St 140
V Ljubljani, četrtek dne 21. julija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1 '20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9—, četrtletno K4-50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Ilmtska „avtonomija“.
Hrvatska ima svojo avtonomijo v notranjih šolskih in pravosodnih zadevah, v katerih odločuje samo hrvatski sabor, a zakone, ki jih on sprejme, sankcionira cesar, oziroma kralj. Razen te avtonomije ima Hrvatska še dosti drugih pravic, o katerih se Slovencem n. pr. niti ne sanja, ker tudi v onih uradih na Hrvatskem, ki spadajo pod kompetenco skupnih ogrsko - hrvatskih ministrstev (finance, poljedelstvo itd.), je srbo-hrvaščina tudi no t ra nji uradni jezik; srbo-hrvaščina je edini uradni in tudi poveljevalni jezik tudi pri hrvatskih domobranskih polkih in samo pri železnicah se šopiri madžarščina in pri skupni armadi nemščina.
To so vsekakor velike pravice, ki jih v avstro-ogrski monarhiji ne uživa noben narod, ker v eni državni polovici je »držav-ni“ jezik nemščina, a v drugi madžarščina. In vendar je Hrvatska vedno nezadovoljna in nikdar ni v tej deželi miru — niti danes ne, ker ravno sedaj je zopet prišla saborska večina, sestavljena iz strank hrvat-sko-srbske koalicije, v oster konflikt z banom in, po njem, z drugimi merodajnimi faktorji v obeh prestolnicah dvojne monarhije.
Iz teh večnih konfliktov, ki se porajajo vedno kadar začne saborska večina v kateremsibodi vprašanju samostalno postopati, ozir. kadar stavlja še tako skromne zahteve, ki slučajno niso po volji merodajnim faktorjem v Budimpešti in na Dunaju, vidimo, da za Hrvatsko vsa njena avtonomija nima posebne vredrt&sti, ker jo merodajni faktorji v monarhiji rešpektirajo samo dotlej, dokler se delovanje avtonomnih faktorjev na Hrvatskem giblje v mejah, ki so jih začrtali na Dunaju in Budimpešti, komaj pa hrvatski avtonomni faktorji prekoračijo samo za korak te meje, je konflikt tu, sabor se razpušča in se vporabijo vsa sredstva, da se pri novih volitvah vstvari večina, ki si ne bo upala ugovarjati, nego bo slepo izvrševala naredbe z Dunaja in iz Budimpešte.
Sedanja saborska večina je zahtevala od vlade, da bi kaznovala vsaj nekatere uradnike, ki so za časa Rauchovega gospod-stva brezobzirno teptali zakone. Ta zahteva je bila popolnoma opravičena, ker uradni-štvu bi se moralo pokazati, da mora biti vsaka protizakonitost kaznovana; samo na ta način bi se teptanje zakonov pod protina-rodnimi režimi vsaj omejilo, ako se ne bi še popolnoma onemogočilo.
In tega ravno nočejo merodajni faktorji na Dunaju in v Budimpešti. Oni hočejo imeti na Hrvatskem vedno štab uradnikov, ki so vedno pripravljeni v vsakem slučaju izvršiti vsako povelje. Taki uradniki so pa mogoči samo tam, kjer se jim ni bati, da bi bili kaznovani radi svojih dejanj, ako se režim spremeni.
Na tem vprašanju se je torej razbila sloga med saborsko večino in merodajnimi faktorji na Dunaju in v Budimpešti. Ban dr. pl. Tomašič je že demisijoniral, a govori se, da kralj njegove demisije ne sprejme, nego da mu poveri razpust sabora, ki bi mu morale slediti nasilne volitve.
Ta verzija je dosti verojetna, ker bi popolnoma odgovarjala dosedanji praksi in ako se zgodi drugače, ako zmaga srbsko-hrvatska koalicija, potem bomo lahko pisali o čudežu, ker to bi značilo, da so prekinjene tradicije, ki se jim odločilni krogi v avstro-ogrski monarhiji tako neradi izneverijo.
Vsekakor poteče še mnogo časa pre-dno si izvojujejo združeni Hrvati in Srbi na Hrvatskem tako avtonomijo, da bodo imeli nekaj koristi od nje.
Iz slovenskih krajev.
Šmarje na Dolenjskem.
Zli duh v Šmarju. Kako mirno in zadovoljno je živela naša mladina še pred nedavnim časom. — Nenadoma pa so se zbrali črni, grozeči oblaki in zli duh je dvignil svoja črna krila nad to mirno dolino ter poslal svojega potnika v človeški, precej rejeni in v noč oblečeni podobi. Naš kaplan si je zaželel družbe in si zato osnoval legijo čukov, da lažje izvršuje svoje razdirajoče delo. Mladine se je pričela polaščati brezdelnost, ponočevanje in sovraštvo do vsega, kar ni črno. Na splošno zabavo pametnejših ljudi brcajo čuki po celo popoldne pod kakim kozolcem, da so reveži vsi potni in blatni. Ubogi hlapci! Kako bi prišli do kakega telovadnega orodja, ugib-ljujejo na razne načine. Te načine pa za danes še zamolčimo. Zli duh je zasejal seme na rodovitna tla. Toda dobro tudi vemo, da plevelj sicer hitro raste, pa tudi kmalu usahne.
Novo mesto.
Medvedkin j a v okolici. V novomeški okolici v smeri proti Mirni peči se je nenadoma pojavila medvedkinja z dvemi mladiči. Ljudstvo je zelo prestrašeno. Danes odide do 30 novomeških in ljubljanskih lovcev na lov na te za naše kraje nevarne zverine.j
Zastrupljenje. Mag. pharm. Mi-četič iz Črnomlja je v soboto zjutraj nenadoma odpotoval proti Novemu mestu. Ko je dospel v Prečno, je v tamkajšnjem gozdu povžil malo množino strupa in padel nezavesten na tla. Našel ga je še istega dne gozdni čuvaj, ki se je že v mraku vračal proti domu in ga hitro odpeljal z vozom v bolnišnico »Usmiljenih bratov" v Kandiji, kjer se sedaj bori s smrtjo. Nesrečnež je imel želodčni krč in se je najbrže ravno radi tega hotel usmrtiti. Mičetič je
bil po vsem Črnomlju vsled njegovega mirnega značaja splošno priljubljen.
Zagorje.
Sokolska slavnost in soci-jalni demokrati. Pri sokolski slavnosti dne 17. t. m. so naši jugoslovanski soci-jalni demokrati zopet pokazali svojo oliko. Na večer istega dne je bila večja družba iz Šmartna pri g. Jos. Robavsu v Dolnji vasi brez vsakega povoda napadena od socijalnih razgrajačev. Gospa Rabavs in gg. Juvan in Knaflič so bili več ali manj nevarno ranjeni. Seveda orožništva ni bilo nikjer. Naši ljudje so vsled vednih napadov in izzivanja od strani socijalnih demokratov že skrajno razburjenu in opravičeno se je bati, da jim kmalu potrpežljivost mine. C. kr. okrajno poglavarstvo v Litiji kot varnostno oblast opozarjamo še enkrat na te nezaslišane razmere [v Zagorju, kajti sicer bomo mi slednjič primorani poseči po samoobrambi.
Splošni pregled.
Bratje v Kristusu — razbojniki.
Sedaj se vrše na Dunaju uprav neverjetne reči. Krščanski socijalci so si hudo v laseh. V ponedeljek so zborovali v 7. okraju nemški demokrati in v razgovor je prišla tudi Hrabova zadeva. Prišlo je takoj iz početka mnogo Gefimannovih in Bielo-hlawkovih pristašev, ki so začeli takoj razbijati in rjuti. Ko jim je predsednik začel praviti, kako rešujejo dunajsko ljudstvo že 25 let, so začeli nasprotniki neznansko vpiti in groziti govorniku. Dočim so klicali Gefimannu, Axmannu in Bielohlawku „hoch“, so uničevali z besedami žide. Stoli in vrčki so frčali križem po zraku. Krščanski socijalci so imeli namen razbiti zborovanje in ko je neki tapetnik imenoval Geflmanna »hudobni duh Luegerjev", je nastal grozovit pretep, tekom katerega je moral predsednik shod zaključiti. Krščanski socijalci so neprenehoma vpili „hoch“ svojim kolovodjem, poštenjakom Axmannovega kalibra in so utihnili šele, ko jih je policija več zaprla.
—	Razbijanje in nasilje je vedno pomenljiv simptom. Razbijači v stranki nastopajo vedno tedaj, ko jim je neljuba očita beseda, ki leti na njihov naslov in ko vidijo, da že nimajo več toliko moči, da bi mogli napade drugih strank odbijati in se svobodno razvijati. Na Dunaju se to sedaj že nedvomno kaže. Ker ni notrajne sile, jo mora nadomestiti nasilje.
Najnovejše Iz Ruskega.
Med Rusijo in Perzijo vladajo sedaj precej napete razmere. Ruska vlada je svojega poslanika v Teheranu, Poklewskega-Kocela kratkomalo odstavila in odpustila, ker baje ni hotel podpirati bojnega stremljenja Rusov v Perziji. Rusija se zadnje
čase zelo bavi z dogodki v Perziji in niti ne skriva več, da je njen zadnji cilj priklo-pitev krajine Tabris. — Vlada je zahtevala, da se pregledajo vsi računi o gradnji in vzdrževanju portarturske trdnjave. — Vojna transportna ladja „Bakan“, ki vsako leto opravlja po severnih vodovjih posle straže in varovanja ribičev, je zaplenila angleški ribiški parnik „Onward“, ker je plaval izven mej vodnega pasa, katerega je varovala ruska ladja. Morska oblast pa je kmalu na to dobila od predsednika ministrskega sveta povelje, da naj parnik pusti na svobodo. Resnih posledic ta dogodek ne bode imel.
Temni oblaki na Španskem.
Čez par dni pride obletnica nemirov v Barceloni in že sedaj je ljudstvo razburjeno. Ljudstvo je ogorčeno, ker Canaleja-sova vlada, ne pomiluje politiških beguncev. Ti se nahajajo na francozko-španski meji v največjej bedi in se hočejo vrniti v Španijo, pa naj se jim zgodi kar hoče. Stvar je zelo resna. V Barceloni je zbral zapovedujoči general veliko množino vojakov, ki so pripravljeni z nabitimi puškami in nabrušenimi bajoneti. — Sedaj se svet bavi bolj s sporom z Vatikanom, kakor pa z drugimi dogodki. Dasi prihajajo iz Melille v Afriki neugodne vesti, je vendar vsa španska pozornost obrnjena na Rim. Canalejas nastopa vedno bolj odločno in brezobzirno. Sedaj je drugič in zadnjič zapovedal samostanskim predstojnikom, da naj v najkrajšem času popišejo premoženje in prebivalce samostanov, ker bo sicer dal vse zapreti. Možno je, da se priorji ne bodo odzvali in za ta slučaj javljajo neke vesti, da je Vatikan ..pripravljen-, prekiniti zveze z Rimom. No, ta pripravljenost pač ni prostovoljna.
Dnevne vesti.
Znamenje časa. Enkrat se mora vse preživeti, to je že zakon prirode, ki se polagoma uresničuje tudi nad »Slovenskim Narodom". V zadnjem času stoji slovenski Drednaut popolnoma osamljen v slovenski žurnalistiki in pošilja svoje brezzobe puščice na vse strani I Sedaj je že v konfliktu z vsemi slovenskimi naprednimi listi, obdelal Je »Gorenjca", »Narodni dnevnik", »Edinost", »Učiteljskega Tovariša", »Jutro*. Kmalu bo v »Narodu" več polemik proti naprednemu časopisju nego proti klerikalnemu. V včerajšnji jutranji izdaji bere gospod šef »Narodne tiskarne" —-r. hude levite »Učiteljskemu Tovarišu", ki se je pre-drznil zaklicati roko proč od naše šolske družbe, pa tudi »Edinosti", ki si usoja ponižno pripomniti, da podpisuje ta izvajanja, pove naravnost, da se nima prav nič vtikati v borbo starih in mladih 1 In te zafrkacije g. —r nosijo ponosen naslov: »Sic volo sic iubeo!" Mi pa mislimo, da so že zdav,
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[42]
»Da . . . treba je, da poznaš očeta mojega otroka ... tvoje sestre! ... To je tisti, ki obliva	Italijo s krvjo	. . .
to	je tisti,	ki me je dal zastrupiti po svojem sinu	...	To
je Borgia . . . papež je! . . ."
Krik	groze se je izvil deklici.
»Oh,	slabo sem slišala . . . recite	še enkrat	...	Ali
je mogoče, kar ste mi povedali? . . ."
Toda grofica Alma je bila že za večne čase trda in nema. Tisti hip je bila v strašnem stresljaju izdihnila dušo ... Primavera je padla na kolena; dušo ji je bičal leden obup in omotica bolečine in groze . . .
XII.
Rafael Sanzlo.
Zdaj povedemo bralca v lepo, veliko hišo, ki je stala °a pobočju Pincia, enega rimskih gričev.
. V prvem nadstropju je bila prostorna sobana, kjer je pnhajala luč v valovih skozi ogromno okno, ki se je od-piralo na balkon. To je bila delavnica Rafaela Sanzio.
S pomočjo mladega moža, ki je bil približno njegove starosti, je slikar snemal slike, ki so krasile stene te delavnice. Kakor sta mladeniča snemala slike, sta jih po vrsti privezavala na motvoz ter jih spuščala z balkona na voziček, ki je stal spodaj pred pragom, tam pa jih je čakal delavec
in jih umno nakladal. Vse to je bilo podobno nagli selitvi, ali — skoraj bi lahko rekli — pripravam za beg.
Med delom, ki sta ga opravljala, pa sta se mlada moža neprestano razgovarjala.
»Torej", je govoril Rafaelov prijatelj, »vse to ti pošljem v Florenco?"
»Da, dragi Machiavelli ... v Florenco . . . Tam upam najti pomoči in pokroviteljstva po vplivu svojega češčenega mojstra Perugina ..."
»Najkasneje v štirinajstih dneh bodo vsi tvoji zakladi v Florenci, za to ti jamčim, Sanzio".
»Hvala, Machiavelli. Vem, da se lahko zanašam na tvoje prijateljstvo. Toda zakaj mi ne bi maral sam pripeljati mojih slik, namesto da jih pošlješ z drugimi ljudmi . . . Rim je mrtvo mesto . . . Florenca pa je nasprotno . . . duševno središče Italije ..."
Machiaveli je zmajal z glavo.
»Da", je dejal, »jaz ljubim Florenco kakor ti . . . In tja se hočem napotiti nekega dne, da uredim svoje zapiske ter pričnem pisati knjigo, ki me preganja v snu . . . Toda tu nahajam gradivo, ki ga ne bi našel nikjer drugod . .
*Kaj hočeš reči?"
»To, da če hočem napisati svojo knjigo, si ne morem želeti boljšega modela, nego je Borgia . . . Kakšen prekrasen zločinec je to! Ali si moreš tudi le v sanjah misliti dovršenejšo spojitev krutosti, zvijače in nasilnosti? Kak čudovit vzorec samodržca je to za tistega, ki hoče navdahniti ljudstvo z grozo pred samodrštvom! . . . Ah, kako srečen sem, da nisem izvršil svojega namena, zabosti Cezarja! . . . Res je, da bi bil osvobodil Italijo . . . Toda, Rafael, jaz hočem, da bode moja knjiga tisti sunek z bodalom, ki prebode trinoge. Takšno sliko bom narisal samodržca,
kralja in kneza, da se bo človeštvo trepetaje od groze zarotilo, da se za večne čase osvobodi svojih knezov in kraljev ... Ali razumeš, Rafael, da hočem ostati v Rimu in iz bližine preiskovati vest in dejanja te brezhibne zveri, ki se imenuje Borgia? ..."
Machiavelli je nenadoma umolknil. Nato si je z vročo roko obrisal čelo in se naglo vrnil k Rafaelu, ki era je motril z očmi:
»Oprosti, prijatelj, da besedujem o svojih zasnutkih, dočim obdajajo tebe resne nevarnosti . . . Toda o čem si razmišljal ti?"
Rafaela Sanzio je nekaj pretreslo.
»Rosita!" je zamrmral v popadu nenadne tesnobe. »Tvoja Fornarina!" je nadaljeval Machiavelli. »Ob tej priliki bi mi pač lahko povedal vzroke svojega naglega odhoda . . . svojega bega, če hočeš".
»Machiavelli . . . minute so dragocene . . . Enkrat, kadar prideš za nama, bodisi v Florenco, bodisi v Urbino, izveš vse . . . Danes vedi samo, da preti Rositi strašna nevarnost ... To, kar mi je včeraj pripovedovala Maga iz Ghetta, me je potrlo do skrajnosti . . . Jutri zarana, ko posije zarja, bova s Fornarino daleč odtod na Florentinski cesti . . . Toda pred najinim odhodom bo sklenjena najina zveza . . . poroka na skrivnem, ki ji bodo prisostvovali samo priče ..."
»Makar ... In kje se vrši poroka?"
»Nocoj, v cerkvici Angelov, ki stoji ob vhodu v ghetto . . . Tam je nekoč Maga našla mojo ubogo Fornarino . . . In tam hoče Rosita v svoji ganljivi praznovernosti postati moja žena".
»°b kateri uri?«	(DalJe)
naj minuli časi, ko so iz »Narodne tiskarne" nastopali in zaukazovali tako oblastno, ker danes so take besede le še slepi streli. G. —r se gotovo še spominja konflikta, ki ga je imel svoje dni z »Učiteljskim Tovarišem", zato se nam zdi njegova jeza na ta list popolnoma razumljiva, ali spodobno ni, da se na tak način napada glasilo naprednega učiteljstva, to je onega stanu, ki je delalo in žrtvovalo toliko ravno za gosp. —r in njegovo stranko 1 Ni še dolgo tega, kar je »Slov. Narod" psoval .Edinost" s tržaško tetko in brezzobo babnico, a sedaj enkrat bo lahko slovensko napredno časopisje na isti način govorilo o prvem slovenskem Drednautu, ki polni predale svoje jutranje izdaje z neokusnimi napadi na napredno časopisje! Ako je danes »Slov. Narod" osamljen, je njegova krivda, pa tudi znamenje časa. Terorizem se je danes pri naprednih in svobodomiselnih elementih preživel — danes se ga poslužujejo le še klerikalci — za to ga pa tudi ne bo oživel sam gospod —r, pa naj še tako samozavestno deklamira: Sic volo, sic iubeo!
»Kupčija je kupčija". Ni še davno tega, kar je »Slovenec" na dolgo in široko govoril o znanem »pisatelju" indijanaric in enakega šunda Karlu Mayu, ki mu je bilo pred sodiščem dokazano, da je popolnoma navaden bandit in pocestni ropar! Pripovedoval je tudi, da so po vseh šolarskih knjižnicah njegova dela prepovedana. No, sedaj pa isti list toplo priporoča najnovejše delo tega »priljubljenega in zanimivega pisatelja", ki je naprodaj v Katoliški bukvami! Seveda, kaj načela, doslednost, kupčija ostane kupčija, zato se pa prav nič ne bomo čudili, ako bo »Slovenec" priporočal najnovejše delo grofa Hoensbroecha: »14 Jahre Jesuit".
Spomenik Adamiču In Lundru bo torej vendarle stal in to po škofovi milosti, ki jo inspirira naša ljuba vlada. Seveda, da stvar ne bo šla tako gladko, ubogi žrtvi še po smrti nimata miru, ker jih bodo morali prekopati. Opozarjamo pa slavni narodni odbor naj ima odprte oči in naj zahteva pri pokopališčni upravi, da se ga povabi k prekopavanju, ker se sicer zna zgoditi, da bo spomenik stal nad praznim grobom! Pozor torej! Po Ljubljani se trosi o tem mnogo vesti, ki jih za danes še ne registriramo, samo opozarjamo merodajne faktorje, da naj pazijo in si ne puste nametati peska v oči od škofa in onih, ki ga podpirajo v ti njegovi akciji.
Zlobnost In fanatizem našega škofa presega že meje normalnega človeka. Stolni kapitelj si dela pri novem pokopališču s svojimi tarifami »kšeft" kot navaden jud, škof pa rogovili s svojo rimsko bornira-nostjo, da izziva prav radikalen odpor. Za razsodnega in pametnega človeka je sicer vseeno, ali leži po smrti znotraj britofa ali zunaj, ampak da škof rogovili, kje kdo leži, če je že enkrat jama za dva človeka (Adamiča in Lundra) plačana (40 K!), in zahteva prekopati in mrliča v drug grob polagati, to je drznost najnavadnejše vrste! Res: Rimskokatoliška vera in njeni hlapci so prokleto dragi! Pa so tudi impertinentno arogantni!
Poštenost dunajskih krščanskih so-cijallstov. Predsednik odseka dunajskih trg. pomočnikov Karl Pick je zanikal, da bi bil Axmann porabil 3000 K za svojo kandidaturo v pomočniški odbor. Pripominja pa, da so bili volitveni stroški od dunajskega magistrata zaračunani za 23.000 kron.
Celjski sokolski zlet 1. 1910. V slovenskem predmestju — v Gaberjih tik Celja — se zberejo dne 14. avgusta Sokoli iz vseh slovenskih pokrajin; zastopana bodo tudi bratska nam hrvatska in češka društva. Za nas obmejne Slovence bode ta dan velika in dostojna manifestacija narodne in slovanske misli! Okrepili si bodemo našo narodno zavest, črpati si hočemo nove sile v težkem boju za drago
Mali listek.
ZOFKA KVEDER-JELOVŠEK:
Žensko vprašaje.
(Dalje.)
Omenjam to, ker hočem še posebej naglasiti, da je tudi feminizem trezno gibanje, plod razuma in logike, da ni nobena moda, da je potreba. Kakor vsaki drugi pokret ima tudi on svoje ekstreme ali recimo smešnosti. Početje nekaterih ekstremnih angleških sufragetk je na primer deloma enako otročje, kakor je bil za časa narodnostnega pokreta otročji nazor da kdor ni v surki ni Slovenec ali pa kakor bi bila še danes smešna trditev, da ni socijalist kdor ne nosi rdeče kravate. To so malenkosti.
Današnja doba je doba probujenja vseh zaničevanih in potlačenih. Vzbudila se je samozavest ubogih in izkoriščanih, onih, ki so stali v drugi vrsti. A ker je ženstvo, kot tako že od davnih dob stalo v drugi vrsti, se ni čuditi, da se je začelo tudi ono upirati proti krivici, ki se mu godi toliko stoletij in tisočletij.
nam rodno grudo I Zlet celjski 1. 1910 naj bi bil za nas Štajerce prava olimpijada, ki naj zanese v naš narod sokolsko idejo — svobode, enakosti in bratovstva. Iz vseh strani Grecije so prihiteli stari Grki v Olimpijo in navduševali so se ob pogledu na svoje mladeniče, ki so med sabo tekmovali za venec s svetega oljkinega drevesa. Ravno tako naj pride ta dan v naše Gaberje vsak bodisi od blizu ali daleč in naj si ogleda našo slovensko armado, ki se bode zbrala iz vseh strani obširne Slovenije. Sokolstvo nam bode pokazalo, do katere višine se je povspelo in predočilo nam bode v tekmi moč, energijo in oni možati ter samozavestni nastop, ki je v prvi vrsti potreben narodu, ki se bori za svoj obstanek. Sokolske čete bodo obrnile pozornost nižjih slojev ter kmečkega ljudstva nase in na ta način demokratizirale vzvišene ideje neumrljivih bratov — Tyrša in FUgnerja. — Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Tržaške, vsi dne 14. avgusta v Celje! Ta klic bo v srcih naših bratov Sokolov odzval gotovo vesel odmev in njihova dolžnost je, da se udeleže tega velikega praznika. T e besede pa naj veljajo tudi vam, rodni nam bratjein sestre izKranj-ske, Goriške in tužne Koroške, a tudi Vam Slovenci ob sinji Adriji, ki možato branite naše pozicije nanram krivičnemu Lahu. Pripravlja se velik slovenski in slovanski shod! Obiščite nas, dragi rojaki in podprite nas v boju, ki ga bijemo in ki mora biti enkrat dobo-jevan. Sprejeti Vas hočemo z odprtimi rokami! Slovenci od blizu in daleč, vsi dne 14. avgusta v Cel jej
Šolske vesti. Za nadučitelje so imenovani: učitelj Jožef Pečnik v Št. Lam-bertu in učitelj Ivan Golob v Cerkljah. Definitivnim imenovani so: Ana Golli pri Sv. Margareti, Alojzija Maurin v Cerkljah, Franc Kalan v Gribljah, Ivana Logar, Selo, Karel Blažič, Erželj, Ivana Jamšek na Viču. Upokojeni so bili učitelji in učiteljice: Fr. Zore, Sv. Martin v Tuhinjski dolini; Ant. Žibert, Ježica; Fran Kavčič, Dev. Mar. v Polju; Andrej Kmet, Cerklje; Jernej Cenčič. Kamnik; Jurij Adlešič, Krško; Andrej Grčar, Radovljica; Anton Javoršek, Sp. Šiška; Niko Stanonik, Selce; Matilda Ahac-Gorjanc, Srednja vas pri Kočevju; Helena Repovš-Debevec, sv. Križ pri Tržiču; Antonija Hribar, Št. Vid pri Zatičini in Evgenija Lapajne, Senožeče, začasno upokojena.
Mednarodni jamski muzej v Postojni. III. izkaz daril za zgradbo muzeja: Dr. G. Guyer v Ajdovščini 20 K- Knez Fr. Lichtenstein - Wartenstein 50 K, princ Al. Lichtenstein na Dunaju 40 K. Baron Drin. Economo v Trstu 100 K. Knez Ivan Lichtenstein na Dunaju 200 K. Josip Gorup pl. Slavinjski na Reki 50 K. Ferdinand grof Kinsky na Dunaju 20 K. Schollmayer-Lich-tenberg v Snežniku 20 K. Geza baron Fe-jervary v Budimpešti 20 K- C. in kr. gardni major I. pl. Andrejka na Dunaju 20 K. Al. princ Turn in Saxis v Lančinu 100 K. Fml. G. Matuschka v Ljubljani, c. kr. okrajni glavar dr. R. Praxmann v Ljubljani, c. kr. nadinženir B. Bloudek v Kranju, kardinal Gruscha na Dunaju, kanonik Anton Sajovic v Ljubljani, prof. teolog. Ant. Zupančič v Ljubljani, Maks grof Turn na Dunaju, notar Anton Galle v Logatcu, dr. V. Hudnik v Ljubljani, kanonik Tom. Kajdiž v Ljubljani, Viktor baron Hein na Dunaju, Viktor Steska v Ljubljani, notar L. Svetec v Litiji, Anton vitez Gariboldi na Bledu, c. kr. okrajni glavar K. Ekel v Logatcu, c. in kr. gen. major Alb. pl. Obermayer na Dunaju, Maks Inocente na Reki, c. kr. živinozdravn. referent I. Munda v Ljubljani, Anton Prohaska na Reki, prof. dr. J. Lesar v Ljubljani, F. Berwerth na Dunaju, M. pl. Gutmann na
Od prvih začetkov historije je bila ženska gospodarsko in moralno zasužnjena. To kar bi jo moralo povznesti do popolne enakopravnosti z možem, njeno materinstvo, jo je ponižalo. Priroda jemlje ženi telesne sile in iz njenega organizma stvarja novo pokolenje. A ta doba fizične slabosti žene jo je podjarmila možu. V davni preteklosti, v starem veku, veljala je pravica močnejšega, vladala je pest. In žena, mati bodočega človeštva, njegova roditeljica in skrbnica, se ni mogla kosati v boju in lovu s silo moža. Mož je bil svobodno bitje, neodvisen od prirode. Iz žene pa je prvi jok otroka storil nesvobodnega človeka. Nastopila je razdelitev dela in skrbi. Mož je šel lahko kamorkoli, žena pa je morala ostati pri svojem otroku. Ta navidezna vezanost, vzbudila je v možu prezir. In ta prezir je ostal in je rastel, ter prehajal z očeta na sina. A vendar je bila žena s svojim materinstvom začetek kulture. Šele, ko so se nomadski narodi naselili, šele, ko so začeli postavljati svoje šatore in koče ter obdelovati zemljo, šele takrat se je začela kultura. Potreba stalnih naselbin pa je izšla iz žene. Ona je potrebovala za svoje otroke strehe in zavetja pred plohami in mrazom, potrebovala je za svoje otroke finejše,
Dunaju, c. kr. gozd. nadsvetnik K. Rubbia v Ljubljani po 10 K.
Čudne razmere v Gruberjevem kanalu. Vse slovensko časopisje se je že obširno in velikokrat bavilo z razmerami, ki vladajo v Gruberjevem kanalu. Podjetniku primanjkuje na vseh straneh delavcev, ker jih radi slabe plače ne more dobiti; a še tu dela podjetje razliko med domačimi in tujimi delavci, tako plačuje n. p. zidarje-tujce po K 1'20, a domačine po 90 vinarjev za kvadratni meter. Kako se postopa od strani vodstva z domačimi naj pokaže sledeči slučaj: mesto prejšnjega inženirja, ki so že komaj vsi pričakovali njegov odhod, je prišel nov nadinženir, ki je že takoj v prvih dnevih svojega službovanja pokazal, da ni nič boljši od svojega prednika. Celi dve uri, kar je v kanalu, samo kriči in psuje, da se ljudje, ki ob bregovih ogledujejo delo, čudijo in vprašujejo, ako je vedno pijan. Te dni je nagnal nekega obratnega vodjo s psovko: Kraineri-scher Hun d. Zahteval je obenem, da mora stati, kadar govori on z njim popolnoma »Habtacht!" To že presega vse meje, da bi podjetje, ki bo zaslužilo med Slovenci miljone tako postopalo z domačini! Ali ni nikogar, ki bi primerno opozoril podjetnika, da naj opozori svoje uslužbence, da se Slovenci ne bomo pustili zasmehovati in zaničevati od tujcev?
Zatvornice v Gruberjevem kanalu so morali vsled narasle Ljubljanice v torek zopet odpreti, da se voda odteče. Delo je vsled tega samoposebi umevno, za par dni prenehalo.
Vojaški oddelek pri osuševalnih delih. Da bodo osuševalna dela v Gruberjevem prekopu hitrejše napredovala, so poklicali v delo tudi oddelek pijonirjev, ki se bodo uporabili pri razstreljevanju struge blizu poljanskega mosta. Za ta dela bodo vojaki od tvrdke primerno plačani.
Utonil je včeraj dopoldne v ribnjaku poleg Galletovega posestva v Šiški hišni posestnik Fran Mehle iz Gornje Šiške.
Vode so vsled zadnjih nalivov zopet zelo narasle. Ljubljanica kaže 2-60 m nad normalom.
Toča. Iz mirnopeške okolice nam poročajo, da je dne 19. t. m. okoli polu ene ure popoldne v kratkem času nastal v tamkajšnji okolici strašen vihar z nalivom, ki je v večih vaseh kozolce, napolnjene z žitom popolnoma razrušil. Vsa pota so zasuta s prstjo. Kmalu nato se je vsula velikanska toča, po nekaterih vaseh debela kot jajce, česar niti najstarejši ljudje v tukajšnji občini ne pomnijo. V teku 10. minut so bili uničeni vsi poljski pridelki. Posebno sta prizadeta kraja Golobinjen in Globodol. Po teh krajih je padla toča 15—20 cm na debelo tako, da je bilo v kratkem času vse belo, kakor da bi zapadel sneg. Dalje so še hudo prizadete vasi Mirna peč, Biška vas, Podboršt, Jablan, Malenška vas, Godi-ška vas in Vrhovo. Škoda je jako občutna. Poživljamo gospode poslance, da se energično zavzamejo za vse te prizadete občine in jim izposlujejo zadostno podporo.
Egiptovska tema je zavladala po Solnograškem povodom petega marijanskega svetovnega kongresa v Solnogradu. Seveda ne manjka na kongresu razen duhovščine tudi raznih vitezov, baronov ali takozvanega avstrijskega in nemškega plemstva. Pri volitvi predsedstva so prišli kon-gresisti v velikansko zadrego, ker niso vedeli ali bi volili za predsednika kakega Tirolca ali kranjskega klerikalca. Seveda so se morali končno odločiti za Slovenca škofa Napotnika. Za pokrepenje celega kongresa je poslal papež svoj »žegen*. Mesto je okrašeno s zastavami, gostilničarji in restavraterji se pa veselijo mastnih dohodkov, kajti znano je, da ti ljudje precej skrbijo za poveličanje svojega »žegnanega* telesa.
—	— j. r_____
zdrobljene, pripravljene in kuhane hrane. A kakor je naučila moža na stalno domače ognjišče, na raznovrstnejšo hrano, tako ga je tudi ona odučila divjega neodvisnega življenja. Ona je bila začetek človeške družbe v današnjem smislu, ona je vstva-rila družino. Ona je prva izpolnjevala dolžnosti od človeka k človeku in je bila v tem učiteljica moža.
Čeravno je že takrat v prvih davnih dobah imel mož proti ženi čustvo močnejšega proti slabejšemu, vendar se je ta prezir tekom časa še stopnjeval. Kolikor je bila žena po svojem materinskem poklicu manj sposobna za delo, toliko bolj je padalo moževo spoštovanje k nji. Njen moralni pad je bil takorekoč nasledek njenega gospodarskega pada. — Ko se je ljudstvo pomnožilo, ko so se zbrali narodi in so se ustanovile države, postala je življenska borba težja, prehranitev posameznika težavnejša.
V	tej borbi za obstanek žena, kakor mati ni mogla tako brutalno in brezobzirno sodelovati, kakor mož. Njena telesna ustrojba ji ni tega dovoljevala. Poleg poljedelstva nastopile so druge potrebe, nastale so obrti in mož vse bolj prevzema ulogo živitelja družine. Z rastočim druženjem ljudi v skupine, v vasi in mesta, izgublja žena svojo
Štrajk zidarjev v Labinju (Istra)
traja sedaj že nad en mesec in še ni končan. Sedaj je moralo vsled tega tudi 800 rudarjev ustaviti delo. Večina rudarjev se je izselila ali pa so se poslužili poljskih del.
Novo hišico za čolne bodo naredili ob Tivolskem bajarju. Zadnji čas je že bil, da se je stara podrla, kei se je že komaj skupaj držala. Želeti bi bilo, da bi bila nova hišica bolj lično in okusno narejena, kot prejšnja.
Nevaren človek je dninar Fran Žagar, rodom iz Iške vasi. Predsinočnjem je prišel okoli 10. ure v hlev g. Škrlja na Dunajski cesti z namenom, da bi tam prenočil. Ker je bil precej vinjen, je snel tam gorečo petrolejko in jo vrgel ob tla. Pri tem se je vnelo razlito olje. K sreči je prišel v hlev v trenutku gospodar sam in ogenj pogasil. Ker pijanega Žagarja ni mogel z lepa spraviti iz hleva, je poklical policijskega stražnika, kateri je pa naletel na odpor. Šele s pomočjo nekega moškega ga je zamogel ukleniti in odpeljati v zapor. Žagar je prišel šele isti dan iz osemmesečnega zapora.
Z rešilnim vozom so predsinočnjem prepeljali v deželno bolnišnico delavca Tomaža Jakopiča, ki se je gredoč z dela zgrudil nezavesten na tla.
Pobegnil je akordant Luka Sikič, ki je bil zaposlen v Gruberjevem prekopu ter popustil veliko goljufivih dolgov.
Med gosti. Predvčerajšnjim popoldne je prišlo na Karlovški cesti do prepira, med katerim je bil stolarski pomočnik Ivan Kurnik z nožem zaboden v desno roko. Policija je odvedla vse tri pod ključ.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „SokoI“ v Kamniku priredi v nedeljo, dne 24. t. m. peš-izlet v Dob k g. Zarniku. Ob tej priliki se bode vršila tudi javna telovadba, pri kateri nastopi članstvo in naraščaj. Z ozirom na simpatije, ki jih ima društvo v vsem kamniškem okrožju ter ugodno zvezo vlakov, je upati, da se tega izleta, ki je združen s telovadbo in veselico, udeleže vsi prijatelji sokolstva.
Ribniški „Sokol" priredi skupaj s tukajšnjo podružnico C. M. D. v nedeljo, dne 24. t. m. javno telovadbo z ljudsko veselico. Program in točneje poročilo sledi.
Sestanek gostilničarjev in kavar-narjev se vrši dne 21. t. m. ob 4. pop. v restavraciji »Novi svet". Ker se vrši drugi dan občni zbor gostilničarske zadruge in bo na sestanku važen razgovor o volitvi načelnika, pričakujemo najobilnejše udeležbe.
8. veliki rožnodolski semenj se vrši v nedeljo dne 7. avgusta v restavraciji Rožna dolina. Predpriprave so v največjem teku. Gotovo se bode vsak, ki se ga udeleži, tako zabaval, kot se je na vseh dosedanjih!
Kolesarsko društvo „Gorica" v Gorici priredi v nedeljo, dne 11. septembra t. 1. povodom 15 letnice svojega obstanka kolesarsko dirko združeno z ljudsko veselico. — Slavna društva se naprošajo, da izvolijo pri določevanju svojih veselic to uvaževati. — Podrobnosti sledijo.
„Slovenska Filharmonija* koncertira danes v hotelu »Tivoli" in sicer oddelek od 3. ure popoldne do pol 7; od pol 8. do pol 11. zvečer pa ves orkester. Vstopnina prosta.
Obrambni glasnik.
Za Ciril Metodov obrambni sklad
so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. : Učiteljsko društvo za postojnski okraj plačalo 50 K- Dijaki novomeške gimnazije plačali 200 K. — Krog narodnih Slovenk, Polzela. Ivan Samec, veletržec v Ljubljani plačal 200 K. — Neimenovani Notra-njec plačal 200. Moška podružnica v Kr-
vrednost ter pada v očeh moža tako globoko, da jo smatra za navadno svojo last, ki se kupuje in prodaja. Če mu žena ne ugaja, jo spodi, sam ji je neveren, če pa ona prekrši zvestobo, jo ostro kaznuje ali celo ubije. Najvažnejše, kar ji je odredila priroda i materinstvo, zdi se možu nekaj nizkega, zaničevanja vrednega, potrebno zlo. Pri starih Židih n. pr. so smatrali ženo po rojstvu za nečisto in če je rodila hčer za dvakrat nečisto. Oče svojo hčer proda ne le bodočemu možu ampak jo sme prodati celo v suženjstvo, medtem ko sina ne sme. — V stari Indiji so sicer ženo, kakor mater spoštovali, vendar je bil njen osebni položaj obupen. V indijsko nebo je smela samo tista žena, ki je imela otroke, predvsem sina. Vdova, ki ni imela otrok se ni smela možiti in je bila zaničevana. Indijci vzdrževanje življenja, pokoljenja ljudskega, visoko cenijo. Skrb za zadostno potomstvo jim je važna stvar in zato je bila žena, kakor sredstvo tega stremljenja, vsaj primeroma uvaževana. Tudi Egipčani in Perzi-janci so spoštovali mater, vendar so odrekali ženi sploh vsako prostost in so jo strogo varovali pred vsako dotiko z drugim svetom.	  (Dalje.)
škem plačala 200 K. Ženska podružnica v Krškem plačala 200 K. Arimatejsko pogrebno društvo v Barkovljah plačalo 40 K. Obrtno društvo v Barkovljah plačalo 80 K.
Vsem podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda v uvaževanje. Družba je izdala za petindvajsetletni jubilej knjigo: »Pogled na prvo četrtletje.” Knjiga kaže sliko razvoja in delovanja družbe sv. Cirila in Metoda od ustanovitve do danes. Vsak rodoljub si mora to knjigo nabaviti. Cena ji je 1 K. Naroča se v družbeni pisarni in pri vseh slovenskih knjigarnah. Pisarna dr. sv. Cirila in Metoda ima v zalogi tudi jubilejne razglednice in jubilejni narodni kolek. Vse podružnice prosimo, da blagovolijo vzlasti ob priliki veselic jubilejno blago razpečavati.
Žirovnikovih narodnih pesmi IV. zvezek je izšel ter se dobiva po vseh narodnih knjigarnah, kakor tudi pri upravni-štvu Slov. Branika v Ljubljani. Pesmi ni treba hvaliti, ker že ime Žirovnik zadostuje. Zbirka obsega 30 narodnih pesmi za štiri enake glasove. Ta knjižica je vezana v platno ima žepno obliko, dober papir in razločen tisk. Cena 1 K. Pevci in pevska društva sezite po knjižici, dokler jo je kaj v zalogi. Cisti dobiček pripade družbi sv. Cirila in Metoda.
Razne vesti.
* Angleški kralj Jurij indijanski poglavar. Sedanji angleški kralj je opravičen nositi vse okrasje indijanskega poglavarja. Ravno pred enim letom je bil kralj Jurij, takratni princ imenovan indijanskim poglavarjem, in sicer z veliko slavnostjo. V Brantfordu so se zbrali zastopniki vseh šestih indijanskih narodov, ki so mu podelili naslov poglavarja. Princ se je zahvalil za izkazano mu čast v posebnem pismu. Ta naslov so Indijanci dosedaj podelili edinole še njegovemu očetu in še sedaj živečemu vojvodi Connaught.
* Dunajski založnik — izsiljevalec.
Nemški založnik Lux iz Dunaja je bil v Parizu aretiran vsled izsiljevanja nekega dostojanstvenika. Pri njem so dobili veliko aktov iz procesa Lujize proti grofici Vanghau.
Skrivnosten umor v Londonu. Londonska policija bo dala prekopati zemljo v kleti in okolici hiše dr. Creppeja, ker se domneva, da je še mnogo umorjenih ljudij zakopanih. Sedaj se pogreša tudi dr. Crep-pejevega sina, kateri je bil tudi najbrže žrtev brezsrčnega očeta. Za pobeglimi zločinci ni sledu.
Drama za kulisami. V Mantovi je gostovala v areni Virgiliana znana gledališka družba viteza Mugnaini. V četrtek so predstavljali igro »Statua di čarne”. — Ko igralka Sainati zapusti oder in hoče iti v svojo garderobo, jo naenkrat napade kole-ginja Fossi in jo štirikrat zabode v prsa in trebuh. Ranjena igralka je grozovito zakričala in se zgrudila na tla. Na pomoč je prihitelo več igralcev, ki pa niso izgubili prisotnosti duha. Ranjeno igralko so spravili v bolnišnico, igra se je pa v istem tiru nadaljevala tako, da publika ni do konca predstave zvedela, kakšna krvava drama se je zgodila za kulisami. Vzrok umora je bila ljubosumnost igralke Fossi, ker je mislila, da ima Sainati ljubavno
razm»I -iiZ nienim možem, kar pa ni bilo res. Morilko so aretirali in zaprli.
* Potovanje po Sahari. V London je dospel iz svojega več mesečnega potovanja po Severni Afriki, posebno po Sahari znani kapitan A. H. W. Haywood. 6. januarja je pričel* svoje potovanje pri izlivu reke Niger. Smeli potovalec si je vzel nalogo, da iz Timbuktu prodre skozi Saharo v Severno Afriko. Že pri začetku mu je zaprla pot prehuda vročina, in ondotni prebivalci so mu svetovali, naj se obrne proti mestu Goa. Po trudapolnem potovanju je 18. aprila dospel v Goa. Tam si je najel enega velbloda za ježo, štiri pa za prenašanje tovorov in provijanta. S črnim kuharjem, služabnikom in šestimi lovci iz Senegala se je napotil proti Kidalu. Prve dni potovanja so potovalci imeli dovolj vode in provijanta, kajti pomikali so se po pokrajinah, kjer je bila še dokaj številna in lepa vegetacija. -A sčasoma so zginjali gozdiči in kmalu ni bilo daleč na okoli niti grmička, voda se
je tudi že redko dobivala. Velike pre-vptmu^ s° delali potovalcem severo-zahodni nhrA7	jim	meta,i tenki pesek v
Tznevernf v JK?dlci so-s.e drznemu AnSležu
kega Arabca iČ? 81 Je moral vzeti ne-kega AraDca, s katerim se e podal dalje
proti Sahari Najpreje je bilo treba prekoračiti najhujši del celega potovania to ie Pot od Kidala do In Salaha. Severno od Asdrarja sta dospela v pokrajino, kjer ni mio nič vode, mČ lesa za kurjavo, niti ]i_ stiča in nobene bilke trave za hrano velblodom. Vroči vetrovi pomešani z ostrim peskom niso prenehali, sluznice na ustih lI+ Z1®?0*03!! so začele obema krvaveti in otekati, tudi šotor je bilo vsled hudega viharja nemogoče postaviti. Za hrano so ♦obema popotnikoma služili edino še datlji,
voda v mehovih se je tako pokvarila, da sta jo le s težavo še pila, in v teh težavah vedno misliti na pot, da bi se je ne zgrešilo. Prehodila sta na dan po 19 ur.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Konec adresne debate.
Budimpešta, 20. julija. Danes se je debata o adresnem načrtu končala. Kot zadnji govornik je nastopil grof Appony. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary odide v kratkem h kralju v Ischl, da mu predloži adresni načrt in obenem poroča o demisiji hrvatskega bana Tomašiča.
Budimpešta, 20. julija. Danes je prišlo pri debati o adresnem načrtu med poslancem Julijem Justhom in Montba-chom do kontraverze. Poslanec Montbach je imenoval Justha čisto navadnega laž-nika. Justh je očital grofu Khuenu-Heder-varyju, da je pri volitvah igral naravnost sramotno ulogu in pripustil 'k volitvi samo one poslance, ki so volili vladne kandidate.
Budimpešta, 20. julija. Poslanec Justh je danes radi razžaljenja časti pozval poslanca Montbacha na dvoboj. Kot svoja zastopnika je imenoval poslanca Bacsanyja in grofa Esterhazyja.
Budimpešta, 20. julija. Danes popoldne ob 5. uri se je sešel ogrski ministrski svet in razpravljal o tekočih zadevah in hrvatskem vprašanju.
Konferenca čeških konservativnih veleposestnikov.
Praga, 20. julija. Danes se je v palači grofa Thuna vršila pod predsedstvom tajnega svetnika grofa Clam-Martinica konferenca čeških konservativnih veleposestnikov. Razpravljali so o vladni narodnopolitični predlogi za Češko. Doseglo se je pri obeh narodnostih popolno sporazum-ljenje.
Dvorni svetnik Paroubek — češki minister rojak.
Praga, 20. julija. Kakor poroča Ma-sarykovo glasilo „Cas“ bo najbrže za češkega ministra rojaka imenovan dvorni svetnik Paroubek.
Osemdesetletnica rojstva cesarja Franca Jožefa.
Dunaj, 20. julija. Nemški cesar Viljem pride na Dunaj dne 20. septembra, da avstrijskemu cesarju osebno čestita k osemdesetletnemu jubileju. Pri tej priliki bo nemški cesar tudi prisostvoval jubileju seuir«C£3 huzarskega regimenta, katerega imejitelj je on sam.
Tajna zveza »JapidžI”-
Carigrad, 20. julija. Danes jfe bil v Carigradu aretiran ugleden parlamentarec dr. Rizza Muri, ki je osumljen, da je bil član tajne zveze »Japidži”. Dr. Rizza Muri je bil najprej vojaški zdravnik, sedaj pa je bil voditelj parlamentarne stranke zmernih liberalcev.
Berolin, 20. julija. Iz Carigrada poročajo: Policija je prišla na sled jako važnim dokumentom, kateri dr. Rizzo Muri zelo kompromitirajo. Aretacija je posebno pri Albancih in demokratih vzbudila veliko razburjenje. Pripravljajo se veliki protesti proti tej aretaciji. Pričakujejo se zlasti v provinci še nadaljne aretacije. Policija je izjavila, da je odkrila vse skrivnosti tajne zveze »Ja-pidži” in hoče z vsemi sredstvi delovati na to, da se stvar natanko razjasni.
Navdušenje grških rezervistov za vojno.
Atene, 20. julija. Danes je izjavilo okoli 100 grških rezervistov, naj se jih odpusti ali pa takoj pošlje na vojno. Častnikom se je le z velikim trudom posrečilo napraviti mir.
Velevlastl zapustile Kanejo.
Kanea, 20. julija. Ladije velevlasti so danes popoldne zapustile Kanejo.
Sestanek cesarja Viljema z ruskim carjem.
Kodanj, 20. julija. Sestanek nemškega cesarja Viljema z ruskim carjem Nikolajem se vrši te dni v finskih vodah.
Vojaški begunci.
•	d r *d ’	^9*	julija* Število vo-
jaških beguncev, ki so pobegnili na fran-cosko mejo, se zelo pretirava. Sedaj se je cJvP- ♦ da znaša število beguncev samo 600 in tudi ti so se že danes vrnili nazaj.
Stavka v Newcasttu.
London, 20. julija. Iz Nevvcastta poročajo: Tu so pričeli stavkati delavci v premogokopu. Število stavkujočih delavcev znaša mnogo nad 30.000, kakor se je prvotno domnevalo.	1
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Borzna poročila. ..Ljubljanska kreditna banka”
v Ljubljani, 19. julija 1910.
Naložbeni papirji.
4o/o majeva renta...................
4'2o/0 srebrna renta ....
4o/o avstrijska kronska renta .
4o/o ogrska .	...
4o/o kranjsko deželno posojilo .
4o/o k. o. češke deželne banke
5°/0 rusko državno posojilo . .
Srečke.
Srečke iz leta 1860 1/s
.	. , 1864	....
. tiske........................
.	zemeljske I. izdaje	.	.
. II. .
.	ogrske hipotečne .	.	.
.	dunajske komunalne .	.
,	avstrijske kreditne	.	.
. ljubljanske..................
. avstrijskega rdečega križa , ogrskega ,
„ bazilika.....................
. turške.......................
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice...................
Državne železnice.................
Alpine-Montan.....................
L Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke ....
Valute.
Cekini .... Marke .... Franki (Napoleon)
Lire................
Rublji ....
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. —■ Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer.
Mlad ekonom z dobrim izpričevalom išče službe. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.	149/5—2
Spretne šivilje sprejme Minka Bočkaj, Kolo-dvorska ulica 26. II. nad.	150/5—2
Urarskega pomočnika in nčenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme tvrdka R. Bizjak, Volosko-Opatija.  ___________________________________151/3-2
Dva dobro izurjena kovuška pomočnika sprejme v trajno delo Andrej Prelog, kovaški mojster, Vrhnika. ____________________________________________ 152/3—2
Novo žensko kolo „Pucli“ se iz zdravstvenih ozirov pod ugodnimi pogoji proda, Naslov pove uprava .Jutra*.	3—2
Gostilna N. D. O. ulica Knradori št. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra” kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po »ajnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—5
  ...............................    a;««
KOttESPOITDEirCA.
Mlada gospodična želi korespondirati z duhovitim zabavnim gospodom pod šifro .Svoboda”, poštno ležeče, Velika'Loka.	153/1 1
 ^-------------------------
Fran Krapeš.
železninarja, vojaščine prostega, in
učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme A. Sušnik, Zaloška cesta št. 21.
Ženitna ponudba.
Uradnik 23 let star bi se v svrho ženitve rad seznanil s čedno, izobraženo mladenko z nekaj premoženjem. Pisma ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, naj se naslove pod »ABC 33” na inseratni biro »Jutra”.
Velika doga
rujave barve, z imenom .Renof”, se je dne 20. t m. zatekla. Odda naj se jo proti primerni nagradi na Sv. Petra cesti št. 29.
J Kurz		
[ denarni j blagovni		
93-95	9415	
97-80	98 —	
9385	9405	
92 05	92-25	
96-50	—	
94-25	9525	
103-95	104-45	
237 —	242 —	
325-—	331-—	
154 50	160-50	
297-75	303-75	
278-50	284-50	
247-50	253-50	
531-—	541-—	
526 —	536 —	r
80-75	86-75	
64-50	68 50	f
3840	42-40	1
28-40	3240	
257-75	258-75	Z
445--	447 —	
669 75	670-75	
547-50	548 50	
108 —	109-—	n
737-75	738 75	
742--	743 -	
660-	670-—	
261 -	26250	
11-36	11-38	
117-40	117-60	
1907	19 09	
94-75	9195	S
253-—	253-75	
? I ? I K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
I K O
Naprodaj sta dve jako lepi, novi
goji najugodnejši.
Kje, pove upravništvo »Jutra*.
Hiša v Lescah na Gorenjskem
takoj v najem
pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku I. Pret-nerju, trgovcu na Bledu.
Svoji k svojim!
3
01
—
'S*
u.
D.
■O
O
a
Pozor
u
i&varnaiji, restavra-terji in hoteliiji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije 5 koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Fr. Breskvar
knjigovez v Ipb|jani.
Vzorci in cene vsakomur na razpolago.
Svoji k svojim!
fl-KUNf
VELIKA IZBERR OBLEK
uubUana:
DVORNI TRG 3
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
TJstanovlj ena IS-Strj.
TJsta,m.o-vlj ena lS'i'7.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
Naj vetja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najnižje cene.	Nsijsolidnojše	blago.
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen
hotel ,,Stol“.
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V	bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna.
Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec.
Ivan Bernik, Ljubljana
mizarski mojster Dunajska cesta štev. 16
se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Učenca
poštenih staršev sprejme takoj
Josip Errath,
-	trgovec v IMZokrcnog-u.. -
Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke ■■ ter slamnike in čepice ...
70°|o ceneje
v »Angleškem skladišču oblek“ 1 O. Bernatovič
Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cestal8
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510*59
obrestuje hranilne vloge
po 41|2°|o -®8
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom	in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad	K 400.000.
Posojnje na zemljišča po 51/4°/° * l1/20/0 11 a amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica	sprejema tudi	vsak	drugi	načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE:	vsaki	dan	od	8.—12.	in	od 3.-4. izven nedelj in praznikov
... ' 'irs*-
’
iii'a.,1 1 :■ ..ift.M'
I
V
ti
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana e.OTarski
7	J	Ustanovljeno	leta	1908.
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ------------------- v	vseh	večjih	mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6.     ------------------
0
6>
Prva kranjska
O
izvozna pivovarna in sladama na Vrhniki
priporoča slav. občinstvu svoje najizbornejše izdelke.
Naročila sprejema tudi
„Xjj-u.'toljaon-slra, 2rzea.it».a, ‘banJaca," -v Lj-u-Toljaia-i.
ffis
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 450.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica štev. St.	^	^
::;::=is Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|20|0.
•■llllllllllllllllllllll