Leto m, št. 39 (^jotro4* xv., št. 2193) Ljubljana, ponedeljke 24« septembra 1934 cena 2 ran LlpravruStvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8121, 8125, 8126. bneeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celja: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja PoneaeijsKa ca&ja »Jutra« vsak ponedeljek sjutraj. — .Ma roča sa posebej in velja po poŠt prejemana Din 4.-, po raznaSal cib dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 8126 Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon SL 2440. Celje: Strossmayerjeva tri. 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa MADŽARSKA BLAMAŽA V ŽENEVI Enotna fronta proti madžarski manjšinski politiki — Tudi Italija je pustila Madžarsko na cedilu Ženeva, 23. septembra, d. Včerajšnja de-fcata v politični komisiji Društva narodov «e dala zastopnikom Male antante dobrodošlo priliko, da so pojasnili dejansko raiz-merje med Madžarsko m državami Male antante glede na manjšinsko zaščito. To priliko je dal madžarski delegat Tibor Eckfoardjt, ki je prekoračil meje, določene * politični komisiji za manjšinsko debato on fci je svoje izjave o manjšinah porabil sal utrditev svojega strankarsfeopolatičnega stališča na Madžarskem. Tako vsaj presojajo v 2e>nevi njegove izjave in s tega vidika sia mn tudi odgovorila francoski de-letgat Massngli ter italijanski delegat baron lAloisi. Toda niti na Madžarskem ne bodo toašH Bdkfeardtovi napadi proti Rumuniji t>c®:tiv3iega odmeva, če bodo madžarski listi o niii poročal pošteno. Ostra zavr-k»tev romunskega poslanika Antoniada je kJematrtirala izjave madžarskega delegata •n prave namene skrbi madžarske vlade za madžarske manjSine v državah Male an-itante je jasno, in povsem primerno obrazložil jugoslovensiki stalni delegat pri Dru-Rfvn narodov Konstantin Fotič. Tudi s češkoslovaškim zunanjim mini-etrom dr. Benešem so 5« strinjali vsi člani t^dlitične komi-srje, ko ie obrazložil, da ne toorejo nastopi agentov, kakršen je n. pr. liCvfi profesor Jefoltieska, in napadi proti fchžavam. v katerih žive madžarske rnanj-fine, koristiti »iti tem manjšinam, niti po-Inagati k ziboBšaraju odnoša-jev med sred-ta»eevropsSa»mi državami. V Ženevi se je moglo včeraij povsem do-bm spo«znatX do kakšnih posledic vodi po-atopajse madžarske vlade v manjšinski ttadevi m kakšna odgovornost pada za di-afcreditiraoje manjšinske zaščite predvsem in izključno na Madžarsko samo- To je ^vsekakor resno svarilo v poslednjem času •nadžarski vladi, fci hoče po polomu svoje «orianje politike s pomočjo revfeiomzma stopiti na novo pot m sicer hujskanja mad-fatskih manjšin v sosednih državah. Po jvčerajgnjlih načelnih izjavah zastopnikov .vsoh treh držav Male antante in tudi Mas-•fgilna .'n AJoisija ve sedaj madžarska vlada točno, fcafco presojalo v Ženevi njeno novo zunanjo poKtrko. MassigtK je poudaril v svoji izdavi, da madžarska delegat po krivem identificira po&itfčno komisijo DN z madžarskim parlamentom, italiiaroski delegat Aloisi pa je *icer previdno, toda dovolj razumljivo na-misma Madžarski, da je Italija v njenih pustoJovsk h podjetjih glede na manjšine ne more podpirati. Italijansko stališče »Journal de Nation«, ki poroča o razpravah politične komisije Društva narodov, v kateri so bili zavrnjeni madžarski napadi proti državam Male antante, piše meči drugim: Pozornost je Obudilo, da se je v nedavni raapravi o intelektualnem sodelovanju, ki jo je izzval Tibor Eckhardt s svojimi napadi proti Mali antanti, Italija vzdržala od intervencije. Kljub rimskemu protokolu iz meseca marca, ki določa konzultiran je o vseh zadevah, ki interesirajo ■kupno italijansko in madžarsko vlado, je italijanski delegat smatral za potrebno, da pusti svojega madžarskega tovariša namena v borbi, ki jo je započel z zastopnikom češkoslovaške. Včeraj je baron Aloisi, šef Mussolinijevega kabineta, interveniral v debati toda ne, da bi pomagaj Bckbardtu k častnemu izhodu iz ne-aimpatične borbe, temveč, da mu sporoči, da se tudi Italija ne strinja z njegovo metodo zlorabljanja Društva narodov. Zastopnik Italije se ni mogel izogniti, da ne W svojemu madžarskemu tovarišu javno povedal, da je samo svet Društva narodov pristojen za debato take vrste, ki jo )» hotel vsiliti skupščini. Včerajšnja intervencija barona Aloisija Je dokaz, da ob tej priliki rimski protokol ni bil v veljavi. AH Madžarska prej ai vprašala za svet Italije, ko se je ©d-tečila, da se izpostavi nevarnosti takega poraza v ženevi, ali pa je to storila to Italija ni obvestila Madžarske, da se ne bo strinjala s takim poizkusom za revizijo samega statuta Društva narodov. Drugače se ne more tolmačiti italijansko javno desavuiranje madžarske teze, da se morejo bodisi konkretne kršitve manjšinskih obveznosti s strani katerekoli države spravljati v razpravo tudi pred skup-Sčtoo Društva narodov. Ali se more ta taktika z žrtvovanjem maidžarskih interesov smatrati kot znak približanja "Italije k Mali anta&iti zaradi avstrijskega vprašanja, bo morda pojasnila skorajšnja bodočnost. Mala antanta je v ženevi pokazala svojo kompaktnost. čeprav je bil madžarski napad izvršen tokrat samo proti Rumundji so vse tri njene delegacije razumele, da je ta napad naperjen proti vsem. Zato So soglasno nastopile v obrambi skupnih interesov, ki so v tem primeru identični s splošnimi interesi miru ter ureditve razmer v Evropi. Uspeh Mate antante v razpravi o manjšinskih obveznostih je nedvomen, ker so njeno stališče podprle tudi velesile in zagotovile spoštovanje obveznosti, pri čemer so zavrnile Madžarsko na pravo pot, pred svet Društva narodov, kjer lahko satoteva svoje, ako ima kaj zahtevati. I Madžarska na razpotju I Pariz, 23. septembra. AA. Ha v as poroča: »Temps« prinaša članek pod naslovom »Madžarska in Srednja Evropa«. Pri članku obravnava razmerje med Madžarsko in njenimi sosedi. Italijansko-madžarski sporazum se je sklenil v dobi zbližanja med Italijo in Nemčijo, ko se je italijanska diplomacija zavzemala za revizionizem, napetost med Italijo in Nemčijo zaradi dogodkov v Avstriji je pa to politiko popolnoma podrla. Madžarska bo najbrže prisiljena izbirati med prijateljstvom z Italijo, ki ji je doslej prineslo dragocene koristi tako na političnem, kakor na gospodarskem polju in brez katerega Madžarska pač ne bi mogla dolgo zavzemati sedanjega mesta v srednji Evropi, in med sporazumom med Nemčijo, ki bi pa po sili razmer napravil iz nje podrejenega agenta nemške hegemonije v Po-dunavju. člankar zaključuje, da je v interesu Madžarske, če se pridruži tistim, ki delajo za obnovo srednje Evrope. Gospodarsko sodelovanje z Nemčijo Sestava gospodarskih odborov za izpopolnitev trgovinskih stikov med našo državo in Nemčijo Beograd, 23. septembra, č. V trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo, ki je bila sklenjena 1. maja, določa 61. 31, da ustanovi vsaka izmed obeh pogodbenih držav svoj gospodarski odbor z nalogo, da na podlagi stalnih neposrednih stikov z oblastmi in gospodarskimi krogi vsake izmed obeh držav proučujeta vsa vprašanja, kako bi se povečala možnost plasiranja nemškega blaga v Jugoslavijo in jugoslovanskega v Nemčijo. Nadalje naj proučita učinke določb, ki bi mogle nepovoljno vplivati na izvoz ene izmed pogodbenih držav. Zaključni protokol tudi določa, da imata ta dva odbora posvetiti vso pozornost vprašanjem, kako naj bi se prilagodile gospodarske panoge v Jugoslaviji, da bodo proizvajale blago, kakršno bo čim bolj primerno za uvoz v Nemčijo. Na podlagi omenjenega člena trgovinske pogodbe je nemška vlada sestavila naslednji odbor: predsednik Sarow, ravnatelj gospodarskega ministrstva: člani: Maks Muller, svetnik ministrstva za prehrano in kmetijstvo; Viljem Seidel, svetnik finančnega ministrstva, Hermann Reinhard, svetnik gospodarskega ministrstva, Klodius, svetnik zunanjega minststva. Valter Hess, tajnik nemškega poslaništva v Beogradu, Kari Schnurr, tajnik nemškega poslaništva v Budimpešti. Jugoslovenski odbor je sestavil minister za trgovino in industrijo Demetrovič takole: predsednik Milivoje Pil ja, načelnik trgovinskega ministrstva; člani: dr. Mika La-zarevič, načelnik trgovinskega ministrstva, Milan Novakovič, načelnik kmetijskega ministrstva, ministerialni svetnik Radmilo Bujdič, dr. Ivan Božič, tajnik zunanjega ministrstva, dr. Miilutin Petrovič, šef urada za kontrolo nad izvozom živine, Edo Markovič, generalni ravnatelj PRIZADa, Milan Antula, šef odseka trgovinskega ministrstva. Generalni tajnik odbora je Zvo-nkmr Jankovič, šef kabineta trgovinskega ministrstva. Pred važnimi odločitvami ženevskih diplomatov Prihodnji dnevi bodo prinesli razčiščenje v pogajanjih za zaključitev vzhodnega pakta Pariz, 23. septembra, d. Na včerajšnji seji vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna je zunanji minister Barthou podrobno poročal o diplomatskem položaju v Ženevi, predvsem pa o vstopu Rusije v Društvo narodov, o zagotovitvi neodvisnosti Avstrije na podlagi mirovnih pogodb, sklenjenih v Versaille-su in Saint Genmainu, o pogajanjih za zaključitev vzhodnega pakta o medsebojni pomoči, kakor tudi o pripravah za tran cosko- i tal i jam ske razgovore v Rimu. Bodoče sodelovanje Rusije v Društvu narodov ocenjuje vodja francoske zunanje politike kot činitelja čegar pomen bo ®a organizacijo evropskega miru zelo velik. Načrt Litvinova, po katerem bi se jamstva za mir ojačila s sistemom pogodb o medsebojni pomoči in z osnovanjem stalnega mirovnega sveta v ženevi, je identičen s stremljenji Francije. Francoska politika ni naperjena, kakor tudi ruska ne, proti nobeni evropski velesili. Ako se bo Poljska, ki je sklenila z Nemčijo zaupne dogovore, izognila sodelovanju pri vzhodnoevropskem paktu o medsebojni pomoči, bosta Francija in Rusija skušali doseči nrfr v vzhodni Evropi po drugi poti. Sedaj gre predvsem za to, da se ustvari jasen položaj, če bo Poljska priznala prednost zvezi z Nemčijo in če bo svojo bodočnost vezala z njo, bo morala Francija pač izvajati potrebne posledice. Litvinov je poljskemu zunanjemu ministru Becku predlagal v ženevi politično in gospodarsko sodelovanje Rusije in Poljske, kar je podprla tudi francoska diplomacija, proti pričakovanju pa Beck ni hotel pričeti pogajanj o tem ruskem predlogu. Iz tega odklonilnega stališča Poljske napram francosko-ruskim pobudam sklepajo, da korakata poljska ln nemška vlada v svojih diplomatskih pogajanjih v isti smeri. Prihodnje dni bo-Barthou in Litvinov proučila možnost* vzhodnoevropskih regionalnih pogodb pod rusko- francoskim jamstvom. Na francoski strani pričakujejo, da bodo ti razgovori v ženevi imeli pozitivne uspehe. Pariz, 23. septembra. AA. Francoski zunanji minister Louis Barthou je odpotoval nocoj v ženevo, kamor bo prispel jutri zjutraj. $0 ljudi v plamenih Tragedija brezposelnih v češkoslovaškem premogovniku — 27 ljudi opečenih do smrti Sestanek gospodarskega sveta Male antante Določitev stališča Male antante za pogajanja v gospodarski reorganizaciji Podunavja Katovke, 23. septembra, d. Na o®emi?n premogovnika pri Rudi, približno 800 m daleč od nemške meje, se je včeraj pripetila grozna nesreča. Odpadke, ki jih izločujejo v separaciji od dobrega premoga, po večini prah, med katerim pa so tudi kosi premoga, odvažajo z vagoni na poseben kraj. Te vilake spremlja običajno množica brezposelnih, ki se preživljajo na ta način, da izkopavajo hz teh odpadkov posamezne kose premoga ter jih prodajajo. Ko so tako včeraj spremljali vlak s premogovnimi odpadki, je naenkrat švignil hz enega izmed vagonov ogromen plamen 15—20 metrov visok jti 20 m Ji rok. Čeprav je plamen trajal samo štiri sekunde, so bile posledice katastrofalne. Približno 50 brezposelnih, ki so bifi stu-čajno v bližini vagona, je plamen zajel ter Jih grozno opekel. Odigrali so se strašni prizori. S premogovnim prahom pokrita obleka nesrečnežev je pričela goreti v plamenih. Stični živim gorečhn bakljam so začeli begati okrog kričaje oa pomoč. Mnogim so odpadla zoglenela ušesa tn nosovi, neki ženski pa celo prsa. Nekateri ao odhiteli preko žarečega pepela po pobočju ter Planili v bližnjo mlako, da b] pogasili Ftaneae, ali pa so se valjali do blat«, ki je nastal pri gašenju premoga. Pri poizkusih, da bi strgati obleko s telesa so si mnogi nesrečneži odtrgali tudi cele kose mesta. Obupno kričanje nesrečnežev se je oulo v <500 m oddaljeno vas, odkoder so takoj prihiteli reševalci pod vodstvom poJicfeke-ga poveljnika. Smrtno nevarno Je bilo ranjenih 27 oseb, bidše 15, ostali pa lažje. Nesreča je bržkone nastala, ker so vsted neprevidnosti na premog na/lož® tudi žareč pepel, zaradi česar v notranjosti nastali preimogovnij plini niso mogli uhajati •ter so efosplodiraM. Ostavka zagrebškega župana Zagreb, 23. septembra, č. Glede na določbe novega zakona o mestnih občinah, po katerih državni in samoupravni uslužbenci ne morejo biti predsedniki občin, je dr. Ivo Krbek podal ostavko kot župan, ker stopi jutri novi zakon v veljavo. 1 Obsedno stanje v Španij Madrid, 23. septembra, d. Vlada je z današnjim dnem proglasila nad vso Španijo obsedno stanje. Beograd, 23. septembra, p. Konferenci gospodarskega sveta Male antante, ki bo jutri pričel svoje delo v Beogradu, se pripisuje poseben pomen, ker bo morala proučiti praktične uspehe sklepov prejšnjih konferenc, ki so stvarni, kar najbolj dokazujejo statistike o povečanju izmenjave blaga v prvih devetih mesecih letošnjega leta med Jugoslavijo in češkoslovaško ter Rum unijo in češkoslovaško, in bo morala na podlagi svojih ugotovitev izvesti gotove korekture teh sklepov, v kolikor se je pokazalo potrebno. Poleg zelo važne analize dosedanje bilance gospodarskega sodelovanja se bo moral gospodarski svet Male antante ba-viti z vsemi aktualnimi vprašanji gospodarskih odnošajev med državami Male antante, kakor so povečanje izmenjave blaga, prometna politika v zvezi s plovbo na Dunavu, sodelovanje poštnih in brzojavnih uprav, poštnih hranilnic itd. Razen s temi zadevami, ki se tičejo čisto notranjih odnošajev med državami Male antante, se bo moral gospodarski svet ba~ viti na svojem zasedanju v Beogradu v zvezi s pogajanji, ki se vodijo v ženevi, tudi a predlogi za gospodarsko reorganizacijo Podunavja, ker se neposredno tičejo gospodarske politike Male antante, pri čemer ima odločiti skupno stališče za bodoča pogajanja z drugimi prizadetimi državami. Mala antanta je poslovala naglo in učinkovito. V gospodarsk. pogledu je dala najlepši zgled drugim državam srednje Evrope ter pokazala tudi pot, po kateri bi imele iti, da bi prišle do končnega cilja, do uresničenja velike gospodarske federacije po-dunavskih držav. Zbor ferijalcev na Bledu 15 let dela koristne splošne dijaške organizacije, katere početki segajo že v predvojne čase Bled, 23. septembra. V vrsti društev, ki delujejo za jugoslo-vensko edinstvo, se mora na prvem mestu imenovati dijaško društvo Ferijalni savez. Početki tega društva, ki se je najprej imenovalo Počitniška zveza in ki je izšlo iz vrst Preporodovcev, segajo daleč nazaj, v predvojno dobo. Smoter same organizacije je bil, da slovenski Preporodovci potom potovanj spoznavajo svoje najbližje sosede, Hrvate in Srbe, in da na ta način propagirajo idejo zedinjenja vseh Jugoslove-nov. Organizacija sama je bila revolucio. narnega značaja, ki ga je pa izgubila., ko so se ob polomu habsburške monarhije vsi Jugosloveni uedinili v lastni državi. Delovanje društva se je iz Slovenije kmalu razširilo preko vse države. Namestu starega imena je dobilo društvo ime Ferijalni savez, revolucionarni program pa je zamenjalo z novim; osnovna ideja, na potovanjih se medsebojno spoznavati, pa je ostala kot vodilna nit. Potovanja naj bodo glavno sredstvo, da se dijaštvo spoznava, da spoznava svojo domovino, da se na ta način vzgoji v nacionalno trdne značaje, da iz njih postanejo vredni in koristni državljanu K temu svojemu osnovnemu programu je organizacija dodala še kulturni in socialnoekonomski del, tako da deluje konstruktivno na vseh področjih. V tem smislu se je društvo lepo razvijalo in beleži danes prav zavidljive uspehe. V tem letu slavi organizacija petnajstletnico obstoja in da se ta čim dostojneje proslavi, je upravni odbor Ferijalnega saveza sklenil, da bo jubilejni kongres organizacije v njeni zibelki, v Sloveniji. Kot mesto kongresa je izbral odbor naš divni Bled, da s tem še bolj podkrepi značaj proslave. Lepo vreme je omogočilo, da so prihiteli na kongres ferijalci prav iz vseh delov države, od Vardarja, Dunava, Bosne in Jadrana, da s skupnim nastopom manifestirajo ferijalno idejo in jugoelovensko edinstvo. Kongres je otvoril ob 9. dopoldne v lepi dvorani blejskega Sokolskega doma predsednik upravnega odbora Ferijalnega saveza profesor g. Radoje Kneževič iz Beograda. Pozdravil je zastopnika Nj. Vel. kralja, kapetana L klase g. Petroviča, na to pa so se odposlale vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministru prosvete g. Iliji Sumenkoviču, ministru za trgovino to industrijo g. Jura ju Demetroviču in prosvetnemu ministru g. Ognjanu Kuzmanoviču. Nadalje je pozdravil zastopnika ministra prosvete prosvetnega inšpektorja g. Prvislava Zariča, zastopnika notranjega ministra in bana dravske banovine, prosvetnega inšpektorja g. Vrhovnika Frana, župana občine Bleda g. Antona Vovka in zastopnico glavne uprave Profesorskega društva profesorico go. Katarino Jovičevičevo in vse ostale goste in delegate. — V nadaljnjem je podčrtal delovanje društva v zadnjih petnajstih letih. V vsem delovanju organizacije se jasno vidita dve periodi, prva od L 1919. do 1929. in druga od 1. 1929. pa do danes. Prvo periodo je treba smatrati kot mladostno dobo društva, ko so se še snovale podružnice in ko je moral ves ferijalni pokret odstraniti nešteto ovir, da se je mogel čvrsto ukoreniniti in razširiti. Jasno je, da je bil začetek skromen ,toda člani so se z veseljem oprijeli dela in na kongresu v Sara. jevu 1. 1921. so se pokazali prvi večji uspehi . Kasneje je v društvenem delovanju nastal zastoj zaradi notranjih društvenih pre-mirov, dokler se ni 1. 1929. začelo za ves pokret zanimati Profesorsko društvo in ni prevzelo vodstva v svoje roke, saj je pretežna večina članstva srednješolsko dijaštvo. S tem je nastopila nova doba v društvenem delovanju. Ministrstvo prosvete je izdalo nova pravila, katerih jedro je, da morajo izrazito dijaško društvo voditi ljudje, ki so v neposredni zvezi s šolo: učite-Ui in profesorji. V društvu so se notranje razmere zadovoljivo uredile, uspehi niso izostali. tako da danes lahko s ponosom gledamo nanj. Po otvoritvenem govoru predsednika prof. Kneževiča so pozdravili kongres g. dr Jože M i h e 1 a k, profesor iz Ljubljane in predsednik dravske oblasti Ferijalnega saveza, ki je v svojem govoru izrazil veselje, da more pozdraviti ferijalee v Sloveniji. Da se vrši kongres na Bledu, ni slučaj, temveč ideja, da se da kongresu čim slavnostnejše obeležje. Ferijalni savez po- meni danes eminentno važno institucijo in vzgojni faktor v vzgoji jugoslovanskega dijaka. Kongresistom želi čim boljših uspehov pri delu in najlepših vtiskov z Bleda. Besede dr. Mihelaka so zborovale! sprejeli z velikim odobravanjem. Za njim so pozdravili kongres še gg. inšpektor Zarič, inšpektor Vrhovnik, župan Vovk, ga. Jovičičeva in g. dr. Maček Viktor, odvetniški koncipdent iz Ljubljane, v imenu onega kadra starih ferijalcev, ki so že izven vrst aktivnih članov. Žal mu je, da ne more pozdraviti kongresa tudi v imenu nenadno preminilega pokojnega dr. Janžeta Novaka, ustanovitelja društva in njegovega prvega ideologa. Ferijalci so počastili njegov spomin stoje z vzklikom Slava! Kongresu želi govornik mnogo uspehov in obljubuje, da bo ta stari kader vedno stal ob strani mlajšim ferijalcem tako z nasveti kakor tudi s pozitivnim delom. Nato so Se pozdraviti kongres prof. g. Vladimir L a p a jn e v imenu ljubljanska sekcije Profesorskega društva in profesor gu Planina iz Kranja v imenu direktorja kranjske gimnazije. Kongresu so poslali pozdravne brzojavke občini Bol in Jelša, sreski načelnik iz Radovljice, g. Korenič, načelnik srednjega šolstva pri ministrstvu za trgovino in industrijo in direktor mariborske klasične gimnazije dr. Mastnak. Zatem se je prečitalo poslovno poročilo za preteklo poslovno leto, iz katerega posnemamo da je društvo delovalo v vseh smereh prav zadovoljivo, čemur je mnogo pripomogel agitai predsednik prof. g. Kneževič. Izdelala so se nova pravila in poslovnik, kjer je določeno, da se poleg obstoječih devetih oblasti društva po banovinah ustanove še posebne akademske oblasti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani Na ta način &o se akademiki popolnoma oddelili od srednješolcev, sama administracija pa je s tem pridobila, ker je mnogo olajšana. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos povsod po večjih mestih osnovala zavetišča, ki nudijo dijakom brezplačno prenočišče; v tem pogledu se še beleži napredek, ker je društvo kupilo precejšnjo množino postelj. Tudi leto-val išča- kolon i je N? glede na prejšnja leta izkazala vidno izboljšanje. Vsega je balo 6 kolonij, in to pri Sv. Stevanu, v Orebi-ču, BoJu, Jelši in Škofji Loki Pri Sv. Stevanu se gradi velika stavba kjer bo nastanjena stalno vsako leto dijaška kolonija. Tudi posamezne oblasti so pokazale lepe uspehe, najlepše pač dravska, kjer je ferijalni pokret najbolj razširjen in jo vodi neumorni delavec g. dr. Mihe-lak. Denarno stanje je prav zadovoljivo, kar znači, da je organizacija na čvrstih temeljih in da ima dobro vodstvo, članstva je letos preko 20.000; od L 1927. se je povečalo tza 100%. Poročilo je bilo po krajši, a stvarni debati soglasno sprejeto. Med tem je veri-fikacijski odbor overil delegate in se je prešlo na ostali dnevni red, na volitev različnih kongresnih ,odborov. Nato je predsednik nadzornega odbora prečita! poročilo in predlagal razrešnico, ki je bila podeljena soglasno. S tem se je dopoldansko zasedanje prekinilo in ee nadaljevalo popoldne. Takoj po popoldanski otvoritvi je predsednik g. Kneževič razjasnil, da je po žrebu izpadlo iz odbora 7 članov, katere bo treba na novo izvoliti v soglasju s pravili. Po kratkem posvetovanju je bila predložena ena sama lista, ki je bila ao- • glasno sprejeta. Predsednik ostane še nadalje prof. g. Kneževič. Vse ostalo delo kongresa je poteklo v složnem sodelovanju vseh. Razpravljalo se je o notranjih društvenih zadevah in o smernicah za bodoče društveno delovanje, tako da so se ferijalci razšH z zadovoljstvom im z novimj mislimi za delo Jutri bodo udeleženci kongresa napravili jz_ tete v Vintgar in v Bohinj da se po duševnem delu malo razvedre' ln si ogledajo naše najlepše kraje. Sam kongres je b« Izvrstno organfei-ran Za prenočišče in hrano je poskrbel g. Kenda v Park hotelu. Seveda je naj- L^Jt^ ,iZvršil Predsednik dravske olbla-sti Ferijalnega saveza g. dr. Mihelak. inserirajte v »jutru* Žrtve jetike v Mariboru Med umrlimi za jetiko Je 30 odstotkov delavcev Maribor, 22. sptembra Državni protituberkulozni dispanzer v Mariboru, ki ga vodi specialist dr. Valentin Vari, je objavil zanimivo statistiko o umrljivosti za tuberkulozo v mestu Mariboru za 5 let nazaj. Po teh podatkih je bilo v Mariboru v tem času med umrlimi na tuberkulozi 30 odst delavcev, 21 odst. obrtnikov, 175 odst. železničarjev, 12.5 odst. uradnikov, 10 odst. zasebnikov, 5 odst. dijakov in 4 odst. učiteljev. Čeprav je ugotovljeni odstotek delavcev, ki so umrli'za jetiko, zelo visok, vendar ta številka ne ustreza povsem dejanskemu stanju. Mariborsko delavstvo stanuje povečini izven mesta v cenejših stanovanjih in zato ne pridejo vsi pri statistiki za mesto Maribor v poštev. V resnici pa je mnogo več jetike med delavstvom, ki dela za minimalne mezde v nezdravih obratnih prostorih, v orahu, brez zadostne ventilacije. Protituberkulozni dispanzer bo imel prav pri pobijanju jetike med delavstvom še mnogo de'a. VeOaa čakovskega prebdvatotra je vo- dHa dolgotrajno borbo, da si Je priborila naslov mesta, ker je veHk del občanov deloval z vsemi silami proti njim. Vsekakor pa je čakovec dovolj velik kraj in je njegovo imenovanje za mesto čisto upravičeno. K zgodovini sentpetrske vojašnice Dispanzer, ki ga je ustanovila io spočetka vodila Protituberkulozna liga. je pred štirimi leti prešel v državno upravo. Pri Zdravstvenem domu se je ustanovil poseben oddelek za jetiko s postajo za pnev-motoraks in za drugo terapijo tuberkuloze. S tem je bilo mnogo pomagano predvsem siromašnim rekonvalescentom, ki.se vrača- I V zadnjem času se je mnogo pisalo in jo iz bolnic in sanatorijev, ker lahko na ta I razpravljalo o tem, da bi adaptirali staro način ambulatorno brezplačno nadaljujejo I šentpetrsko vojašnico v Ljubljani za odde-zdravljenje. Dispanzer je uvedel obvezno splošne bolnišnice, ki ji tako zelo pri- reakcijo sedimentacije krvnih telesc, ki jo manjkuje prostora. Načrt pa je propadel, je napravil v 2522 primerih, in si pridobil I Ce bi ostalo pri prvotnem načrtu, bi dobil mnogo izkušenj v pogledu te važne reakci- I rek »nič novega pod soncem« novo potrdilo, je. Dispanzer živahno sodeluje tudi s po- I zakaj ta stara stavba je bila, kakor nam stajo za rekonvalescente, ki posluje pri eks- I priča domača zgodovina, že v 17. stoletju Pjzjtun OUZD. Lani je dispanzer pregledal | jazaret, ki je bii pozneje spremenjen v vo- 1266 bolnikov in 1288 bolnic in ugotovil pri prvih 285, pri drugih pa 258 primerov odprte tuberkuloze. Umetnih pnevmotorak-sov je izvršil 338, obsevani 274. obiskov na domu 190. Smrtna nesreča kolesarja Pri Novi gori sta zadela drug v drugega dva kolesarja, izmed katerih je eden zaradi počene lobanje izdihnil na kraju nesreče Novo mesto, 23. septembra. Danes je Društvo kmečkih fantov ta deklet v Gotni vasi priredilo kolesarsko dirko na Gorjance pri kateri je startalo 7 dirkačev. Kmalu popoldne se je napotil v Vinjo vas nakupovat ježice 22.1et-ni posestnikov sin Anton Turk iz Gornje Težke vode, ki se je okrog pol 16. vračal proti domu. Na poti je naletel na državni cesti pri Novi gori ob kilometrskem kamnu 801 na dirkača Riflja, uslužbenca pri tvrdki Pavčič v Novem mestu. Ker je Turk vozil po napačni, levi strani, sta oba trčila v polnem zaletu skupaj. Turku, ki je odletel daleč s kolesa na cesto, Je ob padcu počila lobanja ter je obležal takoj mrtev, medtem ko se je Ritelj onesvestil. Na kraj nesreče poslani vojaški avtomofbil je ponesrečenca prepeljal v neko gostilno v Gctni vasi, kjer se je Rifelj zavedel in ■nadaljeval potem pot sam v mesto. Tragično umrlega Turka so prepeljali njegovi starši na dom. Neumorno delo prekmurskih akademikov Letos pomladi so združili prekmurski akademiki klub, ki je v tem kratkem času pokazal že veliko delavnost in postal činitelj, ki bo imel pri ustvarjanju bodočih razmer v Prekmurju velik delež. Ustanovni zbor Kluba prekmurskih akademikov se je vršil 3. aprila. Iz poročil raznih funkcionarjev, ki so na občnem zboru pretekli torek v Murski Soboti referi-rali o delu, je razvidno, kako je klub program, ki si ga je nadel aprila, izvedel v te- Mirna ljubljanska nedelja Ljubljana, 23. septembra. Prva jesenska nedelja je bila poletno solnčna in so Ljubljančani z njo lahko zadovoljni. Sicer je bilo davi mesto do 10. v gosti megli, a ko se je dvignila, smo imeli najlepši dan. Zato ni čudno, da je bilo v kopališčih precej živahno. Ilirija je Imela popoldne kar lepo število obiskovalcev. Prav tako jih je bdlo precej na Savi in Ljubljanici. Lepo nedeljo je izkoristilo tudi na tisoče izletnikov. jasnico. V začetku 18. stoletja je bila ljubljanska vojašnica na Zabjeku. Mestna občina pa je smatrala, da stara stavba ni več namenu primerna in je hotela sezidati novo vojašnico. Leta 1732 je izgotcvrl stavbenik Janez Jurij Schmidt načrt za vojašnico in dobil zanj honorar 4 goldinarje iz mestne blagajne. Toda načrt je obležal neizvršen, zakaj še leta 1748. je izvršil mestni stavbenik Candido Zulliani drug načrt in dobil za svoje delo honorar 8 goldinarjev 20 krajcarjev, za dve nadaljnji kopiji pa še 4 goldinarje. Zidava vojašnice se je izvršila z adaptacijo starega lazareta pri Sv. Petru. Ta la-zaret so zgradili skupno mestna občina in deželni stanovi v letih 1612 do 1635. Laza-ret je bil nekakšna ubožnica in hiralnica. V dobah raznih epidemij je bila tukaj tudi izolirnica. Adaptacija se je izvrš:la v začetku samo za nastanitev ene vojaške čete, in je bila zgradba pritlična do leta 1780., ko so ji nadzidali eno nadstropje. Ko je bila sklenjena adaptacija lazareta v vojašnico, so se obvezali ljubljanski meščani, da bodo prispevali dve leti po dva tisoč goldinarjev. Ta vsota 4000 goldinarjev se je razdelila na hišne posestnike. K tej vsoti je dalo mesto še h;šo, vredno 18.000 goldinarjev. Poedini hišni posestniki so plačevali po 1 do 5 goldinarjev. Največ prispevkov po 4 gld. so plačevali posestniki iz šent-petrskega predmestja, kjer je bilo takrat mnogo usnjarjev, strojarjev in mesarjev. Posestniki v notranjem mestu, kjer so imeli svoje hiše plemenitaši in trgovci, so plačevali po 5 goldinarjev. Pri šentpetrski vojašnici so bili tudi hlevi, zato je prirejala na prostranem dvorišču vojašnice leta 1790. jahaška družba svoje dirke in predstave. Tako poroča istega leta »Leibacher Zeitung«: »Dne 25. in 26. septembra je pokazal g. Mathien, kraljevi angleški konjar, katerega sta že občudovala ku počitnic. Tajnik je poročal, da je klu- I brezposelnega mizarja Edvarda Anžurja iz Kronika nesreč je bila majhna. Snoči so . _ . „ __________ morali reševalci na Dunajsko cesto, kjer I 'n Madrid, tudi pri nas v naši vo- je neki avtomobalist povoail 31Jetnega ' 'a5nici. kamor in t*ri£1s> sila bovo članstvo od ustanovitve naraslo za 80 odst Izgubil je klub enega člana, in sicer predsednika g. Škrlaka, ki mu je potekla doba dveh let po absolutoriju, ko pravila ne dopuščajo več članstva. Koliko stikov je navezal klub v tem času z javnostjo, je razvidno iz seznama odposlanih dopisov, katerih število je doseglo 1009. Blagajnik je poročal o denarnem prometu. Glavni dohodki so bile podpore, glavni izdatki pa finansiranje klubove delegacije, ki je šla v Beograd intervenirat za popolno gimnazijo v Murski Soboti, in založitev zemljevida Slovenske krajine. Izmed odsekov sta najvažnejša statistični odsek za gimnazijsko akcijo. Načelnik statističnega odseka je poročal, da je odsek sestavil natančni pregled področij, ki se naj preuče, in svoj elaborat razposlal med člane v obliki vprašalnih pol, ki naj jih oddajo pred odhodom na kraj študija letos v jeseni. Za zbiranje statistik pri uradih je klub prosil za dovoljenje pri banski upravi. Akcija za popolno gimnazijo v Murski Soboti je absorbirala največ sil v klubu, zato je med vsemi poročili odsekov zavzelo to največ časa in sprožilo največ debat. Na 25 tipkanih straneh je bilo popisano delo treh mesecev letanja, resolucij, prosja-čenj, shodov, govoTov, pogajanj, dopisovanj, delegacij in vozarjenja s kolesi in m< terji, kar je dalo 15.000 podpisov za popolno gimnazijo v Soboti, zbranih v 300 st ani obsegajoči knjigi z naslovom »Želja prekmurskega ljudstva ob 15 letnici osvo-bojenja«. Uvod v knjigo je nagovor na Nj. Vel., odnosno na ministra pTOSvete. Po en izvod te knjige je izročila klubova delegacija dvornemu maršalatu in ministru pro-svete. Delegacija se je vrnila iz Beograda z najlepšimi nadami, vendar do danes še ni ustreženo želji prekmurskega ljudstva. Pri zbiranju podpisov za popolno gimnazijo so nudili akademikom veliko pomoč zlasti učitelji, deloma pa tudi gimnazijci. Predsednik je v poročilu podal pregled vsega dela s posebnim ozirom na smernice, za katere se je odbor odločil v začetku poslovnega leta. Socialno .delo vrši klub s snovanjem samostojnega sklada za podpiranje siromašnih študentov. Za sklad so že dani prispevki in klub je že dal posojila. Na kulturnem področju pa se je klub izkazal v tej poslovni dobi z izdajo zemljevida Slovenske krajine. Izdelal ga je akademik g. Maučec. Z zemljevidom so nam pokaza-ne mnoge doslej nepoznane zanimivosti PrekmuTja: mineralni vrelci, zgodovinska najdišča, narodne manjšine, verske razlike, zlasti pa krajevna imena v pristni ljudski govorici. O svojem delu je obveščal klub slovensko javnost z apelom ob začetku gimnazijske akcije (posamezni člani so pisali o klubu v razne časopise), z letaki in s predavanjem v ljubljanskem radiu. Klub je navezal najiskrenejše stike z učiteljskima društvoma v srezih Murski Soboti in Lendavi. Na njih zborovanjih je imel predsednik dva govora, kjer jim je razložil smoter kluba ter ju naprosil za sodelovanje. Z ljudstvom je prišel klub v stik zlasti na treh shodih (Grad, Bodonci in Cankova). Po absolutoriju, ki ga je predlagal revizor Miško Kranjec, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dosedanji podpredsednik Pintarič Ivan, abs. med.; podpredsednik Škerlak Tibor, stud chem.; tajnica Krepsova Ema, stud. med.; blagajnik Nemec Ludovik, stud. techn.; odbornika Ti-vaclar Jožef in Berden Ludvik, cand. iur. Istega dne kakor občni zbor je imel klub sestanek, na katerem je predaval dosedanji predsednik o psihoanaliza. Bilo je to prvo predavanje iz serije, ki sledi. Glinka pri Škofljici. Anžur je dobil precej hude notranje poškodbe. Dopoldne je našel policijski stražnik na Poljanski cesti ležečega brezposelnega delavca Antona Jerše-ta, ki je pade! z lestve, ko je hotel iti spat na svisli. Najbrž je bil mož malo okajen. Bil je nezavesten in je njegovo stanje precej resno. Krjavi jeva koča je prvi dolenjski planinski dom litija, 23. septembra. Naša lepa, valovita Dolenjska je v tujsko prometnem oziru pastorka. Zapostavljena je bila dolga desetletja in so jo po-sečali le samotni planinci. Pa so Dolenjci strumno sami stopali na noge. Ustanovili so si »Krko«, Smučarski klub »Polž« in v vseh pomembnejših krajih Dolenjske tuj-sko-prometna društva, ki vabijo tujce. Razen tega so se začeli graditi planinski domovi. Nedavno je bila izročena prometu prva planinska koča na Dolenjskem, ki stoji na Obolnem med Litijo Jn Stično. Vsi ti kraji so znani že tudi povprečnemu inteligentu iz naše 'iterature. Levstik je hodil tod okrog in Jurčiča je dalo to okolje. Deseti brat je živel v našem srezu in iz naših smrek je dolbel Krjavelj svoje žlice . Prav zanimiva je zgodovina ustanovitve prve planinske koče na Dolenjskem. Zgradila jo je majhna vrsta rodoljubnih učiteljev in učiteljic iz Stične m okolice s pomočjo dolenjskih študentov Svoje prihranke so zlagali na kup in danes je krona tega truda Krjavljeva koča na Obclnem. Obolno je zajetna gmota na sredi litijskega sreza ler loči potočke, ki se stekajo na sever v Savo in aa jug v Krke. Za Jaztč-jetn je v tem predelu najvišji hrib, 771 m visok, ki ga vidi tudi popotnik iz vlaka zasavske proge pri Porovičah. Predzadnjo nedeljo se je zbralo kijub skromni reklami mnogo občinstva iz Ljubljane, Litije, Stične in iz drugih krajev Dolenjske ,da prisostvujejo otvoritvi koče. Ob krasnem solnčnem dnevu je pozdravil občinstvo v imenu graditeljev visokošolec g. Julče Ver bič, slavnostno b&se-lo pa je izpregovoril planinski starosta in predsednik litijske SPD g. Ferdo Tomazin. Zastopnik »Polža« g. Jože Župančič je prinesel čestitke sosednjih pJaninarjev. Poudaril je velik napredek turizma na Dolenjskem in je povedal veselo sporočilo, da bo v kratkem otvoritev novega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Pripravljajo pa se tudi žužemberčani za graditev doma v svoji okolici. Ravnatelj g. špende je pozdravil Krjavljevo kočo v imenu osrednjega odbora SPD, planinski senior gosp. Kornčan paje nazdravil dolenjskim pla. ninarjem v imenu »Piparjev«, ki so položili temelje naši SPD. Planinarji in plani-narice, kmečki fantje in dekleta so se strnili pod vodstvom šmarskega upravitelja g. Kovačiča Maksa v Krjavljev pevsid zbor ter so vneto prepevali med posameznimi govori in kasneje vse popoldne. Popoldne so prišli v velikem številu oko. liški kmetje in je zavladalo po solnčnih travnikih poleg koče veselo življenje. Čakovec ie mesto Čakovec, 23. septembra Z včerajšnjim dnem je postal čakovec v Medmurju mesto. Kakor pravi zgodovina, je doibil čakovec svoje Ime po grafu čaku, ki je živel ofb konen XII. stoletja, Tedaj Je Medmurte pripadalo Hrvatski, pozneje pa Je večkrat menjalo gospodarje in je imelo prav burno zgodovino, zlasti za časa Zrinjs-kih, ki «0 'bili dalje časa gospodarji te pokrajine. jašnici, kamor je prišlo sila mnogo ljudi iz mesta, dokaze svoje in svoje družbe splošno znane umetnosti na konju. Konji in jezdeca, bodisi, da se občuduje pripravnost in urnost drugih, ali pa lepoto in hitrost prvih, vsekakor zaslužijo oboji, da se jih vidi in potem poznavalec umetnosti ne more odrekati družbi svojega priznanja.« Šentpetrsko vojašnico omenja leta 1793. tudi nemški turist: »Zunaj mesta Ljubljane je velika, v štirikotu zidana vojašnica, katere notranje stene na dvorišču so temno-modro prepleskane. To pa zaradi vojakov pri vežbanju, ker jih slepijo bele stene, zlasti če jih obseva sonce. Tudi oficirji lažje razlikujejo bele vojake, njihove puške in njihovo premikanje. — Tudi profesor Benedikt Franc Herrmann omenja v svojem potopisu »Potovanje po Avstriji, štajerski, Koroški, Kranjski, Italiji. Tirolski Salcbur-ški in Bavarski« (1780) pri opisu Ljubljane med najbolj znamenitimi poslopji poleg ro-tovža, gledališča, Gruberjeve in Zoisove palače tudi vojašnico v šentpetrskem predmestju. Prvi polk v šentpetrski vojašnici je bil takratni domači pešpoDc št. 43 grofa Antona Thurna Valsassina. Bil je ustanovljen leta 1715. kot polk grofa Wallisa in je bil leta 1809. v začetku francoskega medvladja na Kranjskem kot polk barona pl. Simbsche razpuščen. — Gojenci polkovne kadetne šole Thurn Valsassina so priredili leta 1787. več diletantskih predstav v stanovskem gledališču v Ljubljani. Igrali so v prid ljubljanskega ubožnega sklada pod vodstvom nadporočnika Grossilier, med ostalim tudi žaloigro v petih dejanjih, ki je obravnavala hvaležno snov —. Wallensteina —, dolgo pred Schillerjevim mojstrskim delom! Po odhodu Francozov je prišel v šentpetrsko vojašnico še leta 1816. domači pešpolk št 17, poznejši Khunovci, katerim so vzdeli ime »kranjski Janezi«. Leta 1893. je prišel kader pešpolka v Celovec, po en bataljon pa je ostal vedno v šentpetrski vojašnici. Med svetovno vojno je bil kader 17. pešpolka premeščen v Judenburg na Zgornje Štajersko, kjer se je izvršil leta 1918. znani vojaški upor s tako žalostnimi posledicami. Ob početku svetovne vojne so odkorakali prvi pohodni bataljoni kranjskih Janezov iz šentpetrske vojašnice, od katerih za veliko množico ni bilo več povratka v domovino. (Po starih virih — R. DI.) Beograjska pravoslavna stolnica Beograd, 23. septembra. Pravoslavne cerkve pri nas navadno niso velike. Velik del pravoslavnih verskih obredov se ne opravlja v cerkvi, temveč na prostem, ali pri. vernikih na domu, pa »o zato večje, razsežnejše cerkvene stavbe tndi nepotrebne. Je pa tudi resnica, da naši pravoslavni bratje, dasi se jim nikakor ne sme odrekati globoka vernost niso posebno vneti za obisk cerkve v veliki množici, pa se zato tudi ob največjih praznikih župna cerkev, dasi Je majhna, le redkokedaj napolni za veliko opravilo, lifcurgijo. Nasprotno pa se tudi redkokedaj zgodi, da bi človek, ki prihaja sam mimo cerkve, ne vstopil, poljubil svete ikone (podobe) in opravil kratko molitvico. Tako ni čudno, da se pravoslavne cerkve pri nas niti od daleč ne morejo meriti v razsežnosti s cerkvami drugih veroizpovedi, zlasti pa katoliške, pri katerih pa večinoma tudi ni bil razlog za njihovo veličino dejanska potreba, temveč le vodilna misel, da mora biti cerkev najmogočnejša, najoblastnejša stavba vse-naokoli. Beograjska sabora a cerkev, stolnica, je dejanski zelo skromen božji hram. Sezidat! je Je dal knez Miloš Obrenovlč na kraju, kjer je stala že prej cerkev te starejših časov, v neposrednem sosetfstvn te- daj ie turške trdnjave. V cerkveni grobnici tudi leži krsta s posmrtnimi ostanki kneza Miloša. Krsta je že zelo strohnela, popolnoma pa je strohnel leseni križ, ki ga dobi v6ak pravoslavni mrlič. Poleg te krste leži krsta s truplom Miloševega sina, kneoa Mihajla. Krsta ia križ sta še dobro ohranjena. V posebni žari se hrani tn tudi srce kneza Mihajla. Na žari je napis: »Srce kneza Mihajla, poginulog 29. maja 1868. godtae«. Knez Mihajlo je bil is zasede ustreljen v Košutnjaku nad Topčiderom. Na drugi strani je grobnica, v kateri počivajo trije beograjski mitro-politi, med njimi mitropolit Antim, zadnji grški mitropolit^ ki ga je carigrajski .patrijarh postavil sVbom (poznejši mitro-politi so bili sinovi srbskega naroda) in je ta mitropolit mazilil leta 1831. kneza Miloša za dednega srbskega vladarja Sedaj, ko se cerkev znotraj ta zunaj prenavlja, so našli v tleh veliko krsto po čemer se da soditi, da Je bilo okoli nekdanje stare cerkve pač pokopališče. Saborna cerkev se sedaj, kakor rečeno, prenavlja. Ker bo v kratkem popolnoma dovršena nova patrijaršija, v kateri bo stanoval patrijarh in bodo nameščeni v njej vsi patrljaršijski uradi, veličastna palača, vsa snežno bela kakor tam onstran cerkve nova palača francoskega po-slaništva, se Je pokazalo nujno potrebno, da se prenovi tudi sabonna cerkev znotraj in zunaj, zlasti pa zunaj ta se tako PTilagodi svoji okolici. Cerkev se zunaj obloži z umetnim kamnom in dobi bakreno streho. Na stolpu se namesti električna ura. V cerkvi se uvede zračna kurjava. Vsa ta dela se dovrše deloma še letos deloma pa v prvi polovici prihodnjega leta. Tako bo temle v začetku prihodnjega poletja beograjska pravoslavna stolnica vsa prenovljena in bo vkljub svojim precej skromnim izmeram v okras vsemu kalemegdanskemu mestnemu predelu, a vidna po svojem vitkem stolpu že od daleč potniku, ki prihaja v Beograd od severa ali izapada. Narodno gledališče v Mariboru v sezoni 1934-35 Razpis gledališkega a bon man a. Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje za sezono 1934/35 abonma, ki se zaključi v začetku maja leta 1935 ter obsega 22 predstav (12 dramskih, 9 glasbenih predstav in en koncert) in znači velik popust napram večernim cenam. — Abonma je najmanj 10 odst cenejši od lanskega, ker sta letos 2 uprizoritvi (1 glasbena predstava in 1 koncert) več. — Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po 58, 38, 31. 24 Din; (za uradnike 49, 32, 27. 20); parterni sedeži po 48, 38, 31 Din (za uradnike 4L 32, 29 Din); balkonski po 48, 38. 29, 22 Din (za uradnike 41, 32, 24, 18 Din); galerijski po 24, 19, 13 Din (za uradnike 19, 14, 9 Din). Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih, 9 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so Ie one predstave, ki imajo na lepakih označbo «Izven«. (Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu.) Prijavni rok za gledališki abonma je podaljšan do ponedeljka 1. oktobra. Repertoarai načrt za novo sezono. Dramski del: Slovenska dela: Cankar: »Hlapci«. Golouh: »Od zore do mraka«. Kreft: »Kreature«. Šorli: »Divji ognji«. Quidam: »Injekcija«. Vombergar: »Zlato tele«. Srbohrvatska dela: Feldman: »Profesor 2ič«. Kosor: »Požar strasti«. Nušič: »■M is ter Dolar«. Češko delo: Scheinpfla-gova: »Gugalnica«. Rusko delo: Tolstoj: »Živi mrtvec« ali »Ana Karenina«. Neslovenska dela: Alsberg: »Konflikt«. Bua-Fe-kete: »Trafika«. Doval: »Tovariš«. Farrere: »Bitka«. Frank: »Vzrok«. Hoffmannsthal: »Slehernik«. O' Neill: »Anna Cristie«. Sa-voir: »Osma žena«. Shakespeare: »Hamlet«. Shaw: »Hudičev učenec«. ToIIer: »Hin-kemann« (Jalovec). Wilde: »Idealni soprog«. — Razen tega nekaj otroških in ljudskih iger ter eventualno drugod izredno uspele novitete. Glasbeni del: Parma: »Zlatorog« ali »Urh, grof Celjski«. Smetana: »Dalibor«. Verdi: »Trubadur«. Offenbach: »Hoffman-nove pripovedke«. Abraham: »Ples v Sa-voyu«. Beneš: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Ipavic: »Princesa Vrtoglav-ka«. Lehar: »Carjevič«. Millocker: »Gaspa-rene«. Stolz: Izgubljeni valček«. Dve slovenski noviteti. Iz akvaristovske torbe O rakih V loki v senci košatih jelš in starih vrb, ki so svoje korenine vsidrale globoko v obalo, žubori potoček. Po močnejših deževjih razkrije voda mnogo korenin, ki se nam vidijo kakor omrežje, spleteno iz čr-norjavih vrvi ta vrvic. Pod omrežjem se nam pokaže ta peščenec in drugo kamenje, pomešana z ilovico ta rjavo zemljo, vmes pa zijajo nstja večjih ta manjših lukenj med poedtaimi koreninami. Na dnu potočka otpazimo čeeto globlje jame, kjer se je nagomililo počrnelo listje Jelš in vrb. Tu žive postranice, ličinke kačjih pastirjev in enodnevnic, hrošči, pupki, žabe, paglavci in drugi drobiž. Poleg jamic bliže obali, kjer prodira poletno solnce skozi goeto vejevje, se pa sotači zarod globočkov, kleni-čev ln drugih ribic, a tudi kako večjo ribico zagledamo tu ta tam. V tem tihem kraljestvu kraljuje vitez s trdim oklepom, z dolgimi brki ta s posebno močnim, škar-jam podobnim orožjem, kraljuje rak, ki ga pozna večina Zemljanov le v oni rdeči halji, katero si nadene, ko ga vrže neusmiljeni kuhar v vročo vodo, sicer je pa barva telesa modro^zeleno-rjavo-rdečkasta. Rak Je dokaj zanimiva živalca ta nas spominja po ustroju života na žuželke, zlasti na ščijpalca. Svoječasno So ga krstili znanstveniki na ime Astacus flnviatilis, v novejših časih pa so mu dali ime Pota-mobius astakus. No, za Slovence in ostale slovanske narode ostane slej ko prej rak. Pod listjem na dnu najdemo navadno manjše rake, v luknjah med koreninami pa stanujejo starejši, kar občutiš prav lahko, če posežeš nerodno v tako luknjo. Vitez v njej ne .pozna šale ta te prav občutno vščipoe. Ko ga izvlečeš iz luknje, se boš čudil velikemu številu nožic, od katerih mu pa služi za hojo samo 5 daljših parov, med katerimi je tudi škarjasti par. GJava in oprsje sta pod enim oklepom (košem). Skrajni del glave je trikotno zaoščen, kjer sta na dveh, kratkima kolencema podobnih izrastkih črni očesi. Tik izpod očes štrle štiri manjše in dve dolgi tipalki. Z daljšimi tipa in voha. Usta leže globlje, a okoli njih je 6 parov nožic za donašanje hrane. Za košem se trup zožuje v zadek, ki se konča z repno plavutjo in ki ima na vsakem obročku po en par končin. Z repno plavujto udarja izpod sebe ta se bliskovito umakne, če ga zasledujejo sovražniki, zlasti vidra, ostriž, ščuka ali pa jegulja, ki je neusmiljena uničevalka rakov za časa levitve, ko jim je oklep mehak. Rak diha skozi škrge, ki so ob nožicah, razporejenih okoli ust. če vzamemo raka jz vode, zdrži razmerno dolgo, ker moči škrge z vodo_ ki je ostala v škržni votlini. Raklja nosi bobasta jajčeca s pomočjo zadkovih končin s seboj. Ko se izležejo mladiči, se drže tudi ti pod repom. V maju ta juniju vlovimo z rakljo vred prav lahko tudi za akvarij prikladne mladiče. Rak žre vse: ličinke, pupke, paglavce, mrtve živalce in rastlinsko hrano. V akvariju gojim 6 cm dolgega raka. Hranim ga z nastrganim mesom, ki ga takoj zavoha in pograbi z hodilnimi končina-mi, ki ga podado čeljustim, slednje jih pa maše v ustno odprtino. V akvariju si želi temno mesto, in če ga ni_ si napravi vdolbino v mivko. Majhni raki niso nikomiur nevarni in postanejo zelo krotki, sicer so pa ljubke živalice, katerih obnašanje v akvariju je nad vse zanimivo. V skupini skrluparjev, kamor spada Durš rak, so tudi praskrluparji, ki jih zastopa moluški ostvar z močnim oklepom na sprednjem in zadnjem delu trupa. On Je potomec velerakov, ki so živeli za časa silur-ske pa tja do permske tvorbe starega zemeljskega veka. Zatem sledi rod obročkar-jev, ki jim pripadata tu-di postranica ta ko-čič, ki se zavije v kroglico, če ga vzamemo med prste. Slednjič so v tej skupini še ce-pomožci, kakor naši samooki, povodne bolhe in drugi najmanjši, v lupinah tičeči ra-čiči s katerimi hranilmo ribice. O. S. Vremenski pregled Druga polovica septembra kaze za vreme vendarle boljše nego prva polovica saj je bila po večini že sreda meseca ugodnejša nego prejšnji teden. Morda se vendarle uvaja splošna sprememba vremenskega značaja; davno je že čas zanjo. Prvo polovico tega tedna je še obvladoval mogočni anticiklon ki se je čez nedeljo držal povsem neoslabljeno, dasi se je moral polagoma umikati proti vzhodu, ter se je naselil s svojim osredjem nad porečjem Dona, naklanjajoč pred vsem domala vsej Rusiji zelo lepo in prijetno zgodnje jesensko vreme. Za odmikajočim se anticiklonom je prodirala silna atlantslia depresija, ki pa je mogla napredovati na celino le prav počasi. Nekako v torek ta sredo se je čez srednjo Evropo pomikal mejni pas med anticiklonskim in depresijskim območjem, to se pravi hkrati med lepim &o točnim vremenom ter pooblačit vi jo ta dežjem. Spremembo vremenskega režimi a je napovedovalo krepko nevihtno razpok>-ženje_ ki se je pri nas pokazalo zlasti v torek popoldne in zvečer, ko so se zlasti ob gorah sprožile manjše nevihte, ponekod s hujšimi nalivi. V sredo je v sferi oblakov že prevladal zapadni tok, znamenje, da smo že prešli pod vpliv ciklonskega vetrovnega sistema. No, in v četrtek zjutraj nas je roočar dež prepričal, da nas je že zajel deževni pas depresije, prav tako kakor tudi zapad.no srednjo Evropo in našle taji dan, v .petek, že tudi podonavske in balkanske dežele. Ali vendar moremo biti še prav zadovoljni. Velika atlantska depresija je ostala nekako okorna; ruski anticiklon je ne pusti na celtao, zato je morala ostati nad Oceanom, odkoder se je začela prestavljati prav počasi daleč ob Skandinaviji proti Belemu morju. Komaj nas je torej v četrtek preplavil deževni sektor depresije se je jela odmika t i od naše smeri ta pozno zvečer je dež jenjal, naslednje jutro pa nas je znova prijazno pozdravilo solnce. Z oddaljitvijo depresije se je zračni tlak pri nas zopet dvignil, ruski ciklon se je raztegnil nazaj čez srednjo Evropo v smeri proti a sorskemu anticiklonu, ki čuva lepo vreme Španiji. In tako se je zgodilo, da smo imeli zadnja dva dneva v tednu zopet lepo vreme. Ne moremo pa še trditi, da nam je vreme znova zagotovljeno. Nasprotno, vre-imenska situacija je še zelo kočljiva. Zapadni zračni tok, ki ga gledamo ob konen tedna v sferi visokih in najvišjih oblakov, priča_ da sega vpliv atlanske depresije, potujoče daleč na severu, vendarle še vedno do nas in se more ob prvi priliki celo ojačiti. Burja v spodnji sferi zračne mase pa priča, da se je stvorila nad Sredozemskim morjem manjša, stranska depresija, ki je dosedaj le prav malo vplivala na naše vreme, ki pa tudi ne more okrepiti in nas osrečiti s prav zoprnimi Oblačnimi in deževnimi dnevi. Ako pa ostane zmaga an-ticiklonskemu vplivu in se ta ojači potem pa solnčnih dni še ne bi bilo konec. Tako ne moremo drugega kakor da želimo zmage dobrim silam, a smo vendarle pripravljeni na premoč nasprotnega, ki se zdi, aa ima za enkrat še močnejše postojanke. Nova grobova. V Ljubljani je v visoki starosti 72 let preminil davčni upravnik v pokoju Franc Modrijan. Pogreb bo 25. t. m. ob 16. izpred mrtvašnice na Vi-dovdanski cesti 9. — V ljubljanski (bolnišnici je umrl organist v pokoju g. Ivan Pogačnik. Pogreb pokojnika bo 25. t. m. ob 9. dopoldne. — Obema rajnkima blag spomin, žalujočim naše sožalje! Klub esperanti stov v Ljubljani bo otvoril esperantski tečaj za začetnike v sredo 26. sept. 1934 ob 19.30 uri v prostorih Dopisne trgovske šole, Kongresni trg 2-EL Tečaj se bo vršil dvakrat tedensko (sreda in petek) od 19.30—20.30 ure, učnina bo malenkostna. Priglasiti se more vsakdo. V glasbeni šoli operne pevke, profesor Jarmile Lily Gerbičeve prične pouk dne 3, oktobra. Poučuje se klavir, solo-petje, teorija, deklamacija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Tozadevna pojasnila in vpisovanje v sredo 26. in v soboto 29. t. m. od 11. do pol 1. in od 2. do 4. v Čevljarski ulici št. l-II. šolnina nižja kakor v drugih glasbenih zavodih. še okrog letoviških potreb Bohinja Bohinj, 22. septembra. Dne 8. t_ m. smo brali v »Jutru« članek pod naslovom »Okrog letoviščarskih potreb Bohinja«, ki naj bi bil nekakšna replika na članek »Bodoče pridobitve Bohinja«. Hvaležni smo za vsak članek, ki opozori naše ljudi na lepote Bohinja in jih vabi, da si jih ogledajo, hvaležni smo tudi za vsako kritiko razmer, vendar pa mora biti kritika dobrohotna in upravičena. V omenjenem članku smo opazili le dosti neinformi-ranosti o dejanskem položaju. Gospod H. se je spotaknil prav ob vse, kar je bral v članku »Bodoče pridobitve Bohinja«, razen ob sirarno, ki ga kot tujca najbrž ne zanima. Najprej ob vzpenja-£, Tkateri želi, da bi se ^eljalaod3ezera na Komarčo ali pa na Skalaški dom na Najbrž pa je prezrl, v kakšm zve^ je bila ta vzpenjača omenjena. V Uskovm^ d se gradi centralna sirarna za bohinjske Planine okoli Triglava Vzpenjala bo služite za dovažanje mleka z vseh planini na Uskovnico. Namen tega je, da bomo ven. dar enkrat dobili standardni tip bob^ke ga sira, ki ga doslej še nimamo. Ker pa je laradi različnih višin naših planin vegetacija skoraj povsod različna, je različno tudi mleko in potem sir. Ker se bo zdaj vse mleko predelovalo v i3ti sirarm zmešano bci tudi sir postal enotnejši Mleko bi se s prenašanjem pokvarilo in tudi vse velike količdnene bi bilo mogoče prenesUpoveč ur daleč, pri prevažanju z vzpenjačo ^ mleko n4 bo nič trpelo. Le to m nič drugega ni namen vzpenjače, ki se za osebni promet sploh ne bo rabila. Te vrste vzpe. njače so v Švici že dolgo uvedene in so se povsod obnesle. Naša bo prvi poizkus v naši državi in — po stari kranjski navadi — je priletel prvi kamen nanjo, še preden je bil postavljen zanjo prvi steber _ O gorskih vzpenjačah za osebni promet se je že dosti pisalo in večina tremo pisanih člankov po avstrijskih, nemških in s carskih listih je izzvenela v migljaj da 66 pravi turist vzpenjač ne poslužuje. Priroda je lepa dokler je človek ne izmaliči s svojimi »pridobitvami«. V nekem švicarskem planinskem listu se je nedavno vnela debata aH naj bi vzpenjačo na goro Jungfrau še' podaljšali ali ne. Slučajno smo dobili v roko članek dr. Rugglija, ki v njem pravi: >Ce bi šlo po mojem, bi podrl vzpenjačo, kolikor je že zdaj stoji, ne pa da bi jo še podaljševal malone do vrha. Naše svete gore so za mladino, ki na njih izkuša svojo moč ne pa za eksaltirane Američanke in debele bančnike.« Mož ima prav. Gorskih koč zavetišč in hotelov imamo zaenkrat v bohinjskem kotu že dovolj, če ne celo preveč, vzpenjače nam še dolgo ni treba. Vodovod je v planinah potreben iz več razlogov. Prvič pri izdelavi sira. Vse kotle, posode in orodja, ki so potrebna za izdela^ vo sira je treba skrajno čisto pomivati. Voda, ki so jo prej v to svrho uporabl.,ali, je bila po večini kapnica, ki je škodovala okusu sira. Vodovod je potreben zaradi ogromnega porasta letoviščarjev v zadnjem letu. Kakšen je ta porast, bo še pozneje omenjeno. Potreben pa je tudi zaradi živine ker v vročih mesecih v planinah skoraj redno zmanjka vode in je treba živino napajati včasih cele ure daleč. Res je, da je vodovod tudi okoli jezera potreben.' Pa bi dali zanj morda iniciativo in del potrebnega denarja tisti, ki so pri njem prizadeti — lastniki številnih vil in hotelov okoli jezera. Ce bi bil del kritja stroškov že zagotovoljen, bi prispevala svoj del tudi občina in banovina bi dala nedvomno znatno podporo. Tudi vodovod na planinah ni bil napravljen s samimi podporami. Tisti domačini, ki so delali in še zdaj delajo tlako zanj, to dobro vedo. Predlaganje po listih še ni vse. Bohinjska ob. čina je zadnja leta pokazala pod svojim županom g. Jankom Hodnikom toliko aktivnosti in dosegla tolikšne uspehe, da ne zasluži trganja po listih. Gospod H. omenja v svojem članku tudi to. da branijo nekateri lastniki na vzhodni obali Bohinjskega jezera prehod čez svoje zemljišče in da pot po tej strani jezera zdaj skoraj ni mogoča. Tudi v tem pogledu se bo prav kmalu vse obrnilo na bolje. Izdemje se že regulacijski načrt za okolico jezera in v njem bo prav lepa pot po tej strani bohinjskega bisera. Kjer bi šla ta pot čez tuja zemljišča, se bo uvedlo razlastitveno postopanje. Da bi srednjevaški župan trdil, da je je-zero last srednjevaške občine, ni resnica. Res pa leži v srednjevaški občini in zato ima občina pravico, naložiti davščine na njegovo uporabljanje, in te davščine mora potem še odobriti višje oblastvo, to je banovina. Davščina na čolne, ki jo pisec omenja, ne gre v korist ostali občini. Zaradi velike frekvence letoviščarjev in naseljevanja okoli jezera je imela občina zelo Velike izdatke in jih ima še zdaj z vzdrževanjem poti, cestne razsvetljave in reda. Vzdrževati mora sama poti do hotela Zlatoroga in do Savice. Ker so se tujci pritoževali zaradi nereda, je morala nastaviti posebnega redarja, ki ga sama plačuje. S tistimi šestimi tisočaki, ki jih dobi na leto od prenočnin, vsega ne more kriti. Sicer pa taksa na čolne, ki se g. H. nanjo sklicuje, ni tako visoka. Za vso sezono znaša za vseh 20 čolnov na Bohinjskem jezeru celih 2000 Din. Da pa bi morala imeti občina od jezera le stroške, a nika-kih dohodkov, ni nikjer napisano. Trditev, da je jezero javna last, je prav lepa in se lepo sliši V regulacijskem načrtu je določena tudi gradba javnega kopališča. Zgraditi ga bo morala srednjevaška občina. Velikokrat se bere, da sta lov in ribolov na jezeru, pa tudi po pritokih Save Bohinjke last gozdne uprave (nekdanjega verskega zaklada). To pa zlasti za nekatere pritoke (Ribnico) še ni prav zanesljivo in bo morda kje drugače zapisano. Vsekako bd bilo dobro, reč dokončno razčistiti. članek »Bodoče pridobitve Bohinja« se je zavzemal za gorsko cesto Bled—Mrzli studenec — Rudno polje — Uskovnica — Srednja vas. Nasprotno pa želi replika gospoda H. še podaljšek čez goro Studor na Staro Fužino. Prav ta želja kaže skrajno nepoznavanje razmer. V prvi vrsti ta cesta ne bo grajena samo za izletnike, ampak tudi za praktično koAst. Na Pokljuki, ki jo ta cesta vzdolž prereže, so ogromne količine lesa, ki bodo zaradi lažjega odvoza dobile večjo ceno. Les se izvaža po večini v Italijo. Za ta les je treba izbrati najkrajšo pot. Ena etapa, Mrzli studenec — Koprivnik — Jereka — Bohinjska Bistrica, se že gradi. Zaposlenih je na njej stalno 80 delavcev in bo cesta, ki bo tudi za avtomobile, že prihodnje poletje izročena prometu. Druga etapa, Mrzli studenec — Rudno polje — Uskovnica — Srednja v^s, bo služila zlasti prevozu lesa s tiste strani planin, ki gravitirajo na Srednjo vas, bodisi da so državne, bodisi privatne. Velike koristi od nje bo imela zlasti planina Uskovnica, ki bo kmalu naše prvo gorsko letovišče z velikimi hoteli. Dandanes je zaradi skalnate kolovozne poti njen razvoj skrajno oviran, saj se zaradi nje podraži dovoz gradbenega materiala za okrog 30 par pri kilogramu, kar da pri kompletni stavbi veliko vsoto. S to cesto se bo tudi precej pocenila režija v gorskih kočah, ki morajo vsako leto izdati ogromne vsote za donašanje živil. Vsa ta živila prihajajo preko Srednje vasi. Pot čez goro Studor na Staro Fužino je brez vsakega praktičnega pomena in bi prav v tem podaljšku cesto tudi vsako leto pokvarili plazovi, ki se s Studora stalno trgajo. Konec članka g. H. pa tudi ne priča o socialnem čutu, ker nekako po ovinkih pravi, da polovična voznina na železnici pri povratku po desetdnevnem bivanju ni potrebna tudi za druge kraje v Bohinju razen jezera in Stare Fužine. Tudi nami-gavanje na pastirske koče in »senice« (menda »stanove«) je deplaslrano. Nedvomno je ta olajšava v veliko korist tistim ljudem, ki si s težavo pritrgajo nekaj denarja za bivanje na deželi, in morajo računati tudi s posameznimi dinarji, ne pa le s stotaki in tisočaki. Kdor ima denar, se za ta popust najbrž ne bo dosti menil. Gospod H. pa očividno ne ve, da je bilo letos po »pastirskih kočah in senicah« lepo število uradnikov, dijakov in drugih oddiha, zdravja in miru potrebnih ljudi, ki se jim je pomanjkanje te olajšave krvavo poznalo, ker jim je pomenilo nepotrebno skrčenje počitnic za nekaj dni. G. H. tudi ne ve, da so neposredno prinesli ti letoviščarji bohinjskim domačinom vsaj toliko denarja kakor hoteli ob jezeru. Od denarja, ki ga puste tujci v teh hotelih, vidijo domačini malo. Gospod H. namiguje tudi, da M bila glede polovične voznine težavna kontrola, ali so letoviščarji res bivali 10 dni v občini. Le brez skrbi naj bo! Vsakdo se mora prijaviti, ker je treba za vsakega gosta, tudi po »pastirskih kočah in senicah«, plačevati občini nočnino, in pri občini se hitro ugotovi, kdo je do polovične vozne cene upravičen in kdo ne. Samo izdajanje potrdil je treba prepustiti občini. Da je raztegnitev te olajšave na vso občino res potrebna in da bo deležno olajšave veliko število ljudi, bo najbolj potrdila statistika, ki pove, koliko ljudi je letos obiskalo Bohinj do 31. avgusta. Del občine Srednje vasi, ki obsega Staro Fužino, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Zlatorog in kočo pri Triglavskih jezerih, je obiskalo: gostov nočnine 1933 (vse leto) 1273 7533 1934 (do 31. VEL) 2188 9055 Del porasta v letu 1934 gre na račun koče pri Triglavskih jezerih, ker ce lani prenočujoči gostje še niso prigiaSali. Všteti so pa seveda le tisti, ki so vsaj eno noč spali v koči. Ostali del občine Srednje vasi Je obiskalo: gostov nočnine 1933 (vse leto) 70 307 1934 (do 31. VIEI.) 1269 5839 Kakor se vidi, je porast ogromen. Del tega porasta gre na račun planinskega hotela na Goreljku, ki tudi ne uživa nobene olajšave, nekaj pa na račun koče na Velem polju in na Aleksandrov dom, ki lani še nista priglašali prenočnin. Vendar pa prirastek ne bo večji kakor pri koči pri Triglavskih jezerih, ker imata vsako leto obe koči komaj toliko prenočnin kakor koča pri Triglavskih jezerih sama (okrog 1000). Ostane vzlic temu najmanj 3000 nočnin, ali, če vzamemo, da bivajo letoviščarji povprečno 15 dni v planinah, 200 gostov, ki so bili pri polovični vozni ceni prikrajšani. In to so po večini gostje »iz pastirskih koč in senic«, ki jim polovična voznina nekaj pomeni! Pozimi bomo imeli dosti smučarjev, Id bodo ostali po več kakor deset dni v Bohinju, in večina njih do polovične voznine, kakor zdaj kaže, ne bo mogla priti, škodo bo trpel seveda Bohinj, ker bi bilo smučarjev dosti več, če bi dobili vozno olajšavo. R. šolski vrt podaljšana učilnica Lepo uspel šolskovrtnarski tečaj za učiteljstvo litijskega sreza — Taki tečaji bodo tudi v drugih srezih — Za osemletno šolsko obveznost brez olajšav Litija, 23. septembra. Obnova vasi je važno vprašanje, ki ga rešujejo številni čjnitelji V slednjem času se je zastavilo zaiti zlasti učiteljstvo, ki na svojih zborih nenehoma razmrotriva, kako bi se pomoglo našemu kmetu, ki ga stiskajo gosipodarske težave. Pri sekciji JUU deluje vneto Klub prijateljev vaške kulture. Na svojih sestankih pa razpravljajo o tej zadevi tudi naša podeželska učiteljska društva JUU. Učiteljstvu gre na roke pri njegovem delu posebno banska uprava. Le-ta je sklenila, da bo enotno usmerila ves šolskovrtnarski pouk, ki naj bo temelj kmetijski izobrazbi. Iz tega namena ie pooblaščen banski nadzornik za šolske vrtove g. Andrej Skulj, da iizvede v teku letošnjega šolskega leta vrsto predavanj '.in tečajev za vse s reze naše banovine. Izvajanja znanega vrtnarskega strokovnjaka, ki se močno udejstvuje na te-bro,« je rekel, ko je sedel v voz. »Sa-laimenska kanalja, Bog mu daj nebeško kraljestvo, malo je takšnih.« »No, no, Grigorij, ne govori slabo o rajnkih!« »Prav. prav. De mortuis nil nisi be-ne. Lump pa je bil vendarle.« Oba prijatelja sta dohitela žalni sprevod in se mu pridružila. Sprevod je tako počasi korakal, da sta do pokopališča še trikrat obiskala krčme m za mir pokojnikove dtuše pila žganje. Na pokopališču se je brala maša za-dušnica. Tašča, žena in svakinja so zelo jokale, kakor je to že star običaj. Ko so položili krsto v grobnico, je žena celo zaklicala: »Pustite me k njemu!«. Toda ni sledila svojemu možu v grobr najbrže se je sipomnila, da bo kot vdova prejemala pokojnino. Zapojkin je čakal, dokler se ni vse pomirilo, potem pa je stopil malo naprej, pogledal po zbranem občinstvu m začel: »Skoro ne moremo verjeti svojim očem in ušesom. Ali niso ta krsta,^ ti objokani obrazi, to vzdihovanje in žalovanje samo strašen sen? Zal, niso sanje. naši čuti nas ne slepijo. On, ki smo ga še pred kratkim videli čvrstega, mladeniško svežega in dobrosrčnega med nami, on, ki je nedavno pred našimi očmi kot neumorna čebela prinašal med v splošni panj naše lepo urejene države, on, ki... je zdaj v prah in v senčno podobo izpremenjen ... Neizprosna smrt je položila nanj svojo težko roko v času, ko je bil kljub starejšim letom še v polnem razvoju in je bilo od njega še mnogo pričakovati. Nenadomestljiva izguba. Kdo bo izpolml to vrzel? Imamo mnogo dobrih uradnikov, toda Prokofij Osipič je bil en sam. Njegova vestnost v službi je bila brezmejna; nikoli ni štedil svojih moči, še soal ni, če je bilo treba delati, bil je nesebičen in nepodkupljiv... Kako brezmejno je zaničeval tiste, ki so ga hoteli podkupovati v škodo obče blaginje, ki so si prizadevali, da bi ga z zapeljivimi dobrotami življenja pripravili do izdaje njegovih dolžnosti! Da, pred našimi očmi je razdelil Prokofij Osipič svojo ne preveliko plačo med najubožnejtše svoje uradniške tovariše. In vi ste pravkar sami slišaii plakanje vdov in sirot, ki so živele od njegovih darov. Posvečal se je samo svoji službi in dobrim delom, ni poznal veselja tega sveta in se je celo odrekel rodbinski sreči. Znano vam je. da je ostal neoženjen do konca svojih dni. Kdo nam ga bo nadomestil kot tovariša? Še ■zmerom se mi zdi, da vidim pred seboj njegovo gladko obrito, drago obličje, ki se obrača proti nam s prijaznim nasmehom. Še zmerom čujem njegov blag, drag glas. Mir tvoji duši, Prokofij Osipič! Počivaj sladko po hudem delu, ti častni, plemeniti mož!« Zapojkin je govoril dalje, poslušalci pa so začeli šepetati. Govor je prav za prav ugajal vsem in je izvabil celo solze iz nekaterih oči. Mnogo pa je bilo v tem govoru prav čudno. Prvič je bilo nerazumljivo, zakaj je govornik imeno-vaJ rajnkega za Prokofija Osipiča, čeprav se je pisal Kiril Ivanovič. Drugič je bilo vsem znano, da se ie rajnki vse življenje vojskoval s svojo življenjsko družico; torei Ka ni mogel označiti za neoženjenega. Tretjič pa je imel rajnki gosto plavo brado in se ni nikdar v svojem življenju bril. Zaradi tega je b5o nepojmljivo, zakaj je govornik imenoval njegov obraz gladko obrit. Poslušalci so se čudili, se spogledovali in skomigali z rameni. »Prokofij Osipič!« je nadaljeval govornik in je zamaknjen gledal v grobnico. »Tvoje obličje ni bilo lepo, temveč celo grdo; bil si godrnjav in mračen; toda vsi smo vedeli, da se pod to zunanjostjo skriva častno prijateljsko srce!« Zdaj pa so poslušalci opazili tudi na govorniku nekaj posebnega. Zastrmel je v neko točko, se začel nemirno gibati in tudi sam skomigati z ramami. Zdajci je umolknil, od začudenja široko odprl usta in se obrnil k Poplavskemu. »Poslušaj, saj še živi!« je dejal ves prestrašen: »Kdo živi?« »No. Prokofij Osipič! Tamle stoii poleg nagrobnega spomenika!« je poka- zal Zapojkin. »Saj ta ni umrl, Kiril Ivanovfč je preminil!« »Kaj mi nisi rekel, da je umri vaš tajnik?« »Seveda! Pa ta je bil Kiril Ivanoviči Veliko zmešnjavo si napravil, nesrečnik. Prokofij Osipič k bil prej pri nas tajnik, to je res, a so ga pred dvema letoma kot predstojnika prestavHi v drugi oddelek« »Vrag naj vas razloči!« »Zakaj si prenehal govoriti? To je mučno. Nadaljuj!« Zapoikin se je obrnil spet proti grobu in nadaljeval prekinjeni govor. Poleg nagrobnega spomenika >e resnično stal Prokofij Osipič, star uradnik z gladko obritim obličjem in gledal govornika z zaničljivimi in jeznimi pogledi. »No, enkrat si se pošteno zaieteiU so mu govorili uradniki in se smejali, ko so se vračali z Zapojkinom od pogreba. »Živemu človeku si govori ob grobu!« »Ni lepo od vas, mladi mož!« je prU pomnil čemerno Prokofij Osipič. »Vaš govor bi bil za kakšnega mrtveca prav lep, toda glede na to, da ste govoril za živega, ie bilo pravo zasramovanje. Kaj ste že rekli? Nesebičen in nepodkupljiv mož. ki ne sprejema darovi O kakem živem se lahko tako govori samo, če se iz niega norčuješ. In naposled. kdo vas je prosil, spoštovana gospod. da ste se spravili nad moj obraz? Naj bo nelep rn grd. toda zato vam še ni treba o tem govoriti javno. To je žaljivo!« vsrtrinu« fHMMtet JS1M DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Tekstilna stavka In spopadi Tekstilna stavka v Ameriki se z vsakim dnem bolj zapleta. Na mnogih krajih je že Vi&lo do spopadov s stavkajočimi, zaradi česar je vlada poslala na ulice oborožene oddelke Trening za zakonski stan Ameriške (in menda tudi kakšne druge) zakonske žene imajo navado, da ločajo v svoje nepokome močnejše polovičnike — kadar se skregajo z njimi — najrazličnejše gospodinjske predmete. Ta slika kaže nekaj ameriških mladenk, ki se pred vstopom v zakon urijo v tej spretnosti. V rokah Imajo valjarje za testo. Vse skupaj je seveda fcata, toda vrli mož je smatral kljub temu za potrebno, da se je proti tej šali oborožil s — srednjeveškim viteškim oklepom „KraQu se klanja »kraljici" Na otroški lepotni tekmi, Id so jo priredili te dni v Versaillesu, so izvolili za »kralja« 6 let starega Rogera Guimbarda in šest mesecev starejšo Clandino Mazovo za »kraljico«. Slika nam kaže, kako se je mali kralj poklonil svoji dražestni družici V tem znamenju Azijat, rekorder v troskoku Niponec Kenčiki Oš i m a je postavil e 15.82 m nov svetovni rekord v troskoku Kako daleč leti dim Profesor Cohen iz Leedsa na Angleškem izjavlja, da leti dim iz dimnikov velikih industrijskih mest lahko 50 angleških milj daleč (okoli 90 km). Drobce dima, ki pridejo iz visokih dimnikov, nesejo zračni toki izredno daleč. Včasih potrebujejo ti drobci skoro dva do tri tedne, da padejo na zemljo. Zaradi tega ni nadloga dima samo važen problem za velika mesta, ampak jo mora v njenih posledicah uvaževati tudi celotno kmetijstvo močno industrializirane dežele. Borba za mline na veter Mii" na veter je najznamenitejša značilnost nizozemske pokrajine in podoba je, da ostane tudi še v prihodnje, ker so bila prizadevanja nekega društva za ohranitev in zaščito te starodavne naprave tako uspešna. Nekaj časa je namreč vse kazalo, da bo mlin na veter izginil z nizozemskih planjav. Njih število se je manjšalo od leta do leta in so pred desetimi leti skrbni amsterdamski rodoljubi ustanovili društvo Nizozemski mlin na veter, da rešijo, kar se rešiti da. Izprva so bila vsa prizadevanja zaman. Kmalu pa je neki Leydenčan izumil neko novo vrsto pogonskih kril, odnosno je izboljšal stara. Uspeh ni izostal. Doslej so mlini na veter potrebovali precej močan veter, da so mogli obratovati, če je veter malo popustil, so morali nastaviti jadra, da je mlin mlel dalje. Ce je pa veter postal še šibkejši, se je mlin ustavil. Nova krila zajemajo veter s toliko lahkoto, da mlini lahko brez prestanka obratujejo tudi pri šibkem vetru, pri katerem so se prej morali ustaviti. Od 2500 mlinov na veter ima zdaj že 110 nova krila in zato se splošno upa, da se bo mlin na veter ohranil v deželi, ker ga ne potrebujejo samo za mletje žita, nego tudi za namakanje zemlje. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Igra z zmaji je starodavna je zasedal letošnji kongres nemške narodno socialistične stranke v Norimberku Spu5čan?e zmajev v zrak ima prastaro agodovino. V vseh časih in vseh deželah je bil zmaj in je še veliko veseije otrok. Domovina zmaja je najbrž Kitajska, kier je zmaj že od pamtiveka priljubljena jgrača mladih in starih. Tudi Malajci na otokih Tihega morja so že spuščali zmaje v rrak ▼ tistih letih, ko so prve ladje evropskih raziskovalcev pristale na njihovih o-balah. V ldasičnem starem veku je bil baje učenjak Arhatas iz Torenta, Platonov sodoib-nifc, prvi, ki je napravil zmajta. Veliko zanimanje je vzbudil, ko je spustil v zrak čudno prikazen, katere površino je sestav-Sal tako zvanO deltoid in ki je sestajala iz dveh navrzikriž pritrjenih, s platnom prepetih Jeseniti palic. Prava domovina zmaja bo, kakor rečeno, Kitajska, ki je hkratu dežela, kjer so zmaji najlbolj razširjeni. Tam je bil zmaj že v 5. stoletju pred Krstom. Prvotno so jih najbrže uporabljali v vojne sig-nadine svrhe. Proti koncu 17. stoletja so jih odtod dobiili v Evropo, kjer so medtem že docela pozabili na poskuse Arhitasa. Na Kitajskem je bil pap:rnati zmaj vse do da-ne-s silno priltjubJjem. Tam so tudi dosegli najivečjo dovršenost teh včasih prav fantastičnih in pošastnih igrač. Ofb izvestnih praznikih plavajo na Kitajskem celi roji vsakovrstnih zmajev po zTa-ko. Največji teh praznikov je praznik visokega poleta, ki pade na 9. dan 9. meseca. Na višavah pri Fučovu se na ta praznik zmajev zbere na deset tisoče ljudi, ki ali spuščajo zmaje ali pa občudujejo čudoviti prizor v zraku. Kitajci znajo prav mojstrsko izdelovati zmaje, a so tudi mojstri v tehniki, spuščanju in vodenju teh papirnatih ptičev. Ze iizza pradavnih časov jim dajejo simbolične oblike, ki so v tesni zvezi z bajkami in pravljicami njihove vere. Kak silavni bog aH junak, bajeslovna bitja vsake vrste, lepe ženske in mogočni čarovniki so podobe teh papirnatih zmajev, katerim pripisujejo dober ali slab pomen. Žabe, ribe, sveteče muhe, metulji, netopirji, ogromne stonoge — vse te in take živali se vidijo v pisanem svetu zmajev. Posebno so na Kitajskem priljubljeni muzikalni zmaji, ki imajo bambusove loke spete s svilenimi vrvicami, ob katerih povzroča veter, ker so napete, močne zvoke. Ze v starodavnih časih je neki kitajski general spuščal v zrak take muzikalne zmaje, na katerih so bile obešene še prižgane svetii-ke. Taki zmaji so potem leteli čez sovraž-n kovo taborišče in čudni glasovi teh sve-tečih pošasti so zbujali velik strah med sovražniki, ki so postreljali vse svoje puščice na pošasti. Premeteni general pa je drugi dan lahiko premagal sovražnika, ki ni več imel streliva — puščic. Zelo radi uporabljajo zmaje v gledališču, I da prikazujejo grozne pošasti iz starih legend in fantastičnih pravljic. Včasih naredijo zmaja v orjaški velikosti; tako na primer naredijo stonogo, ki meri od glave do repa tudi do 15 metrov in se lahko sklopi kakor harmonka. S tako zvaninu vojnimi zmaji uprizarjajo cele bitke v zraku. Ti zmaji so tudi zelo veliki; narejeni so v obliki križev in imajo na konceh o^tre konice. Spuščajo jih na srvilenih vrvicah, ki so v vsej dolžini namočene v ribjem kle-ju in v nekem izdelku iz stolčenega stekla ali porcelana. Ce se vrvice križajo, ie hkratu pet, šest zmajev v boju med seboj in ljudje s strastno napetostjo čakajo, izida. pri čemer delajo visoke stave. Po stari kitajski ljudski veri nosijo zmaji tudi želje Mudi k bogovom- Te želje napišejo na papir. 14. dne 1. meseca pošljejo v zrak z zmajj vse nesreče, ki bi jih tisto leto lahko prineslo. Zmaje so baje aporablja! i tudi za zračne ladje, saj je v eirera talkem zmaiu sloviti ropar Išikava zfietei na vrh gradu Nagaja, da je ukradel čudovito zlato ribo. Originalno stavko so doživeli v nekem ženskem golfskem klubu v Chicagu. Dame so bile namreč sklenile, da znižajo plačilo tako zvanim kadi-jem. to je tistim mladcem, ki nosijo za igralci golfa njihove tolkače. Fantiči pa so začeli stavkati in dame so se odločile, da bodo same nosile tolkače. Prvi dan, ko se je imel ta njihov sklep izvrševati, pa je igralka, ki je imela prvi udarec, doživela nekaj nepričakovanega. Ko je šla za žog-o. je zdajci naletela na čisto slečenega fantiča. Stopajoč dalje je zagledala še drugega, prav takega, in tako naprej. 160 kadijev jim je na ta način zagodilo in posledica je bila, da je bilo veliko igrišče od tistega dne popolnoma zapuščeno. Kako se je stavka nadalje razvijala, listi še niso poročali. Po vojaških vajah pri Besanconu Pod vodstvom generala Heringa so se uspešno končali jesensM manevri francoske vojske pri Besanconu. Na sliki vidimo revijo čet po vajah Prvi točki Gradjanskega V razburljivi tekmi je Ilirija morala kloniti Gradjanskemu, ki bo najbrže tretje mesto V. skupine — Visoki zmagi Jugoslavije in BSK Naš drugi zastopnik v državnem prvenstvenem tekmovanju je moral včeraj na težko pot Odigrati je moral svojo predzadnjo tekmo, in sicer v Zagrebu proti Gradjanskemu. Tekma je bila odločilna v tem pogledu, ali bo uspelo naši Iliriji ali pa Gradjan;u, da zasede III. mesto v tabeli in se s tem kvalificira za eliminatorne tekme s splitskim Hajdaikom. Ilirija je bila poražena. S tem moramo skoraj da opu-st:ti vse nade-, da bi fcelo-zeleni dosegli 3. mesto. Ilirija mora igrati samo še eno tedcmo, in sicer v Ljubljani proti Primorju, Gradrianskemu pa preostajajo še dve tefkmi, •'.u sicer v Zagrebu proti Prifhorju in proti •Hašku. Njegovi izgledi so tore-i skoraj sto-procentno boljši kakor izgledi Ilirije, ki ie z včerajšnjim porazom zaradi slabše gol diference pad'a za zadnje mesto. Tablica pete slkupine izgleda sedaj takole: Primorje 4 3 10 10:6 7 Mačk 5 3 1 1 H:8 7 Gradjansik" 4 1 0 3 3:4 .2 Ilirija 5 1 0 4 4:10 2 O tej zanimivi tekmi srno dobili i i Zagreba naslednje poročilo: Gradjanski Ilirija 3:0 (2:0) Zagrebški športni krogi so pričakovali, da bo današnja te1 kaj boljšega. Pišof v golu je branil nekatere stvari bravurozno, odgovoren pa je za dva gola. Od branilcev je bil Nejžar nekoliko boljši od svojega partnerja. Med krilci je igral vidnejšo vlogo Gomolj. V napadu je bilo sicer pet igralcev, med katerimi pa ni bilo povezanosti. Vsem pa. manjka prodornost in odločnost pred golom. V tem oziru sta mnogo grešila Priveršek in Stare. Moštvo tudi ni znalo uporabiti zavlačevalne taktike ko je bilo v vodstvu. Svoboda se je v prvi tekmi predstavila kot moštvo, ki si je zasluženo utrlo pot v prvi razred. Sicer ne premore odličnih posameznikov, kot celota pa tvori izredno borbeno moštvo, ki ne klone do zadnjega. Najboljše delo moštva je bila solidna obramba. Krilska vrsta je bolj pomagala obrambi kot napadu. Napad je le sporadično prišel pred nasprotnikov gol. Znal pa je taktično izrar biti te prodore, iz katerih rezultirajo tudi vsi trije goli. Po predvedenem znanju je neodločen rezultat realen, po premoči v polju pa bi bil Maribor zaslužil zmago. Tekma je bila zanimiva in napeta, a vendarle fair, kar je v veliki meri zasluga odličnega sodnika g. dr. Planinška. Maribor je prišel v vodstvo v 28. min. po Starcu iz prostega strela. V 41. min. je s krasnim strelom Miro povišal na 2:0. V drugem polčasu je postavila Svoboda že z 5. min. po Tomažiču na 2:1. Dve minuti kasneje zabije Priveršek z glavo tretji gol za Maribor. V isti minuti zniža Svoboda po Sternu na 3:2, a do izenačenja je prišlo v 43. min. po Tomažiču. V predtekmi sta se srečali v prvenstveni borbi rezervi Maribora in Svobode. Zasluženo je zmagala rezerva Maribora s 5:2 (4:0). Sodil je g. Jančič. V tekmovanju za jubilejni pokal Maribora so juniorji železničarja porazili ju-niorje Maribora z 1:0 (0:0). Sodil je goep. Nemec. Ctelje, 23. septembra. Danes popoldne je bila na Glaziji v prisotnosti 500 gledalcev prva jesenska tekma za prvenstvo podsaveza med Celjem in Rapidom. Celje je zasluženo zmagalo z 1:0. Tekma je bila tipična borba za točke. Moštvi nista pokazali zmiselnih kombinacij. Igra je bila raztrgana in nervozna. Na mestu sta bili samo obe obrambi. Celjani niso znali izrabiti več zrelih šans pred golom. Rapid je igral zelo ostro. Proti koncu je hotel za vsako ceno izenačiti, kar mu pa ni uspelo. Gol za Celje je zabil Zupan v 40. ™