GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«

cijah zgublja v času gospodarskih zastojev izvajalec, v času konjunk-ture pa naročnik investicijskih dpi*.
Tržna nihanja, ki so odraz gospodarskih zastojev (recesija) in vzponov (konjunktura), povzročajo podjetju težave tako pri programiranju kot pri izvajaniu del.
Težave take vrste so v naj večji meri zunaj vpliva podjetja, ker nastajajo v širšem gospodarskem prostoru kdt posledica gospodarske politike širših družbenih skupnosti.
Zato se poslovna politika podjetja prilagaja tržnim razmeram najbolj uspešno z osvajanjem zunanjih trn žišč.
Na področju kadrovanja je pomembno smotrno izkoriščanje s sporazumom predpisanih sredstev za izobraževanje. Potrebe po kvalificiranih delavcih in strokovnjakih so tolikšne, da je treba močno pospešiti delovanje izobraževalnega centra podjetja.
Šolanje kadrov, predvsem učinki vloženega denarja za šolanje niso zadovoljivi, ker precejšnje število pri nas izšolanih ljudi kmalu zapusti podjetje zaradi premalo sistematičnega nadaljnjega dela z izšolanimi kadri. Izšolani delavec dejansko na delu nadaljuje praktični del pouka kot pripravnik, ker se pri vlogi in pristojnostih kadrovske službe ne uveljavlja v zadostni meri.
Zato se bo kadrovski službi na vseh ravneh — hkrati z izpopolnjevanjem njenih lastnih vrst s strokovnjaki — zagotovila možnost učinkovitejšega vplivanja na usmerjanje novih strokovnjakov. V večji
DRUGA KONFERENCA ZK PODJETJA GRADIS — Udeležilo se jo je 185 članov ZK iz vseh enot ter gostov
gRUQA KONFERENCA ZK PODJETJA GRADIS
Prihodnjih pel le
V veliki dvorani zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani se je zbralo 180 komunistov podjetja »Gradis«. Prišli so iz vseh predelov Slovenije, da bi se na delovni konferenci pogovorili o bodočem delu organizacij zveze komunistov ter o perspektivnem programu podjetja. Poleg številnih gostov se je konference udeiežil tudi predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Capuder ter član mestne konference zveze komunistov Andrej Mlinar. Uvodne besede šo podali Lojze Cepuš, Stane Uhan in Tone Zaletelj. Ob zaključku so izvolili 25 članov v Stalno konferenco zveze komunistov podjetja »Gradis« ter 5-članski sekretariat. Za predsednika Stalne konference je bil izvoljen Rajko Zupančič.
Uspešno!
V prvem trimesečju letošnjega leta ie bila proizvodnja našega podjetja močno presežena v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu. Vrednost proizvodnje je za 104 °/o yečja kot lani v tem času, če pa odštejemo vrednost obrtniških del, potem je bila čista proizvodnja celo 110 % večja kot lani.
Povečalo se je tudi izplačilo osebnih dohodkov, in sicer za približno 666/o, medtem ko je bilo porabljenih ur v proizvodnji le za 24 •/» več kot •ani. To pomeni, da so bili izplačani Večji osebni dohodki za opravljeno delo.
Število zaposlenih se je povečalo ®d lanskega za 740.
Posamezne enote so dosegale različne rezultate. V primerjavi z enakim obdobjem lani je pri letošnjih rezultatih važno upoštevati, da so nekatere enote imele lani sorazmerno slab rezultat in so ga letos krepko popravile, druge pa stalno držijo določene uspehe in je zato odstotek Povečanja nekoliko manjši vendar Pa relativni uspeh vendar boljši.
Tako imajo sorazmerno zelo lepe rezultate vse gradbene enote, razen Celja, in vsi obrati, razen strojno Prometnega. Delitev dohodka in primerjava delitve s predvidenimi merili ni bila še opravljena, ker še delavski svet ni sprejel razmerij delitve. Kljub temu pa se iz rezultata ^a celotno podjetje da sklepati, da bo dosežena takšna delitev sredstev, ki ustreza uspešnemu poslovanju in Večji storilnosti ter da bo pri tem tudi zadoščeno določilom podpisanega samoupravnega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Glede osebnih dohodkov, ki jih Predvideva samoupravni sporazum, je delavski svet že sprejel popre vek Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Gospodarski načrt in merila za delitev dohodka pa bo potrdil delavski svet v začetku maja.	R. Z.
• Naslonimo se na lastne sile
Gospodarska problematika doma in v svetu nas sili, da ne smemo ostati na današnjih uspehih, temveč se moramo držati tempa, ki se odvija okoli nas. Veliko smo v teh 25 letih dosegli, je v uvodnih besedah dejal Lojze Cepuš. Toda ne smemo se niti za trenutek ustaviti in počivati m, lovorikah, temveč moramo iti dalje.
Prav gotovo se bomo morali pri tem tempu še bolj nasloniti na lastne sile, na našo zavest, na naše umske in proizvodne možnosti. Še posebno pa umske, saj se bo v bodoče, kot je razvidno iz perspektivnega programa, ves boj vodil v duhovni sferi in materialne dobrine bodo le njena logična posledica. Prihajamo v obdobje, ko bo znanje glavna sila,, ki bo vlekla podjetje naprej. In tu bodo morali prav komunisti odigrati svojo pomembne, vlogo.
Ze v dobi zelo živahne predkongresne politične aktivnosti, v času VI. kongresa Zveze komunistov, smo v razpravah nakazovali našo prihodnost, istočasno pa . skušali sproti reševati vse probleme našega nenehnega razvoja. Posebno pomembno vlogo so komunisti odigrali pri sprejemanju internih predpisov. Zato nam je tudi pri bodočem delu potrebna takšna notranja kvaliteta, ki bo zagotavljala, da bo vse naše delo v skladu s socialističnimi težnjami. Takšno kvaliteto pa lahko zagotavljajo le znanje in takšni notranji odnosi, ki bodo ustvarjali pri naših delavcih visoko zavest, demokratičen čut, pripadnost kolektivu in osveščenost poslednjega člana. Te lastnosti se bodo razvijale le, če bomo z. vso ostrino in odgovornostjo gojili kritičen in demokratičen boj mnenj, in tako sproti odpravljali vse probleme, ki se dnevno porajajo pred nami.
Zveza komunistov' se uspešno pojavlja kot nosilec in organizator samoupravne iniciative. Hkrati pa ugotavljamo neodložljivo potrebo, da bi se komunisti podjetja hitreje in učin-
koviteje uveljavljali kot nosilci in pobudniki vsega, kar je novega, boljšega in naprednejšega. Če pa kje nismo uspeli, ali če katera od naših osnovnih organizacij komaj životari, je temu prav zagotovo krivo nezadostno politično in ekonomsko znanje članstva, zapiranje v lastne organizacije in bojazen pred političnim bojem in odprtim razpravljanjem.
Komunisti morajo biti s svojimi naprednimi stališči nosilci nove poslovne politike podjetja — s tem bodo tudi naši najodgovornejši. delavci dobili potrditev in usmeritev za bodočo poslovno politiko, na drugi strani pa imeli vso pomoč širšega političnega aktiva.
• Naš pogled je usmerjen v bodočnost
V nadaljevanju konference je Stane Uhan prečital osnutek perspektivnega programa podjetja »Gradis« ter med drugim dejal: »Naše podjetje se je z vso resnostjo vključilo v reformne procese in kljub nemajhnim težavam v celotnem reformnem obdobju doseglo zelojepe rezultate, še posebno pa v zadnjih treh letih. Toda naš pogled je usmerjen v bodočnost. Zato bo naša poslovna politika v bodoče usmerjena na naslednje najvažnejše elemente:
Nadaljnje povečanje rasti podjetja zahteva tako organizacijo poslovanja, pri kateri je zagotovljena optimalna izkoriščenost kadrov in sredstev dela. To bomo med drugim dosegli zlasti z ustrezno mobilnostjo, ki jo-je možno doseči pri sedanji organizaciji z dobro stimulacijo delavcev in enot. Zato bo v prihodnje ena od nalog strokovnih služb preučitev možnosti povečanja mobilnosti pri obstoječi organizaciji podjetja.
Poslovna politika izhaja iz komparativnih (primerjalnih) prednosti podjetja. Te so:
—	zmožnost prevzema velikih del;
—	sposobnost izvedbe tehnično zahtevnih del in objetkov s specialnimi konstrukcijami;
—	sposobnost graditi (visoko) kvalitetno;
	[	t-pi t-	-H?	11=01
orf>0'		-t—i fi n m
Gostje na naši konferenci
—	sposobnost graditi hitro;
—	zmožnost večjih vlaganj lastnih
sredstev.	" r1 '■
Ko poslovna politika izkorišča predvsem te prednosti, se hkrati razrešujejo protislovja med interesi enot in podjetja.
Nadaljnja prednost podjetja izhaja iz njegove velikosti. Kot velik kupec in naročnik uslug ima podietja lahko solidne poslovne stike z dobrimi dobavitelji in obrtniki.
Prednost podjetja 'je tudi V naši prisotnosti skoraj v vserh ‘slovenskem prostoru in v poznavanju lokalnih prilik, to je tržišč. 'j '
Ustrezna mobilnčst in komparativne prednosti so le pogoj za uspešen nastop podjetja na trgu.
Poslovna politika se gradi tudi na poznavanju razvojnih programov bodočih investitorjev — gospodarskih organizacij in občin, kakor tudi razvojnih programov republik (zlasti Slovenije) in zveze.
Stremeti je, da se čimveč del pridobi z neposrednimi dogovori in pogodbami z investitorji, ker na ličita—
BIIII|lllllffljlWllliliipil!!|!|!pillN
§ -	Prisrčne čestitke	M
|	06 mednarodnetn delavskem prazmftu |
g	Gradisov vesinik
...................Illjlll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||ll|]llllllllllllllll|il|||||||||||||||||||||||||y|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||^
'iim* rniiamiui«
Člani stalne konference ZK podjetja Gradis
1.	Milivoj Aleksič, Celje
2.	Lojze Cepuš, Centrala
3.	Ivan Giringer, Ravne
4.	Vladimir Čelik, Jesenice
5.	Anton Franderajh, Koper
6.	Anton Gruden, Maribor
7.	Lado Janžekovič, Maribor
8.	Franc Kumer, Škofja Loka
9.	Rudi Koršič, Ljubljana
10.	Ivan Kralj, Zalog
11.	Ivan Keršič, Celje
12.	Jože ing. Ločnikar, Ljubljana
13.	Valter Masten, KO Maribor
14.	Bora Stamenkovič, Ravne
V našem razvojnem programu za nadaljnjih 5 let bomo morali posvetiti več truda medsebojnemu koordiniranju dela z mladinsko organizacijo, ZK in sindikatom.
Z življenjskimi in delovnimi pogoji je neposredno povezano tudi varstvo pri delu in zdravstvena zaščita delavca. Skrb za dosledno izvajanje določil o varstvu pri delu bi morali tudi v bodoče šteti v področje dela sindikalne organizacije in ta bo dolžna, da bodo izdelane analize obravnavali organi upravljanja, sprejeti sklepi pa dosledno uresničevali. Zaposlovanju naših delavcev v tujini bo moral sindikat posvetiti bistveno več pozornosti. Sindikat v okviru podjetja, vključno z ostalimi organizacijami je dolžan skrbeti, da bodo za delavce, ki delajo v tujini, urejeni življenjski pogoji in da bodo redno informirani o delu podjetja, o delu sindikata, kakor tudi da jim bodo v primerni obliki zagotovljene samoupravne pravice, ki jih predpisuje naš novi statut podjetja.
Glavni direktor inž. Hugo Keržan, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije LojzeCapuder in elan mestne konference ZK Ljubljana Andrej Mlinar na naši konferenci
15.	Anton Sampl, Ravne
16.	Stane Simeonov, Jesenice
17.	Franc Škrabi, Celje
18.	Rajko Purnat, KO Maribor
19.	Janez Plemelj, Zalog
20.	Jože Repše, KO — SPO Ljubljana
21.	Alojz Zorec, Maribor
22.	Mana ing. Veble, OGP Ljubljana
23.	Rajko Zupančič, Centrala
24.	Tone Zajc, KO — SPO Ljubljana
25.	Stane Uhan, Centrala
meri kot doslej se bo uporabljala najbolj uspešna oblika izobraževanja na delovnem mestu — od tečajev za PK, KV in VK delavce do rednih šol za strokovnjake z visoko izobrazbo — za sposobne in ukaželjne člane kolektiva.
Osnovna značilnost kadrovske politike je v primerjavi z drugimi elementi poslovne politike podjetja — njena stalnost. Na nivo štipendij in vajeniških nagrad ter sredstev za ostale oblike izobraževanja trenutni zastoji ne smejo bistveno vplivati. Prav tako ne sme bistveno vplivati zastoj v proizvodnji na tekoče zaposlovanje novih kadrov in s tem na zboljševanje strukture zaposlenih.
Organizacija podjetja se prilagaja tržnim razmeram, razvitosti tehnologije in pričakovanim ekonomskim učinkom.
V	razvojni službi — katere rezultati bodo bistveno vplivali na poslovno politiko — se vpelje tudi stalna dejavnost za študij in razvoj organizacije poslovanja. To je pogoj za sistematično izobraževanje organizacije poslovanja.
Finančna politika je odvisna od zatečenega stanja velikosti in strukture sredstev in od zastavljenih poslovnih ciljev.
Lastna sredstva naj predstavljajo najmanj 75 °/o poslovnega sklada.
Koeficient obračanja obratnih sredstev (celotni dohodek na poprečno vložena obratna sredstva) mora znašati najmanj 5.
Struktura vloženih obratnih sredstev med posameznimi vrstami (žira račun, terjatve, nedokončana proizvodnja, zaloge) mora biti optimalna.
V	ta namen je treba uvesti posebno metodo za tekoče spremljanje na eni strani strukture vloženih obratnih sredstev, na drugi strani pa tistih elementov (najmanjša možna in hkrati optimalna likvidnost, najmanjše pa vendar glede na tržne prilike zadostne zaloge, posebni in diferencirani tretmani do posameznih kupcev oziroma dobaviteljev, pri katerih bi poleg vsakokratnih osebnih ocen odgovornih delavcev upoštevali tudi določene metode kritičnih višin sredstev, širjenje in oženje gradnje za lastna sredstva glede na tržne razmere in glede na pričakovan uspeh, kreditna politika v celoti — in tako dalje), ki bistveno vplivajo na tekoče spreminjanje nivoja obratnega kapitala.
Cilju — visoki rentabilnosti — je podrediti finančno poslovno politiko.
Uspešnost vnaprej začrtane poslovne politike za uresničevanje določenih poslovnih ciljev je zelo odvisna od normativno predpisane ter v praksi izvajane (sankcionirane) odgovornosti nosilcev poslovne politike.
• Odgovornost sindikalnih podružnic
Tone Zaletelj — tudi moj prispevek posega v bodoče delo sindikalnih podružnic v podjetju.
Sindikat mora biti tudi v bodoče koordinator sindikalnega dela v podjetju.
Zavzemati se mora za najbolj demokratični način vključevanja članov v sindikalno organizacijo. Za uresničitev tega načela je treba
vpeljati najprimernejši način sprejemanja članstva v uvajanju v delo po splošnih obveznostih, ki jih ima organizacija ob vstopu delavca na delo. Istočasno je potrebno, da naši IOSP izpopolnijo potrebno evidenco članstva, evidenco vplačane članarine itd.
Glede informiranja članstva pa se morajo v večji meri posluževati internega glasila * Gradisov vestnik«, kjer naj bodo objavljeni zaključki našega sindikalnega dela in vodenje sindikalne politike.
Delo in vpliv sindikata na razvojni program podjetja in splošno gospodarsko politiko bo uspešno samo takrat, v kolikor bo zaživelo
I S privrženostjo socializmu še ni vse storjeno
Anton Stražar, KO Maribor. — Morda ne bom preoster, če v začetku v samokritičnem smislu povem, da pri reševanju proizvodnih in ostalih problemov člani ZK v obratu zadnji čas niso bili dovolj prisotni. Vsi vemo, da so v preteklosti bili pojavi, ko so nekateri člani ZK mislili, da je s privrženostjo k socializmu že vse storjeno. V kolikor so v preteklosti taki posamezniki izstopali — seveda v ne preveč pozitivnem smislu — toliko, menimo, da ni prav, da člani ZK v našem obratu ne sodelujejo bolj aktivno pri reševanju raznih nalog. Tu ne mislim na avtoritativen nastop ZK kot take, temveč menim, da bi morali njeni člani s strokovnim znanjem in z moralnimi vrlinami bolj prispevati k iskanju boljših organizacijskih oblik, kakor tudi pri perspektivnem razvoju obrata.
Glede na to, da zaradi pomanjkanja repromateriala beležimo vse več zastojev v proizvodnji, menim, da je nujno pristopiti k bolj načrtni nabavi. Potrebno bi bilo uvesti minimalne zaloge. S tem bi se izognili zastojem v sami proizvodnji.
Po trenutni organizaciji ni v obratu vhodne in izhodne kontrole. To povzroča, da se v večini primerov
Delovno predsedstvo
sindikalno delo v sleherni naši poslovni enoti, česar do danes ni bilo čutiti dovolj.
Sindikat v podjetju mora v svojih programih in na sestankih razpravljati o kadrovskih vprašanjih, o delu perspektivnih strokovnih kadrov, primernosti njihove zaposlitve in napredovanja. Istočasno pa mora spremljati izpolnjevanje določil samoupravnih aktov o nagrajevanju in priznavanju doseženih uspehov pri delu strokovnih kadrov. Uveljavljeno mora biti nagrajevanje po delu vključno z nagraditvijo za eventualno racionalizacijo in novatorstvo.
Delež slehernega člana kolektiva mora biti tolikšen, kolikor je dejansko vložil svojega truda.
Kar zadeva delitve doseženega dohodka v okviru podjetja sedanji način po vnaprej določenem delitvenem razmerju podjetja ustreza, ker je stimulativen, zagotavlja ustvarjanje materialne baze in delitev po uspehu. V smislu tega sistema pa, mora sindikat v podjetju skrbeti, da bodo na podlagi »samoupravnih sporazumov« v gradbeništvu, sprejetih v decembru lanskega leta, postavljena takšna merila delitve, ki bodo zagotovila potrebno višino sredstev za osebne dohodke članov kolektiva in sklade.
Poleg tega morajo stalno skrbeti za izboljšanje življenjskih pogojev naših delavcev. V tej zvezi mora sindikat vplivati na organe upravljanja, da se zadovoljivo uredi vprašanje prehrane tistih delavcev, ki si sami ne morejo tega urediti.
nabavljeni repromateriaii ne kontrolirajo. Po drugi strani pa se del teh materialov prej ali slej znajde na seznamu nekurantnega materiala. Podobno je tudi pri izhodni kontroli, ki je, kot rečeno, ni. Mnenja smo, da bi bilo potrebno v bodoče v obratu formirati tehnično kontrolo, ki bi kvalitetno' nadzorovala nabavljeni material, gotove izdelke, prav tako pa bi naj postopoma uvajali medfazno kontrolo.
Na splošno lahko rečemo, da je organizacija proizvodnje v našem obratu zaradi njene raznolikosti zelo težavna in zahtevna. Tu se prepleta na eni strani obrtniška dejavnost, na drugi remont, na tretji pa strojegradnja. V perspektivi bi vsekakor kazalo, da bi pri razvojnem oddelku centrale upoštevali tudi kovinske obrate.
S Sprejeli smo akcijski program
Martin Masten — Organizacija ZK delavcev podjetja »Gradis« je v Mariboru organizirana v osnovno organizacijo ZK, ki ima dva oddelka, in sicer: oddelek poslovne enote, v katerem so vključeni člani ZK. ki delajo v tej enoti, in oddelek KO Maribor, ki vključuje delavce, ki delajo v kovinskih obratih.
V okviru sekretariata osnovne organizacije ZK delujejo tudi komisije, ki delajo na posameznih področjih.
Naša organizacija je že leta 1969 sprejela akcijski program, ki ji je bil napotilo za delo.
Akcijski program je v glavnem zajel naslednje naloge:
—	da so člani ZK stalno sredi družbenega dogajanja v okolju, v katerem živijo in delajo, da s svojim delovanjem zagotavljajo uresničevanje načel, smotrov in nalog v materialni graditvi in v razvoju družbenih odnosov. Da prispevajo k usposabljanju svojih članov za idejni boj ih družbeno politično akcijo v sistemu samoupravljanja, da utrjujejo med svojimi člani, kakor tudi med ostalimi člani delovnega kolektiva občutek osebne in družbene odgovornosti na delovnem mestu in v družbeni funkciji. Predvsem je naloga osnovne organizacije ZK in članov ZK, da še nadalje krepi demokracijo in skrbi za polnejše uresničevanje in uveljavljanje samoupravljanja ter se bori proti vsem tistim, ki bi zavirali demokracijo in samoupravo;
—	da iz vrst delovnih ljudi, zlasti neposrednih proizvajalcev, nenehno sprejema nove člane ZK;
—	vse notranje življenje članov osnovne organizacije ZK mora prispevati k temu, da se komunisti bogate z etičnimi vrednotami, da iz-ostrujejo svoja merila, da se osamosvajajo v mišljenju in pridobivajo nujne demokratične navade v delu.
— Pri izpolnjevanju gospodarskih nalog v delovnem kolektivu je naloga komunistov, da z vsebino svojega dela in vpliva delujejo na vseh področjih. Težišče svoje akcije bodo morali komunisti še bolj kot doslej prenesti na obračunske svete in v organe upravljanja, kakor tudi v družbene organizacije in v okolje, kjer delajo in živijo.
Komunisti morajo prednjačiti in biti zgledni s svojo prizadevnostjo in doslednostjo. Biti morajo na čelu boja za zvišanje produktivnosti, boljšo organizacijo in pripravo dela, za zmanjšanje režij sitih stroškov, boljših delovnih pogojev delavcev, kakor .Liti: za otej-avsnje medsebojnih tovariških »dn- . ov.
— Ko KURisii Kivrajc biti še naprej pod Lični. za uresničitev gospodariva in družben® reforme. Vedno rrrams imeti	očmi cilje
gospod:® ske refome, to je stabilizacijo gospodarstva te trga. Naloga komun rtov je, da pri formiranju zahtev is sprejemanja s klepov posredno ali . . posredno vplivajo na formiranje mitih sl r.,.!(>%. ki ne bodo v nasprotju z reformo.
— Dolžnost osnovne organizacije in članov ZK je, da nudi pomoč družbenim organizacijam, posebno sindikalni in mladinski organizaciji. V tej zvezi si je potrebno prizadevati, da bi vključili čimveč članov ZK v sindikalno organizacijo, odnosno vodstvo sindikalne organizacije in vodstvo mladinske organizacije.
Prav tako je naloga vodstva osnovne organizacije, da usmerja članstvo na vključitev v vodstva družbeno-političnih organizacij na terenu, kjer živijo.
— Dosledno uveljavljanje delitve dohodka po delu, to je področje dela pri katerem osnovna organizacija ZK ne more stati ob strani. Osnovna organizacija in člani ZK, se morajo boriti za uveljavljanje načela »vsakomur po njegovem delu«, in to v vseh službah delovne organizacije in na vseh delovnih mestih. Ker je to ena izmed osnov socializma, se morajo komunisti za to načelo z vso silo svojega političnega vpliva odločno boriti;
— Središče vseh naporov pa morajo biti organi samoupravljanja. Samoupravni sistem je treba še vnaprej utrjevati in mu z novimi ukrepi ekonomske politike dati tudi večjo kvaliteto. Razviti je potrebno maksimalno možnost ekonomskega uveljavljanja in dati večji poudarek samostojni delitvi dohodka in osebnega dohodka enotam in obratom To je na tista mesta, kjer se dohodek tudi ustvarja.
Prepričan sem, da nam bo dosti lažje reševati vsa vprašanja, če bo-
mo sproti seznanjeni z nalogami, plani in razvojem podjetja in da bodo padle vse . iokalistične težnje posameznih enot podjetja, če bodo člani ZK r prejeli o določenih vprašanjih in nalogah enotna stališča.
® Vsak član kolektiva mora biti informiran
Rajko Zupančič je v razpravi med drugim dejal:
S samoupravljanjem delovne organizacije razumemo običajno proces odločanja in ga izenačujemo s kolektivnim odločanjem. Najvažnejših odločitev ne sprejemajo posamezniki, temveč samostojne enote, neposredno ali prek izvoljenih organov upravljanja.
Udeležba v sprejemanju odločitev je pogojena s tem, v kolikšni meri je posameznik pripravljen in zainteresiran da sodeluje v procesu kolektivnega odločanja in koliko in na kakšen način mu je tudi omogočeno takšno sodelovanje.
Delovna skupnost oziroma izvoljeni organi upravljanja se opredeljujejo v odločitvah na podlagi gradiva, ki ga je nekdo vnaprej pripravil. S tem, da se potem na podlagi pripravljenega gradiva sprejme odločitev, še ne pomeni, da je proces udeležbe pri odločanju končan Če se odločitev ne bo izvedla, potem ostane zgolj deklaracija. Pod dejansko odločitev štejemo lahko le tiste odločitve, ki se tudi dejansko izvajajo, to kar je sprovedeno v življenje in ne tisto, kar je bilo sklenjeno na sep delavskega sveta. Pri tem, da običajno vodstveni kadri in drugi strokovni kadri v podjetju pripravljajo načrte določenega sklepa ter tudi najbolj aktivno sodelujejo pri obravnavi na seji delavskega sveta, še ne moremo trditi, da oni sprejemaj® odločitve, ker bi bilo to zelo grobo rečeno. Važno pa je vprašanje, koliko se posamezni člani delavskega sveta podjetja in enot pri nas udeležujejo v razpravah za sprejemanje določenih sklepov. Iz analize lahko opazimo, da v večini primerov sodelujejo ie nekatere vrste kadrov. LJudje, ki imajo v organizaciji različni položaj, ne sodelujejo v enaki meri pri odločanju. Vprašali bi se lahko, ali so vsi člani delavskega sveta, kakor tudi drugi člani delov-" ne skupnosti enako zainteresirani, da sodelujejo v razpravah o predlaganih osnutkih odločitev in kdo pravzaprav odloča, oziroma katerega vpliv je pri sprejemanju kolektivnih odločitev močnejši. •
Pri tem je važno, kakšna je porazdelitev vplivov za sprejemanje kolektivnih odločitev. Z razvojem naše organizacije poslovanja in hkrati samoupravljanja smo pri našem podjetju dosegli takšno stopnjo, pri kateri je na osnovi sprejetih nalog in pristojnosti, ki jih imajo posamezni organi upravljanja, formalno porazdeljena pravica odločanja o sprejemanju kolektivnih odločitev na več nivojih. Z načinom notranje organizacije poslovanja in sistemom delitve dohodka v našem podjetju je ustvarjena tudi baza, da se lahko vplivi za sprejemanje kolektivnih odločitev prenesejo na več ravni v podjetju.
Kakor delujejo enote v sestavu podjetja organizacijsko v procesu proizvodnje in so zaključene celote v procesu proizvodnega programa ekonomsko vključene v enotni gospodarski načrt, tako je tudi upravljanje organizacijsko postavljeno na teh ravneh.
S statutom, ki ga je delavski svet podjetja sprejel pred kratkim. Je precizirana notranja ureditev na podlagi že obstoječe organizacije poslovanja. vendar z velikim poudarkom osnovnega načela, da se v čim večji meri doseže pravilna prerazporeditev vplivov in omogoči upravljavcem udeležba nri sprejemanju ko'aktivnih odločitev. Kot oblika udeležbe pri odločitvah in za razreševanje
notranjih problemov kakor tudi za dajanje predlogov, ki se ti-
če j o poiSmeznega člana delovne skupine, njegove enote, kakor tudi podjetja' v celoti, je sestanek delovne skupine, katero sestavljajo vsi člani na posameznem gradbišču, delavnici, obratu ali posamezni organizacijski enoti. Upoštevano je dejstvo, da se V takšni obliki brez formalnih okvirov veliko bolj učinkovito razvije razprava o določenem problemu in s tem doseže ustreznejša rešitev. Hkrati je povezana ta oblika neposredne udeležbe tudi v sistem informiranja. Kajti brez obveščenosti slehernega člana delovne skupnosti o poslovanju enote, v katero spada, in podjetja kot celote, si ne moremo zamisliti, da bomo uspešni v sistemu samoupravljanja.
V	medsebojnih odnosih si moramo prizadevati za takšne odnose, v katerih izven formalno določenih oblik vpliva ne morejo priti do izraza tiste skupine ali posamezniki, ki svoj vpliv izvaiajo na neformalni podlagi in si prilaščajo prevladujoč položaj, ki jim ne gre. S tem povzročajo notranje spore in nerazčiščene Probleme. Na drugi strani pa moramo ustvariti takšne odnose, da bo sleherni zainteresiran za sodelovanje v procesu odločanja.
V	zvezi z razpravo o perspektivnem programu menim, da je izredno važno vprašanje strokovnih kadrov in njihovo stimuliranje za uvajanje novosti in naprednejših delovnih postopkov. Nadalje bomo morali vse bolj koristiti mehanografski način obdelave podatkov s stalnim usklajevanjem poslovanja s trenutnimi situacijami, ki nastajajo.
Mislim, da bi morali razpravo o Perspektivnem programu še razširiti.
• Pripravljeni smo podpreti realno politiko
Vlado Šanca, Jesenice: Pripravljeni smo podpreti realno politiko nadaljnje ekspanzije naše delovne organizacije in jo sprejeti v svoj akcijski program. Vendar se moramo v načelih seznaniti z realnimi možnostmi predlaganega razvoja, če hočemo, da bo naše delo uspešno.
Predlagani program je možno realizirati, ker že imamo zato nekatere startne osnove, ki nam zagotavljajo uspeh. Predvsem smo ovrgli nekatera mnenja, da zaradi razdrobljenosti Gradisa nismo mobilni za večje akcije na ožjem ali širšem področju. To akcijsko sposobnost smo pokazali prav v zadnjem času z angažiranjem jedra gradbene operative iz številnih naših enot ter uspešno izvršili velika prevzeta dela. Mislim, da je ta element edefTOd osnovnih prednosti tudi v bodoče, ker nam omogoča prilagajanje bodočim gibanjem na dokaj variabilnem gradbenem tržišču.
Minulo jesen smo tudi sprejeli samoupravni dogovor o nagrajevanju v naši panogi, ki omogoča boljše stimuliranje gradbenih delavcev, kav naj bi zagotovilo izpopolnitev naših vrst in preprečilo fluktuacijo v druge Panoge. Ta dogovor nam tudi nalaga obveznost, da ustvarimo takšen čisti dohodek, ki bo zadoščal za povečano in stimulativno nagrajevanje, vendar ne na škodo sredstev, ki jih moramo Vlagati v naše sklade.
Glede bodoče proizvodnje smo odvisni od ekonomske moči našega gospodarstva in njegovih razpoložljivih sredstev za investicije. V tem osnovnem vprašanju, na katerega se vežejo vsi ostali elementi plana, smo Vedno v dilemi. Zato so tudi predvidevanja toliko težja. Pri odprtem tržišču se srečujemo na licitacijah s težavami za pridobitev novih del. Verjetno smo tudi vsi več ali manj razočarani pri oddaji del na novi cesti (Hrušica), na katera dela smo se dalj časa pripravljali, vendar smo le malo odnesli.
Tudi struktura del, ki jo že predvideva plan, ni najugodnejša, ker Predvideva pretežno le visoke gradnje, vendar jih moramo, čeprav neradi ob danih pogojih sprejeti ter računati na tak trend proizvodnje. Hast proizvodnje, ki jo predvideva Perspektivni plan, bo tudi zahtevala povečanje vloženih sredstev. Predvideti ie treba sredstva za povečano mehanoopremljenost ter sredstva, Potrebna za obratni kapital. Brez teh Pogojev ni možno računati na uspešno izvršitev nalog,
© Zavzemam se za plačilo po delu
Ing. Saša Škulj — Zelo me veseli da se po tolikem času v tako velikem številu zberemo spet člani Zveze komunistov našega podjetja in vsaj ublažimo mrtvilo, ki je v vseh naših organizacijah. Današnja konferenca dosti posrečeno sovpada s Pripravami na perspektivni gospodarski načrt, na program razvoja Podjetja in naša diskusija, pripombe m sprejeta stališča bodo mnogo pripomogla sestavljalcem programa, da 0° res lahko dober, popoln in v skladu z mišljenjem večine članov našega delovnega kolektiva.
Ge kot komunisti pogledamo malo nazaj, vidimo, da smo v zadnjem pasu dokaj popustili v organizacijah. ozQ,a se. da ni več vloga partije z
pozicij oblastne vodilne sile, da se je vloga partije dokaj spremenila, da nastopamo kot družbenopolitična idejna sila v samoupravi, v delovnih organizacijah in da skušamo doseči čimveč uspehov na ta način. Zato iz tega mesta pozdravljam predlog, da v našem podjetju osnujemo komunisti stalno konferenco, ker je to dober predlog, dobra zamisel in želim o tem nekoliko razpravljati.
Ko beremo teze o tem, kako bi naj organizacija komunistov delovala v bodoče — konkretno v mestu Ljubljana — vidimo, da se za večja podjetja, kakor je naše, priporoča ustanovitev takih stalnih konferenc (širših aktivov), ki bi lahko dopolnili delo z ustanovitvijo posameznih komisij. Lahko se torej dogovorimo, da bi ta naša stalna konferenca imela nekaj komisij za reševanje in spremljanje najaktualnejše problematike podjetja.
Tudi predgovorniki so poudarjali, da se ravnamo po trgu, da se pojavimo, kjer so gradnje, vedno težji pa je razvoj zaradi naprednejše tehnologije ravno pri stanovanjski gradnji, ki bi lahko kontinuirana, kar bi lahko dosegli in bi s tem dosegli tudi dokajšnji prihranek. Imel sem pregled nad tehnologijami po vsej Sloveniji in lahko ugotavljamo s ponosom, da so posamezna gradbišča »Gradisa« na prvem mestu in to še razvijamo.
Drugič predlagam, da bi posebno skrbeli, ne glede na to, da smo pretežno gradbeno operativna organizacija, za naše obrate, ki so stacionira-ni obrati. Glede na veliko konjunkturo po nabavi mehanizacije, srednje, lahke, glede na zaprtost jugoslovanskega trga, opažamo že več let, da trg zahteva veliko talcih strojev, ki bi jih lahko izdelali naši kovinski obrati. Zato predlagam v premislek, če bi ne bilo pametneje dati večji poudarek izdelavi srednje in lahke mehanizacije doma.
Končno še stimulacija, delitev osebnega dohodka v našem podjetju. Zavzemam se za to, da bi morali strokovne kadre več plačevati, ker bi si le tako zagotovili dovolj tega kadra. Skratka, zavzemam se za plačilo po delu.
S Z ljudmi bo treba več delati
Ljuba Tarman je govorila o fluk-tuaciji delavcev, o izobraževanju in kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Opozorila je na nekatere pomanjkljivosti pri sprejemanju novih delavcev.
Da je velik vzrok za fluktuacijo v osebnih dohodkih, je dokazano, saj se je v letu 1969 zmanjšala fluktua-cija, ko smo nekoliko dvignili osebne dohodke. Letos pa se je fluktu-acija ponovno povečala. Zato upravičeno pripisujemo krivdo zavodom za zaposlovanje drugih republik, ki so svoje delo preusmerili in se polno angažirali pri zaposlovanju delavcev v tujini. Tako so naši izkušeni delavci vseh kvalifikacij fluktuirali, nismo pa dobili novega dotoka kvalificiranih In polkvalificiranih delavcev,
Mnenja sem, da je delo zavodov v tem pogledu zgrešeno in vse obsodbe vredno, ker pošiljajo v inozemstvo deficitaren kader, kot so gradbeni kvalificirani in polkvalificirani kadri.
V kolikor bodo zavodi 'za zaposlovanje s takim delom nadaljevali, bodo posebno gradbena podjetja še naprej v težavah in nikakor ne. bo realiziran naš petletni perspektivni program glede izboljšanja kvalifikacijske strukture.
Rešitev vidim le v tem, da več delamo z ljudmi, da boljše kadrujemo in da dobe višji osebni dohodek.
© Tako enotni tudi v prihodnje
Alfred Brank je razpravljal o gibanju cen življenjskih artiklov in o nesorazmernem večanju osebnih dohodkov. Posebno skrb pa moramo posvetiti stanovanjskim problemom naših delavcev. V bodoče bo potrebno vlagati več sredstev v stanovanja. Nato je . govoril, o uspehih podjetja, saj v 25 letih niti enkrat prvega nismo ostali brez »plače«.
Tukaj je potrebna ogromna skrb, ker je velikanska vsota potrebna za izplačilo osebnih dohodkov. Vodstvo skrbi za to, kar je velikega pomena tudi za naš ugled in za stabilizacijo našega podjetja. Smatram, da naj bo tako tudi v bodoče. Garancija za to je naš perspektivni program Pomagati pa moramo vsi, delovni kolektiv mora ostati še naprej enoten, kakor je danes. Če ne bomo enotni, ne bomo izpeljali letnega načrta.
© Brez dobrih strokovnjakov ne bo šlo
Ing Hugo Keržan — V razvojnem programu je kritično obdelati problem kadrov in razvoj kadrov. Če pogledamo nazaj, analize kažejo za 10 let nazaj pomanjkanje kadrov. Štiri leta nazaj ugotavljamo, da tehničnega kadra in tudi umskih delavcev v celoti nismo v teh štirih , letih skoraj nič spremenili, četudi je
naša realizacija večja. Imamo podatke o indeksih, ki kažejo: 100 na 194 oziroma 189
Da tega kadra ni, kažejo tudi problemi, ki se porajajo na naštetih delovnih mestih, na področjih, ki so ostala praktično nezasedena. Tudi naša priprava dela ni polno zasedena za naloge, ki jih ima.
Velik problem pri nas je tudi za obračunsko službo zajemanje naših storitev, ker je praktično to zajemanje tako, da uhajajo stvari iz rok. Stroški so vedno zabeleženi, rezultati dela pa niso tako zajeti, kakor bi morali biti. Isti problem je pri kalkulacijah, Leta in leta že o tem razpravljamo. Kalkulacije pa so včasih vzete kar iz zraka, po oceni, po dobri navadi investitorjev in podobno.
Nadaljnji problem, ki je tudi v razvojnem programu, je problem razvoinega oddelka.
Nadalje je pereče vprašanje tehnična zasedba v inozemstvu.
Velika težava je seveda tuji jezik. Nimamo kadra, da bi lahko stvari smotrno vodil in brez njega ne bomo mogli iti v širšo ekspanzijo.
Naši tehnični kadri so preobremenjeni. Ker so preobremenjeni, segajo po delu, ki ga lahko lažje rešijo, ob strani pa puščajo vrsto nalog, ker jih ne zmorejo opraviti v časovni stiski.
Zdaj smo pred začetkom gradnje avtoceste. Sliši se že govorica, da se morda nismo najbolje odrezali pri teh delih. Moramo ugotoviti, da smo tega lahko tudi veseli, ker drugače sploh ne bi vedeli, kako bi to lahko naredili. Dejstvo je, da smo prevzeli toliko, kot bomo zmogli. Mostove smo prevzeli skupno s Tehnograd-njami, vrednost teh del je ca. 20 milijard. Nato je podrobno obrazložil potek licitacije in priprave na pričetek del.
Ob zaključku je še govoril o problemih Tehnogradenj ter o predlagani integraciji z našim podjetjem.
• Podpora integraciji v gradbeništvu
Lojze Capuder: Drži, da so.bili pri »Gradisu« v zadnjih letih doseženi izredno veliki rezultati, ne samo v Portorožu. Podjetje dosega tudi drugje uspehe. Kar se tehnologije tiče, beležimo velik napredek in se že postavljamo v. vrsto. evropskih proizvajalcev na tem področju. To prikazujejo naši rezultati dela, to je nesporno in nam tega tudi nihče ne oporeka.
Tak dinamičen razvoj seveda poraja vedno nove probleme, pri tem ostajajo nerešeni še stari. V podjetju Gradis je treba te probleme reševati z večjo aktivnostjo komunistov, zlasti na področju delitve osebnega dohodka, ki naj bo predvsem plačilo po delu, nadalje neposrednega razvoja samoupravljanja, predvsem medsebojnih odnosov med poslovnimi enotami, delo v tujini itd.
Načrtovanje perspektiv je seveda zelo zahtevna in tudi tvegana stvar. Iz prakse vemo, da se ne držimo čvrstvo postavljenih planov, poskušamo pa načrtovati za daljše obdobje in uskladiti naš razvoj s tržnim gospodarstvom in tržnimi zakonitostmi. Pri tem vedno lahko pričakujemo tudi presenečenja, ki smo jih navajeni.
Pri načrtovanju programa moramo imeti pred očmi tudi gospodarsko situacijo in konkreten gospodarski položaj doma in v svetu. Mislim, da je značilna za današnji čas koncentracija proizvajalnih sil v svetu. Npr. v zahodni Evropi se iskanje ravnotežja gospodarstva rešuje z združevanjem, ustanavljanjem velikih tovarn in mi pretendiramo sploh na življenje v tem evropskem prostoru in ne moremo zaostajati za vsemi temi procesi. Ta orientacija nasploh mora biti tudi v naši ekonomski politiki in se mora kazati v vsakdanji praksi.
V samoupravljanju gradbeništva je dosežen velik napredek; stvari se rešujejo tudi s statutom in bo treba še dosti delati, da bomo dosegli tako stanje, da bo vsak izmed delavcev — stalni delovni kolektiv Gradisa — jedro, sposoben odločati o bistvenih problemih, tj. vprašanjih krepitve samoupravne zavesti delavcev, da vedo, da njihova aktivnost pomeni, da delajo zase.
Delitev osebnega dohodka po delu je vedno povezana s problemom kadrov. Osnovni problem pri delitvi osebnega dohodka je to, da smo delavcem v proizvodnji sposobni izmeriti učinek dela, tistim pa, ki delalo posredno v proizvodnji, v strokovnih službah itd. pa to ne gre. V moderni proizvodnji se to vse bolj upošteva in moramo imeti to tudi mi pred očmi.
Ko smo pripravljali samoupravno dogovarjanje, smo dobili absolutno podporo pri Gradisu. Vedno Gradis postavljamo v ospredje, če je treba kje kaj pohvaliti ali kritizirati, ker se zavedamo, da to vpliva na celotno gradbeništvo pri nas.
Pozdravljam pozitivno iniciativo, ki jo je podal generalni direktor, glede integracije s Tehnogradnjami. Postavlja pa se vprašanje, kako vse te iniciative in probleme realizirati?
Z današnjim dnem dobivamo stalno konferenco, to je tudi faktor, ki bo lahko uspešno deloval. Ni prav, da bi se komunisti izmikali organizaciji, naj se vsi angažirajo v množičnih organizacijah, v sindikatih. Naj se znajdejo na čelu samoupravnih organov. Pred nami je konkretna odločitev glede pripojitve Tehnogradenj h Gradisu. Predlog, ki ga ocenjujem kot zelo pozitivnega, je edina pametna rešitev iz te kritične situacije. Kar se tiče sindikata dajemo absolutno podporo pripojitvi.
Kljub temu pa so za to potrebne še podrobne ekonomske analize. O tem smo se že dogovorili.
® Produktivnost z optimalnim programiranjem proizvodnje
Lado Janežkovič: Pregled rezultatov lanskega leta nam kaže, da smo bili zelo .uspešni pri povečanju proizvodnje in realizacije, kar ,smo dosegli z dobro organizacijo in kvalitetnim delom. Vedno pa ni šlo tako gladko, V 25-letnem uspešnem delu smo doživljali vrsto velikih vzponov pa tudi padcev. Toda prebredli smo vse težave. Zopet smo postali močno, solidno in kvalitetno podjetje. Da
ima Gradis danes v Mariboru zopet vodilno vlogo, je nedvomna zasluga komunistov in vseh zavestnih delavcev enote, ki pa jih ni malo.
V nadaljevanju svoje obširne razprave je govoril o mnenju kolektiva glede predlagane integracije, o gospodarjenju v podjetju, o konkurenčnosti Tehnogradenj, o pomanjkanju kadrov itd. ter med drugim dejal: »Kot upravljale! smo odgovorni za ekonomske in gospodarske uspehe. Zato nam ni vseeno, kaj pridobimo s predvideno integracijo ter kakšno bo naše bodoče poslovanje.«
S Delo starejših komunistov naj prevzamejo mlajši
Ivan Ribič je govoril o predvideni integraciji ter med drugim dejal: Za
slabo poslovanje drugih podjetij nismo mi odgovorni. Zakaj potem prevzemati ves riziko? Nato je razpravljal o delitvi osebnih dohodkov, o gradnji stanovanj, o 25-!etnem delu našega podjetja, predvsem pa o delu komunistov v PE Ljubi,jana-okolica. Na splošno pa misli, da bodo starejše komuniste morali počasi zamenjati mlajši, ki bodo z istim elanom zagrabili za delo, kot smo mi pred 20—30 leti,
Nato je v imenu mestnega komiteja ZK konferenco pozdravil Andrej Mlinar ter dejal: Pozdravljam današnjo konferenco, perspektivni program in nadaljnji razvoj podjetja. Mislim, da ste se odločili . za žeto pravilen start, da v smislu reorganizacije ZK, v smislu boljšega idej -no-političnega delovanja formirate stalno konferenco kot najvišji organ v podjetju, ki bo na eni strani kot vodstveno telo, na drugi strani kot koordinator dejansko postala tisti mehanizem idejno-političnega delo-, vanja, ki .se bo boril za ključne,! osnovne probleme podjetja pri. reševanju vseh tekočih vprašanj in bo dosegal v bodoče še boljše uspehe.: Želim temu organu kar največji-uspeh.
Konferenca z referati in razpravo; je pokazala dovolj problemov, pod-:
jetje »Gradis« je doseglo zlasti v zadnjem razdobju močan napredek, nato na področju ekonomike, finančnega poslovanja, organizacije in tudi kadrovske politike.
Ker je premalo časa, da bi lahko dal prispevek k diskusiji o vseh problemih, mislim, da je prav, da tudi vi v svojem akcijskem programu, poleg vprašanj iz diskusije, obravnavale zlasti vprašanje nadaljnjega sprejemanja članov v Zvezo komunistov, zlasti mlaiših ljudi, ki so se že uveljavili v delo samoupravnih organov in drugje.
V imenu komiteja bi želel na koncu čimveč uspeha v. delu in vam hkrati čestitam ob 25-letnici obstoja vašega podjetja.
Na konferenci so nato izvolili 25 članov v stalno konferenco. Le-ta oa se je takoj konstituirala.

diktuaino
h ■ '	...	: '
Prekmalu zvaljeni kadra
Planiranje
izobraževanja odraslih
V organizaciji »Ljudske univerze.< v Ljubljani sem se udeležil seminarja o »planiranju izobraževanja pri odraslih«, ki ga je priredil »Inštitut za vzgojo odraslih« v Gradcu (Avstrija).
Ljudska univerza ima že dalje časa stike s analognimi institucijami v Avstriji in so bile medsebojne primerjave prav zanimive.
Ugotovljeno je bilo, da nam redne šole ne morejo dati dovolj kadrov, ki jih danes zahtevajo vse veje gospodarstva in to zaradi stalnih sprememb in uvajanj novih postopkov in tehnologij.
Vzgoja odraslih je pri Avstrijcih možna v rednih šolah, pri gospodarski zbornici, pri trgovski zbornici ali pri delavskih univerzah, vendar povsod po enotnem programu, ki ga potrjuje in kontrolira prosvetno ministrstvo.
Morda bo nekaj podobnega tudi nam uspelo, saj se zbornica in sindikat trudita, da bi v okviru »Konference izobraževanja gradbincev« privedla vzgojo oziroma strokovno izobraževanje na isti imenovalec.
Višja izobrazba daje večjo mobilnost. Samo s stalnim izpopolnjevanjem je gospodarstvo lahko konkurenčno. Novi avstrijski zakon o visokih šolah iz leta 1966 je zadolžil vse visokošolske ustanove, da obvezno skrbe za dodatno izobraževanje absolventov s prirejanjem raznih tečajev in seminarjev, kjer se predelajo vse novosti v tehničnem svetu.
Da se povrnem k planiranju. Bistvo vsakega planiranja je, da planiramo z znanimi elementi in da potem te kontroliramo.
Seveda nimamo nikoli garancije, da bo plan dosežen, mora pa biti izvedljiv.
Zaradi hitrih sprememb smo bili enotnega mnenja, da je lahko plan vzgoje samo kratkoročen (do 5 let).
Važno je tudi financiranje vzgoje. Vedeti moramo, zakaj investiramo, kje, kdaj in kako in končno — kar je najvažnejše — kontrola uspešnosti investicije. Morda zanimiva tudi ugotovitev, kako je treba ljudem podati znanje. Program mora biti rafinirano sestavljen in sodoben, nuditi pa mora isto kakor danes radio in televizija. Sicer je lahko uspeh dvomljiv.
Vsekakor je zanimiva velika skrb za vzgojo odraslih pri severnih sosedih, ki imajo to že dobro organizirano in mislim, da bi bil že čas, da bi se tudi pri nas tega vprašanja bolj sistematsko lotili.
inž. Dragovan Sever
Preberi in premisli!
— Zakaj zamujaš na delo, če vidiš, da tvoj sodelavec redno prihaja in je morda celo mati z otrokom ali pa ima znatno daljšo pot do delovnega mesta? Ali se ne sramuješ pred tem sodelavcem?
— Ali si že kdaj sam ocenjeval dnevno količino opravljenega dela in tako uspehe svojega dela primerjal z višino osebnih dohodkov? Napravi to primerjavo, ki ti bo prav gotovo koristila!
— Ali si že kdaj sam dovolj kritično ocenjeval svojo delovno sposobnost, ki jo moraš imeti za delovno mesto, na katero si razporejen? Poskusi in videl boš, da imaš še pomanjkljivosti. Tudi ti boš spoznal, da se človek uči vse življenje.
— Prav gotovo tvoje mišljenje in odločitve niso vedno najboljše. Zakaj se ne posvetuješ s svojimi sodelavci, ki so ti vedno pripravljeni pomagati in imajo mnogo koristnih predlogov?
— Zakaj kričiš in se razburjaš nad svojimi sodelavci? Ali res nisi sposoben reševati problemov drugače, s prijaznimi besedami?
— Dobri medsebojni odnosi so največje bogastvo v vsakem podjetju. Dragi sodelavec, koliko tudi ti doprineseš k dobrim medsebojnim odnosom? Ali pa jih morda kvariš?
— Zakaj prihajaš na delo v vinjenem stanju? Ali se res ne zavedaš, da s tem spravljaš sam sebe v nevarnost in povzročaš kršitev delovnih dolžnosti? Ali misliš pri tem kaj na svojo družino in sodelavce?
— Vodja proizvodnje, ki ne informira svojih sodelavcev o delu, je kot komandant bataljona v ujetništvu, brez moči. Sposobni za izvršitev naloge so samo tisti delavci, ki so seznanjeni z delom in vedo, kaj je njihova dolžnost.
— Zakaj obrekuješ v odsotnosti svojega sodelavca? Rajši vprašaj svojo notranjost, če nimaš morda sam še večjih pomanjkljivosti. Svojemu sodelavcu prikaži njegove nepravilnosti z resnično prijateljsko željo Prav gotovo ti bo hvaležen.
— Vsak delavec dela napake pri svojem delu. Zakaj se razburjaš, če ti jih prikazuje sodelavec na pravilen način? Na napakah se vendar učimo in to velja tudi za tebe. Prečitaj gornje misli in ugotovi, kakšen si! Ne pozabi, da te ocenjujejo na podlagi tvojih besed in dejanj.
Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije bo od 23. do 26. novembra letos v Sarajevu. Po razpoložljivih podatkih bo kongresu prisostvovalo 1700 delegatov, pri čemer jih bodo 1500 izbrali v delovnih organizacijah tako, da bo izbran po en delegat na 1000 do 3000 zaposlenih, poleg tega bodo izbrale 120 delegatov še socialistične republike in avtonomne pokrajine. Predvidevamo, da bosta naše podjetje zastopala dva delegata.
Kongres bo delovni dogovor samoupravljavcev
Drugi kongres samoupravljavcev je mednarodno nadaljevanje neposrednega dogovora jugoslovanskih samoupravljavcev, ki se je pričel s I. kongresom delavskih svetov. Prvič v zgodovini delavskega gibanja so se sestali neposredni samoupravljavci in na kongresni tribuni izmenjali svoje izkušnje v uresničevanju samoupravljanja. Od uvedbe delavskega samoupravljanja pa je preteklo skorajda že dvajset let — to je dve desetletji velikih in globokih revolucionarnih premikov v naši družbi. Samoupravljanje se je vsestransko uveljavilo in postalo neodtujljiva revolucionarna pridobitev ter prevladujoč družbeni odnos, ki omogoča uresničevanje novega družbenega in materialnega položaja delovnega človeka. Zato naj II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije s svojimi pripravami, udeleženci, vsebino in načinom dela izrazi stopnjo doseženega samoupravnega razvoja. Kongres naj bo delovni dogovor samih samoupravljavcev, na katerem naj se neposredno z izraznim jezikom vsakdanje prakse uveljavijo vse pozitivne izkušnje samoupravnega življenja. Na kongresu naj bi zato kritično premotrili našo dosedanjo prakso in izkušnje, bistvene probleme, pojave in težnje samoupravnega razvoja ter posvetili največ pozornosti ugotovitvi pogojev, izhodišč in smeri za nadaljnje samoupravne prakse.
Bodočnost je v moderni samoupravni in integrirani družbi
Izhajajoč iz osnovnih teženj in programa družbene reforme ter političnih stališč IX. kongresa ZKJ naj kongres samoupravljavcev ne ostane samo pri razglasitvi splošnih načel in zahtev, ampak naj se povsem določeno zavzame za uveljavitev vseh samoupravnih dosežkov in vsega tistega, kar se je pozitivno odrazilo v življenjski praksi.
Bogatih izkušenj samoupravne prakse, pomembnih rezultatov o uspešnih rešitvah najrazličnejših ekonomskih, družbeno-političnih, organizacijskih in drugih vprašanj je veliko vsepovsod — v delovnih organi-
zacijah, v družbeno-političnih skupnostih in sploh v naši družbi. Ker marsikaj širši javnosti niti ni poznano, naj bodo priprave na kongres priložnost za zbiranje takih izkušen}, za njihovo nadrobnejše politično in teoretično osvetlitev ter za predstavitev javnosti s kongresnimi sporočili ali na druge načine.
Kongres bo izrazil procese razvoja samoupravnih družbenih odnosov in razvejano zgradbo samoupravne družbe. Posebno pozornost bo posvetil vprašanjem, kako zagotoviti pogoje za nadaljnjo graditev moderne samoupravne integrirane družbe, za splošno povečanje učinkovitosti samoupravljanja na vseh področjih združenega dela ter za nadaljnje razvijanje družbeno-političnih odnosov.
Zahvala
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem 'indikalni podružnici KO — SPO Gradis in so-delavkam-cem za darovana venca ter predstavnikom kolektiva, ki so prišli iz Ljubljane v moj rojstni kraj ter jo skupaj z nami spremili na zadnji poti v Cerklje ob Krki.
Ivanka Sterle
Naše »sejanje« ne povzroča nobene škode
Izboljšave in koristni predlogi
Za uspešno poslovanje podjetja je nujno nenehno iskanje novih oblik racionalizacije in izboljšav. Nenehno je potrebno spodbujati člane delovne skupnosti k izumljanju, odkrivanju in uvajanju novih rešitev za kak tehnični problem. Vzpodbujati je treba slehernega k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev, tehnoloških in drugih postopkov, s katerimi se dosegajo večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša organizacija poslovanja ter sploh vsako racionalnejše izvajanje katerekoli funkcije v podjetju.
ter njihovo uresničevanje, pa bi jih bilo potrebno analizirati in na tej podlagi odpraviti pomanjkljivosti. Mogoče bo pa kdo kakšen koristen predlog poslal uredništvu Gradisovega vestnika, da ga objavi.
Z. R.
BiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiaiiiiiiiiiiiiiMi
OBVESTILO
Čeprav vemo, da prispevajo vse vrste oblik racionalizacije k napredku in uspešnosti, opažamo, da na to izredno važno vprašanje veliko premalo pazimo.
Pred štirimi leti smo spremenili oziroma dopolnili poseben pravilnik, ki je bil že prej v veljavi, o stimulaciji za tiste, ki so prispevali k prihranku stroškov zaradi novih izumov in postopkov v tehnologiji, zaradi uvedbe novih delovnih postopkov ali uporabo novega materiala, ki še ni bil uporabljen, zaradi spremembe načrtov, ko se doseže boljši izkoristek sredstev in materiala in zaradi tega. ko se dosežejo nižji stroški z uvedbo racionalnejših delovnih postopkov.
Ne bi mogli trditi, da višina premije, ki jo predvideva pravilnik, ne bi bila stimulativna in vabljiva za posameznika ali skupino strokovnjakov. Posebej je tudi v pravilniku poudarjeno, da pripada premija slehernemu predlagatelju novega izuma in postopka, ki še ni bil uveden v gradbeni dejavnosti ter je predvidena zanj široka uporaba, čeprav bi bil posledica študija po službeni dolžnosti. Tudi za druge racionalizacije, ki jih našteva pravilnik, niso pogoji za priznavanje premije preveč togi in niso potrebna obširna dokazila, le to kar je najnujnejše, da se dokaže koristnost predloga. Premije dalje tudi niso omejene navzgor. Pri prihranku npr. 100.000 N din znaša premija 5480 novih dinarjev in nadalje še 3 % od razlike nad 100.000 N din prihranka.
Kje so potem vzroki, da je poteklo kar nekaj let, pa ni bilo pripravljenega oziroma obravnavanega nobenega predloga, ki ga predvideva naš pravilnik? Ali mogoče strokovnjaki ne poznajo prednosti, ki se jim daje?
Ne bi mogli trditi, da nimamo ljudi, ki ne bi imeli nobenih idej, da so vsi nezainteresirani kot člani delovne skupnosti in upravljavci za to, da bi s svojim znanjem koristili napredku podjetja. Gotovo bi bila to zelo posplošena ugotovitev. Verjetno je vzrok kje drugje, pa ga ne znamo najti.
Strokovnjaka vedno ni mogoče stimulirati z denarnimi nagradami. Včasih je poleg omenjene stimulacije še veliko večjega pomena priznanje in njegovo zadoščenje, da so njegov predlog upoštevali. Verjetno bo potrebno kaj storiti v tej smeri. Tudi odnos drugih je važen, kako spodbujajo ambicije sposobnih za njihovo lastno uresničevanje in jim ne zatrejo že v začetku vse volje, češ saj so to samo avanturisti in prenapeteži. Na drugi strani pa bi morali posamezni tudi razumeti, da je vsako novost zelo težko vpeljati in da imajo ljudje odpor do novitet in rajši hodijo po starih poteh, čeprav imajo še polno jam in jarkov, ki se jih je treba izogibati. Pozabljajo pri tem, da je naša doba. doba napredkov in hitrega vzpona tehnike, ki zahteva stalno spreminjanje obnašanja in prilagajanja resničnosti.
Verjetno so še drugi vplivi za premajhno zanimanje za napredne ideje
Počitniška domova ob morju bosta pričela obratovati 10. junija. Prijave bodo zbirali kadrovski oddelki enot do 15. maja.
Bena oskrbnega dne je 36 novih dinarjev. Za otroke do 7 let starosti je polovična cena. Člani kolektiva imajo na to ceno regres 15 N din na dan, njihovi svojci, ki niso zaposleni pa 12 N din na dan. Otrokom do 7 let pripada 8 din regresa dnevno. Polkvalificira-ni, nekvalificirani in nižje strokovni delavci imajo 23 din regresa, njihovi ožji svojci Pa 20 din, otroci do 7 let imajo 10 din regresa na dan
lilllllilllillllllllllllllllhllilllllllllllltlilllllfllillMIIIlillMIH^
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« Izdat? delavski svet podjetja Gradis Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna ‘Toneta Tomšiča« v Ltubljan! — Izhaja mesečno

Dne 34. aprila so v vseh naših deloviščih slovesno izvolili nove organe delavskega samoupravljanja.
. Skupno je bilo izvoljenih 314 članov kolektiva. Vsem novoizvoljenim članom iskreno čestitamo.
V centralni delavski svet in svete jposlov-hih enot pa so bili izvoljeni:
1.	CENTRALNI DELAVSKI SVET za 4 leta
1.	Marjan Berčič, gradbeni tehnik, Ravne
2.	Drago Bilas, gradbeni tehnik, Koper
3.	Niko .Burnik, dipl gr. inženir, Lj.-okolica Vincenc Gartner, strojni tehnik, SP Ljubljana
5.	Leopold Ilovar, šef komerciale, LIO Škofja Loka
6.	Lado Janžekovič, šef komerciale, Maribor '• Janez Kohne, dipl. gr. inž., Centrala
8.	Janko Košir, glavni delovodja, KO Ljubljana
9-	Jože Ločnikar, dipl. gr. inženir, Ljubljana
10-	Božidar Lukač, gradbeni tehnik, Jesenice
11-	Anton Martinšek, višji strojni tehnik, Centrala
|2. Viktor Pirnat, gradbeni tehnik, Maribor
13.	Marjan Primožič, gradbeni tehnik, Ljubljana
14- Ludvik Rizmal, šef komerciale, KO Maribor
13- Oton Roškar, gradbeni tehnik, Maribor 18- Janko Šafarič, gradbeni tehnik, Celje Vlado Šanca, šef komerciale, Jesenice
13.	Branko Vasle, dipl. gr. inženir, OGP Ljubljana
19.	Franc Zupančič, gradbeni tehnik, Celje
20.	Karel Božnik, gradbeni tehnik, Frankfurt
Za 2 leti
21.	Maks Arlič, gradbeni delovodja, Celje
22.	Karlo Beti, tesar, Ljubljana
!	23. Albin Breznik, gradbeni tehnik, Celje
,	24. Vinko Cotič, teh. pomočnik, KO Ljubljana
25.	Vlado Čelik, miner, Jesenice
26.	Anton Demšar, lesni tehnik, LIO Škofja Loka
27 Anton Franderajh, tesar, Koper
28.	Milan Galič, strojni tehnik, Centrala
29.	Marjan Hermec, strugar, KO Maribor
30.	Ivan Kralj, gradbeni delovodja, Lj.-okolica
31.	Ivan Leben, gr. tehnik-projektant, Centrala
32.	Franc Marko, tesar, Maribor
33.	Vlado Osolnik, vodja proizvodnje, OGP Ljubljana
34.	Boro Stamenkovič, gradbeni tehnik, Ravne
35.	Anton Stanovnik, prometnik avtoparka, SPO Ljubljana
36.	Saša Škulj, dipl. gr. inženir, Ljubljana
37.	A.lbert Špindler, gradbeni delovodja, Maribor
38.	Ljuba Tarman, vodja splošne službe, Jesenice
39.	Alojz Zorec,-gradbeni delovodja, Maribor
40.	Jože Štingelj, zidar, Frankfurt
2.	DELAVSKI SVETI POSLOVNIH ENOT
Gradbeno vodstvo Ljubljana za mandatno dobo 4 let
1.	Bregovič Vinko, zidar
2.	Corič Slavko, tesar
3.	Martin Galinec, zidar
4.	Tomo Fumič, miner 5- Anton Gdloši, tesar
6.	Vlado Herman, tesar
7.	Anton Gužvinec, tesar
8.	Ivan Grilje, vodja KSS
9.	Franjo Kuhar, zidar 7°. Vilko Lackovič, zidar H- Peter Maglič, zidar
72.	Štefan Novak, zidar
73.	Matija Marciuš, zidar
za mandatno dobo 2 let
74.	Štefan Cipot, tesar
75.	Duro Hozjak, tesar
76.	Franjo Kalšan, zidar
77.	Vinko Kalšan, zidar |8. Husnjak Kekič, zidar 79. Ilija Klarič, zidar
20.	Mirko Novak, sektorski skladiščnik
21.	Andrija Pajtak, tesar
* 22. Štefan Pajtak, zidar	„
23.	Janez Senekovič, zidar
24.	Alojz Topolovec, tesar
25.	Franc Zelenko, šofer
26.	Imbro Zorman, tesar
Gradbeno vodstvo Maribor za 4 leta
-7- Vinko Hanžel, delavec
2.	Mirko Hojnik, tehnik
3.	Zofija Javernik, servirka
4	Ivan Kapljič, tesar
5	Jože Kosi, zidar
8 Avgust Kešela, zidar
9.	Franc Perc, dipl gr. inženir
10.	Marjan Starovasnik, gradbeni tehnik 77. Šteineker Albert, vodja nabavnega oddelka
72- Stanko Štuhec, zidar
73. Janez Tili, tesar
74 Ivan Trafela, tesar
75- Vinko Veit, gradbeni delovodja
za 2 leti
76. Stanko Bratuša, zidar *7. Janko Cepelja, zidar 78- Pavel Ferenček, tesar 79. Ignac Grabar, tesar 20. Ivan Horvat, zidar
21.	Ivan Jamberšič, železokrivec
22.	Oto Ješe, tesar
23.	Anton Martan, delavec
24.	Štefan Neusvirt, zidar
25.	Franc Polanec, zidar
26.	Štefan Spevan, železokrivec
27.	Albert Špindler, gradbeni delovodja
28.	Ludvik Špindler, tesar
29.	Jože Štangler, tesar
30.	Franc Štuhec, gradbeni delovodja
Gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem za 4 leta
1.	Stanko Demšar, tesar 2..Djuro BosHj, tesar
3.	Feliks Čagan, zidar
4.	Karel Ficko, gradbeni delovodja
5.	Milan Grobelnik, zidar
6.	Drago Horvat, zidar
7.	Feliks Kvar, gradbeni delovodja
8.	Ivan Hrvatski, mizar
9.	Boro Stamenkovič, višji gradbeni tehnik
za 2 leti
10.	Anica Gjerek, betoner
11.	Franc Horvat, tesar
12.	Jože Hrženjak, strojnik
13.	Ferdo Kališnik, gradbeni delovodja,
14.	Franc Mesareč, tesar
15.	Martin Oblak, delavec
16.	Ivan Perkovič, mizar
17.	Rezka Sever, finančni tehnik
18.	Franc Turk, zidar
Gradbeno vodstvo Celje za 2 leti
1.	Bečir, Eečič, tesar
2.	Drago Herman, skladiščnik
3.	Franc Hozmec, strojnik
4.	Franc Juvane, tesar
5.	Ivan Kosec, glavni delovodja
6.	Karlo Lulik, zidar
7.	Dragutin Medlobi, delavec
8.	Štefan Petrovič, skupinovodja I.
9.	Vladimir Prosenik, gradb. tehnik
10.	Albert Vešligaj, skupinovodja
11.	Karel Vršič, skladiščnik
12.	Anton Vuk, skladiščnik
Za 4 leta
13.	Marjan Adamič, kalkulant
14.	Ivan Janušič, zidar
15.	Ivan Krnjak, tesar
16.	Rudi Kranjc, gradbeni tehnik
17.	Marjan Lukner, tesar
18.	Rudolf Lukner, gradbeni delovodja
19.	Jože Špoljarič, tesar
20.	Alojz Toplak, železokrivec
21.	Branko Vešligaj, tesar
22.	Miha 'bdovič, tesar
23.	Savo Žarim, tesar
24.	Stefan Zidar, tesar
Gradbeno vodstvo Jeoenice za 4 leta
1.	Jože Bertoncelj, teh. pom. šefa PE
2.	Vlado Čelik, miner
3.	Duro Dragoslavac, tesar
4.	Franc Hočevar, gradbeni delovodja
5.	Stane Kramar, skupinovodja
6.	Franc Polajnar, gradbeni delovodja
7.	Stane Simeonov, strojni referent
8.	Avgust Skrt, miner
9.	Anton Sokolovič, železokrivec
10.	Jože Zalokar, gradbeni delovodja
11.	Tomo Češnjak, miner
12.	Slavko Dragič, tesar
13.	Asim Kantarevič, tesar
14.	Mirko Kemperle, tesar
15.	Andrej Lapajne, dipl. gr. inženir
16.	Marko Mabič, zidar
17.	Justi Mekiš, uprav. DUR
18.	Janez Makovec, gradbeni tehnik
19.	Drago Svečak, tesar
20.	Milovan Slivar, strojnik
Gradbišče Koper za 4 leta
1.	Remigio Cechetto, betoner
2.	Vlado Čus, zidar
3.	Alojz, Grgič, tesar
4.	Djuro Hajdinjak, zidar
5.	Luka Kočiš, strojnik
6.	Alojz Lovšin, višji gradb. tehnik
7.	Nika Malalan, finančni tehnik
8.	Božo Mihič, strojni tehnik
9.	Duško Pavlovič, zidar
10.	Stefan Vinčec, tesar
za 2 leti
11.	Ahmet Alič, delavec
12.	Jože Bagari, strojnik
13.	Karel Dragan, šofer
14.	Jože Frfolja, zidar
15.	Kasim Goduševič, tesar
16.	Marjan Golc, gradbeni delovodja
17.	Blaž Lipič, zidar
18.	Vlado Miko, zidar
19.	Ivan Purgar, gradbeni delovodja
20.	Jože Senčar, železokrivec
Gradbišče Ljubljana-okolica za 4 leta
1.	Šalih Brdar, delavec
2.	Rudi Brumen, železokrivec
3 Geza Cipot, gradbeni delovodja
4.	Ivan Kralj, gradbeni delovodja
5.	Franjo Krznar, zidar
6.	Edo Pahor, strojni referent
7.	Vid Pantoš, strojnik
8.	Boris Pečenko, dipl gradb. inženir
9.	Stevo Ribič, delavec
10.	Stjepan Zganjec, zidar
za 2 leti
11 Branko Babič, zidar
12.	Niko Burnik, dipl. gradb. inženir
13.	Josip Gabon, strojnik
14.	Ibro Dedič, delavec
15.	Muharem Dubica, zidar
16.	Atif Hasanič, strojnik
17.	Rado Kramar, nabavni referent
18.	Ivan Perko, tesar
19.	Janez Perčič, zidar
20.	Franc Škotnik, miner
Kovinski obrati Ljubljana za 4 leta
L Janez Bele, kovinostrugar
2.	Edo Drole, ključavničar
3.	Vinko Gričar, kalkulant
4.	Jože Hozjan, ključavničar
5.	Stane Kogovšek, avtomehanik
6.	Janez Milan, mojster	*
7.	Stane Pirc, ključavničar
8.	Franc Plesec, mojster elek. delavnice
za 2 leti
9.	Franc Hajdinjak, ključavničar
10.	Vinko Keršmanc, kovinostrugar
11.	Stanka Kezele, skladiščnik
12.	Katica Kpzar, ekonomski tehnik
13.	Franc Kukovič, klepdr
14.	Marjeta Šimnovec, vodja obrač. oddelka
15.	Janez Urbančič, mehanik
16.	Franc Zupančič, avtomehanik
Kovinski obrati Maribor za 4 leta
L Rajko Pirnat, kalkulant
2.	Franjo Flic, ključavničar
3.	Marjan Hermec, strugar
4.	Franc Kline, ključavničar
5.	Ivan Kovačič, klepar
6 Miro Lesjak, ključavničar
7.	Stanko Mlakar, strojni tehnik
8.	Florjan Vinkovič, ključavničar
za 2 leti
9.	Imre Červek, strugar
10.	Jože Koletnik, ključavničar
11.	A.ndrej Merc, ključavničar
12.	Franc Nikič, kalkulant
13.	Alb:n Pernat, ključavničar
14.	Jože Plečko, pleskar
15.	Anten Stražar, strojni tehnik
16.	Vlado Žunko, ključavničar
Obrat gradbenih polizdelkov L5nb’jana za 4 leta
1.	Jo.že„ Djigc, ključavničar
2.	Anton Jereb, betoner
3.	Duro Herženjak, gradbeni delovodja
4.	Ludvik Kmetec, betoner
5.	Milan Krakar, betoner
6.	Miro Krstičič, priuč. strojnik
7.	Jurij Klobučar, dipl. gr. inženir
8.	Vlado Osolnik, gradb. tehnik
9.	Anton Pavlek, mizar
10.	Marjan Skrlec, mizar
za 2 leti
11.	Momir Jeftenič, železokrivec
12.	Rafko Kokalj, ključavničar
13.	Rudi Krakar, betoner
14.	Franc Luzar, vodja notranjega transporta
15.	Savo Malič, priučen strojnik
16.	Štefan Markovič, žerjavist
17.	Florijan Pirih, zidar
18.	Ivan Plut, materialni knjigovodja
19.	Jenda Stoviček, pomoč, direlr. PE
20.	Mile Vajgič, betoner
Lesni industrijski obrat Škofja Loka za 4 leta
1.	Anton Demšar, gradbeni delovodja
2.	Vinko Florijanom, gradbeni delovodja 3 Milan Jagodič, tesarski skupinovodja
4.	Anton Jelovčan, tesarski skupinovodja
5.	Anton Jeraj, ekonomski tehnik
6.	Milan Kokalj, mizar
7.	Jože Potočnik, sušilničar
8 Alojz Stanovnik, NK delavec
za 2 leti
9. Maks Bogataj, mizar
10.	Jože Čremožnik, lesni tehnik
11.	Franc Debeljak, lesar
12.	Pavel Jenko, gradbeni tehnik
13.	Vinko Klemenčič, tesar
14.	Luka Novak, gradbeni del.-" "dja
15.	Milka Potočnik, ekonomski tehnik
16.	Vlado Šarič, tesar
Strojno prometni obrat Ljubljana
1.	Franc Erjavc, šofer
2.	Ivan Gašper, šofer
3.	Franc Knific,- strojni tehnik
4.	Jože Križnik, šofer
5.	Julijan Laznik, šofer
6.	Janez Martinčič, vodja servisne delavnice!
7.	Pavla Peterlin, vodja oddel. za obr. JD
8.	Avgust Štegar, vodja servisne delavnice žerjavov
za 2 leti
9.	Avgust Filipič, strojnik '	. .	?
10.	Franc Gačnik, šofer
11.	Vincenc Gartner, pom. šefa PE
12.	Rudi Karba, mehanik
13.	Pavel Peternel, šofer
14.	Franc Rus, strojnik
15.	Marina Zaviršek, vodja KSS'
16.	Ignac Zavratnik, servisni mehanik
Poslovna enota Frankfurt za 4 leta
1.	Jože Benko, gradbeni delovodja 2 Sulejman Murzič, železokrivec
3.	Dragotin Filipovič, tesar
4.	Drago Horvatič, tesar
5 Dragiša Petrovič, zidar
za 2 leti
6.	Jože Babič, zidar
7.	Jože Batina, tesar
8.	Drago Ohnec, gradbeni delovodja
9.	Marko Relja, zidar
10.	Franc Šijanec, gradbeni delovodja
Centralna železokrivnica za 4 leta
1.	Mustafa Dambič, železokrivec
2.	Cveto Filipovič, železokrivec
3.	Ivan Lukman, železokrivec
4.	Savet Mahmutovič, železokrivec
5.	Mladen Novakovič, železokrivec
za 2 leti
6.	Ante Bajič, železokrivec
7.	Marjan Merlak, železokrivec
8.	Luka Počuč, železokrivec
9.	Ramo Šestan, delavec
10.	Duro Vidovič, delavec
Centrala za 4 leta
1.	Ignac Brenčič, dipl gr. inženir
2.	Lojze Cepuš, vodja centra
3.	Milan Galič, strojni tehnik
4.	Marija Krošelj, finančni tehnik
s Lidija Poljšak, finančni knjigovodja
6.	Janez. Škofič, šef varnostne službe
za 2 leti
7.	Milka Kloboves, pravni referent
8.	Maks Mlakar, upravnik
9.	Mujo Ravnikar, glavni skladiščnik
10.	Alojz Remec, diplomirani ekonomist *
11.	Peter Vrhnunc, dipl gradb. inženir
12.	Bruno Wabra, vodja knjigovodstva
k^i„^e%r?dTnlanLe„bnS^Ha‘i Pre,CP° G°renisk°’ si pozabite ogledati HC Savica.
,NA C,RNEM, ?ALY 7 .Prva *lika: Y0krajina na Luni? Ne’ le kamnolom na Črnem kalu — Druga slika: Rešitev za kolektiv kamnoloma je bila mehanizacija slika: Delo v kamnolomu teče v treh izmenah, razstreljujejo pa z globinskim vrtanjem
• jl rt. l
Marsikaj se je spremenilo v našem kamnolomu na Črnem Kalu, odkar pojejo moderni stroji
O našem kamnolomu na Črnem kalu pri Kopru smo v našem listu že nekajkrat zapisali to in ono. Zlasti v zadnjih letih je prišlo iz kamnoloma nekaj spodbudnih novic, saj se je po rekonstrukciji v letu 1967 kamnolom uvrstil med največje in tudi najsodobnejše proizvodne obrate te vrste v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Ob uspehih, ki jih kamnolom zaznamuje zlasti v zadnjem času, pa gredo vse bolj v pozabo prva leta, ko je bilo v prvih težkih letih, in bodo morda že kmalu samo še »zgodovina« koprskega Gradisa, smo se pred kratkim pogovarjali v Kopru, najprej v pisarni in potem seveda tudi še na samem »terenu«, v samem kamnolomu.
Pogovor o prvih letih črnokalskega kamnoloma je bil res prijeten, pravzaprav je bilo to zanimivo in neprisiljeno kramljanje, v katerem sta imela glavno besedo direktor naše koprske enote, tovariš Bernard Gabrijelčič, in njegova > desna roka« v kamnolomu, tovariš Edvard Šav.
Težaško delo v pravem pomenu besede
Kamnolom na Črnem kalu je začel s proizvodnjo pred dobrim desetletjem, junija 1959. Tako se vsaj spominja začetka tov. Gabrijelčič. Seveda pravimo, da je po navadi vsak začetek težak; tu. na Črnem kalu, pa je bil začetek dvakrat težak, poln ovir in problemov, ki sb se kot črni oblaki kopičili nad majhnim kolektivom.
»Delo je bilo res skrajno naporno,« je pripovedoval tov. Gabrijelčič. »Skalovje je bilo najprej treba zvrtati z navadnimi kompresorji, nato smo v vrtine vtaknili razstrelivo in skale minirali. Potem se je spet začela tlaka: manjše skale so delavci razbijali kar ročno s kladivi, obilo garanja je bilo tudi pri potiskanju ">olno naloženih vagončkov. Skratka, ■rva leta je bilo v kamnolomu sko-'ri vse aelo res težaško ali garaško, vsakdanji kruh so si ljudje tu služili resnično v potu svojega obraza .n s krvavimi žulji.«
Tudi delovodja Edvard Šav, ki je po poklicu kvalificiran miner, ima prav tako na prva leta precej bridke spomine.
»Ko sem prišel leta 1964 v Gradis — prej sem bil kot miner zaposlen pri cestnem podjetju — sem se kmalu začel kesati. Upal sem. da bom v novem podjetju našel boljši kos kruha, upal sem. da bo tu manj garanja in boljši zaslužek. Toda prišel sem skoraj z dežja pod kap. Garanja je bilo tudi v Gradisu več kot dovolj, plača pa skoraj prav takšna kot v prejšnjem podjetju.«
»Koliko pa ste imeli takrat plače?« sem vprašal.
»Mislim, če se ne motim, da sem imel leta 1964. ko sem prišel v Gradis, približno 25 starih tisočakov,« je odvrnil tov. Šav. »Za tisto težko in tudi nevarno delo v kamnolomu 25.000 starih dinarjev v letu 1964 res ni bilo kaj prida.«
Kape letijo ob tla
Težko fizično delo, ki so ga še spremljale nizke plače, je seveda povzročalo obilo problemov. Ljudje so bili — kar je razumljivo — prej nezadovoljni kot veseli. Tovariš Gabrijelčič se spominja, da so venomer silili vanj z vprašanji, kdaj bodo povišali plače.
»Vselej, kadar sem prišel v kamnolom,« 3e obujal spomine direktor koprskega Gradisa, »so ljudje tarnali, da se s takšnimi plačami ne da živeti. Mnogi so grozili, da imajo že vsega dovolj in da bodo šli stran. In res se jih je precej naveličalo trdega dela, zato so si poiskali zaposlitev drugje. Ni bilo lahko ljudem v tistih težkih časih vliti upanja v prihodnost in odpirati perspektive. Ljudje so videli pač samo trenutne težave in ko smo se pogovarjali o težaškem delu in skromnih plačah, so kape kar letele ob tla, saj je marsikomu jeza prekipela do vrhunca.«
No, seveda lučanje kap ob tla, ki je bilo bržkone marsikdaj spremljano tudi z bolj ali manj sočnimi kletvicami, ni bil edini pojav v kamnolomu. Ljudje so bili tudi večkrat brez prave vneme, če je le bila priložnost, so skušali tako ali drugače »zabušniti«. Če se je na primer v kamnolomu to ali ono pokvarilo, so tisto okvaro po navadi popravljali tudi po 14 dni, čeprav bi jo morda lahko popravili v treh ali štirih dneh. Seveda, ljudje so povsem pravilno sklepali: zakaj bi se gnali in trudili, za tistih nekaj tisočakov, ki jih dobimo, je vseeno bolje — sedeti in počivati. Marsikdaj so med delovnim časom delavci igrali »briškolo«. Če je. začelo rahlo deževati, so takoj nehali delati. In če je dež ponehal, marsikdaj še niso kar takoj spravili kart v predal. »Še bo deževalo,« se je oglasil ta ali oni. če je bil vprašan, zakaj spet ne delajo.
Seveda v tistih časih ni bilo lahko najti »zdravila« za vse omenjene »bolezni«. Predvsem majhen in zastarel kamnolom ni mogel dati ljudem potice, če pa so s primitivnim ročnim delom komaj zaslužili za črn kruh. V kamnolomu je vsa leta delalo približno 18 do 20 delavcev, ki so vsako leto pripravili približno 12.000 do 15.000 kubičnih metrov kamnitih frakcij. Skratka, proizvodnja je bila s tehnološkega in ekonomskega vidika na tako skromni ali, odkrito povedano, primitivni ravni, da bi tudi najboljši tehnolog ali najsposobnejši ekonomist ne mogel potuh-tati tiste čarobne formule, ki bi lahko ljudem zagotovila višje osebne dohodke. In tako se je vse skupaj več let vrtelo v začaranem krogu: težko fizično delo, trdi delovni pogoji, majhna produktivnost in zato tudi nizki osebni dohodki.
Rekonstrukcija odpre perspektivo
Leta 1967 je za kamnolom napočilo novo obdobje. Rekonstrukcija kamnoloma je odprla ljudem, ki so tu zaposleni, povsem drugačne perspektive. Predvsem je odpadlo vse fizično težaško delo, vse garanje, ki se je ljudem že priskutilo. Moderni stroji so prevzeli delo človeških rok. Težke skale, ki so jih nekoč razbijali s kladivi, danes zmeljejo čeljusti drobilca. Nevarno in naporno delo minerjev, ki so včasih s kompresorji vrtali skale in polagali v vrtine razstrelivo, zdaj nadomeščajo sodobne metode množičnega globinskega od-streljevanja. In če so se nekoč delavci potili ob težkih, polno naloženih vagončkih, jih zdaj nadomešča močan stroj-demper.
»Zdaj je tu seveda druga pesem,« je nadaljeval pogovor tov. Gabrijelčič. »Če povem le nekaj številk, bodo zadeve takoj jasne tudi največjemu laiku. Poglejte: še pred nekaj leti smo imeli v kamnolomu 18 ljudi, ki so ustvarili letno realizacijo 15.000 kubikov kamnitih frakcij. Lani smo imeli v kamnolomu skoraj isto šte-
vilo — 20 ljudi, toda letna proizvodnja ni bila 15 000, marveč že bkrog 200.000 kubikov. Z istim številom ljudi smo torej povečali proizvodnjo precej več kot desetkrat To pomeni, da se je tudi produktivnost s pomočjo sodobnih strojev povečala za desetkratno in še večjo vrednost. To pa so seveda rezultati, ki jih nihče ni pričakoval. Seveda pa so te stvari spremenile marsikaj — odnose med ljudmi, odnose do dela, do kolektiva, do mehanizacije in podobno. Skratka, moderni stroji so v marsičem prispevali k temu, da so se razmere v kamnolomu zdaj bistveno spremenile.«
Okvara popravljena čez noč
Zdaj v črnokalskem kamnolomu nihče ne meče več kape ob tla tako kot nekdaj. Tudi tovariša Gabrijelčiča. ki kdaj pa kdaj zaide v ta obrat, nihče več ne nadleguje z vprašanji, kdaj bodo povečali plače. Ob tako visoki produktivnosti so se, razumljivo, izdatno popravili tudi osebni dohodki. Celo nekvalificirani delavci dobijo na mesec od 130(1 do 1400 dinarjev — dohodek je pač odvisen od več faktorjev — medtem ko pri kvalificiranih delavcih včasih tudi prejemki okrog 2000 in več dinarjev niso redkost. Ob vsem tem pa je najpomembnejše, da delavci nič več ne garajo, ne potijo krvavega znoja, marveč samo nadzorujejo delo strojev. Seveda pa vsak delavec dobro ve, da mu prav ti sodobni stroji danes dajejo potico, tako kot so si nekoč s primitivnim orodjem morali prigarati košček črnega kruha. Zato zelo vestno skrbijo, da stroji ne bi utihnili. Kajti, če se stroji ustavijo, je to konec proizvodnje, to pa je tudi konec dobrih osebnih dohodkov.
»Zadnjič se je pri drobilcu zlomila ena roka,« je segel v pogovor tov. Šav. »Okvaro smo popravili skoraj čez noč. Kar s kamionom smo se od-
peljali v trboveljske strojne tovarne, tam poiskali primeren del, ga naložili na tovornjak in hajd hitro nazaj na Črni kal.«
»Res je tako,« se je zasmeial tov-Gabrijelčič. »Še vedel nisem za tisto okvaro, vse skupaj so popravili ena dve — in konec. Včasih, pred lati, bi tako okvaro popravljali najmanj dva tedna ali pa še dlje. Vidite, moderni stroji so res marsikaj spremenili na Črnem kalu «
Zdaj delajo v kamnolomu v treh izmenah — od 5. do 13.. od 13. do 21. ure in od devetih zvečer spet do
5.	zjutraj. Stroji delajo noč in dan, ne smejo se ustaviti. Povpraševanja po gramozu iz Črnega kala pa ni ne konca ne kraja. Ne samo »Gradis« 'n druga gradbena podjetja, tudi cestna podjetja, železnica in privatniki s0 med odjemalci. Gramoz slovi že daleč naokoli po svoji kvaliteti in primerni ceni.
»Dobro, če že delate noč in dan, kdaj pa opravite remont?« sem hotel vedeti.
»Remont? Kakšen remont?« se je zasmejal tovariš Šav. »Tega ne poznamo več! Ne poznamo besede remont. Vse. kar je potrebno, popravimo sproti. Če pa je kaj večjega, popravimo v dveh, treh dneh. Tisti časi, ko so opravljali remont cel januar ali dlje. so samo še zgodovina."
»Res je,« je prikimal d;rektor koprske enote »Celo ob novoletnih praznikih je kamnolom počival le en sam dan t— na novega leta. Naslednji dan smo že delali.«
Ne dež ne mraz nista ovira
»In tudi dežja ne poznamo več,« se je smejal tovariš Šav. »Včasih smo ustavili stroje ob vsaki kaplji-Zdaj pa lahko kar lepo dežuje — mi delamo. Saj imamo dobre, nepremočljive mornarske ob'cke. In tako nam dež nič ne more. Edino če bi bil tako hud naliv, da transportni trakovi ne bi več vlekli frakcij, potem bi morali stroje ustaviti «
Povedali so mi, da tudi mraz ni več ovira za kamnolom na Črnem kalu. Vsi delavci imajo tople bunde — zakaj ne bi torej delali?
Seveda bi lahko o takih in podobnih spremembah govorili še in še. Danes na nrimer ni treba nikogar več prepričevati in prosjačiti, naj pride delat v soboto popoldne ali v nedeljo. Ljudje vedo, da je vredna vsaka delovna ura toliko in toliko denarja — in da tista ura ni slah° plačana. Zato nihče ne godrnja, ee mora delati tudi ob sobotah ali v nedeljo. Če je treba numo ■ pritisniti«, je zdaj dovolj, da obvestil1 enega samega človeka, kajti la ho prav gotovo odvrnil: »Brez skrbi, bom že sam obvestil še druge, da bodo prišli delal.«
Tako je zdaj na Črnem kalu vse drugače kot nekoč. Če so pred leti marsikdaj delavci razočarano razmišljali, da oh takšnem garaškem delu nihče ne bo dočakal upokojitve, so danes lakšna razmišljanja povsem odveč. Liudie deia.io ob strojih, zdaj je to res človeka vredno delo in nic več težaško garanje. In ljudje ob strojih lepo zaslužijo. Zato so na stroje navezani in jih cenijo. In na" vezali so se tudi na svoj kolek*iv, kjer imajo zdaj lep kos belega kruha.
Direktor koprske enote Bernard Gabrijelčič in njegova »desna roka« v kamnolomu na Črnem Kalu Edvard Šav
Brez strokovnega kodra
ni mogoče dobro in
kvalitetne delati
Enota na Ravnah veliko skrbi, ’.i bi si s sodelovanjem centra za izobraževanje pri podjetju vzgojila čimveč strokovnega kadra.
Že nekaj let nazaj primanjkuje enoti kvalificiranih delavcev Te je kljub velikim prizadevanjem zelo težko dobiti. Koroški kot je malo znan. zato se delavci raje zaposlujejo v mestih, kot sta Celje in Maribor. Od tu so boljše in krajše prometne zveze, zato v Ravne pridejo le še delavci, ki imajo tu prijatelje in znance. Venomer vleče delavce, da se zaposlujejo bližje doma, druge pa za boljšim zaslužkom v inozemstvo. Zato je fluktuacija močnejša od kadrovanja in število kvalificiranih delavcev, se nenehno krči. Poskušali smo z ukom večjega števila vajencev, vendar tudi ta način pridobivanja kvalificirane delovne sile ni dal pravega rezultata. Večji del mladih kvalificiranih delavcev, ki so se izučili obrti pri podjetju, se po vojaščini ne vrne več nazaj in se zaposli kje bližje doma.
Vse navedene okoliščine so nas silile, da smo začeli sistematično izobraževati delovno silo, ki je že zaposlena pri enoti in vključiti v tečaje čimveč domačinov. Tako smo v soglasju s centrom za izobraževanje organizirali pri enoti številčno močna tečaja za pridobitev internih kvalifikacij za PK in KV zidarje in tesarje. V ta tečaja smo vključili vse delavce, ki so že sedaj na delovnih mestih KV delavcev in perspektivne PK delavce Na posredovanje socialne Službe pri občinski skupščini Ravne in zavoda, za zaposlovanje smo sprejeli na enoletno priučevanje večje število mladincev. Ti bodo po enoletnem priučevanju postali PK delavci
Oba tečaja sta zaradi dobre organizacije uspela Tečajniki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem. Kot sami pravijo, so bila Predavanja zanimiva in so se dosti novega naučili. Zanimivo oa ie to, da je bilo na tečajih več delivcev, ki so že več kot 10 in celo 20 let pri podjetju. Nikoli niso imeli korajže, da bi šli na tečaje izven Raven. Sedaj pa so se brez ugovarjanja odločili za tečaj in so ga v ooprečju dobro opravili. Praktičen del izpita pa zanie ne bo nikakršen problem.
Če pogledamo številke, smo imeli letos od januarja do marca pri enoti na tečajih 81 delavcev. Ta številka pove. da se je enota velikopotezno lotila izobraževanja in pričakujemo, da si bomo kmalu vzgo-Rli potrebno število ljudi za deficitarne poklice. Enota ima poleg tečajnikov še 33 vajencev, kar predstavlja več kot 10 % vseh zaposlenih Pri enoti. Dobra izkušnja nas je spodbudila, da bomo v prihodnje organizirali tečaje za perspektivne delavce samo z manjšim številom tečajnikov. Na dopolnilno izobraževanje pa bomo še pošiljali dehivce, v kraje, kjer bo to organiziral CI. Izobraževanje tako velikega števila delavcev je veljalo podjetje dosti denarja. Upoštevajoč to, da je enota do sedaj uporabila za izobraževanje malo sredstev iz sklada za izobraževanje in da smo dali potrebno znanje predvse a dolgoletnim članom kolektiva in perspektivnim delavcem, smo brez dvoma dobro in racionalno izkoristili vložena sredstva
Ostra konkurenca na tržišču in velike zahteve po kvaliteti ras silijo, da skrbimo za številčen in kvaliteten strokovni kader. Le-ta nam bo omogočil obdržati sloves dobrega in solidnega podjetja.
L. L.

— Kakšna je tretja škoda?
Brzec razbil tovorni avto
Izgubili smo dobrega šoferja in tovariša Aloiza Žalca
Reteče, 16. aprila. Na nezavarovanem železniškem prelazu (brez zapornic) v Retečah se je danes okoli 17.45 brzi vlak zaletel v tovornjak LJ 116-13, ki ga je vozil Alojz Žalec, zaposlen pri gradbenem podjetju Gradis. Tovornjak je bil na tirih, ko je pripeljal vlak.
Žalec, ki je prevažal zemljo, je bil pri vožnji nepreviden in se je na tračnicah znašel prav takrat, ko je iz Jesenic pripeljal brzec. Udarec je bil tako močan, da je tovornjak dobesedno razpolovilo na dvoje. Razbitine je vlak vlekel s seboj 200 metrov daleč. Hudo ranjenega Žalca so takoj pripeljali na kirurgični oddelek ljubljanske bolnišnice, kjer smo kasneje zvedeli, da je njegovo stanje zelo kritično.
Zakonca Roza in Franjo Dolenc sta bila priči nesreče. Dejala sta:
»Delala sva na vrtu, ko je treščilo; kot bi bomba padla. Pogledala sva proti železnici. Pri križišču železni-
ške proge z našo cesto se je v zrak valil gost oblak prahu. Kasneje sva videla, da se je moralo pripetiti nekaj strašnega, saj je bil tovornjah popolnoma uničen?«
Na škofjeloški postaji milice smo še zvedeli, da zaradi te nesreče ni prišlo na gorenjski progi do večjih zastojev sai je poškodovani lokomotivi brzega vlaka priskočila na pomoč druga in odpeljala vlak naprej. Je pa precejšnja škoda na tovornjaku, ki je popolnoma razdejan in pa na lokomotivi.
Dne 26. aprila je nesrečni šofer umrl. Njegovim svojcem naše iskre-10 sožalje!
Drobne
Pri ogledu vojnega muzeja na Kalemegdanu v Beogradu sem hotel imponirati svoji teni z znanjem vojaških veščin. »Tole tu,« s prstom sem pokazal na neko napravo na kolesih, »je stroj :za obleganje. Vojščaki so pripeljali to napravo do obzidja, se povzpeli gor in poskakali čez zid ter tako prišli v notranjost gradu!«.
V tem trenutku pride čuvaj muzeja in reče: »Ne zadržujte se dosti pri tem! To je samo en oder, ki nam ga je naredil tesar za čiščenje oken!«
Vinski trgovec je bil tak strokovnjak, da si je dal zavezati oči, potem so mu postavili kozarec za kozarcem na mizo, naredil je požirek in ugotovil vrsto in letnik vina.
Po preizkušnji 20 vrst vina so mu vtihotapili kozarec vode. Nagrbančil je čelo, poskusil dvakrat, stresel z glavo in rekel: »Tovariši, prvič v življenju se čutim premaganega. Ne vem, kaj je to. Tega še nisem nikoli pil.«
Potem se je vzravnal in dodal: »Eno pa vam lahko zagotovim, za vino tega vzorca ne bo mogoče prodajali.«
Sklepi organov samoupravljanja
DS podjetja
SKLEPI
XXXVIII. seje delavskega sveta podjetja z dne 2G. marca 1970 v Ljubljani
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje
3 Odobrijo se naslednje investicije, ki niso bile v programu za leto 1970:
—	1 ravrtalni stroj REMA RRA 1500 v znesku 2.724.400 Lit za potrebe železokrfvnice v Mariboru;
—	2 rezalca OMES tipa T-40 v skupnem znesku 1 392.000 Lit za potrebe železokrivske baze v Ljubljani in Mariboru;
—	2 krivilca OMES tipa P 50 v skupnem znesku 2.166.000 Lit za potrebe železokrivske baze v Ljubljani in Mariboru;
—	1 Črpalka WIBAU tipa 45 mVh prevozno v predvidenem znesku 150.000 DM, ki se bo uporabila pri izvajanju betonskih del na mostovih hitre ceste Vrhnika—Postojna;
Vse zgoraj navedene nabave bodo povečane še za carinske, prevozne in bančne stroške. približno v višini 30 e/e od nabavne vrednosti.
—	1 telefonska centrala tipa SATC 20/200, izdelek »Iskra« po predvidenem predračunu v višini 104 040,00 N din brez stroškov montaže Centrala bo nabavljena za nadomestitev telefonske centrale v centrali podjetja;
—	1 kladivni drobilec tipa BL 5 proizvod SGP »Slovenija ceste«, v znesku 80.000 din za potrebe kamnoloma Črni kal. Stroj bo nabavljen iz sredstev poslovne enote Koper;
—	za gradbena dela pri podaljšanju obratne hale v dolžini 20 m se odobri znesek ca 190 000 din;
za giadbena dela in ureditev poti pri postavitvi 4 silosov za cement kapacitete po 500 ton se odobri znesek 250.000 din;
Za izvajanje gradbenih del (zadnji in predzadnji odstavek) naj tehnična služba centrale odda dela najugodnejšemu ponudniku.
—	za vse obrate se odobri naslovne spiske investicij po kvartalih za leto 1970 in steei
s tem, da se takoj pristopi k realizaciji nabav, ki so v spisku za drugi kvartal. Za vse ostale nabave pa se lahko sklepa pogodbe < dobavo po predvidenih kvartalih;
—	kolikor imajo obrati v programu uvoz strojev, za katera so potrebna devizna sredstva, se bodo le-ta obračunavala ob nakupu po tržni ceni t.j. nominalna vrednost, povečana za 10 do 15%>;
—	lesnemu obratu Škofja Loka se odobri naslovni spisek strojev iz uvoza v skupnem znesku 94.243 DM, in sicer zato, ker je dana možnost kreditiranja za dobo treh let tn obrestno mero 8 °/«;
—	prikolica za gramoz za potrebe strojno prometnega obrata v znesku 30.000.
4. Delavski svet sprejme statut podjetja, ki ga je v osnutku dal v obravnavo dne 12. 2. 1970. z naslednjimi dopolnitvami in spremembami:
v VIII. poglavju naj se doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri evidentiranju kandidatov za organe upravljanja v podjetju aktivno sodelujejo sindikalna organizacija in druge družbeno politične organizacije, ki so v podjetju«.
V	7. členu naj se besedilo predmeta poslovanja pod tč. č) spremeni tako, da se glasi:
»č) opravljanje stavbno ključavničarskih del z izdelovanjem in montažo jeklenih konstrukcij, krovsko-izolaterska kleparska dela, generalna, srednja in tekoča popravila gradbenih strojev, naprav in transportnih sredstev, izdelava gradbenih strojev, naprav in opreme, strojno obdelovalne storitve, storitve pleskarskih, steklarskih ter teracerskih dejavnosti«.
V	11. členu naj se pod tč. a) navede samo beseda »gradbene«, namesto »gradbena vodstva in gradbišča«.
V	42. členu naj se doda novi odstavek, ki se glasi:
»V delavski svet podjetja, delavski' svet poslovne enote oziroma svet enote ter njihove kolektivne izvršilne organe ne more biti izvoljen nihče več kot dvakrat zaporedoma.«
GRADISOV VESTNIK« * Stran 7
V	50. členu naj se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Sestanek delovne skupnosti lahko skliče tudi sindikalna organizacija.«
V	74. členu naj se črtata drugi in tretji odstavek.
V	75. členu naj se besede »z javnim glasovanjem« zamenjajo z besedami »s tajnim glasovanjem«.
V	80. členu naj se doda stavek, ki se glasi: » — skrbijo, da se izpolnjujejo samoupravni sporazumi.«
V	83. členu naj se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Prav tako je treba inormirati delovno skupnost z ustreznimi informacijskimi sredstvi po sklepih in predlogih, ki jih je sprejel kolektivni izvršilni organ.«
V	85. členu naj se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Kolektivni izvršilni organi morajo poročati o svojem delu delavskemu svetu dvakrat na leto «
V	87. členu naj se pod tč. a) doda:
» . . . ter planske cene osnovnih materialov«.
V	istem členu naj se tč. b) spremeni tako, da se glasi:
»b) spremlja razporejanje mehanizacije in dispozicijo materiala, razporejanja kadra, razporeditev del v posameznih enotah in odloča o sporih;«
Spremeni se tč. c) v istem členu, tako da se glasi:
»c) na podlagi programa in smernic delavskega sveta spremlja prevzemanje del v inozemstvu in razporeditev kadrov za izvajanje takih del;«
V	tč. b) istega člena se namesto besede »odloča« vstavi beseda »spremlja«.
Doda se nove točke v istem členu, ki se glasijo:
*— daje delavskemu svetu v potrditev kalkulativne osnove osebnih dohodkov, normative dela in normative materiala;«
»— odobrava kilometrine upravičencem za uporabo privatnih osebnih vozil v službene namene«.
V	89. členu naj se doda novi stavek, ki se glasi:
»— sklepa o izplačilu odškodnine zaradi poškodbe pri delu«.
V	91. členu naj se popravi število »4« na
»6«.
V	93. členu naj se doda stavek:
»— predlaga delavskemu svetu pristop v članstvo pri zbornicah, združenjih in podobnih institucijah«.
V	istem členu naj se črta zadnji stavek.
V	97. členu naj se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Enota, ki ima manj kot 40 zaposlenih, ne voli delavskega sveta enote in predstavlja celotna delovna skupnost enote delavski svet.«
V	98. členu naj se stavek dopolni z besedami: »vendar na manj kot 15«.
V	101. členu naj se v drugem odstavku vnesejo besede:
»ter vodje oddelkov pri enoti«.
Doda se v istem členu novi odstavek, ki se glasi:
»Predsednik delavskega sveta enote je dolžan vabiti na sejo tudi predsednika sindikalne organizacije v enoti.«
V	102, členu naj se dodajo besede: »ter na zahtevo sindikalne organizacije v enoti«.
V	107. členu naj se doda besedilo:
»— komisija za narodno obrambo.«
V	113. členu in v naslovu poglavja naj se črtajo besede:
»in obračunske enote«.
V	132. členu naj se na koncu odstavka dodajo besede:
» . . . s tajnim glasovanjem«.
V	141. členu naj se dodajo besede:
»— sklicuje strokovni kolegij enote«.
V	istem členu se Črta zadnji odstavek.
V	176. členu se med besedi »podjetja . . s združujejo« doda beseda »lahko«.
V	197. členu v 3. vrsti se namesto besede »sklene« vstavita besedi »mora skleniti«.
V	129. členu se črta stavek:
»— če poslovna enota, ki jo vodi, v določenem časovnem razdobju ni izpolnila svojih nalog po gosporaskem načrtu«,
V	207. členu se črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.
V	223. členu se doda:
»24. pravilnik o požarni varnosti«
»25. pravilnik o osebnih zaščitnih sred-' stvih«,
V	227. členu se na koncu 2. odstavka doda rovi odstavek, ki se glasi:
»Za dan objave velja datum, ki ga ima obvestilo iz prejšnjega odstavka «
228. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za avtentično razlago statuta in drugih splošnih aktov je pristojen delavski svet podjetja.«
V	230. členu se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Mandat članov delavskega sveta podjetja, delavskih svetov enot oziroma svetov enot, članov upravnega odbora podjetja in upravnih odborov enot in vseh izvoljenih komisij
2
Stran 8 * »GRADISOV VESTNIK«
preneha z izvolitvijo organov upravljanja po tem statutu.«
v statutu naj se povsod namesto besed »šef poslovne enote« napiše »direktor poslovne enote«
5 Po določilih 70, člena statuta podjetja in na podlagi zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah sklene delavski svet podjetja, da razpišejo volitve članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot oz. svetov enot.
Volitve bodo dne 24. aprila 1970.
Skladno z določili statuta podjetja se v delavski svet podjetja izvolijo člani po vo-linih enotah in sicer:
Število člano\
Zftp Volilna enota	.
st.	za dobo za dobo
4 let 2 let
1.	GV Ljubljana	.	.	7	.	.	.	2	2
2.	GV Maribor	.	.	s	.	*	.	3	3
3.	GV Ravne .	$	.	g	.	.	.	l	l
4.	GV Celje .	.	s	.	,	.'	s	2	-2
5.	GV Jesenice . . 7 ;	;	2	2
6.	GR Koper .... 7	s	.	1	1
7.	GR Ljubljana-okolica	7	.	1	1
8.	KO Ljubljana	.	.	.	5	.	.	1	1
9.	KO Maribor...........5 • 1	1
10 OGP Ljubljana . • .	;	7	1	1
11.	LIO Škofja Loka . 7 i	.	.	1	1
12.	SPO Ljubljana	1
13.	Enota Frankfurt .....	1	1
14.	Projektivni biro, centrala,
železokrivnica, uprava delavskih domov, uprava stanovanjskih hiš ..............2	2
V volilne komisije se imenujejo naslednji člani:
Za GV Ljubljana:
—	Koršič Rudi, predsednik
—	Oblak Majda, član
—	Cuk Danica, član
Za 'GV Maribor:
—	Pukšič Jože, predsednik
—	Kavčič Ančka, član
—	Steineker Albert, član
—	Gruden Anton, namestnik
—	Babič Rupert, namestnik
—	Zajšek Martin, namestnik
Za G V Ravne:
—	Gabrovec Bogomir, predsednik
—	Plešnik Ivanka, član
—	Stačnik Regina, član
Za GV Celje:
—	Praprotnik Vida, predsednik
—	Juvane Pavla, član
—	Koprivec Ignac, član
Za GV Jesenice:
—	Ambrožič Marica, predsednik
—	Abruč Ladislav, član Jeločnik Marija, član
Za GR Koper:
—	Umek Vlado, predsednik
—	Jakominič Mila, član
—	Bastalič Ilija, član
V delavski svet enot oz. svete enot izvolijo člani delovne skupnosti naslednje število Članov:
Enota
Zap. v DS enote	Število članov
št. oz. svet enote	za dobo za dobo
4 let 2 let
1.	GV	Ljubljana .	7	...	13	13
2.	GV	Maribor . .	7	. s .	15	15
3	GV	Ravne ...	7	...	9	9
4	GV	Celje	12	12
5. GV	Jesenice..............10	10
6 GR	Koper.................10	10
7.	GR Ljubljana okolica . . 10	10
8.	KO	Ljubljana..............8	8
9 KO	Maribor................8	8
10. LIO	Škofja Loka	.	. ; .	8	8
11 OGP Ljubljana	10	10
12. SPO Ljubljana .	....	8	8
13 Centrala ...................6	6
14.	Centralna Železokrivnica	.	5	5
15.	Enota Frankfurt	. „ ,	.	5	5
Za GR Ljubljana okolica:
— Plemelj Janez, predsednik — Damjan Viktor, član — Kalin Viktor, član — Fartek Oto, namestnik — Mesesnel Nevenka, namestnik — Rožič Jure, namestnik
Za KO Ljubljana:
— Košir Miro, predsednik — Cotič Rudi, član — Verbič Anton, član
Za KO Maribor:
—	Tominc Franc, predsednik
—	Kiš Stefan, član
—	Britvic Neža, član
Za OGP Ljubljana:
—	Sever Jože, predsednik
Za GR Koper:
—	Zorko Martin, član
—	Kotnik Vera, član
Za LIO Škofja Loka:
—	Florjančič Vinko, predsednik
—	Jagodič Danica, član
—	Mrak Kristina, član
—	Jenko Pavel, namestnik
. — Brdnik Peter, namestnik
—	Miklavčič Pavle, namestnik
Za SPO Ljubljana:
—	Novinc Vinko, predsednik
—	Mlakar Hilda, član
—	Zavadlal Zdravko, član
Za enoto Frankfurt:
—	Arnuš Franc, predsednik
—	Markuž Roman, član
—	Pleteršek Miloš, član
Za projektivni biro, centralo, železokriv-nico, upravo delavskih domov in upravo stanovanjskih hiš:
—	Kunej Peter, predsednik
—	Leben Ive, član
—	Demšar Marija, član
Isti člani se imenujejo tudi v volilno komisijo podjetja.
V komisijo za volilni imenik se imenujejo:
Za GV Ljubljana:
—	Grilc Ivan, predsednik
—	Lisjak Marija, član
—	Erjavec Francka, član
Za G V Maribor:
—	Gajšt Ivan, predsednik
—	Ozvaldič Jelica, član
—	Lesjak Lojzka, član
Za GV Ravne:
—	Lihteneger Ludvik, predsednik
—	Bolte Jože, član
—	Sonja k Mira, član
Za GV Celje:
Kopušar Marjan, predsednik
—	Turnšek Zinka, član
—	Košir Bogomir, član
Za G V Jesenice:
—	Tarman Ljuba, predsednik
—	Kucko Cilka, član
—	Rogelja Dora, član
—	Zevnik Miroslav, predsednik
—	Mrak Marija, član
—	Hantižič Sinan, član
Za GV Ljubljana okolica:
—	Drnovšek Emilija, predsednm
—	Sulič Nada, član
—	Kocjančič Marija, član
Za KO Ljubljana:
—	Rakun Franc, predsednik
—	Šimnovec Marjeta, član
—	Plazar Jože, član
Za KO Maribor:
—	Stropnik Valter, predsednik
—	Šmid Anton, član
—	Keršič Eva, član
Za OGP Ljubljana:
—	Pižent Martin, predsednik
—	Jarh Božena, član
—	Saje Stane, član
Za LIO Škofja Loka:
—	Kumer Franc, predsednik
—	Poljanec Mojca, član
—	Retelj Pavla, član
Za SPO Ljubljana:
—	Zaviršek Marina, predsednik
—	Zontar Avgust, član
—	Žvab Ivanka, član
Za enoto Frankfurt:
—	Jeršan Jernej, predsedniK —- Percač Ivan, član
—	Ukmar Božidar, član
Za projektivni biro, centralo, železokrivnl-co, upravo delavskih domov in upravo stanovanjskih hiš:
—	Capuder Mila, predsednik
—	Tome Ljuba, član
—	Webra Bruno, član
Za predlaganje in določanje kandidatov na zborih delovnih ljudi bodo sklicani zbori po volilnih enotah najkasneje do vključno 14. aprila 1970.
Zbore po volilnih enotah vodi do izvolitve predsedstva zbora član delavskega sveta pedjetja iz enote, ki predstavlja volilno enoto. Zbori se morajo sklicati najkasneje tri dni pred dnevom zbora.
Za volilno enoto biro za projektiranje, centrala, železokrivnica, uprava delavskih
domov in uprava stanovanjskih hiš bo vodil zbor do izvolitve predsedstvu tov Dolenc Drago, dipl. ing
Za volilno enoto v Frankfurtu bo vodil zbor do izvolitve predsedstva tov. Božnik • Karel.
Ce bo sklicanih več zborov za eno volilno enoto za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja, predlagajo na teh zborih samo eno kandidatno listo, ki jo sestavljajo kandidati, predlagani na vsakem posameznem zboru.
Za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta enote oz. sveta enote, se skličejo zbori delovnih ljudi do istega roka, kot je določen za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja.
6 Delavski svet odobri sredstva za varstvo pri delu za leto 1970 v višini 1.491.611 dinarjev.
JNadalje sprejme delavski svet sklep, da se takoj ob nastopu na delo dodeli vsakemu delavcu v poojetju osebno varovalno opremo in sicer; delovne čevlje z jekleno kapico, delovno (varovalno) obleko, rokavice in čelado. V kovinskih obratih pa tudi varovalna očala. Postopoma je nabavljati garderobne omarice, v katerih bodo primerno shranjena varovalna sredstva posameznika.
7. Delavski svet potrdi predračun centra za izobraževanje za leto 1970 v znesku 2.194.542 din po specifikaciji, ki je bila predložena.
a. Delavski svet potrdi predlog upravnega odbora počitniških domov, da se od 1. 4. 1970 povišajo cene v počitniških domovih »Gradisa« in sicer:
din
Cene enega oskrbovalnega dne za bivanje v domu nepretrgoma več kot 3
polne dni........................... . , 30.00
Za bivanje v domu manj kot 3 polne
polne	dni .............................30.00
Za nozemske goste nepretrgoma več
kot 3	polne	dni.......................40.00
Za inozemske goste za bivanje manj kot 3	polne	dni.......................45.00
Od	gornjih cen *e računa otrokom do
vključno 7 leta starosti polovične cene.
9.	Za počitniški dom Ankaran se nabavi:
din
—	1 kom. hladilna omara 500 lit . . 5.000
—	1 kom. lupilec za krompir .... 1.300
—	zamenja se motor pri centrifugi .	670
Za počitniški dom na Pohorju:
—	1 kom. hladilnik 140 lit . . . • . 1.470
Za počitniški dom v Poreču:
—	1 kom. električni boji er 120 lit . .	780
Skupaj: .... 9.220
10.	Delavski svet podjetja sprejme razvojni načrt obrambnih priprav za ljubljansko področje za obdobje 1971 do 1975 v višini 269.468 din.
11.	Delavski svet se strinja, da pristopi podjetje k sporazumu grupe proizvajalcev gradbenih in rudarskih strojev pri zvezni gospodarski zbornici s tem, da nosita stroške po vsakoletnem predračunu obrata v Ljubljani in Mariboru.
Predsednik DSP: Janez Kuštrin, 1. r.
Važnejši sklepi poslovnih enot
■ Obrat gradbenih polizdelkov: XVII. redna seja delavskega sveta.
—	DS je sklenil, da se deli ostanek skladov po bilanci za leto 1969 takole:
Sklad skupne poiabe obiata din 172.995 se uporabi za regres za vožnjo, dotacijo sindikalni podružnici, posojila za individualno gradnjo stanovanj, anuitete od posojil M razno v letu 1970.
Poslovni sklad za osnovna sredstva 231 663 din se deli ■ za izplačilo OD po bilanci 100 000 dinarjev v poslovni sklad za osn. sredstva 131.668 din
— Organizaciji sindikalne podružnice OGP se odobri dotacija v znesku 21 500 din.
Denar se nakaže iz sklada sredstev skupne porabe.
— Račun komunalnega podjetja Zale v znesku din 1.460 din pogrebni stroški pok. člana kolektiva tov. Okar.ovič Mujaga —■ se poravna iz sklada skupne porabe.
— Skladno s spremembami pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja, sprejetimi na zasedanju DS podjetja dne 12* 2. 1970. pod tč. 7 zapisnika, sprejme DS — OGP naslednji dodatek k členu 8:
Stroški za prenočišče se povrnejo delavcu v višini predloženega računa, vendar maks. 15 din na dan.
Delavcu pripada 0,7 dnevnice tudi za proste dneve, če dela na terenu 8 ur dan pred in dan po prostem dnevu. Ce bi po službeni potrebi na prost dan moral delati, Pa zaradi privatnih razlogov delo odkloni, mu dnevnica za prosti dan ne pripada.
Za delo v drugih republikah se prizna vsem delavcem cela dnevnica.
—	Za vzorno urejenost skladišča materiala se skladiščnika tov. Zver Stefana nagradi z zneskom 500 din.
6 Gradbeno vodstvo Ljubljana — Vlil. seja delavskega sveta.
—	DS je obravnaval poročilo o letni bilanci; ta sredstva razdelil takole:
Iz sredstev, namenjenih za poslovni sklad, Se je predvidel za investicijske nabave znesek 10.000 din, kot prispevek za gradnjo Gradisove poslov, zgradbe pa 150.000 din.
Iz sredstev, namenjenih v sklad skupne porabe, je namensko predvideli: za sofinanciranje pri giadnji novega samskega doma v Ljubljani 200.000 din za dotacijo sindikalni podružnici 30.000 din, za izplačilo K-15 So.Goo. Preostali del sredstev v višini dinarjev 507.234 je izplačati delavcem, ki so bili zaposleni na gradbenem vodstvu Ljubljana v lotu 1SG9, po istih osnovah, ki so veljale za Izplačilo presežka osebnih dohodkov v lanskem letu
Presežek osebnih dohodkov je izplačati delavcem do 15. 4 1970.
—	Opozoriti je vse sektorje in obrate gradbenega vodstva, da je dosledno objavljati sklepe del. sveta gradbenega vodstva
ostalih organov upravljanja na oglasnih deskah na posameznih gradbiščih in obratih.
~ DS je potrdil plan gradbenega vodstva
2a leto 1970 v naslednji	višini:	din
gradbena dela . . .		. 40.000.000
cbrtniška dela . # . •		
Eltupa.1 , 				. 70.000.000
skupaj		• • • •	, 70,000.000
—	V zvezi s plačevanjem izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev se sklene, da se 50 */o tega prispevka krije iz os dohodkov poslovne enote, 50 •/<> Pa plačajo zavarovanci.
Gradbeno vodstvo Jesenice — IV. redna Seja delavskega sveta.
—	Delavski svet potrdi zaključni finančni obračun poslovne enote za leto 1969 ter določi, da se iz ostanka čistega dohodka po delitvenem razmerju, ki je na razpolago za delitev neizplačanih osebnih dohodkov za leto 1969 zazdeli kvota 25 milj. S din za osebne dohodke. Razlika do 33 milj. S din pa se prenese na sklad skupne porabe. Razliko osebnih dohodkov je treba izplačati Čimprej
Sredstva skladov se delno namenijo za gradnjo samskega bloka v Kranju.
Sredstva, pridobljena od rabata materialov, se namenijo za obratna sredstva.
—	Jubilantoma — 50-lelnikoma se odobri spominski, darilo v vrednosti: Tomo Ben jak 150 din, Lucija Beguš 100 din.
—	Upokojencu Jožetu Rakarju se odobri spominsko darilo v vrednosti 500 din.
—	Prošnje za družinsko stanovanje tov. Novkoviča Mileta, Filipoviča Branka, Hr-kiča Catiba se odstopijo stanovanjski komisiji, katera jih obdrži v evidenci. Trenutno družinskih stanovanj nimamo na razpolago.
—	Na dolgoletno prošnjo Mabiča Marka za družinsko stanovanje v Kranju je naročeno enodružinsko stanovanje v stolpnici (pri Vodovodnem stolpu) v Kranju. Sklenjena je pismena pogodba. Stanovanje bo vseljivo v začetku julija 1970.
—	Za ing. Eržena Jožeta se pri upravnem odboru podjetja predlaga odobritev uporabe osebnega avtomobila v službene namene in povrnitev kilometrine, in sicer mesečno do 300 km bd 16. 2. 1970 dalje.
—	Za grai njo kulturnih športr.čh objektov na Jesenicah se odobri prispevek na zaposlenega 70 din v letu 1970 in 1971.
E Gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem — 30. redna seja delavskega sveta:
—	Člani kolektiva, ki si gradijo lastna stanovanja, imajo naslednje ugodnosti:
a)	material se nudi po nabavni ceni Jco gradnja,
b)	material oz. inventar, potreben za gradnjo, se bo nudil po ustreznem ceniku, vendar po polovični ceni,
c)	za izvršene usluge pri gradnji se obračunavajo ure po naslednjih tarifah:
za KV delavce..................12.— din/ura
za PK delavce ...................... din/ura
za NK delavce..................7.— din/ura
č) Morebitne obrtniške usluge se obračunavajo po fakturah, vendar brez režijskega pribitka.
d)	Graditelji lastnih stanovanj naj prej zaprosijo PE za izvršitev uslug, ne pa samo za prodajo materiala, ker bo PE organizirala skupino za izvrševanje takih uslug.
e)	Kreditiranje uslug in prodaje materiala pod tč a-d ni dovoljeno.
. — Za športno in kulturno dejavnost se sprejme obveznost, da se v obliki prispevka iz OD v višini 0,8 "/o od izplačanih neto OD v letii 1969. Ta obveznost se poračuna z ustreznim skladom pri krajevni skupnosti občine Ravne.

3Co- sz ni Cužo svA&adt
1. maj — naš največji delavski praznik z veseljem praznujemo v naši svobodni domovini. Marsikdo od naših mladih pa ne ve, kako težko je bilo praznovati ta praznik v stari predaprilski Jugoslaviji, posebno težko pa v krajih, kjer jih je tlačil fašistični škorenj. Delavci so se v težkih razmerah borili za vsakdanji kruh, da bi nasitili svoje lačne otroke, po drugi strani pa so mogotci bili siti belega kruha.
Da bi si obudili spomin na te težke čase, sem na predlog urednika prosila nekatere člane našega kolektiva, da bi mi opisali svoj vesel ali žalosten prvomajski dogodek.
Obsojen na smrt
Ludvik Mahnič je zaposlen v kovinskih obratih v Ljubljani: Leta 1943 meseca maja sem kot vojni begunec emigriral v Ljubljano ter sem bil zaradi tega od fašistične vlade obsojen na smrt.
V Ljubljani, kjer sem se nastanil, so me prijeli in poslali pred vojno sodišče v Trst, od koder sem bil poslan v taborišče na Sicilijo. To je bil moj najbolj grenak dan v življenju.
Najbolj vesel 1 maj pa je bil, ko sem se v osvobojeni Slavoniji leta 1945 pripravljal za ofenzivo na Zagreb. V prvih dneh maja je bil Zagreb osvobojen in odšel sem srečen z našo armado proti beli Ljubljani, da bi jo osvobodili izpod tujčevega jarma.
Mala Moskva
Martin Pižent, obrat gradbenih polizdelkov: Leta 1936 sem bil zaposlen na žagi v Podnanosu pri Vipavi. S sode-
lavcema Bratušem in Vovkom smo se pripravljali na praznik 1. maja in risali na odpadne parketne deščice srp in kladivo in parole »Živel 1. maj«. Te deščice smo razmetali naokrog, da bi s tem spomnili ljudi, da je naš praznik. Seveda je fašistična policija takoj pričela preiskave ter zaprla sodelavca Vovka in mene. Ko so me po nekaj dneh izpustili, sem moral oditi k vojakom.
V spominu mi je ostal tudi dogodek iz Podrage, kjer
pretežno žive Slovenci. V tej mali vasi so bili vaščani tako enotnega mišljenja, da so tej vasi rekli tudi »mala Moskva«. Pred 1. majem so fant*e kurili kresove na Nanosu, pri tem pa smo peli slovenske pesmi. Brat pokojnega heroja Vojka nam je dajal signale, če je pretila nevarnost od karabinerjev. Ce smo dobili tak njegov znak, smo po malih skupinah odhajal ipo skrivnih poteh v dolino in »popolnoma nedolžni« odšli spat Večkrat se spominjam teh prešernih podvigov slovenskih fantov v teh zasužnjenih primorskih krajih in smo bili presrečni, če so nam taki podvigi uspeli. Tovariš Vojko je večkrat organiziral sestanke s slovenskimi fanti, od katerih je večina nas odšla v partizane za svobodo slovenskega naroda izpod fašističnega jarma.
In pripeli smo si rdeče nageljne
Franc Gruden, zaposlen v obratu gradbenih polizdelkov: V stari Jugoslaviji sem bil član organizacije UDR (Udruženje delavskih rediteljev). V naši skupini sem bil trobentač. Naša naloga je bila, da smo delali propagando na raznih delavskih shodih in prireditvah, kot npr. v Zagorju, Celju, Šoštanju, Logatcu, Jesenicah itd. Ko se je bližal praznik delavcev, smo se - organizirano zbirali na
Rožniku, kjer smo na predvečer kurili kres in peli naše slovenske pesmi. Vsi udeleženci smo imeli na prsih rdeče nageljne in trakove za razpoznavanje. Skoro vedno nas je preganjala starojugoslovanska policija in žandarmerija, vendar popolnoma nas niso mogli nikdar pregnati. Včasih smo imeli tudi manjše pretepe s policijo, vendar ne spominjam se, da bi bilo kaj resnejšega. Nekaj fantov so tudi pozaprli, vendar so jih čez nekaj časa izpustili.
Med okupacijo pa smo za naš praznik trosili listke s parolami in gesli.
Ta praznovanja delavskega praznika mi bodo ostala vedno v spominu, saj so bila lepa in obenem nevarna, mladina pa naj se veseli, da praznuje 1. maj v svobodni domovini.
1. maja so se odprla vrata goriških zaporov
Avgust Žontar, zaposlen v strojno-prometnem obratu: Že kot vajenec avtomehanične stroke sem v letih 1930—1933 kot član socialdemokratske stranke sodeloval pri proslavah 1. maja v Gradcu. Ker se je takrat politično mišljenje Avstrijcev že močno nagibalo na hitler-jansko stran, sem bil kot tujec nezaželen.
V II. svetovni vojni sem bil kot borec II. bataljona jeseniško-bohinjskega odreda v tako imenovani »velikonočni« hajki pri reševanju ranjenega tovariša, zajet od okupatorja. Kot po nekakšnem čudežu sem ostal živ in odpeljali so me v zapor mesta Gorice. Bližal se je 1. maj leta 1945. Pod strašnim pritiskom naše osvobodilne vojske in zavezniške armade je moral okupator v noči zadnjega aprila in 1. maja zapustiti Gorico. Tisto noč so se odprla tudi vrata goričkega zapora in vsi politični jetniki, imenovani »banditi«, smo zagledali prostost. Dne 1. maja 1945 sem se že javil komandi mesta v Solkanu.
Za mene je bil ta 1. maj ne samo praznik vseh delovnih ljudi sveta, temveč tudi praznik zlate svobode.
N. P.
Odpiram
nova delovna mesta
Psiholog v delovni organizaciji — Kratek intervju
Delovno področje psihologa v delovni organizaciji je odvisno od stopnje organiziranosti podjetja, od števila zaposlenih in še od obstoječega upravno-organizacijsko strokovnega kadra. Delovna organiza-eija mu lahko z ozirom na potrebe določi delovno mesto v sklopu kadrovske službe ali pa v organizacijsko-tehničnem oddelku, kar zo-Pet vpliva na značaj njegovega dela.
KaJ pravi Hedvika Virant, dipl. psiholog o nalogah psihologa v Podjetju?
Naloge dela na sedanji stopnji razvoja določajo predvsem psihosocialni problemi pri prilagajanju naših delavcev, ki prihajajo iz podeželja in iz drugih republik in s tem povezana visoka fluktuacija jeh delavcev, delovni pogoji in potrebe po zaposlovanju in vzgajanju kvalificiranega kadra ter splošna težnja, da naj postaneta v delovni organizaciji človek in njegova zadovoljnost prvenstvena in temeljna vrednota.
Začeli ste orati ledino, kako in kje boste začeli?
Vsak začetek je težak, mislim, da bom morala na podlagi analize delovnih mest, poznavanju zahtev poklica, posebnosti ter znanja ljudi ki jim je izobraževanje namenjeno, uspešno sodelovati pri izbiri kandidatov za izobraževanje, pri določanju metod usposobljanja, programiranju ter uporabi metod za preverjanje rezultatov poklicnega uspo-abljanja. Zlasti pa bom sodelovala pri vključevanju novih delavcev vajencev in štipendistov.
Ali vključevanje mladine in sploh mlajših kadrov zahteva posebne metode dela pri sprejemu?
Prav gotovo. Delamo po principu pravi človek na pravo mesto. ŠT? tem pa uporabljamo ustrezne metode in tehnike izbire. Med kan-didaij izberemo najprimernejše ter spremljamo njihov učni uspeh ter ključevanje v delovno organizacijo. Razvrščamo delavce znotraj de-ovne organizacije po strokovni kvalifikaciji, sposobnostih in nagnje-Jih. Statistika kaže, da je v prvi dobi zaposlitve novih delavcev uktuacija zelo močna. Ta fluktuacija prihaja od tod, ker se delavci, m prihajajo s podeželja in drugih republik, težje prilagajajo novim teli	?n delovnim razmeram. Težave so povezane z nujnostjo
nične, socialnen in psihološke prilagoditve novim razmeram. Novi eiavec se mora privaditi stroju, delu v določenem času, tempu de-, . 1 de*a in se mora ravnati po navodilih delovodje. Živi v okolju, ler prihaja do novih medosebnih odnosov, prisvojiti si mora nove rednote in razviti nove potrebe. Na psiholoških osnovah organizirana sPre5emanja in uvajanja lahko olajša in pospeši proces prila-soaitve in vključitve v delovni organizaciji in s tem odpravlja ali pa aj omili različne težave, ki so v zvezi s tem procesom.
Ali skrb za ljudi sodi tudi med naloge psihologa?
Med glavne naloge sodi tudi skrb za ljudi. Ta naj se ne omejuje na materialno plat življenja delavca, temveč naj vključuje tud aruge osebne probleme delavcev, v katere zabredejo. Med temi sc najpomembnejši medosebni odnosi v delovni organizaciji, ki v velik jneri vplivajo na delovno vzdušje in v zvezi s tem tudi na preduk-‘vnost dela. Posvetovalnica za delavce, kjer sodelujejo različni stresi,,V^'lak,i: zdravnik’ socialni delavec, psiholog, pravnik in kadrovske ci«T’, ahk° V veIlki meri Pripomore k izboljšanju medsebojnih od-Ji delovnih mest v skladu s potrebami delovne organizacije.
z n J v kratak °Pis nalog seveda ne izključuje možnosti, da sodeluje ahc! e™1 strokovmmi službami pri raziskavi vzrokov fluktuacije ir ciiivT-1 j™,9’ d®lovne£a vzdušja, nezgod pri delu, opisu in sistemiza-J mi delovnih mest v skladu s potrebami delovne organizacije.
ter ^elv0vn6 dolžnosti psihologa naj bodo prilagojene pogojem dela Pod^-OZn°otim.’ da P°st°Pno rešuje probleme, ki spadajo v njegove tičnihCJe S?oc®tka naj bi se delo omejilo na reševanje najbolj kri-kadra vprašanj, kasneje bi pa moralo preiti v sistematično izbire
nje lrranje: zb,iranj? Podatkov, analizo pojavov in pripravljajo predlogov za izboljšanje dela.
I Pogodbe za avtocesto so podpisaoe
investitor želi, da bi bil cestni odsek Vrhnika—Postojna usposobljen za promet že na jesen 1972
V torek, 7. aprila, je bila sejna dvorana gospodarske zbornice Slovenije polna skoraj do zadnjega kotička. Če bi sklepali po obrazih navzočih, bi morda rekli, da so se gradbinci zbrali na kakšnem pomembnem posvetovanju, saj si lahko tu videl kar precej gradbeniških »veličin«, ne samo iz Slovenije, marveč tudi iz drugih republik. No, tokrat ni šlo za nikakršen plenum ali navadno »sejo«, marveč so se številni predstavnik^ gradbenih podjetij in združenj zbrali k podpisovanju pogodb za gradnjo cestnega odseka Vrhnika— Postojna.
Razen predstavnikov skopskega podjetja »Mavrovo« so bili pri podpisu navzoči tudi predstavniki združenja »Jugoslavija-put« iz Beograda in seveda še oba slovenska graditelja — GIPOSS ter GAST. Tako kot drugi je bil tudi GAST zastopan polnoštevilno, med predstavniki te gradbene grupacije je bil navzoč tudi glavni direktor našega kolektiva ing. Hugo Keržan.
Uvodoma je zbrane predstavnike slovenske in jugoslovanske gradbene operative, ki bo gradila prvi odsek hitre slovenske ceste, pozdravil direktor republiškega' cestnega sklada SRS ing. Lojze Blenkuš. Potem ko je izrazil zadovoljstvo, da so se vsi zbrali polnoštevilno in izrazil tudi prepričanje, da bodo slovenski oziroma jugoslovanski gradbinci tudi na cestnem odseku Vrhnika—Postojna upravičili svoj sloves ter dosegli pomembno delovno zmago, so se začeli pogovori o nekaterih konkretnih zadevah v zvezi z gradnjo odseka Vrhnika—Postojna.
Direktor cestnega sklada SRS ing. Lojze Blenkuš je predstavnike gradbene operative seznanil z nekaterimi načrti, ki jih imajo v cestnem skladu Slovenije. Tako so se dogovorili, da bil slavnostni začetek del na odseku Vrhnika—Postojna predvidoma okrog prvomajskih praznikov, bodisi nekaj dni pred ali pa tudi nekaj dni po prvem maju. Na trasi je bilo v prvih dneh aprila namreč še skoraj pol metra snega, zato je »start« ob prvomajskih praznikih povsem upravičen in pravilen. Govorili so tudi o avansih, ki jih bo investitor nakazal graditeljem ceste Vrhnika—Postojna, o stikih med gradbeno operativo in investitorjem med samo gradnjo, o cenah gradbenega materiala, kontroli kvalitete in drugih tekočih ter aktualnih vprašanjih.
Tudi na sestanku ob podpisovanju pogodb je direktor cestnega sklada SRS izrazil upanje in tudi prepričanje, da bo cesta Vrhnika—Postojna izgotovljena nekaj prej kot v 30 mesecih, tako da ne bo morda prezgodnje zimske nevšečnosti, ki lahko nastopijo že v novembru, kakor koli zavrle zaključnih del in s tem usposobitve ceste za promet do zime 1972. Nedvomno je zdaj na trasi zbrana dovolj močna in sposobna udarna sila, ki lahko vsa dela opravi do poletja ali vsaj do zgodnje jeseni 1972, tako da bo možno še v ugodnih vremenskih razmerah dokončati vsa asfaltna in druga dela na cesti. Seveda
pa bo treba — kar je tudi v pogovoru poudaril ing. Blenkuš — že takoj skraja pošteno zavihati rokave in na široko odpreti dela na vseh področjih, kar še zlasti velja za gradnjo nekaterih objektov, predvsem mostov. nadvozov in viaduktov. Izkušnje iz preteklosti nas prav dobro uče in tudi svarijo, da lahko prav na objektih nastanejo zamude, s tem pa seveda pride do zamud na celotni trasi, ki brez dograjenih objektov — v konkretnem primeru viaduktov — ni usposobljena za promet. To dejstvo nalaga še zlasti velike obveznosti našemu kolektivu, ki je član združenja GAST, saj vemo, da ima predvsem GAST, skupaj z združenjem GIPOSS, na ramenih gradnjo največjih in najzahtevnejših objektov, med drugim velikega viadukta pri »rav-barkomandi«.
Na več vprašanj je ing. Lojze Blenkuš še opomnil izvajalce, da pri transportu strojev, gradbenega materiala in goriv ne smejo preveč računati na sedanjo cesto Ljubljana—Postojna. marveč se bo treba pretežno orientirati na železnico kakor tudi na razne stranske dovozne poti. Glede tega je tajništvo za notranje zadeve SRS že opozorilo investitorja, da zaradi gradnje nove ceste ne sme priti do večjih motenj in zastojev na obstoječi cesti med Ljubljano in Postojno. To opozorilo je še tem bolj umestno za bližnjo turistično sezono, ko se številnim domačim voznikom pridružijo še stotisoči tujih motoriziranih turistov. Zato se bo treba
pri transportu materiala predvsem osloniti na železniški prevoz in na lokalne poti, v skrajnih primerih bi obstoječo cesto eventualno lahko uporabljali ponoči.
Nekoliko pozneje se je zbranim predstavnikom cestnega sklada Slovenije in gradbene operative pridružil še član republiškega izvršnega sveta SRS Boris Vadnjal, ki se je zahvalil vsem zbranim za doslej opravljeno delo in naloge pri pripravah za gradnjo odseka Vrhnika—Postojna, nato pa je izrazil upanje, da bo prvi odsek hitre ceste pravočasno in kvalitetno izgotovljen. Potem so predstavniki investitorja — Cestnega sklada SRS — in vseh gradbenih podjetij oziroma združenj, ki bodo gradila odsek hitre ceste od Vrhnike do Postojne, podpisali pogodbe. Seveda je bil ta dogodek, ki je nedvomno zelo pomemben za slovensko cestno gospodarstvo in za razvoj naše republike nasploh, spremljan s primernim slavnostnim obeležjem; med durgim so podpisu pogodb prisostvovali številni slovenski in jugoslovanski predstavniki tiska ter RTV Ljubljana.
I. P.
Iz vojske nam pišejo
Tokrat se je oglasil vojak Ivan Horvat, bivši vajenec in pozneje KV strojnik. Takole piše:
Zahvaljujem se za Gradisov vestnik, ki mi ga tako redno pošiljate. Pri vojakih je res dolg čas, zato mi Gradisov vestnik prav pride; preberem vsak članek — ugotovil sem, da napredujete vedno bolj.
Tukaj pri vojakih imamo tudi precej strojev, zato sem imel priliko, da sem opravil izpit za DozerjaT-nos-Tigar, ali kakor ga mi strojniki kličemo »Djakota«.
Ob koncu lepo pozdravljam vse člane poslovne enote, še posebno pa strojnike.
Horvat Ivan VP 2556/7-VE 11 Karlovac
pomožne delovodje
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 9
Učimo se nemško!
WIR LERNER DRUTSCH 15. Lektlon
Wir wiederholen die Frage »w a n n« (kdaj).
Mit »wann« fragt man nach der Zeit. Wann kommt det Zug vom Miinchen an? (ankommen). Um 9 Uhr 45 oder 45 Minuten nach neun Uhr. Das ist die Uhrzeit. — Wann haben Sie Geburtstag? (r Geburts-tag — rojstni dan) Am 22. Januar. Das ist ein Datum. Wie heisst das Datum im Brief? Ich schreibe z. B. Miinchen, den 14. Februar 1970. Beginnt ein Satz mit: heute, gestern, vorgestern, morgen, iibermorgen oder mit anderen Ausdrucken der Zeit (r Ausdruck — izraz), so folgt in der deutschen Sprache immer die Umstellung. (obratni besedni red!) Z. B. Gestern babe ich (torej ne »ich babe«, ampak »babe ich«) zehn Stunden gearbeitet. Heute k a n n ich (torej ne »ich kann«, marveč »kann ich«) keine Ueberstunden machen (e Ueberstunde — nadura). Am Samstag nachmittag werden wir frei haben (torej ne »wir werden«, ampak »vverden wir«). Das ist unsere Wochenende. Am Wochenende mochte ich zum Strandbad fahren und schwimmen und in der Sonne baden, wenn schones Wetter ist. (s Wetter — vreme). Ich mochte ist die Form des Wunsches (oblika želje »jaz bi rad«, der Wunsch — želja).
Die Frage »W o h e r« (odkod)
Lander und Volker (Dežele in narodi)
Jugnslavvien ist ein Land in Sudeuropa. Die Hauptstadt heisst Beograd. Ein Einvvohner Jugoslavviens ist ein Jugoslavve. Eine Einvvohne-rin ist eine Jugoslavvin. Das Volk, das in Jugoslawien lebt, ist das j ieoslavvische Volk. Seine Sprache ist slovvenisch, serbisch und ser-bokroatisch. Die Bulgaren kommen aus Bulgarien. VVher kommen die Inder? Die Inder kommen aus Indien. VVoher kommt guter Tee? Guter Tee kommt aus China und von der Insel Ceylon. VVoher kommt orientalischer Tabak? Aus der Tiirkei, aus dem Orient. VVoher kommt die VVolle? (volna) Von dem Schaf, Das ist Schafwolle (ovčja volna). Es gibt auch Baumwolle (e Baumvvolle — bombaž). Sie kommt nicht von einem Tier, sondern von einer Ptlanze. VVoher kommt die beste Baumvvoile? Aus Aegypten, VVoher kommt die Seidle? (e Seide — svila) Aus Japan und China.
s Land	e Hauptstadt r Einvvohner das			Volk und die Sprache
Aegyi»en	Kairo	Aegypter	agyptisch — arabisch
Bulg.-ri^r.	Sofia	Bulgare	bulgarisch
Cleii.a	Nanking	Chinese	chinesisch
Dcuts.Vland	Berlin	Deutsche	deutsch
England	London	Englander	englisch
Frankreich	Pariš	Franzose	franzbsisch
Griechenland	Athen	Grieche	griechisch
Kolland	Haag	Hotlander	hollandisch
lt:dien	Rom	Italiener	italienisch
Japan	Tokio	Japaner	japanisch
die Schvveiz	Bern	Schweizer	deutsch, franz. ital.
die Tiirkei	Ankara	Tiirke	tiirkisch
die Niederlande	den Haag	Hollinder	hollandisch
die vereinigten			
Staaten von			
Amerika	VVashington	Amerikaner	amerikanisch/englisch
VVir b.lJen die Frage mit »VVoher« und antvvorten: r Rauch (dim) — aus deni Schornstein (r Schornstein — dimnik) c Pflanzen — aus dem Samen (r Samen — seme) e Metalle — aus der Erde (e Erde — zemlja) s VVasser — aus der Quelle (e Quelle — vir) e Kohle (premog) — aus dem Bergvverk (s Bergvverk — rudnik) r Rcgen (dež) — aus den VVolken (e VVolke — oblak) r Bach (potok) — von den Bergen (r Berg — gora)
VVoher holen ich (holen — gehen und bringen — prinesti) Brot und Semmeln (e Semmel — žemlja)? Vom Backer.
VVoher hast du gestern VVurst und Fleisch geholt? (s Fleisch — meso). Vom Metzger.
VVoher vverden wir morgen den Anzug holen? — vom Schneider.
Wo? — VVoher? (kje in odkod)
Wo arbeitet der Backer und woher kommt er? Die Backerei in... aus...
Wo arbeitet	der	Metzger und	vvoher kommt	er? Die Metzgerei.
VVo arbeitet	der	Schmied und	vvoher kommt	er? Die Schmiede.
Wo arbeitet	der	Schuster und	vvoher kommt	er? Die Schustervverk-
statt (čevljarska delavnica).
VVo arbeitet der Schneider und vvoher kommt er? Die Schneidervverk-statt.
VVo arbeitet der Arbeiter und vvoher kommt er? Die Fabrik.
VVo arbeitet der Bergmann und vvoher kommt er? Das Bergvverk.
VVir bilden die Gegenvvart, die Vergangenheit und die Zukunft von: kochen: ich koche, ich kochte, ich vverde kochen = kuhati, rauchen: ich rauche, ich rauchte, ich vverde rauchen = kaditi kiissen: ich kiisse, ich kiisste, ich vverde kiissen = poljubiti.
VVir bilden den VVenfall (4. Fali — 4. sklon): den, die, das.
Ioh frage den Vater, die Mutter, das Madchen.
Ich fragte ...Tante, ...Onkel, ...und Kind,
Ich vverde ... Fraulein, ... Schvvester, ... Bruder fragen.
Du suchst ... Tochter, Sohn, ... Hausmadchen,
Du suchtest ... Arbeiter. ... Arbeiterin und ... Direktor.
Du vvirst ... Schiller, ... Schiilerin und ...Schulkind suchen.
Er griisst... Lehrer,... Lehrerin und ... Fraulein.
V cementarni Anhovo - prisrčne
Pred nedavnim je vzklila misel med člani kolektiva cementarne Anhovo in našim podjetjem, da se pomerijo v raznih športnih disciplinah. Konec novembra lanskega leta so prišli cementarji v Ljubljano ter tako »prebili zvočni-zid«.
V soboto dne 25. aprila letošnjega leta pa je bila povratna prijateljska tekma med obema kolektivoma v Anhovem.
Podjetje nam je omogočilo udoben prevoz z avtobusom in dobro razpoloženi smo se odpeljali prek Črnega vrha in Cola v prelepo dolino zelene Soče. V Novi Gorici — mestu rož — so nas že dočakali naši prijatelji. Tam smo se pomerili kegljači in igralci namiznega tenisa, balinarji, šahisti in strelci pa so se odpeljali v Anhovo, kjer so se pomerili v svojih disciplinah.
Po končanem tekmovanju — zmagali smo v kegljanju ženske in moški, namiznem tenisu in balinanju — izgubili pa v šahu in streljanju — so nas gostitelji odpeljali v Kanal ob Soči, kjer smo v restavraciji »Neptun« obedovali Po kosilu so bile izmenjane zdravice, v katerih je bilo posebej poudarjeno medsebojno prijateljstvo in kolektivno tovarištvo.
Po dobrem kosilu so nas gostitelji odpeljali na ' ogled tovarne, ki izdeluje znane salonitne cevi in pa znani anhovski cement, ki pa je osnova v naši proizvodnji. Tovarniška hala je ogromna. Delajo v treh izmenah. Veliko načrtov imajo še organizatorji proizvodnje, vendar jim povsod primanjkuje sredstev, ker tovarna je še iz stare kraljevske Italije. Prvenstveno jim primanjkuje novih strojev ali vsaj nadomestnih delov. Prav z zanimanjem smo si ogledovali proizvodnjo cevi iz filca in azbestnih vlaken in prav gotovo, kadarkoli bom imela pred seboj kakšne salonitne cevi ali pa vrečo cementa, se bom spominjala tega proizvodnega postopka.
V skupnem plasmaju smo v tem srečanju zmagali-Pravzaprav pa to ni važno Važno je, da s takimi srečanji poglabljamo naše prijateljstvo, 'spoznamo napore delavcev tako velike tovarne, obenem pa je tako potovanje tudi rekreacija naših članov po trudapolnem delu Zato si takih srečanj s člani drugih kolektivov še želimo!
Hkrati se zahvaljujemo vodstvu našega podjetja, da nam je omogočilo to skupinsko srečanje, ki je obenem prav gotovo tudi v prid celotnemu podjetju
N. P.
| Koper - Portorož 1:1
(Športna vest iz relacije Koper—Portorož)
O delovnih uspehih iz naših gradbišč koprske enote kakor tudi iz enot Portoroža je Gradisova javnost zelo dobro obveščena.
Kljub napornemu 12-urnemu delu članov kolektiva, se je rodila ideja o skromni športni dejavnosti z namenom, da bi se spoznavali med seboj in zbližali, ■e Da ne bom dolgovezen: ta športna dejavnost se odvija v kegljanju. V Portorožu je bilo že več neuradnih srečanj med člani naših treh enot Pred nekaj tedni se ie porodila ideja, da bi se v kegljanju pomerili moštvi koprskega in mariborskega Gradisa iz Portoroža (po domače tako nazivamo naše enote).
Dne 7. aprila, točno ob 20. uri se je pričelo tekmo-M vanje na kegljišču v Ankaranu Organizator in gostitelj sindikalna podružnica Koper. Rezultat tekme: ^ zmaga Mariborčanov 371:360, razlika 11 kegljev. Moštvo Maribora: Lipič, Grebenc, Kodrič, Horvat, Ked-menec, Naraks. Moštvo Kopra: Golc, Lovšin, Andreja-I šič, Zevnik, Vidovič, Umek. Močno zaledje Mariborča-nov: 21 navijačev. Močna sodniška kontrola Koprča-
nov. Po tekmi močna diskusija, ki se je spremenila v lepe slovenske pesmi Torej lepo in nepozabno srečanje
Dne 16. aprila se je odigrala revanš tekma na kegljišču v Luciji. Organizator in gostitelj sindikalna podružnica Maribor. Rezultat tekme: zmaga Koprčanov 357:334, razlika 13 kegljev.
Koprsko moštvo: Golc, Lovšin, Andrejašič, Vidovič, Prodan, Umek. Moštvo Maribora: Grebenc, Lipič, Horvat, Janžek, Kedmenec, Naraks Spet močno zaledje Mariborčanov: 25 navijačev. Koprčani brez sodnika in sodniške kontrole Po tekmi kratka diskusija, ki 3e prešla v petje lepih domačih viž. Dirigent petja zelo uspešen (tov. Lovšin iz Kopra)
Rezultat tekmovanja je 1:1. Sklenjeno je, da se odigra tretja tekma, ki naj da zmagovalca. Iščemo kegljišče, ker hočemo igrati vsakokrat na dr,.igem kegljišču.
In končno, res lepo tovariško srečanje v veselem vzdušju.	Vinko Veit
Er grtisste ... Mann, Kincl und ... Frau,
Er wird ... Dame, ... Herrn und .. Madchen griissen.
VVir lieben ... Vaterland, . die Freiheit und .. Frieden (Friede — mir). Wir liebten ... Tanz, ... Musik, und . ,. Kino.
Wir vverden ... Heimat, ... Wald und ... Gebirge lieben.
Ihr zeigt .. Mund, . .. Nase (e nase — nos) und ... Auge.
Ihr zeigtet ... Ohr, ... Hand und .... Fuss.
Ihr vverdet ... Arm, Bein und .. . Schulter (e Schulter — rame) zeigen. Sie vvarten auf ... Zug, ... Auto und ... Strasscnbahn.
Sie vvarteten auf .. . Postkarte, ... Brief und ... Tclegramm (s Telegrami«).
Sie vverden auf ... Freund (r Freund — prijatelj), ... Freundin und ... Fraulein vvarten.
Haben
Ich habe, du hast, er hat, vvir haben, ihr habt, sie haben.
Ich habe gehabt, du hast gehabt, er hat gehabt, vvir haben gehabt usw. Ich vverde haben, du vvirst haben, er vvird haben, vvir vverden haben usvv.
Sein
Ich bin, du bist, er ist, vvir sind, ihr seid, si sind.
Nadaljevanje prihodnjič I
ni tekmuieio!
Za 15. marec je bilo napovedano tekmovanje v veleslalomu vseh sindikalnih podružnic Maribora. Prijavilo se je triintrideset podjetij, med njimi tudi »Gradis« GV Maribor, skupno s sindikalno podružnico KO Maribor. Prijavili smo dve petčlanski ekipi.
Zaradi nesreče v Brezi pa je tekma žal odpadla oziroma bila preložena. Skoda, da v sredo 18. marca udeležba ni bila tako številna kakor v nedeljo, saj veliko tekmovalcev' ni prišlo na start zaradi zaposlenosti, šole in drugih vzrokov. Toda kljub temu se je tekme udeležilo 140 tekmovalcev.
Proga za veleslalom je bila dolga 800 m in je imela 20 vratič. Potekala pa je od poti na vlečnico Bolfenk do spodnje postaje vlečnice Habakuk,
Čeprav je za nedeljo »Gradis« prijavil dve ekipi, je v sredo vozila le kombinirana ekipa GV Maribor in KO ter dosegla lep uspeh.
Posamezniki so se uvrstili takole:
1. Marjan Cizej . 5. Rajko Stropnik
17.	Rudolf Bakie .
18.	Valter Stropnik
45.3
47.4
54.6
54.6
Med ekipami je bila naša na petem mestu s skupnim časom 2.01.6 med triintridesetimi ekipami mariborskih sindikalnih podružnic.
Moramo pa povedati, da je uspeh naše ekipe »e toliko več vreden, ker je tekmovalo v raznih sindikalnih ekipah veliko tekmovalcev Branika, katere pa ie spravil v koš naš Marjan Cizej.
Ne smemo pa pozabiti tudi ženske zastopnice, sal je naša Tatjana Zokalj zasedla dobro šesio mesto Proga je bila težka zaradi južnega snega. Pa nlC zato, saj so se naši tekmovalci, katerim gre — mimogrede povedano — vsa čast, pokazali z dobro pripravljenimi smučmi. Mazali so jih, kakor tudi sebe v nas' koči. Zato tudi uspeh ni izostal.
Stari
Staran 10 * »GRADISOV VESTNIK«

Ob dvojnem jubileju Ivana Božiča
Petdesetletnica Ivana Božiča in 25-letnica njegovega uspešnega dela v podjetju sovpada s 25. obletnico ustanovitve našega podjetja.
Ni naključje, da najdemo našega Ivana že med prvimi pionirji »Gradisa«. Pred 25 leti je, kot sam pravi, izpolnil vprašalno polo in z dobro, takrat zelo pomembno karakteristiko je bil takoj sprejet na delo. V svojstvu komercialista se je zaposlil v nabavni službi, kjer je še danes.
Vse njegovo delo skozi 25 let je bilo usmerjeno Procvit podjetja Koliko vagonov in vagonov mate-'ala je šlo skozi njegove roke. V nenehni skrbi, da ‘Materiala ne bi nikoli primanjkovalo, je žrtvoval sa-“^ga sebe, svoj prosti čas, torej več kot mora dati Poprečen človek.
j . Ivan Božič se je rodil 4. maja 1920 v Vikerčah pri ^Jubljani. Končal je meščansko in trgovsko šolo ter se e mlad posvetil komercialnemu poklicu.
Kot na stotine drugih je tudi njega vojna vihra anesla daleč na ruska bojišča, prek zaporov, do svetle svobode. Po osvoboditvi se je z vso silo vključil v obnovo porušene domovine
h i
II
. Gotovo delo v nabavnem oddelku po osvoboditvi bilo lahko, saj materiala ni bilo, zidati in obnav-lati pa je bilo treba.
. Ko sem ga pred zaključkom redakcije vprašal, kaj Sl najbolj želi, je dejal: »Gradisu takšne in še večje ^sPehe kot., doslej, meni in celotni nabavni službi pa, ?a bi tudi vse naše enote priznale naše delo ter upo-“evale, da materiala, kljub velikemu trudu ne dobimo s Pritiskom na gumb.«
Ob njegovem življenjskem in delovnem jubileju želimo tudi v bodoče obilo sreče, zdravja in uspehov.
Matija Gomzi -zasluženo v pokoj
Pri poslovni enoti KO Maribor je marca odšel v pokoj ključavničar Matija Gomzi.
Pri podjetju »Gradis« je bil zaposlen 16 let. Matija, kot so ga imenovali sodelavci, je bil v kolektivu priljubljen, vzoren in vesten delavec
Želimo, da bi v zasluženem pokoju užival še mnogo zdravih let!
Kolektiv
Pečar
se je srečal z Abrahamom

1
V



Kdo v koprski enoti »Gradisa« ne pozna dolgoletnega člana kolektiva Stanislava Pečarja, ki je 17. aprila letos dopolnil 50 let življenja.
Pri Gradisu je zaposlen že 15 let in če ne bo hujšega, pravi, ga še ne namerava tako kmalu zapustiti.
Človek ne bi verjel, da je ta, po zunanjem videzu tako šibak človek toliko prestal v svojem življenju in pri vsem tem ostal večen optimist.
Že kot enajstleten deček si je moral sam služiti v°j kruh kot pastirček. Borba za obstoj ga je privedla !ed železničarske delavce, odkoder ga je iztrgala vihra ruge svetovne vojne. Kot okupirani primorski Sloneč je bil nasilno mobiliziran. Tri in pol leta je bil '°lak v italijanski vojski. Ko je ob kapitulaciji pre-el v NOV, je bil po pol leta ujet ter je okusil ječo Begunjah in uničevalni lager Mathausen, iz katere-8a se je vrnil telesno izčrpan, a še vedno veder, z nepremagljivo voljo do življenja.

Po vrnitvi se je zopet znašel med železničarskimi delavci, dokler se ni leta 1956 vključil v Gradis na Koprskem.
Ob njegovem srečanju z Abrahamom mu želi celotni kolektiv koprske enote še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let!
Sodelavci iz Kopra
Pavle Satler -petdesetletnik
Leto za letom se hitro obrača.
Počutiš se še mlad pa ti življenje naloži na grbo že petdeseto leto.
Tako se je letos Pavle Satler srečal z Abrahamom.
Pavle je bil rojen 12 aprila 1920 v Ljubljani. Tudi njega je veselil trgovski poklic. Zato se je že kot mlad fant zaposlil in pozneje izučil v trgovini Vmes je končal še trgovsko šolo. Med vojno je bil zaprt in kasneje interniran v Italiji.
Po osvoboditvi se je zaposli! pri podjetju Didek v Ljubljani. Julija 1951. leta pa je nastopil službo v našem podjetju.
Pavleta poznajo skoraj vsi Gradisovci že iz Ankarana, saj smo ta čas, ko je bil on upravnik počitniškega doma, dobro jedli. Pa tudi kasneje smo ga srečali na skoraj vseh športnih prireditvah v podjetju, pri kegljanju in balinanju, pri organizaciji izletov, skratka, udejstvoval se je na kulturnem in na športnem področju
Pavle pa ni samo dober športnik, temveč je tudi dober in zvest sodelavec. Skupaj s tovarišem Božičem sta rešila že marsikatero težko nalogo in seveda tudi skupaj dočakala 50 let
Pavle pa je kljub petim križem še vedno poln vedrine in delovnega poleta Ob njegovem jubileju mu prav iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Dokler
imamo takšne delavce...
Nedavno smo v »Delu« čitali pod naslovom »Poštenjak — hvala« naslednje:
»Pred kratkim sem na območju Luke Koper izgubil denarnico z dokumenti in okrog 1.400 novih dinarjev. Iskal sem jo zaman. Že sem mislil, da denarja in dokumentov ne bom več videl. Tedaj pa so mi sporočili s postaje milice Koper, naj pridem po izgubljeno denarnico. Ali si morete misliti, s kakšnim veseljem sem odhitel na milico! Seveda sem hotel vedeti, kdo je poštenjak, ki je denarnico takoj, ko jo je našel, izročil miličniku. Povedali so mi, da je to delavec podjetja »Gradis« tov. Oskar Bertok iz Bertokov 119.
Mnenja sem, da tov. Bertok zasluži javno zahvalo. Kako lepo bi bilo na tem našem svetu, ko bi bili'vsi taki. Vzemimo ga za zgled!
Da ne bi bilo pomislekov, zakaj sem nosil s seboj toliko denarja, naj povem, da sem imel s seboj tudi mesečno plačo. Ker pa sem bil na gasilski intervenciji, sem na vse skupaj pozabil.
Franjo Muženič.«
Ob tej javni pohvali tudi mi čestitamo Oskarju Bertoku za njegovo pošteno dejanje. Ponosni smo, da imamo takšne, delavce. Oskar Bertok dela v koprski enoti že 10 let. Po starosti je najstarejši delavec in verjetno tudi v podjetju, saj si je letos naložil že sedmi križ.
Sicer res, da ne tekmuje več z mlajšimi delavci za čim hitrejši tempo pri delu, vendar je pri odrejenem delu vesten in zanesljiv — ne potrebuje nadzora delovodja.
Četudi že prileten, še ne misli na pokoj. Redno in brez izostankov, takšnih in drugačnih, prihaja vsak dan na delo.
S tem pa seveda ni rečeno, da je on edini, ki je vreden pohvale. Takih zavestnih in marljivih delavcev ima koprska enota še več, vendar smo se tokrat odločili, da vam predstavimo prav Oskarja, ki je za svojo pošteno gesto prejel tudi javno pohvalo.
Marija Mrak
Vaniimo oči!
Podjetje »Gradis« že več let uspešno uporablja VEZEŠ stojke za podpiranje opažnih in podobnih konstrukcij. Poleg vseh dobrih lastnosti, ki jih ima VEZEŠ stojka, je tudi ena slaba.
Stojka ima dva dela. Spodnji del je brezšivna cev 0 60,3, gornji pa cev 0 48,3. Da bi stojko lahko sestavili na želeno dolžino (višino), ima spodnji del stojke objemke in jeklen klin (zagozdo), s katerim učvrstimo gornji del stojke v spodnjega.
Pri udarcih s kladivom po jeklenem klinu (zagozdi) pa se klin ali kladivo odkruši, odkrušek pa prileti delavcu v oko.
Zaradi takih primerov, ko se je delavcu zasadil odkrušek jeklenega klina v oko, imajo delavci v podjetju že več trajnih poškodb na očeh.
Da bi v bodoče preprečili take poškodbe in zagotovili delavcem pri delu potrebno varnost, je treba vsem delavcem pri uravnavanju stojk in zabijanju jeklenih klinov (zagozd) dati varovalna očala.
Z navedenimi poškodbami oči pri delu z VEZEŠ stojkami in drugimi podobnimi podporami naj vodstva gradbišč seznanijo vse delavce, ter jim povedo, da je uporabo varovalnih očal pri tem delu brezpogojna.
Samo z zavestno uporabo varovalnih očal si bomo ohranili zdrave oči.
Varujmo oči, dokler imamo še zdrave’
Janez Škofič
Ankaran brsti
Maketa ostrešja, ki jih delajo naši vajenci v Škofji Loki v prostem času

Pe' naših tečajnikov iz Celja ob polaganju zaključnega
’l‘Ia
Pogled na obalo v Portorožu, kjer nas čaka še veliko dela
Hotel Jadranka v novi obleki (Portorož)
»GRADISOV VESTNIK< -,V Sumi 11
NeR™pRrepo^danf1otfike “ P°rt°r0Ža- Levo: Še	in podrli bodo
poslednji žerjav — V sredi: Opažne plošče so že

.


Zgoraj in.spodaj še dve sliki: Konferenca Gradisovih komunistov
mmgimmm

Detajl z Jecenio
Prva skupina tečajnikov za kvalificirane tesarje in zidarje na Ravnah
Se nekaj portoroških prizorov