jI ; , >, j Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja |v »Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v 8emenlSklh ulicah It 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 289. V Ljubljani, v torek 18. decembra 1894. Letnilt XXII Organizacija in cerkev. Ce se da organizovati kmečki stan, se da tudi rešiti. To smo že dokazali v prejšnjih člankih. Gotovo je. da se organizacija ne da kar črez noč uvesti. Načrt o kmečkih zadrugah sicer počiva mirno spanje v odseku in ubogi poslanci, ki si v potu svojega obraza služijo s poslušanjem, sedenjem in vsakovrstnim govorjenjem svoj kruh, nimajo nikakor ni časa ni volje, da bi se pečali s tem načrtom. Toda nikdar ni za vse napak. Ce bi ta načrt prekmalu postal zakon, t. j. preje, nego bi bilo ljudstvo pripravljeno, bi ne rodil mnogo haska vzlasti zato ne, ker je v tem načrtu nekako vodilna sila prepuščena — birokraciji. Karkoli pa ima svoje težišče pri tem papirnem ustrojstvu, ne dečaka velike starosti. Zvo-deni in naposled — zamrzne. Zato moramo ljudstvo preje pridno pripravljati, da bo dostopno blagemu duhu kmečkih zadrug in da mu birokratični privesek ne bo mogel škodovati. Bodite namreč sredstva za organizacijo ta ali ona, jedno je gotovo' birokra-tizem s peresom v roci ni sposoben za to. Škoda časa in moči, kdor se ubija s tem, kako bi z birokracijo organizoval stanove. Zato je treba duha in — srca, katerega mrtva črka in njeni služabniki nimajo in ne morejo, največkrat tudi ne smejo imeti. Treba nam je torej iskati si sredstev drugodi. V naslednjih vrsticah naštejmo nekatere, ki so najvažnejša in lahko uporabljiva. Najložje jih razdelimo v dve vrsti: v cerkvene v ožjem smislu in v izven-cerkvene. Cerkev in nje na organizovalna moč se veliko premalo ceni. In vendar je jedino ona ohranila organizacijo sebi in tudi nam, kolikor je še imamo. Borila 8ta se liberalizem s svojim vse atomizujočim liberalizmom in cerkev s svojim družnim načelom. Dasi je liberalizem cerkev samo uklepal, kolikor je mogel, in ji vezal roke, vendar ni zmagal. Cerkev je združevala, koder je on razdruževal, zbirala, koder je on raztresal, oživljala, koder je uničeval. Le nji se imamo zahvaliti, da ni hujše in slabše, da je še toliko zdravega ostalo v človeški družbi. Cerkev je najpreje sama vedno ostala neporušljiv, veličasten organizem. Cerkveno nitrojstvo je do malenkosti dovršeno in popolno. Učimo se cerkvenega prava I Ze to dejstvo mogočno vpliva na človeška srca. A poleg tega še bolj naravnost deluje njena organizovalna moč. Služba božja, ki jo opravlja, je temu neovrg-Ijiv dokaz. Vsako nedeljo in praznik kliče vse ljudi v božje hiše. Od vseb stranij prihajajo razne starosti obojnega spola, raznih značajev; vsak ima svoje želje, svoje težave. Cerkveni hram jih zje-dinja; skupno se udeležujejo svete daritve, skupno poslušajo božjo besedo. Sebičnost, ki jih vodi delavne dni in jih razdvaja, poneha v cerkvi in v lepi or-ganični zvezi hvalijo skupno svojega Očeta. Socijalni pomen nedeljske službe božje je neizmeren. Saj vidimo, da ravno tisti, ki se ji odtegujejo, poznajo najmanj čut vzajemnosti. Oderuhi, hinavci, mamonovi sužnji so v njihovih vrstah. Socijalno čuvstvo samo zahteva javno, skupno bogočastje; zato je pa tudi skupna božja služba najbolj ohranja in utrjuje. Sploh vse cerkveno življenje ima ta blaženi vpliv, recimo velikonočna spoved, odpustki; pouk v krščanskem nauku, pridige, razne slovesnosti, n. pr. nove maše, misijoni, procesije. Potrebno je vzlasti dandanes, da se zavedamo socijalnega pomena teh stvarij. Poleg svoje zagrizenosti kaže tudi svojo pu-hlost zakotno zabavljanje proti njim. Zabavljači niti ne slutijo, da se upirajo najblažji moči človeštva, da grdeč cerkvene ustanove grdijo najboljšo osrečevate- LISTEK Knjige družbe sv. Motorja za leto 1895. (Konec.) .Gorica" je temeljita zemljepisna zgodovinska razprava. Nam se dozdeva, da je za priprosto ljudstvo še pretemeljita. Navadni človek bo teško sledil suhoparnemu pripovedovanju. Ce se podajejo take razprave, morajo biti pisane za ljudstvo. „Za čast". Dva trdna kmeta se v pijanosti spreta. Viuski duhovi niso dali enemu domu priti. Na poti je obležal in sanjal o nasledkih prepira. Prepir ga je spravil na kant. Ko se zbudi, sprijazni se s sosedom. Že to je neverjetno, da bi kedo imel take sanje. Dejanja prav za prav nič ni. Cela stvar je preveč vsakdanja. .Pripovedka" se pa nikakor ne sme nasloviti, in ta naslov nikakor ne opravičuje neverjetnih sanj. Življenje generalm. pl. A. Valenčiča je popisano prav po domače. Pisatelj nam ni spisal njegovega vojaškega življenja, ampak njegov pošteni značaj, vernost in navdušenje za gmotni napredek naroda, kar moramo le odobravati. Afriška sužnost nam popisuje nesrečne zamorce. Reveži res strašno trp»5 od neusmiljenih grozovitežev, ki jim pokončujejo dom, nje pa pobijejo ali popro-dajo v daljne kraje. Kanonik Križanič nas tudi letos vodi po kato- liških misijonih, da jih*prav z zanimanjem ogledujemo. Slednjič opozarjamo na torbico, katero je imenovani gospod razobesil za dobrotne darove v prid katoliškim misijonom. Da bi se v njej le veliko nabralo! Nazadnje moramo omenjati tudi jezik. V obče ga ne more nibče grajati. To je velika zasluga druž-bina. Narod bere knjige in si kar doslovno zapom-nuje. Ce je jezik lep, domač, navzime se domačega duha in tujke ginejo. In kako rad se poprime narod damačih, lepih besed. Kedor še ne ve, naj pazi poskuša in posluša, prepričal se bo. Vendar brez napak skoro ni mogoče tako obširno delo. Da je tiskana riba, ne vidra, kati, ne kajti, lega je kriv tiskarski spaček. Toda pisava mora biti dosledna vsaj v isti knjigi. Ne sme se torej pisati: spodi, spredi — pa zg rej. Slovenec ljubi glagol ne pridevnika in deležnika .Steblo — po tleh ležeče, ali spenjajoče se na viš" bolje: Deblo leži — se spenja. .Kurja čreva" so pl. tu t. srednjega spola. Glagolnik od motiti je navaden motenje, dasi bi bil pravilen močenje. Motjenje — pa ni, da bi se rabilo (Zivinozdravnik str. 103.) Po nemščini dišč predolge perijode. (Večernice str. 22.) Domač ni izraz: Ni krka ni rka. Tudi breznattlasuice delaio preglavico, posebno pesnikom. Ni blagoglasno, če se pričenja vrstice z eklitiko. (Večernice str. 83.) ljieo ljudstva. Država ne more nikdar imeti tega vpliva; že čut vzajemnosti, ki ga cerkev goji s svojim življenjem, je sam na sebi tolikega pomena za državo, da mora tudi nepristranski nasprotnik izpo-znavati državino dolžnost, podpirati cerkev. Njeno delo je tudi za naravni, časni namen človeške družbe nujno potrebno in v resnici v službi človeštva izvršeno delo. Še bližje pa cerkev organizuje ljudi s svojimi manjšimi organizmi: z redovi, z bratovščinami, s cerkvenimi družbami. Tretji red, bratovščina svetega Rešnjega Telesa ali živega rožnega venca in druge so neprecenljive organizcvalne sile. Uporabljajmo jih in s tem bomo rešili velik kos socijalnega vprašanja. Posebno našemu času primerne so tudi mladeniške in dekliške družbe, Vincencijeve družbe, marijanske kongregacije itd. Država sebi jemlje najboljšo pomoč, ko jih zabranjuje; cerkve s tem ne bo uničila, pač pa s tem razdira jezi, ki še varujejo tudi njo samo propada. Boji se svojih najboljših pomočnikov. Od njene strani nimamo v tem oziru pričakovati podpore. Zato je pa tem večja naša dolžnost, uporabljati cerkveno organizovalno silo, vnemati za cerkvene družbe, podpirati jih, koder so ustanovljene, ohranjati jim vedno duha, ki jih je oživil. Človeška slabost lahko tudi tu marsikaj zanemari. Naša soci-jalna dolžnost je, skrbeti, da se nam to ne bo moglo očitati. Pri tem delu se lahko sestanemo vsi, tudi tisti, katere spol, poklic ali osebne razmere zadržujejo posegati naravnost v javno, politično življenje. Uradniki in vojaki, ženske in moški, redovniki in posvetni duhovniki, dekle in aristokratinje, delavci in bogatini, z jedno besedo vsi so poklicani k temu delu; najpreje seveda duhovniki. A verniki jim mo- Da je gosp. Lebiin .stanovalo" stesal in da je apostrof obudil od smrti, za to se nam ni smeti jeziti, da se komu ne zamerimo. H koncu bi izrekli le skromno pa prav prisrčno željo slavnemu odboru : Prihodnje leto ne bo Večernic. Mesto njih dobe otroci nekaj lepega. Tudi dobro. Saj se bode tem potem najbolj razširilo otroško slovstvo. Ali odrasli bodo tudi zahtevali zabave. Kje bo ta? Napoveduje nam cdbor, da prinese koledar štiri obširne življenjepise. Dobri so in taki vzgledi vspodbujajo. Ali preobširni in natančni ter suhi ne zanimajo. Raje dajte dobrih leposlovnih povestij narodu — pravim: leposlovnih. Leposlovje pa gotovo ni lepo. če bi lahko vsem povestim dali naslov: Taki ne smete biti. Ni jednega junaka ni skoro v povesti, da bi ga posnemali. Nikar ne delajmo samo negativno — to je še le drugi korak. Najprej je treba pozitivno dokazati iu učiti. Tudi jako malo sodijo v leposlovje brič, orožniki, soduija in kar je še drugih podobnih krogov v letošnjih povestih. Pijančevanje, tatvina, uboj, samomor, sovraštvo tožarenje, vsega tega je preveč, naj reče kedo, kar hoče. Naj se pokaže tudi lepo lice slovenskega naroda I Samih sebe ne smemo samo črnih risati, ker tako opisovanje je jednostransko. Sploh so pa to malosti v primeri z vrlinami, kise kažejo v letošnjih Mohorjevih knjigah. Zato odboru vsa čast, družbi Mohorjevi pa bujne rasti v prihodnje! rajo biti marljivi sotrudniki, Saj se gre za srečo ljudij — časno in večno. Ponovimo izražeue misli! Cerkveno življenje je živo srce, od koder pelje sveža kri v vse dele tega življenja udeležujočih se udov. Cim bujneje se razvija, tem lepši je organizem, tem trdnejši, tem veli-častnejši je, lep kot mesec, izbran kot solnce, mogočen kot vrejena bojna četa. Različnost udov ne kazi jednote; tudi njihova mnogobrojnost ne. Nasprotno 1 čim več jih je in čim raznovrstneji so med seboj, tem lepši je njihova jedinost. Krščanski politik mora v tem organizmu iskati vzora, po katedrom uaj skuša organizovati politična telesa. Ta dandanes skoraj ne zaslužijo več imena organizmov. Vsak zase in vsak proti drugemu je v njih vlada-loče geslo. Boj vseh proti vsem je posledica. V tem boju nobeden popolno ne zmaguje; premaganci se namreč po vsakem porazu zbirajo zoper sovražnika. Ko ga premagajo, vstanejo pa tudi njim nasprotniki iz vrste njihovih premagancev. Po tem potu je konec boja istoveten s koncem človeštva. Naše krščansko prepričanje nas uči, da ta pot ni jedina, mi upamo, da nastopijo posamni stanovi, vzlasti pa naš kmečki stan, o katerem posebej govorimo, in državne družbe pot organičnega sobivanja in sodelovanja. Saj jih k temu navaja in uči mej njimi živeč' najveličastnejši vzor organičnega družabnega življenja — katoliška cerkev. Državni zbor. Dunaj, 17. decembra. Odgovori na interpelacije. Pravosodni minister grof Schonborn je odgovoril na interpelacijo Dykovo zastran konfiskacije časopisa BPosel Lidu", da je okrožno sodišče v Pi-seku potrdilo konfiskacijo. Da je pa bil v dotičnem članku del govora nekega poslanca v drž. zboru, ni bilo nikakor razvidno. Na interpelacijo Pernerstorferjevo zastran kazenskega postopanja proti štirim osebam zaradi raz-širjevanja neke tiskovine je odgovoril pravosodni minister, da se je začelo kazensko postopanje po sklepu nadsodišča v Pragi. Šamaneku je odgovoril na interpelacijo grof Schonborn, da se je proti notarjem, ki nočejo v ču-ščini legalizovati, pritožiti na notarsko zbornico. Na interpelacijo Laginje, da je deželno sodišče prisililo „Našo Slogo", da ponatisne neko italijansko razsodbo, je odgovoril grof Schonborn, da tu ni šlo za vsprejetje razsodbe, a za popravek. V tem slučaju je merodajen tiskovni zakon. Najvišje sodišče je bilo dotično pritožbo odklonilo. Minister notranjih stvarij je odgovoril na interpelacijo zaradi razpusta nekega shoda v Podiebradu, da se je shod razpustil, ker ni bil omejen le na povabljene goste in ni bil oblastvu naznanjen. Na interpelacijo Langovo zaradi razpusta društva južnočeških akademikov je odgovoril ravno ta minister, da se je nepolitično društvo pečalo s politiko. Šamaneku je odgovoril minister Bacquehem, da je res liberski magistrat jdal zapreti Rudolfa Šulca, ker je bil sumen občnonevarne rabe razstrelil. To se je pa bilo zgodilo na ukaz sodišča. Pozneje se je preiskava ustavila. O kaki samovoljnosti se ne more govoriti. Kurzu je odgovoril ravno ta minister, da se češki Sokol v Ploridsdorfu ni dovolil, ker bi mu bila češčina poslovni jezik in bi ga torej ne mogli nadzorovati, ker v Dolenji Avstriji ni na razpolago če-ščine veščih uradnikov. Biankiniju je odgovoril minister, da se je ^Hrvatska seoska čitaonica Preška" razpustila, ker je kot nepolitično društvo prestopila svoja pravila. Borčiču je pa minister notranjih stvarij odgovoril, da je trgovsko ministerstvo že odredilo, da se odstrani nastopanje vode, kolikor je temu krivo zgrajenje železnice pri Saloni, sicer je pa treba še na licu mesta ogledati, kako je vsa stvar. Interpelaciji. Poslanec g. K u šar je interpeloval. zaradi vplivanja kranjskega okrajnega glavarja na davčne uradnike v Tržiču pri zadnjih občinskih volitvah. Laginja je interpeloval ministra deželne brambe, zaradi smrti nekega vojaka v Istri, o katerem se je jetika navedla kot vzrok smrti, a se govori, da je umrl vsled grdega ravnanja njegovih predstojnikov. Žandarmeri^ski zakon. Potem s« je začela razprava o žandarmerijskem zakonu, poslanec Purghart se je pritoževal,da so žandarmerija jpreyeč porablja v politične namene. Navedel je slučaj, da je nekedo bil obsojen, zaradi političnega hudodelstva jedino po izpovedbi žandarmerija v, težko ječo. Pop o v s k i je za predlogo, le s tem ne strinja, da bi se žandarmerija rabila tuji za vojne operacije. Poslknec dr. Scheicher je sicer za predlogo, a želji, da bi se žandarmerija ne zlorabila. Navedel je slučaj, da je neki župnik prosil za boljši službo. Namestništvo je naročilo okrajnemu glavarstvu, da poizveduje o župnikovem političnem mišljenju in postopanju sploh. Glavarstvo je naročilo to stvar žtndarjem, ki so po vsej župniji popraševali, iu ljudje so mislili, kaj je neki naredil župnik, da se žandarji zanj tako zanimajo. Biankini je zahteval, da naj bodo žandarji vešči deželnih jezikov. Bredlogo je zagovarjal deželno-brambeni minister. Mladočeh Schvrarz je želel, da se žandarmerija podredi ministerstvu notranjih stvarij in da se žandarji ne bodo rabili za poizvedovanje političnega mišljenja ljudij. Ko je govoril Riegl er se je prešlo v podrobno debato, ki je hitro napredovala. Rešilo se je 19 paragrafov, potem se je pa geja zaključila. Občinske volitve v Pazinu. Iz Istre. Dogodki zastran dvojezičnih napisov so pokazali, da Slovani Istre nimajo opraviti samo z zagrizenimi političnimi nasprotniki, ampak s pravimi smrtnimi sovražniki, ki slavenskim Istranom ne privoščijo niti jezikovnih pravic v šoli,