IVAN DIMNIK: Organizacija tiska Udruženja Jugosl. Učiteljstva. O važnosti tiska ni da bi več govoril. ker mora tisk pripoznavati danes Tsakdo za eno najvažnejših sredstev človeške kulture in civilizacije. Nič manj vaien kot za narode, države, politiške siranke je tisk za organizirane stanovc. Tisk ustvarja javno mncnje! Dobro orRoniziratije javnega innenja in dobra or^anizacija tiska prinaša moč in zinago idejani držav, narodov. politiških strank in organiziranHi stanov. V organizaciji stanovskega in oedagoško-znanstvenega, šolskega tiska 7.avzema učiteljstvo v primeri z drugimi stanovi pii vseh narodili cno prvih mest. Tudi jugoslovansko učittijstvo je precej togato na stanovskih in pedagoško^nanstvenih iistih. Listi jugoslovanskega nčiteljstva so sledeči; 1. Narodna Prosveta«, »rgaji Udruženja Jugoslov. Učit.. izhaja dvakrat na teden v Beogradu. 2. »Učiteljski Tovariš«, glasilo poverjeništva Udritžemja Jugoslov. Učit.,i zhaja tedensko v Ljnbljani. 3. »Pokret«, organ poveirjeništva Udniženja .lu-gcslov. Učit., izhaja mesečno v Splitu. 4. »UčlteKski Glasnlk«, li&t učiteljstva novooslabodjenih oblasti, izhaja dvakrat v mesecu v Novem Sadu. 5. »Hrvatski UčlteHski Dom«, gksil;> Saveza fcrvatski-h učiteljskth dru&taiva, izhaja v Zasrebu. 6. »Učiteliska Zora«, glasilo Saveza učiteljsfciU druš.tava: Bosne i H&rceigovine, i»haja vsaki »esco v Sarajevu. 7. »Učitetj«, pedagoški časopte, izhaja mesečno v Beogradu. 8. »Popotnlk«, pedagaško znanstvenj list, izkitja nH.-sec.no v I lubljanl. 9. »Napredak«, naučno - pedagoški list, izfcaia mesečno v Zagrebu. 10. »Prosvjeta«, organ društva »Prosvetc«, izhaja mesečno v Saraievn. 11. ->Prosvjetni Glasnlk«, glasnik ia Skalu ; 4nišitvx>, izihaiia v Novem Sadn. Strankarska, kulturno - bojna učiteljska gla»Ila so: 12. »Učiteljska Borba«, organ učitelja-ice so»iaiista - komunista^ izhaja v Kragujevcu. 13. »Slovenski Učitelj«, giasila jugosloven ske«a krščanskega učiteljstva, iahaja v Ljubtjani. Učbteljstvo neodrešenega ozemlja v Italijl i^da.ia: 14. »Učlteliski Llst«, glasilo Zveze jugoslo,yanskc^a uoiteljstva v Julijski Benečiji, izihaia v trstn. 1"/ Po vsebini imamo torej šest stanov^»ko-politiških in pet pedagoško-znanstve»ih^ glasil, ki bi prišla za UJU v poštev, <lvoje kultnrao-bojnih. strankarskih nč> teljskih listov in eno jugoslovansko uči teljsko glasilo v Italiji, ki ga izdaje od "aše organizaciie po Rapallski pogodbi . odtrgano učiteljstvo. Razgled po jugoslo¦Vanskcni šolskem svetu nain daje poleg tega tudi »Nastavni Vjesnik« — Zagreb, fjasilo profesorskega Udruženja. ter ofi-ijelen prosvctni organ ministrstva pro"vete v Beogradu. Uradne šolske vesti Prinašajo od ministrstva »Službene Novine« in od pokrajinskih oblasti pokrajinski uradni listi. Nas zaninia v prvi vrsti časopisje, ki *) Prišlo za UJU v poštev, da se organi2'ra in izpopolni v smislu pravil UJU. Temelj za organizacijo tiska UJU ^aje točka 2. § 3. pravil UJU. ki določa: Sredstvo v dosego svrhe je stanovskopolitiški m pedagoško-znanstveni tisk. V smislu pravil pridejo za člane UJU v poštev glavna ali centralna glasila in pokrajinska ali lokalna glasila. Glavna glasila nani določa že točka 3. prehodnih določb pravil, ki se glasi: Glavna glasila UJU so »Narodna Prosveta« in »Učitelj« v Beogradu; pokrajinska glasila pa omenja točka 4. preliodnih določb pravil. k'1 ¦e glasi: Pokrajinske organizacije lahko izdajajo svoja pnkrajinska glasila. Kje se imajo ustanoviti pokrajinske organizacije določa § 5. a pravil, ki pravi: »Na sedežih pokrajinskih oblasti se ustanove ])overjeništ\ra okrajnih učiteljvkih društev ko! posredujoči organ med njinii in osrcJnio upravo Udruženja. Za nas pridejo v poštev kot pokra;:nske le šolske oblasti, torej se imajo poverjeništva U.HJ osnovati tam. kjer so sedeži višjih šolskili svetov (glav. prosv. c-.avetov) in se ima njih delokrog kriti teritorijalno z njinii. Končna organizacija poverjeništev UJU je pa odvisna od urcditve državne ?olske uprave po ustavi in se bo morala po tej ravnati. Po teh določilih bi se torej imela vzdrževati pokrajinska glasila UJU v Beogradu. Zagrobu, Ljubljani, Splitu. Novem Sadu in Sarajevu, v kolikor se šolski centri niso izpretnenili, oziroma se ne izpremene po ustavl. Naglašam pa. da se tudi v slučaju obsežne decentralizacije naše šolske uprave ne bodo zamogla deliti sedanja poverjeništva UJIJ v mnogo manjša področja od sedanjih že Iz gospodarskih razlogov, posebno ne glede glasil in bode tudi v slučaju organiziranja v teritorijalno še manjša poverjeništva primorana se ista združiti glede pokrajinskih glasil in izdajati skupno za več poverjeništev eno glasilo, vsaj po 3000 članov. Odprava pokrajinskih stanovsko-politiških glasil in zedinjenje na eno samo stanovsko-politiško glasilo za vso državu bi pomenilo škodo za razvoj organizacije, ker bi bil centralen list preobložen s poročili lokalnega značaja in bi. ostala neventilirana izrazito lokalna vprašanja, na škodo stanu. solstvu in organizaciji. Pokrajinska stanovsko-politiška glaeila imamo že sedaj primeroma dobro organizirana: Hrv. IJčit. Doni — Zagreb, Učit. Zora -- Sarajevo, Pokret —.Split, Učit. Tovariš — Ljubljana. Učit. Glasnik — Novi Sad; potreba bi jih bilo le preustrojiti v popolna stanovsko-politiška glasila. jim urediti enotno obliko in čas izliajanja ter za Srbijo in Črno goro ustanoviti posebno pokrajinski stanovski politiški list. ker lokalna poročila teh krajev sedaj preobremenjujejo Narodno Prosveto in ji dajejo bolj značaj tamošnjega pokrajinskega. ne pa centralnega glasila U.IU. V tein slučaju bi zadoščalo izhajanje centralnega glasila enkrat tedensko, drugo izhajanje v tednu bi pa odpadlo na pokrajinsko glasilo za Srbijo in Črno goro. Da zadobi Narodna Prosveta lice centralnega glasila U.IU je neobhodna reorganizacija urejevanja lista in organizaeija sourednikov no vsej kraljevini SHS, da postane list informativen z ozirom na vso našo kraljevino v stanovsko- in šolsko-politiških zadevah v naši državl. m se dvigne do svetovnega pregleda tudi na polju šolske in stanovske politike drunih narodov in držav. Druga je organizacija pedagoškoznanstvenih glasil. Pravila UJU govore samo o »Učitelju« ko pedago^ko-znanstvenem glasilu UJU. Prvotni načrt pravil je pa v prehod!iji določbi tudi odrejal, da se združijo vsa pedagoško-znanstvena glasila v eno tako glasilo za vso državo. Po tem načrtu bi se Popotnik, Napredek, Prosvjeta, Prosvjetni Glasnik in Učitelj ukinili in na njih mesto bi stoplla velika pedagoško-znanstvena revija za vse jugoslovansko učiteljstvo, ki bi jo urcjevali dosedanji uredniki teh listdv in krog katerega bi se zbirali vsi znanstveniki in pedagogi, novi in doscdanji sotrudniki na tem polju. Organizacijo urejevanja in sotrudništva bi si ustvarili uredniki sami. V interesu nas vseh in v interesu duševncga edinstva in ujedinjeiija učiteljstva kraljevine SHS bi bilo, da se združijo vsi ipedagoško-znanstveni listi jugo slovanskega učitcljstva v eno saino vcliko pedagoško-znanstveno revijo za vsc Jugoslavijo. Trden teinelj tiskovni organizacljl UJU pa daje šele § 31. pravil UJU, ki dok»ča: Člani. ki redno plačujejo članarino, prcjeinajo brezplačno osrednja in pokrajinsko glasilo. Na podlagi tega sklepa in v sniisiu gorenjih izvajanj bi moral vsak član U.IU prejemati obligatno Narodno Prosveto in Učitclj-a — ali kakor bi se že imenovala osrednja glasila -- in pokrajinsko stanovsko-politiško glasilo. Pri realizaciji tega sklepa sc pojavIja v prvi vrsti težkoča gospodarskf strani rešitve tega vprašanja. da se ne preobremeni članstva z organizačnim davkom. Poleg članarine za upravo orga nizacije bi člani rnorali rcdno prispevati znesek za osrednje stanovsko-ipolitiško glasilo, za osrednje pedagoško-znanstveno in pokrajinsko stanovsko-politiško glasilo. prcjemali bi pa zato enkrat teden--ko osrednje stanovsko-politiško glasilo, enkrat tedensko pokrajinsko stanov^kopolitiško glasilo in enkrat mesečno pedagoško-znanstveno glasilo. V interesu dobre nrganizacije bi biio. da se ta sklep in člen 31. pravil UJU brezpogojno izvede in da vsak član prejema vse te liste. Vendar je izključeno, 'ia bi pri sedanji še povprečni mali zavednosti članstva za smisel organizaclje bili pripravljeni prevzeti to breme brez pomislekov nase, dasi bi bilo to v korist njim in celoti. Zato je neobhodno potrebno, če se hočenio temu cilju sploh približati, da nekaj žrtvuje centrala in nekaj članstvo. Točke, ki bi prišle v razpravo bi bile: Centralno stanovsko-pedagoško giasilo naj bi za prvo silo izhajalo samo enkrat tedensko in se s tem zmanjša naroCnina za polovico; iz njega naj se izločijo viprašanja lokalnih zadev Srbije in Crne gore v poseben pokrajinski list, centralno glasilo naj se pa peča z vprašanji, ki so nam vsem skupna in naj prinaša pregled našega gibanja po vsej državi. V gospodarskem oziru pa se pojavlja tudi vprašanje. ali bi ne kazalo prenesti tisk centralnih glasil v kako pokrajinsko mesto, ker se s tem zmanjšajo stroški tiska skoro za polovico? Pri urejevanju listov bi bilo računati seveda z nekaterimi neudobnostmi. ker bi uredništvo moralo ostati na sedežu organizacije. Računamo pa s tem, če pokrajinsko učiteljstvo žrtvuje svoje pokrajinske pedagoško-znanstvene liste skupnemu centralnemu listu, in če je pripravljeno pokrajinsko učitelj- stvo se obvezno naročiti na obe centralni glasili, da tudi centrala v Beogradu popusti nekaj udobnosti, da omogoči tako rešitev. - S tem korakom bi se omogočilo, da hi vsak organiziranec prejemal vse tri liste. ki jili je moralno dolžan prejemati, o^ganizacija bi zadobila trdno in močno oporo in vodstvo v svojem časopisju, listi pa trdno :srospodarsko podlago, ker bi sc ;pokrajinska glasila lahko tiskala povprečno najmanj v 3000 izvodih vsako, centralni glasili pa vsako v 16.000 izvodih.