Železarna: Pristaniška oblast ne popušča Crocetti tajnik goriško-števerjanskega krožka DS Note brez pomote Vesele pomladi Primorski št. 26 (20.959) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Pogubna politika jeze in sovraštva Dušan Udovič V minulem tednu smo bili v parlamentu priče dogajanju, ki lahko vsakega avtentično demokratično čutečega človeka navda z veliko zaskrbljenostjo. Vsebinsko razpravo je nadomestila ekskala-cij a verbalnih napadov, sovražnih in zaničevalnih tonov, celo fizičnega obračunavanja, primitivnega zmerjanja, grobih žalitev osebne integritete najvišjih institucionalnih predstavnikov države, s predsednikom republike in predsednico poslanske zbornice na čelu. Par dni je imel vsakdo lahko imel pred očmi ta scenarij, ki je v italijanskem parlamentu, prvič v demokratični republiki, dosegel tako pritlehno raven. »Protagonisti« te žalostne zgodbe so bili poslanci Gibanja 5 zvezd, ki so v svoji obstrukcioni-stični ihti šli tako daleč, da so grozili predsednici zbornice, kolegicam in kolegom drugih skupin in jim nasilno onemogočali vstop v delovne prostore parlamenta, natanko tako, kot se je dogajalo, ko je oblast v državi v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prevzemal fašizem. Grillo se je nemara zbal, da gre kaplja čez rob in je »svoje« poslance obiskal v Rimu, zato »da bi jih pomiril«, a se je nizkotni nivo zgolj preselil na spletne strani gibanja. Ta je res dobra. Grillo da bi miril druge, potem ko je prav on zanetil v državi brezglavo in glasno zmerjanje vsega povprek in počez, s čimer je, ne pozabimo, na polnih trgih tudi mastno zaslužil. Škoda za veliko poštenih ljudi, ki so v dobri veri sledili temu gibanju, misleč, da je sposobno zagotoviti politiki in državi spremembe, ki jih krvavo potrebujeta. Kaj je ostalo od dobrih namenov imamo že mesece pred očmi. Parlamentarci Gibanja 5 zvezd niso pokazali najmanjše sposobnosti konstruktivnega dialoga z drugimi skupinami, iz lastne sredine so na ukaz Grilla izločili vse tiste, ki so pokazali znake treznega razmišljanja. Odkar so v parlamentu, nimajo ničesar pokazati, razen tega, da so si prostovoljno zreducirali plače. Glavna usmeritev gibanja je ostala nasprotovanje vsakršnemu sodelovanju z drugimi, oviranje dela parlamenta za vsako ceno in vse glasnejše kričanje. Naj propade vse, saj je itak vse gnilo, razen njih, seveda. Bolj je njihova bilanca mi-zerna, bolj so po navdihu in ukazu svojih »gurujev« Grilla in Ca-saleggia glasni. Da zakrijejo svojo nemoč in politično praznino, ki je za njimi. Kajti na jezi in sovraštvu ni mogoče graditi nobene politike, razen pogubne. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 2. FEBRUARJA 2014 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA / SLOVENIJA / AVSTRIJA Snežna in vodna ujma bo razsajala do torka TRST - Niz dogodkov v italijanskem jeziku Mesec slovenske kulture v Trstu TRST - Pet dogodkov, ki želijo predvsem italijanskim someščanom predstaviti prav toliko izsekov slovenske kulture. Niz, ki bo ob slovenskem kulturnem prazniku potekal pod geslom Kultura ponovno v središču: mesec slovenske kulture v Trstu, sta si zamislila Slovenski klub in Grup-po/Skupina 85, včeraj pa so ga predstavili javnosti. Med protagonisti bodo novinarka Barbara Gruden, pisatelj Boris Pahor in slikar Franco Vecchiet. Na 3. strani REPORTAŽA Hej, krvavice! RIM / LIENZ - Dež in sneg še naprej pestita severno in srednjo Italijo, močno sneženje pa je vse do torka napovedano tudi na jugu države. V Fur-laniji in Venetu so padavine poskrbele za težave v železniškem prometu, poleg tega v Furlaniji velja opozorilo pred plazovi. Železniška proga med Vidmom in Trbižem, ki so jo v petek zaradi sneženja zaprli, je bila včeraj vnovič prevozna. V petek je moral med drugim vlak na poti med Dunajem in Benetkami zaradi snega prekiniti vožnjo, potniki pa so v Trbižu prestopili na avtobus, ki jih je prepeljal v Benetke. Tudi tam je sicer močno narasla morska gladina, Tudi osrednjo Italijo so prizadele obilne padavine in poplave. Ulice na severnem obrobju Rima so pod vodo, poplavljeni so tudi deli mesta Pisa. Na 2. in 18. strani Edinost: v Ul. Cologna urediti Hišo spomina Na 4. strani Moni Ovadia v Trstu o duhovniku don Gallu Na 5. strani Goriška demografska krivulja navzdol Na 8. strani Gorica bo marca gostila AnciExpo Na 8. strani GORIŠKA Po desetih letih namesto ograje tema GORICA-NOVA GORICA -Pred očmi domačih in tujih medijev je na meji med Slovenijo in Italijo 12. februarja 2004 kot prva simbolično »padla« žičnata ograja, ki je pomenila fizično ločnico med Novo Gorico in Gorico. Nekateri so poročali, da je padel »berlinski zid«, ki pa to ni bil. Je pa tisti sončni februarski dan nakazoval novo pomlad za mesti, ki sta tam zgradili skupni trg, katerega slovenska polovica nosi ime Trg Evrope, italijanska pa Transalpina. Tedanja pričakovanja so bila velika, a se v veliki meri še niso uresničila. Na 10. strani Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. I Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. I 9771124666007 2 Nedelja, 2. februarja 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA VREME - Ujma po napovedih ne bo popustila do torka Na Primorskem velike težave zaradi žleda LJUBLJANA / POSTOJNA - Zaradi obilnega sneženja in žledu sta Elektro Primorska in Elektro Ljubljana tudi včeraj odpravljata težave pri dobavi električne energije odjemalcem. Brez elektrike je skupaj več kot 13.000 odjemalcev. Poledenele ceste so težave povzročale tudi v prometu, Arso pa je zaradi poledice in žleda razglasil oranžni alarm.Zaradi obilnega sneženja in predvsem žleda je imel Elek-tro Primorska na postojnskem in pivškem območju veliko težav z dobavo električne energije odjemalcem. Žled je povzročil izpade tudi na daljnovodih Čepovan in Banj-šice, težave so bile tudi v Vipavski dolini in na območju Črnega vrha. Brez elektrike je bilo tudi nekaj krajev na Notranjskem. Zaradi padcev drevja, polomljenih drogov in pretrganih žic je bilo več daljnovodov brez električne energije. Velik del okvar je bil predvsem na področju Pivke proti Postojni ter med Razdrtim in Senožečami, kjer je Elektro Primorska z možnimi prenapajanji in omejevanji porabe skušal čim več odjemalcem zagotoviti izredno napajanje, kolikor je to mogoče. Postojno, kjer je poleg pivškega že od petka največ ljudi brez elektrike, je popoldne obiskal predsednik republike Borut Pahor. Z državnim sekretarjem ministrstva za obrambo Zoranom Klemenči-čem sta si ogledala posledice hude ujme in številnih polomljenih daljnovodov ter pretrganih žic na Notranjskem. Z obiskom je želel izraziti hvaležnost vsem, ki prostovoljno ali profesionalno pomagajo ljudem, ki jih je prizadela ujma. Na Postojnskem je bilo ob 16. uri po podatkih Elektra Primorska brez elektrike 6909 odjemalcev, na pivškem pa 2581 odjemalcev. Na celotnem območju Elek-tra Primorske je brez napajanja skupno 9618 odjemalcev električne energije. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Elek-tro Primorska, so zaradi velikega obsega okvar na terenu vse razpoložljive ekipe. Ministrstvo za obrambo bo v Postojno poslalo 30 agregatov za proizvajanje elektrike za stanovanjske hiše ter pet večjih agregatov, ki so primerni za oskrbo večjih objektov, kot so Zdravstveni domovi ali šole. V Slovenski vojski po navodilu ministra za obrambo Romana Jakiča preverjajo tudi možnost dostave velikih agregatov, ki bi jih lahko Elektro Primorska uporabila za napajanje transformatorskih postaj, ki bodo lahko prebivalcem severne Primorske zagotavljale električno energijo, so sporočili z omenjenega ministrstva. Na Prometno-informacijskem centru opozarjajo, da so številne ceste po državi zaradi dežja, ledenega dežja, dežja, ki prehaja v sneg in obratno ter zaradi nizkih temperatur navkljub posipanju lahko poledenele. Največ težav lahko vozniki pričakujejo na Notranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Opozorilo velja za vse ceste. Zato voznike pozivajo, naj vozijo počasneje in previdno. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so opozorili, da je v notranjosti države, naj- bolj na prehodu med Notranjsko in Primorsko, velika nevarnost poledice in žleda. Zaradi obilnega sneženja, ki se bo na severozahodu države še nadaljevalo do ponedeljka, je na širšem območju Julijskih Alp močno povečana nevarnost snežnih plazov. Tam lahko do nedelje zjutraj zapade še dodatnih 50 do 100 centimetrov snega, na Primorskem in v zgornjem Posočju pa od 50 do 100 litrov na kvadratni meter padavin. V več krajih po Sloveniji je po napovedih Arsa obstajala tudi možnost, da bodo presežene mejne vrednosti trdih delcev PM 10 v zraku. Te so bile najverjetneje presežene v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Zagorju in No- Dva posnetka žleda in sneženja Na Notranjskem in Primorskem vem mestu. Srednja verjetnost, da bi presegle mejne vrednosti, je bila tudi v Murski Soboti, Kranju in Hrastniku. V Sloveniji so težave s trdimi delci PM10 (delci, ki so manjši od 10 mikronov) predvsem v zimskih mesecih. Vir onesnaženja s temi delci so predvsem zimska kurišča. Napoved verjetnosti za preseganje mejne dnevne koncentracije delcev PM10 na Agenciji RS za okolje pripravljajo za območja, za katere je vlada sprejela odloke o načrtu za kakovost zraka. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne vrednosti. V primeru napovedane čezmerne onesnaženosti z delci PM 10 je priporočljivo, da posamezniki zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva. Priporočljivo je, da uporabljajo javni prevoz, zmanjšajo uporabo osebnih vozil in ne izvajajo dejavnosti na prostem, pri katerih se sproščajo večje količine delcev. Zaradi slabega vremena je skupno 46 učencev in dva učitelja Osnovne šole Antona Ukmarja iz Kopra ostalo ujetih na Vojskem, kjer so preživljali šolo v naravi, je za STA pojasnila ravnateljica Gabrijela Dolinšek. Predstavniki civilne zaščite, gasilcev in policije so se popoldne odpravili na planoto, da bi otroke pripeljali na varno. Lokalna cesta Idrija-Vojsko je zaradi snega in snežnih plazov že od petka zaprta za ves promet. (STA) CELOVEC - Prometni infarkt Ponekod na Koroškem zapadlo do dva metra snega Enote Civilne zaščite so imele tudi včeraj polne roke dela CELOVEC - Obilno sneženje, ki je v noči od četrtka na petek zajelo skoraj celo Koroško, je predvsem v zahodnih delih dežele, kjer je v 12 urah zapadlo tudi do poldrugega metra (!) snega, povzročilo pravi kaos -ne samo na cestah, temveč tudi v železniškem prometu. Tako se večina vlakov iz Dunaja in Salzburga pelje samo še do Beljaka. Od tu naprej vozijo samo še posamični vlaki, kajti snega na tirih je kratko malo preveč, da bi vlaki še vozili varno, so včeraj popoldne sporočile Avstrijske zvezne železnice (OEBB). Obilno sneženje se je nadaljevalo tudi v teku vča-rajšnjega dne, obeti za danes in jutri pa ne kažejo na izboljšanje razmer. Kaotično je stanje tudi na cestah. Ogromne količine snega ovirajo promet, to- vornjaki stojijo čez cesto ali so vpleteni v številne prometne nesreče. Na zahodu Koroške (proti Vzhodni Tirolski) pa so nekatere stranske doline odrezane od ostalega sveta - npr. dolina Lesachtal, kjer je zapadlo skoraj dva metra snega. Na meji z Italijo pa so morali zaradi najvišje stopnje nevarnosti plazov zapreti skoraj vse prehode, mdr. na Mo-krinah in prehod Ploeckenpass. Celo avtocesta med Beljakom in Celovcem, kjer je v 12 urah zapadlo pol metra snega, je bila prevozna samo z verigami! Prebivalcem v najhuje prizadetih krajih pomagajo na stotine gasilci, sodelavci Rdečega križa ter posebne enote civilne zaščite. Koordinacijo vodi poseben oddelek za naravne katastrofe pri koroški deželni vladi. (il) Razstava o Titu še do 28. februarja LJUBLJANA - V začetku novembra lanskega leta so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli razstavo o Josipu Brozu Titu, dolgoletnemu predsedniku Jugoslavije, človeku, ki je z jugoslovanskimi partizani skupaj z zahodnimi in vzhodnimi zavezniki pripomogel h koncu morije druge svetovne vojne in na ta način narode in narodnosti Jugoslavije za vedno vpisal v zgodovino kot zmagovalce tega štiriletnega boja. Gre za prvo tovrstno razstavo v takem obsegu v Sloveniji. Od organizatorjev je namreč terjala več kot štiri leta intezivnega dela, za njeno postavitev so morali premagati številne ovire. Na odprtju je spregovoril tudi zgodovinar dr Jože Pirjevec, ki je avtor odmevne knjige Tito in tovariši. Med drugim je poudaril. da se je Tito v zgodovino zapisal predvsem kot človek, ki je vodil narod-noosvobopdilno borbo, brez katere ne bi imeli ne svoje države niti se ne bi mogli potrditi kot narod. Sprehod skozi razstavo ne prikazuje le Titove osebnosti, temveč tudi zgodovino države, ki je deset let po njegovi smrti krvavo razpadla, a je bila nekoč v svetu spoštovana in cenjena, tudi (ali predvsem) zaradi njenega voditelja. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2014. Danes Revija kraških godb na pihala Danes se bo v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice pričela že 20. tradicionalna čezmejna, tokrat jubiljena Revija kraških pihalnih godb. Revijo sestavljajo štirje koncerti - dva v Furlaniji Julijski krajini in dva v Sloveniji, na katerih bo nastopilo vseh dvanajst godb na pihala in orkestrov z območja Krasa, ki že vsa ta leta sooblikujejo revijo. Prvi koncert bo danes ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS) z nastopom Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica (dirigent Josip Grgasovič), Godbenega društva Prosek (dirigent Ivo Bašič) in Kraške pihalne godbe Sežana (dirigent Ivo Bašič) in v sodelovanju z domačim društvom SKD Tabor. Po prvem koncertu se bo revija nadaljevala 16. februarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. IL 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK - Na pobudo Slovenskega kluba in Skupine/Gruppo 85 8. februar tudi v znamenju petih »italijanskih« dogodkov Slovenci so med redkimi narodi, če že ne edini, ki svojo kulturo časti s posebnim praznikom. 8. februar je kot znano v Sloveniji državni praznik, na Tržaškem in drugod po Furlaniji Julijski krajini pa se v teh dneh vrstijo številni kulturni dogodki in proslave. Ti povečini potekajo v slovenskem jeziku in so torej prvenstveno namenjeni pripadnikom slovenske skupnosti. Zato sta Slovenski klub in Gruppo/Skupina 85, društvi, ki že desetletja delujeta v Trstu in promovira-ta slovensko kulturo, letos prvič združili moči in uresničili večletne sanje: prirediti niz dogodkov, na katerih bi lahko v slovenski kulturi uživali tudi tisti, ki slovenščine ne obvladajo. Nastal je tako niz Kultura ponovno v središču: mesec slovenske kulture v mestu (La cultura torna al centro: il mese della cultura slovena in citta), ki je v prvi vrsti posvečen italijanskim someščanom in vsem radovednim ljudem, ki bi radi spoznali tudi slovensko dušo Trsta. Spored so včeraj predstavili na tiskovni konferenci v kavarni San Marco. Med 4. in 27. februarjem se bo zvrstilo pet dogodkov, vsak na različni lokaciji. Te so, kot so v imenu organizatorjev med drugim pojasnili Patrizia Vascotto, Pierluigi Sabatti in Poljanka Dolhar, izrecno postavljene v mestno središče, saj je slovenska kultura že stoletja njegov sestavni del. Niz bo v torek, 4. februarja, uvedla predstavitev knjige I nuovi arrivati - La scuola dell'esilio, italijanski prevod prvega dela trilogije Prišleki, ki jo je napisal Lojze Kovačič (1928-2004). Knjigo, ki velja za enega najboljših slovenskih romanov 20. stoletja, je prevedla Darja Betocchi. Ob njej bosta na predstavitvi sodelovala Miran Košuta in Massimiliano Schiozzi, medtem ko bo Matija Kralj prebral nekaj odlomkov. Predstavitev bo ob 18.30 v kavarni San Marco, kjer bo ves mesec urejena tudi posebna slovenska izložba. 8. februarja, ravno na slovenski kulturni praznik, bo po mestnih ulicah potekal zgodovinsko-umetniški-literarni sprehod Večkulturni Trst, po sledeh slovenske prisotnosti, ki ga bosta vodila vodička in prevajalka Patrizia Vas-cotto ter arhitekt Dimitri Waltrtitsch. Zbirališče ob 15.30 na griču Sv. Justa, zaključek približno dve uri kasneje ob Kanalu. V središču dogodka, ki je 17. februarja predviden v Novinarskem krožku (Korzo 13), bo novinarka Barbara Gruden. Tržaška Slovenka, zaposlena kot posebna poročevalka iz tujine pri televizijskem dnevniku TG3, bo spregovorila o svojih osebnih in poklicnih izkušnjah, odnosu do rojstnega mesta in slovenske kulture. Pričetek ob 18. uri. Naslednje srečanje pa bo v nedeljo, 23. februarja, posvečeno likovni umetnosti. V sklopu razstave Franka Vecchieta Memorabilia, ki jo bodo v Muzeju Revoltella odprli 14. februarja, bosta ob 11. uri na sporedu pogovor in voden ogled v družbi tržaškega slikarja in kustosinje Giulie Giorgi. Niz Kultura ponovno v središču bo 27. februarja zaključil Boris Pahor. Tržaškega pisatelja bodo gostili na Postaji Rogers, kjer pod imenom Bookcrossing potekajo mesečna srečanja ljubiteljev knjig. Pahor bo predstavil knjigo svoje žene Ra-doslave Premrl Un eroe in famiglia - Mio fratello Janko-Vojko, ki je lani izšla pri založbi Nuova Dimensione. Srečanje, ki se bo pričelo ob 17.30, bosta vodila novinarja Poljanka Dolhar in Pierluigi Sabatti. Spored so včeraj predstavili v kavarni San Marco, kjer je v torek že predviden prvi dogodek FOTODAMJ@N Dinozavri danes zopet vabijo v Bazovico FOTO DAMJ@N BAZOVICA - Danes v Naravoslovnem didaktičnem centru Razstava o času, ko so se po Krasu sprehajali dinozavri Danes bo v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici ponovitev uspešne ponudbe, ki bo obiskovalce ponesla milijone let nazaj v prazgodovino, ko so se po Krasu sprehajali dinozavri. Od 9. do 17. ure bo namreč v prostoru, namenjenemu občasnim razstavam, na ogled maketa dinozavra Antonia s poudarkom na okolju, v katerem je ta žival živela. Razstavo je pripravila zadruga Gemina, ki obenem upravlja paleontološko najdišče v Ribiškem naselju, kjer so odkrili slavnega dinozavra, ljubkovalno poimenovanega Antonio, kot tudi še mnogo drugih zanimivih fosilnih ostankov. Sodelavci zadruge Gemina bodo obiskovalcem med drugim povedali marsikatero zanimivost o odkritju samem, tako kot bodo tudi razkrili spoznanja, do katerih so privedle raziskave. Poskrbeli bodo še za zanimivo delavnico za otroke, kjer se bo lahko vsak preizkusil v pravem paleo-notološkem raziskovanju, za kar bodo na razpolago kamnite plošče iz okraja Green River (Colorado, Wyoming, Utah), ki vsebujejo veliko fosilov rib. Omeniti velja še, da kogar zanima ogled originalnega fosila dinozavra Antonia, je le-ta razstavljen v Mestnem naravoslovnem muzeju v Trstu (info www.museostorianaturaletrieste.it). Kot običajno, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo v centru ob vodenju osebja gozdne uprave ali tudi samostojno s pomočjo najsodobnejših interaktivnih vodnikov. Razstava o kraškem okolju v času dinozavrov bo na ogled ves februar s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 13. ure, ob torkih pa od 14. do 18.ure, obiski v drugih urah pa bodo možni na podlagi predhodnega dogovorau. Ogled centra in dejavnosti so brezplačne. V Bazovico vozijo avtobusi 39, 39/ in 51. Center se nahaja na številki 224, za informacije sta na voljo telefonska številka 040-3773677 in naslov elektronske pošte cdn@regione.fvg.it. APrimorski ~ dnevnik Prekinitev železniške proge Benetke-Trst Slabo vreme je prizadelo tudi železniško progo med Benetkami in Trstom. Proga je bila namreč včeraj prekinjena v bližini Portogruara v Venetu, kjer je reka Loncon prestopila bregove in je voda dosegla progo. Podjetje Tre-nitalia je že poskrbelo za nadomestne avtobuse med krajema Portogruaro in San Dona di Pia-ve, medtem ko so vlake, ki potujejo na dolgih progah, preusmerili na progo za Videm in Treviso in so beležili približno enourno zamudo. Nočni vlomi v bare Neznanec se je preteklo noč lotil nekaterih lokalov v neposredni bližini cerkve Novega sv. Antona. Vlomil je namreč v kavarno Paganini v istoimenski ulici, kjer je razbil stekleno šipo vhodnih vrat in izpraznil blagajno, pri tem pa ni imel sreče, saj je bilo v njej le malo denarja, za nameček pa kaže, da ga je tudi posnela varnostna kamera. Podobno smolo je imel v drugih dveh barih, v katera je vlomil, in sicer v baru Russian in v lokalu Aperitiviamo Royale (bivši kavarni Ponchielli). Dogodek preiskuje policija. Delavnica SDGZ: kakšen podjetniški potencial se skriva v meni? Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v sodelovanju s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem srečanje z naslovom Motivacija x osebnost: kakšen podjetniški potencial se skriva v meni? Srečanje bo v torek, 4. februarja, ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer bo predavala psihologinja in ekonomistka Blanka Tacer. Delavnica bo v okviru projekta Inkubator za mlade Slovence v Italiji in je namenjena za vse, ki razmišljajo o morebitni podjetniški poti. MOJ V S PRIMO DNEVN Drage bralke in bralci! Zamisel, ki se je pred nekaj leti rodila kot poletno vabilo, da na počitnice odnesete tudi izvod Primorskega dnevnika in se z njim fotografirate, je doživela nepričakovan uspeh in prerasla meje najtoplejših mesecev. Z veseljem opažamo, da nam mnogi med vami ob vseh letnih časih pošiljate fotografije, na katerih je upodobljen tudi naš dnevnik. Zato smo za vas pripravili novo rubriko: Moj vsakdan s Primorskim dnevnikom. Pošljite nam svoje fotografije, zelo veseli bomo posnetkov z vašim in našim Primorskim dnevnikom! Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Renata pri branju Primorskega dnevnika FRANČKO BRŠČAK 4 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / PRISTANIŠKA OBLAST - Jutri bo napeta seja pristaniškega odbora Zahteva po odstopu predsednice Monassijeve? Glede železarne vztraja, da mora biti območje na morju v domeni PO Predsednica PO Marina Monassi zahteva zase območje železarne na morju ARHIV ZGODOVINA - Poziv društva Edinost V Ul. Cologna urediti Hišo spomina Stavba v Ul. Cologna v Trstu, kjer je deloval Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino in ki zdaj tvega, da se na njenem mestu zgradi garažna hiša, naj postane Hiša spomina. Tako poziva družbeno politično društvo Edinost, ki svoj poziv naslavlja tako na preživele žrtve Posebnega inšpektorata kot na svojce že umrlih žrtev, pristojne oblasti in organizacije civilne družbe. V pozivu, ki ga je podpisal Samo Pahor, piše, da je od marca 1942 do aprila 1945 deloval Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino, ki je bil ustanovljen za zatrtje narodnoosvobodilnega gibanja. Sedež inšpektorata je bil v Trstu, v vili, ki je kmalu dobila vzdevek »Villa Triste« zaradi strahovitih mučenj, ki so doletela ujete pripadnike osvobodilnega gibanja in njihove svojce. Sčasoma je inšpektorat dobil 28 premičnih oddelkov (nuclei mobili), ki so do 25. julija 1943 križarili po vsej Primorski in lovili pripadnike narod-nosvobodilnega gibanja, s katerimi so zatrpali vse zapore v deželi in so zapornike začeli pošiljati v zapore v notranjosti države (Belluno, Forli). Februarja leta 1943 so jih začeli pošiljati v taborišči Cairo Montenotte (Savona) in Fraschette di Alatri (Frosinone). Do začetka septembra 1943 je bilo tja poslanih okrog 2250 oseb (okoli 1400 moških in 850 žensk starih od 14 do 80 let). Po kapitulaciji Italije je inšpektorat vdano služil nemškemu okupatorju in med posledicami njegovega delovanja lahko navedemo dejstvo, da je polovica transportov iz Italije v nemška taborišča odpotovala iz Trsta, opozarja Pahor. Mnoge žrtve so bile predane uničevalnemu taborišču v Rižarni. Prvi sedež inšpektorata je bil uničen, potem ko so lastniki 6.5.1959 prodali vilo. Zadnji sedež pa še stoji in je last tržaške pokrajinske uprave, ki se je ob soglasju ANPI, ANP-PIA in ANED odločila, da stavbo proda in podre, da se tam zgradi garažna hiša. Društvo Edinost je doseglo, da je država 26. novembra 2010 priznala stavbi status kulturnega spomenika, vendar pokrajinska uprava vztraja pri prodaji stavbe in gradnji parkirne hiše. Društvo Edinost je ob podpori nekaterih italijanskih društev predlagalo, da stavba postane »Hiša spomina«, v kateri bi bilo treba strokovno prikazati odpor Slovencev, Hrvatov in Italijanov iz vse Julijske krajine zoper fašiste in fašizem od leta 1919 do leta 1945, »ko se je prebivalstvo tega ozemlja veliko bolj izkazalo kot prebivalstvo ostalih dežel Kraljevine Italije.« Ker je ta stavba neločljivi del zgodovine Primorske in Slovenije in kraj spomina na prestano zlo, je društvo Edinost prepričano, da je človeška dolžnost vseh Slovencev, da posežejo za ohranitev te stavbe in njeno spominsko ureditev, meni Pahor. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi vztraja pri stališču, da mora biti območje škedenjske železarne na morju tudi po morebitnem prihodu skupine Arvedi v njeni domeni. To je tudi glavni razlog, iz katerega ni v četrtek v Rimu podpisala programskega sporazuma, ki so ga sklenili Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst in štiri ministrstva. S tem so postavili temelje za ponovno industrializacijo območja železarne in dejansko za odkup tovarne, za katero se poteguje skupina Arvedi. Resnici na ljubo, odločitev Monassije-ve ni presenečenje, saj je vselej nasprotovala načrtu skupine Arvedi. Točneje, v njenih očeh mora biti območje železarne v prihodnosti v pristaniške namene. Zaradi tega je tudi nasprotovala imenovanju deželne predsednice Debore Serracchiani na mesto komisarke za proizvodno preobrazbo t.i. kriznega industrijskega območja, kot je to določil zakonski odlok italijanske vlade. Bolj kot imenovanje pa so Monassijevo zbodle pristojnosti komisarke, ki je pristojna za celo območje železarne in torej tudi za del na morju. Pred nedavnim so skušali vplivati tudi na ministra za infrastrukture Maurizia Lupija, češ da mora ostati to območje v pristojnosti Pristaniške oblasti, a očitno brez uspeha. Poznavalci so mnenja, da ne bo Mo-nassijina poteza vplivala na veljavnost sklenjenega programskega dogovora. Sporazum je med drugim podpisalo tudi ministrstvo za infrastrukture, od katerega je odvisna Pristaniška oblast. Dejstvo pa je, da vztraja Mo-nassijeva pri svojem stališču in gre svojo pot, ne glede na dogajanje. Svoje mišljenje je obnovila včeraj v krajši tiskovni noti in med drugim ugotavljala, da je Pristaniška oblast neodvisna ustanova, čeprav mora nekatere akte odobriti ministrstvo. Svoje stališče bo vsekakor obelodanila jutri na zasedanju pristaniškega odbora, ki bo po napovedih napeto. Sicer bo pristaniški odbor najbrž izglasoval, da je treba dogovor podpisati, vendar bo skušala predsednica to preprečiti. Monassijeva lahko računa namreč na več glasov. Če bodo za podpis sporazuma gotovo glasovali predstavniki deželne oziroma lokalnih uprav, bi lahko s predsednico potegnili zastopniki Confindustrie, špediterjev, terminalistov, nekaterih pristaniških delavcev in predstavnik panožnega sindikata Cisl. Zvezni sindikati že napovedujejo trd boj in morebiti formalno zahtevo po Mo-nassijinem odstopu, enotno sindikalno predstavništvo Rsu pa načrtuje demonstracijo. Glavno pa je, poudarjajo domala vsi dejavniki, da se nadaljuje po začrtani poti in začne izvajati postopek, ki ga predvideva programski sporazum. A.G. FINŽGARJEV DOM - Zanimivo predavanje mag. Branka Cestnika Katera je najboljša vzgoja? Res številni poslušalci, ki so v četrtek napolnili dvorano Finžgarjeve-ga doma, so se vrnili domov z mnogimi novimi življenjskimi in strokovnimi spoznanji, obenem pa tudi duhovno obogateni. Tudi tokrat so namreč organizatorji niza predavanj »O pozitivnih odnosih do sebe, družine in družbe« povabili medse strokovnjaka visokega profila. Kot je značilno za kvalitetne predavatelje, tako zna tudi filozof, pedagog in teolog, mag. Branko Cestnik posredovati svoje strokovno znanje tako, da ga razume prav vsak poslušalec in da se čuti obenem protagonist predavate-ljevih besed. Mestoma tudi duhovite besede iz predavanja z naslovom Vzgoja v hudih časih- vzgoja za boljše čase so se nanašale na poslušalce vseh slojev, poklicev ali statusov. Vsi namreč preko svojega odnosa, ki ga imamo do družbe, življenja in ljudi, vplivamo na svoje okolje in na ljudi, ki jih imamo okrog sebe. Mag. Cestnik je v svojem predavanju odgovoril na nekatera bistvena vprašanja glede vzgoje in ponudil pozitivne odgovore. Obe skrajnosti v vzgoji, avtoritarna in permi-sivna vzgoja, sta bili še do nedavnega zelo moderni, in sta, vsaka po svoje, povzročili negativne in kvarne psihološke posledice v mnogih pripadnikih prejšnjih generacij. Danes pa sta obe preživeli in je s tega vidika torej sodobna vzgoja na boljšem v primerjavi s tradicionalno. Moderni čas pa skriva mnoge nove nevarne pasti: večkrat dajemo pretiran pomen znanju, tako da z vzgojo zasledujemo le intelektualni napredek, pozabljamo pa na duhovne vrednote; kvarno je lahko tudi, ko otroka pretirano varujemo pred vsemi napori ali pa primarno spodbujamo tekmovalnost in dopuščamo zmago najmočnejšega, ali ko imamo pred očmi zgolj otrokove pravice, ne pa obenem tudi njegovih dolžnosti. Cestnik je svoje mnenje osnoval na mnogih sodobnih psiholoških in pedagoških raziskavah. Za sodobno vzgojo je po mnenju predavatelja še posebej pomembno, da imamo pred očmi vrednote, kot so vzgajanje k odgovornosti, vzgoja za sočutje in solidarnost, za delo, za zaupanje; pa tudi vzgoja za sprejemanje drugačnosti. Društvo Finžgarjev dom bo v naslednjem mesecu še zelo dejavno, v kratkem bo imelo Prešernovo proslavo, v četrtek, 20. februarja, pa bo na vrsti četrto predavanje iz niza o pozitivnih odnosih: psihologinja, avtorica več strokovnih knjig in predavateljica Silva Matos, bo govorila na temo »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in po-zitivnejših odnosov«. AP Branko Cestnik med openskim predavanjem FOTODAMJ@N ALPI GIULIE CINEMA - Prihodnji teden 24. festival gorniškega filma Dvajseta nagrada Scabiosa Trenta Poklon slovenskim alpinistom v Julijcih V četrtek, 6. februarja, bo že štiriindvajsetič stekel tržaški festival gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte Analogo in bo letos potekal v znamenju dvajsetletnice tekmovanja za nagrado Scabiosa Trenta, ki so jo v preteklosti prejeli številni avtorji iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije, katerim je tekmovanje tudi namenjeno. Če ima nagrada Scabiosa Trenta že upoštevanja vredno tradicijo, pa komaj prve korake dela nagrada v okviru tekmovanja Hells Bells, ki je posvečeno video in kinematografski produkciji o jamarstvu in podzemnem svetu. Filme in video posnetke bodo predvajali v gledališču Miela, kjer se bo 6. februarja ob 18. uri festival začel s poklonom snovalcem slovenskega alpinizma v Julijskih Alpah: predvajali bodo namreč nemi film režiserja Ferda Delaka Triglavske strmine, ki je nastal leta 1932 po zaslugi že omenjenega Delaka, pisatelja Janeza Jalna in režiserja Metoda Badjure. Protagonist gor-niške komedije je Anton Cerar, v filmu pa igrata tudi znana al- pinista Miha Potočnik in Joža Čop. Isti dan bosta na ogled še italijanski film The waiting game režiserja Emilia Previtalija in ameriški film La dura dura režiserja Josha Lowella, ob 20.30 pa francoski film Petzl Roctrip China režiserja Vladimirja Celliera in avstrijsko delo Philipa Manderla Roraima - Climbers of the lost world. Festival se bo nadaljeval 13. februarja s predvajanjem filmov in video posnetkov, posvečenih jamarstvu za nagrado Hells Bells - Speleo Award: ob 18. oz. 21. uri bodo v gledališču Miela predvajali štirinajst tovrstnih del, medtem ko bo ob 20.30 nagrajevanje. Festival se bo zaključil 20. februarja v baru-knjigarni Knulp, kjer bodo ob 18. uri predvajali deset filmov avtorjev iz Slovenije, Koroške in FJK za nagrado Scabiosa Trenta, ki jo bodo podelili ob 20.30. Za izdelavo tokratne nagrade je poskrbel fotograf Franco Spano. 6. in 13. februarja bo vstopnina za ogled filmov v gledališču Miela znašala pet evrov, vstop v bar-knjigarno Knulp za ogled filmov in nagrajevanje 20. februarja pa bo brezplačen. M Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu m / MANJŠINE Nedelja, 2. februarja 2014 1 3 TRST - V Mieli spominski večer na priljubljenega duhovnika Ideali, ki jih je zagovarjal don Gallo, ne smejo zamreti Enakost, bratstvo, pravičnost, predvsem pa dostojanstvo: to so bila vodila velikega človeka z veliko dušo, ki je svoje življenje posvetil pomoči in podpori bližnjim. Don Andrea Gallo je bil duhovnik, ki se je boril za mir in za pravice najšibkejših v družbi. Zapustil nas je pred manj kot enim letom, marsikomu pa bodo ostali v spominu njegova človeška toplina, veliko srce in neizmerna dobrota. O njem so včeraj ob 18.uri v gledališču Miela spregovorili igralec, pisatelj in dramaturg Moni Ovadia, Domenico »Megu« Chionetti in Alessandro Metz, ki so se spominjali dobrega prijatelja in kolega, s katerim so delili življenjsko izkušnjo v dobrodelnem združenju Comunita San Benedetto al Porto, ki ga je ustanovil prav Don Gallo. Srečanje je uvedel Sergio Serra, urednik revije Sconfinamenti n.24, ki jo izdaja združenje. Monija Ovadia, pripadnika judovske kulture, ki je sicer agnostik in zagovornik ateizma, je z Don Gallom družila globoka prijateljska vez. »V sebi je imel nekaj pristnega, odločnega, kar ima v današnjem času ogromno vrednost. Po svetu je sejal borbenost za socialno življenje, za pravice in dostojanstvo človeka.« Tako kakor ne morejo zamreti ideali in vera v pravico, ne more zamreti niti lik človeka, ki je svoje življenje namenil veri vanje. »Še vedno je z nami. Njegova prisotnost je vedno tukaj, čeprav ga ne vidimo. Naša naloga in naloga vseh, ki verjamejo v boj za socialno družbo, je to, da nadaljujemo z njegovim delom.« Duhovnikove ideje so v današnji družbi še kako pereč problem. »V italiji imamo tiste politike, ki mislijo da drogi-ranci niso ljudje. To so politiki, ki razkrajajo socialno državo. Z represijo pa se ne pride do socialne pravice: to je sistem, v katerem so šibkejši vedno premagani.« Don Gallo je bil človek, ki je zagovarjal drugačno idejo pravice. Bolj je bil kdo na robu družbe ali potreben pomoči, bolj je bil zanj na razpolago. Bil je take vrste duhovnik, ki je Evangelij vzel dobesedno. Tudi Alessandra Metza in Dome-nica Chionetta so na duhovnika vezali podobni spomini. Vsi trije so tudi opozorili, kako je pomembno, da se danes nekdo bori proti diskriminaciji: dovolj je, da se spomnimo, kakšen odnos ima italijanska država do priseljencev, ki pridejo v naše kraje po boljše življenje. Ideje duhovnika torej ne smejo zamreti, naša naloga pa je, da verjamemo vanje. (bf) Zgoraj duhovnik Andrea Gallo, desno Moni Ovadia med sinočnjim srečanjem v gledališču Miela FOTODAMJA@N TABORNIKI - Ponovno v tiskani obliki Izšel je Modri val Glasilo je na voljo v Tržaški knjigarni - Obračun leta 2013 Praznovanje 60.obletnice delovanja Rodu modrega vala je mimo. Po decembrskem občnem zboru in manjših spremembah v vodstvenem odboru organizacije, je pred taborniki RMV nov letni program. Pestro leto 2013 pa je v mlade vrste prineslo nove dogodivščine, izzive in izkušnje. Taborniki že vrsto let izdajajo tudi svoje glasilo Modri val, ki je lani prvič izšlo v novi obliki. Vsebina, ki jo lahko sproti prebirate na spletni strani modrival.blog-spot.com, je z letošnjim januarjem ponovno zbrana v tiskani obliki. Tako kot lani, je glasilo tudi letos uredil starosta organizacije Andrej Ma-rušič - Volnik. Nov Modri val, ki ga bogatijo fotografije letošnjega taborjenja, praznovanja 60. obletnice delovanja organizacije in priložnostnega raja ter vse, kar so otroci, mladi in starejši člani RMV-ja doživeli v letu 2013, je na razpolago v Tržaški knjigarni. DOLINA - Vrtec Pika Nogavička Izgubljena mestna muca je naposled našla pot domov Prejšnji teden so se otroci dolinskega vrtca Pika Nogavička pripeljali k svojim prijateljem vrtca Miškolin in Kekec v Bo-ljuncu. Skupaj so si ogledali gledališko predstavo Mucin božič. Zaigrali so jo dijaki Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine. Spremljala jih je profesorica Neda Sancin. Dijaki so sami pripravili besedilo, glasbo in sceno. Mestna muca se je izgubila v gozdu in ni več našla poti domov. Na poti je srečala miško in s pomočjo sove sta našli pravo pot. Ob prihodu domov je bila gospodinja res malo jezna, da je muca zbežala in da se je umazala, a srečna, da sta zopet skupaj. Tudi njej je skuhala božično večerjo. Muca pa si je vsa srečna rekla: »Ljubo doma, kdor ga ima.« Na koncu so otroci navdušeno prisluhnili še pesmici, ki so jo dijaki zapeli ob spremljavi kitar. Svojim gostom so obljubili, da se jo bodo tudi sami naučili. V SSG danes predstava v dobrodelne namene V Slovenskem stalnem gledališču (Ul. Petronio št. 4) bo danes ob 16. uri predstava gledališke skupine »Quei de Scala santa« z naslovom »Su e zo per le scale«. Prireditev bo v dobrodelne namene in bodo izkupiček namenili neprofitnemu tržaškemu združenju prostovoljcev za pomoč prizadetim odraslim osebam »La strada dell'amore«. V DSI jutri Jože Dežman Gost jutrišnjega »ponedeljkovega večera« Društva slovenskih izobražencev bo zgodovinar Jože Dež-man s predavanjem na temo Tabuji padajo, učimo se dialoga. Predstavil bo zanimivo novost pri založbi Družina v Ljubljani. Gre za slovenski zgodovinski magazin SLO - časi, kraji, ljudje. To je ilustrirana zgodovinska revija, ki želi biti prispevek v zakladnico spomina in dialoško orodje, ki naj nas spodbuja k premisleku o tem, kaj vemo, česa ne vemo, kje naj še iščemo in se pustimo presenetiti. Po Radiu TrstA Revija kraških pihalnih godb Na valovih Radia TrstA bo danes ob 17.30 oddaja Z naših prireditev. Aleksi Jercog in Mairim Cheber se bosta v poldrugo uro dolgi oddaji javljala s Prosvetnega doma na Op-činah, kjer bo zaživela 20. Revija kraških pihalnih godb. Na STV RAI pa TV Kocka Ob 20. uri so mali prijatelji TV Kocke vabljeni k ogledu otroške gledališke predstave »Ločujem, planet rešujem« na slovenskem programu STV RAI. Osnovne teme, ki se hu-morno in nevsiljivo prepletajo med dvema glavnima junakoma, bratcem in sestrico Urbanom in Galo, so onesnaževanje in ločevanje odpadkov, podnebne spremembe, ogroženost določenih živalskih vrst idr. V duhoviti predstavi nastopata Gregor Geč in Maja Gal Štromar, ki je tudi avtorica gledališkega teksta. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 2. februarja 2014 MARIJA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 9.47 - Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 20.51. Jutri, PONEDELJEK, 3. februarja 2014 BLAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C. OKLICI: Lorenzo Gulli in Lara Bercari, Andrea Lusa in Sabrina Pastorini, Lorenzo Pozzecco in Isabella Aiello, Alberto Ca-vatore in Faise Al-Bunni, Edi Bosich in Erica Candot, Francesco Cozza in Ambra Andrijcic, Franco Avian in Maria Pen-tassuglia, Alessandro Da Poian in Valentina Antonello, Michele Scandura in Alessia Fratte, Loris Zecchin in Irene Fab-bro, Gregorio Luisi in Luisa De Santi, Mirko Brus in Debora Fulizio, Marco Quar-tararo in Sabrina Piras, Pajtim Krasniqi in Suzana Paunescu - Stojanovic, Gianni La-koseljac in Margherita Cerne. [13 Lekarne Nedelja, 2. februarja 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 6 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / SOMPD Vesela pomlad ob 35-letnici delovanja Radovan Gobec KRESNIČEK prva slovenska mladinska spevoigra v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad v nedeljo, 2. februarja ob 16.00 v dvorani Finžgaijevega doma na Opčinah Dtirih-O ifHfHliA Jíl)^™ i líílít'V vúbt jutri v Pwi I: npv« d vara no, DoniÄttijevJ 3, rid Vihri Joielom Deimanom ni izniči Tabuji padajo učimo se dialogal Predstavili bodo tudi ito^niki zgodovinski m j (i-n 7 in SLO-fasikr^ji Začetek ob 20,30 U Kino Zveza slovenkih kulturnih društev! IJavni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 20. REVIJO KRAŠKIH PIHALNIH GODB Nedelja, 2.2.2014, ob 17.30 OPČINE, Prosvetni dom Nastopajo: GD Prosek (dir. Ivo Bašič) PO Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič in Simon Tomažič) Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič) Gost večera: Vrhovska vaška godba (dir. Leander Pegan) AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15 »La mia classe«; 20.00 »Dal profondo«; 21.30 »Spaghetti story«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.00 »Nebraska«; 16.20, 20.00 »Tutto sua madre«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »47 Ronin«; 19.00, 20.40 »Agent Ryan«; 18.00, 20.15 »Ameriške prevare«; 14.45 »Gremo mi po svoje 2«; 15.20, 21.30 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40 »Herkul: Začetek«; 16.00 »Izgubljene iluzije«; 19.20 »Jaz, Frankenstein«; 14.10 »Jelenček Niko 2«; 14.40 »Ledeno kraljestvo 3D«; 14.45 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 21.10 »Ona«; 14.00, 16.00, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 13.30 »Sprehod z dinozavri 3D«; 16.50, 19.15 »Volk iz Wall Street«; 16.45 »Zoran, moj nečak idiot«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Agent Ryan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.10 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 18.15, 21.00 »La grande bellezza«; 11.00, 15.15, 16.40 »A spasso con i di-nosauri«; 15.00, 16.40, 18.20 »Hercules - La leggenda ha inizio«; Dvorana 3: 20.30, 22.20 »Il segnato«; 20.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 4: 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; 11.00, 15.15, 17.00, 18.45 »Belle & Sebastien«; 11.00, 15.15, 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 11.00 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; 11.00 »Il castello magico«. SUPER - 15.30 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; 17.15 »Philomena«; 19.00 »The Counselor - Il procuratore«; 21.15 »American Hustle«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 15.40, 17.30, 21.00, 21.45 »The Wolf of Wall Street«; 11.10, 13.20, 14.50, 15.30, 17.35 »Belle & Sebastien«; 11.00, 13.30, 15.40, 17.40 »A spasso con i di-nosauri«; 19.40 »The Counselor - Il procuratore«; 22.05 »I, Frankenstein«; 13.10, 19.05, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 10.50, 17.15, 19.40 »I segreti di Osage County«; 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La gente che sta bene«; 11.00, 13.05, 15.10, 19.40, 20.05 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 20.00, Slovenski klub in Gruppo/Skupina85 vabita v sklopu niza pobud KULTURA PONOVNO V SREDIŠČU: MESEC SLOVENSKE KULTURE V MESTU na predstavitev romana I nuovi arrivati V torek, 4. februarja, ob 18.30 v kavarni San Marco O italijanskem prevodu PRIŠLEKOV Lojzeta Kovačiča bodo spregovorili Darja Betocchi, Miran Košuta in Massimiliano Schiozzi. 22.00 »Il segnato«; 11.00 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; 11.10, 13.30, 15.30, 17.30 »Dragon Ball Z - La bat-taglia degli dei«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 20.00, 22.10 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 18.15, 21.30 »The Wolf of Wall Street«; 15.00, 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Dallas Buyers Club«; 14.45, 16.30, 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; Dvorana 4: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »I segreti di Osage County«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutta colpa di Freud«; 14.40, 16.15 »A spasso con i dinosauri«. 0 Prireditve 20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB, v organizaciji ZSKD in JSKD, bo danes, 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. PRVI KONCERT 20. revije kraških pihalnih godb bo danes, 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo GD Prosek (dir. Ivo Bašič), PO Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič in Simon Tomažič), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič), gost večera Vrhovska vaška godba (dir. Leander Pegan). SKD VESNA vabi danes, 2. februarja, ob 18.30 v Ljudski dom v Križ na ogled predstave »Ona-On« v izvedbi Patri-cije Jurinčič in Lovra Finžgarja. SKD VIGRED vabi, ob 8. februarju -dnevu Slovenske kulture, danes, 2. februarja, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju, na uprizoritev »Tri male račke«, v izvedbi MTKB in sorodniki. Igra je primerna za vse, otroke in odrasle. Ob tej priliki bo tudi mogoče poravnati društveno članarino za 2014. SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: danes, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresniček Radovana Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad. DSI vabi v ponedeljek, 3. februarja, na večer z Jožetom Dežmanom, ki bo predstavil slovenski zgodovinski magazin »SLO-časi-kraji-ljudje« ter ob tem govoril na temo: Tabuji padajo, učimo se dialoga! Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 4. februarja, predstavitev italijanskega prevoda prvega dela trilogije »Prišleki« Lojzeta Kovačiča (I nuovi arri-vati. La scuola dell'esilio). O delu bosta spregovorila prof. Miran Košuta in Massimiliano Schiozzi, ki bo vodil tudi krajši pogovor s prevajalko Darjo Betocchi. Nekaj odlomkov iz romana bo prebral Matija Kralj. Predstavitev spada v niz dogodkov, ki jih ob dnevu slovenske kulture, v sodelovanju z raznimi ustanovami in društvi, promovira Slovenski klub in so namenjeni tudi italijanskemu občinstvu. Vabljeni ob 18.30 v kavarno San Marco! Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu Nastopajo: MePZ Mačkolje kriška mladinska skupina in mladi glasbeniki slavnostni govor prof. Majda Artač Sturman SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi v sredo, 5. februarja, ob 20. uri na potopisno predavanje Bruna Križmana »No hay falta de cobre en Chile (V Čilu nam ne manjka bakra)«. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 5. februarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo: »Kaj je feng šuj?«. Spregovorili bosta arh. Špela Kryžanowski in arh. Barbara Zetko. KRD DOM BRIŠČIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Gosta večera bosta MoPZ Kraški dom in slikar Marjan Miklavec. NŠK vabi na odprtje Oddelka za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, ki bo v petek, 7. februarja, ob 16. uri. Nastopila bo otroška folklorna skupina OŠ F. Milčinskega s Katinare, ob 18. uri pa bo na sporedu pravljična urica. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: MePZ Mačkolje in člani Mladinske skupine. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman. PREŠEREN MED NAMI - SKD France Prešeren in Skupina 35-55 iz Bo-ljunca vabita v soboto, 8. februarja, ob praznovanju Dneva slovenske kulture na kulturno karavano. Začetek ob 17.30 v G'r'n konce - p'r špi-ni. Vabljeni. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30. FRANKO VECCHIET: »MEMORABI-LIA« - Trst, Mestni muzej Revoltella od 15. februarja do 30. marca. Otvoritev razstave bo potekala v avditoriju muzeja v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vabljeni! SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. 9 Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa 3. in 7. februarja, od 16. do 19. ure. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibrí (Trst, Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini ö Poslovni oglasi Dolina) do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) od ponedeljka, 3., do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v otroški vrtec Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi na predavanje »Zdravo odraščanje - motnje prehranjevanja in zasvojenosti«, ki bo v torek, 4. februarja, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo Fani Čeh (Višja svetovalka za zdravstveno vzgojo - Zavod RS za šolstvo). UČITELJI NA COŠ S. GRUDNA v Šempolaju vabimo starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 5. februarja, od 14.30 do 15.30. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje kemijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 3474879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040-823828. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15 v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. ADAPTACIJE stanovanj, kopalnic, beljenje, kitanje sten, vodovod, elektrika, talne obloge, zidarska dela. Delamo na Primorskem in širši okolici. www.komplet-plus.si 00386 31 381 016 IŠČEMO GEOMETRA za pisarno. Curriculum vitae na geom.pisarna@gmail.com PISARNA TELEMARKETINGAs sedežem v Trstu IŠČE OSEBJE od 30 do 50 let za promocijo znane firme pohištva. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek TRGOVINA Z OBLAČILI v nakupovalnem centru Tiare Shopping (Vileš) išče prodajalko/ca z znanjem slovenskega jezika in po možnosti tudi hrvaškega. CV poslati na naslov: osebje@gmail.com ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE 2 PRODAJALCA, od 30 do 50 let, za obisk svojih strank po dogovoru. Zahteva se dinamičnost, tudi brez izkušnje. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 329-4068919. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. Loterija 1. februarja 2014 Bari 87 27 5 84 18 Cagliari 29 34 17 10 83 Firence 88 80 74 20 38 Genova 6 11 52 2 29 Milan 20 82 33 34 75 Neapelj 35 13 25 74 39 Palermo 60 43 1 27 46 Rim 2 52 4 34 76 Turin 67 8 32 11 41 Benetke 25 44 69 80 67 Nazionale 27 24 13 37 74 Super Enalotto Št. 14 3 6 41 44 48 73 jolly 84 Nagradni sklad 9.931.344,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 33.288,29 € 1.112 dobitnikov s 4 točkami 271,97 € 38.121 dobitnikov s 3 točkami 15,79 € Superstar 46 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 832.207,25 € 6 dobitnikov s 4 točkami 27.197,00 € 165 dobitnikov s 3 točkami 1.579,00 € 2.735 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.581 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.912 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / MANJŠINE Nedelja, 2. februarja 2014 1 3 Na fešti smo se zbrali, da bi s Hano praznovali: ob uspešnem zaključnem študiju na European Business School v Londonu ji čestitajo nonoti, tete, strici, Ema in Dan [H Osmice ¿j Čestitke NKlance praznuje jutri naš dragi MIRKO rojstni dan. Vse najboljše mu želimo mi vsi, ki ga imamo radi. Danes praznuje v Praprotu okroglo obletnico naša draga RENATA. Veliko zdravja, zadovoljstva, dobre volje in potrpljenja ji iz srca kliče vsa žlahta! V Praprotu naša RENATA okroglo obletnico praznuje, vse najboljše, posebno zdravja in dobrega počutja, ji želimo mi in da bi še dolgo, dolgo dni pripravtfala dobrot in izvrstnih jedi. Frančko, Martina, Robi, Valentino, Aljana in vsi ostali. Pevci in pevke Iga Grudna z zborovodjem Jankom Banom, smo ponosni na našo sopranko CIRILO KRALJ za lepo priznanje ZSŠDI, ki ga je prejela za svoje neutrudno delo z mladimi na športnem področju. Iskrene čestitke! Otroški jok in smeh je najlepše, kar se sliši, da bi bil tale zvok še bolj številen pri vaši hiši. Čestitamo mami Paoli in tatku Deanu, malemu MARTINU pa želimo vse naj naj v življenju. Vsi pri društvu Timava Medjevas - Štivan. Barbaro in Fulvia je osrečil prihod male GINEVRE. Dosti družinske sreče, veselja, lepih reči, čim manj joka in neprespanih noči. Srečno vam želimo pranona Marija, nona Adriana, Sandra, Nedi, Andrea, Julija in Elia. Te dni sta praznovala rojstna dneva naša pevka SAVICA in naš pevec FRANCKO. Obilo zdravja in veliko srečnih let vama iz srca želijo vsi pri pevskem zboru Skala Slovan. Vse najboljše VALENTINA za tvoj 18. rojstni dan. Vsi tvoji. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. Ü3 Obvestila f sledi nam na buuibterju PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Pa- drič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis v baru na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padričah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do danes, 2. februarja. Info na tel.: 3294020471, 329-0695001 ali 340-2762765. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo danes, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej ne-smučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lau-ravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v ponedeljek, 3. februarja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM ZA SLOVENIJO IN EU - Na pobudo združenja MARX XXI bo v torek, 4. februarja, v dvorani Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, Ul. Valdiri-vo 30, predstavitev nove slovenske an-tikapitalistične stranke, ki snuje širšo socialistično fronto za majske volitve. Opisali jo bodo Anej Korsika, Ana Štro-majer in Sašo Furlan. Začetek ob 18. uri. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 4. februarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni! OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na četrto ustvarjalnico, ki bo v torek, 4. februarja, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo Maček Muri avtorja Kajetana Koviča nam bo prebrala ga. Magdalena Pahor. PC^GREBNO POD^TJB t/ - " trenutku žalosti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! PLAY & LEARN: Tečaj angleškega jezika za otroke se bo začel v torek, 4. februarja, za skupino od 3 do 5 let, 16.45-17.35. Za otroke od 6. do 9. leta pa v četrtek, 6. februarja, 17.3018.20. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 4. februarja, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdob-ski ulici 20/3. TEČAJ LEPE GOVORICE IN ODRSKEGA NASTOPANJA za najmlajše se bo začel v februarju in trajal tri mesece. Radijski oder vabi starše, ki se zanimajo zanj, da kličejo najkasneje do torka, 4. februarja, na tel.: 3401209192 (Lučka). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 4. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 5. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. Po predsedniškem, tajniškem, blagajniškem poročilu in razpravi bodo sledile volitve novega odbora. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov, s sledečim urnikom: v sredo, 5. februarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v ponedeljek, 10. februarja, od 19.00 do 20.00 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v četrtek, 13. februarja, od 19.00 do 20.00 v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. TEČAJ ŠIVANJA: te zanima? Odvijal se bo v društvu V. Vodnik v Dolini s pri-četkom v sredo, 5. februarja, ob 17. uri; za nadaljevalce in začetnike. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Dom-jo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni! SLOVENSKI ABC - tečaj slovenskega jezika za otroke od 3. do 8. leta se bo začel v četrtek, 6. februarja, 16.2017.10. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. TPK SIRENA, Miramarski drevored 32, vabi v četrtek, 6. februarja, od 16.30 dalje na družabni popoldan ob tomboli in prijetni družbi. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu Barolo. Pokušnjo vina bomo izpeljali v petek, 7. februarja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpisnina: 333-9857776 in trie-ste@onav.it. SRENJA BORŠT vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Bor-štu. ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI iz Občine Dolina (Domjo, Ricmanje -Log, Boršt - Zabrežec, Boljunec, Dolina - Mačkolje - Prebeneg) in ZB iz Sežane organizirajo (avtobusni prevoz) v soboto, 15. februarja, obisk zanimive razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani »Tito - obraz Jugoslavije«. Po ogledu in kosilu bomo obiskali še nekatera zgodovinska obeležja protinacifašističnega odpora. Prijave do 8. februarja. Tel. št.: 040228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina), 333-6843573 (Germano). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na info-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINA DOLINA sporoča, da bo od ponedeljka, 3., do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 201314, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. ZAHVALA Michele Pregarc (Giordano) Iskrena hvala vsem, ki so se od njega poslovili na katerikoli način. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Pepi Legiša Globoko ganjeni in presenečeni nad tako velikim sočustvovanjem za našega dragega, se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala nabrežinski godbi in pevskemu zboru Rdeča zvezda. Družina Praprot, 2. februarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 2.2.2007 2.2.2014 Alda Carli por. Sancin Naš najlepši in najdražji spomin. Vedno v naših srcih Sergij, Irina, Peter, Ivan, Jasmina, Paula Boljunec, 2. februarja 2014 Zapustila nas je Giuditta Giraldi partizanka Žalostno vest sporočajo brat Franco, hčerki Valeria in Adriana, vnuka Tomaso z Roberto in Giacomo z Adrienne, ljubljena Marta Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 3. februarja, od 12.00 do 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 2. februarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 30.1.2014 nas je zapustil dragi Vittorio Puntar Svojci in prijatelji Dandenong (Avstralija), Prosek, 2. februarja 2014 Ob izgubi moža GIORDANA VIDOTTA sočustvujemo z ženo Edi in družino soletniki iz dolinske občine ZAHVALA Amalia Coronica por. Crevatin Iskrena zahvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Danilo Puntar Iskrena zahvala naj gre iz srca vsem, ki ste se od našega Danila poslovili na domu, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje in za tolažilne besede, ki so nam ublažile bolečino. Hvala gospe Aniti Metelko, vsem nosilkam sveč in cvetja in g. Urošu Pavloviču za zaključno spremno skladbo. Posebna zahvala naj gre g. župniku Mihaelu Polfiju za občuteno mašo, osebju Rdečega križa in Pogrebnega podjetja Zimolo. Puntarjeva družina Prosek, 2. februarja 2014 ZAHVALA Marija Ščuka (Tončka) Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Silvana Regent por. Peric Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina in sorodniki Kontovel, 2. februarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Demografska krivulja nezadržno pada V občini je smrti skoraj dvakrat več kot rojstev V matičnem uradu goriške občine Goriški demografski trend ostaja negativen. Po rahlem porastu, ki ga je občina Gorica beležila leta 2011, se je demografska krivulja ponovno obrnila navzdol. Lanski upad je bil sicer nekoliko manjši kot pred dvema letoma - leta 2013 je Gorica izgubila 177 prebivalcev, leta 2012 pa 197 -, razlogov za optimizem pa kljub temu ni veliko. Ob nizkem številu rojstev je namreč k znižanju populacije pripomoglo tudi visoko število izselitev. Selitveni saldo ostaja sicer rahlo pozitiven, po drugi strani pa ni mogoče spregledati, da je goriško občino iz raz-noraznih razlogov v dvanajstih mesecih zapustilo preko tisoč ljudi. Po začasnih podatkih matičnega urada, ki jih je obdelal statistični urad goriške občine, je prvega januarja 2013 v goriški občini živelo 35.532 ljudi. Žensk je bilo 18.562, moških pa 16.970. V enem letu se GORICA - SAP »Kakšna bo usoda policije?« »Kakšna bo usoda policije v Gorici?« se polemično sprašuje avtonomni sindikat policistov SAP. »Za goriško občino smo najemniki, ki ne plačujejo najemnine za kasarno Massarelli, in je zato ubrala sodno pot zoper notranje ministrstvo, ker imamo dolg do državljanov. Na pokrajini ni bila obnovljena najemniška pogodba za sedež kvesture, kjer je med drugim soba, v katero že tri leta vdira voda in se kruši omet, prenovili pa so električno omrežje. Pred poldrugim letom so se v prostorih pojavili začasni oporniki, ki so že del poslopja, tako tudi v pisarni vodje kvestorjevega kabineta,« opozarja SAP, dodaja, da nič ni niti iz tega, da bi kvesturo selili v Ulico Garibaldi, in predlaga: »Čas je, da se skliče storitvena konferenca, na kateri naj pade odločitev o tem, kaj početi s policijo v goriški pokrajini.« BUMBACA je rodilo 257 otrok (140 dečkov in 117 deklic), le 162 izmed njih pa se je rodilo v goriški porodnišnici oziroma na domu. 92 mamic je rodilo v drugih občinah, tri pa v tujini. Naravni prirast je bil lani negativen, saj je bilo smrti skoraj dvakrat več kot rojstev, in sicer 500. Nezanemarljiv je tudi podatek o številu izselitev in izbrisov, ki jih je lani skupno bilo 1015. V druge občine se je preselilo 624 ljudi, 97 pa jih je odšlo v tujino iz osebnih, družinskih, študijskih ali poklicnih razlogov, saj je vsem na očeh, da je na Goriškem in v Italiji nasploh vse manj priložnosti za zaposlitev. Selitveni prirast kljub temu ni bil negativen: vpisov v matično knjigo je bilo namreč nekaj več kot izbrisov, in sicer 1087. Iz drugih občin se je k nam priselilo 696 ljudi, iz tujine pa 229. Ob koncu lanskega leta je imela go- TRŽIČ Trideset aretacij in 298 prijav Tržiški karabinjerji so v lanskem letu prejeli 1.650 ovadb, skupno so aretirali 30 oseb, 298 so jih prijavili na prostosti. Obračun dela je včeraj posredoval karabinjerski poveljnik Sante Picchi. Na teritoriju so opravili 7.300 kontrol, preverili so identiteto 32.650 oseb, od tega je bilo 9.000 tujcev, in pregledali 23.100 vozil. Zaradi uživanja droge so prefekturi prijavili petnajst oseb, zasegli so skupno 150 gramov mamila. Zoper trideset oseb so zapisali ovadbo zaradi vožnje v vinjenem stanju, odvzeli so 45 vozniških in 30 prometnih dovoljenj, 980-krat so na cestah posegli zaradi klicev na pomoč, evidentirali so 120 prometnih nesreč, od katerih 80 z ranjenci, smrtne nobene. S preiskovalnim delom so 21. januarja lani omogočili aretacijo Micheleja Carannanteja, osumljenega umora Riccarda Degrassija. GORICA-NOVA GORICA - AnciExpo Mesti v izložbi V pričakovanju na milanski Expo - Občina premagala konkurenco Gorica bo v letošnjem letu ob tradicionalnih prireditvah, kot sta Festival vegetarijancev in Okusi na meji, gostila še eno odmevno pobudo. Nosilci projekta AnciExpo so jo namreč izbrali kot sedež enega izmed dvajsetih dogodkov, ki bodo nekakšen uvod in priprava na prihodnjo svetovno razstavo Expo. Le-ta bo potekala leta 2015 v Milanu, pred tem pa se bo v vseh deželah italijanskega polotoka zvrstila po ena celodnevna prireditev, na kateri bodo ob promociji milanske razstave gostujoče občine predstavile svojo ga-stronomsko ponudbo, znamenitosti in dobre prakse. V deželi Furlaniji Julijski krajini bo to čast in priložnost imela ravno občina Gorica, ki je s svojim projektom, v katerega je vključila sosednji občini Novo Gorico in Šempe-ter-Vrtojbo ter še Gradišče in Krmin, premagala videmsko in pordenonsko konkurenco. Kot je v pismu županu Ettoreju Romoliju napisal koordinator projekta AnciExpo Pier Attilio Superti, sta zmagi goriške občine botrovali ravno njena lega in možnost sodelovanja z Novo Gorico. »Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje ter projekt Goriške grofije, v katerem sodelujemo z Gradiščem in Krminom, sta temelja, na katerih je slonela naša kandidatura. Pobuda AnciExpo je za nas velika priložnost. Ob dogodku, ki bo potekal v Gorici, se bomo z Novo Gorico lahko predstavili tudi na milanskem Ex-poju,« je bil zadovoljen Romoli, Gian-luca Madriz pa je zagotovil podporo Trgovinske zbornice. Občinska odbornica Arianna Bellan je povedala, da bo goriški An-ciExpo potekal 20. ali 21. marca letos, ravno v dneh, ko bo v konferenčnem centru ob goriškem sedežu tržaške univerze v Ulici Alviano potekalo zasedanje odbora Alpske konference, ki se ga bodo udeležile avstrijske, francoske, nemške, italijanske, slovenske, švicarske in liechtensteinske delegacije. »Program prireditve ni še določen, pripravili ga bomo skupaj s predstavniki AnciExpo,« je povedala odborni-ca, po kateri bodo kmalu določili tudi prizorišče prireditve. Med možnimi pobudami bodo sejem značilnih krajevnih dobrot in vin, srečanja z znanimi športniki, promocija kmetijskih in bioloških pridelkov na šolah, srečanja o možnostih razvoja kmetijskega sektorja in turizma, spektakli kuharskih mojstrov in še marsikaj. (Ale) riška občina 35.361 prebivalcev (18.372 žensk in 16.989 moških, družin je 17.134, registriranih skupnih gospodinjstev pa 28), torej 171 manj kot prvega januarja 2013. Še bolj boleča je primerjava z letom 2001, ko je Gorica imela preko 37.000 prebivalcev. To pomeni, da je v dvanajstih letih izgubila 1600 občanov, kot jih približno štejejo Pod- gora, Pevma, Štmaver in Oslavje skupaj. Kot je Primorski dnevnik že poročal, pa se je v lanskem letu v goriški občini povišalo število porok. Leta 2012 so v Gorici sklenili 64 civilnih porok in 22 cerkvenih -skupno 86 -, lani pa so občinski uradi našteli 81 civilnih zakonskih zvez in 32 cerkvenih (skupno 113). (Ale) ŠTANDREŽ - Zalotili razpečevalca Mejo prečkal s tremi vrečkami marihuane Zalotili so ga z mamilom ob vrnitvi iz Slovenije. Mahjid Prez, 30-letnik z bivališčem v videmski pokrajini, je imel pri sebi nekaj več kot dvesto gramov marihua-ne, doma pa še »pribor« za razpečevanje. Za volanom avtomobila znamke Citroen je v Italijo vstopil pri Štandrežu, še preden pa je zapeljal na avtocesto Vileš-Gorica, ga je ustavila policijska izvidnica. Zaradi živčnega obnašanja so policisti posumili, da kaj skriva, zato so na kraj priklicali še patruljo letečega oddelka. Med preiskavo avtomobila so pod desnim sprednjim sedežem našli tri celofanske vrečke z mamilom. Odredili so še preiskavo njegovega doma, kjer so policisti izsledili dodatnih dvajset gramov istega mamila, dve digitalni tehtnici in celofan-ske zavojčke, ki jih razpečevalci običajno uporabljajo za doze mamila. Moškega so aretirali, dan kasneje pa je goriški sodnik zoper njega odredil obvezno bivanje v občini, kjer ima bivališče. Mahjid Prez (desno), vrečke z mamilom in na njegovem domu najdena oprema GORICA - DS Crocetti je novi tajnik, Rossi mora še počakati Goriško-števerjanski krožek Demokratske stranke (DS) ima novega tajnika. Na to mesto je bil včeraj izvoljen Bruno Crocetti, bivši občinski odbornik v upravi Vittoria Brancatija. Crocetti je bil edini kandidat, saj se njegov predhodnik Enzo Dall'Osto naposled ni odločil za vložitev kandidature, temveč se je vključil v Crocettijevo podporno listo. Volitev se je udeležilo 187 od skupno 244 upravičencev. Na skupščini, ki je potekala v Kulturnem domu, so člani glasovali tudi za novega deželnega tajnika (edina kandidatka je Antonella Grim) in za pokrajinskega tajnika: največ preferenc je prejel 32-letni Marco Rossi, za katerega je glasovalo 144 članov, njegova tekmica Silvia Caruso pa je prejela le 40 glasov. Ena glasovnica je bila bela, ena sporna, ena pa neveljavna. Tekma je še odprta, saj se bodo morali o novem pokrajinskem tajniku do 8. februarja izreči vsi krajevni krožki, rezultat pa bi lahko bil jasen že drevi, ko bodo prešteli glasove tržiških in ronških članov. Skupaj z goriškim štejeta namreč ta krožka okrog 70% vseh članov v pokrajini, zato bo iz današnjega glasovanja že mogoče razbrati, če bo na koncu slavila županja iz Škoq'ana, ki ima med svojimi »navijači« predsednika pokrajine En-rica Gherghetto, ali Rossi, čigar kandidatu- Bruno Crocetti Marco Rossi ra je nekaterim očitno prekrižala načrte in povzročila kar nekaj nelagodja. Da odnosi znotraj stranke niso rožnati, se je pokazalo tudi med včerajšnjo razpravo. Po Rossiju, ki je izpostavil potrebo po premostitvi strankarskih struj, je ostro nastopal Federico Por-telli. Pokrajinski odbornik je podprl odsotno Silvio Caruso, ki je po njegovem mnenju zaradi svoje upraviteljske izkušnje boljša kandidatka, zelo kritičen pa je bil do članov goriškega krožka, ki niso zavzeli stališča proti ukinitvi pokrajin. »Kako pa bo lahko glavno mesto pokrajine, ki to sploh ne bo več, branil Rossi? Le-ta namerava v svoje tajništvo imenovati ljudi, ki so delali proti Gorici,« je dejal Portelli, po katerem so odločitve goriških predstavnikov Renzijeve struje pod vodstvom Giuseppeja Cingolanija, ki je med drugim podprla Rossijevo kandidaturo, privedle do tega, da bo Gorica v novi deželni skupščini DS imela manj predstavnikov kot pred leti. Portelliju se v vidiku prihodnjih občinskih volitev v Gorici ne zdi preveč pozitivno niti to, da se je v krožku DS povečalo število bolj levo usmerjenih članov: »Če želimo na volitvah zmagati in ne le sodelovati, kot smo zadnjič, moramo iskati glasove zmernih volivcev.« Portellijev govor večini navzočih ni bil pogodu - zaploskali so mu le redki posamezniki -, izzval pa je Cingo-lanijevo reakcijo. Bivši županski kandidat je izjavil, da za znižanje števila goriških kandidatov na listi za deželno skupščino ni kriv on, ampak bivši deželni svetnik Franco Brus-sa in Gherghetta, ki je »hotel vsiliti svojo kandidatko za pokrajinsko tajništvo«. »Carusova namerava v svoje tajništvo imenovati ljudi, ki imajo vodilne vloge v institucijah. To jasno pove, kakšna je njena predstava stranke, Rossijeva pa je ravno nasprotna,« je povedal Cingolani. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR GORICA - Ravnateljica centra Emil Komel Upravlja in uči, prva ljubezen pa ostaja petje Alessandra Schettino (levo) in vaja orkestra Arsatelier FOTOL.K. GORICA - V pekarni Ožbotovih praznično in otožno Po 40 letih izpregla V času največjega razcveta kruh dobavljali do Štandreža in Podgore - Plemenito izročilo brez nasledstva Brata Savo in Zdenko Ožbot v svoji pekarni Alessandra Schettino je začela svoje prvo šolsko leto kot ravnateljica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki ima svoj sedež na Vialu v Gorici. Do uradne potrditve imenovanja je prišlo brez slavnostnih razglasitev, saj je preprosto nadaljevala z delom, ki ga je kot desna roka danes že pokojnega Silvana Ker-ševana začela opravljati v zadnjih letih s postopoma vse večjimi zadolžitvami in odgovornostmi. »Svet Emila Komela« je spoznala že kot učenka, pripoveduje. »Na šolo sem se vpisala pri petem letniku klavirja. Tu sem kasneje pripravila tudi diplomo iz solopetja. Doživela sem odprtje novih prostorov, spoznala sem vodilne osebnosti, občutila živost skupinskega dela. Po diplomi sem se s študijsko štipendijo izpopolnjevala v Salzburgu in sem začela nabirati svoje prve izkušnje v gledališčih in kulturnih okoljih. Ravnatelj pa je prišel k meni s predlogom, da bi mu začela pomagati pri njegovem delu. Seveda sem tehtno premislila, od samega začetka pa me je priložnost pritegnila kot zanimiva delovna izkušnja in izziv.« Izbira naslednika je delikatna zadeva. Šola bi v določenem trenutku potrebovala sposobno, prožno in dinamično osebo, ki bi lahko zavestno nadgradila in razvila že opravljeno delo. »Tega se dobro zavedam. S Silvanom Kerševanom je šola postala svobodna in odprta v glasbi. Ni bilo formalnosti, temveč človeški odnos, tudi med vodstvom in učenci, kar skušam ohranjati preko vsakdanjega stika z družinami. On je bil umetniška duša šole in izvrsten kreativec, administracija in organizacija pa sta mu ustvarjali marsikatero preglavico. V meni je očitno videl zanesljivo osebo za oboje.« Kakšen pa je bil dejanski, prvi stik z delom ravnatelja? »Biti naslednica take osebnosti ni lahko. Obdobje, ko ga ni bilo več, je bilo zelo težko za vse sodelavce. Verjetno na začetku ni bilo lahko sprejeti mladega ravnatelja oz. kolego v novi funkciji, vendar smo združili moči in poiskali novo ravnovesje. Postopoma sem spoznala vse aspekte zahtevne naloge. Vsak dan se v pisarni obnavlja boj za birokratske in upravne zadeve. To ni spadalo v moje predhodno znanje, a sem se tega naučila, ker je danes neizogibno za obstoj šole. Na drugi strani je ustvarjalno delo, kar pomeni trud za izboljšanje dela v učilnicah, moti-viranje profesorjev za iskanje kvalitete in novosti, da bo študij odprl tudi najmanj nadarjenemu učencu široka kulturna obzorja. Hkrati poučujem in nočem opustiti te dejavnosti, ker mi ponuja možnost, da ohranim neposreden stik z učenci in se od njih naučim, kako izboljšati šolo, od staršev pa, kaj je potrebno narediti iz organizacijskega vidika. Ob tem ostaja moja prva ljubezen petje. Na osnovi lastnih izkušenj lahko gledam na delo učencev iz zornega kota izvajalca in razumem, kaj pomeni stopiti na oder in koliko truda zahteva vsak umetniški izziv.« Katera je dediščina, ki jo ohranjate? »Morda bo zvenelo klišejsko, a glasba ne sme imeti meja. Zato hočemo biti odprti vsem, ne glede na narodno pripadnost. Naš skupni jezik je glasba. To si je Silvan vedno želel, zato je tudi ustanovil orkester Arsatelier. V bistvu si je šola na ta način zagotovila specifično mesto na našem in širšem teritoriju. Hkrati pa s posebno pozornostjo gojimo slovensko glasbeno literaturo in jo skušamo predstavljati čim širšemu občinstvu.« Šola bo kmalu priredila slovesnost ob šestdeseti obletnici delovanja. »Šestdesetletnico bomo praznovali 21. februarja, na Silvanov rojstni dan. Odločili smo se, da bomo ta dan posvetili njegovemu spominu in letos ga bomo združili z obletnico šole. Pripravljamo poseben in zanimiv program, ki je še "top-secret"! Lahko povem, da se bodo v tistem tednu odvijali spremni dogodki in bomo podelili štipendije iz sklada Silvan Kerše-van za obetavne učence.« Katera je vloga šole Komel v mestu, ki je zelo bogato s šolskimi ponudbami z določeno tradicijo in ugledom? »Na začetku je bila zame samo "šola na Placuti". Iz malega jedra pa se je razvila v multikulturno organizacijo, ki ima več kot 350 učencev. Premoremo deset redno zaposlenih docentov in 30 hono-rarcev iz italijanskega in slovenskega okolja. Znotraj šole delujeta dva pevska zbora in dva orkestra. Naši učenci prejemajo nagrade na tekmovanjih, nekdanji gojenci pa se izpopolnjujejo v Italiji in v tujini ali uspešno delujejo kot profesorji. Šola prireja vsako leto ciklus koncertov. Sodelujemo tudi z drugimi šolami na Goriškem, kar nam daje merilo potenciala tega mesta, kjer bi morala kulturna stvarnost zaživeti z bistveno večjimi prizadevanji in odmevom. Obstaja namreč potreba po kulturni živahnosti, ki jo mesto v takem geografskem položaju zasluži. Poleg tega ljudje potrebujejo druženja, mladi pa sebi primernih pobud. Za dosežke, ki bi bili celotnemu mestu v korist, potrebujemo dejansko manj kampanilizma in več sodelovanja. Gorica bi tako lahko postala prepoznavno kulturno središče evropskega formata.« ROP Sredi januarja je na desni strani Laš-čakove fontane na glavnem trgu v goriškem Podturnu potekala pod večer protislovna, hkrati praznična in otožna družabnost. V Ožbotovi prodajalni kruha so se zbirali številni dolgoletni kupci, odjemalke, dobavitelji, prijatelji in znanci. Ker ima prodajalna tudi kavarniško obrtno dovoljenje, je ljudi bilo toliko več. Vzdušje je bilo praznično, ker je 1. decembra minilo štirideset let (sic!) od dne, ko je rupenska Ožbotova družina prevzela ne le prodajne prostore, temveč tudi pekarno, ki se nahaja v notranjosti stavbe. Otožno pa je bilo zaradi tega, ker sta se zadnja dva peka-prodajalca, brata Savo in Zdenko, odločila, da z letošnjim 1. januarjem izprežeta in se upokojita. Nihče drug pa ni od njiju prevzel pekovskega izročila, da bi štafetno palico pomembne obrti ponesel v naslednja desetletja. Začelo se je precej prej kot pred štiridesetimi leti, in sicer ko se je v znani pekarni Viatori (davno prej Hojak) zaposlil najstarejši in zdaj že pokojni brat Ivo. Izučil se je in nato z očetovo pomočjo in s pristopom obeh bratov, ki sta medtem zaključila šolanje, prevzel pekarno na Stolnem trgu, tik zraven kvesture. Šele nato je prišla na vrsto tista v Podturnu. Tja je prišla na pomoč še sestra Nuška, ki je prej bila zaposlena v rubijski papirnici. Oče Leopold je delal v Safogu, a je pomagal pri razva-žanju najrazličnejših vrst hlebov. Z dvema delavcema pomočnikoma se je okrog podjetja vrtelo kar sedem oseb. Delovni ciklus se je pričenjal ob 3. uri zjutraj, da se je raznašanje lahko začelo ob 6. uri, prodaja za pultom pa ob 7. uri. Najprej so uporabljali zidano peč iz opeke, za gorivo pa nafto, že pred leti so v Venetu ku- pili kovinsko ohišje. Zraven sta sodila stroja za gnetenje in posebej za oblikovanje malih žemelj-rozet - po trideset naenkrat. Najprej so premogli le eno odprtino za peko, sledila pa je varianta s tremi. Vanje so na tri police polagali testo za 6,5 stotov kruha, in sicer trikrat zapored. Dvignili so termostat za temperaturo 290 stopinj in pazljivo sledili peki. Tako imenovani »francoski kruh« so gnetli in oblikovali ročno; drugače ne gre. Poleg kruha so izdelovali Nedelja, 2. februarja 2014 Stavka javnih prevozov Zaradi celodnevne stavke bi lahko bil v sredo, 5. februarja, moten tudi javni promet na Goriškem. Za informacije je na voljo zelena številka 800-955957. Položnice solidarnosti Predstavniki Acli goriške pokrajine in nadškofijska Karitas so si zamislili pobudo »Adotta una bolletta«, v okviru katere so zbirali denar za plačilo položnic družinam v stiski. Zbrali so 11.375 evrov. Pokrajina je goriški Karitas namenila 9.300 evrov, ki jih bodo uporabili za brezdomce. »Madame Butterfly« Niz prenosov oper s svetovnih odrov, ki ga ponujata Kinemaxa iz Gorice in Tržiča, beleži uspeh. Da bi gledalcem približala glasbo in avtorje oper, bosta združenje Per il Teatro in družba Transmedia priredila pet srečanj s kritikom Rinom Ales-sijem in pevci ustanove Piccolo Festival FJK. V torek ob 18. uri bodo v tržiškem Kinemaxu predstavili Puccinijevo opero »Madame Butterfly«. tudi slaščice, kekse in drugo pecivo. Naporno nočno delo pač. V času največjega razcveta so dobavljali kruh do Štandreža in Podgore, ob posebnem povpraševanju še dlje, sicer pa v delavske zadruge, v dom upokojencev Villa Verde, nunskemu zavodu tik ob šempetr-skem mejnem prehodu, precej je bilo strank, zaposlenih v civilni bolnišnici, dokler je le-ta bila na Šempetrski ulici (Ulica Vittorio Veneto). S širjenjem prehrambenih veleblagovnic se je povpraševanje med prebivalstvom postopoma zmanjšalo. Tudi prehrambene navade so se v desetletjih spremenile. Malic s kruhom in mortade-lo, s kruhom in sirom, s kruhom in marmelado že zdavnaj ni več. Vse polno je industrijskih malic, otroci si polnijo usta s slanimi in mastnimi »krompirčki« ... Napočil je čas dokončne odločitve. Ostal pa bo spomin na obrt, oseben odnos z vsakim posameznim kupcem, zlasti seveda z gospodinjami, z bralci časopisa, ki je bil ob kavici na razpolago, s sosednjimi prodajalci jestvin, s kavarno, trafiko, »dro-gerijo« (ki jo je prav tako slovenski lastnik zaprl v lanskem januarju), prodajalno sladoleda in vsemi dogajanji okrog in na trgu v Podturnu. Zmanjkala bo tudi možnost, da se med seboj nepoznani krajani prepoznajo kot poznavalci slovenščine, saj so skupno jezikovno pripadnost spoznavali preko Savota in Zdenkota, ki sta vse takšne pozdravljala in nagovarjala v materinem jeziku. (ar) GORICA-DOBERDOB - Z jutrišnjim dnem in ves februar Šole čakajo na vpise Starši bodo morali tudi letos izpolniti papirnati obrazec - Vpisne pole so na razpolago na tajništvih in posameznih šolah Na slovenskih večstopenjskih šolah v Doberdobu in Gorici se bodo s prihodnjim tednom začela vpisovanja za šolsko leto 2014/2015. Otroke bo v otroške vrtce, osnovne šole in v nižji srednji šoli mogoče vpisati od jutri, 3. februarja, do petka, 28. februarja. Za razliko od šol z italijanskim učnim jezikom, kjer je vpisovanje možno samo preko spleta, bodo morali starši ob vpisu otrok v slovenske vrtce in šole izpolniti papirnati obrazec. Iz Večstopenjske šole Doberdob so sporočili, da so vpisne pole na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Tajništvo bo odprto za javnost ob ponedeljkih in torkih med 8. uro in 9.30, ob sredah med 14. in16. uro, ob četrtkih in petkih med 12.30 in 13.30 ter ob sobotah med 8. in 10. uro. Za dodatne informacije lahko starši pokličejo tel. 0481-78009. Vpisovanje v vrtce in šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici pa bo potekalo v uradih šole v Ulici Grabizio v Gorici. Starše bodo sprejemali vsak ponedeljek med 10. in 13. uro, vsak torek med 15. in 17. uro, vsako sredo med 10. in 13. ure ter med 15. in 17. uro, vsako soboto med 9. in 12. uro ter v petek, 28. februarja, med 10. in 13. uro. Vpisne pole so na razpolago na tajništvu in na posameznih šolah, družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. Tudi za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom velja, da poteka vpisovanje v papirnati obliki. Dvojezične vpisne pole so na voljo na tajništvu nižjih srednjih šol. Izpolnjene pole bo prevzela nižja srednja šola, ki jih bo nato posredovala ravnateljstvu višjih srednjih šol. 1 0 Nedelja, 2. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR GORICA-NOVA GORICA - Pred desetimi leti velika pričakovanja Nekoč ograja, danes tema Katja Munih Pred očmi domačih in tujih medijev je na meji med Slovenijo in Italijo 12. februarja 2004 kot prva simbolično »padla« žičnata ograja, ki je desetletja pomenila fizično ločnico med Gorico in Novo Gorico. Nekateri so vzneseno poročali, da je padel »berlinski zid« med mestoma, ki pa to ni bil. Je pa tisti košček zelene ograje, ki sta ga lastnoročno odstranila tedanja župana Vittorio Brancati in Mirko Brulc, res naznanil cel kup sprememb, ki so se v naslednjih letih dogajale na meji, katerih si prejšnje generacije niso mogle zamisliti. Tisti sončni februarski dan je nakazoval novo pomlad za mesti, ki sta tam zgradili skupni trg, katerega slovenska polovica nosi ime Trg Evrope, italijanska pa Transalpina. Pričakovanja za prihodnost so bila velika, a je kmalu postalo jasno, da se spremembe ne bodo dogajale s hitrimi koraki. »Imel sem srečo, da sem bil župan v času, ko so se dogajale res zgodovinske stvari na meji, pa tudi v tem, da sem imel na oni strani meje veliko prijateljev in somišljenikov - od župana do prefekta. Ob odstranjevanju ograje pred železniško postajo smo bili vsi zelo vzhičeni,« se dogodka izpred desetih let spominja tedanji novo-goriški župan Mirko Brulc. »Res pa je tudi, da so bila naša pričakovanja mnogo večja kot se sedaj kaže v realnosti po desetih letih,« je prepričan nekdanji župan, ki meni, da bi bilo treba tedanja pričakovanja z ogromno energije in čezmejnega sodelovanja negovati, ne pa opustiti, da gredo v pozabo. »Po desetih letih se nam dogaja to, da v vsakdanjem življenju in tempu interesi ostajajo ozko usmerjeni zgolj na trgovino tam in pri nas. To, da smo zadovoljni, da je v Qlandii veliko Italijanov, ni dodana vrednost dogodkom, o katerih smo sanjali,« je kritičen Brulc, ki obenem spomni na nekdanje ideje o skupnem gledališkem abonmaju, na koncerte na meji, o ureditvi skupnega trga tako, da bi se na njem ljudje radi ustavili ... Da so evropske povezave v goriškem prostoru še velika in premalo izkoriščena možnost, je prepričan Miha Kosovel, predsednik Društva humanistov Goriške (DHG). »Sam sem velik zagovornik evropske integracije in enotnega, večetni-čnega, evropskega somestja Nove Gorice, Gorice in Šempetra,« pravi Kosovel, ki pa je slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki se je na novozgrajenem trgu odvijala tri mesece po odstranitvi ograje in zidu, kot devetnajstletni študent spremljal skorajda cinično. »Sama proslava, ki je bila najpomembnejša v območju razširitve desetih novih članic, je bila organizirana popolnoma odtujeno od lokalnega prebivalstva. Na prizorišče so lahko vstopili samo povabljeni, ki so bili večinoma predstavniki evropske in slovenske politične elite.« TRG NEIZKORIŠČEN SIMBOL »Trga, ki je nastal na pobudo neke višje inštance, se ni nikoli znalo dovolj valorizirati ali celo razumeti v lokalnem okolju. Trg je bolj kot enotnosti, posvečen ravno nezmožnosti pravega dialoga med dvema stranema. Namesto »Združeni v različnosti« kot je moto EU, trg bolj simbolizira »Enaki v nezdružljivosti«. Ne samo, da je še po padcu meje ta trg ločen s cvetlič-njaki, strani se celo o skupnem imenu nista mogli dogovoriti, na obeh straneh trga pa se kolikor seže pogled vije železna ograja, meja, ki je zgolj sama sebi še namen,« meni Kosovel, ki obenem opozarja, da je trg še vedno pomembna simbolna točka, ki pa je popolnoma neizkoriščena. Turisti tam praktično nimajo kaj početi. Takšni spomeniki, pravi, morajo imeti tudi dodatno vsebino, da bodo sploh lahko zaživeli in prišli v zavest prebivalcev. »Glede na 12. februarja 2004: župana odstranjujeta ograjo FOTO K.M., BUMBACA to, da Slovenske železnice nimajo svojega regionalnega sedeža v Novi Gorici, in da je mnogo prostorov v stavbi železnice praznih, bi ta stavba lahko bila odličen prostor, ki bi ga lahko namenili kulturnim društvom iz obeh Goric, kar bi omogočalo spoznavanje in sodelovanje kritične mase obeh narodnosti in zavest o skupnem urbanem prostoru,« je prepričan predsednik DHG. Velik problem, ki ga zaznava v tem prostoru je miselnost, da mora politika reševati vsa vprašanja, vključno z združevanjem obeh Goric. »Župana se lahko srečujeta in pogovarjata kolikor hočeta, vendar to še vedno zdaleč ne bo bistveno pripomoglo k združevanju. Združevanje v danih razmerah ne smemo videti zgolj kot lepo gesto, temveč kot bistveno nujo za preživetje in razvoj tega prostora,« meni Kosovel in dodaja, da se združevanje lahko zares zgodi zgolj 'od spodaj navzgor.' MANJŠINA ODIGRALA VLOGO »Mi smo edina generacija, ki je živela z mejo in iskreno upam, da tudi ostanemo prva in zadnja,« poudarja Igor Ko-mel, direktor Kulturnega doma Gorica in pobudnik koncertov na meji, ki spominja na to, da si je slovenska narodna skupnost v Italiji od prvega dne postavitve meje leta 1947 aktivno in iskreno zavzemala za njeno odpravo. »Goriški prostor do tedaj ni poznal meja. Ne gre pozabiti, da so se slovenske organizacije v zamejstvu aktivno vključile v promocijo in realizacijo določenih manifestacij za odpravo meja. Upam si celo trditi, da so bile ravno »manjšinske« ustanove motor in pobudnik tako v Italiji, kot v Sloveniji določenih nadvse uspešnih, množičnih manifestacij,« dodaja Komel, ki za primer navaja odmevne koncerte na meji, med letoma 2004 in 2009 se jih je uresničilo šest, pa zborovska srečanja na skupnem trgu ... »Prepričan sem, da si »zamejski človek« zasluži le kratko besedico, kot je »hvala«, kot si jo je zaslužil leta 1991ob nastanku samostojne Slovenije.« Rušenje zidka z ograjo vred je dokončal bager FOTO KM. »Slovenske organizacije so se pred desetimi leti nadvse izkazale, a pri tem ne gre pozabiti pristno navezo »treh B«, ki je v tistem času znala dati svoje najboljše sadove. Tu mislim na trojico Brulc, Branca-ti, Brandolin, s katerimi je tudi naša skupnost sodelovala ... Iz podzavesti v zavest postopoma izluščim sodelovanja in vlogo slovenske občinske konzulte, sodelovanje Kulturnih domov Gorica - Nova Gorica ali medijev Oko - Isonzo Soča, vlogo goriškega pokrajinskega odborništva za čezmejno sodelovanje, ki ga je vodil Marko Marinčič ... pa ne nazadnje vlogo Primorskega dnevnika v Gorici, ki je skozi desetletja neutrudno navijal za "odprto mejo",« poudarja Komel, ki pa po padcu meje zaznava malce kolektivnega razočaranja, grenkobe . »V zadnjih letih zaznavamo, da postajajo naši stiki iz dneva v dan bolj ohlapni, skromnejši, oziroma zgolj birokratski in neži-vljenjski. Obe mesti Gorica in Nova Gorica se zapirata sami vase. To je za naš pro- stor nedopustno. Korenine goriške stvarnosti so globoko zasidrane v odprt brezmejni prostor, ki povezuje in navdihuje obmejno prebivalstvo. Zapiranje pa je pogubno tudi za našo skupnost v Italiji,« opozarja Komel, ki za prihodnost priporoča nadaljevanje sodelovanja na vseh možnih področjih. »TO JE TEK NA DOLGE PROGE« »To je bil zelo pomemben zgodovinski dogodek za obe mesti,« se podiranja omenjene ograje spominja sedanji no-vogoriški župan Matej Arčon. »Pomembno se mi zdi, da se je s padcem meje Nova Gorica bolj odprla proti Gorici kot obratno. S to simbolno gesto in skupnimi prireditvami privablja vedno več ljudi iz sosednje Gorice,« poudarja župan, ki na vprašanje, kako so se po njegovem mnenju izkazala takratna pričakovanja, odgovarja: »Ko se tak dogodek zgodi, so gotovo velika. Pomembno se mi zdi, da sta se s to simbolno gesto povezali obe lokalni skupnosti. Ena od mojih prioritet je, da ljudem z obeh strani meje pokažemo, da poteka sodelovanje s strani obeh županov, dveh mest. Mislim, da se to čuti tudi pri ljudeh. Velika pričakovanja so bila tudi glede ustanovitve EZTS, a tudi to je tek na dolge proge. Večkrat poudarjam da so naši ambasadorji prav Slovenci, ki živijo v Italiji,« poudarja Arčon. Ima skupni trg to vlogo, ki mu je bila namenjena? »Trg ima velik simbolni pomen združevanja in povezovanja, kljub dvema imenoma, morda se bo to spremenilo čez leta. Velikokrat so pričakovanja usmerjena le na občino, da bo poskrbela za dodano vrednost temu trgu, mislim, pa da je tu potrebna privatna iniciativa, ki bi ga obogatila. Ali s prireditvami ali z infra-strukturnimi posegi . Veliko turistov, ki prihaja na Goriško, si gre ogledat ta trg, to lahko nekdo izkoristi in pridobi, ker je to "zgodba" in danes v turizmu veljajo zgodbe,« je prepričan župan. NEURESNIČENA PRIČAKOVANJA »Po padcu meje so trg začeli obiskovati turisti, ki prej tja niso prihajali. Prihajali so od Nove Zelandije do Škotske. Zelo jih je zanimala vsa zgodba o meji, navdušeni so bili nad njo. Prihajali so novinarji, snemalci, kar naprej se je nekaj dogajalo,« se spominja Marinka Velikonja iz turistične agencije Lastovka, katera je domova-la v prostorih železniške postaje, nekaj korakov stran od trga. Sedaj je vse to precej zamrlo, vključno z obiskom bližnjega muzeja o meji. »Pričakovanja o tistem trgu so bila velika, tudi moja. Uresničila pa se niso tako, kot smo sanjali. Od začetka, ko smo bili zanimivi, bi morali to izkoristiti, nadgrajevati in ne zaspati na tem,« pravi sogovornica, ki ne more skriti razočaranja nad nastalo situacijo. Sama je kar šest let vodila tudi oglede omenjenega muzeja o meji, agencija pa je nekako prevzela vlogo turistične info točke, ki je tam nikoli ni bilo in je še vedno ni. Prav tako je celotno območje še vedno dobesedno v temi in je na ta način nekako odrezano od preostalega mesta. V zavetju teme pa se na tako odročnem kraju začne dogajati marsikaj. V stavbi železniške postaje so se v večernih urah začeli zbirati klateži z obeh strani meje, zato je uprava železnice začela vrata železniške postaje zvečer celo zaklepati. »To je prinesel padec meje!« pravi Velikonjeva, ki opozarja, da bi bilo treba Trg Evrope že zaradi varnosti razsvetliti. »Tam še vedno, po desetih letih manjkajo luči! Še ko je bila meja, me je motilo, da je bila zvečer tema na obeh straneh. Tista tema je bila brez mreže meja! In tako je še vedno. V začetku smo pričakovali, kako se bodo tam srečevali prebivalci obeh Goric, a do tega ni prišlo. Obe Gorici se na tem mestu, Trgu Evrope, ki nosi tako pomembno ime, nista izkazali, razen bara tam danes ni ničesar,« grenko pristavlja sogovornica. Velikonjevi so prejšnji mesec po petindvajsetih letih družinsko turistično agencijo zaprli. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 2. februarja 2014 1 1 JAMLJE - Pri Kremenjaku Praznik kulture z Rito, Heleno in harmonikarji Društvene tečaje diatonične harmonike vodi mladinski svetovni prvak Slovenski dan kulture bodo pri Kremenjaku proslavili z Rito in Heleno. Prva je domačinka, druga je priseljenka iz Romunije, obe pa sta čistilki pri avstrijski firmi Puc'n Frau. Nastopili sta že na raz-noraznih prireditvah, v društvih, v gledališčih v Miljah in Sežani, z ansamblom Avsenik, pogosto sodelujeta s harmonikarjem Markom Maninom. Publiki se predstavljata tako v slovenskem primorskem narečju kot tudi v tržaškem. V Jam-ljah bodo nastopili še društveni harmonikarji, ki obiskujejo začetniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike; od leta 2002 tečaje vodi mladinski svetovni prvak v diatonični harmoniki Andrej Gropajc. Kremenjakovci torej vabijo vse na praznovanje v večnamenski center v Jam-lje v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Rito, ki je že vsega sita, bo odigrala Tatiana Turco, Heleno, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena, pa Valentina Strain. Rita in Helena KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici iskrivi s Meh, na ustih vseh Nedelja, 2. februarja 2014, ob 17. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Max Real - Peter Militarov TRIJE VAŠKI SVETNIKI Režija: Jože Hrovat Četrtek, 6. februarja 2014, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Nastop Mladinske gledališke skupine 0'Klapa z lutkovno predstavo ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE Avtor besedila:Miroslav Košuta CI3 Lekarne ¿i Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. M Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829). SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, nezahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava do četrtka, 6. februarja, in prisotnost na sestanku istega dne ob 20. uri na društvenem sedežu; nformacije in prijave na an-drej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Rovinj. Vpisujejo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. Naša VILJENA je postala magister znanosti. Za izreden uspeh na filozofskifakulteti Univerze v Ljubljani ji iskreno čestitamo Marko, Anisja, Zarja, Toni in Jerica. V Gabrjah ELIJA 15 let slavi. Vse najboljše mu voščimo vsi, ki ga imamo radi, posebno pa nona. V Romjan je vesela novica prišla, Katja dvojčiči ima! MIRJAM in ELISA jima je ime, bratec Martin presrečen je, očka Andrea pa na svoj naraščaj ponosen je nadvse! Srečni družini iskreno čestitamo vsi iz OŠ v Romjanu. »Ži ves tjiden puojemo d'uplih bulj ne glas. Teku močno smo kunt-jinti! Dobrodošli ELISA in MIRJAM, čestitke Katja in Andrea! Usi per Hrasti« Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 1. februarja, ob 10.30 »Čarovnica Hillary gre v opero« (Peter Lund); v ponedeljek, 3. januarja, ob 19.30 plesna predstava »Rdeči čeveljčki«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Ni-colaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 4. februarja, ob 21. uri »Eva contro Eva« (Mary Orr), igrajo Pamela Villo-resi, Romina Mondello in Massimilia-no Franciosa; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057). KANAL - Obletnica pohoda Prikaz na kopnem namesto bredenja Napovedano bredenje Soče, s katerim bi alpsko izvid-niški vod 132. polka Slovenske vojske ponazoril prekoračitev Soče, ki so ga pred 70 leti izvedli borci XXX. divizije Slovenske narodnoosvobodilne vojske, je včeraj odpadlo zaradi močnega deževja in narasle reke. Vojaki so na kopnem vseeno prikazali varovanje soborcev pred in med »prehodom« čez reko. Letos namreč mineva 70 let od pohoda 2.500 borcev, ki so v noči s 30. na 31. januar 1944 skozi vas Morsko šli v slovensko Benečijo. Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB iz Kanala je v sodelovanju s šestimi goriškimi občinami ob obletnici pripravila poseben program, ki pa se zaradi slabega vremena ni v celoti uresničil. Po prikazani vojaški vaji se je dogajanje preselilo v prireditveni šotor. (km) Vojaki so prikazali varovanje soborcev FOTO K.M. U Kino n Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 18.15 - 21.30 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 16.00 »Belle & Sebastien«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 3: 14.50 - 16.30 »A spasso con i dinosauri«; 18.10 - 20.10 - 22.15 »Tut-ta colpa di Freud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -20.00 - 22.10 »La gente che sta bene«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 18.15 - 21.30 »The Wolf of Wall Street« (p. m. pod 14. l.). Dvorana 3: 14.45 - 16.30 - 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.50 -22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 15.00 - 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: 14.40 - 16.15 »A spasso con i dinosauri«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-ta colpa di Freud«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 »Piovono polpette 2«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street« (p. m. pod 14. l). Dvorana 2: 17.15 »Belle & Sebastien«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - 22.10 »La gente che sta bene«. Dvorana2: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. l.). Dvorana 3: 16.30 - 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.10 »Molière in bicicletta«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Blu Ja- 0 Prireditve KINOATELJE, DRUŠTVO PROLOGO IN POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI vabijo na srečanje »Vse najboljše, Nora!« v ponedeljek, 3. februarja, ob 17. uri v palači Attems Petzenstein v Gorici. Eno uro pred dogodkom bo potekal voden ogled likovne razstave. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo potekala v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri. Vabljeni učenci osnovne in srednje šole; informacije po tel. 0481-533495. UPOKOJENCI SINDIKATA SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabijo na kongresno zborovanje v petek, 7. februarja, ob 15. uri v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Ba-saglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 3. februarja, med 16.30 in 18. uro javno srečanje na temo psihotropnih zdravil, ki ga bo vodil Marco Bertali. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo danes, 2. februarja, vstop prost v Pinakoteko v palači Attems Petzenstein na Trgu E. De Amicis 2 v Gorici (10.00-17.00) in v goriškem grajskem naselju za ogled arheološke zbirke, muzeja prve svetovne vojne, muzeja mode in umetne obrti (9.00-19.00). RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost. RAZSTAVA »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici; do 10. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in galerija Rika Debenjaka vabijo na ogled razstave »Pavel Medvešček ob 80-letnici« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 15. februarja med prireditvami ali po dogovoru na tel. 0481-531445. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave »Generative Art« Bogdana Sobana v galeriji Ars na Travniku; do 28. februarja po urniku odrtja knjigarne. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled razstava »Vito Timmel. Suggestioni secessioniste a Monfal-cone«; s prostim vstopom do 30. marca od srede do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vodeni ogledi vsako nedeljo ob 17.30. □ Obvestila DRUŽBA ROGOS organizira ob Svetovnem dnevu mokrišč danes, 2. februarja, ob 15. uri vodeni ogled naravnega rezervata ob izlivu Soče. Glavne protagonistke bodo ptice, ki prezimujejo na otoku Cona (sive gosi, žličarke, kreheljci...). Vodeni ogled bo v italijanščini, svetujejo primerno obutev; obvezna prijava po tel. 3334056800 ali inforogos@gmail.com. Število mest je omejeno. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja, razpis je objavljen na spletni strani www.provincia.gori-zia.it in www.nova-gorica.si. Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. februarja ob 20.45 bo koncert skupine Tango Inmortal; informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. 0 Mali oglasi DARUJEMO železne knjižne police; tel. 0481-531733. POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 0038640272290. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. Prispevki Ob praznovanju okrogle obletnice Li-lijane Primožič so prijatelji nabrali in podarili 300 evrov za sklad Silvan Ker-ševan pri Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na Vanjo Korošec in 300 evrov za združenje ANDOS v Tržiču, poimenovano po Alenki Pahor. V spomin na Vilka Perica darujejo Mirjam, Carlo in Adriana 50 evrov za MPZ Jezero iz Doberdoba. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.30, Amelia Bar-bana vd. Gregoris (iz bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Maria Soran-zio vd. Micheli s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 11.30, Aldo Doria iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega Danilota Nanuta se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Svojci 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / GLASBA - Drago Mislej Mef na odru Cankarjevega doma Najboljša leta še zdaleč niso minila Primorski kantavtor nastopil z Narodnoosvobodilnim bendom in Kombinatkami Drago Mislej Mef in NOB na odru Cankarjevega doma ROŠA Želja vsakega slovenskega glasbenika ali skupine je zagotovo, da se med drugim predstavi tudi na odru Cankarjevega doma. Drago Mislej Mef je na tem mestu sicer že nastopal kot gost različnih glasbenikov, od Zorana Predi-na do Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Minuli petek pa se je številnemu občinstvu skupaj z Narodnoosvobodilnim bendom (NOB) tu predstavil še na prvem samostojnem koncertu. Koncertni večer je uvedel s pesmijo Marije niso našli, prvo skladbo zadnje zgoščenke Najboljša leta. Sledil je daljši glasbeni izlet v zgodovino njegove prve glasbene skupine z imenom Deseti brat. Mef je povsem v svojem humornem slogu, katermu je tudi tokrat ostal zvest tekom celotnega koncerta, obiskovalcem pojasnil, da v kolikor ime benda vpišejo v brskalnik google, bodo nekje na stoti strani zagotovo našli tudi ustrezni zadetek- bend, o katerem pripoveduje. V nadaljevanju je z bendom predstavil številne dobro poznane komade, od Ulice ribjih konzerv do pesmi posvečene (izolskemu) po-nočevanju z naslovom Gremo naprej in seveda obvezne Ulice prekomorskih brigad. Sledila je predstavitev domala vseh komadov zadnje zgoščenke Najboljša leta (z izjemo Črnih bratov). Ob koncu koncerta pa so se na odru Mefu in Narodnoosvobodilnemu bendu pridružile še Kombinatke. V koncertnem podaljšku, ki pravzaprav ni bil niti podaljšek, saj je Mef po burnem aplavzu občinstva, kar na odru priznal, da so za »bis« pripravili še tri dodatne komade, med njimi tudi domala že zimzeleno in ponarodelo Gino. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so se poleg Me-fa predstavili še Armando Šturman na akustični kitari, Gorast Radojevič na basu in harmoniki, Duilio Peroša na električni kitari, Igor Korenika na basu, Vlasti Kozlovič na bobnih, Jadran Ferjančič za klaviaturami, Zoran Mle-kuž na električni kitari, in Andrea F. prav tako na električni kitari. Kot posebna gosta sta nastopila še akademska glasbenica Štefica Stipančevič - Steffy, katere glas je mogoče slišati tudi na že omenjeni zgoščenki, in David Jarh na trobenti. Domala triurni glasbeni dogodek v Cankarjevem domu je brez dvoma potrdil dejstvo, da kantavtor Drago Mi-slej Mef upravičeno velja za enega izmed najuspešnejših slovenskih avtorjev oziroma tekstopiscev, katerega najboljša leta še zdaleč niso minila. RoŠa REVIJA GALEB - Jesenska številka Poln pesmic, ugank, pravljic, koristnih napotkov Nove pravljice, uganke, kratke zgodbe, pesmi, didaktične naloge, likovna delavnica so glavna tema novembrske številke revije Galeb, v kateri so mladi bralci lahko spoznali, kako bogata je jesen. Vsako Galebovo stran lepo dopolnjujejo ilustracije uveljavljenih ilustratorjev, ki so nas razveselili s pisanimi in živahnimi risbami, naslovnico pa krasi risba Leee Tentor, učenke 2. razreda katinarske osnovne šole. Na prvi strani so mladi uporabniki lahko prebrali pesmico Zvezdane Majhen, v kateri avtorica piše o klevetanju. Zabavno pesem je ilustrirala Mojca Cer-jak. Luigia Negro nas je tudi tokrat razveselila s pesmico iz Rezije, ki nosi naslov Novembei; lepa dopolnitev pesmice pa je razlaga o stari navadi v Osojanah v Reziji, kjer otroci na dan vseh svetih hodijo po hišah. V tokratnem Galebu so oblikovalci revije zbrali tudi nove zgodbice ter nadaljevanja že začetih pravljic. Marko Gavrilovski je za to številko prispeval še eno pripoved o žabi Poloni. Zgodbo o velikanu, ki je izgubil svoj robec, je napisala Maja Furman, ilustrirala pa jo je Živa Pahor. Preprosta zgodbica govori o robcu, ki je za malo deklico postal veliko več kot navaden robček. Zelo lepo so bralci in bralke revije lahko uporabili tudi zgodbo Maše Ogrizek, ki se je v zgodbi z naslovom Kot riba v vodi osredotočila na dogodivščine v bazenu. Objavili pa so tudi zgodbico Nine Kokelj in Saška Rakefa o Svinčniku in Črnem možu. Zabavna in zelo koristna je zgodbica Žajfek čisti, ki jo je pripravil Marko Ga-vrilovski. Ta zgodbica je avtorju predstavljala tudi izhodišče za nasvete, kako bi doma lahko pripravili čistila za parket, ploščice in hladilnik. Dobrodošlo je tudi Žajfkovo opozorilo, naj vsa domača čistila otroci pripravljajo skupaj s starši oz. drugimi odraslimi osebami. Tu so še stalne rubrike. V obliki stripa pripovedovani pripovedi o medvedku in miški Majda Koren opisuje njune dogodivščine na Luni. Pod ilustracijo se je podpisal Bojan Jurc, zgodbico pa bogati tudi dopolnjevanka. Darinka Kobal je tudi za tokratno številko pripravila rubriko Soimenjaki, Klarisa M. Jovanovič pa nam je »natresla« veliko besednih zvez o glavi ... Tako pester izbor besednih zvez je avtorica rubrike zaključila z dvomom, da njene besedice tokrat nimajo ne repa ne glave ... Marjeta Zorec, ki nam vsak mesec posreduje rubriko Od drevaka do rakete, nam je tokrat predstavila zgodovino balonarstva na Slovenskem. Zanimiv je podatek, da je bil prvi Slovenec, ki je poletel v balonu, dr. Gregor Kraškovic, doma iz vasi Studenec pri Blokah. Kot eden prvih letalcev v Habsburški monarhiji je leta 1811 letel z vodikom napolnjenim balonom nad Budimpešto, pozneje nad Bratislavo in Prago. Stalna rubrika je letos postala tudi Svet na dlani, v kateri nam je tokrat Ivana Pajenk predstavila Maroko. Rubriko Piše, ureja, prevaja pa vsak mesec pripravlja Berta Golob, ki je predstavila pisateljico in urednico Kristino Bren-kovo. Tu so še druge preproste naloge z jasnimi navodili za samostojno in zabavno učenje. Delavnica Jasne Merku pa nas v jesenskem Galebu uči izdelovati papirnate selivke, za katere potrebujemo ostanke papirja, svinčnik, škarje, črni flo-master ali belilo. V stalni rubriki Jem zdravo, živim zdravo tokrat spoznavamo lastnosti kostanja, ki je odlično živilo za otroke, ki veliko razmišljajo, in tudi za tiste, ki imajo radi šport, saj vsebuje veliko energije v obliki škroba. Čisto ob koncu pa je Škrobek postregel še z receptom za pripravo energetskih veveričjih kroglicm medtem ko smo na zadnjih straneh tudi tokrat lahko občudovali risbe in spise naših šolarjev. (sč) ZBOROVSTVO - Predstavitev knjige Uspešne Note brez pomote Neža Hribar je v knjigi opisala metodo Franca Pohajača FOTODAMJ@N Note brez pomote je simpatičen in privlačen naslov, ki ga je Neža Hribar izbrala za svojo raziskavo o glasbenem opismenjevanju v otroških pevskih zborih. Mlada pedagoginja, ki je lani uspešno zaključila svoj študij na ljubljanski univerzi pod mentorstvom prof. Ivana Florjanca, je lično knjižico, ki je pravkar izšla pri založbi Didakta iz Radovljice, predstavila v openskem Finžgarjevem domu, tam, kjer že petintrideset let odmevajo otroški glasovi, ki jih Franc Po-hajač neutrudno vzgaja ter uvaja v umetnost glasbe. Openski duhovnik je namreč pritegnil pozornost raziskovalke z metodo, ki je generacije malih pevcev privabila v strumne vrste zborčkov, ki delujejo pod imenom Vesela pomlad. Tako iz knjige kot iz pogovora, ki ga je z avtorico vodila Rossana Paliaga, razberemo, da metoda ni čarobna palica, ki rešuje probleme, temveč sistem, ki pomeni stalno preverjanje, konfrontacijo, nadgrajevanje, lahko tudi spremembo smeri, zastavljanje novih ciljev, prilagajanje okoliščinam ... »Pot od glasbene nepismenosti do glasbene kulture vodi preko branja in pisanja glasbe,« je zapisal veliki madžarski skladatelj in pedagog Zoltan Koda-ly, čigar metodo je Hribarjeva postavila ob bok openskemu eksperimentu, poglavje pa je posvečeno tudi ameriški pedagoginji Justine Ward, ki je razvila lastno, prav tako zanimivo pot. Pomembnost glasbenega opismenjevanja je na dlani vsem, ki se ukvarjajo z zborovskim petjem: res je, da so rezultati možni tudi z nenotal-nimi pevci, osvajanje glasbenega leksikona pa omogoča mnogo hitrejši in kvalitetnejši napredek. Med različnimi sistemi, ki otroku prikazujejo glasbeno abecedo, lahko vsak pedagog najde sebi in svojim pevcem najbolj primeren pristop, upoštevati pa mora osnovna pravila, ki so nujno potrebna pri kolektivnem delu: Franc Pohajač je malčke uokviril v disciplinirane skupine s pravilnikom, ki je z nagradami in črnimi pikami delil priznanja in opomine, ob tem pa je znal otrokom predstaviti očarljivi svet glasbe v najlepši luči. Metoda še nič ne pomeni, če se pedagog ne zna čustveno približati otroški duši in ni dvoma, da je g.Po-hajaču to odlično uspelo, saj skoraj ni openskega otroka, ki bi ne vsaj za kratek čas prepeval v zboru. Uvajanje v tišino, v medsebojno poslušanje, prisluhniti utripu srca, ki je osnovna ritmična enota, nato pa postopno zlitje v bolj in bolj kompleksne harmonije, spoznavati kakovosti in značilnosti not z zastavicami in brez, razčleniti sistem notnega črtovja, razvijati in utrjevati posluh, ki se lahko izostri tudi pri manj nadarjenih pevcih, osvajati pomen in lepoto slovenskih verzov, vse to v okviru, ki je izvirnemu in premišljenemu vzgojnemu projektu dodal tudi zabavne in družbeno povezovalne odtenke, so sestavni elementi formule, ki je Veselo pomlad obdržala pri življenju ter ji prinesla veliko število priznanj. Rossana Paliaga, dolgoletna članica Vesele pomladi, se je v pogovoru s Hribarjevo spomnila neštetih nastopov, tekmovanj in gostovanj, intenzivnih poletnih delavnic, ki so pomenile tudi osem ur petja na dan, so se pa zapisale v duše mladih pevcev z odtenki hvaležnosti in nostalgije ter mnoge, v najrazličnejših oblikah, za vedno privezale k glasbi. Nostalgija se je oglasila tudi v petju ženskega seksteta, ki je pogovor dopolnil z ubranim soglasjem v Grudnovi in Maličevi Sinku, Pirnikovi Mrzel veter tebe žene in Zahvalnici, ki so jo zborčki prepevali, kadar so se želeli zahvaliti za sprejem in gostoljubnost. Prof.Ivan Florjanc, ki se je udeležil predstavitve, je na ovojnico zapisal globoke misli, ki so odlična napotnica knjigi in vsem, ki se ukvarjajo z glasbeno pedagogiko. «Člove-kova sposobnost, da sliši svoj glas in glas svojih bližnjih, da zna razbirati in razlikovati pomene, da si ta sluh vedno bolj izostruje, vse to je osnova, na kateri temelji ustvarjalno in poustvarjalno snovanje. V končni obliki pogojuje tudi kulturni in gospodarski presežek naroda. Za blagostanje so prej kot ministri za gospodarstvo in finance odgovorni ministri za šolstvo in kulturo.« Katja Kralj Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu / MANJŠINE Nedelja, 2. februarja 2014 1 3 Uveljavljanje zakonodaje o uradnih jezikih, irščini in angleščini Na Irskem vedno več dvojezičnih napisov, a ponekod tudi s hudimi napakami Raba irščine na smerokazih in drugih prometnih znakih v Republiki Irski je najbolj nazoren prikaz odnosa državne politike do obeh uradnih jezikov, irščine in angleščine. Po uradnem zakonu o jezikih iz leta 2003 so vse javne ustanove dolžne zagotoviti vse tiskovine, vse oznake in vse ustne napovedi v irščini ali v obeh jezikih. Ustanove, ki so pristojne za ceste, morajo spoštovati te zakonske obveze kar zadeva smerokaze in druge oznake na cestah v skladu s Priročnikom za prometne oznake. Od odobritve zakonodaje o jezikih v letu 2003 se je število dvojezičnih znakov v državi povečalo in obstaja veliko število primerov dobre prakse, ki jih je mogoče videti po vsej državi. Na osnovi te zakonodaje so številna podjetja, kot na primer Luas oziroma Dublin Bus, podjetje, ki je pristojno za mestni avtobusni promet v prestolnici Dublinu, sprejelo ustrezni pravilnik in si prizadeva, da bi na vseh njihovih javnih oznakah zagotovili irščini enak poudarek, kot ga ima angleščina. Tudi številna zasebna podjetja so se odločila, da pristopijo k uveljavljanju irščine, ker so ugotovila, da bo do pri- Pod naslovom dvojezični napisi na Irskem; spodaj evropski poslanec Lojze Peterle spevalo k njihovemu poslovnemu uspehu. V nekaterih mestih, predvsem v Gal-wayu in v Corku, so krajevne oblasti celo razpisale nekakšno tekmovanje v uveljavljanju dvojezičnosti in nagradile najbolj prizadevna podjetja. Seveda ni šlo vse povsem gladko. V kraju Cois Farrage, ki leži na območju irsko govoreče regije Connemara, so neznanci s črno barvo prekrili napise, ki so jih nekatera podjetja namestila samo v angleščini. Ljudje očitno niso soglašali s pomanjkanjem irščine v kraju, kjer je ta jezik vsakodnevni občevalni jezik večine prebivalcev. Dogaja pa se tudi, da so kljub prizadevanjem predstavnikov uprave za irski jezik in kljub trudu številnih zasebnih organizacij, ki se borijo za uveljavljanje irščine, ponekod oznake slabo prevedene oziroma vsebujejo hude napake. Tako obstaja velika razlika med stavkom Failte Roimh Chach in stavkom Failte Roimh Chac. Prvi pomeni Vsi ste dobrodošli, drugi pa Dobrodošel je gnoj. Tak napis se je pojavil; gre za napako, ki jo je zaradi slabega poznavanja jezika mogoče zagrešiti, vendar jo je težko popraviti, ker so table zelo drage, edino možno popravilo pa je prav zamenjava celotne table. Spletni portal Gaelport.com poroča, da so jim številni državljani poslali fotografije napisov, s katerimi niso vbi- ath C bot h DUBLIN f Loch Gorman N11 j WEXFORD L__ li zadovoljni. Zgoraj omenjeni napis je seveda izjema, v glavnem gre za manjše napake. Vendar ta aktivni pristop kaže na zavzetost in občutljivost prebivalstva. Pri spletnem portalu pa so zelo pomirjujoči, saj pravijo, da je seveda zelo pomembno, da so vsi napisi pravilno izpisani, razumejo pa, da lahko pride do napak. Zato svarijo vse, ki se odločajo za dvojezične napise, naj se namesto na Googlov avtomatski prevajalnik obrnejo na strokovne prevajalce. Evropski poslanec Lojze Peterle Jezikovna in kulturna raznolikost sta temeljni načeli EU Letos bomo že petnajstič praznovali »dan maternih jezikov«. Kljub zavesti da se odnos do tega vprašanja nujno spreminja, morda bogati, preoblikuje in da to bržčas velja toliko bolj za skupnosti, ki so v vsakodnevnem stiku z drugim(i) jezikom(i), bi gotovo lahko pritrdili misli, da je majhen narod utemeljen na jeziku. Glede na zgodovino Slovencev, na našo stoletno in težavno pot do lastne državnosti, verjetno zavest, da je treba za jezik tudi nenehno skrbeti, verjetno ni pretirana. V tem smo Slovenci nadvse podobni številnim manj številčnim naro- Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta. dom in njihovim manjšinskim skupnostim, ki jih globalizacija sodobne linguae francae na eni strani, po drugi pa večkrat neurejeni pravni status lastnega jezika še najbolj ogroža. Jezikovna in kulturna raznolikost sta temeljni načeli Evropske zveze, kot je zapisano v 22. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Evropski parlament stalno spremlja položaj in razvoj evropskih manjšinskih skupnosti. Sama Lizbonska pogodba daje večji zagon ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne dediščine Evropske zveze v vsej njeni raznolikosti. Prav jezikovna raznolikost je priznana kot državljanska pravica, kar pomeni, da bi poskus uvedbe ekskluzivnega statusa za kak jezik predstavljal omejitev in kršitev temeljnih vrednot Evropske zveze. Pri tem je odveč poudariti, da dobro povezane večjezične družbe, ki upravljajo svojo jezikovno raznolikost na demokratičen in trajnosten način, prispevajo k pluralnosti, so bolj odprte in imajo boljše pogoje za doprinos k bogastvu, ki ga predstavlja jezikovna raznolikost. Naj spomnimo na 176 člen Lizbonske pogodbe, kjer je jasno določeno, da »Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost«, zato spodbuja ukrepe, ki ne le ohranjajo in ščitijo bogato jezikovno dediščino Unije kot del njene raznolikosti, ampak gredo pri zaščiti in krepitvi te dediščine še korak dlje od politik držav članic. Zgovoren je tudi podatek Unes-ca, ki v Atlasu ogroženih svetovnih jezikov navaja, da jeziku grozi izumrtje, če ne izpolnjuje enega ali več naslednjih znanstvenih meril: prenos jezika iz ene generacije v drugo; absolutno število govorcev; odstotek govorcev v celotnem prebivalstvu; uporaba jezika na različnih javnih in zasebnih področjih; odziv na nove medije; obstoj gradiva za učenje in poučevanje jezikov; odnos vlad in institucij do jezika in njihove jezikovne politike - uradna uporaba in status; odnos članov skupnosti do lastnega jezika; vrsta in kakovost dokumentacije. Po Unescovih podatkih v vseh evropskih državah, evropskih čezmorskih ozemljih in znotraj nomadskih skupnosti v Uniji obstajajo jeziki, ki se iz roda v rod prenašajo zgolj ustno in bi morali veljati za ogrožene; ker so nekateri ogroženi evropski jeziki, ki jih govorijo v čezmej-nih skupnostih, deležni zelo različnih ravni zaščite glede na državo članico ali regijo, v kateri živijo govorci posameznega jezika. Zato ne preseneča predlog resolucije Evropskega parlamenta o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raz- nolikosti v Evropski uniji, ki je bil sprejet junija 2013. Besedilo predloga je kritično do politike Evropske komisije v zvezi z večjezičnostjo, saj meni, da se le-ta ne posveča dovolj vprašanju ogroženih jezikov. V zadnjih dveh večletnih finančnih okvirjih za obdobji 20002007 in 2007-2013 se je evropska pomoč za te jezike močno zmanjšala. Nujno je, da se stanje v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 spremeni. Resolucija poziva Evropsko unijo in države članice, naj bodo bolj pozorne na skrajno grožnjo, s katero se soočajo številni evropski jeziki, ki veljajo za ogrožene, in naj se iskreno zaveže varovanju in spodbujanju edinstvene raznolikosti jezikovne in kulturne dediščine Unije, in sicer s sprejetjem velikopoteznih proaktivnih politik za ponovno oživitev omenjenih jezikov ter z dodelitvijo ustreznih sred- stev v ta namen. Nadalje poziva vlade držav članic, naj obsodijo prakse, ki so bile kakorkoli usmerjene proti identiteti in uporabi jezika ogroženih jezikovnih skupnosti ali njihovih kulturnih institucij; poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in izvajajo Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih. V Resoluciji je nadalje poudarjeno, da je politika oživitve jezikov dolgotrajno delo, ki mora temeljiti na raznolikem in usklajenem načrtovanju ukrepov na različnih področjih, zlasti na področju izobraževanja (pri čemer je predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje resnična prednost, skupaj z usposabljanjem staršev v tem jeziku), uprave, pri programih za medije (tudi z možnostjo ustanovitve in razvoja radijskih in televizijskih postaj) in v umetnosti ter na vseh področjih javnega življenja. Nove tehnologije so lahko instrument za spodbujanje poznavanja, širjenja, učenja in ohranjanja ogroženih evropskih jezikov V okviru teh prednostnih vsebin pa je treba severa zagotoviti dolgoročna sredstva. Resolucija nadalje poziva Komisijo, naj deluje v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, ki so vzpostavile programe in pobude za zaščito in spodbujanje jezikov, ki jim grozi izumrtje, zlasti z Unescom in Svetom Evrope. Zanimivo je tudi končno priporočilo Komisiji, v katerem je poudarjen pomen uporabnih spletišč z informacijami o programih Evropske unije, iz katerih se lahko financirajo projekti za spodbujanje ogroženih jezikov. Nujno je, da Komisija objavi razpis za projekt posodobitve teh spletišč z novimi programi za obdobje 2014-2020 in posreduje več informacij na to temo, zlasti ustreznim jezikovnim skupnostim. Lojze Peterle, Evropski poslanec NSi/EPP 1 4 Nedelja, 2. februarja 2014 ŠOLSKE DEJAVNOSTI / December na OŠ Frani Voščilnice 2.razred Praznik miru Praznik miru ŠOLSKE DEJAVNOSTI Nedelja, 2. februarja 2014 1 5 i Erjavca iz Štandreža i! i^L Koledovanje po vasi -m, - * . -A i * !i Voščilnice ¡.razred "4B ^ k V * l' * v t ( ■J, " . ■ V (I |r.. ŽfiiS i »•. j- -. Vaze 2.razred y m Voščilnice S. razred * t Okrasek 1.razred Voščilnice 4.razred «V H* ■ « . RSl t i A ' > Praznik miru ¡¿k SSe Jaslicesopripravili učencih m, w Anno UCena 5■ razreda z veroučiteljico 1 6 Nedelja, 2. februarja 2014 POGOVOR, RUBRIKA ZGODOVINAR BOŽO REPE O PRVI SVETOVNI VOJNI Mislili so, da bo to zadnja vojna ... Vsaka vojna na novo premeša karte, prinese ogromno slabega, seveda pa tudi kakšno dobro stvar. Obdobje med obema vojna je gotovo eno najsrečnejših obdobij v zgodovini človeštva kar zadeva razvoj znanosti. Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna v nacionalnem smislu katastrofa, je v pogovoru za STA dejal zgodovinar Božo Re-pe.Kakšen bi bil svet danes, če pred 100 leti ne bi bilo prve svetovne vojne, vojne ki naj bi, kot so to takrat menili, končala vse vojne? Zgodovinarji običajno pravimo, da razpravljamo o tem, kar je bilo, ampak vsak pove tudi o t.i. »if history«, kaj bi bilo, če bi bilo. Najbrž bi obstajal svet, podoben kot je bil pred prvo svetovno vojno. Če govoriva o Evropi, bi obstali veliki imperiji, verjetno bi prišlo do kakšnih notranjih reform. Če gledamo Avstro-Ogrsko, bi morali narodom dati določene pravice, nekaterih manj, drugim več. Podobno bi bilo v ruskem ali nemškem imperiju in seveda otomanskem, ki je bil pravzaprav najslabši in je najhitreje razpadel. Svet bi se spremenil, ampak bi ostal v tistih okvirih, v kakršnih je bil takrat. Tudi vojne bi bile, seveda ne takih razsežnosti, pač pa vojne, kot so bile takrat, vojne za kolonije, za ozemlja, za naravna bogastva. Bi se bilo moč prvi svetovni vojni izogniti, če ne bi bilo atentata v Sarajevu? Vojni bi se bilo moč izogniti, ampak takrat se je prvič zgodilo, da so stvari ušle z vajeti. Velike države jih niso več obvladovale. To je imelo za posledico tudi drugačno definicijo vojne. To je bila ena od pomembnih zadev. Druga je vzpon propagande. Te vojne ni bilo mogoče opravičiti, ni bilo mogoče opravičiti žrtev, zato so posamezne v vojno vpletene države govorile, da je to vojna za ohranitev njihove civilizacije in so prikazovale nasprotnike kot nekaj pošastnega. Začela se je razvijati ideologija, ki se je nadgradila v drugi svetovni vojni. Prva svetovna vojna je zaradi opravičevanja strahotnih žrtev, ki se niso dale več opravičiti zgolj z nekimi pridobitvami ozemlji postala začetek propagande. Tudi razvijanje stereotipov o drugih, precej šovinističnih. Ali je bil vstop ZDA v vojno odločilnega pomena? Da, gotovo. ZDA so vojno obrnile. Treba je vedeti, da so bile centralne sile bile zelo močne in so pravzaprav do konca ostale skoraj neporažene. Če ne bi vstopile ZDA, bi se ta vojna končala s pat pozicijo. Verjetno z mirovnim sporazumom, ki bi imperije ohranil deloma ali morda nekatere v celoti. Kaj so pomenile mirovne pogodbe, s katerimi se je končala prva svetovna vojna, za razvoj dogodkov po koncu vojne? Ko so države vstopile države v vojno, še posebej, ko so vstopile ZDA v vojno, je vladalo prepričanje, da bo to zadnja vojna in da bo po vojni treba urediti svet tako, da takih vojn ne bo. Tukaj sta si stala nasproti dva koncepta. ZDA, ki so bile zelo idealistične in so hotele preprečiti, da bi v prihodnje prihajalo do tajnih dogovorov, kakršen je bil londonski pakt, da bi mali narodi imeli pravico do samoodločbe ipd. Nasprotni temu je stala imperialna politika Velike Britanije in Francije in to se je najbolj pokazalo na pariški mirovni konferenci. Ta koncept nove ureditve sveta je v bistvu propadel. ZDA so se umaknile v izolacionizem. Na pariški mirovni konferenci so se bolj uveljavili interesi starih kolonialnih sil, tudi v odnosu do Nemčije, ki so jo hoteli čim bolj ponižati, jo pravzaprav spraviti na raven neke odvisne, kmečke države. Tisto, kar je nastalo z versajskim mirom, je bil razpad imperijev, nastala je množica malih držav, Dr. Božo Repe ki so bile vse nepotešene, vse so bile nacionalistične, večina zelo nedemokratičnih in to je ustvarilo stalen konflikt v srednji Evropi in sicer v Evropi. Druga stvar, ki jo je prinesla prva svetovna vojna, je bila delitev narodov, tudi slovenskega. Nastale so manjšine in zlasti nekatere, predvsem nemška, so postale vir stalnega konflikta in potem na nek način tudi vzrok za drugo svetovno vojno. Tudi Društvo narodov ni prineslo rešitve, bilo je nemočno, ZDA ga niso podpirale, kar je bilo prelomno in tako je ostal na ravni debatnega kluba kot organa, ki bi urejal mednarodne odnose. Po mirovni konferenci in vseh sklenjenih mirovnih pogodbah je bilo jasno, da je naslednja vojna neizogibna. Prva svetovna vojna je prinesla premike v vojskovanju, nove oborožitve, veliko število mrtvih tudi med civilisti. Je prva svetovna vojna vendarle prinesla kak pozitiven premik v razvoju sveta? Vojna hkrati, kakor se sliši paradoksalno, pomeni tudi napredek v znanosti. To se je zgodilo tudi med prvo svetovno vojno, zlasti pa po njej. Prva svetovna vojna je gotovo prinesla veliko sprememb, na nekaterih področij tudi spremembe na bolje. Ena od takih je razvoj zdravstva, še posebej ortopedike. Na milijone ljudi je postalo invalidov in to je spodbudilo države, da so razvijale razne ortopedske pripomočke. Med vojno je umrlo ogromno ljudi. Civilisti niso umirali neposredno zaradi samih spopadov, kot v drugi svetovni vojni, ampak so umirali zaradi drugih zadev, zlasti zaradi nalezljivih bolezni, kolere, španske gripe, umirali so zaradi pomanjkanja, lakote. In tudi to je vzpodbudilo razvoj. Ena od posledic, ne sicer neposredna, neka povezava pa je, je zagotovo odkritje penicilina. Obdobje med obema vojna je gotovo eno najbolj srečnih obdobij v zgodovini človeštva kar zadeva razvoj znanosti. Vojna je vzpodbudila tudi mnoge ideje in spremenila je način razmišljanja. Ena od pozitivnih stvari vojne je gotovo nezadržen proces ženske emancipacije. Ženske so morala prevzeti vlogo moških v tovarnah, na kmetijah in drugih delovnih mestih in to jim je okrepilo samozavest. Pred vojno sta imeli dve državi volilno pravico za ženske, Nova Zelandija in Norveška, po prvi svetovni vojni se je to število povečalo. Vsaka vojna na novo premeša karte, prinese ogromno slabega, seveda pa tudi kakšno dobro stvar. Kako je prva svetovna vojna vplivala na sedanje slovensko ozemlje? Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna v nacionalnem smislu katastrofa. Prej so živeli v eni državi, Avstro-Ogrski, razen Beneških Slovencev in Rezije, ki je pripadla Italiji že leta 1866. Večji del, osrednji del, je prišel v Jugoslavijo in to ga je v nacionalnem smislu pravzaprav neka- ko rešilo, cel zahodni del, se pravi Primorska, je prišla pod Italijo, in tam se je že v zgodnjih 20. let začel izrazit fašistični asimilacijski pritisk. Koroško smo izgubili po lastni nespameti s plebiscitom, zaradi slabe propagande in cele vrste drugih razlogov, še več pa je šlo to na račun tedanjih mednarodnih razmer, ker so se bali širjenja ruske revolucije in so zato jugoslovanski vojski dovolili, da zasede Prekmurje. In to je že bil prejudic za politično rešitev. Za osrednji del Slovencev v nacionalnem smislu se vojna ni izkazala tako slabo, ker je vendarle prišlo do nastanka nacionalne države. Na splošno gledano pa je ta vojna Slovence razdelila. Glede izgub med ljudmi natančnega podatka nimamo. Je zapleteno, ker niso šteli po Slovencih, pač pa so bili rekrutirani po pokrajinah. Janko Ple-terski je enkrat izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne, in če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka nekje 100.000, kako visoka, pa ne moremo reči. Najbrž ni presegla tiste iz druge svetovne vojne, ki je okoli 90.000, prav daleč stran, če štejemo vse posledice, pa tudi ni bila. Ali je mogoče potegniti vzporednice s položajem sveta, predvsem Evrope, tik pred prvo svetovno vojno, in sedanjo globalno finančno in družbeno krizo, tudi trenutno krizo vrednot? Veliko problemov po prvi svetovni ni bilo rešenih. Kolonialno vprašanje je že eno takih. Zamenjali so se samo gospodarji. In to se gotovo ponavlja. Danes so krizna žarišča prav tam, kjer so se začela po ali pred prvo svetovno vojno. Tukaj so zagotovo vzporednice. Druga vzporednica, ki jo je mogoče potegniti, je obvladovanje sveta. To je danes nekoliko spremenjeno, to je spremenila prva svetovna vojna. Dominantno vlogo so takrat prevzele ZDA in to imajo na nek način še danes. Se je pa spremenilo toliko, da so vstopili novi igralci. Vsaj v zadnjih desetletjih imamo Kitajsko, Indijo, tudi Brazilijo, države, ki so takrat igrale obrobno vlogo ali so bile podjarmljene. Neke spremembe so, nevarnosti za vojno so ravno tako ostale. Je tudi podobno razmišljanje, da bodo z lokalnimi vojnami urejali probleme, nihče pa nima garancije, da se to ne bo razširilo. Geostrateški interesi se v resnici obnavljajo, ponavljajo, se spreminjajo, glede na razmerje moči med posameznimi državami, mehanizem je pa bolj ali manj žal isti. Gotovo so Združeni narodi nekoliko učinkovitejši, kot je bilo Društvo narodov, ampak to je še vedno premalo. Zato razmišljanja o preureditvi ZN imajo svojo težo. Je pa težava, da se stari igralci nočejo odpovedati pozicijam, ki so jih dobili. Danes so ZN nek spaček bi lahko rekli, zlasti Varnostni svet ZN, tam so države, ki so postale velesile po drugi svetovni vojni in so krojile svet, teh mladih, močnih gospodarskih sil, kakršni sta Brazilija in Nemčija, pa ni. Ni ustreznega zastopstva, vsaj kar zadeva ekonomsko razmerje moči v svetu in to bo treba spremeniti, ali pa bo ta konflikt permanenten. BiH še vedno ostaja sod smodnika? Da, gotovo. V BiH se je začelo in BiH ni rešena, kot vidimo. V veliki meri je država, ki nima rešenih problemov. Daytonski sporazum je do določene mere zagotovil mir, hkrati pa ustvaril nemogoče stanje, ker Republika srbska deluje kot država v državi, kot samostojna država. Minimalna centralizacija, ki bi bila nujna, ni bila izpeljana. Če ne bi bilo mednarodnega nadzora, bi lahko zelo hitro izbruhnila vojna. BiH je pravzaprav že takrat plačala visoko ceno in jo pravzaprav plačuje še danes. POD ZELENO STREHO Pravokotne ulice in zdolgočasenost Barbara Žetko Pred kratkim sem bila v Bologni na tridnevnem izpopolnjevalnem tečaju. Čeprav rada vozim, sem se odločila, da se do tja peljem z vlakom, tako da izkoristim čas vožnje za branje. V Bologno sem prispela zgodaj zjutraj na dan mestnega zavetnika in je bilo mesto zato popolnoma prazno. Po internetu sem si že predhodno pogledala pot do centra, a sem si vseeno kupila karto mestnega središča, da bi prišla do cilja brez težav. Moj čut za orientacijo je precej dober in ponavadi nimam nikakršnih problemov, a tokrat bi prav vsi z veliko lahkoto prišli do mestnega središča, saj je bilo dovolj prehoditi v vsej njeni dolžini skoraj kilometer dolgo premočrtno obokano ulico - Via dell'Indipendenza, ki povezuje trg ob postaji z najbolj znanim mestnim trgom, Piazza del Nettuno. Po dvajsetih minutah sem že sedela v stari kavarni in si privoščila ka-pučin ob branju dnevnika in poslušanju po radiu več kot dvajset let starih pesmi De Gregorija, Lucia Dalle in Guccinija. Pol ure sem resnično uživala ob vsrkavanju pravega duha Bologne, ali se mi je vsaj tako zdelo. A mesto kot tako ni naredilo name najboljšega vtisa. Čeprav so najznamenitejše stavbe in cerkve renesančne ali celo srednjeveške in so torej prepojene z zgodovino, ne ustvarjajo tiste harmonije, ki jo ponavadi najdemo v drugih starih italijanskih mestnih jedrih. Morda je vreme vplivalo na moje razpoloženje in torej na moje mnenje, saj je bil dan siv in turoben, iz redke meglice pa je neprestano rosilo. Morda pa je treba iskati resnični vzrok mojega razočaranja nad mestom kje drugje. V strogem centru Bologne so skoraj vse ulice ravne in pravokotne druga na drugo, regularna oblika trgov pa deluje ravnodušno in ne vzbuja v obiskovalcu nobenega navdušenja ali presenečenja. Poleg tega sta glavni dve ulici relativno široki in če to predstavlja prednost za promet, istočasno povzroča občutek zbeganosti in nelagodnosti v ljudeh, ko ceste občasno zaprejo in jih namenijo le pešcem. Človeku med sprehodom ni prijetno in stalno išče varnost pod visokimi in vsepovsod prisotnimi oboki. Vendar tudi tukaj učinek ni najboljši. Preveč je stranskih širokih ulic, ki se zarežejo v glavno prometnico in delujejo neharmonično, saj lomijo dolgi obokani hodnik, ki tako izgubi svoj smisel kot neprekinjena arhitekturna celota. Sprehajanje pod oboki v Bologni je nekaj povsem drugačnega kot sprehajanje pod oboki v drugih mestih severne Italije, denimo v Bocnu, a povsem jasno je, da izkušnje niso primerljive. Jedro Bologne vzbuja občutek veličastnosti, jedro Bolzana pa je morda iz arhitekturnega vidika videti skromnejše, istočasno pa deluje na človeka bolj pomirjevalno in intimneje. Vse to je gotovo odvisno ne samo od krajevnega podnebja, pač pa tudi od kulture in navad prebivalstva, ki so si od vedno zelo različne, kar se seveda neizogibno odseva v sami arhitekturi. V Bocnu so oboki nižji kot v glavnem mestu Emilije, ulice so ožje in se vijejo skozi mestno jedro kot nekakšne reke. Nudijo nam torej občutek, ki ga v glavnem zaznavamo podzavestno, da je prostor podoben naravnemu okolju in ga torej raje sprejemamo. V Bologni pa je razvidno, da je človek hotel dati svoj pečat prostoru in je zato urbano okolje videti bolj urejeno, a zaradi tega tudi bolj togo in odbijajoče. Sistem pravokotne mestne ureditve torej ni najprimernejši, da vzbudi v opazovalcu pozitivna in bogata čustva, ne samo zaradi ponavljajočih se ulic, ki nas večkrat zavedejo, ampak tudi zaradi zdolgočasenosti, v katero lahko zapademo, ko se sprehajamo med enakomernimi bloki. Kdor živi v Trstu in pozna Terezijansko četrt, bo z lahkoto razumel, o čem govorim. Verjetno smo vsi Tržačani prej ali slej doživeli neprijeten občutek zbeganosti, ko smo iskali trgovino, za katero smo bili prepričani, da se nahaja v določeni ulici, pa se je izkazalo, da smo se zmotili, ker je bila v vzporedni. Primerno bi bilo, da bi se zavedali, da enakomernost in pravokotnost, pa tudi v ravnih vrstah ponavljajoči se elementi v naravi ne obstajajo. Narava je bogata v svojem neprestanem spreminjanju in prilagajanju različnih elementov, ki se harmonično prelivajo iz ene oblike v drugo, mi pa smo se skozi tisočletja na te v glavnem ukrivljene in mehke linije navadili in ne sprejmemo tistega, kar ni temu podobno. Vsi imamo v sebi modrost, ki nam omogoča, da prepoznavamo, kar je za nas najbolje. Škoda, da se večkrat tega ne zavedamo in da si prepogosto ne upamo prisluhniti našemu notranjemu glasu. DOMAČE DOBROTE Uspelo je! Tilka preverja, če so kuhane DOMAČI PRAZNIK, KO NA KMETIH PRAŠIČA OKROG OBRNEJO Hej, krvavice! Toni Gomišček /- Dnevu, ko so na kmetih prašiča okrog obrnili, so pogosto pravili domači praznik. Saj je tudi bil! »Eno leto smo ga redili, zdaj bo on hranil nas,« so se nasmihali starejši, ko so brusili nože. Kdo bi preštel vse koše zelenjave, ki so jih nabrali in položili v korito. In kje je še ves krompir, resda drobil, toda tudi za tistega se je bilo potrebno skloniti, ga pobrati in mu ga skuhati. In kje so še repa, koruza, jabolka in druge dobrote, ki so jih je šče-tinarju ponujali z zavestjo, da noben račun na banki nima tako visokih obresti kot ta živi šparovček iz domačega svinjaka. In zato niso čisto ničesar zavrgli. Začenši s krvjo, ki so jo pridne gospodinje skrbno lovile v posodo in jo uporabile za pripravo hranljivih krvavic. Marsikje to počne še vedno, čeprav v manjšem obsegu kot nekoč, saj so krvavice za mnoge sinonim revne kuhinje, na katero bi radi, bog ve zakaj, čimprej pozabili. Pred dnevi sem bil na turistični kmetiji v Šempasu, ki slovi po dobri kuhinji. Gospodinja mi je povedala, da se spominja, kako so še pred leti pri njih pripravljali krvavice, ki jih je oče obenem z vinom razvozil kupcem po Gorenjskem. Po očetovi smrti so to opustili in, kot pravi, bi jih sama verjetno sploh ne znala več pripraviti. Mogoče povsem take, kot so jih delali tedaj, res ne, saj je receptov skoraj toliko, kot družin, kjer jih kuhajo. Združuje jih zgolj dejstvo, da v krvavice sodi kri, glavina, salo in razni dodatki. Nekje je to riž, drugje proso, ječmen, riž ali ajdova kaša, lahko tudi ajdova moka, poleg popra in soli pa so dodana še druga zelišča in začimbe. Nekje vmešajo v maso še manj vredne dele prašiča, predvsem pljuča in drobovino. Drugje iz same krvi, pšeničnega zdroba, v mleku namočenega kruha, sladkorja in sladkih dodatkov (rozine, jabolka, suho sadje) kuhajo mulce, ki so boljše od vsake čokolade. Take so tudi meni ostale v spominu iz otroštva. Doma jih sicer nismo kuhali, ker je svinjak potem, ko sem prišel k hiši, služil le še za priročno odlagališče, vendar nam jih je vsako leto prinesla soseda. Obenem z ocvirki jih je nono dobil kot »nagrado«, ker je pomagal pri zakolu. Nona jih je hranila v večji skledi in jih za sproti pocvrla v ponvi na žlici masla. Joj, kako dobre so bile, boljše od vsake čokolade! Danes le v redkih mesarskih obratih pripravljajo krvavice in to skoraj izključno slane. Prijatelj Andrej Pauer, ki je bil tehnolog na MlP-u, mi je povedal, da so kri sicer polovili, vendar jo sušili in prodali izdelovalcem pasje hrane ali gnojil. Kako drugače je v španskih mesarijah, kjer krvavice visijo enako ponosno kot cenjeni jamón, pršut. Nobena skrivnost sicer ni, da se del krvne in kostne moke povsod po svetu uporabi v prehrambeni industriji in kozmetiki, vendar to so že druge, sodobne zgodbe. Naša pa je stara, tako stara, da ima prav častitljivo brado. Zgodovina pripravljanja jedi iz krvi je dolga in v zapisanih virih sega v čase antične Grčije. Prvi naj bi jih v Iliadi in Odiseji omenjal Homer, ki je živel v osmem stoletju pred našim štetjem. To sploh ne čudi, saj je bila predvsem juha iz prašičje krvi dnevni obrok špartanskih vojakov, ki so pred zidov-jem Iliona reševali čast kralja Menela-ja, kateremu je Paris speljal lepo ženo Heleno. Špartanci naj ne bi pazili kaj dosti na okus, zato je bila njihova črna župa vse prej kot delikatesa. Pripravljali so jo iz krvi, pomešane s kisom, včasih tudi z dodatkom vina, in drobovine. Plutarh (46-125 n. št.) omenja to župo v Vzporednih življenjepisih, ko piše o špartanskem zakonodajalcu Likurgu, ki je živel pred približno tremi tisočletji. Kot pravi, naj bi kralj iz Ponta v Ana-toliji, ki je želel poskusiti to slavno špar-tansko jed, najel kuharja iz Šparte. Ko mu jo je postregel, se je mogočnež le zlovoljno nakremžil, češ da je neužitna. Na to je kuhar odvrnil, da znajo le tisti, ki plavajo v reki Evrotas, ki teče ob Šparti, ceniti tamkajšnjo črno župo. Nekateri drugi veljaki Velike Grčije naj bi potem, ko so poskusili to juho iz krvi, celo izjavili, da je prav njen obupen okus razlog za hrabrost špartanskih vojakov. Kdor mora vsak dan jesti tako žu-po, ta se ne boji smrti, so zlobno na-tolcevali. Seveda pa niso bili vsi Grki deležni špartanske vzgoje in v drugih mestnih državah so kmalu iznašli način za pripravo slastnih krvavic. Če naj verjamemo Platonu (427 - 347 pr. n. št.), naj bi jih prvi skuhal starogrški šef Af-tonitas, in jih postregel modrecem, zbranim na simpozijih. Nič čudnega, pravi španski raziskovalec prehrambenih navad Luis Antonio Alvarez Alias: okusna krvavica naravnost spodbuja k razmišljanju o smislu življenja in podobnih filozofskih rečeh, zato je bila vtkana v samo jedro helenistične kulture. Če pa pogledamo malo manj ev-ropocentrično, kmalu ugotovimo, da izjema niso tisti, ki kri v kulinariki uporabljajo, ampak oni, ki je ne. Če izvzamemo verstva ali njihove sekte, ki se branijo uživanja vsakršnega mesa, sta le dve veliki verstvi prepovedali svojim vernikom uživanje krvi, židovstvo in islam. Kot nekatere starejše kulture z Bližnjega Vzhoda (Sirci, Feničani,...) obe izrecno prepovedujeta tudi svinjino. Ameriški antropolog Marvin Harris (1924-2001) je bil prepričan, da je imela v pretežno puščavskih deželah prepoved uživanja svinjine ekološko-ekonomsko ozadje, saj naj bi vsejeda sus scrofa ogrožala vire, ki so služili za preživetje ljudi. Poleg tega bi lahko bili mrhovinarski prašiči tudi vir okužb, zato jih je bilo bolje črtati s seznama dovoljenih jedi, pa naj bodo te košer ali halal. Okrog leta 50 je bil v Jeruzalemu shod prvih dostojanstvenikov Kristu- sove cerkve, ki so razpravljali o tem, kaj iz zapuščine judovstva ohraniti in kaj opustiti pri sprejemanju novih vernikov, ki so pripadali drugim narodom in kulturam. Tako so, med drugim, označili za nepotrebno obredno obrezovanje dečkov, obdržali pa so prepoved uživanja krvi. S krepitvijo helenističnega vpliva znotraj Cerkve in širitvijo krščanstva v dežele, kjer so bile krvavice priljubljena dobrota, se je na to pozabilo. Vse do povsem spremenjenega odnosa do krvavic, ko je postalo njihovo uživanje na Iberijskem polotoku po izgonu ali pokristjanjenju Židov in muslimanov dokaz, da si katolik. Rekonkvista se je uradno končala leta 1492, že nekaj desetletij kasneje pa najdemo prvi recept za pripravo mor-cille (španske krvavice) v knjigi Llibre de Coch (Kuharska knjiga, Barcelona, 1520) katalonskega kuharja mestre (šefa) Roberta. Le malo zatem je ana-daluzijski pesnik Baltasar del Alcázar (1530-1606) vzneseno pisal o krvavici kot pravi gran señori (veliki gospe), vredni občudovanja. Stihe ji je posvetil tudi njegov mlajši sodobnik Luis de Góngora (1561-1627) iz Cordobe in kasneje še številni drugi. Debele rezine krvavice in kake druge klobase so še danes skoraj obvezen dodatek vsake močnate jedi na Iberijskem polotoku, cele sodijo na pladenj kuhanega mesa, na žaru pečene pa so del južnoameriške parille. Francozi imenujejo krvavico boudin, angleži black pudding, Italijani sanguinaccio, furlanski sanganel pa je v Brdih postal šankanel. V vsem tem je mnogo tradicije, koliko pa je prihodnosti? Pustimo odgovor za konec in se raje odpravimo v Tolminski Lom, vas visoko v bregu nad sotočjem Soče in Idrijce, kjer so na domačiji Pri Tincu tisti dan okrog obrnili dva prašiča, ki sta na vagi pokazala več kot 200 kg vsak. Moški so se že zarana zbrali, si razdelili naloge pri držanju mrcine za noge in rep, zvrnili šilce domačega za pogum, in potem se je lahko začelo. Gospodinja Almira Štrukelj je v eni roki držala vedro za lovljenje krvi, v drugi pa polentar, saj je potrebno kri stalno mešati, da ne nastanejo grudice. Nekaj minut sta brizgala tako kri kot adrenalin, potem se je vse umirilo. Najhujše je bilo mimo in možje so si pred nadaljevanjem lahko privoščili še en po-žirek kačje sline, po »britju« in prvem razrezu obeh živali pa je bil že čas za malico. Dobro ohlajena kri je uporabna vsaj še kak dan, v hladilniku se ne pokvari niti po enem tednu, v zamrzovalniku jo lahko hranimo tudi dober mesec, vendar Pri Tincu niso čakali na jutri. Na velikem starinskem štedilniku se je trlo loncev. V enem so kuhali glavino (ličnici s podgrlino), v drugem so topili trebušno salo, v tretjem kuhali kosti z glave, v četrtem na masti pražili čebulo. Medtem so pripravili skledo kruhovih drobtin in štiri vrečke ajdove moke, kar naj bi bilo dovolj za pripravo krvavic iz dobrih šestih litrov nalovljene krvi. Ko je bila glavina kuhana, so jo skupaj z mesom s kosti ohladili in zmleli v kašo; priprava mase se je lahko začela. Vse sestavine morajo imeti isto, sobno temperaturo, sicer bo vse narobe, je strokovno pripomnila mati Tilka v vlogi veščega tehnologa, in še enkrat preverila, če je vse tako, kot mora biti. Sandi, zadolžen za maso, si je pomagal z vrtalnim strojem in nastavkom za mešanje, ostali pa smo sledili Til- Nedelja, 2. februarja 2014 kinim navodilom. Dodaj čebulo, juho, maščobo, zdaj drobtine... Ne vse in naenkrat, ampak postopno in po malem. Meni so pustili, da sem v zmes stresal ajdovo moko. Zadnji je prišel na vrsto polaj, v prah zdrobljena posušena meta. Brez nje v Lomu, pa naj bo Tolminski ali Kanalski, ni krvavic. Preden je šla masa v čreva, jo je bilo potrebno poskusiti. Strokovna komisija, v kateri smo se gospodarju Emilu pridružili sosedje, znanci in prijatelji, je ocenjevala okus budle, nekakšne palačinke, pripravljene iz mase za krvavice. Še malo soli bo potrebno, je pripomnil ta, pa polaja ni dovolj, je menil drugi, da so presuhe, je dejal tretji in svetoval več masti. Po petih, šestih popravkih smo bili z okusom in teksturo vsi zadovoljni, polnitev v čreva se je lahko začela. Nekoč bi morali prej oprati čre-va pravkar žrtvovane živali, zadnje čase so bolj priročne kupljene. Le da so tedaj uporabili prašičje debelo črevo, danes pa polnijo krvavice v goveje tanko črevo. V črevih mora biti še malo lufta, saj se masa med kuhanjem širi. Od tod prispodoba za mlahavega človeka, da je tak kot surova mulca, mi povedo. Zrak ne sme ostati v črevesu, zato gospodinja krvavice pred polaganjem v vročo vodo rahlo našpika. Po polurnem kuhanju, pravzaprav barjenju, saj voda ne sme nikoli zavreti, se krvavice nap-nejo in priplavajo na gladino. Prebo-dene, ne smejo pustiti krvave sledi na leseni palčki. Zaenkrat so še sive; značilno temno barvo dobijo šele med hlajenjem. Ko eden izmed vozlov popusti, del mase uide iz črevesa. No pa imamo godljo, pripomni hišni ta mali. Nekoč bi v tej godlji zakuhali kašo, danes bo končala v gnojni jami. Zbrani medtem pospravljamo budlo za budlo, Emil pa medtem napolni več lončkov mase, ki jih otroci raznosijo sosedom. Ker koline v Lomu niso samo družinski, ampak kar pravi vaški praznik. Zato so se sosedje kar vrstili na vratih in pri mizi, pa tudi brez fraj-tonarice in na vrat na nos zložene pri-godnice o kolinah in budli ni šlo. Takih, zares domačih kolin, je vse manj. Se zato tudi krvavicam in mulcam slabo piše? Ne nujno. V inovativ-nem baskovskem Mugaritzu so prvi začeli pripravljati makarone (mišljene kot francoska sladica iz meringe), pri katerih so namesto beljaka uporabili svežo svinjsko kri! Danski Nordic Food Lab, katerega eden od očetov je eden najboljših kuharjev sveta, Rene Rexhepi, lastnik restavracije Noma iz Kabenhavna, je pred dnevi presenetil z objavo rezultatov raziskave o uporabnosti krvi v kulinariki. Razvili so celo vrsto sladic, od sladoleda do temne torte, ter dokazali, da lahko s krvjo povsem nadomestimo jajca. Lepo se peni in odlično koagulira, na kri ni nihče alergičen, obenem je naravno zdravilo proti slabokrvnosti. Na španskih tržnicah sem že videl prodajati kri, mogoče jo bo jutri možno kupiti tudi pri nas, kdo ve? Danci so izračunali, da moramo pri izvedbi receptov upoštevati, da svinjska kri sicer vsebuje več vode kot jajce (79,2 : 74 %), vendar tudi več beljakovin (18,5 : 12 %) in zelo malo maščobe (0,13 : 11 %); ostanek so ogljikovi hidrati, ki so pri krvi skoraj zanemarljivi (0,06 %)! Kot priporočajo, lahko 65 g krvi nadomesti eno jajce, zamenjavo za beljak pa predstavlja 43 g krvi. Prašič, goden za zakol, naj bi imel povprečno 3,5 litra oziroma 3,7 kg krvi, kar lahko »prevedemo« v 56 kokošjih jajc. Ah, tudi tega ne gre zanemariti: jajca so polna holesterola, kri ne, zato je kalorična vrednost krvi skoraj polovico manjša! Sveža kri ni ne grenka ne sladka, niti kisla ali slana, pravzaprav je dokaj nevtralna. In zato vsestransko uporabna, trdijo glasniki sodobne kulinarike. Izziv je vržen. Od nas je odvisno, ali se želimo pred znanci postavljati s cvrtimi tropskimi škorpijoni ali jih presenetiti s črno palačinko. Že navadna budla je odlična, vendar v kuhinji še vedno in zmerja velja, da edino omejitev predstavlja naša domišljija. Pa veselo na delo! 1 8 Nedelja, 2. februarja 2014 DNEVNE NOVICE RIM / LIENZ - Zimska vremenska fronta povzroča težave Reke poplavljajo, snega pa še in še RIM / LIENZ - Dež in sneg še naprej pestita severno in srednjo Italijo, močno sneženje pa je vse do torka napovedano tudi na jugu države. V Fur-laniji in Venetu so padavine poskrbele za težave v železniškem prometu, poleg tega v Furlaniji velja opozorilo pred plazovi. Železniška proga med Vidmom in Trbižem, ki so jo v petek zaradi sneženja zaprli, je bila včeraj vnovič prevozna. V petek je moral med drugim vlak na poti med Dunajem in Benetkami zaradi snega prekiniti vožnjo, potniki pa so v Trbižu prestopili na avtobus, ki jih je prepeljal v Benetke. Tudi tam je sicer močno narasla morska gladina, Tudi osrednjo Italijo so prizadele obilne padavine in poplave. Ulice na severnem obrobju Rima so pod vodo, poplavljeni so tudi deli mesta Pisa. Po petkovem obilnem sneženju razmere v večini predelov Avstrije ostajajo napete, saj vremenoslovci za nedeljo napovedujejo nove snežne padavine. Zapadlo naj bi več kot meter snega, še naprej pa ostaja tudi nevarnost snežnih plazov. V koroških Alpah so zaradi snežnih plazov razglasili najvišjo, peto stopnjo nevarnosti, na vzhodnem Tirolskem pa ta za zdaj ostaja pri četrti stopnji. Številni kraji še vedno ostajajo odrezani od sveta. Samo v petek je v avstrijskih in italijanskih Dolomitih zapadlo 135 centimetrov snega. Za posledicami snežnega neurja sta v Avstriji doslej umrla dva človeka, oba na vzhodnem Tirolskem. Tudi v cestnem prometu na Koroškem je prihajalo do velikih zastojev, a so se razmere danes dopoldne nekoliko umirile. Avtoceste so znova prevozne, avstrijske železnice pa so uspele znova vzpostaviti promet na predelih, ki so bili v petek zaradi obilice snega zaprti. Med drugim znova vozi vlak med Beljakom in Celovcem ter Beljakom in Špitalom ob Dravi. Vlaki proti Italiji še vedno ne vozijo, povezavo s Slovenijo pa naj bi ponovno odprli danes dopoldne. Tudi v Srbiji se še naprej spopadajo z obilnim sneženjem in močnim vetrom. V Vojvodini so morali zaradi tega včeraj ustaviti železniški promet kot tudi promet za tovorna vozila. Zaprt je tudi eden največjih mejnih prehodov z Madžarsko Horgoš. Sneg povzroča tudi kaos v cestnem prometu, kjer se nadaljuje reševanje potnikov v avtomobilih s pomočjo oklepnih vozil in vojaških helikopterjev. Zaprt je tudi del avtoceste med Novim Sadom in Subotico, vse ujete potnike pa so ponoči uspeli od tam evakuirati, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Kljub pluženju so bile v prometu velike težave ANSA RIM - Predsednik zavoda INPS je bil v središču polemik Odstop Mastrapasque Nezaslišano verbalno nasilje Grillovih pristašev proti Boldrinijevi na socialnih omrežjih Predsednik INPS Mastrapasqua je združeval preko dvajset različnih vodilnih funkcij ANSA MÜNCHEN Vodja ukrajinske opozicije Kličko svari pred nasiljem V Ukrajini nevarnost državljanske vojne Ali bodo oblasti uvedle izredne razmere? MÜNCHEN - Eden od voditeljev ukrajinske opozicije Vitalij Kličko je včeraj v Münchnu, kjer je potekala mednarodna varnostna konferenca, opozoril na nevarnost stopnjevanja nasilja v Ukrajini in nevarnost državljanske vojne. Kličko je sicer pripravljen podpreti sankcije proti režimu predsednika Viktorja Ja-nukoviča. Nekdanji boksarski prvak, sedaj pa vodja politične stranke Udar je spregovoril novinarjem ob robu konference v bavarski prestolnici, kjer se je srečal s številnimi tujimi politiki in diplomati. Kot je dejal, je v pogovorih prejel široko podporo Zahoda, saj so v Evropi zainteresirani za gospodarsko in politično stabilnost Ukrajine. Po Kličkovem mnenju je treba preprečiti stopnjevanje nasilja v državi in se izogniti izbruhu državljanske vojne. Sam je pripravljen podpreti sankcije proti oblastem v Kijevu, saj je to »edini jezik, ki ga diktatorji v Ukrajini razumejo«, je dejal. Kličko se je tudi zahvalil ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju za izraženo podporo ukrajinskemu narodu in jo označil kot zelo pomembno. Ukrajinske oblasti so sicer v petek sporočile, da so sprožile preiskavo v zvezi z domnevnim poskusom Vodja ukrajinske opozicije Vitalij Kličko med tiskovno konferenco v Munchnu opozicije, da prevzame oblast v državi. Povod za preiskavo naj bi bila informacija, ki so jo našli na enem od računalnikov, zaseženih lani decembra na sedežu opozicijske stranke zaprte voditeljice Julije Timošenko. Po besedah vodje preiskovalnega oddelka ukrajinske varnostne službe Maksima Lenka so najdene informacije razkrile, da so bili mno- žični protivladni protesti v Ukrajini predhodno načrtovani z namenom spodkopati avtoriteto predsednika države. V stranki Julije Timošenko so navedbe varnostne službe včeraj označili za »element scenarija uporabe sile«, ki po njihovem nakazuje, da oblasti razmišljajo o uvedbi izrednih razmer v državi. (STA) RIM - Predsednik pokojninskega zavoda INPS Antonio Mastrapasqua je včeraj izročil odstopno izjavo ministru za delo Enricu Giovanniniju. Odstopil je po vrsti očitkov, ki jih je bil deležen, zlasti tega, da je bil član ali celo predsednik vodstvenih organov številnih ustanov, česar si kot predsednik INPS ne bi smel dovoliti. Mastropasqua je odstopil po predvčerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri je bil govor o potrebi po pre-ustroju zavodov INPS in INAIL, v okviru katerega, kot je bilo izrecno povedano, ne smejo obstajati konflikti interesov. Predsednik vlade Enrico Letta je odstop komentiral rekoč, da je Mastrapasqua naredil modro dejanje, potem ko je pretehtal sklepe ministrskega sveta. Ni namreč mogoče, da je nekdo nosilec tako pomembne funkcije, ne da bi to obenem bila tudi njegova ekskluzivna naloga, je še dejal Letta. Menedžerju se je zahvalil za opravljeno delo, ki ga je ocenil kot dragoceno. Po neuradnih vesteh naj bi bi funkcijo sedaj prevzel Tiziano Treu, nekdanji minister za delo v Dinijevi in Prodijevi vladi. Med kandidati sta še dva druga bivša ministra za delo in sicer Maurizio Sacconi (Ncd) in Cesare Damiano (DS). Govor je tudi o Raf-feleju Bonanniju, med kandidati pa je tudi Giuliano Cazzola. Medtem se je včeraj zmerjanje Gibanja 5 zvezd iz poslanske zbornice preselilo na spletne strani. Serijo nedostojnih posegov je sprožil sam Grillo z neposrednim napadom na predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini. Kaj bi naredil, če bi se z njo znašel v avtu? Utrgala se je serija tako vulgarnih komentarjev, da jih je moralo vodstvo G5Z zbrisati, z izgovorom, da so prišli v nočnih urah, ko spletna stran ni bila pod kontrolo. Nekdo je denimo predlagal, naj Boldri-nijevo peljejo v romsko naselje, kjer naj jo posili šef skupnosti. Več posegov je odkrito pozivalo k posilstvu predsednice poslanske zbornice, večina jih je bila polnih nasilja in žaljivih tonov. Poleg Boldrinijeve so po spletu žalili novinarja Corrada Augiasa in druge, glavna tarča pa je bila predsednica poslanske zbornice. Vrsta političnih predstavnikov različnih skupin ji je izrazila solidarnost. Grillo in Ca-saleggio pa sta se spravila tudi na predsednika vlade Enrica Letto, češ, da grozi, kako bo izničil opozicijo. Letta je odgovoril iz Abu Dhabija, kjer je na uradnem obisku. Dejal je, da ima demokracija svoja pravila, opozicija pa v tem okviru nima nikakršne pravice, da onemogoči dostop do prostorov parlamenta. TAJSKA - Bangkok Nasilje pred ■ v • • • današnjimi volitvami Yingluck Shinawatra ANSA BANGKOK - Med nasprotniki in podporniki vlade je včeraj v tajski prestolnici Bangkok izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ranjenih več ljudi. Mediji so poročali o streljanju, slišati pa je bilo tudi eksplozije. Do nasilja je prišlo le dan pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki veljajo za preizkus za krhko demokracijo na Tajskem. Streljanje je izbruhnilo v severnem predelu Bangkoka, ko je moški iz torbe potegnil puško in začel na slepo streljati okoli sebe. Pri tem naj bi bilo ranjenih več ljudi, zaenkrat pa ni bilo znano, ali so bili med ranjenimi vladni podporniki ali privrženci opozicije. Incident se je zgodil v okrožju Laksi, kjer sta si stali nasproti skupini podpornikov in nasprotnikov vlade premierke Yingluck Shinawatra. Streljanje naj bi trajalo najmanj uro. Tajski državni radio pa je poročal tudi o dveh eksplozijah v bližini križišča, kjer sta se srečali rivalski skupini. Položaj je zelo napet in na območju se ni varno zadrževati, je na Twitterju zapisal Sunai Phasuk iz človekoljubne organizacije Human Rights Watch. Razmere v Bangkoku so pred volitvami napete, saj je opozicija, ki volitve sicer bojkotira, napovedala, da bo skušala volivcem preprečiti glasovanje in s tem ponovno izvolitev premierke Yingluck. V Bangkoku naj bi sicer za varnost skrbelo več kot 100.000 policistov. Opozicijska Demokratska stranka, ki že približno 20 let ni zmagala z večino, bojkotira volitve, s čimer se povečuje možnost za novo zmago stranke Pheu Thai. Ob tem se sicer poraja vprašanje, ali bo v parlament sploh izvoljenih dovolj poslancev. Odkar so se pred tremi meseci začeli protesti proti vladi, je bilo v spopadih, granatnih napadih in streljanjih ubitih najmanj deset ljudi, več sto je bilo ranjenih. / ALPE-JADRAN Nedelja, 2. februarja 2014 19 ARLEF - Novi predsednik deželne agencije za furlanski jezik Lorenzo Fabbro za resno, konkretno in sodobno jezikovno politiko VIDEM - Deželni odbor je pred dnevi končno odobril sklep o imenovanju novega upravnega sveta Deželne agencije za furlanski jezik ARLeF (Ag-jenzie Regjonal pe Lenghe Furlane). Z njim je določil novo sestavo upravnega organa deželne agencije, ki vodi jezikovno politiko za furlanščino. Novi predsednik je Lorenzo Fabbro, ki je bil na čelu AR-LeF-a že med letoma 2006 in 2008, ko je agencija začela delovati. V novem upravnem svetu pa so še Roberto Dapit, Walter Tomada, ki ju je imenovala Dežela, Alessandra Burelli, ki jo je predlagala Vi-demska univerza, in Geremia Gomboso, ki ga je izbral Svet krajevnih avtonomij. Postopek imenovanja novega upravnega sveta se bo sicer zaključil šele, ko bo dekret podpisala deželna predsednica Debora Serracchiani, še pred tem pa smo se z novim predsednikom pogovorili, da bi izvedeli, kaj misli, kaj pričakuje in kateri so njegovi operativni načrti. Kakšne so razmere v Agenciji? »Prehod z ene uprave na drugo je bil objektivno dolg in zapleten. ARLeF je to negotovost občutil, tako da se je znašel v neke vrste limbu. Zdaj pa je čas, da pridemo iz njega, saj je treba veliko narediti v korist furlanščine in jezikovnih pravic Furlanov. Mislim, da se tudi uslužbenci ARLeF-a tega dobro zavedajo in so zato še posebno motivirani za delo, da bi nadoknadili zamujeno.« Ko že govorimo o izgubljenem času ... Od namestitve novega deželnega odbora je minilo že devet mesecev, novi upravni svet pa je bil imenovan šele zdaj. Mnogim se je to obdobje zdelo predolgo, nekateri pa so to razumeli kot znak negotovosti ali pomanjkljive pozornosti s strani deželne vlade do fur-lanščine in politik za njeno zaščito. Kaj vi menite o tem? »Rezultat deželnih volitev in še prej volilna kampanja sta pri tistih, ki stalno in resno delajo s furlanščino in v korist jezika in pravic, ustvarila upravičeno pričakovanje, da bo prišlo do pozitivnih sprememb. Razumljivo je torej, da so zato to dolgo čakanje doživljali z zaskrbljenostjo in mogoče tudi z razočaranjem. Vendar ni nikoli prepozno: z imenovanjem tega upravnega sveta, ki ga sestavljajo ljudje, ki ARLeF ima za cilj definirati tudi splošni načrt jezikovne politike, ki ga predvideva deželni zakon 29/2007. NM imajo potrebne sposobnosti in občutljivost, je deželni odbor opravil odlično izbiro. Pripravljamo se torej na vodenje AR-LeF-a, da se bo končno začel izvajati deželni zakon 29/2007 in da bomo načrtovali in udejanjili resno, konkretno in sodobno jezikovno politiko.« Kje boste začeli? »Ena izmed ključnih stvari bo dejansko ovrednotenje našega tehnično-znanstvenega odbora. Da oblikujemo in izvedemo dosledno in učinkovito politiko jezikovnega načrtovanja, moramo izkoristiti kompetence strokovnjakov na področjih jezikovne politike, šolstva, medijev in ustvarjalnosti. V zadnjih letih je imel ta odbor manjšo vlogo, kar je bilo narobe in zaradi tega je bil manjši tudi vpliv, ki so ga na teritoriju imele dejavnosti Agencije. Nato mora ARLeF definirati tudi splošni načrt jezikovne politike, ki ga predvideva deželni zakon 29/2007. Pred volitvami je bil predstavljen osnutek tega načrta. Ta načrt pa moramo še enkrat predelati, saj moramo poskrbeti za doslednost, konkretnost in strateško vizijo.« Zakaj je to pomembno? In kaj pomeni konkretnost? »Ta načrt določa cilje, akcije, resurse in rezultate, ki zadevajo promocijo in ra- bo jezika na vseh področjih in je, tako kot to predvideva zakon, osnova tudi za načrte, ki jih morajo izdelati in izvesti ostali javni ter zasebni subjekti, ki so pooblaščeni za opravljanje javnih storitev. Ukrepati je treba na področjih šolstva, medijev in rabe jezika v javnosti. Konkretnost pomeni torej zaščititi in ovrednotiti, kar je dobrega, kot so na primer pomembne izkušnje na radijskem področju in tudi učitelji ter operaterji s specifično izobrazbo, sem sodi pa tudi ustvarjanje pogojev za dodaten razvoj. Še največ dela nas čaka na področju šolstva in izobraževanja. Ključno je tudi vprašanje jezikovne certifikacije, ki zadeva bodisi šolo bodisi rabo jezika v javnosti. Formalno naj bodo priznane kom-petence v rabi jezika, ki je koristen.« Imate še kake druge cilje? »Delo za izvajanje zaščitnih norm je že velik cilj. V tem okviru se mi zdi primerno, da promoviramo sodelovanje med različnimi manjšinskimi skupnostmi naše dežele - Furlani, Slovenci in Nemci - in se povežemo z jezikovnimi manjšinami v Evropi, v korist vse deželne skupnosti. Glavni cilj pa je ta, da bo furlanščina jezik vseh, za vse ljudi in za vse stvari oziroma da bo enostavno navaden jezik. To ne bo lahko, je pa pravilno in dolžnostno.« (Marco Stolfo/NM) ČEDAD - Znamenite lutke na ogled na razstavi Ob stoletnici poklon Čedada Podrekovemu lutkovnemu gledališču ČEDAD - Vittorio Podreka je bil ugleden lutkar, ki se je rodil v Čedadu, svoje korenine pa je imel v Špetru (bil je sin Carla Podreke, avtorja knjige Slavia italiana). Srečanju med njim in Mario Signorelli, lutkarico, ki je zbrala največjo lutkovno zbirko v Evropi, je namenjena razstava v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu. Razstava predstavlja majhen del zbirke Signorellijeve in je istočasno poklon Čedada svojemu someščanu ob stoletnici ustanovitve njegovega Gledališča Malih (Teatro dei Piccoli). Lani so dediči gospe Signo-relli brezplačno posodili zbirko Občini Čedad, da bi postavila stalni muzej v mestu. Zbirka, ki je samo deloma predstavljena na tej razstavi, vsebuje razne sekci- je: med temi Sklad Podreka (lutke, gledališke prizore, skice, dokumente...), tržaške lutke od začetka devetnajstega stoletja, italijanske lutke od osemnajstega do dvajsetega stoletja, sicilijanske, apulijske in neapeljske lutke. »Gre za premoženje, ki ga želimo ohraniti in ovrednotiti. Žal nam pakt stabilnosti ne omogoča, da bi takoj začeli z delom za realizacijo muzeja. Ta projekt pa želimo čimprej uresničiti,« je na odprtju razstave povedal če-dajski župan Stefano Balloch. Ob razstavi je čedajska uprava organizirala tudi tri pred-stave-delavnice posvečene Po-dreki, ki bodo v gledališču Ri-stori v soboto, 15., v nedeljo, 16., in v ponedeljek, 17. februarja. Razstava bo odprta do 16. marca ob torkih, sredah in četrtkih od 10. do 13. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. ure in od 15.00 do 18.30. (NM) V ZARCALU TUJIH MEDIJEV »Carnivalesque Justice System« Sergij Premru Bolj kot katera koli druga tema iz italijanskega dogajanja je te dni v ospredju pozornosti tujih medijev, predvsem angloameriških, razplet sodnega postopka zaradi umora britanske študentke Maredith Kercher. Drugod po svetu je težko razumljivo, da sta Amanda Knox in Raffaele Sollecito bila obsojena zaradi umora leta 2007 na prvostopenjskem procesu, ki je trajal od januarja do decembra 2009, potem oproščena na prizivnem procesu, ki je trajal od novembra 2010 do oktobra 2011, potem je leta 2013 vrhovno sodišče razveljavilo razsodbo prizivnega sodišča in sedaj je na drugem procesu prizivno sodišče razsodilo drugače kot pred dvema letoma. Nič čudnega, če The Atlantic piše o italijanskem »Carnivalesque Justice System«, milo rečeno neresnem sodnem sistemu. Ugledni ameriški mesečnik meni, da je malo verjetno, da bi ameriške oblasti pristale na izgon svoje državljanke v Italijo, in to kljub dogovoru o obojestranskem sodnem pregonu. The Atlantic navaja tudi nekaj tragičnih dejstev glede italijanskega sodnega sistema, ki ima kar devet milijonov zaostalih postopkov in ki je predlanskim plačal 84 milijonov evrov zaradi sodnih pomot. V zaporih je prostora za 45 tisoč ljudi, v resnici jih je vanje stlačenih 68 tisoč zapornikov, od tega jih 28 tisoč čaka na razsodbo. V Italiji je torej izvajanje zakonov vprašljivo: »Zakon je zakon, ampak morda je italijanski sodni sistem črna luknja, v kateri prevladuje negotovost,« je jedek zaključek mesečnika iz Bostona. Die Welt objavlja zanimivo reportažo o branju oz. ne-branju v Italiji, in sicer izhaja iz splošno znane ugotovitve, na podlagi katere so tisti, ki berejo, bolj kulturni in se zato v življenju znajdejo bolje kot neuki. V Italiji pa se je, zlasti v zadnjih desetletjih, uveljavilo prepričanje, da je pravzaprav kultura nepotrebna, in to kot posledica pojava, ki ga dnevnik iz Hamburga poenostavlja kot »berlusconizem«. Število bralcev stalno upada, ugotavlja Die Welt, in lani je samo 43 odst. odraslih Italijanov prebralo vsaj eno knjigo, kar je za 3 odst. manj kot predlanskim. Na jugu države pa je vsaj eno knjigo prebralo samo 30 odst. odraslih, poroča nemški časopis. Pa ostanimo kar pri kulturi. »Pompeji oz. neskončno pustoše-nje« je naslov, ki ga je El Pais izbral za reportažo o znamenitem arheološkem kraju v Kampanji. Dopis izhaja iz dejstva, da so v neposredni bližini izkopanin uredili nov nakupovalni center in to na območju, pod katerim so še neraziskani pomembni ostanki iz rimskih časov. »Pompeje so pokopali drugič«, in sicer po Vezuvu, ki je prekril mesto s pepelom, je tokrat arheološko območje prekril cement komercialnih poslov, ki jih nadzoruje krajevna mafijska organizacija kamora. Pompejsko muzejsko območje nasploh propada, kot izhaja iz kronike ob vsakem večjem nalivu, ugotavlja El Pais, ko se dvatisočletne strukture dobesedno rušijo. Sedaj je Lettova vlada imenovala izrednega komisarja, in ni naključje, da gre za generala karabinjerjev, piše dnevnik iz Madrida. Potem ko je v The Sunday Times objavil sliko Berlusconija brez šminke, in kdor ni še videl gub dotrajanega starčka, naj ga poišče na internetu, je tokrat na vrsti The Economist, in sicer s prispevkom, v katerem poglablja razloge, zaradi katerih je po dvajsetih letih Berlusconi še vedno prisoten in pomemben na italijanski politični sceni. Po kazenski obsodbi zaradi davčne utaje je sicer bil izključen iz parlamenta, sedaj pa se je spet pojavil s pomembno vlogo pri dogovarjanju okrog novega volilnega zakona. Kmalu bo sodišče določilo, kako naj prestane preostalo leto triletne kazni. Do tedaj je povsem svoboden in lahko vodi brez omejitev svojo stranko. Volilni zakon, o katerem se dogovarja s tajnikom Demokratske stranke, meri k poenostavljanju politike, predvsem z izključitvijo manjših strank, za kar pa Renzi sam nima zadostne večine v senatu in je torej prisiljen k dogovoru, in kar Berlusconi zna spretno izkoristiti, piše The Economist. Odvisno je, kaj bodo sodniki razsodili aprila, oz. če ga bodo dodelili socialno koristnim službam in bo lahko ohranil stike s političnim svetom, pa tudi če bodo potrdili prvostopenjsko obsodbo na 7 let zapora zaradi mladoletniške prostitucije. V tem primeru bi moral prekiniti vse stike in bi tokrat res nastopil njegov konec, meni britanski tednik. V glavnem zelo strogi Financial Times tokrat objavlja pravo hvalnico na račun tajnika Demokratske stranke Renzija, ki »je sicer stopil na težko pot, vendar predstavlja edino upanje za Italijo.« Že dalj časa nista vlada in parlament dosegla nobenega konkretnega rezultata glede volilne reforme, piše FT, Renziju pa je uspelo, da je dosegel dogovor z osovraženim nasprotnikom in ga je tudi vsilil vodstvu lastne stranke. Renzi predstavlja največji vir politične energije v Italiji, od kar je pred 20 leti Berlusconi stopil v politično areno, piše londonski dnevnik. Poleg volilne reforme, Mr. Renzi napoveduje tudi reformo delovnega trga, kot tudi znižanje davčnega pritiska in privatizacije. »V resnici je veliko razlogov za skepso, morda nas bo Renzi razočaral,« meni časopis londonskega Cityja, »morda je v resnici bolj levo usmerjen Berlusconi, kot mu očitajo nekateri kritiki. Mi smo drugačnega mnenja in dogovor prejšnjih dni vliva največ upanja, kar ga premore Italija. Ki v resnici ni posebno veliko upanje... « Dogaja se »Zaton Severne lige«, piše španski konservativni ABC, ki Bossijevo stranko označuje kot »el partido del odio« to se pravi stranko sovraštva. Liga se je pred leti uveljavila z geslom »Roma ladrona«, torej tatinski Rim, po številnih škandalih pa se končuje z »Lega ladrona«, tatinsko Ligo. Načrt za osamosvojitev italijanskega severa je propadel predvsem, ker Liga nima več politične teže, saj je na zadnjih volitvah dosegla komaj 4 odst. glasov. Rasizem in ksenofo-bija sta osamila stranko in še v 90ih letih prejšnjega stoletja je predsednik katalonske vlade Jordi Pujol zavrnil vsak stik s takšno Ligo. Sedaj se stranka, ki je močno proti evropsko nastojena, skuša rešiti iz kota z navezovanjem novih stikov na evropski ravni, n.pr. s skrajno desničarsko francosko stranko Front National, novi tajnik Salvini pa bi napoveduje referendum za neodvisnost severa po zgledu Katalonije. »Za večino Italijanov pa je predlog naravnost smešen,« ugotavlja ABC. 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu JADRANJE - Sivitz Košuta in Farneti v svetovnem pokalu V Miamiju doslej najboljša uvrstitev Na regati proti vsem najboljšim razreda 470 pristala na 14. mestu Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se bosta prvega gostovanja v Miamiju gotovo zapomnila. Svoje nastope na prvi letošnji regati za svetovni pokal na jugu Floride sta naposled zaključila na 14. mestu, kar je za Čupina jadralca najboljši rezultat na regateh najvišjega nivoja v članski konkurenci. Uvrstitev z repa lestvice sta izboljšala predzadnji dan kvalifikacijskih re-gat, ko sta v srednjem vetru zajadrala kot znata. Po solidnem 10. mestu sta bila v četrtek tudi 2. in v tretji regati 8. Iz repa lestvice sta tako napredovala na skupno 14. mesto, na koncu pa sta le za šest točk zaostala za deseterico, ki se je včeraj pomerila na regati za kolajne. Boljše uvrstitve bi lahko lovila še v petek, vendar so zaradi brezveterja regate odpovedali. Skupno sta torej zaključila šest regat, predvsem zadnje tri pa so bile zelo spodbudne. Ambiciozna jadralca sta bila na koncu nekoliko razočarana izključno zaradi slabih nastopov prvih dni, ko sta trikrat pristala na repu lestvice: »Namesto da bi jadrala preprosto kot znava, sva nekoliko komplicirala, tudi koncentracija ni bila najboljša,« je razlog za slabe začetne nastope pojasnil krmar Sivitz Košuta. Kot kaže pa sta se ob pravem trenutku znala zbra- ti in zajadrala prepričljivo, da sta lahko ugnala tudi najboljše. Nasploh pa sta s končnim izkupičkom ameriškega gostovanja zelo zadovoljna: na severoameriškem prvenstvu sta bila 3., na regati za svetovni pokal pa 14. Končna izida pa imata bržkone še večjo težo, če vemo, da sta se Čupina jadralca kosala z olimpijskimi, svetovnimi in evropskimi prvaki in podprvaki, skratka, z najboljšimi jadralci v razredu 470. Po regati za medalje je končna zmaga pripadla Francozoma Bouvet in Mion, 2. sta bila Avstralca Belche rin Ryan, 3. Američana McNay in Gughes, 4. pa Hrvata Fantela in Marenič. »Kaže, da sva v tem prvem delu sezone napredovala. Tudi med regatami sva se s pomočjo trenerja Maninija veliko naučila,« je pojasnil krmar. Jadralca Čupe, ki sta letos stopila na samostojno pot in torej ne trenirata v sklopu italijanske izbrane vrste, bosta nastope nadaljevala v evropski etapi svetovnega pokala na Palmi de Mallorca. Druga italijanska posadka, mladinca Pilati in Rugabotti, sta zaključila na 20. mestu. Slovenki Tina Mrak in Veronika Ma-carol sta v četrtek enkrat osvojili tudi prvo mesto, v regati za kolajne. sta bili odlični 2. in regato končali na visokem 4. mestu. V razredu laser pa je Tržačan Giovanni Cocco-luto 6. in je prav tako jadral v regati za kolajne. (V.S.) NOGOMET Preporod Udineseja Danes Juve-Inter BOLOGNA - Udinese je v tekmi A-lige dosegel dragoceno zmago v Bologni. Zaradi slabega položaja obeh moštev je bila tekma izjemno napeta. Na tribunah se je odvijala farsa. Nezadovoljni domači so v znak protesta zoper častnega predsednika Giannija Morandija izživžgali himno, ki jo je sam spesnil za Bologno, nato so bili 20 minut tiho v znak solidarnosti (?) s kolegi navijači iz tretje lige izključene Noce-rine! Udinese se je urejeno branil, Bologna pa je igrala brez idej. Ključna je bila radodarno dosojena enajstmetrovka, ki jo je že v 15. minuti uspešno izkoristili Di Natale. Slovenec v dresu Bologne Rene' Krhin je tekmo presedle na klopi za rezerve. Afera o spodleteli zamenjavi dveh igralcev, Vučiniča in Guarina, je znova oddaljila vodstvi dveh društev, Interja in Ju-ventusa, ki so se zadnja leta le nekoliko zbližali. Obenem je neuspešna operacija med zimskim prestopnim rokom dodala nekaj popra pred današnjim večernim dvobojem med tema dvema kluboma. Juventus želi vsaj ubraniti šest točk prednosti nad prvim zasledovalcem Romo, Inter pa želi odvzeti skalp prvi sili prvenstva, da bi s prestižno zmago vsaj za odtenek izboljšal doslej dokaj sivo sezono. Pri Juventusu ne bo niti na klopi zadnjega nakupa, napadalca Os-valda. Pri Juventusu bo Vučinič vsaj na klopi, medtem ko je pri gostih Guarin ostal kar doma. Včeraj: Bologna - Udinese 0:2 (0:1). Strelca: Di Natale (11.m) v 15. in Nico Lopez v 92. min.; Cagliari - Fiorentina 1:0 (1:0). Strelec: Pinilla (11-m) v 38. min.; Milan - Torino 1:1 (0:1). Strelca: Immobile (T) v 17, Rami (M) v 49. min. Birsa za Milan ni igral, Kurtic za Torino je stopil na igrišče v 24. minuti drugega polčasa. Vrstni red: Juventus 56, Roma 50, Napoli 44, Fiorentina 41, Inter in Torino 33, Parma in Verona 32, Milan 29, Lazio 28, Genoa 27, Atalanta in Cagliari 24, Udinese 23, Sampdoria 22, Chievo in Bologna 18, Sassuolo 17, Livorno 16, Catania 14. Danes: ob 15.00 Atalanta - Napoli, Catania - Livorno, Chievo - Lazio, Roma - Parma, Sassuolo - Verona, ob 20.45 Juventus - Inter, jutri ob 20.45 Genoa - Samp-doria. TENIS - Davis cup, svetovna skupina: Argeninia - Italija 1:2. Dvojice: Fogni-ni/Bolelli - Zeballos/Schwank 6:7, 7:6, 7:6, 6:4. Ostali izidi: Francija - Anglijia 3:0, Nemčija - Španija 3:0, Švica - Srvija 2:1, Če- ška - Nizozemska 2:1, Kanada - Japonska 1:2, Kazahstan - Belgija 2:1. Prva evroafri-ška skupina: Slovenija - Portugalska 2:1. Dvojici: Kavčič/Žemlja - Sousa/Elias 6:3, 7:5, 7:6 (5) ODBOJKA - Casa Modena Štever-janca Lorisa Maniaja je doživela v A1-ligi pekoč domači poraz z 0:3 (20:25, 23:25, 22:25) proti ekipi Citta' di Castello. Mania' je sprehel 16 žog s 63-odstotnim izkoristkom. RUGBY - V prvem nastopu na Pokalu šestih narodov je Italija doživela v Car-diffu proti Walesu časten poraz s 23:15 (17:3). V drugem polčasu je Campagnaro dosegel kar dve točki. ATLETIKA - Etiopijka Genzebe Dibaba (22 let) je na mitingu v nemškem Karlsruheju postavila nov dvoranski svetovni rekord na 1500 metrov (3:55,17 ). SOČI 2014 - Latinska Amerika še brez kolajne Gore imajo, toda Vse je podrejeno nogometu - Na OI več kot 30 športnikov, a ZDA in Kanada jih imata 400 FORMULA 1 pise Albert Voncina V petek se je zaključilo štiridnevno testiranje Formule 1 na dirkališču v Jerezu. Moštva in dirkači so lahko torej prvič preizkušali nove 1,6-litrske turbo šestvaljnike, ki so prava revolucija v tem športu. Seveda je še prezgodaj, da bi lahko kdo napovedoval katerokoli razmerje moči za prihajajočo sezono, ki se bo začela čez približno štirideset dni, januarska testiranja pa so gotovo poskrbela za marsikatero presenečenje. Prvič po dolgih letih smo lahko opazili dirkalnike, ki so si med seboj tako različni. Zasluga za to gre predvsem inženirjem, ki z najrazličnejšimi dizajni nosu iščejo najbolj učinkovito aerodinamiko. (Ne)Posrečena posledica tega eksperimentiranja je novi Caterham Renault CT05, katerega so mnogi poznavalci tega športa že imenovali za najgršega dirkalnika v zgodovini F1. Ker pa je v Formuli 1 estetika stranskega ali ničnega pomena, oglejmo si čase, ki so jih dirkači zabeležili v teh štirih dneh. Za največje presenečenje je poskrbel Red Bull. Najuspešnejše moštvo zadnjih petih let je namreč z dvema dirkačema prevozilo skupno zgolj 21 krogov. Krivca gre iskati v proizvajalcu motorjev, to je francoski Renault, saj so vsa moštva, ki so opremljena z Renaultovimi turbo šestvaljniki, naletela na težave. Inženirji Renaulta sumijo, da so problemi posledica težav s shranjevanjem energije. Po drugi strani zgleda, da je Mercedes opravil odlično delo, saj so se dirkal-niki z Mercedesovimi motorji izkazali za zelo vzdržljive in hitre. Najboljša absolutna časa sta namreč dosegla Jenson Button in Kevin Magnussen (oba za moštvo McLaren), zelo dobro pa se je odrezal tudi Williams, s Felipejem Masso, ki je ravno v zadnjem dnevu dosegel najboljši čas pred bivšim dolgoletnim moštve-nim tekmecem Fernandom Alonsom. Zelo sladko maščevanje za brazilskega dirkača. Španec pa je lahko nadpovprečno zadovoljen z delom Ferrarija, saj se je moštvo iz Maranella v Jerezu prikazalo v pravi luči že od vsega začetka, ko je povratnik Kimi Raikkonen posrkbel za najboljši čas prvega dneva testiranj. Sam Iceman je izjavil, da se vožnja s šestvaljnim turbomotorjem pravzaprav le malo razlikuje od tiste z osemvaljniki, tako da se bodo verjetno dirkači takoj prilagodili novim razmeram. Ključno vlogo (kot se pogosto dogaja v zadnjih sezonah) bodo torej odigrali inženirji in proizvajalci motorjev. In prav ti, predvsem tisti francoskega rodu, so trenutno postali nočna mora Sebastiana Vettla... Čilska smučarka prostega sloga Dominique Ohaco bi lahko Latinski Ameriki prinesla prvo kolajno z zimskih olimpijskih iger sploh MADRID - Zimske olimpijske igre so bile za šport Latinske Amerike vedno eksotičen dogodek. In čeprav v regiji upajo, da se bo na bližnjih igrah v Sočiju to spremenilo, zimskim igram v letu nogometnega svetovnega prvenstva, ki ga bo poleti gostila Brazilija, ni namenjeno veliko pozornosti. Latinska Amerika sicer slovi po svojih plažah, deževnem gozdu in puščavah, a ima tudi izjemno gorsko verigo Andov, najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike, vse od Venezuele na severu prek Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Argentine in Čila do rta Horn na jugu. Številne smučarske reprezentance v teh krajih opravljajo poletne priprave, nekajkrat pa so tudi že gostili tekme svetovnega pokala. Države Latinske Amerike na čelu z Brazilijo, Argentino in Čilom bodo na igre v Soči poslale več kot 30 športnikov. To je precej večje število kot pred štirimi leti na igrah v Vancouvru, a vseeno svetlobna leta oddaljeno od 400 športnikov, ki bodo na igrah v Sočiju zastopali barve ameriških zimskih športnih velikanov, ZDA in Kanade. Nekaj k tem skromnim številkam pripomore geografija, še več pa infrastruktura ter tradicija, ki je povsem podrejena nogometu. V Latinski Ameriki so zimski športi le za petičneže, saj so običajno zelo dragi. Tudi zato Latinska Amerika doslej v zgodovini zimskih olimpijskih iger še ni osvojila olimpijske kolajne. Še največ možnosti za olimpijsko odličje v Sočiju ima čilska smučarka prostega sloga Dominique Ohaco. Osemnajstle-tnica, ki se pripravlja na začetek študija, je v svetovnem pokalu sedma v tej novi olimpijski disciplini in čilske oblasti menijo, da se bo v Rusiji borila za odličja. «Še nikoli nismo bili niti blizu medalje, a letos menim, da imamo dobre možnosti. Njeni časi niso daleč od najboljših in na igre se je trdo pripravljala v ZDA,» je dejal predsednik čilskega olimpijskega komiteja Luis Alberto Santa Cruz. Največja olimpijska ekipa držav Latinske Amerike bo brazilska. Gostitelji poletnih olimpijskih iger leta 2016 v Rio de Ja-neiru, ki slovi po Copacabani in drugih plažah, v državah na jugu dobi nekaj snega. Brazilski olimpijski komite bo v Soči poslal 13 športnikov. A smučarka prostega sloga Lais Souza se ta čas bori za življenje. Nekdanja odlična telovadka, ki je na poletnih olimpijskih igrah v Atenah 2004 in Pekingu 2008 zastopala brazilsko gimnastično reprezentanco, je lani začela intenzivneje smučati ter se pripravljati na letošnje zimske olimpijske igre v Sočiju. A pred dnevi, 28. januarja, se je na treningu med prostim smučanjem v Salt Lake Cityju hudo poškodovala, ko se je zaletela v drevo. Nekdanjo uspešno telo-vadko, dobitnico številnih kolajn na vse-ameriških igrah, so že operirali, zdaj jo namesto nastopa v Sočiju čaka dolgotrajna pot okrevanja. Argentina, ki ima tako kot Čile nekaj zimskih smučarskih središč v Andih, bo na igre poslala sedem športnikov; alpski smučar Cristian Simari Birkner bo nastopil že na svojih četrtih zimskih olimpijskih igrah. Paragvaj, ki še nikoli ni videl snega, niti nima smučarske zveze, bo na igrah debitiral z Julio Marino. Tekmovalka v disciplini slope-style, ki se je rodila v Paragvaju, živela in odraščala pa pri krušnih starših v ZDA, se je odločila za olimpijski nastop za rodno domovino. «Upam, da me boste sprejeli za svojo športnico,» je dejala Marinova, ki je sploh prvič, vse odkar je imela osem mesecev, obiskala Paragvaj. Peru bo v Rusijo poslal tri smučarje, prav tako tudi Venezuela, Kolumbija in Por-toriko. Najbolj «barviti» športnik Latinske Amerike na igrah pa bo brez dvoma princ Hubertus Von Hohenlohe, ki bo zastopal Mehiko. Smučar, poslovnež, pevec in fotograf, ki je prvič na zimskih olimpijskih igrah nastopil pred natanko 30 leti v Sarajevu, bo pri 55 letih v Sočiju na svojih šestih igrah vnovič najstarejši športnik olimpijskih iger. Nastopil bo v pisanem kombinezonu v slogu mariachija in za razliko od leta 1984, ko je bil edini predstavnik Latinske Amerike, bo imel tokat vsaj nekaj družbe. (STA) / ŠPORT Nedelja, 2. februarja 2014 21 NAŠI OSKARJI 2013 - Nekaj mnenj med občinstvom v dvorani ZKB na Opčinah Odmevi v presežnikih Mnenja so bila pozitivna. Naši oskarji 2013 so poželi uspeh tudi med gledalci. Dvorana je bila polna, tako da so nekateri že menili, da bo treba prihodnje leto poiskati novo lokacijo. Nekdanji predsednik zahod-no-kraškega rajonskega sveta in ljubitelj (statistik) nogometa Bruno Rupel je navdušeno zapuščal opensko dvorano: »Lep, prijeten in sproščen večer. Lepo smo se nasmejali. Presenečen sem nad tolikšnim zanimanjem občinstva. Nisem pričakoval tako polne dvorane. Povrh tega je bila prireditev vrhunsko izpeljana. Voditelja sta pritegnila pozornost vseh nas. Potrebujemo take manifestacije,« je ocenil Rupel. Nekdanji od-bojkar in športni delavec Andrej Pertot je bil podobnega mnenja: »Krasno, super. Mogoče je bila letošnja izvedba oskarjev res najboljša. Vse je bilo dobro začrtano in je steklo kot po olju. Čestitke Primorskemu dnevniku in ZSŠDI za lepo pobudo. Upam, da so tudi mladi športniki navdušeni, saj so navsezadnje prav oni glavni protagonisti,« je dejal Pertot in med drugim še dodal: »Prireditev Naši oskarji je v malem že nadomestila Našega športnika, ki je postal bolj širok pojem, saj zaobjema celotno Primorsko.« Nevenka Marušič, mama umetnostne kotalkarice Metke Kuke, ki je bila med nagrajenci, je poudarila dejstvo, da smo se organizatorji letos odločili za vključitev tudi drugi športov. »Na začetku so priznanja, oskarje, prejeli le košarkarji, nogometaši in odbojkarji ter odbojkarice. Lepo je, da ste razširili krog športnikov, ki se prav tako vsak dan trudijo in trdo trenirajo. Ta poteza je bila res lepa. Vključili ste več mladih in posledično bo zaradi tega že prihodnje leto več zanimanja,« razmišlja Marušičeva in dodala: »Prireditev je bila zelo privlačna. Glasbena kulisa mi je bila všeč. Primerna za mlade športnike.« Z Marušičevo je soglašal tudi predsednik kriške Mladine Erik Tence: »Počaščeni smo, da so tudi ostali športi, ki jih Marko Sancin in Eugen Ban sta s svojim raznovrstnim in dinamičnim vodenjem prireditve navdušila občinstvo FOTODAMJ@N gojimo Slovenci v Italiji, vključeni v ta priznanja. Prireditev je bila popolna. Uspela je. Gledalci smo se zabavali, tako da se bo o tem še govorilo.« Kaj pa zakuska, ki je, kot sta že v spo-tu na naši spletni strani napovedala voditelja večera Marko Sancin in Evgen Ban, ni bilo? Ali so jo gledalci pogrešali? »Mogoče nekateri so jo pogrešali, saj je tudi trenutek socializacije. Osebno pa je nisem, saj se skoraj nikoli ne ustavim ob kozarčki vina. Najraje bežim domov,« je še dodal Ten-ce. Padel je torej še en tabu. Še do pred kratkim je bil poprireditveni prigrizek »must«. V četrtek zvečer pa se ni nihče (vsaj odkrito) razburjal. (jng) Neposredni spletni video prenos, uspešen prvenec spletne strani www.primorski.eu Bo linija dobra? Bo kakovost slike zadostna? Se bo slišalo? Te in še druge dileme so v četrtek spremljale naš »spletni prvenec«, prvi video prenos naše spletne strani. V prireditev Naši oskarji 2013 se je vpreko računalnika neposredno vključilo 118 različnih obiskovalcev www.primorski.eu., skupno smo med 18.30 in 19.45 zabeležili skoraj 200 ogledov. Če seštejemo še tiste, ki so bili v dvorani ZKB na Opčinah, je prireditev vzbudila za naše razmere kar veliko zanimanje. Še drugih 100 (do včeraj zvečer) si je video prenos ogledalo po prireditvi. Na spletu je video s celotno prireditvijo še vedno na voljo! V ŠTEVILKAH 2 Andreja Žerjala. Soimenjaka, eden nogometaš, drugi košarkar. Med petimi finalisti za najboljšega mladega nogometaša je bil tudi igralec Krasa Andrej Žerjal z dolinskega konca, nagrado za najboljšo mladinsko ekipo pa je dvignil jadranovec Andrej Žerjal, študent prava, ki živi med Trnovco in Svetim Ivanom. 2 igralca sta bila hkrati kandidata za nomi-niacje v članski in mladinski konkurenci. To sta odbojkarja Samuel Princi (Sloge Tabor, B2-liga) in Jernej Terpin (Olympia, C-liga). Slednji se je uvrstil tudi med pet finalistov v članski konkurenci, v mladinski pa je drugič zapored osvojil prvo mesto. 5 zmagovalcev oskarjev v ekipnih športih je nagrado prejelo prvič. To so košarkarja Peter Franco in Martin Ridolfi, nogometaša Edvin Car-li in Erik Rebula ter odbojkarica Vera Balzano. Vsi ostali so bili najboljši že v prejšnjih izvedbah prireditve. 6 posebnih nagrad. Toliko smo jih podelili letos. Oskar za najboljšega trenerja, nagrado Brez meja, nagrado za odmeven mednarodni rezultat in oskar za mlade upe (3 imena). 30 kravat. Toliko jih ima Marij Čuk v svoji omari. Podatek je zaupal na prireditvi naši oskarji. 35 članov komisij je letos izbiralo najboljše oskarje. 37 so leta Petra Franca najstarejšega med zmagovalci 78 minut. Prireditev, ki sta jo zrežirala Evgen Ban in Marko Sancin, je trajala uro in 18 minut. Celotno prireditev ali pa le najzanimivejše posnetke si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu v poglavju dosjeji. 97 kandidatov za nominirancije. Med tolikimi smo zbrali najboljše. Med njimi je bilo 25 žensk, ostali pa so bili moški. Med člani je bilo največ nominiranih košarkarjev (16), med mladinci pa odbojkaric in košarkarjev (13). Najmanj nominirancev pa je bilo v članski konkurenci nogometašev (9). Popoln seznam na www.pri-morski.eu v poglavju dosjeji. 118 različnih uporabnikov si je neposredno ogledalo prireditev preko spletne TV www.primorski.eu. Skupno je zabeležila skoraj 200 ogledov. 0 Zakuske tokrat ni bilo, kljub temu pa je bila prireditev dobro obiskana! SMUČANJE Zlata lisica: ogromno dela, toda brez VSL KRANJSKA GORA - Zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer sta včeraj odpadla tako ženski veleslalom za 50. Zlato lisico v Kranjski gori kot moški smuk v St.Moritzu. V Kranjski gori so se za odpoved v bistvu odločili trenerji, Organizatorji so v zadnjih dveh dnevih s proge odstranili 1000 kubičnih metrov snega, kar je deset metrov snega v višino na nogometnem igrišču. Zaradi slabše vidljivosti je bil urejen del proge preozek in neutrjen sneg preblizu, zato v takih razmerah - tik pred olimpijskimi igrami - zaradi varnosti ni bilo mogoče tvegati. Upajo pa, da jim bo danes uspelo spraviti pod streho vsaj slalom. »Slalom bo lažje pripraviti, ker je proga krajša, potrebnih je 500 ali 550 metrov dolžine, kar je manj od polovica veleslaloma. Prav tako je manjša hitrost in zato je varnost lažje zagotoviti. Če bomo imeli malo pomoči matere narave, bomo lahko pripravili slalom. Žal pa je napovedan ledeni dež do sredine noči. Temperature bodo padle pod lediš-če, zato bo nato znova snežilo. Pravijo, da bo padlo med 10 in 30 cm v naslednjih 24 urah. Ker je podlaga še vedno trda, ne toliko sicer, kot je bila pred dvema dnevoma, bi lahko pripravili tekmo. Odločitev bo odvisna od količine snega na progi,« je včeraj razlagal direktor ženskega dela svetovnega pokala Atle Skaardal. SKOKI - Na tekmi v Willinge-nu so Slovenci potrdili odlično formo. Jernej Damjan je bil tretji, Robert Kranjec peti, vodilni po prvi seriji Jurij Tepeš šesti, Peter Prevc pa sedmi. Zmagal je Poljak Kamil Stoch. Danes spet od 14.30 dalje. SMRT - V 86. starosti je umrl »kralj sladoleda« Teofilo Sanson iz Conegliana. Imel je svoje kolesarsko moštvo, bil je sponzor rugbyja in dveh kolesarskih SP v Venetu. Tovarno je letoa 2000 prodal Barilli, leta 2012 je blagovna znamka dokončno izginila s tržišča. Danes ponoči v ZDA finale poklicne lige v ameriškem nogometu Iz tržaške perspektive Predsednik društva Muli Marco Stolfa o razmerah pri nas in o tem, kaj boste lahko gledali preko Tv sprejemnika V Združenih Državah Amerike gre najbrž za najbolj pomemben športni dogodek leta, medtem ko je pri nas skorajda nepoznan. Govorimo seveda o finalu v ameriškem nogometu ali, na kratko povedano, »Super Bowlu«. V nedeljo ponoči (s pričetkom ob 00.30, tudi v neposrednem prenosu na Italial) se bo z 48. izvedbo končala sezona v ameriškem nogometu. V finale sta se nekoliko nepričakovano uvrstili ekipi Seattle Sea-hawks in Denver Broncos. Presenetljivo do določene mere, saj sta obe ekipi v končnici za naslov v svojih konferencah startali z najboljšega položaja. Prednost domačega igrišča sta izkoristili vse do finala, ki bo v MetLife Stadiumu v East Rut-herfordu v državi New Jersey. Za mnenje in napoved o tej tekmi, a tudi za pogovor o zdravstvenem stanju ameriškega nogometa v Italiji smo se pogovorili s predsednikom zgodovinskega tržaškega kluba Muli Trieste, Mar-com Stolfo ki nastopa v II. diviziji prvenstva Le-naf. Muli so nastali leta 1982 in, z izjemo leta 1990, ko so prekinili delovanje zaradi ekonomskih težav, neprekinjeno delujejo več kot trideset let. »Pred tremi leti je prišlo do zbližanja med Muli in Mustangsi (slednji so nastali, ko je del igralcev zapustil ekipo Muli, op.p.) in nato do združenja moči. Z združitvijo so se rezultati izboljšali. Lani smo se prebili do drugega kroga končnice, kar je doslej naš največji uspeh. Nastopamo v prvenstvu Lenaf, edino, ki je pod okriljem Fidaf, federacije ameriškega nogometa, ki je tudi članica Coni. Obstaja prva divizija, ki jo se- stavlja le osem ekip, a je zelo draga, saj imajo te ekipe tudi ameriške profesionalne igralce. Mi igramo v drugi ligi, ki pa ni amaterska. Ekipe nastopajo v šestih skupinah in lani smo morali tudi na gostovanje v Palermo. Prvenstvo se vsako leto širi, kar je vsekakor pozitivno. Našo ekipo sestavljajo igralci iz Furlanije, Veneta in tudi iz Kopra. V Kopru imajo ekipo Pirates, s katero dobro sodelujemo. Nekateri igralci so pomembne okrepitve tudi za našo ekipo. Ustvarili smo čudovito skupino. Zahvaliti se moramo tudi našemu ameriškemu trenerju. Mike Ladwing prihaja vsako leto v Trst , omogočil nam je velik kakovostni skok. Mladinskega sektorja ne gojimo iz dveh razlogov. V prvi vrsti, ker raje izbiramo igralce, ki so s fizičnega vidika že formirani. Obenem je še ekonomski razlog, saj med mladinsko in člansko ekipo v bistvu ni razlik v stroških. Komplet za igranje ameriškega nogometa stane od 600 do 700 evrov, kar ni mačji kašelj, igralcev pa je od 40 do 50. Lahko sami izračunate koliko to stane. Upoštevamo socialni vidik športa, tako da zagotavljamo igralcem ves material. Zato smo se raje osredotočili na člansko ekipo. Bistvenega pomena so seveda pokrovitelji in lokalne uprave. Sezona nas stane okrog 35.000 evrov. Glavni stroški so najemi igrišča, potovanja, vpisnina ter rešilec in zdravnik na tekmah. Je prisotnost rrešilca in zdravnika dokaz o nevarnosti tega športa? Poškodb ni več kot v drugih kontaktnih športih. Najbolj podvrženi poškodbam so gležnji in ko- lena. Kaj več je lahko travmatičnih poškodb kot posledica trčenja med igralci ali igralca s terenom. Gre za trd šport, a na to si pripravljen po zaslugi dokaj trdih treningov. Treba dodati, da so nekatere spremembe pravilnika omejila grobosti. V društvu gojimo tudi ženski ameriški nogomet, točneje zvrst »flag football«, kjer ni kontakta, ampak uporabljaš zastavice. Ekipa »Ranzide« je v letu 2013 postala italijanski prvak v tej zvrsti ameriškega nogometa. Peterica igralk se je z italijansko reprezentanco celo udeležila svetovnega prvenstva v Izraelu. Prvenstvo začenjate 8. marca. Kateri so vaši cilji? Vsaj ponoviti lanski uspeh, a ne bom skrival resnice: računam, da ga bomo presegli. Se v Italiji ta šport razvija? Kar naglo. Zlasti po zaslugi zveze, v prvi osebi predsednika Leoluce Orlanda, ki je dosegel tudi to, da smo postali člani Coni. V naši deželi je na primer ekipa nastala tudi v Gorici in se tako pridružila Trstu in Vidmu. Vsako leto nastane vsaj deset novih društev oziroma ekip. In štejem si v čast to, da je v ekipah ameriškega nogometa veliko število priseljencev. Gre za zelo multietnične ekipe. Je letošnji finale Seattle Seahawks - Denver Broncos pričakovan? Sploh ne, saj je večina pričakovala, da se bodo v finalu spet znašle običajne ekipe kot San Francisco 49ers ali New England Patriots. Bolje tako, vsaj bomo videli nekaj novosti. Sam sem namreč navijal za ekipo iz Seattla, ki igra zelo moderen no- Trener Seattla Pete Carroll ANSA gomet, zelo podoben univerzitetnemu. Za Seattle bi bila to prva zmaga v zgodovini (doslej se je enkrat uvrstil v finale, medtem ko so Broncosi dvakrat slavili v skupno šestih nastopih v finalu). Denver je žilava ekipa z zelo izkušenim quar-terbackom Manningom, medtem ko so Seahawks zelo mladi. Broncosi uporabljajo običajni sistem z daljšimi meti ali kratko podajo tekačem. Quarterback Seattla pa je zelo hiter in pravi tekač. Veliko več je improvizacije oziroma presenetljivih izbir. V Oregonu igrajo zelo moderno, medtem ko so na jugu, tudi na univerzah, veliko bolj tradi-cionalisti. Prepričan sem, da bo letošnji Super Bowl posebno zanimiv. (I.F.) 22 1 2 Nedelja, 2. februarja 2014 KULTURA / KOŠARKA - Deželna C-liga Bor je popustil, Breg pa je vztrajal Servolana - Bor Radenska 85:65 (21:20, 38:34, 59:48) Bor: Bole 9 (1:2, 1:5, 2:7), Madonia 2 (2:2, 0:1, 0:2), Kocijančič (-, 0:1, -), Meden 28 (4:4, 6.13, 4:9), Contento 11 (4:5, 2:4, 1:2), Babich, Bocciai (-, 0:2, -), Favretto 11 (5:6, 3:13, -), Pizziga 4 (-, 2:4, -), Pertot (-, -, 0:1), Daneu (-, -, 0:1), trener Oberdan. SON: 27; PON: Bole (32), Contento (35). Borovci so v tržaškem derbiju proti Servolani visoko izgubili, čeprav so bili v prvem polčasu povsem enakovredni gostiteljem. Kot pa se je večkrat doslej zgodilo, so v drugem polčasu popustili. Niso bili več zbrani v obrambi, v napadu pa so metali na koš iz neizdelanih položajev, kar kaže tudi zelo slab odstotek pri metu za dve točki (14:43). Skušali so s posameznimi akcijami nadoknaditi zaostanek in pri tem veliko grešili, kar so seveda izkoristili domači košarkarji. Ti so v tretji četrtini povedli za 11 točk in v zadnjem delu srečanja še povečali prednost ter zmagali z okroglimi 20 točkami razlike. »Nihamo v igri. Prvi dve četrtini in nekaj minut v tretji smo tudi boljšim na-sprontikom povsem enakovredni, na trenutke celo boljši. Potem pa popustimo. Vsak skuša sam rešiti situacijo, kar je v košarki pogubno. To se je zgodilo tudi na tej tekmi proti Servolani in poraz je bil neizbežen,« je dejal Borov tehnični vodja Lucio Martini. »Po tretji četrtini smo povsem popustili. Le Meden v napadu in Contento v obrambi sta tokrat zadovoljila. Sicer s tako slabim odstotkom pri metu je težko, da bi lahko zmagali,« je še pristavil Borov spremljevalec Edi Sosič. (lako) Monfalcone - Breg 74:75 (24:29, 44:38, 62:59) Breg: Grimaldi 15 (5:5, 5:10, 0:1), Ci-gliani 9 (-, 0:4, 3:6), Semec 13 (5:6, 4:7, 0:1), Kos 23 (6:6, 4:7, 3:6), Gori 9 (-, 3:6, 1:4), Cri-smani 6 (-, 0:4, 2:2), Coretti, Tul, trener Va-tovec Breg je izbojeval v Tržiču težko, a pomembno zmago. Monfalcone je v primerjavi z mestnim velikanom Falcon-starjem pravi »črni raček«, toda Breg se je na bližnje gostovanje podal v izjemno okrnjeni postavi, tako da se je moral za zmago pošteno truditi in je bila vse prej kot samo umevna. Iz družinskih razlogov sta namreč manjkala Spigaglia in Metz, Gelleni je poškodovan, Mattiasichu pa so na tekmi mladinskega prvenstva zbili dva zoba in zaradi zobozdravniškega posega ni mogel igrati. Dejansko je Breg tekmo odigrali s šestimi igralci, s petimi senior-ji in mladincem Crismanijem. Kljub temu je Breg dobro začel in povedel z izidom 12:4. Toda zaradi pomanjkanja menjav in strahu pred nabiranjem osebnih napak (kar bi bilo prav gotovo usodno) je v nadaljevanju močno popustil v obrambi. Nasprotniki so imeli tako precej prosto pot do koša, poleg tega jim je šel dobro od rok tudi met z razdalje. Tako so gostitelji v drugi četrtini prevzeli pobudo in vodili praktično vse do 35. minute, ko so še imeli devet točk prednosti. Vse kar je Breg v tem času gradil v napadu, je rušil s slabo obrambo. Grozil je že poraz, ko so se Vatovčevi igralci le zbrali, dosegli so nekaj pomembnih košev, v obrambi od sebe iztisnili zadnje atome moči, Monfalcone pa se je zmedel in tudi sam prispeval k preobratu. Breg je v končnici dvakrat vodil, toda 20 sekund pred koncem je Monfalcone vodil za točko in imel na voljo dva prosta meta. K sreči je zgrešil oba in igralci Brega so lahko tako organizirali zadnji napad. Sekundo pred koncem so nasprotniki storili napako nad Semcem, ki je hladnokrvo spravil skozi mrežico oba prosta meta in Breg se je lahko veselil zmage. Marko Meden je bil z 28 točkami najboljši strelec Bora na tekmi proti Servolani FOTODAMJ@N PROMOCIJSKA LIGA Dom - Pallacanestro Bisiaca 61:70 (16:19, 30:34, 41:54) Dom: Voncina 1, Sanzin nv, Terčič 1, Zavadlav M. 5, Zavadlav G., Collenzi-ni 7, Abrami 11, Graziani, Kos 4, Berne-tič 32, Ventin nv, Peteani nv. SON: 24. PON: Kos in Abrami 3T: Zavadlav M. in Collenzini 1. Trener: Eriberto Dellisanti. Domovci so doživeli drugi letošnji domači poraz proti prvi ekipi v lestvici. Pallacanestro Bisiaca razpolaga namreč z odličnimi zunanjimi igralci, ki so z odličnimi odstotki pri metu z razdalje zasluženo osvojili srečanje. Številni gledalci v Kulturnem domu so lahko uživali ob zelo napeti tekmi. Po izenačenem prvem polčasu so varovanci trenerja Dellisantija popolnoma popustili v tretji četrtini, ko so gostje povedli s štirinajstimi točkami naskoka. Bernetič (najboljši mož na igrišču z dvaintridesetimi točkami) in soigralci pa so odlično odreagirali in dve minuti pred koncem tekme znižali zaostanek na 60:62. Tedaj pa jim je zmanjkalo moči za preobrat in gostje so si ponovno priigrali zadovoljivo prednost ter osvojili srečanje. (av) ŠPORTEL - Jutri »Keko« bo risal vinjete tudi v studiu Vinjetist Matej Gruden, za prijatelje Keko, bo tokrat gost oddaje Športel jutri ob 18.00 na tv Koper. Matej ustvarja vinjete in karikature, ki so vezane na športne dogodke v zamejstvu in jih objavlja na spletniku www.slosport.org. Tokrat bo posebej za gledalce ustvarjal tudi v živo v studiu oddaje Športel. Poznan pa je tudi kot ljubitelj gora, saj je vključen v reševalno službo FJK. Pred pogovorom pa bodo spustili v pogled prispevke iz športnih Oskarjev Primorskega dnevnika, nogometnega domačega snidenja z navijači sovodenjske enajsterice, košarkarskega derbija med Sokolom in Kontovelom ter Deželnega finala moške odbojkarske C lige. HOCKEY IN LINE - A2-liga Polet že prvi po rednem delu Sanbenedettese - Polet Kwins 2:8 (0:4) Polet: Galessi, Mo. Kokorovec, Mariotto 1, Monteleone, Degano, S. Kokorovec 1, Mi. Kokorovec, Fabietti (3), Cavalieri (1), Deiaco (2), Poloni. Nasprotniku s sredine lestvice so hokejisti Poleta postregli z lekcijo, kar je zdaj že stalnica v prvenstvu A2-lige. Z novo zmago, že 12. zaporedno (porazov še niso doživeli) so si tudi že predčasno zagotovili prvo mesto po rednem delu. A je pot do napredovanje še zelo dolga. Čakata jih namreč še druga faza in playoff na direktno izpadanje. Sanbenedettese openskim konjem ni mogel priti do živega. Zaprl se je v obrambo in igral le nasprotni napad. Polet je zadel že v 1. minuti (Fabietti), nato še v 14. 18. in 23. Radodarni sodnik je nebogljenim nasprotnikom pomagal ta- LOKOSTRELSTVO Karen Hervat državna prvakinja Domači šport Danes Nedelja, 2. februarja 2014 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Mestrah: Mestre - Jadran Franco ODBOJKA DEŽELNI POKAL ZA MOŠKE - 10.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - Mortegliano (finale ob 17.00) UNDER 18 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul.Veronese: OMA - Zalet Barich NAMIZNI TENIS MOŠKA D2-LIGA - 10.00 in 11.00 v Zgoniku: igra Kras open; 10.00 v Vidmu: Udine 2000 - Kras MOŠKA D3-LIGA - 10.00 in 11.00 v Villanovi di Latisana: igra Kras TENIS ZIMSKO PRVENSTVO - 10.00 v Gorici: TV Campagnuzza - Gaja □ Obvestila Mlada lokostrelka Karen Hervat (letnik 2001), učenka nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini, je dosegla včeraj v Riminiju svoj doslej največji uspeh. Na državnem dvoranskem prvenstvu v Riminiju je namreč z izidom 552 točk premočno osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji »deklic«. Tekmovalko društva Ascat (na sliki na zmagovalnem odru), ki je svojo pot začela pri Zarji, trener nekdaj odličen tekmovalec Zarje, Slovenec Moreno Granzotto. O tem bomo še poročali. AŠD BREG KOŠARKARSKA SEKCIJA prireja smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 23. 2. Zbirališče pred občinsko telovadnico ob 6.45. Cena izleta je € 15,00 na osebo (smučarske karte niso vključene). Zagotovljena je dobra družba, zabava in ples ob spremljavi našega priznanega DJ-ja Alyosa Paps. Za informacije in vpisnine so vam na razpolago Aleš Stefančič 3495196951, Gioia Sala 3358445365 in Martina Mauri 3484718440. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. ODBOJKA - 1. moška divizija Olympia potrdila premoč na Goriškem 1. ženska divizija: Govolley gladko izgubil v Pierisu ko, da jim je omogočil kar šestkratno igranje »power playa« (Polet z igralcem več le dvakrat), a so zadeli le enkrat, v drugem polčasu, in znižali zaostanek na 4:1. Nato se je nadaljeval šov Poleta, ki je povišal na 8:1, drugi gol pa je Sambe-nedettese dosegel v izdihlajjih neenakega dvoboja. Val - Olympia 1:3 (19:25, 20:25, 25:16, 22:25) Val: Faganel 13, I. Devetak 3, Na-nut 6, Brandolin 6, Fedrigo 4, R. Devetak 3, Juren 12, Braini 0, Sfiligio 2, Fran-dolič (L), Zorniutti, Corva. Olympia: Mucci 4, Polesel 6, Čevdek 25, Černic 15, Hlede (L), Co-tič 19, Boschini 6, Caprara, Komjanc, Crobe 0, Štekar. Po zmagi proti Našemu praporju je Olympia premagala tudi Val in v medpokrajinskem prvenstvu Trst-Go-rica prevzela vodstvo med goriškimi ekipami, kar edino šteje v boju za D-li-go. Pred za to ligo nenavadno visokim številom gledalcev v Štandrežu je Olympia z dobrim sprejemom servisa in večjo borbenostjo nadzorovala potek igre in bila v podrejenem položaju samo v tretjem setu. Zadnji set je bil najbolj izenačen in razburljiv, Val se je nasprotnikom približal na sami dve točki (21:23), na koncu pa je mirnejšo kri obdržala Olympia. Naš prapor - Sant'Andrea 2:3 (25:19, 12:25, 25:21, 21:25, 13:15) NAŠ PRAPOR: Bajt, Feri, Perso-glia, Rutar, Juretič, Barbero, E. Fajt (L), Oliva, J. Fajt, Medeot. Kljub borbeni in dopadljivi igri je moral Naš prapor priznati premoč Sant'Andree. V odločilnem petem nizu so sicer brici nadoknadili zaostanek 10:14, a je bila na koncu usodna napaka na servisu. Nasploh pa je bila igra Našega praporja nihajoča. Začetek je bil zelo prepričljiv, v drugem nizu pa je koncentracija popustila. Tretji in četrti niz pa sta bila zelo izenačena: v končnici je bil v tretjem boljši Naš Prapor, v četrtem pa so prevladali gostje. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Pieris - Govolley 3:0 (25:13, 25:16, 25:15) GOVOLLEY: Devetak 1, Povšič 2, Paulin, Princi 8, Winkler 5, Terčič 4, Mosetti, Ragno, Bandelj (L1), Zavadlal 2, Mosetti (L2). Trener: Uršič. Govolley je že med tednom pričakovano premagal nižjeuvrščeno Mos-so s 3:0 (25:22, 25:16, 25:13), čeprav z igro ni zadovoljil. Predvsem v prvih dveh nizih so Goričanke zaigrale preveč razstreseno. Sinoči pa so Goričanke gostovale pri neposrednem zasledovalcu in gladko izgubile proti Pierisu, ki jih je tako dohitel na drugem mestu skupne lestvice, ima pa tudi tekmo manj. Tekma je bila žal povsem enosmerna, saj so Goričanke igrale v okrnjeni postavi. Manjkala je standardna napadalka Giu-lia Bressan (na krilu jo je nadomestila Silvana Princi), prva menjava Valen-tinsig, žal pa na tekm ni mogla priti niti Ilaria Cernic. največ težav je imel Go-volley s sprejemom servisa in tudi z blokom. Tekma ni bila kdove kako zanimiva, saj so grešile tudi nasprotnice, a so vseeno gladko zmagale. Minerva Millenium - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:23, 25:22, 25:13) SOČA: Černic 2, Cotič 13, Gerin 2, Devetak 6, Čajic (L1), Brisco, Malic 4, Berlot, Petruz 1, , Brumat 1, Dellisanti (L2), Abrami n.v. Trener: Visentin. Sočanke so proti Minervi, ki je imela na lestvici le točko več, izgubile, potem ko so tekmo začele zelo prepričljivo. V prvem nizu so stalno vodile, v končnici pa so zaradi naivnih napak dopustile, da so nasprotnice po-vedle in zmagale. V drugem nizu so po slabem začetku reagirale prepozno, v zadnjem nizu pa so popolnoma popustile. »Še vedno pogrešamo igralko, ki bi v ključnih trenutkih dosegla točko,« je po tekmi pojasnil spremljevalec Marko Černic. primorski_sport facebook 4 ŠPORT Nedelja, 2. februarja 2014 NEDELJSKI INTERVJU - Nevio Bidussi »Take sem pošiljal v igro, da so navijači obupavali« Otroci cvetja so še med nami. Dolgi lasje so osiveli, a glasbeni okusi se niso spremenili. »Vsak dan si zavrtim nekaj pesmi Janis Joplin,« priznava Nevio Bidussi. V baru pod hišo, nedaleč od železniške postaje v Trstu, je nogometni trener razkril svojo hipijevsko dušo. Odprl je svojo skrinjo spominov in iz nje je izvlekel tudi nekaj anekdot, ki bodo nekatere bralce morda spravile v zadrego. Ne govorite slovensko, ampak redno spremljate tekme slovenskih nogometnih ekip. Kako to? Ker se dobro počutim v slovenskem okolju. Od kdaj se družite s Slovenci? Že dolgo. Prvič sem prišel med Slovence, ko sem začel igrati za moštvo Rosandra. A to menda ni bil slovenski klub ... Ne, toda to društvo so vodili slovenskogovo-reči domačini z dolinskega konca. Še danes srečujem takratne odbornike ... No, tiste, ki so še živi. Nato sem igral tudi za Zarjo, pri kateri sem bil pozneje tudi trener, tako kot tudi dolgo pri Primorju in še drugje. Bi pa še omenil, da sem svojo trenersko pot začel v Nabrežini. Tam spet ni šlo za slovensko društvo, ampak predsednik je bil Nabrežinec Pupi Cimador, ki je poprej vodil slavno Pri-morje iz povojnih let. Poznaš zgodbo o slovenskem pozdravu? Italijanske ekipe niso hotele igrati proti Primorju, ker so Pro-sečani na začetku tekme pozdravljali po slovensko. Točno. Kakšna neumnost! Potem so k sreči vsi sprejeli, da so slovenske ekipe pozdra-vljaje po slovensko. Edino pri Vesni so pozdravljali z italijanskim »hip hip urra«, ne vem zakaj. Jaz, ki nisem Slovenec, sem kot kapetan Zarje brez težav klical »zdravo, zdravo, zdravo«. Med Slovenci sem se vedno dobro počutil. Hranim doma nek star intervju iz Piccola. Vprašali so me, zakaj treniram Primorje. Odgovor je bil preprost: »Nihče drug me ni poklical.« Il Piccolo je pred leti tudi objavil arhivsko fotografijo. Na njej ste tudi vi. Gre za nogometno ekipo, za katero so napisali, da je nastala po t. i. Basaglievi reformi. Kaj ima opraviti znameniti psihiater Franco Basaglia z nogometom? Fotografijo imam s sabo (jo pokaže). Leta 1978 je pokojni trgovec Godina pri Svetem Ivanu organiziral prestižen poletni turnir z bogatimi nagradami. Tja smo šli prav s to ekipo, ki se je imenovala Furie Rosse (Rdeči vragi, op. ur). Za njo so igrali bolničarji, ki so delali v umobolnici. Ste tudi vi delali tam? Ne, bil sem zaposlen v bolnici Maggiore, a sem se družil s kolegi, ki so delali v psihiatrični bolnišnici. Basaglieva reforma je že stopila v veljavo, zato je bil park umobolnice od- prt za javnost. Tam so prirejali nadvse kakovostne koncerte, igral je tudi slavni jazzist Ornette Coleman. Spomnim se, kako se je med koncertom Gina Paolija nek pacient sprehajal po odru in se igral z žogico. Te ljudi, ki so se zdravili v psihiatričnem centru, so peljali tudi na tekme naše ekipe. »Furie Rosse« smo bili simpatični tudi zaradi nenavadnih navijačev. Mislite, da je bil zanje ogled vaših tekem terapevtski? Ne vem. Kakorkoli, na tistem turnirju smo sprva izgubili in bili izločeni. A v repasažu smo zmagali, izločili smo prav tiste, ki so nas pred tem premagali in se tudi norčevali iz nas. Potem smo prišli v finale in zmagali po enajstmetrovkah. Zadnjo sem zadel jaz. Lepa zgodba. Lep je tudi duh, iz katerega se je ster odigra dober koncert, morajo biti vaje kakovostne. Zato sem bil na treningih strog, čeprav sem se z leti spremenil. Ste svoja najlepša trenerska leta preživeli na Proseku? Niso bila samo moja najlepša leta, bila so tudi najlepša leta Primorja. Iz druge amaterske lige smo na začetku devetdesetih let hitro napredovali do promocijske lige. Drugo sezono tistega cikla smo v prvenstvu premočno zmagali. Izgubili smo samo eno tekmo in, glej naključje, prav proti Zarji, ki je potrebovala točke za obstanek. Bile so polemike zaradi tega. Ste se z Zarjo dogovorili, da ji prepustite zmago? Ne, nikakor. Pihala je močna burja, igrali smo zelo slabo. Bil sem besen kot zver. A sem se potem tolažil, ker smo točki pustili »našim«. Na igrišču smo bili nasprotniki, a vse- Mnogi vam priznavajo prav to zaslugo, da ste zelo zaupali mladim. Seveda. Če so znali igrati nogomet in če so se dobro obnašali, sem jih postavil na igrišče. Tudi Kuka, na primer, sem vključil v člansko ekipo. Kuk! On je moj idol, čeprav se je zgodilo, da sem ga v soboto zvečer zagledal, kako je »ležal« na kakšni fe-šti. »Ivan,« sem mu rekel, »jutri te ne bom mogel poslati na igrišče.« Martinovanje, pust, razni vaški prazniki itd. Italijanski trenerji marsikdaj obupajo nad veseljaškimi navadami slovenskih športnikov. Kaj pa vi? Zame ni bilo nič novega, saj sem ta svet spoznal že kot nogometaš, ko sem prestopil k Zarji. No, v Bazovici sem bil pozneje tudi dve sezoni trener, preden bi se spet vrnil k Primorju in ga spet popeljal iz prve rodila ekipa. Ni nas družil samo poklic, ampak tudi pogled na svet. Vsi smo zagovarjali takratne napredne misli. Rdeči nismo bili samo po barvi dresov ... Pravzaprav smo bili vsi hi-piji. Sedež naše ekipe je bil v hiši na Trgu Cavana. Šlo je v bistvu za komuno. Eni so klepetali, drugi so pili, kadili, delalo se je tudi druge stvari ... Zabavali smo se. Vam je morda vaš svetovni nazor pomagal, da ste se tako zlahka vključili v slovenska nogometna društva? Mislim, da ni bil to razlog. Navsezadnje smo se pri nogometu srečevali ljudje različnih političnih nazorov. No, kaj sem, se je sicer vedelo. Deda po očetovi strani so med fašizmom imeli na piki. Vrgli so ga tudi iz službe. Po družinski tradiciji sem torej levičar, tak, ki zadnja leta gre volit s ščipalko na nosu. Vse je postalo demokrščansko in meni to ni všeč. Po duši ste še vedno hipi, a kot trener, pravijo, ste bili strogi. Ne bi rekel. Igralcem sem vedno pravil, naj kar svobodno izvajajo svojo igro. A na treningih ste bili strogi ... Seveda. Če hočeš, da tvoj orke- eno smo bili oboji del slovenske manjšine - če je prav reči tako. Zdi se, da ste se povsem udomačili med Slovenci. A je bilo morda vsaj na začetku kaj zadrege, ko ste prvič vodili slovensko ekipo? Kako so navijači sprejeli Italijana Bidussija? (se zasmeje) Saj je Primorje pred mano treniral Gianni Di Benedetto, ki je še bolj Italijan od mene! Nobene težave ali zadrege ni bilo. Mislim, da sem tudi vedel, kako se stvari streže. V ekipo sem vključil veliko domačinov: Antoni, Luxa, Tram-puž, Štoka, Škabar ... Tudi Elvisa Gu-ština. Poznaš Elvisa? Ta, ki je zdaj gostinec? Točno tako. Zdaj je mastodon, a velike postave je bil že takrat. Ni bil hiter, a vseh svojih pomanjkljivosti se je dobro zavedal. Zato je igral premišljeno, dobro je branil žogo. Z njim v obrambi smo odigrali odlično sezono v promocijski ligi. Marsikdo mi je čez čas priznal, da ni pričakoval uspeha z igralci, ki sem jih pošiljal na igrišče. Celo naraščajnike sem vključeval v člansko ekipo. Mojster statistik Bruno Rupel najbrž ima podatek, koliko mladincev je z menoj debitiralo v članski postavi. Menda okrog trideset. »Leta 1978 je pokojni trgovec Godina pri Svetem Ivanu organiziral prestižen poletni turnir z bogatimi nagradami. Tja smo šli prav s to ekipo, ki se je imenovala Furie Rosse (Rdeči vragi, op. ur). Za njo so igrali bolničarji, ki so delali v umobolnici. Vsi smo zagovarjali takratne napredne misli dr. Franca Basaglie,« se spominja Nevio Bidussi in pokaže fotografijo ekipe VERČ amaterske v višjo ligo. Potem sem treniral še Breg, bil sem tudi nekaj mesecev v Doberdobu, pri Mladosti, a to raje pozabim. Lahko napišeš, da mi še dolgujejo nekaj denarja. Potem sem se še tretjič vrnil k Primorju. Na Proseku sem se vedno počutil, kot da sem doma. Okolje mi je zelo ustrezalo. Zakaj? Vzpostavil sem zelo dober odnos z ljudmi. Še danes grem rad tja v gostilno. Vežejo me lepi spomini na zlata leta, ko je bilo Primorje zelo ugledno društvo. Bilo je prvi slovenski klub, ki se je povzpel do promocijske lige. Združene ekipe mladih slovenskih nogometašev so igrale pod okriljem Primorja, jaz pa sem iz teh ekip črpal mlade igralce. Ti so bili prestrašeni, ko sem jih pošiljal na igrišče. A na napakah so se učili. Kako so te vaše tvegane izbire sprejemali navijači? Prijemali so se za glavo, ko so videli, koga pošiljam na igrišče. Recimo Vodopivca ... Da razumete, kakšen je bil, vam povem samo to, da sta se s Kukom prevrnila z ape. Kako pa so vaše izbire sprejemali predsedniki? Dobro, v glavnem so me branili. Omenil bi Daria Kanteja, ki je bil osem let moj predsednik pri Primorju. Branil me je tudi takrat, ko so bile težave znotraj ekipe. Katere so bile te težave? Mislim, da je šlo za sezono 1995/96. Ekipa je bila razdeljena v tri tabore. V prvega so sodili najeti nogometaši, ki so tudi prejemali nekaj več lir kot ostali. V drugem taboru so bili »domači«, ki jim ti prvi niso bili pogodu. In potem so bili še tretji, to bi bili neopredeljeni. Bile so težave med prvima dvema taboroma. Miloš Tul je bil eden tistih, ki so največ »pihali«. Želite povedati, da je Miloš Tul podžigal spore? Jaz bi temu rekel drugače. Recimo, da je bil Tul partizan. Tista sezona se je vsekakor dobro iztekla. Zanimivo: kolikor ta ekipa ni bila složna izven igrišča, so na tekmah vsi igrali drug za drugega. In strinjam se z dobrim prijateljem: raje, da je ekipa složna na igrišču, kot pa izven igrišča. Toda Senegalec Alfred Mben-gue je v nedavnem intervjuju povedal, da tako lepega vzdušja, kot ga je občutil v slovenskih klubih, ni nikjer ... Veliko je takih igralcev, ki so šli igrat na Kras in tam spoznali lepo vzdušje, ki vlada v slovenskih ekipah. V zlatih časih Primorja so sloveli sredini večeri. Po treningu smo se dobivali na sedežu društva, prav tako ob petkih ali ob nedeljah, ko smo pove-čerjali. Nič posebnega, predjed in glavna jed, smo pa bili skupaj, pridružili so se nam tudi vaščani. Tudi pri Zarji je bilo zelo lepo vzdušje. Česa takega v drugih klubih večinoma ni. Z Alfredom se torej strinjam. Povejte, bi se vrnili k Primor- ju? Ne vem, kaj naj odgovorim. Pred nekaj sezonami se je ponudila ta možnost. A nisem sprejel, ker takrat še nisem prebavil zadnje odslovitve. Letos sem tudi začel neke pogovore z Gajo, a nato ni bilo nič iz tega. Čakam na morebitne ponudbe. Medtem mi ni dolgčas. Gledam filme. Pred kratkim sem jih na tržaškem filmskem festivalu videl kar 26. V dvorano Tripcovich sem stopal ob dveh in izstopal ob polnoči. Ste videli italijanski film La grande bellezza, ki se letos poteguje za oskarja? Ne. Ne hodim v običajne ki-nodvorane. Sem za drugačne vrste filmov. Doma imam zbirko filmov nemških režiserjev: von Trotta, Fassbinder, Herzog, Wenders ... V zadnjih časih pa so mi zelo všeč filmi iz vzhodnoevropskega prostora. Tudi slovenski? Tudi. Na tržaškem filmskem festivalu so letos nagradili zelo dober kratkometražec in tudi film Razredni sovražnik je zelo dober. Iz prejšnjih let pa se spomnim filma Slovenka. Zelo všeč mi je bila ta žalostna zgodbe študentke, ki se mora prostituirati. In vam je bilo všeč, da je lani na nekaterih poletnih turnirjih na Krasu nastopala ekipa, ki se je imenovala Bidu - vam v čast? Bilo mi je v veselje, seveda. Očitno se me nekateri fantje še spominjajo. A upam, da sem se jim vtisnil v spomin kot človek. Nočem, da se me spominjajo samo kot trenerja. Peter Verč 24 Nedelja, 2. februarja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Otroška gledališka predstava „Ločujem, planet rešujem" 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Ne sprehajaj se no vendar čisto naga!, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Braccialetti rossi 23.25 Speciale Tg1 Rai Due ^ Rai Tre U Rete 4 7.50 Media Shopping 8.20 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Dok.: Storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Dok.: Magnifica Italia 13.55 Donnavventura 14.45 Film: I dannati non piangono 17.00 Film: Un boss sotto stress 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Non c'e due senza quattro 23.20 Film: Spy Game 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.15 Dok.: Il grande Nilo 11.25 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.30 Talk show: Matrix 7.00 Film: Il ritorno del maggiolino tutto matto 8.30 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cro-nache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.40 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 21.50 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domeni-ca Sportiva C/ Italia 1 7.00 Nan.: $#*! my dad says 8.10 Nan.: Padre in affitto 8.55 Film: R. L. Stine's i rac-conti del brivido - Non ci pensare 10.35 Film: Gli esploratori del tempo 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Nad.: Le nebbie di Avalon 17.30 Serija: How I met your mother 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tut-te 19.15 Film: Ritorno al futuro - Parte III (zf, '90, i. M. J. Fox) 21.30 Lucignolo La 7 7.10 Nad.: La grande vallata 8.10 Film: Il monaco di Monza 9.55 Serija: New York, New York 10.45 23.35 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 E' uno di quei giorni che... 13.45 Tim-buctu - I viaggi di Davide 14.00 Dnevnik 14.30 In \\u00BD Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 11.10 Otto e mezzo 11.50 Film: Sissi, la favorita dello zar 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Giovanni Falcone (biogr.) 16.40 Film: Un re per quattro regine (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Nad.: Mondo senza fine 23.00 Film: Elisa-betta - 1. del (zgod.) ^ Tele 4 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.40 Report 6.30 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adn-kronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta - Speciale 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.50 Trieste in diretta iT Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.15 Nad.: Najboljša prijatelja 10.45 Na obisku 11.15 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Koncert ansambla Spev - Po Slakovi poti, 1. del, pon. VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 2. februarja Um! Rai 5, ob 22.55 Le vite degli altri Nemčija 2006 Režija: Florian Henckel von Don-nersmarck Igrajo: Ulrich Muhe, Sebastian Koch in Martina Gedeck Ulrich Tukur Eden lepših filmov zadnjih let je zgodba agenta nemške tajne službe, Stasi, ki mu na lepem zaupajo nadvse zahtevno nalogo, da sledi in dokumentira življenje dveh osrednjih kulturnih predstavnikov tistega časa, igralke Christe - Marie Sieland in njenega življenjskega sopotnika, gle-dališčnika, Georga Dreymana. Agentu HGW XX/7 je naloga zaupana s strani kulturnega ministra, ki se je v Sielandovo zaljubil med gledališko predstavo in si želi o njej izvedeti prav vse. Tajni agent izvede svojo nalogo z običajno natančnostjo, a stvar mu zbeži iz rok in „življenje drugih" postane kmalu tudi njegovo življenje. 14.45 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.20 Film: Nikec 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Rože in luči, poezija in glasba z Dušanom Velka-verhom, 1. del 17.35 Igralci brez maske 18.40 Risanke 18.55 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 21.55 Dok. serija: Village folk 22.05 Dok. odd.: Dragocena mokrišča 23.15 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 7.10 Alpe-Donava-Jadran 8.00 Turbulenca 8.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: zlata lisica, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 11.15 Športni izziv 11.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: zlata lisica, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (m), prenos 16.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski teki, sprint (m in ž), pon. 17.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (ž), povzetek 17.45 Reportaža: Bloudkove na-garde 18.15 Film: Ni vse zlato 19.55 Žrebanje Lota 20.00 Koncert 21.25 Dok. serija: City folk 21.50 Dok. film: Putinove igre 23.20 Tv-igra: Naša demokracija |r Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.10 8.20, 21.30 Žarišče 8.05 Redna seja Državnega zbora (zakon o finančni upravi), povzetek 9.20 Seje delovnih teles: Skupna seja Odbora za notranje zadeve in Odbora za pravosodje 11.40 Tarča 12.55 Redna seja DZ (zakon o slovenskem državnem hol-dingu), povzetek 13.10 Redna seja DZ (zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora), povzetek 13.30 14.30 Prvi dnevnik 13.45 Interpelacija zoper ministra Sama Omerzela, povzetek 14.15 Redna seja DZ (zakon o arhivih), povzetek 14.50 Tedenski pregled 15.00 20.25, 23.55 Na tretjem... 16.10 Svet v besedi in sliki 16.25 23.10 Satirično oko 16.55 Država, politika, civilna družba: intervju z vodjem Varnostnega centra SI-CERT Gorazdom Božičem 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 12.00 Alpsko smučanje: veleslalom 13.15 Infokanal 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Vsedanes 14.40 Tednik 15.10 „Q" 15.55 K2 16.25 Folkest 2013 17.10 Avtomobilizem 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Serija: Village folk 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Co-peam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Slovenski magazin 22.45 XXV Rassegna internazionale 23.30 Mediteran Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 15.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 19.20 Oglarje-nje na Trnovski planoti 20.00 Na Postojnskem 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Med nami 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani POP Pop TV A Kanal A 6.00 Risanke 7.00 Serija: Očetje pod krinko 8.05 Serija: Uresničite sanje 8.35 Serija: Igrače za velike 9.10 16.40 Serija: Akcija 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.15 Film: Pozor, norci! 15.05 Film: Policijska akademija 417.05 Serija: Rubikon 18.00 Top 4 s Tjašo Kokalj 19.05 Dirke na daljinca 20.00 Serija: Top Gear 21.00 Svet - Povečava 21.30 Film: Smrtonosni let 23.20 Film: Odraščanje v Lenexi 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.45 Film: Prevara dvojčic 12.35 Nad.: Beverly Hills 9021013.30 Jamie - obroki v pol ure 14.00 Serija: Čari molekularne kuhinje 15.00 Serija: Kuharski mojster 16.00 Odd.: Enostavni obroki Rachel Allen 16.30 Film: Pot do ljubezni 18.15 Odd.: Zabeljeno po ameriško 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Monte Carlo (rom., i. S. Gomez) 22.00 Film: Najina zgodba (dram., i. B. Willis, M. Pfeiffer) 23.50 Film: Posvečeni umor RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Sa-ranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu bo vaše počutje odvisno od vremena. V vedenju boste nepredvidljivi in muhasti. Predvsem na delovnem mestu pazite, da nihanja ne bodo vplivala na odnose s kolektivom. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Na finančnem področju je pred vami obdobje dinamike in sprememb. Kljub priložnosti pazite, kje si boste postavili prioritete. Vaši bližnji bodo namreč potrebovali veliko vaše pozornosti. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu se ne boste preveč posvečali izzivom, ambicije boste za nekaj časa postavili na stran. V ljubezni se pazite skušnjave, ki vas lahko spravi v neprijeten položaj. RAK 22.6.-22.7.: Teden pred vami bo potekal mirno in brez večjih posebnosti, sami pa boste uživali v lenobnosti zimskih dni. Veliko vam bo pomenil prosti čas, ki ga boste preživljali v družbi prijateljev. LEV 23.7.-23.8.: Ponos bo v (^^r prihodnjem tednu močna točka. Na delovnem mestu ne boste popustili pod pritiskom in boste končali tisto, kar ste si zastavili. Izkoristite prosti čas za druženje s partnerjem. DEVICA 24.8.-22.9.: Slabo raz-^^ položenje vas lahko popolnoma utrudi. Tudi vreme bo vplivalo na vaše počutje, ki ne bo najboljše. In-trovertiranost izkoristite za premislek o lastnih prioritetah v življenju. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V lju-^ ^ bezni se pazite nepremišljenega in impulzivnega dejanja, ki lahko ogrozi vaše razmerje. Služba: nepredvidljivo razpoloženje bo negativno vplivalo na spopadanje z obveznostmi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pozitivno razmišljanje in delovna vnema bosta povzdignila vaše razpoloženje in odlično vplivala na vašo samopodobo. V družbi prijateljev se boste dobro počutili. STRELEC 23.11.-21.12.: V opravljanju obveznosti na delovnem mestu boste preudarni. Kljub dobri intuiciji se pri odločitvah ne zanašajte zgolj na svoje občutke. Denar: na področju financ boste špekulirali. KOZOROG 22.12.-20.1.: Nenadoma boste začutili veliko motivacijo, zato pa boste v službi hiteli z opravljanjem obveznosti. Vzemite si dan zase. Privoščite si zaslužen in nujno potreben počitek. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Raven življenjske energije vam bo v prihodnjih dneh upadla. Pazite se stresa, ki lahko dolgotrajno škoduje vašemu zdravju. Več časa namenite svojim zanimanjem in hobijem. RIBI 20.2.-20.3.: Ne odlašajte z obveznostmi! Dela se lotite sistematično in zbrano. Izognite se motnjam, ki vam vse prevečkrat preusmerjajo pozornost. Naučite se bolj plodno izkoristiti delovni čas. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. februarja 2014 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: L'as-salto 23.25 Talk show: Porta a Porta V^ Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Dragon ball GT 14.50 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 16.55 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.40 Risanke 8.05 Sorgente di vita 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.20 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Boss in incognito 22.40 Serija: Blue Bloods 23.35 Razza Umana 21.10 Show: Zelig 23.40 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco La 7 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta 23.15 Correva l'anno u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nad.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My life 16.45 Serija: I delitti del cuoco 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il tredicesimo apostolo - La rivelazione 23.30 Film: Houdini - L'ultimo mago 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: La laguna di Caorle 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.0019.00 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |if- Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Infodrom 10.55 Kratki film: Sledim svojim sanjam 11.05 Odd.: Moja soba 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.40 Risanke in odd. za mlade 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Otroški kanal 10.05 23.45 Zabavni kanal 10.30 Dobra ura 11.50 Dobro jutro 14.30 23.00 Točka 15.15 Med valovi 15.50 Intervju 16.40 Kaj govoriš? 16.55 Dok. odd.: Putinove olimpijske sanje 18.00 Dober dan, Koroška! 18.30 Prava ideja! 19.00 Košarka - žreb za SP (m), prenos 20.00 Serija: Dediščina Evrope 21.30 Nad.: Vera Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 16.45 Tedenski izbor 10.25 Iz dnevnega reda DZ, DS, EP 13.00 Tedenski pregled 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 16.10 20.15, 22.50 Na tretjem... 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru pop Pop TV Kanal A 13.55 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv 14.20 Vsedanes - Šola 14.50 Ciak Junior 15.20 XXV rassegna internazionale 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Posegovi prijatelji 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Znanstveni večer 21.15 V službi občanov -komunala Nova Gorica 21.45 Izdelovanje prunel 22.00 Glasbeni večer IRIS Ponedeljek, 3. februarja Iris, ob 23.20 VREDNO OGLEDA Gli spietati ZDA 1992 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Morgan Freeman in Gene Hackman Eastwoodov western, ki si je zagotovil štiri oskarjeve nagrade je zgodba o upokojenem, globoko užaloščenem revolverašu, Willia-mu Moonyju, ki mu je pred nedavnim umrla ljuba žena. Od takrat živi na mali farmi z dvema otrokoma, hčerko in sinom. Življenje je težko: živina umira zaradi bolezni, žetev je slaba zaradi suše, on ni več mlad, hkrati pa je nevešč kmetijskih opravil. Nekega dne ga obišče Scofield Kid, ki mu ponudi donosen posel: posvetiti se mora skupini prostitutk, ki ga zaprosijo za pomoč. Eno od njih sta hudo ranila dva kawbojca in ženske zaprosijo Williama, da bi jih primerno maščeval. Ob Eastwoodu sta v filmu tudi odlična Morgan Freeman in Gene Hackman. k 970 C Nad deželo se bodo še naprej zadrževali zelo vlažni južni tokovi, v ponedeljek bo naše kraje v nižjih plasteh za kratek čas iz severovzhoda verjetno dosegel bolj suh zrak, v torek pa nas bo dosegla nova atlantska fronta. V_A 980 R Oblačno bo z zmernim do obilnim dežjem ob morju, več dežja bo po nižinah. V gorah bo nad približno 500 m v Alpah in nad približno 1200 m v predgorju močno snežilo. Ob morju bo pihala zmerna burja. Popoldan in zvečer bodo padavine nekoliko ponehale. Danes bo na Primorskem deževalo. Drugod bo dež prehajal v sneg. Padavine bodo na severovzhodu oslabele, pa tudi v zahodnih krajih ne bodo več obilne. Jugo ob morju bo ponehal, na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem pa od 5 do 9, ob morju okoli 12 stopinj C. Oblačno bo z zmernim do močnim sneženjem v gorah nad približno 600 m v notranjosti Alp in nad približno 1000 m v predgorju. V nižjih legah bo deževalo, več dežja po nižinah in ob morju. Popoldan se bo po nižinah in ob morju delno razjasnilo, v gorah pa bodo padavine nekoliko ponehale. Ob morju in na vzhodu bo pihala močnejša burja, ki pa bo proti večeru ponehala. Jutri dopoldne bodo padavine povsod ponehale. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. £ Sonce vzide ob 7.25 in zatone g ob 17.12 Dolžina dneva 9.47 Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 20.51 Vremenski vpliv bo obremeni len, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. Danes: ob 5.10 najnižje -28 cm, ob 10.48 najvišje 41 cm, ob 17.09 najnižje -59 Q cm, ob 23.50 najvišje 47 cm. S Jutri: ob 5.52 najnižje -26 cm, ob 11.23 najvišje 30 cm, ob 17.33 najnižje -48 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .540 Vogel ................220 Kranjska Gora.........90 Krvavec .............. 100 Cerkno ............... 110 Rogla..................60 REKA 3/9 JUTRI i? Piancavallo . . . . ......290 Forni di Sopra .......300 Zoncolan............350 Trbiž .................280 Osojščica ............180 Mokrine .............370 LJUBLJANA Benečija na turističnem sejmu Alpe - Jadran V osrednji Sloveniji vse večje zanimanje za obisk Rezije, Kanalske, Terske in Karnajske doline ter Nediških dolin LJUBLJANA - V petek se je na največji sejemski promociji turizma v Sloveniji in od leta 2011 tudi na osrednji tovrstni prireditvi v regiji Alpe-Ja-dran, v sejni dvorani Urška, pod sloganom Mi smo tu, številnim obiskovalcem predstavila Benečija. Po krajšem uvodnem promocijskem filmu, ki je obiskovalce seznanil z zgodovino poselitve tega področja, vse od prvih spopadov Slovanov z Langobardi, preko sodobnejših teženj po asimilaciji, v nadaljevanju pa predstavil svet naravnih lepot Kanalske doline, Rezije, Terske doline, Karnajske doline in Nediških dolin ter bogastvo kulturne dediščine tega prostora, sta obiskovalce nagovorila Slavko Mežek, ustanovitelj projekta (Ne)znano zamejstvo in Marina Cer-netig iz Inštituta za slovensko kulturo. Slavko Mežek je poudaril pomen, poznavanja, ohranjanja ter uveljavljanja slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, Marina Cernetig pa je v klenem beneškem dialektu obiskovalce seznanila s pestrim kulturnim dogajanjjem v Benečiji. Pri tem je med drugimi posebej izpostavila dolgoletni pomen dela kulturnega društva Ivana Trinka iz Čedada, Zveze slovenskih izseljencev, Centra za kulturne raziskave v Bardu ter tednika Novi Matajur in kulturno - verskega lista dom pri zavzemanju za ohranjanje slovenskega jezika. V zadnjih letih je slovensko besedo mogoče slišati tudi v oddaji Pisma iz Benečije, zanemariti pa ne gre niti najmlajše generacije , ki z moderno glasbo in kreativnostjo lastnih bendov skrbi za slovensko besedo na tem področju, kar pa je med drugim zasluga tudi tridesetletne dediščine glasbene šole. Marina Černetič se je za skrb pri ohranjanju slovenske besede ob koncu predstavitve zahvalila še »krivapetam«, skrivnostnim, modrim ženskam z nazaj obrnjenimi stopali in tako pritegnila še dodatno zanimanje za številna bitja lokalne ljudske mitologije. Ob koncu dogodka ni bilo mogoče mimo pokušine gubance in štrukljev, dveh tradicionalnih jedi Nadiških dolin. »Opažam, da se zanimanje za Benečijo tudi v osrednji Sloveniji krepi iz leta v leto. Moram pa tudi priznati, da obiskovalci poznajo, recimo, dobro Rezijo, vsa ostala področja pa so jim povečini popolna neznanka,« je posebej za bralce Primorskega dnevnika ob koncu še poudarila Marina Černetič. Na stojnici v razstavnem prostoru je bilo morebiti prav zaradi omenjenega nepoznavanja mogoče opaziti izjemno zanimanje obiskovalcev. »Sprašujejo po vsem, od tega, kje je mogoče prenočiti, kulturne in zgodovinske dediščine pa do planinskih ali kolesarskih poti,« je o širokem naboru zanimanja obiskovalcev povedala Sara Simoncig, ena izmed štirih študentk, ki študirajo v Ljubljani in na sejmu skrbijo za hiter ter nemoten pretok informacij. Na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki ga vsako leto že tradicionalno priredijo konec meseca januarja, se letos predstavlja 282 turističnih ponudnikov iz 12 držav: Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Tunizije, Jordanije, Nepala in Indije. Sejem, katerega rdeča nit je tokrat aktivni turizem, je mogoče obiskati še danes do 19. ure. RoŠa