Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti VBak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Št. 53 Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Maribor, dne 5 maja 1909. i Naročnina listu: Celo leto............[2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta........... 3 K Mesečno.............. l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. V petek 7. maja, vsi na volišče! V zadnjem trenotku se obračamo še do volilcev splošne skupine z resno prošnjo, da se v petek, dne 7. maja vsi udeležijo volitev. Ako ne storijo vsi naši pristaši svoje dolžnosti, presenečenja niso izključena. Socialdemokrati in liberalci so s strastjo agitirali in strast bo jih vse do zadnjega gnala na volišče. V okrajnih glavarstvih Celje, Brežice, Slovenjgradec je kmet naš kandidat. Njegovo ime: Franc Pišek, državni poslanec, Orehovavas. Kmetje, v volilni boj za svojega sobrata! Ne dopustite, da bi Vam poslance val liberalni učitelj in zagovornik novih učiteljskih plač Briner ali pa tuji nemški socialdemokrat! Toda če vsi pristaši ne pridejo volit, spravijo Pišekovo izvolitev v nevarnost, V okrajnih glavarstvih Maribor, Ljutomer, Konjice kandidira proti našemu kandidatu tudi bivši učitelj 'in sedaj socialdemokrat. Ta stranka bo spravila zadnjega moža na volišče. Liberalci jim pomagajo ter razširjajo listke s krivim imenom našega kandidata po okraju. Naš kandidat je: dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor. Vzemite na volišče seboj glasovnico in legitimacijo! Vporabite še zadnje trenotke za agitacijo! Spravite slednjega somišljenika v petek, dne 7. m aj a na volišče! Potem bo zmaga gotovo naša! O izidu volitev dne 7. maja prosimo brzojavnih poročil, za katere zadostuje naslov: Korošec, Maribor. Volilno gibanje. Kje ho zmaga? Liberalci v listili in na letakih prerokujejo našim kandidatom za dne 7., (maja pogibelj in jim kličejo: rekvieskat in pace. Zbegali bi radi naše pristaše»! To taktiko so uporabljali tudi pri Kadnjih državnozborskih volitvah. Toda rekvies-kat in pace je šla takrat večina njihovih kandidatov./ /Mi lahko rečemo, če bodo vsi naši pristaši šli volit, potem niti ne pride do ožje volitve. Zato pa prosimo nujno, naj gre vse volit, da( si prihranimo delo eventuelne ožje volitve! Pustimo liberalce kričati, mi pa delajmo smotreno in vztrajno za zmago na celi črti! V ptujskem okraju sta priredila shode kandidata S. K. Z, v nedeljo dne 2. maja zjutraj' pri Sveti Marjeti niže Ptuja, in popoldne ob 3. uri pri Sv. Urbanu. Slhod pri Sv. Marjeti je bil buren. Kandidata, slabo poučena: od, tamkajšMjih voditeljev, sta sl izbrala za predsednika/ 'shodu -zagrizenega plojevca Rižnarja, ki je s svojimi medklici mesto reda delal še zgago. Vkljub temu > sta oba- kandidata razvila svoj program, ki je našel med poslušalci oboe priznanje. „Slogin“ urednik, visokošolec Vesenjak, je skusil z gorostasnimi lažmi spodbiti izvajanja kandidatov, namreč da so državni poslanci S. K. Z. sne» dli pred volitvami svojim volilcem dano besedo ter glasovali zai .odprtje srbske meje lin za nagodbo z Ogrsko. Na vprašanje, kateri izmed poslancev S. K. Z. je glasoval za odprtje balkanskih mej, se je drznil naravnost imenovati- dr. Korošca, Roškarja in Pišeka, dasi je vsem bralcem „Slov. Gospodarja“ znano, da sta pač poslanca Narodne stranke Roblek in Ježovnik čudno ulogo igrala v tej -zadevi,, nikdar pa poslanci S. K. Z. Seveda, ker Ploj ne; 'more utajiti, da je prelomil volilcem dano besedo, hočejo/ ise-daj njegovi pristaši naprtiti /isto krivdo drugim. Nečuveno laž si je tudi izmislil ne-slogin urednik s trditvijo, da je dr. Korošec na prejšnjo/ nedeljo na shodu pri Sv. Ani v Halozah Ščuval 'navzoče viničarje proti svojim gospodarjem, ;češ, naj zahtevajo od njih večje plačilo in naj si skrajšajo delavni čas. Na ugovor proti tej laži je rekel brezstidno, tako je bilo! Slednjič je Še mladi Pukšič hotel oprati Ploja s /svojim klobasarjenjem. Navzočim učiteljem in učiteljicam so lica zažarela, ko je še omenil njihove tajne želje, da jim hoče Ploj zvišati plače. Na ta način se pač ne opere zamorca Ploja, zato bodo pametni Marjetčani dne 17. t. m. oddali svoje glasove le za kandidate S. K. Z. Krasno je uspel shodi (pri Sv. Urbanu. Od 150 —200 volilcev domače lin sosednjih župnij se je zbralo vkljub temu, da se shod ni nikjer javno oznanil. Govorili so poleg 'kandidatov .Ozmecai In Meška še gospod Miha Brenčič mlajši, predsednik shoda Vincenc Simonič in mladenič Skoliber. Na /vprašanje, ali se strinjajo poslušalci s programom navzočih kandidatov, ali so voljni jim; idati svoje glasove, dvignile so se vse roke. Bog živi zavedne Ürbancane in za S. K. Z., 'navdušene njihove sosede! Velika nedelja. Plojev-1 in ‘ Kolaričev volilni shod je bil mnogoštevilno obiskan. Razume se pa, da (so bili v veliki večini pristaši kmečke zveze. Dr. Ploju se je občutno stopalo na kurja očesa. Kolariču se ni ugovarjalo, ker je čisto kratko govorih «o kmečkih težnjah — svoje prave barve, da je kandidat brezverske1 tNarodne stranke, pa si ni upal pokazat/. Tudi si nista upala svojih kandidatur na glasovanje dati. Želimo kar najhitreje slišati naša vrla kandidata« (gospoda Ozmeca in Meška, Takrat nas bo pa Še več. Sv. Barbara v- Halozah. O. Plojevih shodih, prirejenih na Markovo nedeljo v Leskovcu, pri ©v. Barbari in prh (Sv. Marjeti,, mora-m vam sporočiti sledeče: /Pri Sv. Barbari je našel le malo Haložanov, ker so odšli z Markovo! 'procesijo k Sv, Ani, kamor je prišlo tudi obilo 'ZavrčanSv, Ploja je doma poslušalo le kakih) 50 mož, pa še ti niso bili zadovoljni, zlasti Debeljak mu je krepko segal v besedo, da je Ploj kar plašno gledali Iko je poleg sebe še ne- PODLISTEK. Osnovne misli o bodoči zgodovini slov. slovstva. Dr. K. Glaser. (Dalje.) Ali zopet se potegovati za Lvov, im fcicer ukloniti se želji modroslovske 'fakultete, namreč dati se premestiti na nemško gimnazijo in se habilitirati na vseučilišču — kar bi za mene- )ad personam bilo vse-kako bolj koristno, ker bi vendar postal, vseučiliščni profesor in morda pq smrti Biihlerjevi 1898 prišel na Dunaj, ker sem najstarejši avstrijski indolog, — ali pa lotiti se spisovanja zgodovine slovenskega slovstva, ker na nobeni! gimnaziji na Slovenskem poduk slovenščine ni tako zjedinjen ,v jedni roki kakor v Trstu. Odložil sem torej dve večji doli iz indologije, namreč: 1. „(Indische Nomenklatur der Naturge- schichte“1, o katerih se nahaja poročilo tv aktih sedmega orientalskega shoda na Dunaju 1887,, in \2. „Die vier Stadien im, religiösen Leben eines Brah-manen“ (Schüler, Hausherr, Mönch und Bettler), da bi jih dodelal v penziji v kakem vseučiliščnem mestu, Če bi doživel penzijo, in sem določil drugih 15 let «svojega profesorskega službovanja, da jih porabim za izdelovanj-e temeljne zgodovine slovenskega slovstva iz teh-le vzrokov: 1. Pri mojih orientalskih študijah me je vselej v prvi vrsti zanimala literarna in kulturna stran, bolj nego glasoslovna in oblikoslovna, saj tudi-doktorska disertacija obdeluje! 'tako -tvarino, namreč, ka- ko je pesnik Bana epsko pesem Kumarasambhava predelali V gledališčno igro: „P ar vatima -možitev“1, ki jo je izdala dunajska akademija, 2. Na vseh realnih gimnazijah in gimnazijah, kjer sem učil, vi profesorskih knjižnicah, sem se in-teresiral za literarne zgodovine, ki so se nahajale tam, in sem poznal ureditev ,vseh\ Melikih nemških del te stroke, predno sem vedel, da bom kedaj pisal literarno zgodovino. 3. Ni bilo takrat (1886) nobene nade, da bi se kđo drug lotil spisovanja take knjige: .za Slovence. 4. Pisatelji velikih nemških literarnih zgodovin, n. pr. Gervinus, Kobersteljn, HeiSnr. Kurz sami niso bili niti po svojstvu niti) jpo poklicu estetiki; izmed dVeh (pisateljev slovanske literarne zgodovine Pypin in Spasovič je jeden celo jurist, pa so se vendar lotili takega dela. Gervinus jo (bil vseučiliščni profesor za zgodovino, Koberstein je bil vesčas svojega službovanja profesor (klasične filologije v Sehul-pfarth na srednji šoli, {TI. Kurz je bil pastor 'in sinolog (kitajski jezikoslovec), žurnalist, kakor tak par let izaprt; potem je postal knjižničar v Švici in še le odslej se je zanimal za slovstvo. Schroeder, ki je spisal „Indiens Literatur und Kultur“, je bil vedno indijski; (filolog. Torej mene ni bilo strah :lotiti se takega dela. Prva zahteva takemu delu bodi, da mora segati slovstvena zgodovina od najstarejših časov do najnovejših, do one dobe, ko se je knjiga začela izdavati, dasi segajo velike ruske in poljske literarne zgodovine samo do srede minolega stoletja. Druga zahteva pa je, da se mora najpoprej 'zbirati tvarina, kakor jo je Goedeke zbral za nemško pesništvo. Zanimivo je to, da je bil Goedeke leposlovec; pisal je gledališčne igre in povesti, jai '•imel torej naj- več svojstva: za estetično opisovanje pisateljev. Bil je najpoprej (činovnik v neki knjigarni in se je pozneje posvetil samo nabiranju tvarine za svoje delo in postal profesor. Take knjige, kakor jo (njegov „Grundriß“, nima nobeden narod v svojem slovstvu. Ce mi torej gospod dr. Sanda očita, da se nahaja v moji knjigi preveč imen, izhaja to od tod, ker mi je prvi «zoreč bil Goedeke. -Tludi se je očitalo Slovencem, daj «imajo tako uborno slovstvo, da bi ga lahko človek skupil pod pazduho; torej Se treba zbrati vse. Ko se je 1893. leta rokopis“predložil Slovenski Matici, je odbor bil tega mnenja, naj obstoji .vsa zgodovina iz treh (zvezkov, in sicer obsegaj prvi zvezek dobo od Ciril in Metodija da francoske revolucije, drugi od franeoske revolucije do 1848./ 1. in tretji pa drugo polovico 19. stoletja. Povdarjal sem nasproti tej razdelitvi, da je razvitek našega slovstva v drugi polovici tako bujen, da ne more imeti, istih mejnikov, in da se mora Stritarju odkazati poseben prostor. 'Odbor je pristal na to. Pridobil sem za Stritarjevo dobo še tri sotrud-nike, da bi vsi važni stanovi, duhovniki, učitelji in pravoslovci imeli za svoje stroke zanesljive podatke. To je bila tretja smer. Literarna zgodovina mora jemati ozir tudi na kulturno stran. Tu mi je bil vzgled Schröder s svojo knjigo „Indiens Literatur und Kultur.“ To je četrta stran; Sanda priznava, da se je to posrečilo. To je četrta 'točka. Peta stran je pragmatično razvijanje m pa estetična ocena. Tu so mi bili vzgled Koberstein, Gervinus in drug*. (Dalje prihodnjič.) Agitirajte od iroliica do volilca 9 kega neznanega Narodovca ,v izvolitev priporočal. Res pa je, da je opoldne/navzoče liberalce pozval, da opravijo pobožnost, na kar so PJoja brž ubogali, dasi sicer vsi (niso bas vneti pa take reči. Ivo je Ploj zadnjič kandidiral, so bili liberalci njegovi največji nasprotniki ter so mu hoteli onemogočiti zborovanje, tokrat so; pa po vseh vrheh vabila raztrosili. No, do izvolitve je še daleč. ,Barbarski kmetje bodo volili dne 17. maja kandidata K. Z., ki sta:[ (Josip Ozmec, župnik pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, in Anton Meško,., (župan v Lahoncih; Ploj pa. naj ostane na Dunaju in se prej poboljša, Mi vemo, da se je izneveril programu K. Z. St. Janž na Dravskem polju. Hofrat Ploj bi pač na vsak način bil rad poslanec. Na velikonočni pondeljek je preiskoval tukajšnje bojno polje, pa se mu je menda zdelo grozdje prekislo, da bi napravil shod. Sedaj pai (misli, da bo Silo drugače; pošilja namreč prav pridno svojo zloglasno laži-„Slogo“ nagim volilcem, da bi koga premotil. Pa ne«fboš, Jaka! Mi hočemo imeti za poslance može, ki so katoliško-narodnegat prepričanja, le taki imajo srce za kmeta-trpina! tMož, ki išče samo svojo čast, ki mu ni na srcu blagor volilcev, temveč lastni (jaz, tak ne sodi za nas, če je tudi desetkrat holrat, —Ostanite rajši hofrat in opravljajte vestna Ptisto službo, da jie boste zastonj vlekli tistih tisočakov, ki jih Itak mora plačevati ubogo ljudstvo! Potem pa, (Četudi v nezasluženi pokoj, da bo naše ljudstvo imelo pokoj pred vami! Živeli naši! katoliško-narodni kandidati: dr. Korošec, Meško in Ozmec! Roškar je imel zadnjo nedeljo dne S. maja volilne shode v Hočah, Slivnica in Framu. Njegova kandidatura povsod z navdušenjem sprejeta. Shod v Bučah je bil veličastno obiskan. Vsi prostori gospoda c. kr. poštarja Baha so bili natlačeno polni. Predsedoval je župan bučki gospod Fr. Bah, ki je skoro z vsemi občinskimi ‘odborniki prišel in s tem dokazal, kako je trditev *,Nar. Dnevnika“' (iz trte zvita, da pripadajo ti možje Narodno-na-predni stranki. Navzoči so bili nadalje župan Turk iz Lastniča, župan Jakob Bovha iz Verač, župan Počivavšek iz ffmenega. Jz teh krajev, nadalje iz Sedlarjevega, Kozjega, Pilštanja in Virštajna je pri šlo ’do 300 volilcev, ki so se vsi strinjali z govori gg. Franca Pišeka in dr. Fr. Jankoviča,«, (in jih soglasno odobravali. Kmečko ljudstvo se vedno tesneje oklepa zastave S. K- ač s tem, ko trdi, da je g. Roškar kriv* fđa so štajerčijanci pri zadnjih občinskih volitvah" pri Sv. Trojici zmagalij. ko vendar vsak otrok vejf da ima g. Roškar pri občinskih volitvah pri (Sv. Trojici ravno itoliko iskati, kakor oni dopisun v pošteni družbi. *-■ MB. Ako srečaš tega dopisima na ulici, te niti ne upa pogledati v oči, ampak zre vedno v tla! Da, da falzificiranje« podpisov! Ljutomer. Tukajšnje bralno društvo se lahko ponaša z dejstvom, da doseže pri. svojih prireditvah vedno izvrsten vspeh. Tako je bilo tudi pri nedeljski uprizoritvi gledaliških iger: „Za letovišče“ in „Najdena hči.“ Govorniki, govornice, igralci in pa igralke so dovršeno rešili dano jim nalogo. Podrobnejšo (tozadevno poročilo prepuščam spretnejši roki. Meni gre bolj za to, da konštatujem velikansko udeležbo; velika Kukovčeva dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Mnogobrojno, pazljivo občinstvo je z zanimanjem sledilo razvoju programa. «Takega obiska se še največji optimisti niso nadejali, rlvpo-števši neugodno vreme, (konjsko dirko, in od liberalcev prirejeno kontraveselico. Sin tukajšnjega tržana se je baje izrazil: „Mi liberalci moramo istočasno nekaj prirediti, da se -ne bo hodilo k tem p . . m! “ Bržkone se pa ta prireditev le ni obnesla, ker( temo na našem zabavišču videli precejšno Število pristašev one stranke. Nekaj teh gostov — med tojimi dva sina tukajšnjih tržanov — ni stopilo v dvoranoj (temveč je ostalo v predsobi, ocdikujoč se tam( -s surovim kričanjem in tulenjem, hoteč na ta način motiti predstavo; (To se jim seveda ni posrečilo. „ Občinstvo je obračalo vso pozornost na oder in se ni zmenilo za surovo razgrajanje teh neolikancev, o katerihi (se ne ve, ali so bilii res tako vinjeni, ali so se le take delali, menda jim oboje nihče ne hode štel v čast. V obče se je čul glas: „Je-li so to sadovi liberalne vzgoje!“ Dovoljeno mi naj še bo, da zahvaljujem vso sodelujočo osobje; vsi naj bodo uverjeni, da zasluge in žrtve vsakega posameznega poznamo in da hvaležna fkatoliško-narodna stranka ve vpoštevati njih požrtvovalno delovanje v prid dobre stvari. Laporje. V nedeljo, dne 9. majnika po večernicah bo v bralni sobi izobraževalnega društva poučno zborovanje. Govorilo se bo o nalogah deželnega zbora, o kmečkih zahtevah v deželnem zboru. — Možje in mladeniči, pridite polnoštevilno! Nihče naj ne zamudi prilike se poučiti o kmečkih! zahtevah v deželnem zboru,! Zusem. «Tukajšnji orožniški postajevodja) Ignao Kramberger je imenovan za kanclist.a pri c, kr. sodniji v. Kozjem, Ptujski liberalci in slogaši. Boljšega spričevala nesposobnosti za narodno delo ptujski Plojevi slogaši in pristaši narodne stranke, saj hodijo oboji roko v roki, niso mogli dobiti, nego so si je dali v glasilu narodne stranke, v „Narodnem Dnevniku“ z dne 30. aprila 1909: „Volitve v okrajni zastop v Ptuju. Zakaj smo bili narodnjaki poraženi ? Kratek odgovor: 1. Ker smo se preveč zanesli na svojo moč. 2. Ker smo volili že pet let našega načelnika okrajnega zastopa, ko še niti zastopa nismo imeli v rokab. 3. Ker je gospod dr. Jnrtela odklonil načelstvo, ko mn še ni bilo znano, katera stranka zmaga. Kaj zdaj ? Za prihodnje volitve naj velja: Moramo gledati, da dobimo najprej zastop v roke, potem si hočemo voliti odbor z načelnikom, ne narobe. Kako to dosežemo? Iti nam bode treba med ljudstvo na deželo, kakor to delajo nasprotniki. Treba nam je podrobne agitacije, iti med ljudi, pomenkovati se ž njimi. Shodi v našem razburjenem kraju niso tako na mestu, kakor drugod.“ Za pošt! Ti ljudje, ki mislijo, da so edino oni zmožni rešiti slovenski narod, streljajo take kozle! Volijo si načelnika, predno vedo, ali ga bodo kje potrebovali! In še le zdaj so prišli do spoznanja, da je treba za tako reč agitirati in iti med ljudstvo na deželo. Da, da, gospodje, vun iz mesta — med ljudstvo, ter med istim in z istim delajte politiko pa rešujte narod! Pa, „avbe, avbe, glavca moja“ — shodi, shodi! Teh se ptujski gospodje boje! Seveda je prijetneje, doma sedeti! Ampak dokler si ne boste upali prirejati shodov, tudi „podrobne agitacije“ ne boste izvrševali, ker je za isto treba še več korajže. Ko bi „Kmečka Zveza“ pokazala tako duševno revščino, to bi bil halo! Gospodje ptujski, po takem porazu pa le pustite narodno delo pravi ljudski stranki, kmečki zvezi, ona bo stvar polagoma drugače izvedla! V Otoški v občini Čadramske župnije je bila vsled pritožbe štajerčijanskega župana Alojzija Leskovarja proti lar ski volitvi 24. aprila nova volitev in so v vseh treh razredih zmagali možje K. Z., samo v prvem razredu je še po velikem naporu po srečki bil izvoljen imenovani župan. Dobro da je v Čadramu veliko in prav lepo zvonenje, bodo lahko močno zvonili, kadar bodo čast dozdajšnjega posili-nemškega župana pokopali, saj je tudi s svojim glasom 15. marca t. 1. pomagal k zmagi posilinemcev proti Slovencem v Oplotnici. Naj tedaj v miru počiva na svojih zaslugah! Županaril več ne bo. — Hišo v Oplotnici 109 je kupila tamošnja posojilnica. V Čadramu kmetijstvo napreduje in šest tamošnjih posestnikov s pomočjo dežele drenira dozdaj močvirne travnike in je že trenji teden po 20 delavce? pri delu, katero bo stalo nad 2000 K. Občine v Šaleški in Savinjski dolini, posnemajte vrlo občino Rečico nad Mozirjem! Zahtevajte, da se odpravi nemškntarjenje na železniškrprogi Celje-Velenje. Zahtevajte, da se odpravijo samonemški napisi in se nadomestijo z dvojezičnimi in sicer slo vensko-nemškimi. Da, to zahtevajte izrecno. Tako je tudi na Gorenjskem na državnih, železnicah. Ali ne teče proga Celje-Velenje po izključno slovenskih tleh? Nič manj slovenskih nego je Gorenjska! Slovenske občine, okrajni zastopi, tndi draga društva in korporacije pošljite na ministrstvo peticije za slovensko-nemške napise na tej progi. Zahtevajte tudi slovenskih uradnikov, sprevodnikov, uslužbencev na naši železnici! Ali naj mi Slovenci s svojimi davki plačujemo državi, da nas pomaga po-nemčevati v bratski slogi s Šulverajnjm in Südmarko. Zganite se toraj, da zgine sramota na slovenskih tleh. Gornjigrad. Dne 18. aprila je imela kmečka hranilnica in posojilnica svoj prvi občni zbor. Poslovala je lansko leto komaj deset mesecev, a dosegla je promet 729.997 K 47 h. Vložilo je 317 vlagateljev 243.141 K 57 h, izposodilo 'si je lansko leto 18 strank 28.580 K. Cisti dobiček znaša za lansko leto 449 K 44 h. Delokrog zadruge je bbsegaj občine Gornji-grad, Novoštifto in Bočno. Ker so pa želele stranke iz Ljubnega si tudi pri (nas izposoditi denar, rajši kot pri ljubenski posojilnici, zato ,smo priklopili tudi občino Ljubno delokrogu naše hranilnice in posojilnice, tako da sedaj lahko tudi prosilci iz cele lju-benske občine dobijo pri nas po ceni posojilo. Posojila dajemo na osebno (poroštvo po 5%%,« ako bo pa od sedaj naprej kdo želel tudi na vknjižbo posojilo, ga dobi celo po (5%. Načelstvo iin «tajnik so d'elali popolnoma brezplačno, vse pisarniške jn zemljeknjižne stvari delamo brezplačno, notar ne zasluži pri nas niti Vinarja. Kako potrebna in kako po želji ljudstva je bila naša hranilnica in posojfllnica, priča to, da smo namesto strank samih vzdignili lansko leto pri stari .gornjegrajski posojilnici nad 160.000 K hranilnih vlog, da imamo še zdaj tam odpovedanih hranilnih vlog nad 35.000 K. Omeniti moramo namreč, da imajo pri stari posojilnici odpovedni rok za svoto črez 2000 K — eno celo leto, tza svoto 10, (K — «14 dni. Tudi veliko dolžnikov fse je prestavilo, razumljivo, ker pri nas plačujejo manjše obresti. Dolžnik nam samo da pooblastilo, da hajmesto njega poravnamo pri stari posojilnici dolg, pripelje poroka in mi vse namesto njega napravimo,« (njemu ni treba nič iti k stari posojilnici. /Ako je pai stara posojilnica vknjižena na, (njegovo posestvo,^ potem, mi plačamo dolg in se mi (vknjižimo, in tu ima stranka stroškov komaj 4.72 K. Naša hranilnica in posojilnica kar vidno napreduje:( dozdaj je že vložilo 390 vlagateljev nad 350.000 K, izposodilo, si je pa že 34 strank okoli 50.000 K. Drug denar pa je pri raznih zavodih plodonosno naložen. Strankam smo (zmiraj na razpolago, dasi je navadni uradni dan vsak pondeljek, vendar postrežemo ljudem vsak dan, posebno še v nedeljo in praznikih in vedno zastonj. Pri stari posojilnici morajo pa ob uradnem dnevu stranke ičakati pc cele ure, pa še nič ne opravijo. Potem 1 morajo tam čakati na svoj lastni (denar celo leto,' pri nas tega ni treba. Zato vlada do naše hranilnice splošna zaupanje. Napad s samokresom. Dne 30. aprila zvečer j® napadel Perkuš^ (trgovski pomočnik iz Marenberga, 271etnega posestnika 'Janeza Dobaja izGornje Gortine, na cesti v Vižingi s Samokresom in ga na desni roki težko ranil. Ker je krogla ostala v roki, set je Dobaj drugi dan podal v bolnišnico) tv Maribor, da mu tam zdravniki odstranijo krogljo. Ustrelil se je Oskar Longaro, železnični uradnik v Mariboru. Vzrok je neznan. Prepeljali so ga z rešilnim vo zom v bolnišnico, kjer bo najbrže umrl. Koroško. Koroški dež. zbor ne bode sklican, kakor se je prej mislilo, na zasedanje do srede majnika. Kot vzrok vlada navaja politični položaj, češ da bi potem morala sklicati tudi druge deželne zbore. Nemška večina koroška je v veliki za dregi, ker je že odstopil dež. glavar grof Gojs in je bolan-dež. odbornik Leop. baron Ajhelburg-Labia. Novi dež. odbor pa še ni voljen in se tako ne more še konstituirati. Celovec. Tu je zadnjo nedeljo snežilo. Vreme je hladno in po gorah je še vse polno snega. Celovec. Žlepejev pivovozee Primož Holiber je poneveril 1500 K, ki so mu jih izplačali različni gostilničarji za pivo. Zvitega ptička Holibra so že djali v tičnik. Celovec. Umrl je uradnik šentjožefove tiskarne Jožef Armič, star 47 let. Pomanjkanje krme na Koroškem je tako hndo, da morajo kmetje v vehkovški okolici živino krmiti s smrekovo brino, radi česa je že nmogo živine zbolelo in poginilo. Razdeljevala se bo sedaj med revne posestnike brezplačno živinska sol; južna in državna železnica sta za prevažanje te soli dovolili precejšnje ugodnosti. Tatvina. V sredo zvečer je bila v cerkvi sv. Duha izpraznjena pušica. Neki dečko, ki je tata opazoval, poklical je policaja, ki ju je vjel ravno pri delitvi na starem trgu. Deliti si bodeta morala tudi zapor. Spodnji Dravograd. V Dravi so našli mrtvo žensko staro kakih 50 let. Velikovec. Znorel je pivovarniški delavce Jožef Tratnik. Prepeljali so ga v celovško norišnico. Kranjsko. Zgradba šole in stanovanj za enoletne prostovoljce v Ljubljani. Na severni strani nove (belgijske) pehotne vojašnice nameravajo zgraditi še to poletje enonadstropno poslopje za Šolo in stanovanja enoletnih prostovoljcev enega polka. ! Podrobnosti za to bo določila mešana komisija, ki bo v kratkem imela na licu mesta svoj ogled. Listnica uredništva. Zadnji klic Kebel]. Počakajte, zdaj smo preobloženi z volilnim gradivom in nam še zato primanjkuje prostora. I Po zopetnem resnem preudarku kličemo: če ne spravite vseh * naših pristašev za kmeta Pišeka na volišče, bo ožja volitev! Poslano! Umetniški zavod Adolf Vogel, Hall pri Inomostu, Tirolsko, se najtopleje priporoča za nepravo altarjev, spovednic, prižnic v gotskem romanskem in renesančnem slogu, taberna-keljev, križevih potov, oljnatih slik, božjih grobov, slik za bandere itd. Ilnstrireni cenik sastonj. Ako se skličete na „Stražo“, dobite 5% popusta. 106 Blahuf Ivan II v Bukovici pri Frideku (Slezija) f| pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popust. 104 Prva prodajalna domačega snkna, kakor sukna za gospode in gospe, je pri tkalniški zadrugi „Vzajemnost“ Hronoy ob Metati (Češko). 30 m različnega sukna, platno, oksfort, cffir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105 Pozor! Slovenci! Pozor! Tovarna za žice in mreže Kunte F. Strašice, Češko priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastično žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd. 102 @ Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode @ Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim! Kdor želi trpežno vrlino suknjo, naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca Josip Macoh, Maribor FRANC STRNSKY v Lišni, Stolna ulica štev. S. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, C8ne nizke! Na razpolago je tndi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 84 JPII“ Cerkveni slikar Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem ^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altamih in bandernih slik, križevih po- jr ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ Ä času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- Ä ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne y slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih ž! slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor. Šolska ulica 2. 55 pošta Neraacka (Moravsko). 7 vrhnih sukenj s poštnim povzetjem po 1 E 20 vin. komad. Kdor kupi enkrat, kupi zopet. V zalogi je principijelno trpežno sukno. Vzorci se ne pošiljajo. 103 črevijarski mojster Celju Schmiedgssse 3 pri c. kr. davkariji priporoča svojo največjo zalogo črevljev na Sp. Štajerskem prečast. duhovščini in cenj. občinstvu po najnižji ceni radi pomanjkanja prostora. Naročila se izvrše v 24. urah, delo je dobro in trpežno. Sprejemajo se tudi popravila, katera se izvršijo točno in dobro. Oddajo se tudi črevlji proti mesečnemu plačilu na obroke. 100 Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk,- ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najaižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Sa debel». Ma drobno. Čudo! 50.000 parov črevljev, 4 pari samo 7 K. Radi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih. ac S. Urbach, Krakov. Pošilja se le po poštnem povzetju. 107 Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni pristno barvan cefir, kana vaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd. Jaroslav Marek, Bistra pri Novem mestu na Metavi (Češko). Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Nengajajoče se sprejme nazaj. 96 VOLILCI! Dne 7. maja volijo samo tisti, ki imajo bele izkaznice! y V sodnih okrajih: Celje, Laško, Sevnica, Kozje, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Slovenjgradec, Marenberg napišite na glasovnico: Franc Pišek, državni poslanec, Orehovavas. V sodnih okrajih: Maribor, Sv. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož, Ptuj, Konjice, Slov. Bistrica, Rogatec napišite na glasovnico: Dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor. lisi na volišče, sicer Je nevarnost, s da pride do ožje volitve. s Vzemite seboj zraven glasovnice tudi legitimacijo (izkaznico).