanovnik, p. Ro- ske skupnosti v Argentini. Leta 1936 je osnoval župnijsko šolo ter pripeljal redov- bert Brest in p. Toni Burja. Ob koncu maše je prišel v Argentino in vse odtlej predano nice Kristusa Kralja. Bil je tudi pobudnik slovenska skupnost obiskala njegov grob, ga skrbel za tamkajšnje Slovence - maševal, Slovenske vasi, ki še danes živi kot simbol okrasila s slovenskim šopkom in ob njem za- krščeval, pomagal pri iskanju zaposlitve njegove vizije. Umrl je pri komaj 63 letih, pela pesem Marija skoz’ življenje kot ganljivo in stanovanja ter jih povezoval z romanji njegov pogreb pa je bil eden najveličastnej- znamenje spoštovanja in hvaležnosti. in kulturnimi dogodki. Po drugi svetovni ših v Lanúsu. Danes počiva v cerkvi, ki jo je V nedeljo, 22. junija, je sledila sveta maša v vojni je v osebnem pogovoru s tedanjim sam ustvaril. slovenščini v cerkvi Marije Kraljice v Sloven- predsednikom Argentine, Perónom, do- Ob tem pomembni obletnici sta bili da- ski vasi. segel dovoljenje za prihod slovenskih be- rovani dve sveti maši. V petek, 20. junija, je guncev, ki so bili raztreseni po taboriščih bila slavnostna sveta maša v cerkvi sv. Jožefa Kristina Grbec S T R A N 4 1 . AV G U S TA 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A OkrOgle OBLETNICE | Narte Velikonja (1891 - 1945) Pred 80 leti, meseca junija 1945 je v Ljubljani gunec s Štajerske in mi rekel da bi lahko zapos- Narte Velikonja kot pisatelj “osvobodilna” komunistična oblast obsodila na lili tri literate, štajerske begunce kot nekakšne Narte Velikonja je s pisanjem začel že v viso- smrt in velela usmrtiti pisatelja, kritika, uredni- osebne tajnike: eden bi bil pri Rupniku, drugi pri košolskih letih. Bil je duša in urednik visokošol- ka, neutrudnega kulturnega in socialnega de- šefu resorja Socialne pomoči Narteju Velikonji skega glasila Zora, kjer pa je objavljal več pesmi lavca, zavednega katoličana in odločnega pro- in tretji… ne vem več, kje. Vprašal me je, ali bi kot proze. Prozo je pošiljal za objavo v Dom in tikomunista Narteja Velikonjo. Komunisti so bil za kakšno tako mesto. On, da bi rad šel k svet, kjer se je po Cankarjevem romanticizmu zaplenili Velikonjevo imetje, njega pa izbrisali Rupniku. Seveda sem se odločil za pisatelja… začel pojavljati realizem in psihološki realizem, iz slovenskega občestva in spomina. Njegove Velikonji sem se šel predstavit, pisarne socialne katerega predstavnik je postal prav Narte Ve- knjige so bile prepovedane in izločene iz knji- pomoči, kjer je bil šef resorja, so bile na Tomši- likonja. Tam je pisal sveže psihološke črtice o žnic. Njegov spomin se je ohranil samo med čevi ulici. Pozneje se je pisarna reorganizirala otrokih in mladoletnikih, ki so pozneje izšle v izseljenci, predvsem v Argentini, kjer sta pisa- v Zimsko pomoč, bržkone po nemški zasedbi skupni zbirki Otroci pri Jugoslovanski knjigarni. telj dr. Tine Debeljak in Jože Velikonja (Nartejev Ljubljanske pokrajine. Šlo je za zbiranje fondov, Objavil je tudi novelo Na morju. sin) izdala dve knjigi Nartejeve izbrane proze: deljenje oblek in podpor sprva predvsem šta- To so bili časi prve svetovne vojne, ki je zaje- Ljudje in Zanke. jerskim beguncem. Eden izmed finančnih virov la Velikonjo na Dunaju. Ni šel sicer na fronto, za delovanje organizacij so bili tudi posebni na- temveč je bil pri cenzornem uradu, obenem Življenje Narteja Velikonje tiski kakšnega dela našega klasika, prave bibli- pa agilno delal z dr. Krekom in dr. Korošcem. V Narte se je rodil 8. junija 1891 v vasi Dol pri ografske izdaje, izšel je tudi znameniti Zbornik njegovem stanovanju je bilo središče shajanja Otlici v Vipavski dolini. Njegovo pravo ime je Zimske pomoči. Urad se je kmalu preselil na akademikov s slovenskimi voditelji. Med prvo bilo Leonard. Po ljudski šoli v domači vasi je Gosposvetsko cesto in tam sem kot nekakšen svetovno vojno je pisal ne samo za Dom in študiral v Gorici in tam maturiral na gimnaziji. osebni tajnik ostal vse do leta 1944, do Veliko- svet, temveč tudi v Ilustrirani glasnik. Zgodaj se je vključil v goriško literarno življe- njeve upokojitve.” Po ustanovitvi Jugoslavije je Velikonja nada- nje skupaj z Andrejem Budalom, Jožo Lavren- Med vojno je Narte ostro nastopil proti aten- ljeval svoje kulturno organizacijsko delo kot čičem, Igom Grudnom in Francetom Bevkom, tatom, ki jih je vodstvo Osvobodilne fronte iz- urednik Zore, v kateri je objavil tudi prva dela apostol krčanske dobrodelnosti, zelo radikalen, sodeloval pri Zvončku, Vrtcu, Domačem prija- vajalo nad katoliškimi ideologi in politiki. Svoje dr. Tineta Debeljaka in drugih slovenskih pisa- toda v nasprotju s komunizmom. Prav to mu je telju in Zori. radijske protikomunistične govore je zbral v teljev. Tako je postal mentor nove povojne do- prineslo zadnjo slavo in smrt. Ko je general Ru- Po dokončani gimnaziji je odšel na dunajsko brošuri Malikovanje zločina, v kateri je zables- minsvetovske generacije. pnik ustanovil za begunce, ki so pred komunisti univerzo, kjer je končal pravno fakulteto. V tel kot duhoviti polemičar. Ta brošura predsta- Po vojni nje Velikonja bil odličen upravni ura- bežali iz zasedene Dolenjske, ali s Štajerskega času dunajskega bivanja se je udejstvoval v vlja najboljši protikomunistični literarni izdelek dnik, jurist, ki je služboval deloma pri Korošcu in Gorenjskega svojo dobrodelno organizacijo, katoliškem akademskem društvu “Danica“, bil tistega časa. v ministrstvu, deloma v Ljubljani na banski je poklical tedaj banskega svetnika Velikonjo za urednik revije Zora-Luč in v deklaracijskem letu Ob koncu druge svetovne vojne se ni hotel upravi kot referent prosveta, vodja tujsko pro- predsednika uradne Zimske pomoči. Velikonja mnogo občeval z dr. Krekom in dr. Korošcem. umakniti iz Slovenije. “Jaz bom čakal. Kar bo, metnega oddelka, ter imel naslov banovinske- je zasnoval in izpeljal knjižno tombolo Zimske Obenem je opravljal vojaško službo (cenzor) in bo. Večina otrok bo šla z vami, jaz z ženo in naj- ga svetnika. Organizacijsko se je predvsem pomoči, ki je izdala obširni Zbornik, Slapšako- prav v času razpada Avstrije leta 1918 je končal mlajšimi bom čakal usode. Kam čem hrom?”, udejstvoval kot vodja amaterskega gledališča ve otroške črtice, Balantičev Prvi venec, njego- pravne študije in takoj stopil v službo v novem je dejal sodelavcu in prijatelju dr. Tinetu Debe- Ljudski oder, kot urednik raznih revij (Ilustra- ve lastne Anekdote ter je z dohodki te tombole ministrstvu v Beogradu, kjer je bil nekaj časa ljaku. cija), pri vsem tem pa je našel čas, da je pisal podprl predvsem književnike. tajnik dr. Korošca. Nato je pristopil k banovinski Nekaj dni po praznovanju 25-letnice poroke svoja pripovedna dela zlasti za Dom in svet, za Kako je Velikonja pojmoval to dobrodelnost v upravi v Ljubljani, kjer je vršil posle po vseh od- z ženo, so Narteja aretirali. 24, junija 1945 so goriško in ljubljansko Mladiko in za goriško in okviru Zimske pomoči, je razvidno iz zapiska, ki delkih, razen finančnih. komunisti uprizorili prvi slovenski “moskovski celjsko Mohorjevo družbo. so ga našli šele na dan njegove smrti. Na za- Leta 1920 se je poročil z Ivanko Jeglič, neča- proces” po vojni, sodno komedijo. Ustvarili so Velikonjeva največja povest Višarska polena pisku, napisanem z okorno levo roko se bere: kinjo tedanjega ljubljanskega škofa dr. Jegliča. “sodišče zoper slovensko čast” in postavili Ve- je izšla pri Mohorjevi družbi. Je zgodba o zlo- “Jaz sem se Mu (Bogu) postavil v službo za dob- Imela sta 13 otrok. likonjo kot prvega predenj. Glavni tožitelj je bil činu in kazni hlapca, ki ubije gospodarja, da se re, vredne in potrebne ljudi… Zahvaljen bodi Pri delu je bil znan po vestnosti in odgovorno- dr. Štante, bivši Velikonjev sotrudnik Doma in poroči z njegovo vdovo. Ta dvojni greh ga teži, Bog za to veliko milost, da mi je dal spoznanje; sti. Bil je med začetniki turističnih akcij na Ble- sveta. Sodbo so oddajali preko radija. Velikonja da se po romanju na Višarje pred sodiščem iz- prosim ga samo, naj mi da še moč, da bom mo- du in Pokljuki. Vseskozi je bil zelo delaven v ka- se je branil junaško in odločno. Ko je sodnik pove in pade mrtev. Ta povest je tedaj, ko je gel povsod in uspešno to spoznanje povedati, toliških in kulturnih organizacijah. Bil je tajnik prebral njegovo smrtno obsodbo je vzkliknil izšla, veljala za odkritje in bila označena za naj- potem pa naj On odloči čas, koliko časa želi, da Prosvetne zveze in predsednik Ljudskega odra, samo: “Živel Kristus Kralj!”. boljšo literarno stvaritev Mohorjeve družbe. to širim. Naj ne zgorim na grmadi kot Njegov njegov režiser in igralec. Vodil je razne dijaške 25. junija 1945 so Velikonjo ustrelili na Stre- Velikonja je pozneje povest priredil za odrsko nasprotnik; nimam pa nič proti, če zgorim na literarne krožke. Obnavljal je ljudske knjižnice lišču (Dolenjska cesta 11) v Ljubljani. Ko so po- uprizoritev. grmadi v Njegovi službi. Toda tega nisem vre- ter delal v raznih dobrodelnih društvih. Bil je zneje Strelišče preurejali, so tamkajšne grobo- Velikonja je napisal tudi obširno povest Be- den; tega - se bojim - da ne bom vreden; zato si pobudnik in predsednik škofijskega društva ve prekopali, vendar ni znano, kaj so naredili s sede. s tem ne belim glave.” Družina in delal pri Vincencijevi konferenci. Po- posmrtnimi ostanki ubitih. Ker je po II. svetovni Kot dramatik je Velikonja napisal tudi enode- Dr. Tine Debeljak je napisal za Zbornik Svo- leg poklicnega in kulturnega dela je veliko pisal. vojni komunistična oblast ukazala na Žalah iz- janko Sužnji in ljudsko igro Župan. bodne Slovenije: “Vsak večer zadnje leto sva Sodeloval je v mnogih katoliških glasilih (Gori- kopati celo posmrtne ostanke svojih nekdanjih Po bolezni, ki ga je ohromila na pol telesa in bila skupaj in poznam to njegovo delo pri ški list, Domoljub, Družina, Mentor, Naš čolnič, političnih nasprotnikov (med njimi dr. Lamber- ga pripeljala na rob smrti, je v Velikonji ostala Zimski pomoči in njegovo fanatično krščan- Njiva, Novi čas, Slovenski čebelar, Vigred). Us- ta Ehrlicha in dr. Marka Natlačena) in jih dala posledica, ki je bila vidna tudi v pisateljevanju: sko dobrodelnost, s katero bi se mogla pri- tanovil je reviji Ilustracija in Klasje. odvreči neznano kje, je očitno, da tudi ostanki njegova izredna jasnost je izginila. Vsekakor merjati samo še dobrodelnost svetega Vin- Leta 1933 ga je zadela kap in je ostal delno Narteja Velikonje niso bili deležni nikakršne pi- je izdal dve zbirki črtic: Pod drobnogledom in cencija ali Ozanama. Velikonja je slovenski hrom (desna roka in noga). Znova se je naučil etete. Ženi niso pustili pred usmrtitvijo do nje- Zbiralna leča, zbiral pa je tudi anekdote in jih Ozanam. In to je za oznako človeka več kot govoriti, pisati pa je moral z levico ali s pisal- ga, zanikali so mu tudi obisk duhovnika, vdovi objavil v dveh zbirkah: 3 x 88 anekdot in 888/3 dovolj: živel je iz Boga za Narod, za družino nim strojem. Po bolezni se je znova zaposlil na niso dali nobenega dokumenta o Velikonjevi anekdot. V eni je tudi napisal anekdoto “Kako in za ljubezen do bližnjega. banovini kot upravni uradnik v raznih oddelkih. obsodbi, niso je obvestili, kje so ga ustrelili, niti zbiram anekdote”: Zato je povsem razumljivo, da je bil Veliko- Med drugo svetovno vojno je sodeloval z ge- kam so ga zakopali. Ko slišim kje anekdoto, jo kratko napišem. nja odločen protikomunist. Vsa njegova do- neralom Rupnikom. Ko je ta ustanovil za be- Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slo- Prepričan sem, da jo bom lahko drugi dan kar brodelna akcija je bila naperjena proti komu- gunce, ki so pred partizani bežali iz vseh krajev venije Narteja Velikonjo oprostilo vseh obtožb, primerno obtesal, a večkrat mi zaleži zapisek nizmu že zato, ker je zmanjševala zlo, ki so ga Slovenije, dobrodelno organizacijo Zimska po- ker dejanja, zaradi katerih je bil obsojen in nekaj dni in potem gledam in strmim v čačke, ki komunisti namerno prizadevali ljudstvu, da moč je imenoval Velikonjo za predsednika. Tu umorjen, po zakonu niso bila kazniva dejanja. sem jih hitro napravil. Ne vem več, kaj pomeni- bi ga na ta način spravili v hribe. Kajti v na- je bolehni, hromi, na pol gluhi Narte razvil ču- Vrhovno sodišče je odločilo, da je šlo za tipično jo, zato naj ne bodo hudi tisti, katerih anekdot čelu komunizma je: pripraviti položaj do ta- dovito energijo in plodno delo: na tisoče družin obračunavanje s t.i. razrednim sovražnikom. ni v zbirki. kega obupa, da človek nima drugega izhoda, je spravil pod streho, jih oblekel in nasitil. Med Sodišče je še ugotovilo, da je bil Velikonja ob- Ko bi vedeli, s kakšno muko ogledujem zapi- kakor predati se ves in za vse v komunizmu, ožjimi sodelavci v Zimski pomoči je bil tudi pi- sojen brez navedbe konkretnih dejanj, očitki ske, bi se ne jezili; kvečjemu bi mi jih pomagali ki razpolaga z njim, navdihujoč ga z utopijo satelj Zorko Simčič. V knjigi Dohojene stopinje Velikonji niso ne krajevno ne časovno konkre- razvozljati. zemskega raja. In ta obup je blažil prav Veli- je Simčič tako opisal delo pri Velikonji: “Nekega tizirani, prav tako niso konkretizirane navedbe, konja z milijoni in milijoni, ki jih je samo on dne je prišel k nam Stanko Kociper, tudi on be- ki bi dokazovale, da je širil pisno propagando. Narte Velikonja kot katoličan in protikomuni- znal poiskati tam, kjer so bili. Očitali so mu stični borec komunisti, da je podpiral samo nekomunis- Kot dijak je Narte Velikonja zrasel iz katoli- te. Deloma je to res, v toliko, da nameroma škega gibanja na Goriškem ter je bil kot akade- ni podpiral prosilcev, od katerih je vedel, da mik vseskozi odličen katoličan tudi na Dunaju. prejemajo pomoč od komunistov. Kmalu se je oženil in sicer z nečakinjo nadškofa Na noben način ni hotel biti soudeležen pri dr. Jegliča. Z njo je imel 13 otrok, izmed katerih podpiranju zločina. In zločin je že komunizem so trije zelo zgodaj umrli. kot sistem. Zato je proti njemu nastopal javno Bil je vzoren član Akademskega starešinstva. v radiu, v listih, in je svoje govore zbral v brošuri Nad vse znano je bilo njegovo prizadevanje za Malikovanje zločina.” podpiranje revežev. Sodeloval je pri Vincencije- Prepišem samo nekaj odlomkov iz brošure vi konferenci. Bil je idejni zasnovitelj škofijske- Malikovanje zločina: ga društva Družina ter ji je bil predsednik. Bil je - Nadaljuje na 5. stran S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 . AV G U S TA 2 0 2 5 S T R A N 5 OkrOgle OBLETNICE | Narte Velikonja (1891 - 1945) O D T I S I 3 - 2 0 2 5 - Iz 4. stran munistične) ne maram. Z zločinom nimam munističnih kriminalnih zločincev pa hlapci!. • Tako se je začelo: Obdali so gibanje z nič skupnega in te svobode ne maram, kajti • Zato postavimo vsako stvar na pravo DR. TINE nekim narodnim žigom,podpirala pa jih je zločina ne maram. Jaz še enkrat odločno in mesto, pravim, postavimo zločin med zločine Badoljeva soldateska s svojo neumnostjo, s nedvomno povem: Svobode, kjer bi mi zločin- in zločinca med zločince. Zaradi zločinov ko- DEBELJAK: svojo legendarno hrabrostjo, s svojim machi- ci krojili pojme o raznih moralnih in etičnih munizma so nastale vojne grozote. avelizmom, s svojo dvoličnostjo. Postavili so načelih, ne maram! Zame bi bilo najhujše, če • S temi zločinci nimam nič skupnega. Med TURJAŠKI si zlato tele, zdaj je bilo treba to malikovanje bi moral na svoje oči gledati, da so na oblasti menoj in njimi je samo - smrt. še razširiti. Treba je bilo one v hribih razglasi- tisti, ki so priklicali na naš narod takšno ne- LABOD ti za narodne mučenike, o teh, ki so bili proti srečo, da je ne bodo mogla popraviti tri po- Pripravil: Jože Jan umorom in ropom, pa razglasiti, da so proti kolenja. Take svobode ne maram dočakati! žrtvam. Žrtve morajo biti! Seveda žrtve, kjer Zaradi tega si sami obrazložite, odkod meni 36 let je že, odkar je umrl dr. Tine Debeljak, je malik. Kjer je malik, morajo biti nepotreb- ta fanatičnost. Ne maram doživeti tega ko- Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik Svobodne pa še vedno pridejo na plan dela, ki še niso ne slovenske žrtve. Izraelci so darovali živa- munističnega raja. Slovenija, Wikipedia, Nova Slovenska zaveza, bila izdana. Saj ne, da niso bila znana. Kot li, pogani ljudi, pa ne bi morilska družba, ki • Zločinci so Finžgarjev stavek: Bogu otroci, Slovenska biografija, Ognjišče, Sazu, RTV Slo- je povedala Helena Janežič, predsednica ne le, da ne časti, temveč ki ne prizna Boga, domovini sinovi, nikomur hlapci! - spremenili venija, France Pibernik/Zorko Simčič - Dohoje- Muzejskega društva Škofja Loka, so že v zahtevala človeških žrtev? v sramotno geslo: “Bogu neizprosni sovražni- ne Stopinje, Narte Velikonja-Malikovanje zloči- Debeljakovi zapuščini zabeležena. Niso pa • Slovesno izjavljam: take svobode (ko- ki, v domovini morilci, roparji in požigalci, ko- na, 3x88 anekdot bila dokončno dodelana in pripravljena za tisk. To je opravilo Muzejsko društvo Ško- fja Loka. Eden izmed ustanoviteljev društva je bil prav dr. Debeljak. Tur- V SVOBODNI SLOVENIJI pred 30 leti jaški labod obsega 22 pesnitev, ki se naslanjajo na zgodovinske osebnosti, deležne krutosti partizanskih krvnikov. Osebno in na prvi pogled, je obravnava POZIV DRŽAVNEMU ZBORU IN teh zgodb slična nekaterim odlomkom, drobcem iz Črne maše za pobite Slovence. PRISTOJNIM OBLASTEM DRŽAVE SLOVENIJE Vsekakor pa ima enako (ali še večjo) sporo- čilnost in moč, ki prevzame bralca. številka XVI - 11. 05. 1995 Original Turjaškega laboda, ki je povod za izdajo, je prišel iz čisto drugih okolij. De- Petdeset let po koncu komunistične revolucije podpisani Slovenci zahtevamo, da Državni zbor in pristojne oblasti države Slovenije diči po notarju Jožetu Lesarju so njegovo izpolnijo svojo dolžnost. arhivsko zapuščino predali Študijskemu centru za narodno spravo (SCNR) v shram- V času, ko mineva: bo, preučevanje in uporabo. Ob pregledo- — 50 let po vzpostavitvi komunistične totalitarne oblasti nad slovenskim narodom, usodo in premoženjem slovenskih ljudi; vanju arhiva so odkrili tipkopis s podpisom — 50 let po koncu druge svetovne vojne, ki se je nadaljevala kot hladna vojna med demokracijo in komunizmom; Jeremije Kalina, psevdonim dr. Tineta De- — 5 let po političnem preobratu in pričetku demokratičnih sprememb v Sloveniji; beljaka, in letnico 1952. Seveda se takoj — 4. leto veljavnosti ustave države Slovenije, ki pomeni prelom s preteklostjo; žal pa so iz le-te ostale številne nepopravljene krivice in pojavijo vprašanja. Kako to, da je tipkopis premnoge žrtve brez povrnjene časti, to pa podaljšuje razdor in onemogoča spravo med Slovenci; hranil notar Lesar? Zakaj Turjaški labod ni bil tiskan? Od tedaj je poteklo 73 let, zato zahtevamo: do sedaj ni bilo možno najti odgovora na — da Državni zbor in pristojne oblasti države Slovenije izpolnijo dolžnost, ki jim jo nalagajo črka in duh slovenske ustave ter določila ti vprašanji. mednarodnega prava v skladu z Listino Združenih narodov, Deklaracijo Evropskega sveta in Helsinškimi listinami, tako da: Pri SCNR so za odkriti original obvestili — izrecno obsodijo komunistično partijo, ker je med vojno in okupacijo zlorabila slovensko željo po svobodi in narodnoosvobodilni Muzejsko društvo Škofje Loke, ki se je takoj boj v svoje revolucionarne namene; zavzelo za to, da te »naše balade, roman- — obsodijo zločine, ki so jih izvajali nosilci revolucije nad slovenskim narodom pod pretvezo osvobodilnega boja, hoteč uničiti svoje ce in legende«, kot piše v podnaslovu, pri- idejne in politične nasprotnike; merno obelodani. Helena Janežič je poskr- — priznajo, da je bil slovenski odpor proti komunizmu med drugo svetovno vojno samoobrambno in domoljubno dejanje; bela še za uvodne in spremne besede ob — razglasijo poboj domobrancev in vseh drugih nasprotnikov komunističnega totalitarizma za zločin proti človeštvu; vsaki pesnitvi, da je dojemanje vsakega — obžalujejo nasilje komunistične države in teptanje temeljnih človekovih pravic po končani vojni; dela čim bolj utemeljeno in umeščeno v — sprejmejo ukrepe, da bo neodvisna sodna oblast raziskala zločine med revolucijo in po njej; čas. Tako kot v Črni maši, so likovni dodatki — sprejmejo zakone, ki bodo pretrgali povezavo s prejšnjo totalitarno ureditvijo in odpravili politične, gospodarske in druge privilegije stvaritve Bare Remec. nekdanjih oblastnikov in njihovih naslednikov; V Crngrobu blizu Škofje Loke stoji enkrat- — razveljavijo obsodbe, ki so jih po vojni izrekla sodišča na podlagi revolucionarnih zakonov, omogočijo poravnavo moralne in mate- na romansko-gotsko-baročna cerkev Ma- rialne škode, ki je bila povzročena premnogim Slovencem med revolucijo in po njej, in zagotovijo enake socialne in druge pravice pod rijinega oznanjenja. V njenem atriju (kjer enakimi pogoji vsem žrtvam vojne in revolucije; je tudi znamenita freska Sveta nedelja, — sprejmejo zakone, ki bodo v državi Sloveniji uveljavili pravno državo v skladu z ustavo, konvencijo o varstvu človekovih pravic in ki je trenutno v restavriranju), Muzejsko temeljnih svoboščin (Svet Evrope) in Splošno deklaracijo o Človekovih pravicah (Združeni narodi). društvo že deset let prireja vsakoletne Pa- sijonke, »recital pesmi pod komunizmom Podpisani pričakujemo, da bodo predstavniki države Slovenije zadostili pravici! prepovedanih in zamolčanih pesnikov«. V tem sklopu sta 30. maja Helena Janežič in Blaž Karlin pripravila izbor pesmi iz Turja- Na slovenski zemlji in v zdomstvu leta 1995. škega laboda in njih vključitev v akademijo. Pesmi sta občuteno prebrala Larisa Dem- Dip. inž. Jože Strgar, Ljubljana dr. Peter Klopčič, Toronto prof. Tine Vivod, Buenos Aires šar in Jakob Florjančič, glasbeno pa so obo- Rudolf Smersu, Buenos Aires Pavlina Dobovšek, Buenos Aires Marija Vodišek, Ljubljana gatile večer Tara Oblak na violo ter Man- nadškof dr. Franc Perko, Beograd pisatelj Zorko Simčič, Ljubljana prof. Vinko Ošlak, Celovec ca Berce in Tonka Rovtar na violini. Med dr. Mate Roesman, Cleveland nadškof msgr. Alojzij Turk, Novo mesto prelat dr. Janez Gril, Ljubljana občinstvom je bilo spoznati več vnukov in akad. dr. Kajetan Gantar, Ljubljana dr. Peter Remec, New York Jože Škerbec, Buenos Aires pravnukov dr. Debeljaka in tudi sorodnikov dr. Janez Zorec, Pariz Ivan Korošec, Buenos Aires dr. Ivan Likar, Koper nekaterih žrtev, omenjenih v pesmih. Bazilij Valentin OFM, Kew, Avstralija Cvetko Falež, Fadeler, Australija dr. Aleksander Zorn, Pariz To je spet prilika, da se ponovno zavemo, msgr. dr. Janez Zdešar, München Dušan Lajovic, Mortlake, Avstralija da ne smemo starih papirjev (in fotografij) dr. Marko Kremžar, Buenos Aires Prof. dr. Janez Juhant, Ljubljana dip. iur. Lidija Drobnič, Ljubljana naših prednikov kar nepremišljeno pome- akad. dr. Stane Gabrovec, Ljubljana dipl. inž. Jernej Dobovšek, Buenos Aires, prelat Jože Mavsar, Helena, Montana tati v smeti ali skuriti v peči! dr. Peter Urbanc, Toronto doc. dr. Ivan Štuhec, Maribor Jože Kastelic, Toronto prelat Ignacij Čretnik, Pariz Rudi Kolarič, Cleveland dr. Albin Medved, ZDA GB dr. Jože Bernik, Chicago dr. Tine Velikonja, Ljubljana prof. dr. Anton Stres, Ljubljana akad. dr. Peter Gosar, Ljubljana dr. Avguštin Kuk, Toronto Janez Rihar, Ljubljana Emil Cof, Buenos Aires prof. Justin Stanovnik, Ljubljana dr. Marjan Struna, Pariz pisatelj Jože Snoj, Ljubljana Slavko Urbančič, Buenos Aires dr. Katarina Bogataj-Gradišnik, Ljubljana prof. dr. Milan Komar, Buenos Aires dr. Stanislav Frank, Seaton, Avstralija pisateljica Nada Matičič, Ljubljana Objavljeno v Sloveniji z reprezentančnimi podpisi iz vsega sveta. Godalni tercet Manca Berce, Tonka Rovtar in Tare Oblak S T R A N 6 1 . AV G U S TA 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A (Francesco Petrarca, italijanski pesnik, pisatelj, KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” filozof in teolog) • Rimljani vladajo svetu, a ženske vladajo nad njimi. (španski pregovor) • Raje sem prvi v vasi kot drugi v Rimu. 3. avgusta PREGOVORI IN CITATI Rimu in nato nedeljska sveta maša. (Gaj Julij Cezar, rimski politik, zgodovinar, 57. Mladinski dan v San Martinu Vsaka delegacija pa ima svoj program: govornik in vojskovodja) 9. avgusta RIM Slovenci so v torek imeli prvo katehezo, v sre- • Kjer je papež, je tudi Rim. Ob taktu barv v San Martinu Med največjimi dogodki svetega leta je “Ju- do so si ogledali Rim iz verskega vidika, v če- (latinski pregovor) bilej mladih”, ki se odvija v Rimu med 28. ju- trtek so naredili romanje sedmih cerkva in ga • Rim je mesto odmevov, mesto iluzij in 10. avgusta lijem in 3. avgustom. Jubileja se bo udeležilo zaključili pri svetem Petru. mesto hrepenenja. Mladinski dan v Carapachayu več kot milijon mladih iz 146 držav sveta, med Argentinci so v torek romali v baziliko Ma- (Giotto di Bondone, italijanski renesančni njimi bo 700 mladih Slovencev ter več kot tisoč rije Snežne in obiskali grob papeža Frančiška. slikar in arhitekt) 17. avgusta Argentincev. “Mladi bodo s seboj prinesli svojo V naslednjih dneh so imeli razne dejavnosti • Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Romanje v Lourdes sodobno kulturo, ki je v veliki meri digitalna. z drugimi delegacijami ter liturgična slavja v (francoski pregovor) 23. avgusta ob 20:00 V tej luči mislim, da bo lahko zelo učinkovito glavnih papeških bazilikah. V četrtek je potekal • Našel sem Rim kot mesto iz opek in ga 56. Pevsko Glasbeni Večer srečanje s papežem. Najprej zato, ker bo papež “Argentinski fogon”, kjer so se srečali z argen- zapustil kot mesto iz marmorja. njim prisluhnil, potem pa zato, ker bodo mladi tinsko skupnostjo, ki živi v Italiji. (Gaj Avgust Oktavijan, rimski politik in prvi prisluhnili njemu in za svojega vzeli sporočilo, V svetem letu pričakujejo v Rimu okoli 30 mi- rimski cesar) ki jim ga bo posredoval”, je izjavil proprefekt lijonov romarjev, doslej jih je prišlo že 17 mili- • Z vprašanji se pride do Rima. vatikanskega urada za evangelizacijo nadškof jonov. (španski pregovor) Rino Fisichella. Spomnil se je, da se bodo ju- Kaj nam pa o Rimu govorijo pregovori? • Rim je poezija, ki je postala mesto. bileja udeležili tudi mladi iz držav, kjer divja • Vse poti vodijo v Rim. (Anatole Broyard, ameriški pisatelj, literarni vojna. Ukrajinci se bodo srečali z Rusi, Izraelci s (latinski pregovor) kritik in urednik) Palestinci. “Vse to nam govori, da gre za poseb- • O Rim! Moja dežela! Mesto duše! • Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim, no priložnost, za edinstven trenutek, v katerem (Lord Byron, angleški pesnik) ko bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim, lahko na mlade gledamo z velikim zaupanjem • Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan. ko bo padel Rim, bo padel tudi svet. in upanjem”, je še dodal nadškof Fisichella. (slovenski pregovor) (angleški pregovor) Osrednje dogajanje jubileja mladih bo bede- • Norec je tisti, ki občuduje druga mesta, ne nje s papežem v soboto zvečer na Tor Vergati v da bi videl Rim. Pripravil: Jože Jan Slovenski Dom Carapachay MLADINSKI DAN 10. avgusta Veliki brat ti opazuje, si upaš priti k meni domov? Dra. Cecilia Grierson 3867, Villa Adelina Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.