?096 AA dSRKBHjti K',V I r v*, Tr., , vwttWLUCIJE 1 U1 koper •it 14 (15.742) leto UH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do ** u v tiskarni 'Dober->d 18. sep- , zx . ami 'Slove- 009020 )' 31945 p° v nja številka. EVNIK v za- 481/533382 Trtaski odbor ZSKD in včlanjena dmStva vabijo na SOLIDARNOSTNI KONCERT “/Prmmki ki bo jutri, 18. januarja ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu. PETEK, 17. JANUARJA 1997 Prihodnost Trsta in Balkan Bojan Brezigar Italijanska diplomacija je v zadnjem Času zelo aktivna in »ostpolitik« Prodijeve vlade je prešla v ključno fazo, ko se začenja uresničevanje gospodarskega dela te politike, to je gospodarskega prodiranja v države nekdanje Vzhodne Evrope. Včerajšnji obisk v Zagrebu, kjer so Prodija spremljali direktorji kar 22 velikih ita-lijanskih podjetij, tako predstavlja kvalitetni skok v politiki, ki se je zaCela s tristranskim sporazumom z Madžarsko in Slovenijo o tretjem evropskem koridorju. Ce k temu dodamo Se dejstvo, da je bil isti dan podtajnik Fassino v Albaniji, se prej pa kar dva dni v Beogradu, lahko razumemo, kako velik je interes Italije za to območje in kako pomemben je sedanji politični trenutek. Seveda si ni mogoče predstavljati, da bodo ostali mirno gledali na ta dogajanja Vpbv na Balkanu je trii povod za prvo svetovno vojno in pomemben dejavnik tudi v drugi svetovni vojni; danes se ta vpliv izvaja z vojaškimi sporazumi in z gospodarstvom. Zato ni težko pričakovati reakcij, oziroma, prvo smo doživeti prav v teh dneh z obiskom Clintonovega posebnega odposlanca Richarda Schif-terja, ki je obiskal vse države Balkana in obrazložil novo vojaško strategijo zveze NATO, ki je pravzaprav strategija ZDA, in ki povezuje države Balkana in južno krilo zveze NATO, seveda brez Italije. Na gospodarskem področju pa so kot običajno zelo živahna nemška podjetja Ostaja pa dejstvo, da je v tem trenutku na področju srednje in vzhodne Evrope med zahodnimi zaveznicami Italija daleč najaktivnejša To pa je seveda pomembna priložnost za Trst in za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Tržaški župan IUy je o tem včeraj opozoril Clintonovega odposlanca, vendar je pravi naslovnik njegovih besed Se vedno prav italijanska vlada. Obljub je bilo mnogo, sedaj pa so potrebna dejanja, ki pa jih zaenkrat ni, oziroma, novice - glej kriza v podjetju Stock - so negativne. Dvig iz recesije naj bi prineslo samo uresničevanje »ostpolitik« kot edine perspektive Trsta. Tako je prihodnost Trsta Se enkrat odvisna od Balkana.. ______OSTPOLITIK / ITALIJANSKA BALKANSKA POLITIKA_ Prodi v Zagrebu utrl pot gospodarstvu Podtajnik Fassino v Tirani o migracijskih tokovih ZAGREB - Obisk predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Zagrebu je predstavljal konkretizacijo italijanskega gospodarskega prodora na Hrvaškem, saj je Prodija spremljala Številna delegacija podjetnikov in predstavnikov industrij in denarnih zavodov, kar pa ne preseneča, saj je Hrvaška postala prvi trgovinski partner Italije. Prodi je jasno navedel štiri smernice italijanskega prodora na Hrvaško, in sicer: krediti, energetika, telekomunikacije in infrastrukture. Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino pa je bil na uradnem obisku v Tirani, kjer je razpravljal o sestavi sporazuma, ki naj bi urejeval migracijske tokove. Prav tako se je pogajal o gospodarskem sodelovanju. Sinoči pa se je Fassino preko Beograda s tremi voditelji srbske opozicije Draskovidem, Dindidem in Pešičevo vrnil v Rim. Na 9. strani »Clinton, upoštevaj poslanstvo Trsta!« TRST - Po uradnem župana Riccarda Illyja obisku v Zagrebu in in s predstavniki mest-Ljubljani, ki, kot kaže, nega gospodarskega ni obrodil zaželjenih življenja, sadov, se je odposlanec Illy je odkrito pozval ameriškega predsed- Belo hišo, naj pri svoji nika Billa Clintona Ri- politiki normalizacije chard Schifter včeraj na tleh nekdanje Jugo-dopoldne mudil v Tr- slavije upošteva vlogo stu. Sestal se je z in poslanstvo Trsta, občinskim odborom Na 3. strani Umor Nicholasa Greena: oba obtoženca so oprostili CATANZARO-Sodišče je oprostilo Mi-cheleja lannello in Francesca Mesiana, ki ju je obtožnica bremenila umora malega Nicholasa Greena. Javni tožilec, ki je za njiju zahteval obsodbo na 23 let zapora, je že najavil, da bo vložil priziv. Nicholasov oče Reginald je po razsodbi ocenil, da je bil proces izpeljan zgledno. Na 2. strani ITALIJA / SENAT ODOBRIL USTAVNI ZAKON Zelena luč za dvodomno komisijo Predsedoval naj bi ji tajnik Hrasta Massimo D 'Alema RIM - Kot je bilo predvideno, je senat z ogromno večino 256 glasov proti 16 odobril ustavni zakon o ustanovitvi dvodomne parlamentarne komisije, ki bo morala izoblikovati predloge za korenito reformo drugega dela italijanske ustave iz leta 1948. Proti je glasovala samo Severna liga, ki je potrdila svoje nezaupanje v ta instrument, medtem ko je vsa opozicija - po sicer dolgem oklevanju in notranjih razhajanjih -podprla predlog ustavnega zakona. V kratkem naj bi ustanovitev komisije potrdila tudi poslanska zbornica, nato pa bodo morali zbrati 35 poslancev in prav toliko senatorjev, ki bodo komisijo sestavljali. Vprašanje je tudi, kdo bo dvodomni komisiji predsedoval, glede tega pa se skoraj vsi - ne samo v večini, ampak tudi v vrstah opozicije -strinjajo, da bi to moral biti tajnik DSL Massimo D’Alema. Vladno večino pa tarejo drugi problemi, v prvi vrsti zapleteni odnosi med Oljko in Komunistično prenovo. Vprašanje je spet postalo aktualno po porazu vlade v poslanski zbornici ob glasovanju o dekretu, ki je zadeval privatizacijo Štet. Na 2. strani ZDA / LA2JE RANJENI, GMOTNA ŠKODA IN OGROMNO STRAHU Proliabortističen atentat na neko kliniko v Atlanti NEW YORK - Prvič po olimpijskih igrah so se teroristi ponovno oglasili v Atlanti. Tokrat je bila njihov cilj klinika, kjer prekinjajo nosečnosti. Atentatorje je torej treba iskati v vrstah krščanskih integralisticnih skrajnežev, ki so pripravljeni moriti za zaščito zarodkov. Tokrat pa so povzrcili le gmotno škodo, nekaj lažje ranjenih in ogromno strahu. In prav to so hoteli, saj so z dosedanjimi atentati in dvema umoroma drastično znižali število zdravnikov, ki opravjajo splave. Prvi peklenski stroj je eksplodiral ob 9.30 v pritličju klinike in povzročil le gmotno škodo. Eno uro kasneje, ko se je na kraju atentata trlo novinarjev, snemalcev policistov in gasilcev, je v nekem zabojniku za smeti na parkirišču eksplodiral drugi peklenski stroj (na sliki AP), ki je ranil nekaj oseb in poškodoval veC avtomobilov. Izid današnje številke Primorskega dnevnika so omogočile Zadružna kraška banka, Zadružna kreditna banka Doberdob in Zadružna kreditna banka Sovodnje, katerim se vsi, ki ustvarjamo časopis, najtopleje zahvaljujemo. Učinkovite priprave na prenovitev SKGZ TRST - Koordinatorja Pavšič in Rupel sta predstavila dosedanje delovanje za pripravo izhodišč za prenovitev SKGZ v vidiku zaključka začasno prekinjenega decembrskega občnega zbora te krovne organizacije. Ugotovila sta, da delovanje 25-clanske komisije poteka učinkovito, obenem pa tudi začasno tajništvo vodi redno delovanje Zveze. Na 3. strani Vsedržavni šolski svet o manjšinah RIM - Vsedržavni šolski svet je soglasno odobril dokument, v katerem priporoča ministru za šolstvo, naj se zavzame za zaščito jezikovnih manjšin in naj poveri predstavnikom priznanih manjšin nalogo koordinatorja pri pripravi tistih zaščitnih norm, ki se tičejo manjšinskega šolstva. Med predložitelji dokumenta je bil tudi predstavnik slovenske šole prof. Tomaž SimCiC. Na 3. strani Stock: Uslužbenci so takoj stavkali TRST - Delavci tovarne Stock, ki je predsi-nocnjim napovedala odpust kar 111 uslužbencev, so včeraj stavkali in ostro obsodili enostranke sklepe novih nemških lastnikov. Afera je moCno odmevala v političnih krogih, s hudo krizo Stocka se bo v kratkem ukvarjal tudi deželni svet. Delavci so vsekakor precej pesimisti. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Filmski festival Alpe-Adria V Trstu so včeraj predstavili filmski festival Alpe-Adria, ki bo od 21. do 25. januarja. Stran 6 Danes premiera v KD Pred današnjo premiero Nušidevih Žalujočih ostalih se je Ivanka Hergoldova pogovarjala z režiserjem Zijahom Sokolovidem za naš dnevnik. Stran 8 Strah srbske opozicije Ob včerajšnjih jasnih opominih O VSE in Evropskega parlamenta se srbska opozicija boji, da bi Miloševič spet spremenil svojo strategijo. ’ Stran 9 V Seulu najhujši spopadi Južnokorejska policija je vCeraj v Seulu z nasiljem preprečila stavkajočim delavcem, da bi v povorki dosegli katoliško katedralo, kjer bivakirajo njihovi voditelji. Stran 9 NOVICE USTAVNE REFORME / Z OGROMNO VEČINO GLASOV Umor Nicholasa Greena: oba obtoženca oprostili CATANZARO - Michele lannello in Francesco Mesiano nista ubila malega Nicholasa Greena. Tako je včeraj po peturnem posvetu odredilo kazensko sodišče. Po razsodbi se je približal očetu ubitega fantka, Re-ginaldu Greenu in mu stisnil roko. »Ge so te sodniki oprostili, pomeni, da je bilo tisto, kar si izjavil med procesom, resnično,« mu je dejal Green, ki je tudi pohvalil italijansko sodstvo za zgledno izpeljan proces. Javni tožilec Maurizio Salustro, ki je zahteval obsodbo na 23 let zapora, je že najavil, da bo vložil priziv. Sedemletni Nicholas Green je bil žrtev norega oboroženega napada na avto, v katerem se je njegova družina peljala 29. septembra 1994 po avtocesti iz Salerna proti Reggiu Calabrii. Neznanci so hoteli prisiliti njegovega očeta, naj ustavi, ker pa tega ni storil, so ustrelili v avto nekaj strelov. Eden od teh je zadel spečega Nicholasa v tilnik. Otrok je umrl dva dni kasneje v mesinski bolnišnici, po smrti pa je oče dovolil presaditev njegovih organov. Tako je po tej tragediji spet zaživelo sedem ljudi. Preiskovalci so 1. novembra 1994 na podlagi prisluškovanj in vrste prgledov aretirali 23-letnega Francesca Mesiana in 28-letnega Micheleja lannel-la, ki pa sta takoj zanikala, da bi bila vpletena v umor. Nekaj mesecev po aretaciji je lannello začel sodelovati s sodstvom, in priznal štiri umore, vztrajno pa je zanikal, da bi bil ubil Nicholasa Greena. Sodstvo mu je včeraj verjelo. Pri Veroni iztiril tovorni vlak VERONA - Štiri dni po tragični nesreči pri Piacenzi je včeraj pri Veroni spet iztiril vlak. Tokrat je šlo za tovorno kompozicijo, ki je prevažala nove avtomobile in lesnino. Strojevodji se sploh nista zavedla, da se je deset vagonov odcepilo od lokomotive in se ustavilo šele po postaji Parona. Zadnji trije vagoni so se iztirili. Po prvih izvidih kaže, da je vlak zavozil na stranski tir (kamor so ga preusmerili, da bi dal prednost potniškemu vlaku, ki je privozil mimo) s preveliko hitrostjo (več kot dovoljenih 30 km na uro). V nesreči ni bil nihče ranjen. Proces proti Berlusconiju: zahteva po arhiviranju BRESCIA - Javni tožilec Silvio Bonfigli je zahteval arhiviranje postopka proti Silviu Berlusconiju, njegovemu bratu Paolu in drugima dvema obtožencema, ki so osumljeni izsiljevanja nekdanjega sodnika preiskave »čistih rok« Antonia Di Pietra. Senat prižgal zeleno luč za dvodomno komisijo Massimo D'Alenno najverjetnejši kandidat za predsednika komisije RIM - Senat je včeraj prižgal zeleno luč za ustanovitev dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme. Za ustavni zakonski predlog je glasovalo kar 256 senatorjev, 16 se jih je vzdržalo (Severna liga), samo dva pa sta glasovala proti. To je bila že druga odobritev v senatu, saj morata obe zbornici ustavni zakon odobriti dvakrat. Senat ga je prvič odobril 30. julija, poslanska zbornica pa 2. avgusta lani. Da bo ustavni zakon dokončno odobren, ga bo morala izglasovati Se poslanska zbornica. Spričo političnega razpleta pa njegova odobritev ni v dvomu. Kot je znano, bo dvodomno komisijo sestavljalo 70 parlamentarcev (35 poslancev in prav toliko senatorjev), ki bodo morali pripraviti predloge reforme drugega dela italijanske ustave. Te predloge bo morala komisija do 30. junija letos predložiti parlamentu, kateremu vsekakor pritiče zadnja beseda. 2e takoj po glasovanju v senatu se je med političnimi predstavniki vnela razprava o tem, kdo bo dvodomni komisiji predsedoval. Začuda pa se je pokazalo, da vlada v pohtičnem svetu glede tega vprašanja neobičajno soglasje: najbolj primeren predsednik je taj- Massimo D'Alema (AR) nik DSL Massimo Dilema. Pravi slavospev Dilemi kot najboljšemu možnemu predsedniku je presenetljivo začel predstavnik Finijevega Nacionalnega zavezništva, predsednik senatorjev NZ Giulio Ma-ceratini, ki je napovedal, da se bo v primeru D’Ale-move kandidature njegova stranka vzdržala glasovanja. To stališče je potrdil tudi eden od treh koordinatorjev NZ, Maurizio Ga-sparri, ki sicer ni navdušen nad kandidaturo, zdi pa se mu prav, da dvodomno komisijo vodi tisti, ki se je zanjo najbolj vneto in dosledno boril. Na isti valovni dolžini je bil tudi podpredsednik poslancev For-za Itaha Peppino Calderisi, po katerem mora komisijo voditi predstavnik vladne večine na najvišji ravni. Prav tako je po njegovem prav, da to mesto zasede li-der najmočnejše večinske stranke. Tudi predsednik poslancev KDC-CDU Carlo Giovanardi soglaša: predsedstvo mora pripadati predstavniku večine. Na nasprotnem bregu se z D’Alemovo kandidaturo strinja tudi predsednik poslancev SKP Oliviero Dili-berto. »Za nas je važno samo to, da te funkcije ne zaupajo predstavniku Pola svoboščin,« je dejal. V strankah Oljke seveda ne nasprotujejo D’Ale-movi kandidaturi, nasprotno, istočasno pa podčrtujejo, da ni toliko važno ime predsednika, pač pa vsebina reform, ki jih mora dvodomna komisija izoblikovati. Poudarek na vsebini so tako postavili načelnik poslancev demokratične levice Cesare Salvi, načelnik senatorjev Ljudske stranke Leopolde Elia in glasnik Zelenih Luigi Manconi. Edini razglasen glas prihaja od Severne lige: »Problem predsedstva je interen problem drugih,« je dejal bivši minister Vito Gnutti. »Za nas je prvenstven ljudski referendum, ki naj uresniči reformo reform, se pravi pravico do secesije.« V vladni večini je spet močno zaškripalo RIM - »Vlada bo nadaljevala po poti privatizacij, ne glede na sta-lišča Komunistične prenove.« Predsednik vlade Romano Prodi ni bil videti posebno zaskrbljen zaradi sredinega poraza v poslanski zbornici, kjer je bila ob glasovanju o privatizaciji Šteta večina preglasovana. Zavrnitev dekreta vsekakor ne predstavlja problema, je še zagotovil premier, našli bomo tehnično rešitev. Porazu vladne večine ni botrovalo samo vz-držanje SKP, ampak tudi odsotnost številnih poslancev Oljke. Vsekakor pa Prodi ni skrival, da med njim in Berti-nottijem obstajajo številne razlike v pogledih, po drugi strani pa je izrazil tudi začudenje, da je opozicija glasovala proti dekretu, z vsebino katerega je soglašala. Tudi tajnik DSL Massimo D’Alema je mnenja, da mora vlada še naprej uresničevati program privatizacij, zavr- nitev dekreta o Stetu pa je ocenil kot alarmni zvonec za odnose znotraj večine. Tehnični problem bomo rešili, je dejal tajnik Hrasta, obstaja pa politični problem in tega se moramo lotiti. Se bolj jasen je bil eden od dveh koordinatorjev tajništva DSL, Maurizio Žani, za katerega je potrebno preverjanje v večini in v odnosih s SKP. Drugačnega mnenja pa je načelnik poslancev SKP Oliviero Dili-berto, po mnenju katerega preverjanje ne bi koristilo, med vlado in Komunistično prenovo je po njegovem treba sproti najti konvergenč-ne točke. »Preverjanje ne bi koristilo, saj so programske razlike med nami in vlado velike glede nekaterih pomembnih vprašanj, kot so socialna država, pokojnine, plače itd, to pa smo vedeli že takrat,, ko smo sklenili volilni sporazum,« je še dejal Diliberto. PREDNAROČNINE 1997 Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: prednaročnino lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznaSalcih Primorskega dnevnika ŠEF LOŽE P2 KLJUB DOKONČNI OBSODBI NE BO ŠEL V ZAPOR Gelli aretiran »po pomoli AREZZO - Bivši vodja zloglasne skrivne framazonske lože P2 Licio Gelli (na sliki AP) je bil včeraj aretiran, čez nekaj ur pa spet izpuščen na svobodo, češ da je šlo za »pomoto«. Gellija so funkcionarji Digosa aretirali v njegovi vili v Arezzo na ukaz rimskega državnega tožilca Giuseppa Saieva, ker je postala dokončna razsodba, s katero je bil obsojen na osem let zapora (od teh so mu sicer pet odpustili). Gellija so odpeljali na kvesturo v Arezzo, kamor je takoj prispel njegov odvetnik Michele Gentiloni: ta je zahteval takojšnjo izpustitev, češ da je bil Gelli obsojen zaradi kaznivega dejanja (prilaščanja tajnih ali rezerviranih vesti), ki ni bilo izrecno omenjeno v zalite vi, na osnovi katere je Švica Gellija izročila italijanskim oblastem. Iz pravosodnega ministrstva so potrdili, da je res tako in da torej Gelli kljub dokončni obsodbi ne sme v zapor. In tako se je Gelli samo tri ure po aretaciji mirno rnil v svojo vilo. Na račun sodnika Saieva, ki je odredil njegovo aretacijo, pa bi utegnili uvesti disciplinski postopek, kot so povedali nekateri člani Višjega sodnega sveta. ALESSANDRIA / ZLOČIN NA AVTOCESTI TURIN - PIACENZA Preiskovalci so zdaj skrajno previdni Trije bratje Furlan še vedno priprti - Kratka tiskovna konferenca šefa tožilstva v Tartani ALESSANDRIA - Trije bratje Furlan - Paolo, Sandro in Sengio - so še vedno v zaporu, sodstvo pa še ni sklenilo, ah naj začasni pripor spremeni v arest. Sami preiskovalci, ki tri brate sumijo, da so z metanjem kamnov z nadvoza nad avtocesto Turin - Piacenza povzročili smrt 31-letne Marie Letizie Berdini, so včeraj pojasnili, da »nimajo gotovosti« in da »niso zaljubljeni v svoje teze«, kot se je na kratki tiskovni konferenci izrazil Sef tožilstva v Tortoni Aldo Čuva. Sodnik je poudaril, da se preiskava na- daljuje in da je treba položaj treh bratov še skrbno preveriti. Dodeljeni branilci treh mladeničev trdijo, da sodstvo nima nobenega dokaznega elementa in da vsi trije razpolagajo s trdnimi alibiji. Po drugi strani pa so mnogi v Tortoni prepričani, da so prav trije bratje avtorji nesmiselnega zločina. O tem priča množica, ki je v sredo pozno zvečer pričakala osumljence, jih psovala in zahtevala njihovo usmrtitev. Na sliki (telefoto AP) eden od osumljencev v spremstvu agentov zapušča zapor. MEDNARODNA POUTIKA / AMERIŠKI ODPOSLANEC V TRSTU »Clinton, spomni se Trsta in njegove vloge« Richard Shitter gost upraviteljev in gospodarstvenikov TRST - Richard Shif-ter, ameriški svetovalec za državno varnost, odgovoren za Iniciativo za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI), se je po obisku v Zagrebu in v Ljubljani včeraj - pred odhodom v domovino -srečal s tržaškim občinskim odborom ter s predstavniki mestnega gospodarskega življenja. Njegov obisk, ki ni bil samo vljudnosten, priCa o pozornosti, s katero Clintonova administracija ocenjuje vlogo Trsta pri normalizaciji odnosov zlasti v krajih bivše SFRJ, kjer je do pred kratkim divjala vojna. Clintonov odposlanec je v glavnem govoril o situaciji v Bosni, malo ali skoraj nic pa o odnosih s Slovenijo in Hrvaško, medtem ko skoraj ni omenil pobude SEČI, zaradi katere je v resnici prišel v Evropo. Zupan Riccardo Illy je uglednemu gostu podrobno predstavil geopolitično vlogo Trsta, ki se mora odpirati proti vzhodnim sosedom, saj gre za ogromna in v glavnem Se »deviška« tržišča. Omenil je luko, načrtovani »off-shore« center in infrastrukture, ki bodo posebno na področju prometnih prevozov omogočile mestu, da se bo lahko razvilo kot neke vrste okno do vzhodne in srednje Evrope. V bistvu je Illy pozval administracijo ZDA, da pri svojih načrtih v bivši SFRJ upošteva vlogo Trsta. Ameriški odposlanec je izpostavil napore Bele hiše pri normalizaciji odnosov v SFRJ in povabil tržaško ter splošno italijansko gospodarsko stvarnost, naj investira v teh državah, Se posebno v Bosni. ZDA skušajo prepričati države srednje in južne Evrope, od Madžarske do Turčije, naj sodelujejo in naj same premostijo ovire, ki Se zavirajo vzajemne ekonomske odnose. Mi jim lahko pomagamo, je dejal ameriški gost, s tem, da jim nudimo tehnologijo in da jim damo na razpolago nase menedžerske izkušnje. Shifter, ki je obiskal tudi padriški raziskoval- ni center, se je nato srečal z voditelji Trgovinske zbornice; sprejema na županstvu se je udeležil tudi predsednik Slovenskega deželnega-gospodar-skega združenja Marino PeCenik. Na sedežu Trgovinske zbornice je ameriškega gosta, ki ga je spremljal zastopnik Farnesine Antonio Tarelli, pozdravil predsednik Adalberto Donaggio. ŠOLSTVO / ZAKLJUČNA SEJA PROF. SIMČIČA Vsedržavni šolski svet o manjšinah Ministru je »priporočil« zaščito jezikovnih manjšin - O avtonomiji slovenske šole RIM - Vsedržavni šolski svet je priporočil ministru za šolstvo, naj poskrbi za kapilarno razširitev dokumentov o jezikovnih manjšinah, ki jih je najvišji šolski posvetovalni organ odobril v svoji zadnji mandatni dobi; nadalje je priporočil, naj izda ministrsko odločbo, da bi šolska skrbništva posredovala te dokumente vsem šolskim institucijam, zavodom IRRSAE in pokrajinskim šolskim svetom, nazadnje pa je še predlagal, naj poveri predstavnikom treh jezikovnih manjšin v Vsedržavnem šolskem svetu nalogo koordinatorja - oziroma posredovalca pri ministrstvu za šolstvo - o vprašanjih zaščite jezikovnih manjšin, in sicer za zadeve, ki se tičejo šolstvo. Vsedržavni šolski svet je odobril priporočilo soglasno, med predložitelji dokumenta pa je bil tudi predstavnik slovenske šole v rimskem organu, prof. Tomaž Simčič, ki je tako na najlepši način zaključil svoj mandat v Rimu. V Vsedržavnem svetu ga bo sedaj nadomestila prof. Silvana Hvalic, ki so jo sloven- ski šolniki izvolili za svojega predstavnika na novembrskih volitvah. Vsedržavni šolski svet je na svoji zadnji seji soglasno odobril tudi zajetno poročilo o sedemletnem delu, v katerem- je celo poglavje posvetil jezikovnim manjšinam. V njem sta izrecno omenjeni dve priporočili ministru v zvezi z zaščito priznanih in »nepriznanih« manjšin. Prvo je še iz leta 1993. V njem se je Vsedržavni šolski svet zavzel za udejanjanje ustavnega načela o zaščiti jezikovnih manjšin, organ pa sedaj z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ministrstvo še ni posredovalo besedila tega dokumenta perifernim šolskim organom v treh deželah (Južni Tirolski, Furlaniji-Julijski krajini in Dolini Aosta), v katerih obstajajo in delujejo državne šole jezikovnih skupin. »Zamudo je še mogoče popraviti,« se je glasil komentar. Nadalje je omenjeno priporočilo o tako imenovanih »jezikovnih otokih«, ki so ga predstavniki »nepriznanih manjšin« ugodno oceni- li. Za manjšinske šole zavzema poseben pomen tudi zakon o priz- navanju univerzitetnih diplom, ki so jih pripadniki manjšin dosegli po študiju v tujini. V poročilu je omenjeno, da se študijski naslovi običajno ne povsem ujemajo (zaradi različnih kurikularnih prijemov v Italiji in v tujini), Vsedržavni šolski svet je vsekakor smatral, da bi jih morali oceniti z evropsko širino. Slovenski šoli je namenjen poseben odstavek, ko je govor o avtonomiji. Za slovenske šole v Italiji ni bila doslej na krajevni ravni predvidena nobena oblika samouprave. Vsedržavni šolski svet pa je že pred dobrima dvema letoma priporočil ustanovitev ustreznega deželnega šolskega urada za slovenske Sole, ki naj bi ga vodil intendant, poleg tega pa tudi ustanovitev deželnega zbornega organa, ki naj bi bil izraz slovenske manjširie. Vsedržavni šolski svet je, skratka, s tem poročilom spet pozval ministra za šolstvo, naj končno vzame v pretres vprašanje manjšinskega šolstva, in naj ga tudi primerno reši. »Priporočila« predstavljajo v tej zvezi dobro odskočno desko. TISKOVNA KONFERENCA / KOORDINATORJA RUDI PAVŠIČ IN ALDO RUPEL Poročilo o zadovoljivem začetnem delovanju komisije za prenovitev SKGZ Zaključni del občnega zbora še pred predvidenim rokom 18. maja TRST - Ko se dolgo let debelimo, potem ni zadosti samo, da uživamo manj hrane, potrebno je spremeniti ves slog življenja: »dietetsko« prispodobo o prenovitvi SKGZ je podal na včerajšnji tiskovni konferenci koordinator delovne komisije Aldo Rupel, da bi tako orisal novi stil dela in zasedanj 25-clanske skupine, ki so jo izvolili na decembrskem, nezaključenem obenem zboru Zveze, da bi pripravila vsebinsko preoblikovanje organizacije. Z Rudijem Pavšičem, koordinatorjem 6-clan-skega tajništva, ki opravlja vlogo nekdanjega izvršnega odbora, sta predstavila javnosti dosedanje delovanje teh novih in začasnih organov Zveze, na katerih pripravljajo smernice, ki jih bodo vzeli v pretres na zaključnem zasedanju občnega zbora. To bi moralo biti najpozneje prihodnjega 18. maja, a bo po Ruplovi napovedi lahko celo mesec prej. Seje delovne komisije so pogoste, udeležba je dobra, razprava konkret- na, podkomisija za gospodarstvo bo pričela z delom v najkrajšem, podkomisija za program pa je že na delu in o njenih idejnih zasnovah o prenovljeni SKGZ bodo razpravljali na seminarju, ki bo konec prihodnjega meseca, je napovedal Rupel. Koordinator ožjega tajništva Pavšič pa je orisal delovanje tega izvršnega telesa, ki je že nastavilo vrsto operativnih dejavnosti v odnosu z drugo krovno organizacijo, s predstavniki institucij v Sloveniji, na deželni ravni in pričakuje, da bo v kratkem zaživel tudi odnos z rimsko vlado glede dolgo pričakovanega in končno napovedanega globalnega zakona za slovensko manjšino. S Slovenijo je treba zakonsko sistematizirati odnose matice z manjšino v smeri, ki jo je že okvirno izglasoval prejšnji parlament, v Italiji vlada veliko pričakovanje do koalicije Oljke, da uredi zakonsko zaščito, je dejal Pavšič, ki je poglobil tudi nekatere plati odnosov znotraj manjšine, tako z drugo krovno organizacijo, s katero je soočenje možno samo ob obojestranskem spoštovanju, med političnimi komponentami znotraj same Skgz, v odnosih do skupnih ustanov Članic obeh krovnih organizacij, glede katerih je verjetno napočil Cas, da se samoo-svojijo in postanejo polni izraz članstva oz. uporabnikov. S tem v zvezi sta Pavšič in Rupel tudi komentirala predvčerajšnje stališče vodstva ZSSDI, katere status - Članstvo pri Skgz in pri Sso - se lahko spremeni v smeri polne samostojnosti, glede nezastopanosti predstavnikov te organizacije v koordinacijski komisiji SKGZ pa naj bi se samokritično vprašali, zakaj niso bili izvoljeni. Končno je bila tudi poudarjena vloga Primorskega dnevnika, podpora pri iskanju rešitve v široko zasnovani zadrugi odprtega tipa in potreba po zagotovljenih finančnih virih v Italiji in v matični Sloveniji. Jutri tradicionalno srečanje Slovencev videmske pokrajine KOBARID - Tudi letos, tako kot že v zadnjih 26. letih, bo v Kobaridu tradicionalno srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja, za katero so dali pobudo župani občin Tolmin, Bovec in Kobarid ter načelnik upravne enote za Tolminsko. Običaj je, da ob tej priložnosti je prisoten tudi vidni predstavnik slovenske države. Tako bo tudi jutri, v soboto ob 16. uri v gostilni Kotlar. Srečanja se bo namreč udeležil predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik. Na srečanju bodo spregovorili tudi predstavniki slovenskih organizacij in javnih uprav iz Benečije in izpostavili zdajšnji trenutek narodnostne skupnosti v tej pokrajini. Tradicionalno snidenje ob novem letu bodo popestrili s kulturnim programom in družabnim večerom, (r.p.) Predsednik pordenonske Savio za pogajanja s kovinarji PORDENON - Predsednik pordenonske družbe Savio Macchine Tessili Franco Cattaneo se je v pismu vodstvu Federmeccanice ogradil od dosedanjih stališč delodajalcev in trdil, da je posredovalni predlog ministra za delo Tiziana Treua »zadostna osnova« za nadaljevanje in hiter zaključek pogajanj o delovni pogodbi kovinarjev. Pordenonska Savio spada med večja kovinarska podjetja in zaposluje približno 700 delavcev. Cattaneo ni edini podjetnik, ki ne soglaša z zelo ostrimi stališči Federmeccanice o obnovi kovinarske delavske pogodbe. Spet onesnaženje: videmsko središče danes zaprto za promet VIDEM - S sorazmernim dvigom temperature zraka se je v ševilnih italijanskih mestih spet pojavil problem onesnaženja zraka. Kled njimi je tudi Videm, katerega župan Enzo Barazza je sklenil, da prepove avtomobilski promet v mestnem središču danes od 15. do 19. ure. Prepoved ne velja za avtomobile s katalizatorjem. TER SALAM ZARADI NIŽJEGA DAVKA IVA. &\}V* COOV tN U1! ll€OiW Consumatori Nordest NAČRTOVANA ODPUSTITEV 111 USLUŽBENCEV Stock: Delavci zavračajo enostranske sklepe vodstva Včeraj prva stavka in protestni skupščini - Jeza in pesimizem Jeza in zagrenjenost. S tema občutkoma so delavci tovarne Stock sprejeli sklep, s katerim je vodstvo obrata napovedalo odpust kar 111 uslužbencev na 270, kolikor jih je zaposlenih v Rojanu in v industrijski coni. Včeraj so ves dan stavkali, dopoldne pa so se zbrali na sindikalnih skupščinah ter ocenili situacijo, ki je naravnost dramatična. Položaj ne kaže prav nič dobrega, pravi zastopnik tovarniškega sveta Sergio Ulcigrai, saj je vodstvo napovedalo odpuste na podlagi zakona St. 223, ki žal dopuSCa zelo malo možnosti za sindikalna pogajanja. »V najboljšem primeru bomo lahko znižali število odpuščenih, alternative, o katerih smo razmišljali, pa so v tem trenutku neizvedljive. Pred komaj enim letom smo s podjetjem podpisali sporazum o zvišanju produktivnosti, ki je nalagal delavcem nove velike žrtve. Takrat so nam zagotavljali, da ima Stock pred sabo zadovoljive perspektive. Sedaj pa so vse te obljube padle v vodo«, je sklep novih nemških lastnikov (koncern Eckes) komentiral Ulcigrai. Sindikati, ki so takoj mobilizirali svoja pokrajinska in deželna vodstva, pričakujejo sestanek na sedežu Zveze in-dustrijcev, ki bo najbrž v ponedeljek. Od njega pa si ne obetajo nic dobrega. Nemški lastniki so očitno prepričani, da je treba Stock zaradi padca prodaje likerjev na svetovnem tržišču moCno redimenzionirati. Napovedani odpust tako velikega števila delavcev in uradnikov je seveda močno odjeknil tudi v političnih krogih. Sindikati so že zahtevali poseg deželnega odbora, dramatični razplet dogajanj v Stocku pa so včeraj komentirale skoraj vse stranke. Župan Riccardo Illy je povedal, da je bil sklep podjetja pravzaprav napovedan; po njegovem bo treba sedaj pomagati Stocku pri prepotrebni proizvodni preosnovi, po drugi pa ustvariti pogoje, da bo Trst lahko privabil nove industrije, ki bodo lahko zaposlile brezposelne. S hudo krizo tržaškega obrata se bo v prihodnjih dneh ukvarjala tudi deželna skupščina. Svetovalca Stranke komunistične prenove Fausto Monfalcon in Roberto Antonaz zahtevata takojšnjo pobudo deželnega odbora, sklep vodstva obrata pa sta ocenila kot škandaloznega. Ravnanje novih lastnikov je popolnoma nesprejemljivo, podčrtujeta zastopnika SKP, ki se sprašujeta, ali se za vsem tem ne skriva tudi naCrt nemškega koncerna, da se znebi konkurence na mednarodnih tržiščih. Takojšnji poseg Dežele je zahteval tudi zastopnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo. Sklep podjetja je obsodil pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro. Po njegovem se kriza Stocka uvršča v naraščajočo krizo celotnega tržaškega industrijskega sektorja, kar terja nujne posege. Rojanski obrat Stock (foto Balbi/KROMA) PO INTERPELACIJI FINIJEVE STRANKE »Afera Vremec« buri duhove Danes ali jutri stališče liste »TS 2000« in Slovenske skupnosti Slovenska skupnost in Lista "Trst 2000“ bosta najbrž danes uradno odgovorili na zahtevo Nacionalnega zavezništva po odstavitvi pokrajinskega svetovalca Vladimirja Vremca. Vprašanje je v posebni interpelaciji postavil deželni svetovalec Sergio Giacomelli, po katerem Vremec nima pravice, da sedi v pokrajinski skupščini. Svetovalec liste TS 2000-SSk je namreč pred dvema letoma sprejel dogovorjeno kazen (dve leti pogojnega zapora) zaradi nekaterih prekrškov v Času, ko je bil ravnatelj občinskega oddelka za zelene površine. Državni svet je mnenja, da predstavlja dogovorjena kazen priznanje krivde in kazenske odgovornosti, kar onemogoča opravljanje funkcij v izvoljenih telesih, Deželno upravno sodišče FJK pa ni tega mnenja. Upravni sodniki, ki so pred kratkim razveljavili tozadevni ukrep videmskega prefekta, so torej prepričani, da je Vremec brez nadaljnjega lahko pokrajinski svetovalec. Slovenski svetovalec je večkrat poudaril, da s svojim ravnanjem ni povzročil nobene škode Občini Trst in se osebno ni okoristil, kar je podčrtal tudi med procesom. Da je to bistvenega pomena pri obravnavi tega vprašanja, je prepričan tudi pokrajinski tajnik SSk Peter MoCnik, ki pravi, da gre za očitno politično špekulacijo Finijeve stranke in se sprašuje, zakaj niso tega vprašanja zastopniki Nacionalnega zavezništva sprožili ob namestitvi novoizvoljenega pokrajinskega sveta. Pristojna telesa so takrat ugotovila, da imajo vsi svetovalci, vključno torej z Vremcem, pravico do izvolitve. _________PRI ZSKD_________ Danes start gledališke delavnice Namenjena je vsem, ki tako ali drugnastopajo v javnosti Na Zvezi slovenskih kulturnih društev se s sončnim letom začenja še nova izobraževalna pobuda: danes ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, je namreč na vrsti prvo srečanje za vse, k bi se radi udeležili gledališke delavnice ZSKD. Spoznavno srečanje služi nekako prijavi in zadošCa radovednosti vseh tistih, ki se morda še sprašujejo, zakaj in Cernu naj bi ta pobuda bila potrebna. Gledališka delavnica je namenjena tako gledališkim ljubiteljem, navdušencem, kot tistim elanom društev in posameznikom, ki morajo ali želijo nastopiti v javnosti, obenem je koristna tudi animatorjem za delo z otroki. Poglavitni namen delavnice je nuditi udeležencem osnovno znanje ali spretnost za kakovosten nastop pred publiko kot posameznik ali v skupini ob najrazličnejših priložnosti, kot so, denimo, društveni gledališki nastopi, različne prireditve, občni zbori, napovedovanja, predstavitve, pozdravi itd. Gledališka delavnica bo delovala redno enkrat tedensko po dve do tri me, predvidoma se bodo srečanja zaCela prihodnji teden in trajala vse do maja. Ker je odprtega tipa in želi predvsem zadostiti potrebi ljubiteljskih kulturnih delavcev, je možno, da se udeleženec prijavi za ves Cas trajanja delavnice ali pa samo za krajša obdobja, na primer mesec ali dva. VZHOPNOKRAŽKI RAJONSKI SVET Denarna sredstva za šolske potrebščine Kot smo že poročali, je vzhodnokraški rajonski svet sklenil, da bo vsa denarna sredstva, ki mu jih je nakazala občinska uprava za razne potrebe, namenil šolam na Opčinah in okolici. Skupno je uporabil 27 milijonov lir za nakup raznih šolskih potrebščin. Za osnovno in nižjo srednjo šolo pri Banih so nabavili in namestili 42 žaluzij, za nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela trideset klopi in trideset stolov za dijake, 16 stolov za profesorje in eno omaro. Italijanskima osnovni- ma šolama na Opčinah so priskrbeli razne omare ter televizijski sprejemnik, slovenski osnovni šoli Franceta Bevka pa dva radiokasetofona s CD, eno premično svetlobno tablo in 30 knjig z risbami živali. Slovenski in italijanski otroški vrtec zraven šole Franceta Bevka so opremili s 40 stoli ter dvema igrama iz serije Kit Snapy Shuttle. Za potrebe slovenskih šol od Bazovice do Trebč bodo v gropajsko-pa-driški šoli Karla Destovnika Kajuha namestili fotokopirni stroj. ŠOLSTVO / OB VPISOVANJIH V PRVE RAZREDE NOVICE Sv. Ivan: razvejano delovanje Pestro delovanje je skupni imenovalec štirih osnovnih šol svetoivanske-ga didaktičnega ravnateljstva. Na šolah Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu, F. S. Finžgarja v Barko vij ah, Bazoviških junakov v Rojanu in Frana Milčinskega na Katinari so že takoj po začetku pouka stekle številne zanimive dejavnosti, kot so na primer zdravstvena preventiva, vzgoja k demokratičnemu sožitju, ogled domačega okolja, obiski pri slovenskih institucijah, sodelovanja s sorodnimi šolami, ter seveda, razne proslave in prireditve. Ravnatelj Marko Jarc, ki je letos prevzel v roke vajeti ravnateljstva, je ob tako bogatem šolskem dogajanju zadovoljen. Upa, da bo tolikšna živahnost Sol prispevala k večjemu vpisu ob sedanjih vpisovanjih (ki se bodo zaključila v soboto, 25. januarja). Od štirih šol delujeta dve (Rojan in Katinara) z dvema podaljškoma in prosto soboto, preostali dve (Barkovlje in Sv. Ivan) pa z enim podaljškom (in rednim poukom v soboto). Na Katinari se uCenci učijo nemščino, na ostalih šolah pa angleščino. Učni prostori so dobro urejeni, nekaj preglavic (beri: vodo v hiši) so imeli le na Katinari, a občina je poslopje že precej popravila. Sole so vzpostavile plodne stike z otroškimi vrči s tega območja (državna otroška vrtca v Lonjerju in v Barkovljah ter občinski otroški vrtci na Greti, v Dijaškem domu in pri Sv. Ivanu), da bi omogočile malčkom lažji prehod iz vrtcev v šolo in si s tem tudi zagotovile tisti priliv, ki je neobhodno potreben za njihov obstoj. Poleg tega so spletle tudi sodelovanje s srednjo šolo, da bi zagotovile didaktično kontinuiteto bodočim dijakom. Tudi za šole svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva predstavljajo najveCje odprto vprašanje vpisi. Le na dveh šolah deluje vseh pet razredov (pri Sv. Ivanu in na Katinari), v Rojanu delujejo štirje, v Barkovljah pa trije. Na obeh teh šolah delujejo enorazrednice. V Barkovljah in Rojanu že nekaj let beležijo padec vpisov. Dogaja se tudi, da starši s tega območja vpisujejo svoje otroke na druge šole, da bi njihovi otroci ne obiskovali enorazred-nic. Predvidevanja za prihodnja leta niso najbolj rožnata. Vrtca na Greti in v Barkovljah bo junija zapustilo skupno 7 otrok letnika 1991, ki bodo septembra prestopili v šolo. Ko bi se vsi vpisali na eno šolo, bi lahko odprli samostojni razred. Razprševanje otrok ne bi služilo ne eni ne drugi. Starši bi morali zato pomisliti, kako bi lahko »rešili« obe šoli. Morda bi šlo tudi v tem primeru uporabiti recept, za katerega so se nazadnje odločili v Borštu in Boljuncu: združitev šol. Prvi trije razredi naj bi delovali v Barkovljah, kjer deluje že vrtec, Četrti in peti razred pa v Rojanu (kjer v istem poslopju že deluje nižja srednja šola). To je seveda le namig, o katerem pa gre razmisliti, saj bi v drugačnem primeru obstajala nevarnost, da bi še šoli kar sami od sebe izpraznili. To pa bi bila za Barkovlje in Rojan in za vse naše šolstvo res velika škoda. SOLE 1996/97 l.r. sk. 1995/96 l.r. sk. Sv. Ivan 9 44 5 46 Barkovlje 0 13 0 16 Rojan 4 19 5 23 Katinara 8 36 6 39 SKUPNO 21 112 16 124 Fasella predsednik družbe za sinhrotron Paolo Maria Fasella je novi predsednik družbe, ki upravlja bazovski sinhrotron. Fasella, ki je star 65 let in je trenutno profesor na rimski univerzi Tor Vergata, je nasledil nobelovca Carla Rubbio, ki je vsekakor ostal elan upravnega sveta družbe »Sin-crotrone Trieste«. Novi predsednik ima za sabo bogato delovanje v italijanskih in v mednarodnih znanstvenih ustanovah. Razčlenjene stavke kovinarjev Nadaljujejo se protestne akcije kovinarskih delavcev, ki protestirajo zaradi togih stališč delodajalcev v zvezi s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe te stroke. Včeraj so za nekaj ur prekrižali roke uslužbenci upravnega sedeža družbe Fincantieri, danes pa napovedujejo skupščine in proteste v obratu Grandi Motori v Boljuncu. Ge bodo indu-strijci vztrajah na zaprtih stahscih, bodo sindikati prihodnji teden zaostrih proteste, ki se bodo lahko sprevrgli v splošno stavko. Kongresi sekcij DSL Ob 16.30 bo v Ljudskem domu v Križu kongres zahodnokraške sekcije, uro kasneje bo kongres DSL v Nabrežini, ob 18. uri pa se bo zaCel kongres elanov miljske sekcije. Ob 20. uri bo v Trebčah kongres vzhodnokraške sekcije, ob 20.30 pa v Saležu kongres sekcije zgoniške občine. Zaprli Ul. Cordaroli Mestni redarji so vCeraj popoldne zaprli Ul. Cordaroli, ki pelje iz Rojana do Ul. Commerciale. Cestišče je bilo tako spolzko zaradi vodnih infiltracij, da je vožnja po strmi cesti bila nevarna. NOVICE KULTURA / PREDSTAVITEV PRIZNANEGA FESTIVALA DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA Združeni ob posnetkih Maria Magajne »Mariu Magajni... Opčine« - Pod tem naslovom se skriva nekaj zanimivih in pomembnih dejstev. Predvsem to, da si bomo lahko ogledali kar tri razstave Magajnovih fotografij o treh različnih temah, hkrati pa to, da je želja po počastitvi Magajnove osemdesetletnice združila tri različne openske kulturne organizacije v skupno hotenje, kar velja označiti za pomemben korak naprej na poti sodelovanja med različnimi tabori, kot jih imamo navado imenovati. Magajnovi posnetki nas bodo torej enkrat toliko združili. Ob 18.30 bo najprej v Domu Brdina odprtje razstave »Dogodki v povojnem Trstu«, ki jo je pripravil kulturni krožek Ob pečini - La Rupe in o kateri bo spregovoril Jože Koren. Uro kasneje bo v Finžgar j e vem domu na pobudo zborov Vesela pomlad odprtje razstave »Bellomi med Slovenci«, ki jo bo predstavil Alojz Rebula; ob 20.30 pa bodo v Prosvetnem domu odprli še razstavo Od Timave do Barkovelj. Pripravilo jo je SKD Tabor, o njej pa bo spregovoril Edi Selhaus. Posamezne otvoritvene slovesnosti bo popestrilo petje zborov Vesela pomlad in Tabor. Sestanki KZ o podporah EU Pri Evropski uniji so se odprle zelo ugodne možnosti za kmetovalce kar zadeva finančne prispevke. Za podrobnejšo razlago pravilnika Evropske unije in teh novih kriterijev za prispevke ter za obrazložitev obveznosti, ki jih ta pravilnik nalaga, je Kmečka zveza priredila vrsto sestankov po vaseh. En sestanek bo tudi danes, in sicer ob 17.30 v zgoniškem Športnem centru. Praznovanje v Borštu Borštani in prebivalci Zabrežca ne pozabljajo svojih starih navad in običajev. Ob praznovanju vaškega patrona sv. Antona bo danes, kot vsako leto ob tem času lepa prireditev v srenjski hiši. Nanjo so se je z vso vestnostjo pripravili tako elani dramske skupine, ki so pod vodstvom Bože Hrvatic naštudirali narečno igro »Taku je b’lo anbet u Buoršte«, kot mešani pevski zbor »Slovenec - Slavec«. Predstava bo ob 20.30, ponovitev pa v nedeljo ob 18.30. Alpe-Adria vabi ljubitelje filma Prireditev bo od 21 do 25. januarja V gledališču Miela so včeraj (na sliki-Foto KROMA) predstavili filmski festival Alpe-Adria, ki bo, kot vedno, posvečen kinematografiji srednje in vzhodne Evrope. Prireditev, ki je z leti pridobila velik mednarodni ugled, bo od torka, 21.1. do sobote 25.1. v kinodvoranah Azzurra in Excelsior. Kot je na predstavitvi poudarila ravnateljica festivala, ki je osmi po vrsti, Annamaria Perca-vassi, bodo tradicionalno retrospektivo namenili ukrajinskemu filmu. V tekmovalnem programu bo nastopilo deset filmov, posebno sekcijo pa so posvetili madžarski filmski avantgardi. To bo skratka spet edinstvena priložnost, da se ljubitelji filma seznanijo s filmskimi novostmi onkraj nekdanje »železne zavese«. Prireditelji so tudi letos poskrbeli za celo vrsto zanimivih vzporednih pobud in srečanj. V Mieli so tako včeraj odprli razstavo ukrajinskega slikarja Sergeja Zagi-boroda Glinkova, v petek, 24. januarja pa bo okrogla miza o svobodni informaciji v Srbiji, Bosni in Hrvaški, na kateri bodo sodelovali novinarji zasebnih radijskih postaj iz Beograda, Sarajeva in Zagreba. V okviru festivala bodo podelili nagrado »Sarajevo«. Lani jo je dobil pesnik Abulah Sidran, scenarist najbolj znanih filmov Emira Kusturice, letošnji dobitnik nagrade pa je sarajevski pesnik Izret SarajliC. Z veselo igrico Modra vrtnica med šolarji Predstavili so jo ob božičnici Pedagoški licej A. M. Slomška je vzgojil »Modro vrtnico«. Dijaki L, II. in III. razreda so uredili sceno in kostume, tako da je zacvetela ob priliki šolske božičnice. Simpatično igrico je napisala Kristina Brenkova, režirala Suzi Bandi in ogani-zirala prof. Lili Cebulec. Z navdušenjem so jo sprejeli profesorji in dijaki šole ter tudi naša gosta, osnovna šola Otona Zupančiča in nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda. Ljubka princeska, očarljiva vrtnarica, zaljubljeni kralj in drugi se že pripravljajo na prihodnje uprizoritve. Solarn in društvom, ki jih bodo povabili, nameravajo podariti urico pravljičnega razvedrila. Jasna Tuta AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI TRIESTE Jutri, v soboto 18. januarja, boste skupaj s Primorskim dnevnikom dobili tudi knjižico Pregled storitev v javnem potniškem prometu 1997 Konzorcijskega prevoznega podjetja ACT Zakaj: Prebivalci in ACT želijo kakovost storitev. Pregled storitev je eden od nujnih pripomočkov, da to dosežemo. Čemu služi: * spremeniti želi odnos med podjetjem in njegovimi strankami/uporabniki; * informirati želi prebivalce o pravicah in dolžnostih strank/uporabnikov; * javnost želi seznaniti z načrti in prizadevanji podjetja za izboljšanje kakovosti storitev; * zbrati želi mnenja strank/uporabnikov Kje jo lahko dobite: * V uradu URP podjetja ACT (Ul. D’Alviano 15) * V uradu URP Občine Trst (Trg zedinjenja Italije) * Na županstvih v tržaški pokrajini * Na sedežih rajonskih svetov MNENJE PREBIVALCEV V knjižici boste našli tudi frankirano dopisnico, s katero lahko izrazite svoje mnenje o nekaterih storitvah v zvezi z javnimi prevozi, ki jih opravlja podjetje. Vi boste za to potrebovali nekaj minut, nam pa boste posredovali izredno koristne informacije. Podjetje se vsem zahvaljuje za sodelovanje Sl@WiMSro tmi® ®li®AOI(§i 'MiiitP* Branislav NuSič olujoči ostali Režija Zijah Sokolovič PREMIERA: danes, 17. t. m., ob 20.30 RED A PONOVITVI: v soboto, 18. t. m., ob 20.30 RED B v nedeljo, 19. t. m., ob 16.00 RED C tržaški odbor zskd in VČLANJENA DRUŠTVA pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabijo na Solidarnostni koncert za (//ieufnZi v soboto, 18. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču v Boljuncu Nastopajo: godbeno društvo Viktor Parma iz Trebe, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Skala iz Gropade, Tržaški oktet, TFS Stu ledi. Udeležite se množično! PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona danes, 17. t.m., ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na uprizoritev veseloigre v domačem narečju »Teku je b’lo ambt u Boršte...« Nastopajo člani dramske skupine PD Slovenec pod vodstvom Bože Hrvatič, MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Daniela Grbca. Režija BOŽA HRVATIC. Ponovitev v nedeljo 19. t. m. ob 18.30. Otroška dramska skupina PD Kraški dom vabi na ogled igre TACITOVA SIREČA Avtor in režija STANA MILIC. Predstava bo jutri, 18. t. m. ob 20. uri v kulturnem domu na Colu. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 17. januarja 1997 ANTON Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide °b 7.34 in zatone ob 2.58. Jutri, SOBOTA, 18. januarja 1997 SUZANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zraCni tlak 1025 mb narašča, brezvetrje, vlaga 65-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manue-ia Blanco, Simone Musu-rana, Patrick Crasso, Michael Bazzarini, Jacopo Cociani, Stefano Coloni. UMRLI SO: 89-letni Alberto Radin, 83-letna Car-men Macori, 76-Ietna Maria Posega, 73-letni Sci-Pione Maffei, 76-letni Manilo Granbassi, 85-let-ni Luigi Uberti, 76-letni Pietro Fabbris, 72-letni Giorgio Cortese, 81-letni Francesco Castellan, 98-letna Antonietta De Nipo-te, 91-letni Guido Taddia, 88-letni Giovanni Cheri-m, 62-letna Camilla Gala-terosa, 85-letna Fulvia Poli, 86-letni Riccardo Štolfa, 81-letni Mario Macor. M LEKARNE Od PONEDELJKA, 13., do SOBOTE, 18. JANUARJA 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje) (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski sredored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Evi-ta«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madon-na. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Microco-smos«, r. Claude Nurid-sany, i. Marie Perrennou. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 20.05, 22.15 »Ransom 11 riscatto«, Mel Gibson. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dal tramonto alValba«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Fuga da Los Angeles«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »Pen-sieri spericolati«. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney v angleščini. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mania anale«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Robert De Niro, D. Hoffman, B. Pitt, V. Gassman . ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Segreti e bugie«, r. Mike Leigh. M PRIREDITVE MARIU MAGAJNI ...Opčine - Danes otvoritev fotografske razstave s kratkimi kulturnimi pro- grami: ob 18.30 na sedežu kulturnega krožka Ob pečini DOGODKI V POVOJNEM TRSTU - Jože Koren; ob 19.30 v Finž-garjevem domu BELLOMI MED SLOVENCI - Alojz Rebula; ob 20.30 v Prosvetnem domu OD TIMAVE DO BARKOVELJ - Edi Selhaus. Prisrčno vabljeni! SKD JOŽE RAPOTEC prireja ob praznovanju vaškega patrona sv. Antona sledeči program: danes bo ob 19. uri sveta maša, ki jo bo daroval pater Filip Rupnik. Pri maši bo sodeloval ženski cerkveni pevski zbor iz Boljunca. V nedeljo 19. januarja se bo ob 15. uri začela v društvenih prostorih pokušnja domačih vin. Ob 19.30 bodo nastopali godba Long Zlunk, Trio Denis Novato in klepetulji Vanka in Tonca. Pridite, ne bo vam žal. GLEDALIŠKA DELAVNICA ZSKD - za društvene delavce, mlade kulturnike, animatorje, napovedovalce, recitatorje, priložnostne govornike in še kaj: prvo, spoznavno srečanje bo danes, ob 18. uri, v Gregorčičevi dvorani. Za vse informacije in prijave smo vam na razpolago v uradu ZSKD (tel. 040/635626). Pridite, obeta se vam nadvse zanimiva priložnost! OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA PD Kraški dom vabi na ogled igre TACKOVA SREČA. Avtor in režija Stana Milič. Predstava bo jutri, 18. t. m. ob 20. uri v kulturnem domu na Colu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Mladinski odbor Slovenske prosvete vabita ob 5. obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije na VI. SLOVENIJA PARTY. Kulturni program bodo oblikovali člani Slovenskega kulturnega kluba z recitalom »Drevesa se svojih korenin zavedo« in vokalna skupina Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot. Slavnostni govornik bo Marij Maver, častni gost pa Janez Dular, L minister za Slovence po svetu. Glasbene premore bo oblikoval ansambel Kraški ovčarji. Sledilo bo družabno srečanje z zakusko. Vabljeni jutri, 18. januarja ob 19. uri. TRŽAŠKI ODBOR ZSKD in VČLANJENA DRUŠTVA pod pokrovi- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure teljstvom občine Dolina vabijo na solidarnostni koncert za Primorski dnevnik, ki bo v jutri, 18. januarja, ob 20.30, v Občinskem gledališču v Boljuncu. Nastopali bodo: Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Skala iz Gropade, Tržaški oktet, TFS Stu ledi. Udeležite se množično! . SKD VIGRED vabi na ogled razstave »Utrinki iz nase preteklosti« v društvene prostore v Sempo-laju. Urnik: vsak dan od 17. do 19. ure, nedelja od 11. do 12. in od 16. do 19. KD S. ŠKAMPERLE prireja v januarju 2 plesna tečaja: salsa-merengue in mambo boogie-woogie, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje na tel. St. 572595 ali 53420. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje na aktiv »Slovenska manjšina v nove čase«, ki bo v ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek 20. januarja ob 19. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. januarja, v Peterlinovo dvorano na diskusijo »Novi izsledki o Rozmanovem procesu«. Pri pogovoru bodo sodelovali urednik Družine dr. Janez Gril ter zgodovinarja dr. Tamara Pečar Griesser in France Dolinar. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 22. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Vietnam: dežela stožčastih slamnikov«. Predavala bo Katja Kju-der. Vabljeni! TPK SIRENA v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na koncert v sredo 22. t. m., ob 20.30. Nastopila bosta Beatrice Zonta -klavir in Adam Selj - harmonika s sledečim sporedom: Senderjov - Slike z Volge; Scarlatti - Sonata v E-dum; Zubitsky - Bolgarski zvezek; duke Elling-ton - Karavan. Vstop prost. Trst, Miramarski drevored 32. ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev vabi na posvet z naslovom MEDKULTURNOST - VZGOJA PRIHODNOSTI, ki bo v petek, 24. januarja, ob 17. uri v dvorani Disco Verde na glavni železniški postaji v Trstu. Javno srečanje, ki je namenjeno predvsem vzgojiteljem, staršem in kulturnim delavcem, bosta uvedli dr. Suzana Pertot iz Trsta in prof. Silvana Schiavi Fachin z videmske univerze. n_____________IZLETI KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne! SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 19. t.m. smučarski izlet na Monte Elmo in v San Candido. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure. Pohitite! KDR DOM BRISCIKI organizira tridnevni izlet 25. aprila 1997 na bavarske gradove. Informacije od 19. do 21. ure na tel. št. 327062. SK BRDINA sporoča, da se izlet, ki je bil napovedan za Trbiž, prenese na nedeljo, 26. t.m., na Zoncolan. Vpisovanje bo na sedežu kluba - Pro-seska ul. 131-Opčine v ponedeljek, 20. t.m., od 19.00 do 20.30. Informacije na tel.St. 211859 in 213905. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja starše z razporedom informativnih sestankov v obdobju vpisovanja. Otroški vrtec Ric-manje, danes, 17. 1. ob 17. uri v prostorih otroškega vrtca pri Domju. NA PODRUŽNICI DTTZ Žiga Zois bo danes, 17. t. m., ob 18. uri predavanje dr. Paola Fonda na temo: Posebnosti obdobja adolescence. OSNOVNA SOLA Frana Milčinskega na Kati-nari vabi starSe bodočih prvošolcev, da se udeležijo informativnega sestanka danes, 17. t. m., ob 14.30. SR.SOLE I. GRUDEN, S. KOSOVEL in F. LEV- STIK sporočajo Staršem učencev 3. razredov, da bo v ponedeljek, 20. t.m., ob 17. uri na srednji Soli F.Levstik na Proseku okrogla miza na temo:»Kam po srednji Soli?« - Problematiko in pojasnila ob vpisu na višje Sole ter trenutno ekonomsko in gospodarsko stanje našega območja bodo osvetlili psihologinja iz deželnega urada za poklicno orientacijo, predstavniki višjih Sol in poklicnih tečajev ter SDGZ. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne Sole za Šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na St. 211119 (gospa Marina). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da sprejema vpise tudi v otroški vrtec pri Domju, ki je v letošnjem letu prekinil delovanje. V primeru zadostnega števila vpisanih otrok bo vrtec v Šolskem letu 1997-1998 ponovno deloval. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV. JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne Sole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na St. 773411 (gospa Francka). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred OS za Šolsko leto 1997/98 do vključno 27. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na St. 228282 (gospa Bruna). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obvešča, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih Sol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne Sole na Katinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca-in 1. razred osnovne Sole do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA vabi na sestanek o podporah Evropske skupnosti, ki jih predvideva pravilnik 2078 in 2080 (sonaravno kmetijstvo), ki bo danes v Zgoniku, v Športnem centru, ob 17.30. KRAJEVNA ENOTA DSL za zahodni Kras vabi danes, ob 16.30 v ljudski dom v Križ na redni kongres. SK DEVIN priredi 19. in 26. januarja ter 16. in 23. februarja .smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. St. 2916004. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča naročnike Enciklopedije Slovenije, da je izšel 10. zvezek in je na razpolago v knjigarni. POHIŠTVO KORŠIČ pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno, novo ter rabljeno pohištvo. (tel. 040/54390 ali 575145). MALI OGLASI tel. 040-7796600 MIZARSKO PODJETJE na Krasu išče izkušenega mizarja. Ponudbe poslati pismeno na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod Šifro »Mizar«. PRODAM fiat Uno 60 S, letnik ’89, v zelo dobrem stanju. Tel. St. 040/226601, v večernih urah. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine in pomoč pri pisanju domačih nalog. Tel. St. 040/212387 v večernih urah. PALAČE HOTEL v Gorici odpira restavracijo v lastnem obratu; vsled tega nujno rabi strokovno sposobnega vodjo restavracije. Poleg drugih jezikov obvezen slovenski. Ponudbe poslati ali prinesti v Palače Hotel, Cor-so Italia St. 63, Gorica. IŠČEM OSEBO, ki bi lahko pretipkala na kompjuter nekaj tekstov registriranih na traku. Tel. St. 0338/8542338. NA KOLONKOVSKEM GRIČU je na prodaj pritlično stanovanje v dvostanovanjski hiši s 700 kv. m vrta: dnevna soba, velika kuhinja, tri sobe, kopalnica, shramba, pro- storna klet. Puntocasa, tel. 662111. PO UGODNI CENI prodajamo v Trstu trgovino sadja in zelenjave, bioh-rane in ostalih jestvin z dobrim dohodkom. Tel. St. 040/633412 od 8. do 13. ure. DRUŽINA V GORICI išče izkušeno varuško za novorojenčka po 6-8 ur dnevno. Tel. 0481/522250. PODJETJE išče izkušenega knjigovodjo za uvozno/izvozni sektor, takojšnja razpoložljivost. Poslati referenčni curri-culum na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod Šifro »Knjigovodja«. VEŠČEGA ZIDARJA išče podjetje. Tel. St. 818141 ali 0336/455458. 22-LETNI FANT s kamnoseško kvalifikacijo iSče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. St. 200882. OSLIČKA, starega 8 mesecev, proda kmečko podjetje Žbogar - Sama-torca 47, Tel. 229191. PRODAM FIAT 500, letnik 73 v odličnem stanju. Zainteresirani naj kličejo na St. 350016 v večernih urah. PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu' bo zaprta zaradi dopusta do 25. t. m. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v •dopoldanskem času. PAHOR MARIO je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je v Ric-manjih odprl Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B. OSMICO je odprl Mirko Zobec v Zabrežcu St. 4. Toči belo in črno vino. V ZGONIKU St. 71 je odprl osmico Mario Milič. OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in črno vino. Svet slovenskih organizacij izraža elanu svojega izvršnega odbora Mariju Maverju občuteno sožalje ob smrti mame Viktorije SSO - Trst, Gorica, Čedad Vsi, ki se zbirajo okoli Slovenske prosvete, Mladike in Društva slovenskih izobražencev izražajo Mariju Maverju iskreno sožalje ob izgubi mame Viktorije. Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega Karla Resinoviča. Dragi Franco, Igor in Saško Mocor! Ob smrti ljubljenega očeta in nonota smo vam blizu in izražamo vam, ženi in vsem sorodnikom iskreno sožalje Godba na pihala iz Ricmanj Ob izgubi dragega Maria Mocorja izreka svojcem globoko sožalje KD Fran Venturini GLEDALIŠČE Ugledni sarajevski režiser in igralec Zijah Sokolovič je v Trst prišel z Dunaja, kjer zdaj živi in kjer ga je prej zatekla vojna. Tudi v Sloveniji je znano ime, saj je mnogo režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Celju. V Trstu režira prvič. Z njim smo se pogovarjali po eni izmed vaj v Kulturnem domu, kjer smo ga lahko nekaj trenutkov občudovali pri izjemno preciznem delu z igralsko ekipo. Hrvaški igralec Sovagovič je med vojno na jugu za javnost povedal, kako se nerad zjutraj prebuja, ker prihaja iz sanj čist v jutro, potem pa se mora z grozo spraševati, kdo je, kaj je, kaj mu piše v osebni izkaznici. Ali ste imeli, imate tudi vi kake podobne občutke glede identitete: živite na Dunaju. Kaj bi o sebi povedali za bralce Primorskega dnevnika? Sovagovič je to Čudovito povedal. Jaz lahko govorim seveda o svoji Bosni in Hercegovini. Ko Človek začne bežati, lahko ugotavlja, da v bistvu nima kam bežati... Jaz sem se znašel v Avstriji. Lahko bi govoril o stvarnosti v sanjah in o resničnosti, ki je ljudi tako napolnila z neko negativno energijo in zlom, da nimajo več kam uiti. O sebi bi lahko rekel, da sem iz te stvarnosti poskušal najti pot in izhod v umetnost. Te se krčevito oklepam, ker je zame edini način, da ohranim zdrav razum, ljubezen do sveta, ljudi in življenja. Ob vseh teh velikih družbenih vprašanjih za vas umetnost pomeni izhod? Kako to mislite? Umetnost je v tem trenutku eden od možnih izhodov iz kaosa in obupa ter iz stanja, v katerem smo. Umetnost lahko pokaže na zlo kot nasprotje dobrega v človeku; umetnost lahko ljudem, ki še niso prešli na drugo stran, to je v zlo, pokaže pot k dobremu. Nočem pristati na to, da umetnost ni potrebna, da po vseh teh mrtvih in pobitih in razseljenih ljudeh nima kaj povedati. Če bi umetnost zavrgli, bi pristali na posledice zla. Občudujem vaše lepe misli. Pa ste jih v tujini lahko uresničili v stvarnosti? Mi, ki smo razseljeni po drugih državah, smo v bistvu razseljeni, da bi se rešili zla, hkrati pa smo razseljeni, da bi kot posamezniki izginili v teh svetu, se potopili vanj. To je tudi bil cilj razseljevanja. Jaz sam sem sicer ostal tudi v tujini pri svojem poklicu. Sedaj pa govorim o mnogih drugih, ki sem jih videl, kako živijo... Jaz sem imel srečo zaradi družinske vzgoje, bil sem svobodni umetnik pred t.i. vojno... Smešno se mi zdi, kadar pravijo, da je to tretja svetovna vojna, to je kdo ve katera svetovna vojna po vrsti; vojne trajajo od začetka sveta...Pravzaprav to v Bosni ni bila vojna, ampak fašistična agresija... Sam sem se boril za življenje in zaradi vojne mi je bilo, kot da sem se znašel v puščavi, po brodolomu ali pa med pingvini nekje na skrajnem severu, v nekakšni džungli, in tako sem si tedaj želel samo opravljati svoj poklic, ker Ce bi še tega opustil, bi bil kot kamenček na obali, številka, eden sredi milijonske množice beguncev, neprilagojenih tujcev, tistih, ki so prišli z Balka- na... Balkan ni na Balkanu, ampak v ljudeh; tudi v Avstriji obstaja neki strahoten Balkan... Zanimivo, tako je opredelil pojem Balkan tudi novinar Rumiz. ...Džungla je v ljudeh, ne v džungli. Hotel sem ostati to, kar sem, in se ukvarjati z umetnostjo. Bili so vzponi in padci, sreča in smola glede na uspeh, a sem vztrajal pri svojem poklicu. Na Dunaju sem mnogo igral, delal sem predstave v svojem -bosanskem jeziku, pripravil sem predstavo Cabares cabarei, to je ena od trenutno najbolj gledanih predstav tudi v Sloveniji; kot pedagog na dunajskem konservatoriju sem imel kratke seminarje za igralce; nato sem se posvetil režiji na Dunaju in v Sloveniji. Skratka, o umetniškem delu lahko rečem, da ti Branislav Nušic: »Žalujoči ostali« Pogovor z režiserjem Z. Sokolovičem Ivanka Hergold To je bila želja in zamisel Borisa Kobala. Meni se je zdelo to zelo zanimivo, tema sama, a tudi delo v takšnem gledališču, kot je tržaško. Zame je bil to izziv. Cernu dajete poudarek pri svojem režijskem delu? Ce sem vaše besede prav razumela, bo vaša postavitev nekaj posebnega. zaradi absolutnega dajanja vrača energijo, ki jo vanj vložiš; poleg tega pa za sabo pušča neko majhno sled. Se nameravate vrniti v Sarajevo? Po vojni sem se že večkrat vrnil tja... Za zmeraj? Tudi pred vojno šem deset let mnogo delal na tujem... Vrnil bi se tja zaradi kakih delovnih projektov, ne vem pa, ali bi tam živel ali ne, in to zato, ker se otroka šolata na Dunaju. Navsezadnje sem svoboden. In vendar, ali so vaše izkušnje s to ti. vojno vplivale na vaše gledališko delo? Gotovo je ta fašistična agresija povzročila vsaj to, da se še močneje, še z večjo silo posvečam umetniškemu delu in da z njim premagujem sile, ki niso za mir, za ljubezen, za razumne, pametnejše rešitve. Tudi ta predstava -Nušičevi Žalujoči ostati - je divji boj »žalujoče« družine, ki brez skrupulov in brez morale sega po imetju, ki ni njeno. Ce pogledamo v zgodovino, je povsod na pretek narodov, ki imajo isto »filozofijo« ...Ce niso žalujoča družina, so pa žalujoči narodi. Tudi poleg nas sta dva naroda, ki sta žalujoča, ker nista dobila tistega, kar mislita, da jima pripada. Zdaj aktualizirate staro komedijo...Mislite, da se to lahko počne? Rad bi, da bi ljudje to čuti- li...Morda se v predstavi to ne vidi; morda pa se... Zakaj ste izbrali komediografa Nušiča? »Nekaj posebnega« ni nujno nekaj dobrega. Upam seveda, da bi jo ljudje doživeli kot nekaj posebnega. Moja postavitev je na neki način neobičajna, ker se je moj odnos do gledališča usmeril na pot, ki je redka in v gledališču težko uresničljiva. Gre pa za asketski odnos do umetnosti, predstava temelji na igralčevem delu, ni veliko scenografije, kostumi niso v ospredju. Tu je trinajst igralcev, pardon, dvanajst (zaradi srečne da ste vi sami avtorjev tekst priredili. To je res, mnogo stvari sem popravil pri Nušiču, a ne zato, ker bi bilo slabo napisano, ampak sem tekst priredil skladno s svojo vizijo in glede na delo z igralci. Tudi imena so izbrana tako, da ustrezajo temu tržaškemu prostoru. Nisem hotel, da bi imena v predstavi zvabljala pri gledalcih asociacije na neko drugo okolje. Naj razumem, da ste srbsko oziroma beograjsko okolje nekako sl oveni zirali? Že, ampak... Problem Nušiča je v tem, da ga obravnavajo kot nekega lokalnega pisatelja, beograjskega, srbskega, kot ste rekli sami. Seveda, morda je res tam rojen, tematika dela je postavljena v srbski prostor; vendar je treba to prerasti. Ne gledam na Nušiča kot na srbskega pisatelja, ker bi se to takoj navezovalo na politične stvari; treba je gledati nanj kot na svetovnega pisatelja, tudi Shakespeara tako razumemo...Mar naj zato, Ce Angleži napravijo kaj nečednega, npr. pobijajo Irce, ne igramo več Shakespearovih iger? Igramo jih še zmeraj. Zal živimo v času, ko je primitivnosti dano, da odloča o teh stvareh. Navsezadnje bi lahko jaz rekel, da je Nušič »naš« avtor; ker je bil upravnik sarajevskega gledališča, ga lahko imamo za »našega« človeka. Ironija nima ne kraja ne konca... No, tekst smo precej skrajšali in iz njega odstraniti mentalitetni humor, na katerega so ljudje pri Nušiču navajeni in se zaradi njega smejejo stvarem, ki se jim zdijo zaradi tuje mentalitete Čudne, ker so tipične za Balkan ali za tisti narod. Tudi ravno velike pozornosti, mi pa smo jo poudarili kot protiutež žalujoči družini. Za protiutež žalujoči družini in žalujočim narodom smo postavili optimizem, ljubezen, mladost, zakon (pravo, pravičnost). Oprostite, ampak kako si upate tako prikrojiti avtorjevo delo? Delo kot tako je seveda napisano. A po tolikšnem času, ki je potekel od nastanka Nušičevega dela, je ideja do danes preživela in je aktualna ter bo zmeraj aktualna. Jaz sem samo čistil, krajšal, odstranjeval odvečno, zato da bi bila ideja, ki me je zanimala, Cim jasnejša; ničesar nisem dopisoval ali spreminjal. Nušič je hotel prikazati žalujoče kot posameznike, ki so del družine kot celote, pri tem pa ima vsak posameznik tudi svoj individualni karakter, kar mu je omogočalo zasmeh; pri naši predstavi pa je žalujoča družina kot en sam človek, je kompaktna celota z devetimi liki, nihče ne more izstopiti iz nje ali se vključiti vanjo. Pravi družinski člani ne morejo postati del te skupine, samo tisti, ki lažejo in se pretvarjajo in so nemoralni. Žalujoči ostali do konca ostanejo skupaj, do konca verjamejo v te svoje ideje, ne morejo shajati drug brez drugega. Torej ti ljudje, ti narodi ne morejo drug brez drugega. Samo pomislite, kdo je koga kdaj - tudi v zgodovini - podpiral, kateri vladarji držijo skupaj, kateri narodi. Druži jih ista misel in ista »filozofija«... Žalujoči ostali so torej metafora. Da. Za to, da zlo ostaja kompaktno. Saj drugače ne bi moglo zmagati. V naši predstavi se neki lik iz te vseprevladujoče Črnine celo preobleče. Preoblače se, kar je še bolj perfidno, saj postane neprepoznaven, vendar še zmeraj misli tako kot prej. Ljudje so si nadeli črnino kot formo, ker žalujejo za pokojnikom, in v imenu te Črnine zahtevajo pravico do imetja. Ne ve se, ali gre za sorodstvo, ne ve se, koliko komu pripada, a vsi zahtevajo isto, vsi zahevajo £■ _ 'F •E . v* m-::- številke). Pot do predstave je vodila predvsem preko igralčeve igre, velike preciznosti pri njej ter preko kolektivnega dela. Kakšne narave je vaše poseganje v Nušičev tekst? Vidim, Hamlet, ki ga igrajo v Ljubljani, ni angleški Hamlet, ampak »naš« slovenski. Tudi nekaj prizorov smo nekoliko predelali, ker npr. ljubezenski temi avtor, ki je poudarjal satirične in humorne prvine, ni posvetil «<»>*»** VSE. Ni moralnih meja, ni pravnih zakonov in ni človeške meje pri pohlepu po materialnih dobrinah. Ta grabež materialnih dobrin in pravica do njih je človeška tragedija. To idejo predstave lahko ponazo- rim s primerom. Na primer, okrog milijon ljudi se je izselilo iz Bosne. Vsi pravijo, kako so jim materialno pomagali, in sedaj tožijo, kako jim sedaj ne morejo veC pomagati. Nihče od teh narodov, ki so sprejeli te bosanske begunce, pa ni dejal, koliko so jih duhovno obogatili ti ljudje. Ne samo, ampak ti begunci so s svojim podplačanim delom tudi pripomogli k materialnemu blagostanju teh držav. Nihče ne pove, kako so se z njimi okoristili. Na primer: Dunaj letos mnogo ceneje spravlja sneg z ulic kot prej, ko ni bilo Bosancev. Prihod Bosancev bo v njihovi kulturi občutiti, a zaslugo za to bodo pripisali sebi. Oni so se od nas nekaj naučili. Česa so se naučili? Zamajali smo njihovo vero v materializem in Čistost. Zdi se, da ste verni. Po svojem imenu in priimku ter duhovno pripadam svojim ljudem. Ne bom pa deklarativno rekel, da sem ta in ta vernik... Jaz sem umetnik, igralec, gledališki človek. V vsem mojem delu je skrit tudi odnos mojih staršev do družbe, religije in duha. Religija naroda, ki mu pripadam, bo lahko samo večja in močnejša, če bom jaz sam večji in močnejši umetnik. Veste, mi živimo v času, v katerem vladajo strašni, močni inkvizicijski materialni odnosi. Mi se tega nočemo zavedati, ker mislimo, da bomo kot posamezniki ostali zunaj njih. Celi narodi se vzgajajo v tem duhu, države se združujejo zato, da bi bilo laže manipulirati z ljudmi... tudi v združeni Evropi gre za to idejo. Manjšina drugače mislečih je nemočna pri tem, proces se je sprožil in bo stekel do konca. V teh striktnih materialnih razmerah, ki so nezdrave in v bistvu tragične, je vsaka umetnost, ki govori o tragičnosti, nezaželena, ker se identificira z življenjem. Zato imajo z umetniki danes toliko možnosti, da se ukvarjajo s komedijami, neresnimi stvarmi, da ljudem nudijo zabavo in možnost za beg iz stvarnosti. Saj res, tudi naša predstava je komedija, a ne takšna, da bi se ljudje samo sladko smejali in odšli domov; odšli bodo tudi malo zamišljeni. Nad cim naj bi se zamislili? Nad tem, ali so žalujoči ostali. Pa nadaljujeva z ironijo! Družina je celica družine... Vaši sodelavci. Imam nekaj stalnih sodelavcev, to je npr. izjemen umetnik Bojan Jurjevčič - Jurki, ki je poskrbel za glasbo, koreograf Miha Lampič je bil zame kot sodelavec prvo odkritje; po odhodu predvidene kostumografke Bianke AdžiC smo (zaradi nesporazuma) našli drugo ustrezno rešitev. Igralca Mira Sardoč in Stojan Colja zaradi bolezni nista mogla sodelovati v predstavi. Predstava je glede na igralce kompaktna, zastopane so vse generacije tržaških igralcev, poleg njih pa še nekateri gostje. Omeniti moram izjemnega umetniškega intelektualca Vladimirja Jurca, veliko igralsko osebnost, tako da sem srečen, ker lahko predstavo soustvarjam z njim. Hvala za prijazen pomenek. Pogovarjala se je Ivanka Hergold SRBIJA / DRŽAVA SE MORA DEMOKRATIZIRATI TUDI V MEDIJIH IN SODSTVU OVSE in Evropski parlament izredno ostra do Miloševiča Opozicija odločno nasprotuje načrtu o ponovitvi upravnih volitev BEOGRAD, DUNAJ -Medtem ko so bili tudi včeraj v Beogradu že 59. dan množični protesti proti volilni »kraji« Slobodana Miloševiča, pa postaja vedno bolj jasno, da srbski predsednik pripravlja novo strategijo. Prav zato je Zoran Dindič, eden od voditeljev srbske opozicije, v včerajšnjem intervjuju neodvisnemu beograjskemu dnevniku Demokratia navedel, da opozicijska koalicija Skupaj ne bo pristala na nove upravne volitve. Miloševičev režim mora brezpogojno priznati poraz na volitvah 17. novebra in Sele nato bo opozicija proučila nadaljnje korake. Za sedaj bodo nadaljevali s protestom, ki ga bodo poskušali istitucionalizirati v neke vrste državljanskem forumu ali v demokratičnem svetu, ki ne bi imel političnih predznakov in usmerjal ljudske energije. Opozicija pa se seveda boji, da bi Miloševič segel po skrajnih sredstvih, zato so opozicijski voditelji Draškovič, Dindič in Pešičeva pred odhodom v Rim ljudi pozvali naj ohranijo mirne živce. Priznanje rezultatov srbskih upravnih volitev pa je na Dunaju zahteval tudi novi predsednik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, danski zunanji minister Niels Helveg Peter-son. Na včerajšnjem dunajskem zasedanju OVSE je poudaril »da postopne koncesije opoziciji niso prava metoda«. Dodal je še, da Srbija ne bo premostila sedanje krize, če ne bo uvedla demokracije, svobode tiska, pristala na neodvisnost sodstva in spremenila dosedanji volilni sistem. To je eden naj hujših opominov Slobodanu Miloševiču in predpogoj za dialog s srb-sko-Cmogorsko federacijo. V Strasbourhu pa je včeraj Evropski parlament zahteval zamrznitev pohticnih in trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in tako imenovano ZR Jugoslavijo. V resoluciji, ki jo je podprla večina evroposlancev, zahtevajo od članic EU, »da ne začnejo stikov v vidu izboljšanja odnosov z Jugoslavijo, da v Jugoslavijo ne pošljejo gospodarskih delegacij in da ji ne dodelijo nobene gospodarske in trgovinske koristi, dokler ne bo sprejela konkretnih pobud za uresničitev priporočil OVSE in dokler se režim ne bo demokratiziral«. Evropski parlament je obenem sklenil, da posije v Beograd evropsko »trojko«, ki bo vzpostavila stik tudi s srbsko opozicijo. Evropa torej že računa, da bo Miloševičev režim porazen na spomladankih političnih volitvah.v ZRJ in torej že išče nove sogovornike. Ob Miloševičevih težavah pa ne moremo mimo dejstva, da je v zagati tudi opozicija, ki nima pravega in uglednega voditelja. Na to mesto se poriva Vuk Draškovič, ki pa ni za vse sprejemljiv, ker je še manj strpen od Miloševiča in se je že zameril marsikateremu srbskemu demokratu in študentom, ker si hoCe zase prisvojiti vse zasluge za sedanje protirežimske manifestacije. Dindič je že povedal, da ne bo kandidiral, a je obenem poudaril, da mora opozicijska koalicija Skupaj izbrati takega skupnega kandidata, ki bo imel največ možnosti za zmago. Po njegovem je sedaj pravi Cas, da pride v Srbiji do korenitih sprememb. Prodi v Zagrebu odpiral pot italijanskemu gospodarstvu ZAGREB - Z obiskom predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Zagrebu je italijanska Ostpo-litik zadobila konkretne in pragmatične značilnosti. Ob predvideni podpori Italije hrvaškim naporom za integracijo v evropske inštitucije pa je bil Prodijev obisk predvsem odpiranje poti italijanskim gospodarskim in finančnim pobudam na Hrvaškem. Prodija je namreC spremljala številna delegacija podjetnikov in predstavnikov industrij in denarnih zavodov, tako da je hrvaški premier Mateša pomenljivo poudaril, »da kaj takega Hrvaška še ni doživela«. To pa ne preseneča, saj je Hrvaška postala prvi trgovinski partner Italije. Prodi je jasno navedel štiri smernice italijanskega prodora na Hr- vaško, in sicer: krediti, energetika, telekomunikacije in infrastrukture. Hrvaška je postala skrajno zanimiva za tuje vlagatelje, saj so med drugim neobdavčljive dividende tistih podjetij, ki vlagajo na Hrvaškem. Italijanski podjetniki so tako imeli vCeraj ogromno dela, saj se ŠTET zanima za telekomunikacije in informatiko, AGIP je sklenil sporazum s hrvaško Ino. Razpravljali so o vplinjevalnem terminalu na otoku Krku, o raznih cestnih in železniških načrtih. Seveda so izredno zanimanje pokazali tudi bančniki, ki sedaj odkrivajo hrvaško tržišče. Na Hrvaškem so v teh dneh izdali kar 60 dovoljenj za odprtje novih poslovnih bank, tako da bi se jim lahko pridružili italijanski partnerji. OBISK / FASSINO V TIRANI Za Italijo nadvse važna omejitev migracijskih tokov iz Albanije RIM - Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassi-no je od vCeraj na uradnem obisku v Tirani. Kot je sporočila Famesi-na, so Fassina sprejeli predsednik albanske vlade Alexander Meksi, zunanji minister Tritan Shuehue in notranji minister Halit Shameta, sestal pa se je tudi s predsednikom republike S atijem Berisho. V pogovorih s predstavniki albanske vlade je Fassino razpravljal o sestavi sporazuma, ki naj bi urejeval migracijske tokove. To je za Italijo najbolj pereči problem, ki ga ne uspe rešiti s policijskimi ukrepi. Da bi bila mera polna, se je albanski kriminal aktivno vključil v ita- lijansko podzemlje in marsikje že prevzel pobudo v svoje roke. Italija se zavzema, da bi Albanija poostrila nadzorstvo in aktivneje preprečila te migracijske tokove. Prav tako so proučili gospodarsko sodelovanje, ker je na dlani, da bodo migracijske tokove zaustavili, ko bo Albanija premostila svojo gospodarsko krizo. O obeh temah so že razpravljali na no-vemberskem zasedanju mešane italijansko-al-banske komisije. Podtajnik Fassino se je sestal tudi s predstavniki vseh albanskih političnih strank, tako da bi tudi Italija dala svoj prispevek k obnovitvi dialoga med pozicijo in opozicijo. BOLGARIJA / BOLJ KOT PROTEST OPOZICIJE SO NEVARNE DELAVSKE STAVKE Gospodarska kriza ruši bolgarski socialistični režim Vsa čas bodo podvojili ceno kruha, ker so zaloge pšenice prodali v tujino - Inflacija je dosegla 311 odstotkov SOFIJA - 2e deseti dan se je bolgarska opozicija zbrala pred sofijsko katedralo Aleksander Nevski, da bi z množičnim protestom zahtevala od vladajoče socialistične stranke, naj do junija razpiše predčasne volitve. Protestnikom so se včeraj pridružili rudarji iz Bobovdola (na sliki APJ, ki prav tako zahtevajo predčasne volitve, ker je položaj v državi postal že nevzdržen. Vest o skorajšnji podvojitvi cene kruha je namreC dodatno razburila Bolgare, ki doživljajo najhujšo gospodarsko krizo po padcu komunizma leta 1989. Od takrat se je cena kruha zvišala za enajstkrat, cena moke pa za 12-krat. NiC Čudnega torej, da se je poraba kruha na osebo znižala z nekdanjih 600 gramov na 250 gramov. V Blagoevgra-du kruh že prodajajo po rezinah, ker si le redki lahko privoščijo cel hleb. Da bi bila mera polna primanjkuje moke, ker so zasebna podjetja pšenico prodala v tujino, tako da je Bolgarija ostala skoraj brez zalog in bo morala sedaj pšenico uvoziti iz tujine, seveda Ce bo imela dovolj sredstev. Se bolj porazni so namreC drugi gospodarski pokazatelji. V zadnjih desetih mesecih se je inflacija zvišala na 311 odstotkov, za dolar pa je treba namesto 70 odšteti kar 665 levov. Prav zato so Bolgari na predsedniških volitvah podprli kandidata protikomunistične opozicije Petra Stojanova in ne kandidata vladajoče socialistCne stranke. Ta se jasno zaveda, da bo na predčasnih volitvah poražena in skuša pridobiti na Času. Kot kaže pa ji Bolgari tega ne bodo dopustili, ker se druga za drugo vrstijo stavke v podporo zahtevi po predčasnih volitvah. JUŽNA KOREJA / ZARADI SPORNEGA NOVEGA ZAKONA O DELU_____________________ Do sedaj najhujši spopadi v Seulu med policijo in stavkajočimi delavci Vlada se je odločila za represijo, da bi zadevo rešila pred volitvami SEUL - Na tisoče južnokorejskih delavcev, ki jih je razjezila aretacija treh voditeljev militantne Konfederacije sindikatov, se je zbralo pred seulsko katedralo Myongdong, kjer se skriva še sedem voditeljev omenjenega sindikata. Med pohodom (na sliki AP) jih je napadla policija, ki je okrog simbola delavskega upora - katedrale naredila kordon in demonstrante razgnala s solzilcem. Po treh tednih demonstracij, zaradi sprejema nove delavske zakonodaje, ki omogoča delodajalcem odpuščanje 'zaposlenih, vse kaže na nasilno razrešitev spora med vlado in sindikati. Sindikalni voditelji niso sprejeli ponudbe predsednika Kim Jung Sama za pogajanja, zato mu ne preostaja drugega, kot da zatre voditelje upora in zaustavi stavkovni val, ki je že prizadel ključne industrijske veje. Kim Jung Sam pa mora s tem pohiteti, saj bodo letos decembra predsedniške volitve, zato bi bilo zanj najbolje, da utiša nemire še pred začetkom volilne kampanje. Stavkajoči sindikalisti zahtevajo preklic spornega delavskega zakona, hkrati pa so obljubili, da bodo s protesti nadaljevali vse do decembra in porazili kandidata vladajoče stranke Nova Koreja. »Ce bi sprejela zahteve sindikatov bi morala vlada odstopiti. Vendar kot vse kaže sindikalni voditelji niso pripravljeni na kompromis po hitri poti,« trdi eden od azijskih diplomatov. Sedem ministrov glasovalo proti umiku izraelske vojske iz Hebrona FLEBRON - Potem ko je izraelski vladni kabinet v sredo pozno ponoči po burni dvanajsturni razpravi potrdil sporazum o umiku židovskih vojaških enot iz Hebrona, je o dogovoru vCeraj razpravljal tudi izraelski parlament - kneset. Desni del vladne koalicije je Benjaminu Ne-tanjahuju namenil precej neprijetnih in očitajočih besed. Kot so že več dni napovedovali politični opazovalci, je sedem izmed osemnja-stih ministrov glasovalo proti sporazumu, o katerem sta se dogovorila izraelski premier Ne-tanjahu in palestinski voditelj Jaser Arafat. Upor ministrov, ki pripadajo desnemu delu koalicije, je vodil minister za znanost Bin j amin Begin, ki je po vladni potrditvi sporazuma tudi odstopil. Izraelski vojaki so medtem v Hebronu, čakajoč na odobritev parlamenta, zaceli odstranjevati svoje nadzorne točke in seliti opremo v tisto petino mesta, ki ga bodo v skladu s sporazumom še lahko nadzorovali. Izraelski varnostni viri so povedali, da bo, ko bo kneset prižgal zeleno luC, za umik oziroma prerazporeditev ostalo le še malo opreme. Pripadniki elitnih padalskih enot in rdeCih baretk so nadzorovali prevoz vojaške opreme in hkrati preprečevali izbruh protestov židosvkih naseljencev. GORICA Petek, 17. januaija 1997 ________LICEJ PRIMOŽ TRUBAR______ Modema šola, čeprav s klasičnim pečatom Humanistična usmeritev ostaja v osnovi Eksperimentacija na področju informatike PROŠNJE DO 31. JANUARJA Prispevki EU za naravi prijazno kmetijstvo "Vpis na klasični licej svetujem vsem, ki nameravajo Študij nadaljevati na univerzi. Istočasno pa želim poudariti, da šola daje tako široko izobrazbo, da se naši maturanti znajdejo tudi v poklicni dejavnosti, Ce se že po maturi odločijo za zaposlitev.” Današnji klasični licej ohranja sicer osnovno humanistično usmeritev, vendar pa si na moC prizadevajo, med eno in drugo reformo ali poskusom reforme, da bi bili v koraku s Časom in da bi dijake pripravili tudi za "normalno” življenje. Tako nekako sva zaCela pogovor z ravnateljico klasičnega liceja "Primož Trubar”, Nadjo Marinčičevo, v okviru niza predstavitvenih pogovorov o perspektivah, težavah in načrtih na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Se ta in prihodnji teden je namreC rok za vpise, oziroma predvpi-se v prve razrede. Torej teden pomembnih odločitev predvsem za dijake, pa tudi za starše. Ni naš namen dijake prepričevati, da je katera od petih višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom boljša od drugih. Zadovoljni bomo že s tem, Ce smo, oziroma Ce bomo pri posameznikih spodbudili razmišljanje, in jim s tem pomagali, da bo njihova odločitev res pretehtana. Seveda pa ni nobenega dvoma, da dajemo šoli s slovenskim uCnim jezikom prednost pred enako šolo z italijanskim uCnim jezikom. Sicer pa se povrnimo na licej. Elemente, ki dajejo šoli pečat "kla-sicnosti”, kar je žal pri mnogih sinonim neprimernosti za današnji Cas in elemente "modernosti”, ki jih ni malo, je pred nekaj tedni dijakom tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko neposredno predstavila ravnateljica šole, dijaki pa so bili zatem še na obisku na zavodu in si tako izoblikovali, na podlagi vtisov in ugotovitev,lastno mnenje. Priložnost za nadalnjo presojo in odločitev bo tudi jutri, ob dnevu odprtih vrat, poudarja gospa Marinčičeva, ki je s klasičnim licejem pravzaprav usodno povezana. Na tej šoli je preizkusila namreC vse tri stopničke, od študija in kasnejšega poučevanja, do vodenja šole. Sola je v mnogoCem podobna drugim, a se istočasno v nekaterih zelo pomembnih stvareh moCno razlikuje. Tako se dijaki, poleg klasičnih predmetov, materinščine in italijanščine ter tujih jezikov (poučevanje traja pet let) učijo tudi spoznavanja in razumevanja drugih oblik sporočilnosti kakor je n.pr. likovna umetnost. S programom eksperi-mentacije pa so na šoli skušali dati večji poudarek znanstvenim predmetom, predvsem informatiki in matematiki. (V.K.) Zgleda, da se bo po skoraj enoletnem mirovanju (in zaprtju) upe-peljevalnika za odpadke pri Moram vendarle našla ugodna rešitev. Naprava je bila deset mesecev zaprta po nalogu sodstva. Delavci so bili v dopolnilni blagajni, največ težav pa so imele občine, članice GLEDALIŠČE Nušičeva komedija "Žalujoči ostali” Dela Branislava NušiCa sodijo v železni repertoar slovenskih poklicnih gledališč, zelo pogosto pa jih igrajo amaterska gledališča. V ponedeljek in torek si bomo v Kulturnem domu lahko ogledali predstavo "Žalujoči ostali”, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in se pošteno nasmejali ob "mizeriji” malomeščanske družbe, ki jo NušiC na tako svojstven naCin biCa. Režiser predstave je Zijah Sokolovič. Naj ob tem povemo še, da bo prav s to predstavo Bogdana Bratuževa obeležila 40-letnico gledališkega dela. Ponedeljkova predstava bo za abonente red A, torkova za abonente red B. konzorcija, ki je lastnik objekta. Objekt naj bi v doglednem Času usposobili, oziroma dodatno opremili. Finančna sredstva (okrog milijarde lir) naj bi zagotovila Dežela z izrednim posegom. O tem je tekla beseda na srečanju v Vidmu med predstavniki medobčinskega konzor- Evropska skupnost spodbuja, z dodeljevanjem denarnih prispevkov, naravi prijazno kmetijstvo in vinogradništvo. Konzorcij za zaščito briških vin ”Collio”ob-vešča vinogradnike, da konec meseca zapade rok za vlaganje prošenj za finančne prispevke, ki jih dodeljuje Dežela, ob upoštevanju pravilnika Evropske gospodarske skupnosti 2078/92. Pred kratkim je Dežela znatno poenostavila dosedanje predpise, kar omogoča zelo široko možnost koriščenja denarnih prispevkov, ki znašajo od 950 tisoC lir do, milijon 150 tisoč lir na hektar letno in to za dobo petih let. Vinogradniki, ki nameravajo zaprositi za cija ter deželnima odbornikoma Puiattijem in Degrassijem. Napravo naj bi dodatno opremili, tako da bi delovala povsem v skladu s predpisi. Povedati velja, da se je pred zaprtjem upe-peljevalnika posluževalo devet občin na Goriškem in da gre za objekt, ki je pod nekakšno skupno upravo, saj ga upravlja me-dobocinski konzorcij. Te dni so delavce, ki so bili v teh mesecih doma, poklicali na delo, vendar pa naprava še ni pričela ponovno obratovati. Zelo verjetno je ne bodo ponovno pognali ne da bi vgradili načrtovane naprave. omenjene ugodnosti, oziroma prispevke, se obvežejo, da bodo v vinogradih upoštevali smernice ustrezno prilagojenega deželnega naCrta, ki poleg drugega predvideva omejeno uporabo kemičnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev v nasadih. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad Konzorcija za zaščito briških vin v Krminu, ul. Nazario Sauro, 9 tel. 630303. Interesenti naj vsekakor pohitijo, kajti rok za vlagajnje prošenj poteče konec januarja. O tem vprašanju so razpravljali tudi na dobro obiskanem srečanju, ki je bilo v sredo zveCer, na pobudo Kmečke zveze, na Bukovju v Steverjanu. Po kar precej dolgi odsotnosti, smo v sredo lahko ponovno prisluhnili koncertnemu nastopu znanega tria bratov Lorenz iz Ljubljane. Nastopili so v novi veliki dvorani kulturnega centra "Lojze Bratuž” v okviru koncertne sezone Slovenskega centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel”. Zanimanje občinstva za nastop skupine, ki je že štiri desetletja ambasador slovenske glasbene ustvarjalnosti v svetu, je bilo precejšnje in v skladu s tem tudi udeležba na koncertu. Lorenzi so nastopili z železnim repertoarjem skladb Lucijana Marije Škerjanca, Johannesa Brahmsa in Dimitrija Šostakoviča ter s svojim nastopom ogreli poslušalce. Na željo občinstva so najavljeni spored skladb ob koncu dopolnili še s stavkom iz Haydnove kompozicije. V okviru niza glasbenih srečanj bo 25. t.m. v komorni dvorani nastopil violinist Adrian Pinzaru Na sliki: trio Lorenz med nastopom v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”. ll PRIREDITVE SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje vabi na družabno srečanje, elane in nečlane, torej vse ki jim je pri srcu vesela družba. Srečanje bo v sredo, 22. t.m. ob 17. uri v osmici pri Mariotu Pahorju v Jamljah. SKPD MIRKO FILEJ -ODER 90 vabi na predstavo drame Temni Pajčolan v režiji E. Aberška, ki bo v Kulturnem centru "Lojze Bratuž” v Gorici, v nedeljo, 19. januarja, ob 17. uri. Nastopajo igralci dramske skupine F.B. Sedej iz Ste-verjana. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo pustovanje v nedeljo, 9. februarja, v gostišču v Gaglia-nu pri Čedadu. Zaželene so maske, na voljo bo večerja, glasba, zabava. Prijave do srede, 29. t.m., na sedežu. □ OBVESTILA NA SEDEŽU ZVEZE IN-DUSTRIJCEV v ulici degli Arcadi 7 bo danes ob 16. uri srečanje o aktualnem vprašanju hitrih železniških povezav med Severno Italijo in Srednjo Evropo. Govoril bo inž. Mario Gobani. jj PREDSTAVE KULTURNI DOM 20.30 "La Locandiera” (Krčmarica). Predstava v okviru italijanske gledališke sezone. Izvaja Stalno gledališče iz Bočna. jg KONCERTI Drevi ob 20.30 v kulturnem centru "Lojze Bratuž” nastop kitaristke Elene Pa-pandreu. Koncert je v sklopu abonmajske sezone društva Lipizer. KINO GORICA VITTORIA 1 17.00-19.30-22.00»Evita«. Ma-donna in A. Banderas. VITTORIA 3 16.00 »II gobbo di Notre Dame«. Walt Disney. 17.45-20.00-22.15 »Extreme measures (Soluzioni estreme) «. L Hugh Grant in Gene Hack-man. CORSO 18.00-20.00-22.00»II ciclone«. I. Leonardo Pieraccioni in Lorena Forteza. TRŽIČ COMUNALE Koncertna sezona: 20.30 sopranistka Juhe Kaufmann in Neues Muenchner Klaviertrio. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TD '>Tf>sT T OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 8.00, Lidia Alun-ni Fabbroni por. Samar iz bolnišnice Janeza od Boga v Videm za kremacijo; 9.30, Francesco Godena iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno pokopališče. NOVICE Nov ciklus koncertov združenja AGIMUS Združenje AGIMUS pričenja jutri nov ciklus koncertnih prireditev v pokrajinskem muzeju na gradu. Prireditve bodo vsako drugo soboto. Pomladni ciklus se bo sklenil 5. aprila. Jutri bo v pokrajinskem muzeju nastopil pianist Dario Candela, izvajalki naslednjega koncerta pa bosta harfistka Nicoletta Sanzin in pianistka Barbara Popazzi. V okviru pomladnega ciklusa bodo nastopili še "Latin jazz group”, 15. februarja, kitarist Mauro Bregant, 1. marca, pianista Elia Modene-se in Elisabetta Gesuato, 15. marca. Tudi zadnji koncert, 5. aprila, bo posvečen klavirski glasbi. Koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah V cerkvi sv. Lovrenca v Romjanu bo v nedeljo, 19. t.m. koncert božičnih pesmi. Prireja ga SKRD Jadro v sodelovanju z župnijo in slovenskimi verniki, izvajalci pa bodo Združeni tržaški mešani zbor ZCPZ iz Trsta, zbor Jacobus Gallus iz Trsta ter ženski pevski zbor Glasbene matice z dirigentoma Jankom Banom in Tamaro Stanese. Zbori bodo nastopili v ločeni zasedbi, skupno pa bodo ob koncu izvajali Sveto noC. Koncert bo ob 15.30. Prošnje za prispevke Dežele vložiti do 31. t.m. Pokrajinska uprava opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za vlaganje prošenj za denarne prispevke v smislu deželnih zakonov 10/88, 49/83, 68/81, 15/87, 59/86, 48/96, 43/80, 23/65, 29/67, 34/81. Konec januarja poteče tudi rok za vlaganje prošenj za prispevke, ki jih dodeljuje Pokrajina iz lastnih sredstev. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu pokrajinska uprave. GALERIJA Vljudno Vas vabimo na ODPRTJE RAZSTAVE Jasne Merku Umetnico bo predstavil JoSko Vetrih Katoliška knjigarna, Travnik 25 danes, 17. januarja 1997, ob 18. uri SEZONSKO ZNIŽANJE S POPUSTI DO 50% oblačila in perilo za zen/ke in mo/ke Gorica - corso verdi 107 lL®WiiiK® im!© ©tiIMy|©I Branislav NuSič Žalujoči ostali Režija Zijah Sokolovič V ponedeljek, 20. (RED A) in torek, 21. (RED B) januarja 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20) Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež. KONCERT Trio Lorenz prvič v centru »Lojze Bratuž« MORARO / UPEPELJEVALNIK ZA ODPADKE Dežela bo zagotovila denar za sanacijo Načelni sporazum dosežen v Vidmu NOVICE PODATKI IZ BILTENA BANKE SLOVENIJE 4 milijarde dolarjev dolga in rezerv V oktobru so rezerve zrasle za 113 milijonov LJUBLJANA - Devizne rezerve Republike Slovenije so konec oktobra lani, kot piše v zadnjem Biltenu Banke Slovenije, znašale 4, 292 milijarde dolarjev oziroma so v oktobru zrasle za okoli 113 milijonov dolarjev. V prvih desetih mesecih leta 1996 so se devizne rezerve povečale za 866 milijonov dolarjev. Od omenjenih 4, 292 milijarde dolarjev skupnih deviznih rezerv je bilo konec oktobra na računih Banke Slovenije 2, 375 milijarde dolarjev (ža skoraj 98 milijonov dolarjev veC kot konec septembra in za 554 milijonov dolarjev vec kot konec decembra 1995), devizne rezerve poslovnih bank pa so znašale 1, 935 milijarde dolarjev ali za 22 milijonov dolarjev vec kot mesec prej oziroma so lani v desetih mesecih zrasle za 311milijo- nov dolarjev. Slovenski zunanji dolg je konec oktobra lani znašal 4, 109 milijarde dolarjev, od tega je bila seveda večina dolgoročnega dolga (4, 070 milijarde). Dolgoročni in s tem skupni zunanji dolg se je v oktobru lani povečal za 66 milijonov dolarjev, v primerjavi s konem leta 1995 pa je bil kar za 1, 139 milijarde dolarjev višji. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Slovenija na podlagi soglasja tujih upnikov (januarja 1996) in soglasja državnega zbora (februarja 1996) junija lani prevzela za 812 milijonov dolarjev dolga nekdanje skupne države po Novem finančnem sporazumu in leta 1988. Tujim upnikom smo v zameno za dolg izdali državne obveznice, slovenski dolžniki pa so bili izpuščeni iz solidarne odgovornosti po Novem fi- nančnem sporazumu. Ker je izdajatelj obveznic RS, se celotne obveznosti iz tega naslova uvrščajo med javni in javno garantirani dolg. Konec oktobra lani je imela Slovenija za 2, 207 milijarde dolarjev javnega in javno garantiranega dolga (vključno z obveznicami) in 1, 863 milijarde dolarjev zasebnega nega-rantiranega dolga. Istočasno so imeli odobrenih in neCrpanih za 446 milijonov dolarjev kreditov, na novo odobrenih kreditov je bilo za 1, 231 milijarde dolarjev (za 61 milijonov dolarjev veC kot konec septembra), oktobru pa so Črpali tudi novih 85 milijonov dolarjev kreditov, tako da skupna Črpanja znašajo 1, 141 milijarde dolarjev. V oktobru je bilo največ (za 70 milijonov dolarjev) .Črpanj zasebnih negarantiranih kreditov. Andreja Rednak Francija in Nemčija gradita nov evropski fiskalni sistem LONDON (STA/ AFP) - V Bruslju preučujejo oblikovanje edinstvenega davčnega sistema, ki ob izpolnjevanju pogoja, da imajo že vse Članice unije enoten denar, predvideva, da bodo države davke na dohodek zbirale v skupen sklad, poroča britanski časnik The Inde-pendent, ki dodaja, da sta med glavnimi oblikovalkami sistema Nemčija in Francija. Cilj Francije in Nemčije je okrepitev davčne ureditve in harmonizacija obdavčitev po uvedbi skupnega denarja, piše Indepen-dent, ki dodaja, da si EU prizadeva tudi za harmonizacijo socialne varnosti po uvedbi evra. Omenjeni predlog, ki je po navedbah Časnika zajet v dveh zaupnih poročilih in še ni bil predložen britanski vla'di, predvideva različne hitrosti sprejemanja skupnega davčnega sistema, kar bo državam omogočilo, da se bodo vanj vključile hitreje oz. počasneje. Časnik piše, da si Francija in Nemčija prizadevata, da bi bili načini uvajanja skupne gospodarske politike vključeni v poglavje "prožnosti" dokumenta o reformi EU, ki ga bo petnajsterica obravnavala na vrhunskem srečanju junija letos v Amsterdamu. Časnik predvideva, da bo Velika Britanija te naCrte najverjetneje obravnavala kot poskus Francije in Nemčije, da bi spremenili temeljni značaj EU. Britanski evro-skeptiki, ki so si že pridobili določen vpliv v konzervativni stranki premiera Johna Majorja, bodo imeli tako še dodatne argumente, zakaj naj London vnovič preuči in določi odnose z EU, trdi Časnik. Inde-pendent tudi meni, da ti načrti razkrivajo sorodne poglede Pariza in Bonna, ki že gradita gospodarsko jedro v okviru EU. 1 im ■ . ■ : ; EKONOMISTI KRITIČNI DO JELCINOVE POBUDE RusijoBelorusija: predraga združitev MOSKVA (Reuter) - Po ocenah večine ekonomistov bi morebitna združitev Rusije in Belorusije Moskvo drago stala: večina jih meni, da pobuda predsednika Jelcina ni prijateljskega poteza, ampak bolj ukaz Minsku, da je potrebno razmere v Belorusiji spremeniti. Jelcin je v pismu predsedniku Lukašenku predlagal izvedbo referendumov v državah, na katerih bi se volilci izrekli o združitvi. Analitiki ocenjujejo, da je želel Jelcin s tem svojim dejanjem pridobiti politične točke v domovini in sosednji Belorusiji, saj je povsem nejasno, kakšna naj bi bila skupna država. Rusija in Belorusija sta članici Skupnosti neodvisnih držav, ki je nastala po razpadu Sovjetske zveze, vendar pa sta državi ubrali različni gospodarski usmeritvi: Rusija razvija tržno gospodarstvo, beloruske gospo- darske reforme pa so komaj v povojih. Po besedah analitika beloruske narodne banke Pjotra Ljutka razmer v beloruskem gospodarstvu ni mogoče primerjati z ruskimi, saj Minsk pokriva proračunski primanjkljaj z vedno novim tiskanjem denarja, kar je v Rusiji prepovedano. Združitev bi Rusijo drago stala, saj revna Belorusija ni deležna zahodne finančne pomoči. Mednarodni denarni sklad je lani januarja Minsku zamrznil posojilo z utemeljitvijo, da reforme potekajo prepočasi, prav tako tudi privatizacija. Rezultati beloruskega gospodarstva niso primerljivi z ruskim; mesečna plača zaposlenega v Belorusiji znaša 50 dolarjev, kar je Četrtina povprečne ruske plaCe. Zahodni ekonomisti poudarjajo, da bi Belorusija v primeru združitve od Moskve pričakovala precejšnje subvencije. Nekateri ruski ekonomisti sicer poudarjajo, da so razmere v Belorusji sicer boljše kot v marsikaterem območju v Rusiji. Ne gre tudi prezreti, da bi Rusija sosedi precej manj odštela za transportne stroške, saj preko beloruskega ozemlja prodaja svoj plin in nafto. Primerjava z Nemčijo, ki jo je priključitev nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, drago stala, je nerealna, saj je imela z združitvijo precej manj težav kot bi jih imeli Rusija in Belorusija. Gavin Rankin, direktor raziskovalnega oddelka banke Trojka-Dialog, poudarja, da je v nemškem primeru šlo za zduži-tev bogate in revne države, v ruskem in beloruskem pa sta obe v težavah. Po ocenah analitika Chri-stopherja Granvilla iz United City Bank bi morebitna denarna unija med Rusijo in Belorusijo, ki bi delovala z umetno podporo ruskega rublja beloruskemu, Moskvo stala med dva in tri odstotke bruto družbenega proizvoda. Granville meni, da je imelo Jelcinovo pismo Lukašenku tudi politični podton, saj postaja v obeh državah opozicija vse glasnejša. Rusija in Belorusija lani sploh nista obnovili carinskega sporazuma; ker je ukinjal carine med državama, so v prejšnjih letih Rusi preko Belorusije uvažali avtomobile in vodko. Po mnenju Elmarja Murtazajeva, novinarja liberalnega Časnika Sevodnja, je Jelcinovo pismo Lukašenku le prijazen ukaz, naj Belorusija, Ce se želi združiti z Rusijo, okrepi nadzor na meji z Rusijo in se odloCi za refonne. »Predlog je neke vrste zadnje opozorilo in ne ponujena pomoč«, je med drugim v komentarju zapisal Murtazajev. Češka Škoda lani z rekordno proizvodnjo PRAGA (STA/dpa) - Češki proizvajalec avtomobilov Skoda je leta 1996 s proizvodnjo 263.193 vozil postavil nov rekord. V primerjavi z letom 1995 se je proizvodnja povečala za 26,3 odstotka, so sporočili iz podjetja. Skoda, od leta 1991 hčerinska družba nemškega Volkswagna, je lani v skoraj 70 državah prodala skupaj 261.067 avtomobilov, kar je v primerjavi z letom 1995 za 24,6 odstotka veC. Elf in Total podpisala sporazum o izkoriščanju nafte v Azerbajdžanu PARIZ (STA/dpa) - Francoska naftna koncerna Elf Aquitaine in Total sta z azerbajdžanskim podjetjem Socar sklenila sporazum o izkoriščanju naftnih polj v Azerbajdžanu. Ob podpisu sporazuma sta bila navzoča tudi azerbajdžan-ski predsednik Gej dar Alijevauh in francoski predsednik Jacques Chirac. Elf je s 65-odstotnim deležem vodja konzorcija, azerbajdžanski Soc-car ima petindvajsetodstotni, Total pa desetodstotni delež. Sporazum predvideva skupno Črpanje na 420 kvadratnih kilometrov velikem naftnem polju Lenkoran-Tališ-Deniz. Rusija v letu 1996 s 40 milijardami dolarjev zunanjetrgovinskega presežka MOSKVA (STA/Xinhua) - Presežek v blagovni menjavi Rusije s tujino se je leta 1996 povečal za 5, 2 odstotka na skoraj 40 milijard ameriških dolarjev. Po prehodnih statističnih podatkih je obseg ruske zunanje trgovine lani vrednostno znašal 133, 1 milijarde dolarjev, pri tem se je izvoz povečal za 8, 3 odstotka na 86, 5 milijarde dolarjev, uvoz pa se je zmanjšal za 0, 1 odstotka na 46, 6 milijarde dolarjev. Izvoz surovin, kot sta nafta ali zemeljski plin, je predstavljal 45 odstotkov celotnega izvoza, sledi izvoz kovin s 15 odstotki ter strojev z devetimi odstotki. Čile skoraj podvojil izvoz ustekleničenega vina SANTIAGO (STA/Xinhua) - Čile je leta 1996 izvoz ustekleničenega vina količinsko povečal za 45 odstotkov, vrednostno pa celo za 63 odstotkov. Kot so sporočili elani združenja čilskih izvoznikov vina, so lani prodali za 285 milijonov ameriških dolarjev vina. Najpomembnejši tuji trgi za čilsko vino so ZDA, Velika Britanija in Kanada. Letalski promet v Bruslju se je povečal za 7,8 odstotka BRUSELJ (STA) - Belgijska uprava za zračni promet je ugotovila, da se je .letalski promet na mednarodnem letališču v Bruslju lani povečal za 7, 8 odstotka glede na leto 1995, kar je vec kot evropsko povprečje. Najbolj se je povečal promet tovornih letal, in sicer za 9, 91 odstotka. Na bruseljskem letališču so lani zabeležili 263.854 pristankov in vzletov tovornih letal. Zračni potniški promet v Bruslju pa se je poveCal za 7, 21 odstotka (13.551.082 potnikov). Bruseljsko letališče se je s tem uvrstilo na šestnajsto mesto na evropski celini, pred Carigradom. 16. JANUAR 1997 INDEKS MIB-30: +1,97 % delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 12.380 -0,75 Mediolanum 16.872 -0,43 Bca di Roma 1.294 -2,63 Montedison 1.262 -1,17 Bca Fideuram 4.151 -1,07 Olivetti 670 +4,34 Benetton 20.071 -1,97 Parmalat 2.612 +0,07 Comit 2.017 +1,25 Pirejli Spa 3.205 -0,03 Credit 1.993 + 1,83 Ras 15.255 -0,71 Edison 10.525 -0,02 Rolo 15.689 +0,48 Fiat 5.154 -2,03 . Saipem 7.835 -3,43 Gemina 856 +0,15 San Paolo To 10.332 -2,60 Generali 31.892 -1,45 Sirti 11.223 -1,20 Imi 15.320 -1,41 Štet 7.474 -1,85 Ina 2.150 +0,23 TIM 4.496 +0,98 Italgas 7.055 -2,62 Telecom Ita 4.690 -2,06 La Fondiaria 6.510 -1,54 Mediaset 7.710 -2,18 Mediobanca 10.296 -1,68 | 16. JANUAR 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1550,460 EKU 1891,250 nemška marka 972,690 francoski frank 288,170 funt šterling 2595,940 nizozemski gulden 865,790 belgijski frank 47,173 španska pezeta • 11,644 danska krona 255,280 irski funt 2542,440 grška drahma 6,235 portugalski eskudo 9,761 kanadski dolar 1158,270 japonski jen 13,229 švicarski frank 1124,990 avstrijski šiling 138,260 norveška krona 244,780 švedska krona 223,090 finska marka 326,480 16. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1531,00 1561,00 nemška marka 966,00 984,00 francoski frank 283,00 293,00 nizozemski gulden 853,00 878,00 belgijski frank 46,43 48,23 funt šterling 2556,00 2636,00 irski šterling 2506,00 2601,00 danska krona 251,00 261,00 grška drahma 6,04 6,64 kanadski dolar 1133,00 1168,00 švicarski frank 1114,00 1139,00 avstrijski šiling 136,14 140,64 slovenski tolar 10,80 11,25 16. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni 2 ameriški dolar 1526,00 1571,00 m M nemška marka 964,00 984,00 *** N funt šterling 2567,00 2622,00 5 0 švicarski frank 1110,00 1140,00 belgijski frank 46,20 48,20 francoski frank 283,00 293,00 danska krona 250,00 260,00 ~ Dl cc norveška krona 238,00 248,00 * 3 J-. švedska krona 217,00 227,00 < *- kanadski dolar 1131,00 1171,00 Z ^3 tsi $ portugalski eskudo 9,25 10,15 nizozemski gulden 852,00 877,00 Ec N ' avstrjski šiling 135,80 140,30 a španska pezeta 11,13 12,23 < grška drahma 5,93 6,73 Ni irski šterling 2501,00 2581,00 * Z] [N japonski jen 12,72 13,62 avstralski dolar 1147,00 1217,00 m madžarski florint 8,75 11,50 v;>:- 'A'-; W hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,70 11,20 Petek, 17. januaija 1997 ŠPORT NOVICE V Zvvieslu od danes do nedelje ženske za SP ZVVIESEL (NEMČIJA) - »Beli cirkus« se bo danes preselil v bavarsko smučarsko središče v Zvvieslu, kjer bodo do nedelje tekme za ženski svetovni pokal. Danes in jutri bosta na sporedu veleslaloma, v nedeljo pa slalom. V italijanskem taboru si mnogo obetajo od teh tekem, predvsem sta tu Deborah Compagnoni in Sabina Panzanini, ki je že dvakrat slavila v veleslalomu. V Zvvieslu bo tudi slovenska ekipa dokaj konkurenčna. Nastopile bodo: Urška Hrovat, Mojca Suhadolc, Spela BraCun, Katja Koren, Nataša Bokal in Alenka Dovžan. Smuk: Ghedina prvi na treningu WENGEN (ŠVICA) - Na včerajšnjem treningu za jutrišnji smuk za SP v VVengnu je bil Italijan Kristian Ghedina najhitrejši. VRSTNI RED: 1. Kristian Ghedina (Ita) 2:24, 58; 2. Adrien Duvillard (Fra) 2:24, 85; 3. Atle Skaardal (Nor) 2:24, 98; 4. Wemer Franz (Avt) 2:25,18; 5. Andreas Schifferer (Avt) 2:25, 24; 6. Luc Alphand (Fra) 2:25, 49; 7. Patrick Ortlieb (Avt) 2:25, 50; 8. Fritz Alphand (Fra) 2:25, 52; 9. Pietro Vitalini (Ita) 2:25, 73; 10. Josef STrobl (Av) 2:25, 82. Marielle Goilshcell: »Zlate kolajne okužene z dopingom« ŽENEVA - Olimpijska smučarska prvakinja z Innsbrucka 1964 in Grenoblea 1968, Francozinja Marielle Goitschell je dejala, da so olimpijske igre in vsi športniki svetovnega slovesa okuženi z dopingom. V intervjuju za nek švicarski Časopis je izjavila: »Danes je ves šport popolnoma gnil. Na olimpijskih igrah v Atlanti ni bilo niti enega dobitnika kolajn, ki ne bi jemal nedovoljenih sredstev. Mar mislite, da je Michael Johnson pil le mineralno vodo? Sprašujem se tudi, Ce je normalna stvar, da se je Marie-Jose Pereč tako razširila v ramenih, saj ni veC pubertetnica. Pred kratkim sva se pogovarjala s Frankom Piccardom (olimpijski prvak leta 1988 v Calgaryju, op. ur.) in dejal mi je, da ima velike dvome, ko gleda svoje kolege, ki se jim v kratkem Času stegna razširijo tudi za deset centimetrov.« Weaha verjetno ne bo v Lizboni CARNAGO (VARESE) - Vse kaže, da Milanov nogometaš George Weah v ponedeljekne bo odpotoval v Lizbono, kjer bi moral prejeti priznanje Fair Play in se udeležiti svečanosti za najboljšega igralca leta na svetu. Weahova konkurenta za to nagrado sta Shearer in Ronaldo. »Trenutno zares ne mislim odpotovati v Lizbono, saj Jorge Costa še ni umaknil tožbe in Ce bi potoval na Portugalsko, bi imel velike sodne težave, poleg tega bi tam naletel tudi na hude pritiske,« je dejal Milanov as, ki je včeraj poslal faks generalnemu tajniku FIFA Josephu Blatterju. V primem, da bi ne dobil potrebnih zagotovil, se bo Weah potovanju odrekel. Vukotič na preizkusu pri Milanu CARNAGO (VARESE) - Črnogorski nogometaš Miodrag Vukotič, rojen v Podgorici leta 1973, je te dni na poskusnem treningu pri Milanu. Vukotič, ki je kot nogometaš zrasel pri Budučnosti in je nastopil v vseh mladinskih reprezentancah bivše Jugoslavije, je odličen branilec in predvsem močan na desni poziciji. Treniral bo teden dni z Milanom, nakar bo na potezi trener Arrigo Sacchi. ■ ■ Luca Bucci k Perugii, Paula Sergio k Romi PARMA, LEVERKUSEN - Vratar Luca Bucci je od Parme prestopil k Perugii, na posodo do konca letošnje sezone.. Športni direktor Bayera Leverkusna Rudi Voller je včeraj izjavil, do bo njegov klub ob koncu sezone odstopil Brazilca Paula Seigia Romi, in to za 6 milijard lir. KOnj$kG dirkO piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Rim): Rinaed (2) je favorit te dirke. Ce ne bo delal običajnih napak, pa lahko preseneti Iniziaci (X). Pozornost zasluzi tudi Riz di Chieri (19; 2. dirka (Firence): Ophrys Dalva (19 je najboljši, opozarjamo pa še na. Super De-chiari (X) in Pastir Mona (2); 3. dirka (Turin): Splinter (2) je v zelo dobri formi, paziti pa bo moral na Orso Stanco (X) in Rano del Nord (1); 4. dirka (Milan): Newman Om (2) lahko zmaga, Ce bo takoj povedel. Podobne načrte pa imata tudi Milord Ciak (1) in Scorpal (X); 5. dirka (Padova): Omaro Np (2) ne bi smel imeti enakovrednih nasprotnikov, Čeprav bo imel v Nazariu Samu (l) in Ruben Pereiri (2) resna nasprotnika; 6. dirka (Piša): po našem mnenju imajo več možnosti Tagette (1), Queen Nordico (X) in Dolce Maremma (2). Dirka tris Padova ob 17.30 NaSi favoriti: 17. Anna Safir, 18. Bellebrook, 5. Renoir Ami; dodatek za sistemiste: 14. Ruatar, 10. Rubendorf, 9. L — prvi 2 drugi IX 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 2 drugi XI 4.— prvi 2X drugi 1 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi 1 drugi X2 KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Stefanel s košem v zadnji sekundi premagal pirejski Olympiakos Uspešen tudi bolonjski Teamsystem Košarkar Partizana Dejan Tomaševič (12) blokira met igralca Barcelone Andreuja Kikeja (Telefbto AP) MILAN - S košem Flavia Portaluppija v zadnji sekundi srečanja si je Stefanel sinoči v Milanu zagotovil važno zmago proti 01ym-piakosu. Srečanje je bilo ves Cas izredno izenačeno, zmaga Stefanela pa je povsem zasluzena, saj so bili Milančani večji del srečanja v vodtsvu (največ za 9 točk sredi drugega dela), v izredno razburljivi konCnici, ko so Grki uspeli 42 sekund pred koncem izenačiti na 71:71, pa so ohranili mirnejše živce. Na razpolago so imeh celo dva napada, po drugem pa je VVarren Kidd 3 sekunde pred koncem v napadu ujel odbito žogo in jo podal prostemu Portalup-piju, ki s srednje razdalje ni zgrešil. Nedvomno je bil najboljši igralec tekma prav Kidd, ki je dosegel 20 točk, ob tem pa je imel še 19 skokov (od tega 7 v napadu). Izredno se je izkazal tudi Sandro de Pol, ki je v najbolj kritičnih trenutkih, ko je 01ympiakos nadoknadil zaostanek devetih točk in izenačil na 67:67, zaporedoma zadel štiri proste mete. Gregor FuCka je zelo dobro igral v prvem delu, v drugem pa je bil v napadu precej netočen. Opravil pa je veliko delo v obrambi, kjer je uspešno pokrival 220 cm visokega Panagiotisa Fas-soulasa, ki je v zadnjih minutah izgubil nekaj izredno važnih žog in zgrešil nekaj prostih metov. Sedem minut pred koncem si je poškodoval koleno Nando Gentile. Za kašno poškodbo gre, bodo pokazali kasnejši pregledi, vendar je upati, da ni nič hujšega. Uspešen je bil tudi bolonjski Teamsystem, ki s Tanjevičevim Limogesom ni imel prevelikih težav, zadostovalo je deset minut dobre igre na začetku in zmagovalec srečanja je bil v bistvu odločen. Protagonist tekme je bil nedvomno Frosini, ki je dosegel 24 točk in imel tudi 12 skokov. Teamsy-stem pa je s to zmago še enkrat potrdil, da ima dva obraza. Enega, neprepričljivega, v prvenstvu in dragega, veliko boljšega, v evropski ligi. Tudi v Bologni ni šlo brez poškodbe. Že v 16. minuti je zapustil igrišče Dan Gay, ki ima najbrž zlomljen nos. Stefanel - 01ympiakos 73:71 (39:38) Stefanel: Gentile 5, Porta-luppi 10, FuCka 10, De Pol 12, Kidd 20, Sambugaro 5, Cantarello 1, Bovvie 10, Spangaro, DegU Agosti Olimpiakos: Bakatsias, Sigalas 13, Papanikolau 10, Galakteros, Nakič 4, Fassou-las 15, Tomič 5, Welp 9, Ri-vers 15,: Amanatidis Sodnika: Rems (Slo) in Vauthier (Fra) PM: Stefanel 13:17; Olimpiakos 19:25; 3T: Stefanel 4:13, 01ympiakos 2:14; gledalcev: 4.500. TeamSystem - Limoges 90:76 (47:28) TeamSystem: Blasi, Barbieri 2, Ruggeri 6, Vescovi 11, Myers 27, Gay, Frosini 21, McRae Trenutno stanje v Evropski ligi SKUPINA E IZIDI: Stefanel Milan - 01ympiakos Pirej 73:71, Cska Moskva - Alba Berlin 67:69, Maccabi Tel Aviv - Char-leroi 87:70. VRSTNI RED: Stefanel 18, Alba 16, Maccabi li, 01ym-piakos in CSKA 12, Charleroi 0. PRIHODNJE KOLO (23.1.): Alba - Stefanel, Charleroi -Cska, 01ympiakos - Maccabi. SKUPINA F IZIDI: Teamsystem Bologna - Limoges 90:76, Gibona Zagreb - Panionios Atene 85:58, Estudiantes Madrid -Ulker Istanbul 97:63. VRSTNI RED: Teamsystem 20, Gibona 16, Estudiantes 14, Limoges 10, Ulker 8, Panionios 6. PRIHODNJE KOLO (23. l.J: Ulker - Teamsystem, Panionios - Estudiantes, Limoges - Gibona. SKUPINA G IZIDI: Panathinaikos Atene - Gaja S. Femando Sevilla 90:71, Smelt Olimpija Ljubljana - Pau Orthez 96:86, Asvel Villeurbanne - Dinamo Moskva. VRSTNI RED: Panathinaikos 18, Asvel in Smelt Olimpija 16, Gaja in Pau Orthez 10, Dinamo 6. PRIHODNJE KOLO (23. 1.): Pau Orthez - Panathinaikos, Dinamo - Smelt Olimpija, Gaja - Asvel. SKUPINAH IZIDI: Efes Pilsen Istanbul - Croatia osiguranje Split 74:64, Partizan Beograd - Barcelona 91:87, Kinder Bologna - Bayer Leverkusen 90:100. VRSTNI RED: Efes Pilsen 20, Partizan 14, Barcelona, Kinder in Croatia 10, Bayer 2. PRIHODNJE KOLO (23. 1.): Barcelona - Efes Pilsen, Bayer - Partizan, Croatia - Kinder. 7, Murdock 16, Casoli Limoges: Forte 6, Ruffin 16, Conceicao 4, Occansey 7, Bonato 16, M‘Bahia 6, Markovič 12, Weis 9, Guil-lon, Dumas. Sodnika: Betancor (Spa) in Klingbiel (Nem). PM: TeamSystem 13:24, Limoges 17:23; 3T: Team-System 5:11, Limoges 7:24; gledalcev: 4.344. KOŠARKA / VČERAJ V A2 LIGI Neroden poraz goriške peterke Za Goričane usodne zadnje minute Cfin - Dinamica 90:82 (48:42) CFM REGGIO EMILIA: Mitchell 22, Basile 26, Usberti 10, Davolio 4, Pa-stori 16, Montecchi 8, Mannion 4, Madio, Frac-caro, Massari. DINAMICA GORICA: Fazzi, Stokes M, Fuma-galli 8, Beason, Cambridge 14, Riva 26, Mian 15, Foschini 4, Gilardi 2, Belima. SODNIKA: Zancanella (Este) in Duranti (Piša), PM: Cfm 22:27, Dinamica TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Pete Sampras ostaja prvi favorit Pri ženskah za zdaj še brez presenečenj - Bo Martina Hingis naj mlajša zmagovalka? MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije so odigrati vsa srečanja dragega kola. Za favorite pot ne bo lahka, Čeprav je med moškimi prvi favorit še naprej Pete Sampras, ki pa bo imel predvsem v Changu, Ivaniševiču (na sliM AP) in Musterju najnevarnejše nasprotnike. Na ženskem turnirju gre še naprej brez presenečenj, najveCje zanimanje pa seveda vlada za Martino Hingis, ki bi z morebitnim uspehom pri 15. letih postala najmlajša zmagovalka enega od turnirjev za veliki slam. IZIDI 2. KROGA, MOŠKI: Dominik Hrbaty (Sik) -Nicklas Kulti (Sve) 6:2, 6:1, 6:2, Mark VVoodforde (Avs) - Heman Gumy (Arg) 6:0, 6:1, 7:5, Pete Sampras (ZDA/l) - Adrian Voinea (Rom) 3:6, 6:2, 6:3, 6:2), Jim Courier (ZDA/11) - Slava Dosedel (Ceš) 4:6, 6:2, 6:4, 6:4, Alberto Beratasegui (Spa/16) - Tomas Carbonell (Spa) 6:3, 7:5, 6:4, Wayne Ferreira (Jar/8) - Javier Frana (Arg) 6:3, 3:6, 6:4, 6:4, Thomas Muster (Avt/5) -Grant Stafford (Jar) 6:3, 6:2, 6:2, Alberto Costa (Spa/10) - Jan Kroslak (Sik) 6:1, 7:6 (7:2), 7:6 (7:0), Renzo Furlan (Ita) - Peter Tramacchi (Avs) 7:6 (7:1), 6:7 (3:7), 6:2, 7:6 (7:4), Goran Ivaniševič (Hrv/3) - Karol Kučera (Sik) 6:4, 6:2, 6:2; ZENSKE: martina Hingis (Svi/4) - Lisa raymond (ZDA) 6:4, 6:2, Aranbca San-chez (Spa/2) - Stephanie De Ville (Bel) 1:0, predaja, Anke Huber (Nem/5) - Francesca Lubiani (Ita) 4:6, 6:2, 6:0, Silvia Farina (Ita) - Paola Suarez (Arg) 6:4, 6:1, Katarina Habsudova (Slk/9) - Nicole Bradtke (Avs) 6:3, 6:3, Ainanda Coetzer (Jar/12) - Jana Kandarr (Nem) 6:2, 7:6 (7:4), Irina Spirlea (Rom/8) - Joanette Krager (Jar) 6:1, 6:1, Chanda Rubin (ZDA/15) - Sandrine Testud (Fra) 6:2, 6:1. 6:9. PON: Stokes (35), Pa-stori (38), Mian (38), GLEDALCEV: 2.400. REGGIO EMILIA - Goričani so včeraj pred TV kamerami izgubili neverjetno priložnost, da bi v derbiju kola v gosteh premagali neposrednega konkurenta za drugo mesto, ekipo Cfm in tako napravili velik korak naprej proti napredovanju v Al ligo. Goriški košarkarji pa so v zadnjih minutah tekme skoraj samomorilsko zapravili nekaj dragocenih žog, poleg tega pa jim tudi sodnika nista bila preveč naklonjena (domačini so imeti na razpolago kar 27 prostih metov, Goričani pa le 9), tako da je bil poraz neizbežen. V prvem polčasu so bili domalcini skoraj ves Cas v vodstvu (največ so vodili z 10 točkami), v drugem pa so pobudo prevzeli Goričani, ki so najprej nadokandili zaostanek, nato pa povedli. Toda v zadnjih minutah so pokvariti vse in zmago podariti nasprotniku. Od posameznikov sta med gostitelji največ pokazala Basile in 41-letni Mitchell, pri Goričanih pa se je odlikoval Ri- OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI: Casetti Imola -Koncret Rimini, Banco Sardegna Sassari - Juv^__ Caserta 93:79, Serapide Pozzuoli - Floor Padova 85:73, Jcoplastic Battipa-glia - Faber Fabriano 76:72, Montecatini - Bivi Livorno 82:78. VRSTNI RED: Koncret 28, CFM 24, Dinamiga Gorica, Montecatini in Casetti 22, Serapide in Bini 20, Juve Caserta in B. Sardegna 18,-Faber in Jcoplastic 16, Floor 2. ROKOMET / MOŠKA C LIGA Pred koncem prvega dela Kras jutri še proti Cusu Nastop v nadaljevanju C lige je še pod vprašajem, ker klubu primanjkuje finančnih sredstev Kraso.vi rokometaši bodo jutri odigrali zaostalo tekmo proti ekipi CUS iz Vidma, ki je bila preložena zaradi slabih vremenskih razmer. Glede na trenutno finančno stanje odseka, bo po vsej verjetnosti sobotna tekma zadnja v letošnjem prvenstvu. Krasova članska ekipa zaradi previsokih stroškov, ki bi jih zahtevalo nadaljnje nastopanje v drugem delu prvenstva z gostovanji na Južnem Tirolskem, se bo morala namreC odpovedati sodelovanju v drugi fazi. Dokončna odločitev sicer še ni bila sprejeta, vendar vse kaže - razen Ce odsek ne bo prejel potrebnih sredstev pred začetkom drugega dela - da je izstop iz prvenstva neizbežen. Kar zadeva sobotno tekmo, bo tokrat trener Mahnič imel precej težav s postavitvijo začetne sedmerice, saj bosta odsotnosti Naita in Costanza precej vplivali bodisi na igro v napadu kot v obrambi. Zato bo trener v ekipo uvrstil Se neizkušene mladince, kar bo zagotovo olajšalo delo Vi-demCanom. Tekma se bo zaCela ob 15.00 na zgoniskem zunanjem igrišču. ______KOŠARKA / JUTRI IN V NEDELJO V D LIGI_ V ospredju slovenski derbi med cicibonoši in Kontovelci Tri kola pred koncem prvega dela košarkarske D lige je boj tako za vrh kot za spodnji del lestvice izredno izenačen, saj se 7 ekip bori za obstanek v ligi, ostale pa še upajo na napredovanje, Čeprav so doslej tri ekipe (Santos, Bor in Dom) pokazale nekaj več od ostalih. V tem kolu je prišlo do večjih sprememb pri sporedu. Tako bi moral biti jutri pri Briščikih slovenski derbi med Kontovelci in cicibonaši. Tekma pa bo v nedeljo popoldne, na stadionu »1. maj«, kjer bo sledilo srečanje med Borom Radensko in ronskim Adijem. Prenesli so tudi tekmo med Domom Agorest in Gradom, ki bo jutri v Gorici namesto v Gradežu. Za predstavitev tega kola in še posebej za slovenski derbi smo vprašali Ciciboninega trenerja Luko Furlana. »O tekmi med Cicibo-no in Kontovelom naj povem, da je to že tradicionalni derbi, Čeprav imajo seveda Kontovelci daljšo in bogatejšo košarkarsko tradicijo od nas. Po rezultatih, ki smo jih doslej dosegli v tem prvenstvu, je seveda letos naš glavni cilj obstanek v ligi. Zato so nam točke nujno potrebne in zato se bomo tudi proti Kontovelcem borili na vso moč, da zmagamo,« je uvodoma dejal Luka Furlan. Na zadnjih tekmah ste pokazah lep napredek ... »Ce izvzamemo zadnjo tekmo proti Largu Ison-zu, ko smo naivno izgubili, lahko trdim, da smo Zares pokazah napredek v igri in smo dosegli tudi nekaj zelo pomembnih zmag. Ce pa sodim po sobotni tekmi, moram žal ugotoviti, da smo spet napravili več naivnih napak in tako spet dokazali, da lahko premagamo najboljšega in da lahko izgubimo tudi prod zadnjemu na lestvici.« Kaj pa misliš o Konto-velu? »Kontovelci so v začetku imeli lažji spored tekem in so bili tako pri samem vrhu lestvice. Ko pa so se spoprijeli s težjimi nasprotniki, so doživeli nekaj porazov in so sedaj na sredini lestvice. Od Kontovelcev se najbolj bojim Claudia Starca Tolota, ki lahko v vsakem trenutku odloči tekmo. Sicer pa se bojim tudi fizične premoči Kontove-lovih košarkarjev. Mlajši so od nas in telesno močnejši.« Tvoje predvidevanje? »Pričakujem izenačen in odprt boj, vsako predvidevanje o zmagovalcu pa je zelo tvegano.« Kaj pa o naših dveh ostalih ekipah v tem kolu? »Tako domovci kot borovci, čeprav bodo igrali doma, bodo imeli zelo težko nalogo. Grado je že premagal borovce, sploh pa igra v gosteh zelo dobro. Zato bo jutri tudi za domovce izredno nevaren, vseeno pa pričakujem zmago naše ekipe, čeprav tesno. In tesno zmago pričakujem tudi od borovcev. Ron-chi je namreč zelo neugodna ekipa, ki lahko preseneti vsakega nasprotnika.« (bi) HITRA HOJA Uspel nastop Fabia Ruzzierja Dober test za februarsko DP V nedeljo je bilo v kraju Scanzorosciate blizu Bergama prv mednarodno tekmovanje v hoji na 25 km, ki je veljalo za »Zimski pokal«. Na tekmovanju je nastopilo okoli 50 atletov iz Švice, Madžarske, Avstrije in cela vrsta najmočnejših atletov iz Italije. Tekmovanja, ki je bilo predvsem za italijanske atlete zadnji test pred državnim prvenstvom na 50 km, ki bo 2. februarja v Pescari, se je udeležil tudi naš hi-trohodec Fabio Ruzzier. V konkurenci številnih državnih reprezentantov se je kljub mrazu takoj podal v napad in bil do 20 km na nepričakovanem 3. mestu, nakar so iz ozadja pričeli močno vleci profesionalni atleti. Toda prehiteli so ga le trije in tako se je naš atlet na cilju znašel vsekakor na odličnem 6. mestu in z zelo obetajočim Časom 1.56:29, kar je njegov najboljši Cas na tej razdalji v zadnjih petih letih. Zmagal je član FF.OO. iz Padove Gandellini, pred članom Fiamme Azzurre Areno ter čla^ nom Snema Galden-zijem. Ruzzier je le za 20 sekund zaostal za državnim prvakom na 50 km Mistretto. Nastop vzbuja dobre upe za DP, kjer Ruzzier upa na čas okoli 4 ure in deset minut, kar bi lahko pomenilo tudi uvrstitev med prvo deseterico, kar bi bil za neprofesionalca in veterana v Italiji izreden dosežek. Obvestilo SD POLET vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava, odobritev notranjih pravilnikov in 30-letnica društva. PLAVALNI KLUB BOR * obvešča, da je bazen na Alturi do nadaljnjega zaprt zaradi izrednih vzdrževalnih del. Zato tudi ni šole plavanja. Vpisovanje bo možno, ko bo bazen spet odprt. Datum odprtja bomo pravočasno javili. SO SPDT prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627. SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo v fenruarju v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja - spust, tek, deskanje. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave do 24. januarja na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. me in četrtkih od 19. do 20. ure (tel. 33029) TPK SIRENA ŠPORTNI RIBOLOV organizira dva tedna športnega ribolova, in sicer za otroke vsako soboto od 15. do 17.30, za odrasle pa vsak četrtek od 19. do 21. ure. Začetek tečajev bo 18. januarja. Informacije dobite ob četrtkih na tel. št. 422696 od 19. do 20.30 ah 414006 vsak dan od 18. do 20. ure. SO SPDT organizira v nedeljo, 26. t.m., smučarski izlet v Podk-lošter (Amoldstein). Informacije pri Marku Preslu tel.425105. SKBRDINA sporoča, da se izlet, ki je bil napovedan za Trbiž, prenese na nedeljo, 26. t.m., na Zoncolan. Vpisovanje bo na sedežu kluba - Proseška ul. 131- Opčine v ponedeljek, 20. t.m., od 19.00 do 20.30. Informacije na telšt. 211859 in 213905. Danes igra za vas Totocalcio Giorgio Lorenzi Atalanta - Reggiana IX Cagliari - Milan X2 Fiorentina - Sampdoria 1X2 Inter-Bologna 1 Lazio - Juventus 1X2 Parma - Verona 1 Perugia - Piacenza X Udinese - Roma X2 Vicenza - Napoli 1 Cremonese - Lucchese X Torino - Lecce IX Forli - Piša X Matera - Catanzaro 1 Giorgio Lorenzi (letnik 1979) se je začel ukvarjati z nogometom pri 9 letih pri Boru. Igral je kot ciciban, pri 11 letih je prestopil k Zarji (prvenstvo začetnikov) nato pa k združeni ekipi najmlajših Primorja. Vrnil se je spet k Zarji kot naraščajnik, letos pa je že okrepil Zarjino člansko vrsto. Od 11. leta starosti je bil v vseh mladinskih pokrajinskih reprezentancah Trsta. Poleg nogometa se zanima še za košarko in pri srcu mu je ves naš šport. Pretekli teden je Rado Milkovič pravilno napovedal 7 rezultatov. ODBOJKA / MLADINKE V prvi polfinalni tekmi Koimpex po hitrem postopku v gosteh premagal Alture Druga tekma bo formalnost - Danes na »l maju« Bor proti SanfAndreu Altura - Koimpex Koimpex finalist, saj je 0:3 (1:15, 3:15, 2:15) KOIMPEK: Cauter, Furlan, Kalc, Kobau, Kocjančič, Mamillo, Mamo, Molassi, Sosič Koimpex je v sredo odigral prvo srečanje v play offu, ki bo odločalo o pokrajinskem prvaku v prvenstvu mladink. Po pričakovanju naša dekleta niso pri Altmi, ki je v izločilni B skupini osvojila drugo mesto, naletela na enakovrednega nasprotnika in tekma je trajala le dobre pol me. Srečanje je bilo povsem enosmerno in ni odtehtalo niti lažjega treninga. Glede na potek prve tekme, predvsem pa glede na kakvostno razliko med obema šesterkama je že zdaj jasno, da bo dovolj da na povratni tekmi proti Alturi osvoji sedem toCk. Povratna tekma bo na Opčinah v petek, 24. januarja, ob 20.30. Drugi finalist bo izšel iz dvoboja Bor -SanFAndrea. Prvo tekmo bo Bor igral danes zvečer na Stadionu 1. maja ob 19.30 mi, povratna pa bo v soboto, 25. januarja, SanfAn-drea je bil zmagovalec pretekmovalne A skupine, vendar pa je najbrž kljub temu danes Bor favorit, čeprav bo igral brez Jane Miličevič, ki si je na zadnjem treningu zlomila prstanec na levi roki. Zaradi poškodbe bo morala Mili Cevi če va počivati približno tri tedne. (INKA) r ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM h Vl.MD naš prapor še brez poraza Zmagi mladincev Espega in Soče Unitecna - Poraz Vala v I. in Olympie v2. iŽD 1. MOŠKA DIVIZIJA Fossalon - Naš prapor 1:3 (12:15, 12:15,15:9,15:5) NAS PRAPOR: Legiša, Bevčar, Miklus, Boschin, Sfiligoj, Cevdek, Paulin, Tomšič, KoreCiC, Ippolito. Kljub slabi igri so odbojkarji Našega prapora zabeležili tretjo zaporedno zmago v prav toliko nastopih. Fossalon je bil skromen nasprotnik, ki pa je tokrat izkoristil slab nastop naše šesterke in tako nekoliko nepričakovano osvojil niz. Obe ekipi sta veliko grešili, igralcem Našega praporja pa se je tudi poznalo, da so po daljšem premoru več pozornosti posvetih predvsem fizični pripravi. IZIDA 4. KOLA: VB L Krmin - In-trepida 3:1, Tomana - Turriaco 0:3. VRSTNI RED: Naš prapor in Turriaco 6, Intrepida, Tomana in VBL Krmin 4, Agraria Terpin, Mossa in Fossalon 2, Soča Gostilna Devetak 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA VBL Krmin - Val 3:0 (15:0, 15:2, 15:1) VAL: Kocijančič, Danielis, Visin-tin, Uršič, Brisco, Branca, Gej, Terpin, Devetta. Proti boljšim in bolj izkušenim Krminčankam so valovke doživele pravi polom, za katerega pravega opravičila ni, čeprav se je nedvom- no poznalo, da ekipa med prazniki ni trenirala. Upati je le, da bo ta poraz za mlade igralke predstavljal dobro šolo. OSTALI IZIDI 4. KOLA: Mondo Computer - Pieris 3:0, Azzmra -Grado 3:2, Intrepida - Morarese 3:1. VRSTNI RED: VBL Krmin, Mondo Computer in Azzmra 6, Morarese, Grado in Intrepida 4, Val in Pieris 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA 01ympia Multiservice - Corrido-ni 0:3 (6:15,11:15,8:15) OLVMPIA MULTISERVICE: Be-nedetti, Perše, Cetul, V. in K. Batistič, Sfiligoj, Bagon, Visintin, Tuniz, K. Corsi. Proti vodilnemu Corridoniju, ki je bil doselj v štirih srečanjih štirikrat uspešen, igralke 01ympije Multi-servicea niso mogle računati na kaj vec kot Časten poraz. Gostje so bile boljše, nekoliko bolj izenačen pa je bil drugi set, ki pa so ga na koncu tudi zanesljivo dobile gostje. OSTALI IZIDI 4. KOLA: Villesse - Fossalon 0:3, libertas GO - Tomana 3:0, Pro Romans - Acli Ronchi 3:1. VRSTNI RED: Conidoni 8, Luci-nico in Farra 6, Torriana, Fossalon in Libertas GO 4, Staranzano, Pro Romans in Multiservice 2, Acli Ronchi in Villesse 0. MLADINCI Soča Unitecno - Finvolley 3:1 (15:13,14:16,15:2,15:3) SOČA UNITECNO: A. in M. Černič, Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Messina, Miklus, Orel, Prinčič. V precej borbeni in v prvih dveh setih tudi lepi in zanimivi tekmi s številnimi dolgimi akcijami so mAl-di sočani zasluženo premagali tržiški Finvolley. ZaCetek je pripadel domačinom, ki so povedli s 5:3 in nato 9:4. Gostje so se nato pri- ■ bližati na 13:12, toda set so vseeno dobili sočani. Zelo izenačen je bil drugi set, v katerem pa so bili v končnici bolj zbrani gostje. Nadaljevanje je bilo povsem v rokah Soče. Torriana - Espego 0:3 (4:15, 9:15, 6:15) ESPEGO: Mani a 14+6, Lutman 2+1, Frandoli 2+0, Jelen 2+5, Makus 7+6, Braione 3+2, Černič 2+2, Brisco 4+4. Servis (T/N): Espego 17/18. V Gradišču je Espego dosegel lahko zmago, čeprav ni igral najbolje. Toda tokrat je trener dal priložnost vsem, pohvalo pa zaslužita Loris Mania in podajač Luka Fran-doli. VRSTNI RED: Soča Unitecno in Espego 4, Torriana in Finvolley 2, Acli Ronchi 0. Petek, 17. januarja 1997 RAZVEDRILO IN PRIREDITVE / Horoskop zapisal B. R. K. ff OVEN 21,3.- 20.4: Nadrejeni bodo prižgali zeleno luč vašim idejam. Ne jadikujte. Ce vam bodo sodelavci zaceli metati polena pod noge, kajti ob preskakovanju ovir boste postali se močnejši. BIK 21.4. - 20. 5.: Za potovanje navkreber ste že docela pripravljeni. Zadržuje vas zgolj Se bojazen pred neuspehom. Spoprimite se torej najprej z njo, nato pa radostno pot pod noge. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Dovolj vam bo ponavljajočih dnevov, zato si boste privoščili sprehod v neznano. NiC bistveno novega ne boste doživeli, najbrž zato, ker se boste povsod zgolj ponavljali RAK 22. 6. - 22. 7.: Imeli boste občutek, da se bo zdaj zdaj zgodilo nekaj prijetnega. In res se bo zgodilo. Obiskal vas bo nekdo, M ste ga morali z veliko trpljenja izriniti iz srca. LEV 23. 7. - 23.8.: Posledice vaše zaletavosti bodo postajale vse bolj očitne. Zaskrbljeno boste obstrmeli in se pripravili na udarec usode. Sledila bo nežna priložnost za popravek. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Uspešni boste bolj kot takrat, kadar pokate od zdravja in energije. Ampak to še ne pomeni, da morate vztrajati v morbidnem počutju. Zdravje je uspeh vseh uspehov. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Kljub relativno polni denarnici boste imeli občutek, da je skorajda prazna. Ce jo merite s kupom, potrebnim za uresničitev vseh vaših želja, imate zagotovo prav. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Nekoga boste prepričali o pravilnosti svojih potez ter ga pritegnili k skupnemu projektu. Bodite strogi: ce si nameravata razdeliti pogačo, si razdelita še tveganje. STRELEC 23. 11. -2T. 12.: Nejevoljni boste, čeprav ne boste vedeli, zakaj. Nekomu, ki vas pozna v globino duše, bo odgovor na dlani, zato mu nikar ne nasprotujte, ko vas bo začel slačiti. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ljudje se bodo spraševali, le kaj vas je doletelo, da ste tako zelo do-brovoljni. Ne izdajajte jim svojih skrivnosti, sicer boste naposled vsi po vrsti pesimistični VODNAR 21. 1. -19. 2.: Najprej se boste izdatno iztamali, nato pa se trezno odpovedali velikemu delu svojih visokoletečih ciljev. Ostalo jih bo ravno dovolj, da boste svetu dokazali svojo izjemnost RIBI 20.2. - 20.3,: Optimistični boste Cez vsako razumno mero. Ampak vendarle skušajte napeti možgane in razmisliti o vzroku optimizma; morda vam ga uspe raztegneti v večnost GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA KOROŠKA TRST Kulturni dom SSG - Danes, 17. tim., ob 20.30 -PREMIERA komedije B. NušiCa »Žalujoči ostali«. Režija Zijah Sokolovič. Gledališče Verdi - Dvorana Trip-covich Operna in baletna sezona 1996/97 V torek, 21. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Mozartove opere »Čudežna piščal« (II flauto magi-co). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 17. tim., ob 20.30 (red petek) - »Testimoni« v režiji Angela Longonija. Nastopata Alessandro Gassman in Gianmarco Tognazzi. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen. Od 6. do 16. februarja bo Stalno gledališče F-Jk predstavilo Sofok-lejevo delo »Edino a Colono« v režiji Antonia Calende, Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek 3 Gledališče Cristallo Danes, 17. tim., ob 20.30, bo na sporedu delo J. Joyceja »Esuli« v izvedbi Centra Teatrale Brescia-no, režija Nanni Garella, nastopajo Sabrina Capucci, Sara D’Amario, Nanni Garella in Gra-ziano Piazza.Režija N. Garella. Danes, 17. t.m., ob 16.30 v Krožku zavarovalnice Generali, srečanje z N. Garello in igralci predstave »Esuli«. Vstop prost. Povem ti pravljico: V nedeljo, 19. t. m., ob 11.00: »II cortile« -Predstavila se bo gledališka skupina Fratelli di Taglia iz Riminija. GORICA Kulturni dom SSG gostuje s komedijo B. Nušiča »Žalujoči ostali« v ponedeljek, 20. t.m.,(red A) in v torek, 21. t.m., ob 20.30 (red B). TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.l., režija Elio De Capitani. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Dne, 28. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20.t. m., ob 20.30 -Koncert violinista Vladimira Spi-vakova in pianista Sergeja Be-srodnyja.Na sporedu Haendel, Bartok, Part, Schubert. Gledališča Rossetti V petek, 31. t. m., ob 21.00 - KONCERT kantavtorja Paola Conte. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic je v teku. V soboto, 15. marca, bo nastopil Lucio Dalla in 26. marca pa Fran-cesco De Gregori. MIUE Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997 V nedeljo, 16. februarja, ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK. GORICA SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 25. t.m., ob 19.30: Nagrada Rovere d’oro 1996 - Adrian Pinzaru, violina. Kulturni dom Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica priredi v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 -Koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba. Solist Aleksander Rojc.Na sporedu Schubertove skladbe. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 17. t. m., ob 20.30 - Koncert Neues Miinchner Klaviertrio s sopranistko Julie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič. V torek, 21. t.m., ob 20.30 koncert violinista Vladimira Spivakova.in pianista Sergeja Besrodnyja. Na sporedu Part, Bartok, de Falla, Stravinskij. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST nah Excelsior in Azzurra Filmski fe- Od 21. do 25. ti m. bo v kinodvora- stival Alpe Adria. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center SPD Šentjanž: Jutri, 18. t.m., ob 19.30 »Burkaški misterij«; režija Sergej Verč; gostujejo igralci SPD »DobraC«. Ponovitev v nedeljo, 19.t.m., ob 10.30 v Kulturnem domu SPD Radiše v Radišah. Farna dvorana SPD Rož: V nedeljo, 19. t.m., ob 19.30 »Svatba«; režija Marjan Bevk; gostuje »Teatr brez...« RADIŠE Kulturni dom: V soboto, 25. t.m., ob 19.00 - Koncert Janja Kovačiča . HODIŠE Pri Svetiju na Plešerki: V soboto, 25. t.m., ob 20.00 - Hodiski ples, igra ansambel Tonija Her-vola. ! RAZSTAVE TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«,, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C.Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trz. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljst-vom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Lipanjepuntin(UI. Diaz 4): do 15. februarja razstavljajo Trista-no di Robilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Kavarna San Marce: na ogled je fotografska razstava v crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Minerva: do 22. t.m. je na ogled razstava slikarke Silvie Da-pas. Gledališče Rossetti: do 16. februarja je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla. GORICA Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25): danes, 17. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave Jasne Merku. Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. KOROŠKA CELOVEC akvarelov dr. Petra Gstettnerja. Deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Bank Austria - (LidmanskygasseJ: na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga. Mestna galerija: do 19. t.m., Je na ogled razstava Sepp Schmolzerja in do 9. februarja pa razstava Giorgia Morandija. Galerija Carinthia: do februarja je na ogled razstava Oliver Debre. Galerija Freund: do 1. februarja je na ogled razstava Slikarstvo in grafika. Galerija 3: do 25.t.m. razstavljajo Caroline, Valentin Oman in Gerhild Tschachler-Nagy. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša. Galerija pri Joklnu Na ogled je razstava Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilidades«. OPČINE »Mariu Magajni... Opčine« Danes, 17. t. m., ob 18.30 na sedežu Kulturnega krožka Ob pečini - Dom Brdina, ob 19.30 v FinZgarjevem domu in ob 20.30 v Prosvetnem domu bodo otvorili fotografsko razstavo posvečeno dolgoletnemu fotore-.porterju Primorskega dnevnika. V Domu Brdina bodo na ogled fotografije o dogodkih v povojnem Trstu,; v FinZgarjevem domu bo razstava o škofu Bellomiju med Slovenci in v Prosvetnem domu razstava »Od Timave do Barkovelj«. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: Razstava del Draga DruskoviCa. DUNAJ Klub Slovenskih Študentk in študentov: danes, 17. t.m., ob 20.30 otvoritev razstave Kristijana Schel-landra »Slike vmes«. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do konca -januarja je na ogled razstava grafik in skulptur »Dialog«. RADIŠE Kulturni dom: V soboto, 25. t.m.. ob, 19.00 - Otvoritev razstave del Francija Ogris. SKANDINAVSKA KRIŽANKA 7 LEPA ŠKATLA Z BOLJŠIMI BOMBONI SLOV. POLITIK, NEKDANJI NOT. MINISTER OSEBA, KI BRSKA ZGOLJ, SAMO SLOV. RADIJSKA SPIKERKA KOROŠEC KRAJ V NOVIZELAND. JZ. OD CANTERBURVA PRISILNO DELO TLAČANOV ZNAČILNOST ENKRATNEGA IZSTOP TREBUŠNIH PREBAVIL LJUBIMEC GALATEJE V GRŠKI MITOLOGIJI AVTOR: MARKO DRESCEK BLAZINJAK, ZOFA PIJAČA ANTOV SLOV. PISATELJ (DANILO) SNEŽNI ZAMET ZGORNJI DEL A SIVA BARVA GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO GL. MESTO REPUBLIKE JEMEN KNJIŽNICA KOLONIALNI VELEPO- SESTNIK STAR GERMAN DUHOVNIŠKO OBLAČILO TERMOFOR VRSTA ZDRAVLJENJA - JUDOV SIN V KRSCAN. MIT. DEL OBRAZA MESTO NA KRETI POČITNIŠKA PRIKOLICA ST. GERMAN Pl FMF GRŠKA ČRKA DLAKA POD NOSOM LEPOTNA RASTLINA SL. IGRALEC RANER MEJNI PAS KOPNEGA IN MORJA ENAKA VOKALA ODTOČNA CEV PRINOSSIVJA Dl K LOVCU STAR SLOVAN ANTIČNA REKA GUADIONA ELEKTRIN BRAT ZENA G0RB0C0VA MADZ. POLIT. (JANOS) DOLOČILO ZA USMERJANJE RAVNANJA FINSKA REKA NA MEJI S OLGA RATEJ POVRISINA, OBMOČJE ZEMEUSKA OŽINA NA MALAKI TEKOČINA ZLEZ ZNOJNIC DELUJOČI VULKAN NASICIUI SVEDSKO 100 m2 LANTAN RIMSKA 4 IT. IGRALKA (ISA) JUGOSLOVAN. ZALOŽNIK (GEČA) J. AMER. KUKAVICA Z GRBASTIM KLJUNOM KRILO RIMSKE LEGIJE KRAJ PRI OPATIJI ZATOPEK EMIL DRASLEC SCHENIK MORSKI SESALEC POLJEDEUSKA NASELBINA V BANATU LJUBEZEN MED SPOLOMA' ENOTA KOTNE MERE IVAN SIVEC CHARLES NOIDER LATVIJSKI PESNIK (JANIS) SVETLA LISA OB SONCU INDUSTRIJSKO MESTO V OHIU ZDA OSEBA, KI NASTOPA V CIRKUSU TKALSKI IZDELEK HRVAŠKI KOŠARKAR V ZDA IDIN0I vlova ‘VNINVXL ‘J.SUHV ‘NCftCtV ‘33MOSOS ‘SIMVti ‘JLNVKMI ‘VmOHV 1 ‘VX>3 ‘32 ‘vrv 'VONVHIM ‘Al ‘VtDi ‘3NH01 '013DVN ‘INV ‘IHOdV ‘vrvao ‘VNTLLS -vHVNsvm ‘VHtffl ‘NVAVtm ‘Norcrvffl ‘SOK ‘VllLVdOTV ‘XINTVAH)tDO ‘SVS ‘NOW ‘vmionaia :ouABJopoA :A31IS3tf RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Filip TV dnevnik ® RAI 1 6.30 10.05 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 18.00 18.10 18.45 19.35 20.30 20.35 20.45 20.50 22.35 22.40 23.30 0.00 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II re delle isole (pust., ZDA ’70, i. C. he-ston, Geraldine Chaplin) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Cooper proti Quinnu (i. J. Seymour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Ma che ti passa per la testa? Dok.: Kvarkov svet - Yel-lovvstone, kraljestvo kojota (vodi Piero Angela) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Seri o), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme; Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli) Vreme in dnevnik Šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Dokumenti: SuperQuark, vmes «Okavango, divja afriška oaza» (vodi Piro Angela) Dnevnik Film: Legend (pust., ZDA ’85, r. R. Scott, i. Tom Cruise, Mia Sara) Dok.: 5 režiserjev za UNICEF Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme i | RAI 2 g? RETE 4 D ITALIA 1 Variete za najmlajše Nan.: Časa dolce časa, Otroški variete Ciao ciao Nan.: Schwarzwaldska 6.30 Colombo mattina in risanke klinika - Težki trenutki, Nad.: lo e papa, 8.50Kas- Nan.: Highlander - Opa- 9.35 nad. Quando si ama, sandra, 10.00 Zingara, zovalci 10.00 Santa Barbara 10.30 Aroma de cafe, Aktualno: Planet Perche? - Zakaj? 11.45 Ali del destino, Nan.: Magnum P.I., 11.30 Rubrika o zdravstvu vmes (11.30) dnevnik Mc Gyver Dnevnik 2 Variete: La ruota della Odprti studio, 12.45 Variete: I fatti vostri - fortuna - Kolo sreče Fatti e misfatti, 12.50 Vaše zadeve Dnevnik Šport studio Dnevnik, 13.30 Navade Nan.: Časa dolce časa Variete za njamlajse, in družba Nad.: Sentieri - Steze vmes risanke, Ciao Ciao SP v smučanju Film: Arrivederci, baby! Parade Variete: Ci vediamo in (kom., ZDA ’66, i. T. Cur- Varieteja: Gli occhi del TV (vodi P. Limiti) tis, R. Schiaffino) Panda, 14.30 Colpo di 17.15 dnevnik Kviz: OK, il prezzo e giu- fulmine (vodi A. Marcuz- Aktualno: Kronika v živo sto (vodi I. Zanicchi) zi) (vodi David Sassoli) Dnevnik Tg4, vreme Nan.: Mr. Cooper, 15.30 Dnevnik in šport Variete: Game Boat VVishbone Oddaja o izletih in poto- Film: Le stagioni del cuo- Variete: Planet vanjih Sereno variabile re (dram., ZDA ’84, i. Nan.: Bayside School, Nan.: VVolff, policaj v Sally Field, D. Glover) 17.00 I ragazzi della 3.a Berlinu Film: La montagna C, 18.00 Primi baci Variete: Go-Cart (dram., ZDA ’56, i. S. Odprti studio, vreme, Večerni dnevnik Tg2 TV film: Storia di Chiara Tracy, R. VVagner) 18.50 Šport studio Nan.: Bevorly Mills, mKi L,iaK, rregiea tisKa (dram., It., i. B. De Rossi, 20.00 Happy Days R. Atzorn, zadnji del) Film: Intrappolati ali’ in- Tg2 Dosje Dnevnik in vreme @| CANALE5 ferno (dram., ZDA ’96, i. S. Tweed, L. Henriksen) Danes v parlamentu Variete: 8 mm Nočni šport Glasba: Free Pass Aktualno: Zgodbe Na prvi strani Aktualno: Fatti e misfatti Variete: Maurizio Costan- Oddaja o filmih zo Show (pon.) Italija 1 šport i k RAI 3 Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) # TELE 4 Dnevnik TG 5 Dnevnik, vreme Sgarbi quotidiani leggendo, Mario Soldati, Media/Mente, Faraonovo oko SP v smučanju: zenski veleslalom, 1. tek Dnevnik 3 Rubrika: Telesogni Dok.: Avstralska favna SP v smučanju: 2. tek Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvp-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: I falchi della notte (krim., ZDA ’81, i. S. Sta-lone, Rutger Hauder) Dnevnik, deželne vesti Variete posvečen U. To-gnazziju: II sesto senso di Ugo: il sorriso Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Moss, S. Flannery) Aktualno: Moški in ženske (vodi Maria De Filip-Pi) Nan.: Blondinka za očeta Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) Nan.: Quei due sopra il varano (i. Lello Arena, Enzo lacchetti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia J 16.45, 19.30, 23.00 Do-.godki in odmevi Nad.: La ribelle Košarka lige A2 In diretta - V živo Aktualno: Zoom Osebe in mnenja Film: Mercanti di guerra Film: Seduced MONTECARLO 19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport 13.30 SP v smučanju Nan.: bonside Film: La principessa del Nilo (pust., ZDA ’54) Variete: Tappeto volan te Variete: Zap zap Aktualno: Check Point Film: Nessuno ci puo fer-mare (kom., r. S. Poitier) Film: L’ uomo dei sogni (kom., ZDA ’89) tr Slovenija 1 Slovenija 2 Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, juhi Tedenski izbor: V 40 Otroški program: Učimo dneh skozi puščavo se ročnih ustvarjalnosti Dokumentarna oddaja Nan.: Pasje mesto Arte: Roberto Rossellini Tedenski izbor: nan. Na Pisave robu (ZDA, 5. epizoda) Forum Slovenski film: S triptih Zgodbe iz školjke Poročila Tedenski izbor - Film: TV igrica : Kolo sreče Alina (Kanada-Belgija (ponovitev) 1994, i. Marc Herouet> Videostrani Nanizanka: Možje v mo- Omizje (ponovitev) drem (VB, 2. epizoda) Zborovska oddaja Avstralska nanizanka: V Portret Berte Meglič (po- slogi je moč (31. epizoda) novitev) Nadaljevanka: Italijanska Videostrani restavracija (Italija, i. Gi- Obbzornik gi Proietti, Nancy Brilli, Otroški program: Jake in Adriano Pappalardo.Ti- Ben (kanadska, nadalje- berio Murgia, George Mil- vanka, 11. del) ton, 2. epizoda) Po Sloveniji Svetovni pokal v al- Prodaja pskem smučanju: ženski Podarim - Dobim veleslalom Včeraj, danes, jutri Izobraževalna oddaja Risanka Avstralska nanizanka: V TV Dnevnik 2, vreme slogi je moč (32. epizoda) Šport Napovedniki Planet In Včeraj, danes, jutri Dokumentarna serija: Ra- Ameriški film: Življenje ziskovalci National Geo- in časi sodnika Roya Bea- graphica - Tango! (ZDA, na 2. del) Napovedniki m Včeraj, danes, juhi Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Eli 10.000 obratov Filmski maraton: kronika Dokumentarna oddaja: Humoristčna nanizanka: Pohorska godba Murphy Brovvn (ZDA, i. Glasbena oddaja: Mauri- Candice Bergen, Pat Gor- ce ley, Faith Ford, Robert Pastorelli, 2. epizoda) Euronevvs Film: Rabljeva freska 14.30, 13.20-14.15 Sve- (Slovenijal995, režija tovni pokal v alpskem Anton Tomašič, i. Roman smučanju: ženski velesla- Končar, Dare Valič, Lučka Počkaj, Mirjam Korbar, Lojze Rozman) lom, 1. in 2. tek TV jutri, videostrani Ul Koper Euronevvs Četrtkova športna oddaja (pon.) Aktualna oddaja: Meridiani Peter Pan Club- otroška oddaja (vodi Edda Viler) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Huckleberry Finn - risanke Globusov Tik Tak, 20.10 Vsedanes - Aktualno Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji, 21.30 Sredozemlje Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Rhythm & News (vodi Andrea F.) Film: Zadnjic v san Franciscu It. T981, r. N. Grassia. i. M. Ranieri, A. Or,so, nato Vsedanes - TV dnevnik) "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Rekreacija; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22,30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00 Strokovnjak odgovarja; 11.35 Obvestila; 13.40 Obvestila; 15.00 Gost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja zemlje; 13.30 Iz gla- \^sbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Grad strahov (S. Mo-niuszko, 3. del); 19.30 Recital D. Kovačič; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23,50 Napoved sporeda; 23.55 Liriični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00, 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Koledar; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr. z Z. Tomulič; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18,15 Kultura; 18,45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. i Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Pomladni dan (C. Kosmač, 4. del); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 In-termezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; violinist Č. Šiškovič, harfistka S. Mallozzi; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. majal, tel. 0481 -535723 fax 0481 -532958 ' Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek. 17. januarja 1997 —1 ^ „ SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA K h> A O o 666 H HSS sli 8 m um uy c A z x r. 5 ■ X Nad večjim delom Evrope je območje visokega zracneg pritiska, ki nad zahodno Evropo počasi slabi. V višinah se nad našimi kraji zadržuje toipel in suh zrak. 1001 1010 1000 6 1010 1010 DUBLIN o' V -/- v OSLO STOCKHOLM , K0BENHAVI) - -1 A-i ° - HELSINKI 3/2 AMSTERDAM-/-—LONDONo^ -1/7 ____ — oBRUSEU -/- UNAJ -4M o LJUBLJANA-V-1 VARŠAVA-1/0 o ----- MOSKVA 2/2 ° 6 o KIJEV 1/2 S. 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA BEOGRAD 2/2 o SPLIT 2/- OSOFIJA -/- '"'"^'-SKOPJE o ,'4 S TRBIŽ S M. SOBOTA O -3/-1 CELOVEC O -4/-1 O ČEDAD— O KRANJSKA GORA _ -9/3 O TR2IC -S/l O S. GRADEC -5/1 MARIBOR O -4/o CEUE O -3/1 OVIDEM 0/11 —^N. GORICA GORICA z-> -2/’ ' -2/11 O ZAGREB -1/1 O Slovenija: Jasno bo, po nižinah in kotlinah v notranjosti Slovenije se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, najvižje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo malo pod 0, drugod od 4 do 9 stopinj Celzijev. Sosednje pokrajine: Jasno bo, v Panonski nižini bo megla ali nizka oblačnost. Sonce bo vzšlo ob 07.45 in zašlo ob 16.53. Dan bo dolg 9 ur in 8 minut. mjNINE MENE Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 2.58. V, MORJE Morje mirno. Temperatura morja 10,2 stopinje BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najvišje 33 cm, ob 11.56 najnižje -27 cm, ob 18.15 najvišje 3 cm, ob 22.37 -8 cm. Tutri: ob 5.26 najvišje 34 cm, ob 12.54 najnižje -36 cm, ob 19.31 najvišje 11 cm. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 1 2000 m 3 1000 m 6 2500 m 0 1500 m 6 2864 m -1 JUTRI GRADEC -5/-1 M. SOBOTA O -3/-1 TRBIŽ ČEDAD- OVIDEM 0/5 GORICA ^ -2/6 O o KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -5/1 .N. GORICA UUBUANA -2/0 n. MESTO -2/0 POSTOJNA o O "5/2 KOČEVJE - O CRNOMEU REKA 1/10 Slovenija: V soboto se ne bo spremembe vremena, megla ali nizka oblačnost pa se lahko pojavi tudi ob morju in v nižjeležeCin predelih Primorske. V nedeljo bo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo in v višjih legah hladneje. m m m m m m m . _ L Spomeniška me< raži MOSKVA - »Kruha in ne iger!« S tem geslom veC deset ljudi že nekaj dni v Moskvi protestira proti kiparju Zurabu Cereteliju, Cigar sporna dela rastejo kot gobe po dežju v ruski prestolnici. Vedno nepočesani Cereteli je velik prijatelj moskovskega župana Jurija Lužkova. Ta 70-letni hrust je bil priznan umetnik že za časa nekdanje Sovjetske zveze, a je vzpostavil prav tako dobre stike s sedanjo nomenklaturo. Na Čelu je prave industrije za izdelavo spomenikov, ki zaposluje kakih 4.000 ljudi. Ustanovil je mednarodni fond za pomoč Unescu, ki skrbi tudi za uresničitev vseh del ob 850. obletnici ustanovitve Moskve. O milijardnih investicijah pa kiparjevi sodelavci noCejo dati izjav. Med številnimi deli, ki jih je uresničil za svojega prijatelja Luzkova, je tudi orjaški kompleks »Poklonaja gora«, spominsko obeležje, ki so ga uresničili maja leta 1995 ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom. Obeležje je stalo težke milijarde in si nakopalo surove kritike, tako da je moral Lužkov pristati, da to spominsko obeležje premestijo, ker je bila skupina kipov, ki naj bi ponazarjali trpljenje ljudstev, preveč mraCna in moreča. Nedvomno pa je najbolj sporni Ceretelijev spomenik orjaški kip Petra Velika, ki ga še vedno gradijo na bregu reke Moskve. S podstavkom bo kip meril kar 94 metrov, ruski car Peter Veliki pa je oblečen kot rimski cesar, kar je skregano z zdravo pametjo. Mecen tega kipa je spet moskovski župan Lužkov, ki opravičuje orjaški spomenik kot oddolžitev ustanovitelju ruskega tirodovja. Na vse kritike Lužkov navaja, da je Cereteli lastnik livarn in gradbenih podjetij, tako da lahko gradi spomenike po konkurenčnih cenah. Nasprotniki te bolezenske megalomanije so besni, ker je po njihovem nedopustno, da gradijo te »monstruoznosti z denarjem davkoplačevalčev«. »Ko ljudje nimajo hrane in strehe nad glavo, ni čas za gradnjo spomenikov,« je besno izjavila neka upokojenka. Za zdravnico Irino Jasinovskajo pa je protest obsojen na propad. »Cereteli je preživel vse rezime, saj ima dobre veze in ve, kako se je treba ravnati z mogotci, ker tudi sam spada mednje,« je se povedala zdravnica. se dviga v vveimarskem parku Vodomet v vzhodnonemškem Weimarju se je letos spremenil v »ledeno goro« (AP) ZDA med umikom iz Vietnama »pozabile« 80 gramov plutonija WASHINGTON - Po dvajsetih letih se je konCno izvedelo, da je ameriška vojska ob umiku iz Južnega Vietnama »pozabila« 80 gramov urana. Marca leta 1975 so v Dalat (300 kilometrov severno od Sajgona) posla-b dva izvedenca, ki naj bi na varno spravil^ 12 kilogramov urana in 80 gramov plutonija iz nekega poskusnega jedrskega reaktorja. Strokovnjaka sta iz obleganega Dalata res odnesla tako uran kot plutonij, Štiri leta kasneje pa so v ZDA ugotovib, da je bila v tulcu z napisom »plutonij« neka druga snov. Plutonij je torej ostal v Vietnamu. Količina je seveda malenkostna, tako da ni nevarnosti, da bi z njeno pomočjo sestavih jedrsko bombo, vseeno pa je za ZDA zelo nerodno, da se ta nevarna snov nahaja v Vietnamu. Škofovo rezidenco v Liibecku premazali s kljukastimi križi BERLIN - Neznanci so prejšnjo noC škofovo rezidenco v Liibecku premazali s kljukastimi križi. Pred ma-zaško akcijo je neznanec po telefonu grozil, da bodo zažgali škofovsko rezidenco v tem sevemonemškem mestu. Liibeck je že dalj časa znan zaradi protisemit-skih in ksenofobnih izpadov, saj je bila sinagoga dvakrat žrtev zažigalnih atentatov, pred enim letom pa je podtaknjeni požar v zavetišču za tujce terjal smrt desetih Afričanov. Kršitelja ramadanskega posta prebičali na islamšarskem trgu TEHERAN - Kot je zapisal teheranski dnevnik Džomhuri eslami, so prejšnjo soboto na nekem trgu v Islamšaru (predmestje Teherana) prebičali nekega kršitelja ramadanskega posta. Časopis ni navedel, koliko udarcev je prejel »grešnik«, po določilih koran-skega prava vsaj 74, prav tako ni znano, kaj je storil, da je kršil ramadanski post. Med ramadamsldm postnim mesecem je namreč muslimanom od zore do mraka prepovedano jesti, piti in kaditi. V Iranu tega ne smejo v javnosti storiti niti nemuslimani in tujci. Bankomati nove generacije SYDNEY - V kratkem bo mogoče na avstralskih bankomatih poleg likvidnega denarja dobiti gleda-bske vstopnice in celo pločevinke z najrazbcnejšimi pijačami. Bankomati bodo postati neke vrste elektronske bančne podružnice, s pomočjo katerih bo mogoče opraviti skoraj vse bančne operacije. Avstralske banke so se namreč odločile za bankomate nove generacije, s katerim se bodo lahko znebih dragih bančnih podružnic, ne da bi pri tem prizadele svojih strank, ki bodo med drugim lahko med Čakanjem na bančno operacijo popile osvežujočo pijaCo.