Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 20 / Leto 80 / 15. maj 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 5 Str. 17-23 LAŠKO Str. 7 KRONIKA Str. 11 SPORED RAPER ZLATKO: Prizadeva si za pravičnost in enakopravnost vseh ljudi Razprodani so dve leti vnaprej Ansambel Saša Avsenika ŠT. 20 15. MAJ 2025 PET. 16. 5. SOB. 17. 5. NED. 18. 5. PON. 19. 5. TOR. 20. 5. SRE. 21. 5. ČET. 22. 5. Lorella Flego: »V studiu je popolna tišina, a v srcu veš, da te gleda vsa Evropa« EVROVIZIJA 2025 Se bodo celjski javni vrtci kmalu podražili? Celjski mestni svetniki bodo na prihodnji seji obravnavali tudi sklep o določitvi cen programov javnih vrtcev mestne občine Ce- lje. Glede na vsebino sklepa, ki jo je občina že objavila na svoji spletni strani, naj bi se cene vrtcev povišale dvakrat. Prvič 1. julija, drugič 1. oktobra. Da bo sklep obveljal, morajo seveda svetniki predlog tudi potrditi. Ali bo tako, bo znano 21. maja. Cene v Celju so bile do sedaj nižje kot v drugih občinah. Gre za organizirane vlome v cerkve? Zelena luč za vse predloge za participativni proračun ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Str. 9 Večletno propadanje Rimske nekropole INTERVJU Amanda Veren, voznica avtobusa: Za volanom 12-tonske »pošasti« se odlično počuti Str. 18-19 Foto: arhiv NT/Andraž Purg Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 20, 15. maj 2025 AKTUALNO Klofuta Sloveniji zaradi celjskega odlagališča Bukovžlak Milijonska kazen zaradi tveganj za zdravje Sodišče je Sloveniji naložilo denarno kazen, ker ni spo- štovala obveznosti glede odlagališč odpadkov. Spomnimo, da je sodišče neizpolnitev obveznosti Slovenije prvič ugo- tovilo že v sodbi leta 2015. Kazen, ki jo bo morala Slovenija plačati, je 1,2 milijona evrov. SIMONA ŠOLINIČ Sodišče, ki mu je zadevo predložila Evropska komisi- ja, je s sodbo leta 2015 razso- dilo, da je država kršila pravo unije s področja ravnanja z odpadki. Ta kršitev se je med drugim nanašala na obstoj nezakonitega odlagališča na Teharjah, ker je Slovenija dovolila vnos zemeljskega izkopa, ne da bi preverila, ali so bili na tej lokaciji od- loženi drugi odpadki, in ne da bi sprejela ukrepe za od- stranitev odpadkov, za kate- re dovoljenje ne velja. Ker Slovenija ni sprejela ukre- pov, potrebnih za izvršitev navedene sodbe, je komisija maja 2023 vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obvezno- sti, s katero je predlagala, naj se Sloveniji naloži plačilo pa- všalnega zneska. Sodišče je tej tožbi ugodilo in ugotovilo, da Slovenija ob izteku roka, ki ga je določila komisija, ni izvršila ukrepov. Hkrati sodba navaja, da je imela država na voljo dovolj časa, da bi odlagališče sani- rala in da zamude ni mogoče upravičiti, med drugim niti s pandemijo covida-19 niti z motnjami v upravni dejav- nosti, ki so bile posledica te pandemije. Sodišče je tako, da bi preprečilo prihodnje kršitve prava unije, Sloveniji naložilo, naj komisiji plača pavšalni znesek 1,2 milijona evrov. Ob tem je še navedlo, da je treba to, da sodba iz leta 2015 ni bila v celoti izvršena, šteti za posebej resno, saj so zato do leta 2024, ko je bilo odlagališče sanirano, nastala znatna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Na Ministrstvu RS za oko- lje, podnebje in energijo kot najbolj pomembno oce- njujejo, da je Slovenija lani vendarle sanirala nezako- nito odlagališče Bukovžlak. »To je pomemben dosežek tako z vidika zaščite okolja in zdravja prebivalcev kot z vidika spoštovanja prava in odločitev sodišč, v tem pri- meru Evropskega sodišča. Odločitev sodišča je bila žal pričakovana, saj država v dvanajstih letih od uradnega opomina Evropske komisije in v devetih letih po obsodbi zaradi nespoštovanja direk- tiv o odpadkih in odlaganju odpadkov na odlagališčih območja ni uspela sanirati. Šele z vzpostavitvijo novega ministrstva za okolje, pod- nebje in energijo je postala odprava kršitev evropske zakonodaje ena osrednjih prioritet dela ministrstva, s čimer je bil podan potreben zagon za prizadevanja za sanacijo nezakonitega odla- gališča Bukovžlak. Posledič- no je bila sanacija končana preteklo poletje,« pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da to- kratna izrečena sodba nosi sporočilo, da mora skrb za okolje in zdravje ljudi posta- ti ena od prednosti sodobne družbe. Preteklost je zahtevala visoko kazen. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Kako smo glasovali na Celjskem? Grajske poti tudi uradno odprte Mestna občina Celje je v soboto tudi uradno odprla Grajske poti. Odkar je lani končala dela, so poti postale zelo priljubljene med spre- hajalci, pohodniki in obi- skovalci. T udi sobotni pohod do Starega gradu, kjer so s krajšim dogodkom Grajske poti uradno predali name- nu, je bil dobro obiskan. Na odprtju je bil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. S projektom Grajske poti je Celje dobilo tri pohodne povezovalne poti v skupni dolžini 1.256 metrov. Prva je Geološka pot pod grajskimi stenami, ki izobražuje o geo- loški zgodovini območja. Pot Z igro v dolino poteka po ju- gozahodnem pobočju. Na tej poti so igrala, ki otroke spod- bujajo k razvijanju domišljije in motoričnih sposobnosti. Panoramska pot pohodnike vodi po grajskem jarku ob južnem delu grajskega ob- zidja do urejene panoramske ploščadi, ki v celoti »lebdi« nad grajsko veduto in nudi pogled na Celje z okolico. SŠol, foto: Andraž Purg Isti dan je bil tudi Tek na Friderikov stolp, ki ga je občina pripravila v okviru Meseca športa. Projekt Grajske poti je sofinanciralo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz načrta za okrevanje in odpornost. Vrednost naložbe je več kot pol milijona evrov, od tega je Mestna občina Celje iz proračuna zagotovila 218 tisoč evrov. Na Celjskem je največ volivcev glasovalo proti v volilnem okraju Mozirje. (Foto: BA) Volivci so na nedelj- skem referendumu za- vrnili Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Proti njemu je glasovalo več kot 92 odstotkov oziroma več kot 400 tisoč volivcev, s čimer je bil dosežen tudi zavrnitveni kvorum. Zakon so volivci zavrnili v vseh osmih volilnih eno- tah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj, kjer je proti njemu glasovalo 94,43 odstotka volivcev. Na Celjskem je največ volivcev glasovalo proti v volilnem okraju Mozirje, in sicer 95,70 odstotka, najmanj v volilnem okra- ju Celje 2 – približno 89 odstotkov. Referenduma se je naj- več volivcev udeležilo v volilni enoti Celje, in sicer več kot 28 odstotkov, naj- manj v volilni enoti Postoj- na, manj kot 22 odstotkov. Na Celjskem je bila naj- višja udeležba v volilnem okraju Mozirje, kjer se je na volišča odpravilo več kot 35 odstotkov oziroma 4.834 volivcev, najmanjša je bila v volilnem okraju Celje 2, kjer je bila udeležba le 21-odstotna, kar pomeni, da je glasovalo 4.521 voliv- ce v . BA Prvič denar za odpravo ovir Na spletni strani Mestne občine Celje in v Uradnem listu RS je objavljen razpis za sofinanciranje izboljšav za odpravo arhitektonskih ovir v stanovanjskih stavbah. Občina ta razpis letos objavlja prvič. Ker je Celje v zadnjem času pridobilo tudi naziv Občina po meri invalidov, jo ta k temu še dodatno zavezuje. »Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju obnove stavb. Sredstva bodo dodeljena po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis, in sicer za sofinanciranje izboljšav za odpravo arhitektonskih ovir,« pravijo v občini. Upravičeni stroški so stroški gradnje dvigal, klančin in dvižnih ploščadi v stanovanjskih stavbah ali stroški izdelave projektne dokumentacije za gradnjo takšne izboljšave. »Od skupno 50 tisoč evrov, kolikor je vreden razpis, je 40 tisoč evrov namenjenih sofinanci- ranju stroškov v večstanovanjskih stavbah, 10 tisoč evrov pa sofinanciranju stroškov v enostanovanjskih stavbah. Vlogo je mogoče oddati najkasneje do 15. junija,« še dodajajo v Mestni občini Celje. SŠol Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 20, 15. maj 2025 V zadnjih treh letih smo večkrat poročali predvsem o neugledni okolici nekda- nje trgovine Mercator na Polulah v Celju, nazadnje lani spomladi. V dneh po objavi članka in po večkra- tnih pozivih občine je na- mreč Mercator začeli oko- lico stavbe končno čistiti. Kot je znano, je na tej stavbi pred časom izbruh- nil požar in uničil izjemno obiskano ter priljubljeno trgovino na tem območju. A od požara je bil od takrat ob stavbi odložen pogorel les, ob kupe so brezvestneži začeli odlagati še svoje sme- Kaj bo s trgovino na Polulah? Neurejena okolica zelo bode v oči. (Foto: Andraž Purg) ti, lokacija je postala zanimiva tudi za nepridiprave, ki so se začeli tam zbirati. Tudi celjska občina je večkrat pozvala Mer- cator k ureditvi območja. Na eni od zadnjih sej Mestne ob- čine Celje je tudi celjski svetnik Srečko Erjavec podal ponovno pobudo za sanacijo okolice nekdanje trgovine na Polulah. Kot so mu v odgovoru zapisali v Mestni občini Celje, je občina Mercator že večkrat pisno po- zvala k sanaciji in ustreznemu zavarovanju okolice omenjene nepremičnine. Ko smo o tem lani pisali tudi mi, je Mercator vendarle okolico očistil. T e dni smo se prepričali, da je njena podoba še vedno klavrna. »Prav tako smo podprli pobu- do po ponovni vzpostavitvi tr- govine. Po naših informacijah naj bi pristojni pripravljali pro- jektno dokumentacijo za ob- novo trgovine, ki naj bi bila po navedbah lastnika uresničena letos,« so svetniku odgovorili iz vodstva občine. SŠol AKTUALNO ZADETKI 23 8 16 7 18 4 19 6 »Zaprtje trgovine je vedno zadnji ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Zavedamo se namreč, da so manjše trgovine v manjših krajih dobrodošle predvsem za tiste prebivalce, ki imajo težave z mobilnostjo,« so sporočili iz Mercatorjeve uprave. Market v Slovenskih Konjicah je dokončno zaprl vrata 3. maja. (Foto: B. F.) Potem ko je Mercator lani zaprl svoje tehnične trgovine po vsej Sloveniji, bo maja in junija zaprl tudi več manjših marketov na različnih koncih naše države, med drugim tudi v Celju, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Velenju in Polj- čanah. Z informacijami je uprava veletrgovca zelo skopa, pri čemer poudarja, da jo k takšnim odločitvam silijo razmere na trgu in da pred odločitvijo o zaprtju trgovine preučijo vse druge možnosti. BARBARA FURMAN Najboljši sosed zapira manjše trgovine tudi v naših krajih Brez službe naj ne bi ostal nihče Mercator, ki se oglašuje kot najboljši sosed, je naj- večji trgovec v jugovzhodni Evropi in med največjimi trgovci v Sloveniji, Srbiji in Črni gori. Skupina Mercator ima približno tisoč trgovin, ki jih letno obišče pet mili- jonov kupcev. Spomnimo, da je ta trgo- vska družba lani začela krčiti mrežo poslovalnic z zapira- njem svojih tehničnih trgovin M-Tehnika. Skupno so zapo- slovale približno 440 ljudi. Uprava Mercatorja se je takrat sklicevala na razmere na trgu in dejstvo, da potrošniki ve- dno več nakupov opravijo na spletu. Ob tem je poudarja- la, da se namerava podjetje osredotočiti na osnovno de- javnost svojega poslovnega sistema – na maloprodajo. Skopa pojasnila To pomlad se obetajo nova zapiranja. Med ljudmi so se pred dnevi razširile govorice, da naj bi zaprli vrata manjši Mercatorjevi marketi. Zato smo se po pojasnila obrnili na upravo podjetja. Zanima- lo nas je, katere markete, če sploh, naj bi zaprli, kdaj in kaj bo z zaposlenimi. Uprava je v pisnem odgo- voru med drugim navedla. da sprašujemo po poslovnih informacijah, ki nam jih ne more posredovati. »Na splo- šno velja, da pri morebitnem zaprtju trgovine najprej obve- stimo zaposlene, potem v so- delovanju s kadrovsko službo iščemo zanje najboljše reši- tve. Tudi v primeru zaprtja Mercator Tehnike smo do- kazali, da je tako. Vsekakor smo prepričani, da poznate razmere na trgu dela,« so še zapisali. Navedli so tudi, da v pri- meru zaprtja maloprodajne enote ponudijo kot možnost za prevzem trgovine kot fran- šize in da pri iskanju najbolj primerne rešitve prav tako sodelujejo z lokalno skupno- stjo. »Zaprtje trgovine je vedno zadnji ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Zaveda- mo se namreč, da so manjše trgovine v manjših krajih do- brodošle predvsem za tiste prebivalce, ki imajo težave z mobilnostjo,« so še poudarili. Kje zapirajo? Čeprav se je uprava Merca- torja konkretnim odgovorom izmikala, smo iz zanesljivih virov izvedeli, da bo na Šta- jerskem, Koroškem in v Pre- kmurju maja in junija zaprlo vrata 19 manjših Mercatorje- vih trgovin. Torej tudi v naših krajih. Prvo majsko soboto je dokončno zaprl vrata Market v Slovenskih Konjicah, te dni naj bi jih tudi Market Sedmi- ca v Celju in Market Šalek v Velenju, junija še Market Boč v Rogaški Slatini in Poljčane. Kot smo neuradno še izvede- li, Mercatorjevih marketov v Zrečah in Vitanju ne bodo zaprli. Glavni vzrok za zaprtje je, kot je mogoče slišati neura- dno, slab promet, s katerim ne pokrijejo stroškov obrato- vanja. Prostori prodajaln so večinoma v starejših stavbah, ki so potrebne temeljite pre- nove, v večini primerov je Mercator lastnik prostorov svojih poslovalnic. Na odlo- čitev o zaprtju naj bi vplivalo tudi to, da sta v istem kraju tudi po dve Mercatorjevi tr- govini. V Slovenskih Konjicah je na primer v bližini marketa tudi Mercator Supermarket. Prezaposlitve V omenjenih petih marke- tih, ki ne bodo več obratova- li, je zaposlenih sedemnajst trgovk in trgovcev. Nihče naj ne bi ostal brez službe, saj jih bodo prerazporedili v druge bližnje Mercatorjeve poslo- valnice. Maja in junija bodo zapr- li vrata Market Slovenske Konjice, Market Sedmica v Celju, Market Šalek v Vele- nju, Market Boč v Rogaški Slatini in Market Poljčane. Marketov v Zrečah in Vita- nju ne bodo zaprli. Po Mercatorjevem internem pravilniku delovno mesto za- poslenega ne sme biti odda- ljeno več kot 80 kilometrov od njegovega doma, oddaljenost delovnega mesta mamice z majhnim otrokom naj ne bi presegalo 50 kilometrov. Kot še navajajo neuradni viri, se je vodstvo Mercatorja z večino trgovcev že uspelo dogovoriti o prezaposlitvi v novem delov- nem okolju, nekaj sodelavcev naj bi se upokojilo, ker izpol- njujejo pogoje. »Težko bi na splošno rekla, kakšne voznice smo ženske v primerjavi z mo- škimi. Menim, da ženske vozimo bolj umirjeno in premišljeno. Ne čutimo potrebe, da bi se z vožnjo dokazovale.« Amanda Veren, voznica avtobusa »Deseturna vožnja pomeni za telo psihično in fizično obremenitev ne glede na to, koliko kondicije ima voznik. Zato je nujno, da večkrat ustavi in se spočije. Za vsako vožnjo si je treba vzeti čas.« Vojko Safran, inštruktor varne vožnje »S slovesom generacij, ki so doživele vojne strahote v času, na katerega se nanaša razstava, v našem kolek- tivnem in zgodovinskem spominu nastaja vrzel, ki je v celoti ni mogoče zapolniti. Upam, da jo bo ta razstava vsaj v neki meri.« Tonček Kregar, avtor raz- stave in direktor Muzeja no- vejše zgodovine Celje »Da ima naša gimnazija izjemno bogato športno zgodovino in da se lahko ponaša z marsikaterim odličnim rezultatom ter vr- hunskimi športniki, je bolj ali manj znano. Zagotovo precej manj je bilo do srede, 7. maja, znanega o naših kar 27 olimpijcih.« Anton Šepetavc, ravna- telj I. gimnazije v Celju »Za organizatorje so vrhu- nec dirke vsak meter, vsak kilometer dirke in vsaka etapa, kjer kolesarji dirkajo po slovenskih cestah. Kolesar- ska dirka je turistično-športni projekt, v okviru katerega v svet pošljemo turistično raz- glednico naše države.« Bogdan Fink, organizacij- ski direktor dirke Po Slove- niji Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 20, 15. maj 2025 GOSPODARSTVO V 21 občinah celjske regije je lani poslovalo 46 velikih, 125 srednjih, 1.010 malih in 5.014 mikrodružb. Ustvarile so približno 10,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, njihovi odhodki so znašali 9,6 milijarde evrov. V pri- merjavi z letom 2023 so bili oboji nekoliko nižji. Nekoli- ko višja sta bila čisti dobiček, ki je lani znašal malo manj kot 530 milijonov evrov, in tudi čista izguba, ki je zna- šala približno 140 milijonov evrov. Najmočnejša predelovalna dejavnost Največ prihodkov, dodane vrednosti, čistega dobička, a tudi čiste izgube so tudi lani ustvarile velike družbe, a je prilagodljivost v regiji na strani manjših družb. Mikro- družbe so glede na leto prej lani zabeležile 14,5-odstotno rast prihodkov, srednje druž- be so dosegle 3,2-odstotno Na tujih trgih je bilo v regiji najmočnejše gospodarstvo celjske občine, ki je ustvarilo 35 odstotkov celotnega izvoza regije. Sledile so ji žalske družbe s 15-odstotnim deležem in zreške družbe z 9-odstotnim deležem. Celjska regija je v prete- klem letu v Sloveniji dose- gla približno 8 odstotkov ekonomske moči. V regiji je poslovalo 8,5 odstotka vseh družb, ki so zaposlovale 8,9 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile 7 odstotkov vseh prihodkov, 6,5 odstotka či- stega dobička ter 7,6 odstot- ka neto dodane vrednosti. Gospodarstvo celjske regije v letu 2024 Višji dobiček, a tudi višja izguba Kot leto prej se je tudi lani gospodarska rast na Celj- skem upočasnila. Upad je bil še posebej izrazit v izvozno usmerjeni dejavnosti, a kljub temu se je nadaljevala rast naložb v gradnjo in infrastrukturo, kar je mogoče pripisati odpravljanju posledic poplav avgusta 2023. Po podatkih, ki jih je na osnovi še nerevidiranih letnih poročil pripravila celjska izpostava Ajpesa, so gospodarske družbe ustvarile nekoliko manj prihodkov od prodaje kot leta 2023, imele so več čistega dobička, a tudi več čiste izgube. Kljub temu so poslovno leto zaključile s pozitivnim neto čistim dobičkom, ki je znašal 390 milijonov evrov. Družbe so ob tem rahlo zmanjšale število zaposlenih, povprečna plača v regiji se je zvišala, a še vedno zaostaja za republiškim povprečjem. SINTIJA JURIČ Les z značajem Kot poudarjajo v podjetju CRI Celje, kjer že več kot tri desetletja ustvarjajo pohištvo iz masivnega lesa, je njihov poseben vrhunec letošnjega leta sodelovanje na razstavi Čar lesa. (Foto: CRI Celje) Na razstavi Čar lesa, ki ve- lja za enega najpomembnej- ših dogodkov v slovenskem lesarstvu, se je minuli teden s svojim stolom iz masivne- ga hrastovega lesa predsta- vilo tudi invalidsko podjetje CRI Celje. Kot poudarjajo v podjetju, je to izjemna čast in priznanje za njihovo več kot tri desetletja predano delo. Stol iz hrastovega lesa, s katerim se je celjsko podje- tje predstavilo na razstavi v Cankarjevem domu, združu- je ročne spretnosti, sodobno tehnologijo in vrednote, skla- dno s katerimi v podjetju ži- vijo in delajo. Izdelan je z uporabo najsodobnejše teh- nologije ter z ročno zaključno obdelavo. »Uvrstitev na raz- stavo potrjuje, da naši izdelki ne izstopajo le po kakovostni izdelavi, temveč tudi po estet- ski dovršenosti in spoštova- nju načel trajnostnega obli- kovanja,« poudarjajo v CRI Celje, kjer dodajajo, da je bil njihov stol izbran kot primer vrhunske izdelave in končne obdelave slovenskega lesa. Razstava Čar lesa, ki jo je krasil slogan Uporabimo slo- venski les, je letos med 5. in 11. majem že sedemnajsto leto zapored izpostavljala izjemno vlogo lesa kot obno- vljivega, trajnostnega in vsestranskega naravnega vira. Na njej se je pred- stavilo 56 razstavljavcev s kar 131 različnimi izdel- ki, med katerimi je bilo mogoče opaziti tudi nove materiale, kar je zgovo- ren pokazatelj ekološke naravnanosti družbe, usmerjene v trajnostni ra- zvoj. Med razstavljavci je bil tudi prostovoljni član OZZ Mozirje Žiga Žunter, čigar izdelek je bil izbran tudi za uporabo na plaka- tih in promocijskem gra- divu. Osrednji razstavi v Cankarjevem domu zdaj sledijo še manjše razstave po celi Sloveniji, tudi v Ce- lju. SJ Vir: Ajpes, izpostava Celje rast, medtem ko so majhne in velike družbe beležile upad prihodkov. Najmočnejši segment re- gijskega gospodarstva so tudi lani tvorile družbe iz predelovalne dejavnosti. Te so izrazito izvozno usmerje- ne, saj so ustvarile več kot tri petine vseh prihodkov regije na tujih trgih, zaposlovale skoraj dve petini vseh za- poslenih v regiji in ustvarile več kot tretjino regijskega čistega dobička. Največji delež v izvozu znotraj pre- delovalne dejavnosti so pri- spevale družbe, ki izdelujejo kovinske izdelke – teh je bilo 20 odstotkov. Sledili so jim proizvajalci kemikalij in ke- mičnih izdelkov, strojev in naprav ter motornih vozil, prikolic in polprikolic. Druž- be iz predelovalne dejavnosti Vir: Ajpes, izpostava Celje so poslovno leto 2024 zaklju- čile z neto čistim dobičkom v višini 125.175 tisoč evrov. Na drugem mestu po gospo- darski moči v regiji so tudi lani bile družbe iz trgovinske dejavnosti, ki so ustvarile 18 odstotkov regijskega izvoza. Zaradi obnove po poplavah avgusta 2023 je bilo lani v celjski regiji v porastu tudi gradbeništvo. Upadlo število zaposlenih Število zaposlenih se je lani v celjski regiji zmanjša- lo. V regiji je bilo zaposlenih 48.389 ljudi, kar je 265 manj kot leto prej. Najizrazitejši upad zaposlenih so zabele- žile družbe iz predelovalne dejavnosti in družbe, ki de- lujejo v okviru drugih razno- vrstnih poslovnih dejavnosti. Nasprotno so največ novih zaposlitev ustvarile družbe na področju zdravstva in so- cialnega varstva, kjer se je število zaposlenih povečalo za 64 oseb. Brez zaposlenih je poslovalo 29 odstotkov vseh družb v regiji. Povprečna mesečna bruto plača v celjski regiji je lani znašala 2.101 evrov, kar je 6,8 odstotka več kot leto prej oz. 134 evrov več. Re- gijska povprečna plača še naprej zaostaja za republi- ško povprečno plačo, ki jo je v celjski regiji tudi lani presegla le občina Štore. 12 občin celjske regije medtem ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Gle- de povprečnih bruto plač v regiji so od slovenskega povprečja izstopale štiri de- javnosti, in sicer dejavnost oskrbe z električno energi- jo, s plinom in paro, infor- macijske in komunikacijske dejavnosti, dejavnost zdra- vstva in socialnega varstva ter rudarstva. Najizrazitejša rast čistega dobička v Preboldu Celjska regija kljub izbolj- šanju pri produktivnosti še zaostaja za slovenskim povprečjem. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v celjski regiji lani znašala 54.609 evrov, kar je 5,8 od- stotka več kot leto prej, a je bila še vedno za 14,4 odstot- ka nižja kot pri vseh družbah v Sloveniji. Pri višini neto dodane vrednosti na zapo- slenega so se v celjski regiji izrazito izkazale družbe iz občin Polzela in Prebold. Polovico skupnega čistega dobička regije so ustvarile družbe s sedežem v občini Celje, sledile so družbe iz občin Žalec in Rogaška Slati- na. Najizrazitejšo rast čistega dobička so zabeležile družbe iz občine Prebold. Tako kot pri ustvarjenem dobičku so tudi po obsegu čiste izgube izstopale družbe iz občine Celje, ki so prispevale kar dve tretjini skupne regijske izgube. Sledile so družbe iz občine Zreče, najizrazitejšo rast obsega izgube so zabe- ležile družbe iz Vitanja. Izboljšanje na področju likvidnosti Čeprav se je celotna go- spodarnost družb v regiji lani nekoliko poslabšala, so ugodnejšo sliko pokazali kazalniki donosnosti. V pri- merjavi s slovenskim pov- prečjem so namreč družbe v celjski regiji z razpoložljivim kapitalom in s sredstvi lani ustvarile več neto dodane vrednosti. Ta je znašala pri- bližno 2,6 milijona evrov in je predstavljala 5,2-odstotno rast glede na leto prej. Ob koncu leta 2024 so družbe v celjski regiji iz- kazovale skupno vrednost sredstev oz. obveznosti do virov sredstev v višini 8,9 milijona evrov, kar predsta- vlja 4,6-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Finančni dolg družb v regiji se je lani nekoliko zmanj- šal, njegov delež med obve- znostmi do virov sredstev je upadel s 25 na 23 odstotkov. Od slovenskega povprečja je bila nižja tudi zadolženost družb, do rahlega izboljša- nja je prišlo tudi na podro- čju plačilne discipline in li- kvidnosti. Ob koncu leta je imela blokiran transakcijski račun vsaka 26. družba v celjski regiji, na ravni Slove- nije vsaka 33. družba. Čisti dobiček / izguba družb celjske regije po občinah v 2024 Plače v družbah celjske regije po občinah v 2024 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 20, 15. maj 2025 GOSPODARSTVO V 21 občinah celjske regije je lani poslovalo 46 velikih, 125 srednjih, 1.010 malih in 5.014 mikrodružb. Ustvarile so približno 10,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, njihovi odhodki so znašali 9,6 milijarde evrov. V pri- merjavi z letom 2023 so bili oboji nekoliko nižji. Nekoli- ko višja sta bila čisti dobiček, ki je lani znašal malo manj kot 530 milijonov evrov, in tudi čista izguba, ki je zna- šala približno 140 milijonov evrov. Najmočnejša predelovalna dejavnost Največ prihodkov, dodane vrednosti, čistega dobička, a tudi čiste izgube so tudi lani ustvarile velike družbe, a je prilagodljivost v regiji na strani manjših družb. Mikro- družbe so glede na leto prej lani zabeležile 14,5-odstotno rast prihodkov, srednje druž- be so dosegle 3,2-odstotno Na tujih trgih je bilo v regiji najmočnejše gospodarstvo celjske občine, ki je ustvarilo 35 odstotkov celotnega izvoza regije. Sledile so ji žalske družbe s 15-odstotnim deležem in zreške družbe z 9-odstotnim deležem. Celjska regija je v prete- klem letu v Sloveniji dose- gla približno 8 odstotkov ekonomske moči. V regiji je poslovalo 8,5 odstotka vseh družb, ki so zaposlovale 8,9 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile 7 odstotkov vseh prihodkov, 6,5 odstotka či- stega dobička ter 7,6 odstot- ka neto dodane vrednosti. Gospodarstvo celjske regije v letu 2024 Višji dobiček, a tudi višja izguba Kot leto prej se je tudi lani gospodarska rast na Celj- skem upočasnila. Upad je bil še posebej izrazit v izvozno usmerjeni dejavnosti, a kljub temu se je nadaljevala rast naložb v gradnjo in infrastrukturo, kar je mogoče pripisati odpravljanju posledic poplav avgusta 2023. Po podatkih, ki jih je na osnovi še nerevidiranih letnih poročil pripravila celjska izpostava Ajpesa, so gospodarske družbe ustvarile nekoliko manj prihodkov od prodaje kot leta 2023, imele so več čistega dobička, a tudi več čiste izgube. Kljub temu so poslovno leto zaključile s pozitivnim neto čistim dobičkom, ki je znašal 390 milijonov evrov. Družbe so ob tem rahlo zmanjšale število zaposlenih, povprečna plača v regiji se je zvišala, a še vedno zaostaja za republiškim povprečjem. SINTIJA JURIČ Les z značajem Kot poudarjajo v podjetju CRI Celje, kjer že več kot tri desetletja ustvarjajo pohištvo iz masivnega lesa, je njihov poseben vrhunec letošnjega leta sodelovanje na razstavi Čar lesa. (Foto: CRI Celje) Na razstavi Čar lesa, ki ve- lja za enega najpomembnej- ših dogodkov v slovenskem lesarstvu, se je minuli teden s svojim stolom iz masivne- ga hrastovega lesa predsta- vilo tudi invalidsko podjetje CRI Celje. Kot poudarjajo v podjetju, je to izjemna čast in priznanje za njihovo več kot tri desetletja predano delo. Stol iz hrastovega lesa, s katerim se je celjsko podje- tje predstavilo na razstavi v Cankarjevem domu, združu- je ročne spretnosti, sodobno tehnologijo in vrednote, skla- dno s katerimi v podjetju ži- vijo in delajo. Izdelan je z uporabo najsodobnejše teh- nologije ter z ročno zaključno obdelavo. »Uvrstitev na raz- stavo potrjuje, da naši izdelki ne izstopajo le po kakovostni izdelavi, temveč tudi po estet- ski dovršenosti in spoštova- nju načel trajnostnega obli- kovanja,« poudarjajo v CRI Celje, kjer dodajajo, da je bil njihov stol izbran kot primer vrhunske izdelave in končne obdelave slovenskega lesa. Razstava Čar lesa, ki jo je krasil slogan Uporabimo slo- venski les, je letos med 5. in 11. majem že sedemnajsto leto zapored izpostavljala izjemno vlogo lesa kot obno- vljivega, trajnostnega in vsestranskega naravnega vira. Na njej se je pred- stavilo 56 razstavljavcev s kar 131 različnimi izdel- ki, med katerimi je bilo mogoče opaziti tudi nove materiale, kar je zgovo- ren pokazatelj ekološke naravnanosti družbe, usmerjene v trajnostni ra- zvoj. Med razstavljavci je bil tudi prostovoljni član OZZ Mozirje Žiga Žunter, čigar izdelek je bil izbran tudi za uporabo na plaka- tih in promocijskem gra- divu. Osrednji razstavi v Cankarjevem domu zdaj sledijo še manjše razstave po celi Sloveniji, tudi v Ce- lju. SJ Vir: Ajpes, izpostava Celje rast, medtem ko so majhne in velike družbe beležile upad prihodkov. Najmočnejši segment re- gijskega gospodarstva so tudi lani tvorile družbe iz predelovalne dejavnosti. Te so izrazito izvozno usmerje- ne, saj so ustvarile več kot tri petine vseh prihodkov regije na tujih trgih, zaposlovale skoraj dve petini vseh za- poslenih v regiji in ustvarile več kot tretjino regijskega čistega dobička. Največji delež v izvozu znotraj pre- delovalne dejavnosti so pri- spevale družbe, ki izdelujejo kovinske izdelke – teh je bilo 20 odstotkov. Sledili so jim proizvajalci kemikalij in ke- mičnih izdelkov, strojev in naprav ter motornih vozil, prikolic in polprikolic. Druž- be iz predelovalne dejavnosti Vir: Ajpes, izpostava Celje so poslovno leto 2024 zaklju- čile z neto čistim dobičkom v višini 125.175 tisoč evrov. Na drugem mestu po gospo- darski moči v regiji so tudi lani bile družbe iz trgovinske dejavnosti, ki so ustvarile 18 odstotkov regijskega izvoza. Zaradi obnove po poplavah avgusta 2023 je bilo lani v celjski regiji v porastu tudi gradbeništvo. Upadlo število zaposlenih Število zaposlenih se je lani v celjski regiji zmanjša- lo. V regiji je bilo zaposlenih 48.389 ljudi, kar je 265 manj kot leto prej. Najizrazitejši upad zaposlenih so zabele- žile družbe iz predelovalne dejavnosti in družbe, ki de- lujejo v okviru drugih razno- vrstnih poslovnih dejavnosti. Nasprotno so največ novih zaposlitev ustvarile družbe na področju zdravstva in so- cialnega varstva, kjer se je število zaposlenih povečalo za 64 oseb. Brez zaposlenih je poslovalo 29 odstotkov vseh družb v regiji. Povprečna mesečna bruto plača v celjski regiji je lani znašala 2.101 evrov, kar je 6,8 odstotka več kot leto prej oz. 134 evrov več. Re- gijska povprečna plača še naprej zaostaja za republi- ško povprečno plačo, ki jo je v celjski regiji tudi lani presegla le občina Štore. 12 občin celjske regije medtem ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Gle- de povprečnih bruto plač v regiji so od slovenskega povprečja izstopale štiri de- javnosti, in sicer dejavnost oskrbe z električno energi- jo, s plinom in paro, infor- macijske in komunikacijske dejavnosti, dejavnost zdra- vstva in socialnega varstva ter rudarstva. Najizrazitejša rast čistega dobička v Preboldu Celjska regija kljub izbolj- šanju pri produktivnosti še zaostaja za slovenskim povprečjem. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v celjski regiji lani znašala 54.609 evrov, kar je 5,8 od- stotka več kot leto prej, a je bila še vedno za 14,4 odstot- ka nižja kot pri vseh družbah v Sloveniji. Pri višini neto dodane vrednosti na zapo- slenega so se v celjski regiji izrazito izkazale družbe iz občin Polzela in Prebold. Polovico skupnega čistega dobička regije so ustvarile družbe s sedežem v občini Celje, sledile so družbe iz občin Žalec in Rogaška Slati- na. Najizrazitejšo rast čistega dobička so zabeležile družbe iz občine Prebold. Tako kot pri ustvarjenem dobičku so tudi po obsegu čiste izgube izstopale družbe iz občine Celje, ki so prispevale kar dve tretjini skupne regijske izgube. Sledile so družbe iz občine Zreče, najizrazitejšo rast obsega izgube so zabe- ležile družbe iz Vitanja. Izboljšanje na področju likvidnosti Čeprav se je celotna go- spodarnost družb v regiji lani nekoliko poslabšala, so ugodnejšo sliko pokazali kazalniki donosnosti. V pri- merjavi s slovenskim pov- prečjem so namreč družbe v celjski regiji z razpoložljivim kapitalom in s sredstvi lani ustvarile več neto dodane vrednosti. Ta je znašala pri- bližno 2,6 milijona evrov in je predstavljala 5,2-odstotno rast glede na leto prej. Ob koncu leta 2024 so družbe v celjski regiji iz- kazovale skupno vrednost sredstev oz. obveznosti do virov sredstev v višini 8,9 milijona evrov, kar predsta- vlja 4,6-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Finančni dolg družb v regiji se je lani nekoliko zmanj- šal, njegov delež med obve- znostmi do virov sredstev je upadel s 25 na 23 odstotkov. Od slovenskega povprečja je bila nižja tudi zadolženost družb, do rahlega izboljša- nja je prišlo tudi na podro- čju plačilne discipline in li- kvidnosti. Ob koncu leta je imela blokiran transakcijski račun vsaka 26. družba v celjski regiji, na ravni Slove- nije vsaka 33. družba. Čisti dobiček / izguba družb celjske regije po občinah v 2024 Plače v družbah celjske regije po občinah v 2024 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski mestni svetniki bodo na prihodnji seji obrav- navali tudi sklep o spremembah sklepa o določitvi cen programov javnih vrtcev mestne občine Celje. Glede na vsebino sklepa, ki jo je občina že objavila na svoji spletni strani, naj bi se cene vrtcev povišale dvakrat. Prvič 1. julija, drugič 1. oktobra. Da bo sklep obveljal, morajo seveda svetniki predlog tudi potrditi. Ali bo tako, bo znano 21. maja. SIMONA ŠOLINIČ Zvočna zelenica za duševno ravnovesje mladih CELJE – V Osnovni šoli Lava v Celju so minuli konec tedna odprli posebno Zvočno zelenico. Namenjena je tudi čustvenemu umirjanju mladih. Tako imenovana Zvočna zelenica je nastajala tri leta in je prava posebnost v slovenskem prostoru. »Anton Petek je ustvaril vetrne piščali, ki so zvočna poslastica, saj omogočajo ustvar- janje zvokov na znane skladbe ali ustvarjanje lastnih skladb. Zvočna zelenica je nastala, da lahko otroci, mladostniki in odrasli z glasbenim ustvarjanjem iščejo notranje ravnovesje, se čustveno umirjajo ter poskrbijo za duševno ravnovesje,« pravijo v Osnovni šoli Lava. Zvočna zelenica je sestavljena iz več sklopov vetrnih piščali in omogoča številne možnosti zvočne kopeli. »Ustvarili smo dobre pogoje za zdravljenje duše, ki v teh izjemno zapletenih časih še kako koristi,« še pravijo v šoli. Na odprtju je ustvarjalec Anton Petek, ki je tudi mojster zvokov narave, pokazal številne možnosti ustvarjanja zdravilnih zvokov. »Vetrne piščali vabijo, da se ustavite in zaigrate nanje. Zvok uglašenih vetrnih piščali umirja, ustvarja posebne vibracije v telesu in deluje zdravilno. Kadar se pridruži še veter in se ustavi v krošnjah dreves, izvabi čarobne zvoke iz zvončkov, ki so nameščeni v krošnjah. Inovativna zvočna zelenica je namenjena otrokom in odraslim in verjamemo, da bo razvajala vse, ki se bodo želeli umiriti,« pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. SŠol Šmarčani pri Šmartinčanih CELJE – Celjski župan Matija Kovač je pretekli teden sprejel župana Šmartnega ob Paki Janka Kopušarja in predstavnike tamkajšnjega društva upokojencev. Ti v pro- jektu Šmarčani Šmarčanom obiskujejo večje kraje, ki so poimenovani po svetniku sv. Martinu. Tokrat so prišli na obisk k celjskim Šmartinčanom, si ogle- dali Muzej novejše zgodovine Celje in Fotohišo Pelikan, obi- skali Šmartinsko jezero, župnijsko cerkev sv. Martina ter se srečali s predsednico KS Šmartno v Rožni dolini Natašo Dimec in s predsednikom njihovega društva upokojencev Matevžem Žugljem. Občinama je skupna velika strast do nogometa, kar nekaj Celjanov je pomagalo klubu v Šmartnem ob Paki, iz te občine prihajata tudi legenda celjskega nogometa Ivan Hribernik ter dolgoletni slovenski nogometni trener Bojan Prašnikar, ki je nekaj časa deloval tudi v Celju. SŠol Pomoč na domu: višje cene, a brez sprememb za uporabnike Eno od točk na naslednji seji celjskih svetnikov predsta- vljajo spremembe cen izvajanja storitve pomoči družini na domu. V Celju takšno pomoč izvaja Dom ob Savinji Celje že od leta 1999. Ta je tudi pripravil predlog cene. Trenutno ve- ljavna ekonomska cena od ponedeljka do sobote znaša 26,91 evra na uro, predlagana pa 29,60 evra na uro od 1. julija do 30. septembra, nato sledi zvišanje na 31,04 evra do 31. maja naslednje leto. Višje cene bodo tudi za storitve ob nedeljah in praznikih. Za ljudi je pomembno, da se cene za uporabnike storitve v primerjavi z veljavno ceno ne bodo povišale in bodo ostale enake. Gre za zvišanje cene, ki jo subvencionira celjska občina, ki ta strošek prevzame nase. Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev socialne oskrbe na domu, niti nimajo premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Celje zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov. Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila na podlagi meril, ki jih določi vlada. O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve socialne oskrbe na domu odloča Center za socialno delo Celje. Za občane mestne občine Celje storitev povprečno izvaja 32 redno zaposlenih oskrbovalk. CELJE – Predlog sprememb je že na mizi svetnikov Se bodo celjski javni vrtci kmalu podražili? Če bodo svetniki 21. maja sprejeli predlog sprememb, bodo cene vrtcev višje. (Vir: MOC) sicer z upoštevanjem predvide- ne rasti cen življenjskih potreb- ščin v višini 2,7 odstotka glede na napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj za leto 2025. Pri izračunu dnevnega stroška živil na otroka je na primer upoštevana dejanska poraba surovih živil z desetih različnih jedilnikov v skladu s smernica- mi in zdravimi jedilniki. Poseben projekt Osnovne šole Lava (Foto: Nik Jarh) Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsake- ga nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen s sorojencem. Državni proračun zagotavlja plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem za ta namen. V celjske javne vrtce so bili konec marca letos vpisani 403 otroci, za katere so starši oproščeni plačila, saj njihov delež krije ministrstvo. Čeprav sta predlagani dve povišanji cen, bo občina neka- tere olajšave ohranila. Predla- gana je tudi ohranitev ugodno- sti za starše, in sicer počitniška rezervacija zaradi počitniške odsotnosti otroka najmanj en in največ dva meseca. Kakšna bo sprememba? Primerjava cen javnih vrtcev z drugimi občinami v Sloveni- ji kaže, da je povprečna cena v zajetih enajstih občinah za prvo starostno obdobje 736,12 evra in 581,63 evra za drugo starostno obdobje. Cene v Ce- lju so bile do zdaj nižje kot v drugih občinah. Predlagana cena programa se od 1. julija do 30. septembra v primerjavi s trenutno veljavno ceno za oddelek prvega staro- stnega obdobja zvišuje za 7,56 odstotka in za oddelek drugega starostnega obdobja za 6,61 od- stotka. Za starostno kombini- ran oddelek se zvišuje za 7,61 odstotka, cena razvojnega od- delka naj bi se zvišala za 10,31 odstotka. Glede na slednje podatke bi 1. oktobra sledilo novo zvišanje, in sicer (v pri- merjavi s poletnim zvišanjem) za oddelek prvega starostnega obdobja za 3,78 odstotka, za oddelek drugega starostnega obdobja za 3,25 odstotka, za starostno kombiniran oddelek za 3,45 odstotka in za razvojni oddelek za 3,89 odstotka. Poseben projekt Osnovne šole Lava (Foto: Nik Jarh) Župan je gostom predstavil Celje in neka- tere aktualne projekte, župan Šmartnega ob Paki je povedal, da se v njegovi občini pogosto zgledujejo po Celju. (Foto: MOC) Veljavne cene programov v javnih vrtcih mestne obči- ne Celje so bile preračunane aprila 2024, v uporabi pa so od lanskega junija. Pravilnik o metodologiji sicer natančno opredeljuje elemente in posto- pek za izračun cen. Pri tem so upoštevani stroški dela, stro- ški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Vplivale tudi spremembe plačnega sistema Stroški dela, ki predstavlja- jo največji delež v ekonomski ceni, so med celjskimi javnimi vrtci različni. Njihova višina je odvisna od strukture zaposle- nih v posameznem vrtcu, od časa delovne dobe, napre- dovanj in nazivov, od kraja, od koder zaposleni prihajajo na delovno mesto, od števila jubilejnih nagrad, odpravnin ob upokojitvah in podobno. V razlagi predloga sprememb cene se občina naslanja tudi na Zakon o skupnih temeljih sis- tema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja letos in je prinesel številne spre- membe na področju plačnega sistema. Preverba bo postopna v šestih obrokih in bo popolno- ma končana v letu 2028. Tako so vrtci pripravili dva preraču- na cene programov. Pri prvem izračunu so pri stroških dela upoštevane vse spremembe na področju stroškov dela do vključno 30. 9. 2025. Za dru- gi izračun stroškov dela so upoštevane spremembe od 1. 10. 2025 do 1. 4. 2026. Pri stroških materiala in storitev se pri obeh izračunih izhaja iz podatkov zaključnih računov vrtcev za leto 2024, in Nekatere olajšave ostanejo Plačilo staršev pristojni do- ločijo na podlagi lestvice, ki starše razporeja v dohodkov- ne razrede glede na dohodek na družinskega člana skladno z zakonodajo. Meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca je povprečen mesečni dohodek na osebo. O uvrstitvi v dohodkovne razrede odlo- čajo pristojni centri za social- no delo. Največ staršev (17,8 odstotka) je uvrščenih v 5. dohodkovni razred, kjer zna- ša odstotek plačila, določen po zakonu, 35 odstotkov cene programa. Plačila oskrbnine iz naslo- va dohodkov so oproščeni trije odstotki staršev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vklju- čena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Šentjur je na razpisu kulturnega ministrstva pridobila malo manj kot 790 tisoč evrov sofi nancira- nja za obnovo Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. Obnovo bo izvedla predvidoma v letih 2026 in 2027 . Občina, ki je članica združenja zgodovinskih mest Slovenije, je na področju ohranjanja trškega jedra veliko postorila že v minulih letih. Pred propadom je rešila stavbo, kjer je zdaj glasbena šola, uredila je vrt Ipavčeve hiše, večnamensko dvorano v Ipavčevi ulici 17 . Nove vsebi- ne je namenila tudi kletnim prostorom v Ulici skla- dateljev Ipavcev 26-27. Išče tudi rešitve za prometne zagate, ki jih v obljudenem Zgornjem trgu prinašata gost promet in pomanjkanje parkirnih mest. TINA STRMČNIK Svež veter za protokolarno hišo in muzej ŠENTJUR – Občina pridobila so nanciranje za obnovo Ipavčeve hiše Župan mag. Marko Diaci je povedal, da je Ipavčeva hiša, kjer sta bila rojena Benjamin in Gustav Ipavec, v stanju, primernem njeni starosti. »Nazadnje je bila obnovlje- na pred nekaj desetletji, zdaj smo se odločili, da jo bomo osvežili in uredili tiste stvari, ki jih je prinesel zob časa, gre predvsem za različne razpoke. Posvetili se bomo urejanju se- verovzhodnega in vzhodnega zunanjega zidu vključno s te- melji. Posodobili bomo stavb- no pohištvo, zamenjali strešno kritino in seveda dodali nove digitalne vsebine, s katerimi želimo še nadgraditi ponudbo v tem protokolarnem objektu, ki je hkrati tudi muzej.« Nove digitalne vsebine se bodo, kot je pojasnil Diaci, na- našale na družino Ipavec in na zdravniško dejavnost članov omenjene družine. »Gradivo še zbiramo. Naša želja je, da bi bilo predstavljeno na čim bolj zanimiv način.« Lesena novogradnja že pod streho Še ena nova pridobitev je lesena stavba, ki raste na me- stu porušenega dotrajanega župnijskega gospodarskega poslopja. Občina želi z novo- gradnjo, namenjeno turistič- nim vsebinam, prispevati k urejenosti Zgornjega trga. Ker gre za staro trško jedro, bo no- vogradnja glede na usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ohranila veduto zgradbe. Občina je za naložbo, vredno skoraj 840 ti- soč evrov, na razpisu ministr- stva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 350 tisoč evrov sofi nanciranja »Trenutno je končanih približno 60 odstotkov vseh predvidenih del, izvajalce čaka še kar nekaj dela. Rok za dokončanje del je predvi- den avgusta,« je pojasnil žu- pan. Spomnil je, da bo v novi pridobitvi vstopna točka za turiste, obiskovalci bodo lah- ko v njej s pomočjo digitalne tehnologije med drugim spo- znavali preteklost Zgornjega trga. Temu bodo namenjeni holografska projekcija, inte- raktivni peskovnik ter fotoo- kvir z obogateno resničnostjo. Ker si občina od naložbe obe- ta večjo turistično prepoznav- nost, bo pod okriljem projekta med drugim zasnovala novo petzvezdično vsebino in nad- gradila ponudbo. Stavba bo lahko gostila tudi prireditve, streho bo lahko v primeru slabega vremena nudila do- godkom, kot so Šentjurjevo in Miklavžev sejem. Še vedno prometni izzivi Diaci meni, da bodo ljudje z novostjo zadovoljni, saj stav- ba ne bo namenjena le prire- ditvam, ampak bo v spodnjem delu tudi možnost dodatnih parkirnih površin. Prav po- manjkanje parkirnih mest je v Zgornjem trgu, kjer so tudi župnijska cerkev, glasbena šola, prostori Razvojne agen- cije Kozjansko in še druge ustanove, namreč precejšnja težava. Cesta, ki vodi proti pokopališču in proti naselju Botričnica, je močno obre- menjena. Diaci je pojasnil, da občinska uprava pripravlja projekt prometne ureditve. Ker gre za staro trško jedro, je to zahteven zalogaj. »Da bi bila prometna zagata manjša, smo uredili Cesto pod rebri. Na željo stanovalcev smo zgradili krožišče, ki je zdaj problematično. Tam je, kot je značilno za Šentjur, nastal posedek oziroma plaz, ki ga bo treba ukrotiti.« Utrinek z ene od preteklih etap po Rogaški Slatini (Foto: arhiv občine) Začeli priprave na kolesarsko dirko Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink: »Za organizatorje so vrhunec dirke vsak meter, vsak kilometer dirke in vsaka etapa, kjer kolesarji dirkajo po slovenskih cestah. Kolesarska dirka je turistično- športni projekt, v okviru katerega v svet s pomočjo kolesarjenja pošljemo turistično razglednico naše države.« Ipavčeva hiša bo obnovljena, do- bila bo tudi nove digitalne vsebi- ne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) »Tisti kolesar, ki bo želel zmagati na dirki, bo moral biti v ospredju že na drugi etapi dirke. Ta etapa, ki vključuje vzpon na Celjsko kočo in se nadaljuje proti cilju v Rogaški Slatini, je zelo zahtevna,« je dejal Fink. »Urediti promet v Zgornjem trgu ni preprost poseg, to, da gre za staro trško jedro, še dodatno otežuje nekatere stvari. Nova prometna ureditev bo zajemala različne infrastrukturne posege in to bo seveda naloga za prihodnost.« CELJSKO – Občine Štore, Šentjur in Rogaška Slatina se že pripravljajo na sodelovanje pri 31. kolesarski dirki Po Slove- niji, ki bo elitno kolesarsko karavano v Slovenijo pripeljala med 4. in 8. junijem. Župani si od druge etape dirke, ki bo 5. junija med Velenjem in Rogaško Slatino, ponovno obetajo veliko turistično promocijo in prireditev, ki so jo za svojo vzeli tudi domačini. Pri tem športnem prazniku, ki v svet pošlje razglednico naše države, bodo moči združili številni prostovoljci – predstavniki osnovnih šol ter gasilskih in dru- gih društev. vožnjo nadaljevali proti Kom- polam, Opoki, Prožinski vasi in proti Šentjurju.« Dirka Po Sloveniji že 11. leto vodi po občini Šentjur, od tega sedmo leto po KS Grobelno in četrto leto po zaselku nad Stopčani, imenovanem Spo- dnji Vrh. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je povedal, da društva v kraju vsako leto pripravijo kakšno preseneče- nje. Lani so zanj poskrbeli ga- silci. Po besedah Diacija dirka zbudi veliko zanimanja obča- nov, ki so to prireditev vzeli za svojo. Kot je dejal, ne gre le za promocijo občine, ampak tudi za promocijo zdravega načina življenja in kolesarjenja. Obči- na iz proračuna za sodelovanje prispeva približno šest tisoč evrov. Cilj etape v Rogaški Slatini Cilj druge etape bo 5. junija okrog 15. ure v Kidričevi ulici, nasproti železniške postaje, v Rogaški Slatini. V tej občini so kolesarsko dirko že pred leti prepoznali kot eno od večjih priložnosti za predstavitev. »Sodelovanje pri kolesarski dir- ki nam med drugim omogoča, da pridobimo več prostora v različnih medijih. Neposredna prenosa bosta na Eurosportu in nacionalni televiziji, kar je velika priložnost za dodatno promocijo,« je dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Vložek za sodelovanje znaša tokrat 65 tisoč evrov. Slatinska občina bo 40 tisoč evrov zago- tovila iz občinskega proraču- na, 15 sponzorjev bo zagoto- vilo od 15 do 20 tisoč evrov donacij, preostanek bodo v lokalni skupnosti prispevali s pomočjo različnih storitev. Med drugim bo veliko prosto- voljcev, ki prihajajo iz osnov- nih šol, gasilskih društev ter združenja šoferjev in avtome- hanikov, varovalo prizorišče in tudi drugače sodelovalo pri projektu. Razgibana etapa Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink je drugo etapo dirke označil kot za zelo raz- gibano ter tehnično in taktično zahtevno. Pogačar in Roglič se dirke letos ne bosta udeležila. Po besedah Finka sta tako drugim kolesarjem dala prilo- žnost, da se dokažejo. TS Ko je etapa dirke prvič vodila po občini Štore, jo je spremlja- lo le nekaj občanov, zdaj je to postal pravi praznik občine, je dejal tamkajšnji župan Mi- ran Jurkošek. »Na ta dan v Športnem parku Lipa pripra- vljamo bazar naših društev. Dirka je za našo občino velika promocija, za sodelovanje iz proračuna namenimo manj kot deset tisoč evrov. Nič hu- dega, ker dirka zadnja leta ne gre čez Svetino. Iz Celja bodo kolesarji v Štore prišli čez nad- voz. Mimo naselja Lipa bodo Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Šentjur je na razpisu kulturnega ministrstva pridobila malo manj kot 790 tisoč evrov sofi nancira- nja za obnovo Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. Obnovo bo izvedla predvidoma v letih 2026 in 2027 . Občina, ki je članica združenja zgodovinskih mest Slovenije, je na področju ohranjanja trškega jedra veliko postorila že v minulih letih. Pred propadom je rešila stavbo, kjer je zdaj glasbena šola, uredila je vrt Ipavčeve hiše, večnamensko dvorano v Ipavčevi ulici 17 . Nove vsebi- ne je namenila tudi kletnim prostorom v Ulici skla- dateljev Ipavcev 26-27. Išče tudi rešitve za prometne zagate, ki jih v obljudenem Zgornjem trgu prinašata gost promet in pomanjkanje parkirnih mest. TINA STRMČNIK Svež veter za protokolarno hišo in muzej ŠENTJUR – Občina pridobila so nanciranje za obnovo Ipavčeve hiše Župan mag. Marko Diaci je povedal, da je Ipavčeva hiša, kjer sta bila rojena Benjamin in Gustav Ipavec, v stanju, primernem njeni starosti. »Nazadnje je bila obnovlje- na pred nekaj desetletji, zdaj smo se odločili, da jo bomo osvežili in uredili tiste stvari, ki jih je prinesel zob časa, gre predvsem za različne razpoke. Posvetili se bomo urejanju se- verovzhodnega in vzhodnega zunanjega zidu vključno s te- melji. Posodobili bomo stavb- no pohištvo, zamenjali strešno kritino in seveda dodali nove digitalne vsebine, s katerimi želimo še nadgraditi ponudbo v tem protokolarnem objektu, ki je hkrati tudi muzej.« Nove digitalne vsebine se bodo, kot je pojasnil Diaci, na- našale na družino Ipavec in na zdravniško dejavnost članov omenjene družine. »Gradivo še zbiramo. Naša želja je, da bi bilo predstavljeno na čim bolj zanimiv način.« Lesena novogradnja že pod streho Še ena nova pridobitev je lesena stavba, ki raste na me- stu porušenega dotrajanega župnijskega gospodarskega poslopja. Občina želi z novo- gradnjo, namenjeno turistič- nim vsebinam, prispevati k urejenosti Zgornjega trga. Ker gre za staro trško jedro, bo no- vogradnja glede na usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ohranila veduto zgradbe. Občina je za naložbo, vredno skoraj 840 ti- soč evrov, na razpisu ministr- stva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 350 tisoč evrov sofi nanciranja »Trenutno je končanih približno 60 odstotkov vseh predvidenih del, izvajalce čaka še kar nekaj dela. Rok za dokončanje del je predvi- den avgusta,« je pojasnil žu- pan. Spomnil je, da bo v novi pridobitvi vstopna točka za turiste, obiskovalci bodo lah- ko v njej s pomočjo digitalne tehnologije med drugim spo- znavali preteklost Zgornjega trga. Temu bodo namenjeni holografska projekcija, inte- raktivni peskovnik ter fotoo- kvir z obogateno resničnostjo. Ker si občina od naložbe obe- ta večjo turistično prepoznav- nost, bo pod okriljem projekta med drugim zasnovala novo petzvezdično vsebino in nad- gradila ponudbo. Stavba bo lahko gostila tudi prireditve, streho bo lahko v primeru slabega vremena nudila do- godkom, kot so Šentjurjevo in Miklavžev sejem. Še vedno prometni izzivi Diaci meni, da bodo ljudje z novostjo zadovoljni, saj stav- ba ne bo namenjena le prire- ditvam, ampak bo v spodnjem delu tudi možnost dodatnih parkirnih površin. Prav po- manjkanje parkirnih mest je v Zgornjem trgu, kjer so tudi župnijska cerkev, glasbena šola, prostori Razvojne agen- cije Kozjansko in še druge ustanove, namreč precejšnja težava. Cesta, ki vodi proti pokopališču in proti naselju Botričnica, je močno obre- menjena. Diaci je pojasnil, da občinska uprava pripravlja projekt prometne ureditve. Ker gre za staro trško jedro, je to zahteven zalogaj. »Da bi bila prometna zagata manjša, smo uredili Cesto pod rebri. Na željo stanovalcev smo zgradili krožišče, ki je zdaj problematično. Tam je, kot je značilno za Šentjur, nastal posedek oziroma plaz, ki ga bo treba ukrotiti.« Utrinek z ene od preteklih etap po Rogaški Slatini (Foto: arhiv občine) Začeli priprave na kolesarsko dirko Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink: »Za organizatorje so vrhunec dirke vsak meter, vsak kilometer dirke in vsaka etapa, kjer kolesarji dirkajo po slovenskih cestah. Kolesarska dirka je turistično- športni projekt, v okviru katerega v svet s pomočjo kolesarjenja pošljemo turistično razglednico naše države.« Ipavčeva hiša bo obnovljena, do- bila bo tudi nove digitalne vsebi- ne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) »Tisti kolesar, ki bo želel zmagati na dirki, bo moral biti v ospredju že na drugi etapi dirke. Ta etapa, ki vključuje vzpon na Celjsko kočo in se nadaljuje proti cilju v Rogaški Slatini, je zelo zahtevna,« je dejal Fink. »Urediti promet v Zgornjem trgu ni preprost poseg, to, da gre za staro trško jedro, še dodatno otežuje nekatere stvari. Nova prometna ureditev bo zajemala različne infrastrukturne posege in to bo seveda naloga za prihodnost.« CELJSKO – Občine Štore, Šentjur in Rogaška Slatina se že pripravljajo na sodelovanje pri 31. kolesarski dirki Po Slove- niji, ki bo elitno kolesarsko karavano v Slovenijo pripeljala med 4. in 8. junijem. Župani si od druge etape dirke, ki bo 5. junija med Velenjem in Rogaško Slatino, ponovno obetajo veliko turistično promocijo in prireditev, ki so jo za svojo vzeli tudi domačini. Pri tem športnem prazniku, ki v svet pošlje razglednico naše države, bodo moči združili številni prostovoljci – predstavniki osnovnih šol ter gasilskih in dru- gih društev. vožnjo nadaljevali proti Kom- polam, Opoki, Prožinski vasi in proti Šentjurju.« Dirka Po Sloveniji že 11. leto vodi po občini Šentjur, od tega sedmo leto po KS Grobelno in četrto leto po zaselku nad Stopčani, imenovanem Spo- dnji Vrh. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je povedal, da društva v kraju vsako leto pripravijo kakšno preseneče- nje. Lani so zanj poskrbeli ga- silci. Po besedah Diacija dirka zbudi veliko zanimanja obča- nov, ki so to prireditev vzeli za svojo. Kot je dejal, ne gre le za promocijo občine, ampak tudi za promocijo zdravega načina življenja in kolesarjenja. Obči- na iz proračuna za sodelovanje prispeva približno šest tisoč evrov. Cilj etape v Rogaški Slatini Cilj druge etape bo 5. junija okrog 15. ure v Kidričevi ulici, nasproti železniške postaje, v Rogaški Slatini. V tej občini so kolesarsko dirko že pred leti prepoznali kot eno od večjih priložnosti za predstavitev. »Sodelovanje pri kolesarski dir- ki nam med drugim omogoča, da pridobimo več prostora v različnih medijih. Neposredna prenosa bosta na Eurosportu in nacionalni televiziji, kar je velika priložnost za dodatno promocijo,« je dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Vložek za sodelovanje znaša tokrat 65 tisoč evrov. Slatinska občina bo 40 tisoč evrov zago- tovila iz občinskega proraču- na, 15 sponzorjev bo zagoto- vilo od 15 do 20 tisoč evrov donacij, preostanek bodo v lokalni skupnosti prispevali s pomočjo različnih storitev. Med drugim bo veliko prosto- voljcev, ki prihajajo iz osnov- nih šol, gasilskih društev ter združenja šoferjev in avtome- hanikov, varovalo prizorišče in tudi drugače sodelovalo pri projektu. Razgibana etapa Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink je drugo etapo dirke označil kot za zelo raz- gibano ter tehnično in taktično zahtevno. Pogačar in Roglič se dirke letos ne bosta udeležila. Po besedah Finka sta tako drugim kolesarjem dala prilo- žnost, da se dokažejo. TS Ko je etapa dirke prvič vodila po občini Štore, jo je spremlja- lo le nekaj občanov, zdaj je to postal pravi praznik občine, je dejal tamkajšnji župan Mi- ran Jurkošek. »Na ta dan v Športnem parku Lipa pripra- vljamo bazar naših društev. Dirka je za našo občino velika promocija, za sodelovanje iz proračuna namenimo manj kot deset tisoč evrov. Nič hu- dega, ker dirka zadnja leta ne gre čez Svetino. Iz Celja bodo kolesarji v Štore prišli čez nad- voz. Mimo naselja Lipa bodo Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Občani Laškega lahko zadnjih pet let sami odloča- jo o porabi dela občinskih proračunskih sredstev. S participativnim proračunom je bilo tako v lokalnem okolju uresničenih že kar nekaj dobrih projektov. Letos je bilo med vsemi prispelimi predlogi na gla- sovanje uvrščenih osem projektnih predlogov in vsi bodo lahko uresničeni, so sporočili iz Občine Laško. Slednja je za participativni proračun tudi letos zago- tovila 90 tisoč evrov, po približno 30 tisoč evrov za vsako od treh območij v laški občini, ki so določena na osnovi treh kriterijev, to je števila prebivalcev, površine in števila naselij. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Zeleno luč za izvedbo dobili vsi projektni predlogi za participativni proračun Ob gradbenih delih tudi film o Tonetu Turnšku V Rimskih Toplicah so bili že v preteklih letih deležni sredstev iz participa- tivnega proračuna. Lani so pri Ticu uredili površine za druženje in rekreacijo (na fotografiji). Letos sta zeleno luč dobila dva predloga – ureditev okolice večnamenske stavbe (gasilskega doma) ter namestitev dodatnih klopi ob turistični poti. »Letos bodo izvedeni vsi predlagani projekti, ki so bili uvrščeni na glasovanje za participativni proračun. Ker v enem od treh območij ni bilo oddanih projektnih predlogov, bodo neporablje- na sredstva skladno s pravil- nikom o postopku izvedbe participativnega proračuna razdeljena med projekte z drugih območij. Tako bo za- gotovljeno financiranje vseh projektov, ki so bili uvrščeni na glasovanje, saj je v sku- pnem proračunu na voljo dovolj sredstev,« so odloči- tev pojasnili v laški občinski upravi. Kot določa 14. člen omenjenega pravilnika, je razdelitev preostanka sred- stev v pristojnosti strokovne komisije, ki je zagotovila, da bodo izpeljani vsi izvedljivi in skladni predlogi. Posodobitve stavb in javnih površin Pristojna komisija je za glasovanje izbrala osem pre- dlogov, pri čemer je lahko vsak občan, star vsaj 15 let, glasoval le za en predlog s svojega območja. Glasovanje je trajalo od 16. do 20. aprila. Največ glasov, kar 245, je prejel projekt obnove dotra- jane električne napeljave na stavbi Krajevne skupnosti Sedraž. Ob tem sta predvi- dena tudi prestavitev elek- troomarice na zunanjo steno stavbe (kar zahteva Elektro Trbovlje) in zmanjšanje števila števcev (priključnih mest) s treh na enega. Stav- ba KS Sedraž bo deležna še ene posodobitve, in sicer je zeleno luč dobil tudi projekt vgradnje IR-panelov za do- grevanje stavbe. Kot pravijo predlagatelji, je treba prosto- re zaradi občasne rabe ogreti hitro in učinkovito. Na območju, ki zajema krajevne skupnosti Laško, Sedraž in Šentrupert, je bila za uresničitev izglasovana tudi ureditev večnamenske- ga igrišča na Strmci, kjer je treba obnoviti poškodovane in neurejene dele infrastruk- ture. Ograja je dotrajana in na nekaterih mestih povsem uničena, zato je predvidena njena zamenjana oziroma obnova. V načrtu je tudi ure- ditev primernega varnega do- stopa do igrišča. Del projekta bo tudi dokončanje odbojkar- skega igrišča, ki trenutno ne služi svojemu namenu. V ta namen bodo izdelani temelji, nameščeni stebri, dodana bo odbojkarska mreža ter zame- njana zgornja plast mivke. Ob igrišču bosta nameščeni tudi dve novi klopi. Izboljšave tudi v Jurkloštru in Rimskih Toplicah V lepši podobi bo zasijalo tudi središče Jurkloštra. Na- črtovana je ureditev javne površine osrednjega prostora kraja, kjer so balinišče, zele- nica z otroškimi igrali, prostor za druženje, postaja za e-ko- lesa in oglasni prostor. V ne- posredni bližini sta trgovina s pošto in okrepčevalnica, ki v kraj privabljata domačine ter obiskovalce od drugod. Z obnovo in ureditvijo javne po- vršine bodo v kraju pridobili varnejši, prijetnejši in udob- nejši prostor za druženje, so prepričani predlagatelji. V Rimskih Toplicah se ve- selijo uresničitve dveh pre- dlogov – ureditve okolice več- namenske stavbe (gasilskega doma) ter razširitve parka ob zdraviliškem parku, kjer je v načrtu namestitev dodatnih klopi ob turistični poti s po- gledom na zdraviliški park. Cilj prvega projekta je ure- ditev vhodov v gasilski dom in stopnišča za večnamensko dvorano. Naložba vključuje gradnjo opornega zidu, otra- vitev, ureditev odvodnjavanja padavinske vode in zasaditev z nizkim grmičevjem. Oda tradiciji Med projekti, ki bodo ure- sničeni v letošnjem partici- pativnem proračunu Obči- ne Laško, je tudi snemanje 50-minutnega filmskega portreta Toneta Turnška ob 200-letnici pivovarstva v La- škem v produkciji TV Krpan. Ime Toneta Turnška je s Pivo- varno Laško tesno povezano. V njej je delal 40 let, vodil jo je 24 let, od leta 1981 do 2005. Častni občan Laškega ter eden najuspešnejših slovenskih di- rektorjev in športnih funkci- onarjev je s svojim delom in predanostjo pustil neizbrisljiv pečat v lokalni skupnosti in širše. Umrl je januarja letos. Da je treba Laško ohraniti čisto in da smeti ne sodijo na tla, bodo sprehajalce prilju- bljenih poti na humoren na- čin opominjale informativne table. Kot namreč opažajo nekateri krajani, v Laškem narašča problem smetenja, še posebej na poteh od La- škega do Strmce, Šmihela in Podšmihela. Foto: Občina Laško Eden od projektov, ki bo lahko uresničen s pomočjo sredstev iz participativnega proračuna, je tudi film o častnem občanu Laškega in enem najuspešnejših slovenskih direktorjev in športnih funkcionarjev Tonetu Turnšku. SLOVENIJA – Inštitut Danes je nov dan v kam- panji Kje je participativni proračun razkriva, koliko slovenskih županov je iz- polnilo obljubo o vključe- vanju občanov v odločanje o porabi dela proračunskih sredstev. Izsledki raziska- ve, ki traja že od leta 2018, kažejo, da je od 62 sloven- skih županov, ki so se pred lokalnimi volitvami leta 2022 zavezali k izvedbi te oblike sodelovanja javnosti v odločevalskih procesih, besedo držalo 40 županov, 22 jih tega ni storilo. In kako je na Celjskem? V savinjski regiji partici- pativni proračun izvajajo le štiri občine od triintridese- tih, in sicer Laško, Slovenske Konjice, Šoštanj in od letos tudi Celje. Svoje obljube še niso izpolnili župani občin Polzela, Prebold in Žalec, medtem ko se drugi župani na Celjskem k izvedbi parti- cipativnih proračunov niso zavezali. Med slednjimi je tudi vojniški Branko Petre, vendar Občina Vojnik svoje občane vseeno vključuje v odločevalski proces. Tako prebivalce občine tudi letos vabi k sodelovanju pri obli- kovanju občinskih proraču- nov za prihodnji dve leti. Ob- čani lahko sodelujejo tako, da svoje predloge in pobude na posebnem obrazcu, ki je na voljo na občinski spletni strani, do 16. avgusta posre- dujejo krajevni skupnosti, v kateri prebivajo. Sveti KS bodo nato predloge preučili in tiste, ki jih bodo ocenili kot primerne, posredovali vojniškemu občinskemu svetu za uvrstitev v občinski proračun. Čeprav to ni enak postopek kot pri izvedbi participativnih proračunov v drugih občinah, je namen isti, pravi župan. Občina Vojnik v proračunu nima posebej določenega zneska za projekte, ki jih predlaga- jo občani, a če predlagajo nekaj, kar je nujno, to obči- na tudi uresniči, pojasnjuje Petre, ki se mu takšen način vključevanja občanov v od- ločanje o porabi dela prora- čunskega denarja zdi dober. Še veliko prostora za izboljšave Kot poudarjajo v inštitutu Danes je nov dan, participa- tivni proračun številne kori- sti prinaša tako občanom kot tudi občinam, saj povečuje učinkovitost porabe sred- stev, spodbuja enakomernej- ši razvoj lokalnega okolja in izboljšuje ravnanje z javno infrastrukturo. Poleg tega so prebivalci, ki sodelujejo pri sprejemanju občinskih odločitev, bolj povezani s svojo skupnostjo, participa- tivni mehanizmi krepijo tudi Kateri župani so izpolnili obljubo? zaupanje in legitimnost dela izvoljenih predstavnikov. V prejšnjem mandatu je obljubo o izvedbi partici- pativnega proračuna ure- sničilo 24 od 56 županov, proces je potekal v 36 obči- nah. Tokrat je vsaj en cikel participativnega proračuna izvedlo že 66 občin, kar kaže na občuten napredek in večje razumevanje po- mena vključevanja javnosti v lokalno odločanje. Kljub temu avtorji kampanje opo- zarjajo, da na tem področju ostaja veliko prostora za izboljšave. Zato pravijo, da si bodo še naprej prizade- vali, da se bo ta mehanizem razširil, saj, kot poudarjajo, krepi demokratično kulturo, spodbuja razmislek o sku- pnih potrebah in ljudem približuje delovanje občin. BA Na spletnem mestu kampanje Kje je participativni pro- račun lahko obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemlje- vida preverijo, kateri župani so izpolnili svojo obljubo, koliko slovenskih občin že izvaja participativni proračun in koliko jih o tem še ne razmišlja. Hkrati so na voljo tudi podrobnejše informacije o participativnem proračunu. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE – V ospredju letošnjega turističnega fo- ruma, ki ga bo Velenje go- stilo zadnjo majsko sredo, bo osvežena tržna znamka turizma Šaleške doline. Kot še pravijo v Zavodu za turi- zem Šaleške doline, ki bo dogodek organiziral, bodo predstavili gastronomsko piramido z identifi kacijo lokalnih jedi. Na njej bodo gradili kulinarično prepo- znavnost in pristno ponud- bo Šaleške doline. V Šaleški dolini se zaveda- jo, da je gastronomija več kot le hrana – je zgodba o prosto- ru, ljudeh, tradiciji in naravi. »Vsaka lokalna jed v sebi nosi duh kraja, način življenja in znanje, ki se je prenašalo sko- Naslednje leto nov športni park Če bo obnova Velenjskega gradu potekala po predvidevanjih, bo slovesno odprtje prenovljenih prostorov na gradu 3. novembra 2027, ko bo Muzej Velenje obeležil 70 let delovanja. Velenjski grad se ponaša z več kot 755-letno zgodovino. (Foto: Gregor Pirtovšek) VELENJE - Zagotovljen denar za obnovo rondele na Velenjskem gradu Čez dve leti grad varen in privlačnejši Grajska rondela na Velenjskem gradu je statično ogrožena, zato obstaja ne- varnost, da se bo porušila. Nujno potrebna obnovitvena dela so ocenjena na 1,2 milijona evrov. Mestna občina Velenje bo obnovo lahko opravila v letih 2026 in 2027, saj je na razpisu ministrstva za kulturo pridobila približno 993 tisoč evrov, razliko bo zagotovila sama. Novice o zagotovljen sofi nanciranju so se še posebej razveselili v Muzej Velenje, ki ima svoj sedež v prostorih gradu. BARBARA FURMAN doba gradu z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stole- tja odstranili, v celoti ohrani- la, se od notranje opreme na žalost ni ohranilo skoraj nič. Pred prenovo Velenjski grad je sicer dobro obiskan, vendar so prostorski pogoji za obiskovalce in raz- stavne prostore že dlje časa neustrezni. Poleg statično ogrožene rondele se pojavlja- jo tudi težave z vlago in slabo dostopnostjo do prostorov, v katerih so stalne in občasne razstave. Na gradu primanjku- je prostorov za izvajanje mu- zejskih in drugih programov, slabi so pogoji za hranjenje muzejskih zbirk in razstavnih predmetov,« so poudarili na ve- lenjski občinski upravi. Zato so toliko bolj veseli, da so uspeli zagotoviti sofi nanciranje za prepotrebna obnovitvena dela na grajskem kompleksu. Kako bo po obnovi? Obnova in modernizacija grajske rondele v jugovzho- dnem delu grajskega kom- pleksa bosta omogočili nove možnosti za organizacijo raz- stav ter raznovrstne dogodke raziskovanja in doživljanja grajske zgodovine v organi- zaciji Muzeja Velenje. Dostop bo omogočen tudi osebam z invalidnostjo. Z obnovitveni- mi deli bodo prav tako zago- tovili možnost uporabe novih digitalnih tehnologij za spod- bujanje interaktivnega in in- dividualiziranega doživljanja kulturne dediščine, ki predsta- vlja pomemben del ponudbe trajnostnega turizma v Velenju in širši Šaleški dolini. Če bodo obnovitvena dela potekala po predvidevanjih, bo slovesno odprtje prenovljenih prostorov na gradu 3. novembra 2027, ko bo Muzej Velenje obeležil 70 let delovanja. Grad menjal številne lastnike Zgodovinski viri navajajo, da so bili prvi lastniki gradu gospodje Kunšperški, v 14. in začetku 15. stoletju je grad pogosto menjaval lastnike. V drugi polovici 15. stoletja je na gradu živela družina Lichten- berških, s poroko pa je grad v 16. stoletju prešel v roke rod- bine Wagen zu Wagensberg. Obe družini sta bili vključeni v luteransko delovanje na tleh Šaleške doline. V času Wagnov je grad doživel tudi največje prezidave, ki so dale gradu današnji videz renesančnega gradu z rondelo. Spomin na grofe Wagne predstavlja za- stava na grajskem dvorišču. Prezidave je zaključila druži- na Sauer. Za njo so imeli grad v lasti predstavniki nižjega uradniškega plemstva, sredi 19. stoletja kratek čas družina de la Fontaine dHarnonco- urt-Unverzagt, nato rodbina Adamovich de Csepin. Karel I. Adamovich de Csepin, deželni poslanec, in njegova žena Bi- anca sta bila znana velenjska dobrotnika in po Bianci nosi ime domačinom dobro pozna- na Vila Bianca, kakor se danes imenuje graščina v Starem Ve- lenju. Rodbino predstavlja grb, vzidan v južno steno palacija na grajskem dvorišču. Leta 1918 je družina grad prodala svojim sorodnikom italijanski plemiški družini Coronini- -Cromberg iz Gorice, ki je bila zadnja lastnica gradu. stoletja so grad dograjevali in pregrajevali, današnjo podobo renesančnega dvorca pa je do- bil v 16. stoletju. Slogovno in časovno jo opredeljujejo rene- sančna okna v prvem nadstro- pju, poudarjen kamnit paliča- sti venec, značilno oblikovane izlivnice za smolo in tipične pravokotne line ali strelnice. Čeprav se je arhitekturna po- Utrinek z lanskega Turističnega foruma Šaleške doline (Foto: MOV) Pogodbo, vredno skoraj 4,4 milijona evrov, sta podpisala župan Boris Go- ličnik in direktor podjetja RGP Aleksandar Erkić. (Foto: T. Rehar) Velenjski grad je sicer eden bolje ohranjenih gradov v Slo- veniji. Prvič ga v pisnih virih omenjajo leta 1270. Danes ima obliko tipične vojaško- -stanovanjske utrdbe. Skozi ŠOŠTANJ – V občini se lotevajo gradnje približno 4,4 milijona evrov vrednega športnega parka. »Gre za eno naj- večjih naložb v zadnjih letih v naši lokalni skupnosti,« je poudaril župan Boris Goličnik ob podpisu pogodbe z Aleksandrom Erkićem, direktorjem podjetja RGP, ki bo športni park gradilo. Šoštanjska občina je na državnem razpisu pridobila 1,5 milijona evrov. Če bo šlo vse po pred- videvanjih, bodo dela končana poleti naslednje leto. secih naslednje leto. V njem bodo dve igrišči za odbojko na mivki, košarkarsko igrišče, dve igrišči za tenis, sodobno otroško igrišče, na že obsto- ječih nogometnih igriščih pa bodo posodobili razsvetljavo. V športnoupravni stavbi bodo garderobe, fi tnes, upravni pro- stori, lokal in tribune. Nov športni park bo v bližini vile Široko. Ob podpisu pogodbe je šo- štanjski župan Boris Goličnik med drugim poudaril, da bo z novim športnim parkom Šoštanj pridobil sodoben pro- stor za rekreacijo, šport in druženje. »Namenjen bo tako posameznikom kot športnim društvom in šolam. Projekt je pomemben korak k bolj zdravemu in dejavnejšemu življenju v lokalni skupnosti,« je dejal in dodal, da se šoštanj- ska lokalna skupnost ponaša s številnimi športnimi društvi. Mladi so najbolj navdušeni nad nogometom, saj imajo v lokalnem nogometnem klubu vpisanih kar 250 otrok. Občina Šoštanj veliko prora- čunskega denarja vlaga v ure- janje športne infrastrukture in delovanje športnih društev in klubov, skupno jih je približno 30. Zato se kažejo potrebe po ureditvi dodane športne infra- strukture. BF Gradnja športnega parka je razdeljena na dva dela – naj- prej bo izbran izvajalec grad- benih del zgradil večnamen- sko športnoupravno stavbo, zatem bo uredil še športno in- frastrukturo. Vrednost nalož- be je ocenjena na 4,4 milijona evrov. Ker gre za velik fi nančni zalogaj, si je šoštanjska občina zagotovila fi nanciranje države, saj je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 1,5 milijona evrov. Športni navdušenci V šoštanjski občini je veli- ko športnih navdušencev in rekreativcev, zato z veseljem pričakujejo nov športni park, ki bo športne navdušence lahko sprejel v poletnih me- Razvoj turizma na temelju kulinarike zi generacije. Danes postaja gastronomija ključen pod- porni steber vsake sodobne turistične izkušnje. Tisti, ki obiskovalcem ponudi pristen stik z destinacijo, prebudi ču- stva in ustvari nepozabna do- živetja,« poudarjajo v Zavodu za turizem Šaleške doline. Kulinarika ni le hrana Udeleženci foruma bodo razpravljali o tem, kako po- vezati ponudnike in lokalno skupnost z novo družino znamke Šaleška, ki so jo soustvarjali zadnje leto. Go- vorili bodo tudi o tem, kako ohranjati in na sodoben na- čin interpretirati kulinarično dediščino, kako povezovati lokalne ponudnike in kako iz okusov Šaleške doline oblikovati prepoznavna tu- ristična doživetja. Srečanje bo združilo predstavnike lokalnih skupnosti, stroke in turistične ponudnike, ki bodo s strokovnimi prispevki, predstavitvami dobrih praks in z razpravo iskali poti za trajnostni razvoj turizma na temelju kulinarike. Zbrane bosta nagovorila Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, in Boris Go- ličnik, župan Občine Šoštanj. V strokovnem delu progra- ma bodo sodelovali Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave in razvoj v Sloven- ski turistični organizaciji. Sledila bo analiza strateških ciljev razvoja turizma v Vele- nju in Šoštanju, ki jo bo pred- stavila doc. dr. Daša Farčnik z Ekonomske fakultete Univer- ze v Ljubljani. BF Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Čeprav velja za enega najpomembnejših spomenikov rimske dobe na Slovenskem, Rimska nekropola v Šem- petru v Savinjski dolini pred očmi javnosti počasi pro- pada že leta. Občina Žalec, ki s Turističnim društvom Šempeter upravlja ta kulturni spomenik državnega po- mena, ministrstvu za kulturo že vrsto let pošilja pobude in predloge za njegovo zaščito. Zadnjega je s podporo županov Spodnje Savinjske doline poslala novembra lani, a je namesto odgovora na pobudo zdaj prejela ne- gativen odgovor ministrstva za sofi nanciranje projekta, s katerim bi lahko zaščitili vsaj eno grobnico. »Vidimo, da na razpisih dodeljujejo tudi sredstva spomenikom lo- kalnega pomena, za ta spomenik državnega pomena pa ne dajo niti evra,« je jasen žalski župan Janko Kos, ki ne skriva razočaranja nad kulturo kulturnega ministrstva. SINTIJA JURIČ ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – So nanciranja za zaščito vsaj ene grobnice Rimske nekropole ne bo Večletno prizadevanje še vedno ni obrodilo sadov Antična nekropola v Šem- petru v Savinjski dolini je bila zaradi izjemnih kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovin- skih lastnosti leta 2003 raz- glašena za kulturni spomenik državnega pomena. Lastnik zemljišča na območju arhe- ološkega najdišča antične nekropole je Slovenska aka- demija znanosti in umetnosti (Sazu), spomeniki so v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Za upravljanje in ohranja- nje antične nekropole žalska občina že od leta 2008 zago- tavlja proračunska sredstva, a kljub nenehnim opozarja- njem, da več ne zmore sama fi nančno kriti vseh stroškov, povezanih z vzdrževanjem in upravljanjem tega držav- nega spomenika, vedno zno- va naleti na gluha ušesa. Hvala lepa za tako kulturo »Ne vem, kako dolgo bo občina s člani TD Šempeter še zmogla sama skrbeti za ta spomenik, ki ga je treba po- krivati, odkrivati, okoli njega kositi travo, voditi oglede … Povprečna starost prostovolj- cev, ki to počnejo, je 75 let, mi pa leta in leta zagotavlja- mo fi nančna sredstva. Hvala lepa za tako kulturo,« je kri- tičen Kos, ki poudarja, da je nekropolo zaradi vremenskih in drugih vplivov močno na- čel zob časa. Žalska občina ima sicer že od leta 2022 pravnomočno gradbeno dovoljenje za pro- jekt ureditve arheološkega parka, katerega vrednost je ocenjena na več kot 4 mili- jone evrov. Ker je zadnji raz- pis kulturnega ministrstva, na katerega se je občina prijavila, določal, da je lah- ko prijavljen projekt vreden največ milijon evrov, ga je žalska občina na predlog mi- nistrstva začela uresničevati. »Rekli so nam, naj uredimo in zaščitimo vsaj eno grobni- co, in smo to naredili, a zdaj »V ta državni spomenik vlagajo samo Občina Žalec in prostovoljci v TD Šempeter. To ni spomenik, ki bi imel gostilno, da bi lahko z njim lepo služili in ga dali v najem ter si s tem povrnili stroške,« je kritičen žalski župan Janko Kos. Načeti spomeniki težko kljubujejo zobu časa (Foto: arhiv NT / Andraž Purg) Obnove na vodotokih REČICA OB SAVINJI – Koncesionar Nivo Eko je minuli mesec začel obnovitvena dela v strugah potokov Suha in Rečica ter reke Savinje. Kot so sporočili iz rečiške občine, namerava Nivo Eko v reki Savinji strugo obnoviti v naseljih Homec in Grušovlje ter delno tudi v Varpolju in Šentjanžu. V potoku Suha je že očiščen suhi zadrževalnik, urejene so tudi brežine potoka. Obnova struge potoka Rečica je razdeljena na tri odseke. Kot so poudarili v občini, so po navedbah podjetja Nivo Eko vsi priobalni lastniki, ki jih gradnja zadeva, o tem ob- veščeni in so podpisali dovoljenja za dostop čez njihova zemljišča oziroma soglasje k predvideni gradnji. V občini ob tem poudarjajo, da bodo letos na vodotokih potekala tudi druga obnovitvena dela. SJ Odšteti bo treba več denarja LOGARSKA DOLINA – Po več kot desetletju se je zaradi višjih stroškov dela in stori- tev dvignila višina vstopnine v Krajinski park Logarska do- lina. Vstopnina za motorno kolo zdaj znaša 7 evrov, za osebni avto 10 evrov, za kom- bi 20 evrov. Za vstop so začeli zaračunavati tudi e-vozilom. Čeprav so v Krajinskem parku Logarska dolina več let ohranjali iste cene vstopa za motorna vozila, so jih zaradi povečanih stroškov zdaj prila- godili. V znesku vstopnine, ki se razlikuje glede na posame- zne kategorije motornih vozil, so zajete različne ugodnosti. Gre za uporabo vseh parkirišč za čas zadrževanja vozila v do- lini, obisk vseh urejenih objek- tov naravne in kulturne dedi- ščine, uporaba rekreacijskih prog in poti v dolini ter infor- macijski material o krajinskem parku ter turistični ponudbi, ki ga obiskovalci dobijo pri vstopu. Za vstop v park lahko obiskovalci kupijo tudi letno nalepko. V parku vstop odslej zaračunavajo tudi e-vozilom, ki imajo e-polnilnico na voljo pri Ticu Logarska. Občina ob tem že načrtuje tudi gradnjo nove e-polnilnice pod slapom. V preteklem letu je Logarska dolina utrpela dve hujši po- škodbi zaradi močnih neurij, ki sta povzročili plaz pri slapu Rinka in poškodovali strugo v zgornjem delu doline. Iz solča- vske občine sporočajo, da bo zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev pešpot od Doma Planincev do Logarskega kota v zadnjem delu doline do od- prave posledic neurij vodila po cesti. Dnevne obiskovalce krajinskega parka spodbujajo, naj dolino obiščejo na trajno- stni način z javnim avtobu- snim prevoznikom Nomago. V parku so tri postajališča, ki jih lahko obiskovalci najdejo pod imeni Log. dolina – sestre, Log. dolina – hotel, Log. dolina – slap. SJ Šempetrčani najboljši v državi LJUBLJANA – Minulo soboto se je končalo tridnevno državno preverjanje znanja prve pomoči za visokošolske zavode ter srednje in osnovne šole. Med osnovnimi šolami je zmagala je ekipa OŠ Šempeter v Savinjski dolini, ki so jo pod mentorstvom Božene Svet sestavljali Kevin Talovič, Vid Novak, Larisa Leš, Kati Sedminek, Maks Vasle in Nastja Ocvirk. Preverjanja znanja s področja prve pomoči se je udeležilo 12 osnovnih šol, a osnovnošolci iz šempetrske osnovne šole so ugnali vso konkurenco in osvojili naslov državnih prvakov. Sodelujoče ekipe so se v OŠ Mirana Jarca Črnomelj najprej preizkusile v teoretičnem znanju o zgodovini, o pomenu in poslanstvu Rdečega križa ter o prvi pomoči, nato so se odpravile na delovišča. Spoprijeti so se morale s prometno nesrečo motornega kolesa in osebnega vozila, v katerem je bil dojenček in kjer so morale biti pozorne na prav vsako malenkost. Prav tako so se preizkusile v spletu različnih okoliščin, ki je vključeval tako padec z lestve in odprti zlom noge kot odrezane prste. Svoja znanja in izkušnje so ekipe preverjale tudi na primeru utopitve, zadušitve, vročinske kapi, zadušitve z bombonom in v primeru nezavestne nosečnice. Morale so prepoznati in pravilno oskrbeti različne rane, se ukvarjati z motečo in tudi huje vinjeno osebo, z ugrizom kače in psa … Vse ekipe so se odrezale odlično in lahko rešujejo življenja, kar je najpomembneje, a naslova državnih prvakov iz prve pomoči so se razveselili nadvse dobro pripravljeni šempetrski osnovnošolci. SJ Zmagovalna eki- pa OŠ Šempeter z medvedom Henrijem (Foto: RKS) »Kmalu bomo spomenik oglaševali kot državni spomenik izjemnega pomena, ki propada.« na razpisu nismo bili uspe- šni, ker projektna dokumen- tacija za izvedbo gradnje ni bila pravočasno izdelana,« je pojasnil Kos. Izjemnega pomena, a propada Ob neuslišanih pobudah, da bi država zaščitila ta kul- turni spomenik, o katerem je pisal celo Lonely planet, je Kos zelo razočaran tudi nad tem, da ga ministrica za kulturo Asta Vrečko sploh še ni obiskala. »Do zdaj so bili v rimski nekropoli vsi predse- dniki in kulturni ministri, še Vasko Simoniti. Le ona ne,« je jasen župan. Za pojasnila smo se obrnili tudi na mini- strstvo za kulturo, a odgovo- rov do zaključka redakcije še nismo prejeli. Od leta 2008 je nekropolo obiskalo več kot 108 tisoč obiskovalcev. Od pobranih vstopnin je imel TD Šempe- ter več kot 324 tisoč evrov prihodkov, a je imel več kot 457 tisoč evrov stroškov dela. Ob tem so v TD Šem- peter opravili in evidentirali več kot 9.140 ur prostovolj- nega dela. Ob arheološkem parku Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnej- še in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi, je v Šempetru tudi rimska cesta – edina tako ohranjena v tem delu Evrope. Kot pravi župan, je ta skrita očem, saj si je ne upajo odkriti in poka- zati javnosti, da ne bi začela propadati tudi ta. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE – V ospredju letošnjega turističnega fo- ruma, ki ga bo Velenje go- stilo zadnjo majsko sredo, bo osvežena tržna znamka turizma Šaleške doline. Kot še pravijo v Zavodu za turi- zem Šaleške doline, ki bo dogodek organiziral, bodo predstavili gastronomsko piramido z identifi kacijo lokalnih jedi. Na njej bodo gradili kulinarično prepo- znavnost in pristno ponud- bo Šaleške doline. V Šaleški dolini se zaveda- jo, da je gastronomija več kot le hrana – je zgodba o prosto- ru, ljudeh, tradiciji in naravi. »Vsaka lokalna jed v sebi nosi duh kraja, način življenja in znanje, ki se je prenašalo sko- Naslednje leto nov športni park Če bo obnova Velenjskega gradu potekala po predvidevanjih, bo slovesno odprtje prenovljenih prostorov na gradu 3. novembra 2027, ko bo Muzej Velenje obeležil 70 let delovanja. Velenjski grad se ponaša z več kot 755-letno zgodovino. (Foto: Gregor Pirtovšek) VELENJE - Zagotovljen denar za obnovo rondele na Velenjskem gradu Čez dve leti grad varen in privlačnejši Grajska rondela na Velenjskem gradu je statično ogrožena, zato obstaja ne- varnost, da se bo porušila. Nujno potrebna obnovitvena dela so ocenjena na 1,2 milijona evrov. Mestna občina Velenje bo obnovo lahko opravila v letih 2026 in 2027, saj je na razpisu ministrstva za kulturo pridobila približno 993 tisoč evrov, razliko bo zagotovila sama. Novice o zagotovljen sofi nanciranju so se še posebej razveselili v Muzej Velenje, ki ima svoj sedež v prostorih gradu. BARBARA FURMAN doba gradu z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stole- tja odstranili, v celoti ohrani- la, se od notranje opreme na žalost ni ohranilo skoraj nič. Pred prenovo Velenjski grad je sicer dobro obiskan, vendar so prostorski pogoji za obiskovalce in raz- stavne prostore že dlje časa neustrezni. Poleg statično ogrožene rondele se pojavlja- jo tudi težave z vlago in slabo dostopnostjo do prostorov, v katerih so stalne in občasne razstave. Na gradu primanjku- je prostorov za izvajanje mu- zejskih in drugih programov, slabi so pogoji za hranjenje muzejskih zbirk in razstavnih predmetov,« so poudarili na ve- lenjski občinski upravi. Zato so toliko bolj veseli, da so uspeli zagotoviti sofi nanciranje za prepotrebna obnovitvena dela na grajskem kompleksu. Kako bo po obnovi? Obnova in modernizacija grajske rondele v jugovzho- dnem delu grajskega kom- pleksa bosta omogočili nove možnosti za organizacijo raz- stav ter raznovrstne dogodke raziskovanja in doživljanja grajske zgodovine v organi- zaciji Muzeja Velenje. Dostop bo omogočen tudi osebam z invalidnostjo. Z obnovitveni- mi deli bodo prav tako zago- tovili možnost uporabe novih digitalnih tehnologij za spod- bujanje interaktivnega in in- dividualiziranega doživljanja kulturne dediščine, ki predsta- vlja pomemben del ponudbe trajnostnega turizma v Velenju in širši Šaleški dolini. Če bodo obnovitvena dela potekala po predvidevanjih, bo slovesno odprtje prenovljenih prostorov na gradu 3. novembra 2027, ko bo Muzej Velenje obeležil 70 let delovanja. Grad menjal številne lastnike Zgodovinski viri navajajo, da so bili prvi lastniki gradu gospodje Kunšperški, v 14. in začetku 15. stoletju je grad pogosto menjaval lastnike. V drugi polovici 15. stoletja je na gradu živela družina Lichten- berških, s poroko pa je grad v 16. stoletju prešel v roke rod- bine Wagen zu Wagensberg. Obe družini sta bili vključeni v luteransko delovanje na tleh Šaleške doline. V času Wagnov je grad doživel tudi največje prezidave, ki so dale gradu današnji videz renesančnega gradu z rondelo. Spomin na grofe Wagne predstavlja za- stava na grajskem dvorišču. Prezidave je zaključila druži- na Sauer. Za njo so imeli grad v lasti predstavniki nižjega uradniškega plemstva, sredi 19. stoletja kratek čas družina de la Fontaine dHarnonco- urt-Unverzagt, nato rodbina Adamovich de Csepin. Karel I. Adamovich de Csepin, deželni poslanec, in njegova žena Bi- anca sta bila znana velenjska dobrotnika in po Bianci nosi ime domačinom dobro pozna- na Vila Bianca, kakor se danes imenuje graščina v Starem Ve- lenju. Rodbino predstavlja grb, vzidan v južno steno palacija na grajskem dvorišču. Leta 1918 je družina grad prodala svojim sorodnikom italijanski plemiški družini Coronini- -Cromberg iz Gorice, ki je bila zadnja lastnica gradu. stoletja so grad dograjevali in pregrajevali, današnjo podobo renesančnega dvorca pa je do- bil v 16. stoletju. Slogovno in časovno jo opredeljujejo rene- sančna okna v prvem nadstro- pju, poudarjen kamnit paliča- sti venec, značilno oblikovane izlivnice za smolo in tipične pravokotne line ali strelnice. Čeprav se je arhitekturna po- Utrinek z lanskega Turističnega foruma Šaleške doline (Foto: MOV) Pogodbo, vredno skoraj 4,4 milijona evrov, sta podpisala župan Boris Go- ličnik in direktor podjetja RGP Aleksandar Erkić. (Foto: T. Rehar) Velenjski grad je sicer eden bolje ohranjenih gradov v Slo- veniji. Prvič ga v pisnih virih omenjajo leta 1270. Danes ima obliko tipične vojaško- -stanovanjske utrdbe. Skozi ŠOŠTANJ – V občini se lotevajo gradnje približno 4,4 milijona evrov vrednega športnega parka. »Gre za eno naj- večjih naložb v zadnjih letih v naši lokalni skupnosti,« je poudaril župan Boris Goličnik ob podpisu pogodbe z Aleksandrom Erkićem, direktorjem podjetja RGP, ki bo športni park gradilo. Šoštanjska občina je na državnem razpisu pridobila 1,5 milijona evrov. Če bo šlo vse po pred- videvanjih, bodo dela končana poleti naslednje leto. secih naslednje leto. V njem bodo dve igrišči za odbojko na mivki, košarkarsko igrišče, dve igrišči za tenis, sodobno otroško igrišče, na že obsto- ječih nogometnih igriščih pa bodo posodobili razsvetljavo. V športnoupravni stavbi bodo garderobe, fi tnes, upravni pro- stori, lokal in tribune. Nov športni park bo v bližini vile Široko. Ob podpisu pogodbe je šo- štanjski župan Boris Goličnik med drugim poudaril, da bo z novim športnim parkom Šoštanj pridobil sodoben pro- stor za rekreacijo, šport in druženje. »Namenjen bo tako posameznikom kot športnim društvom in šolam. Projekt je pomemben korak k bolj zdravemu in dejavnejšemu življenju v lokalni skupnosti,« je dejal in dodal, da se šoštanj- ska lokalna skupnost ponaša s številnimi športnimi društvi. Mladi so najbolj navdušeni nad nogometom, saj imajo v lokalnem nogometnem klubu vpisanih kar 250 otrok. Občina Šoštanj veliko prora- čunskega denarja vlaga v ure- janje športne infrastrukture in delovanje športnih društev in klubov, skupno jih je približno 30. Zato se kažejo potrebe po ureditvi dodane športne infra- strukture. BF Gradnja športnega parka je razdeljena na dva dela – naj- prej bo izbran izvajalec grad- benih del zgradil večnamen- sko športnoupravno stavbo, zatem bo uredil še športno in- frastrukturo. Vrednost nalož- be je ocenjena na 4,4 milijona evrov. Ker gre za velik fi nančni zalogaj, si je šoštanjska občina zagotovila fi nanciranje države, saj je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 1,5 milijona evrov. Športni navdušenci V šoštanjski občini je veli- ko športnih navdušencev in rekreativcev, zato z veseljem pričakujejo nov športni park, ki bo športne navdušence lahko sprejel v poletnih me- Razvoj turizma na temelju kulinarike zi generacije. Danes postaja gastronomija ključen pod- porni steber vsake sodobne turistične izkušnje. Tisti, ki obiskovalcem ponudi pristen stik z destinacijo, prebudi ču- stva in ustvari nepozabna do- živetja,« poudarjajo v Zavodu za turizem Šaleške doline. Kulinarika ni le hrana Udeleženci foruma bodo razpravljali o tem, kako po- vezati ponudnike in lokalno skupnost z novo družino znamke Šaleška, ki so jo soustvarjali zadnje leto. Go- vorili bodo tudi o tem, kako ohranjati in na sodoben na- čin interpretirati kulinarično dediščino, kako povezovati lokalne ponudnike in kako iz okusov Šaleške doline oblikovati prepoznavna tu- ristična doživetja. Srečanje bo združilo predstavnike lokalnih skupnosti, stroke in turistične ponudnike, ki bodo s strokovnimi prispevki, predstavitvami dobrih praks in z razpravo iskali poti za trajnostni razvoj turizma na temelju kulinarike. Zbrane bosta nagovorila Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, in Boris Go- ličnik, župan Občine Šoštanj. V strokovnem delu progra- ma bodo sodelovali Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave in razvoj v Sloven- ski turistični organizaciji. Sledila bo analiza strateških ciljev razvoja turizma v Vele- nju in Šoštanju, ki jo bo pred- stavila doc. dr. Daša Farčnik z Ekonomske fakultete Univer- ze v Ljubljani. BF Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 20, 15. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Čeprav velja za enega najpomembnejših spomenikov rimske dobe na Slovenskem, Rimska nekropola v Šem- petru v Savinjski dolini pred očmi javnosti počasi pro- pada že leta. Občina Žalec, ki s Turističnim društvom Šempeter upravlja ta kulturni spomenik državnega po- mena, ministrstvu za kulturo že vrsto let pošilja pobude in predloge za njegovo zaščito. Zadnjega je s podporo županov Spodnje Savinjske doline poslala novembra lani, a je namesto odgovora na pobudo zdaj prejela ne- gativen odgovor ministrstva za sofi nanciranje projekta, s katerim bi lahko zaščitili vsaj eno grobnico. »Vidimo, da na razpisih dodeljujejo tudi sredstva spomenikom lo- kalnega pomena, za ta spomenik državnega pomena pa ne dajo niti evra,« je jasen žalski župan Janko Kos, ki ne skriva razočaranja nad kulturo kulturnega ministrstva. SINTIJA JURIČ ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – So nanciranja za zaščito vsaj ene grobnice Rimske nekropole ne bo Večletno prizadevanje še vedno ni obrodilo sadov Antična nekropola v Šem- petru v Savinjski dolini je bila zaradi izjemnih kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovin- skih lastnosti leta 2003 raz- glašena za kulturni spomenik državnega pomena. Lastnik zemljišča na območju arhe- ološkega najdišča antične nekropole je Slovenska aka- demija znanosti in umetnosti (Sazu), spomeniki so v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Za upravljanje in ohranja- nje antične nekropole žalska občina že od leta 2008 zago- tavlja proračunska sredstva, a kljub nenehnim opozarja- njem, da več ne zmore sama fi nančno kriti vseh stroškov, povezanih z vzdrževanjem in upravljanjem tega držav- nega spomenika, vedno zno- va naleti na gluha ušesa. Hvala lepa za tako kulturo »Ne vem, kako dolgo bo občina s člani TD Šempeter še zmogla sama skrbeti za ta spomenik, ki ga je treba po- krivati, odkrivati, okoli njega kositi travo, voditi oglede … Povprečna starost prostovolj- cev, ki to počnejo, je 75 let, mi pa leta in leta zagotavlja- mo fi nančna sredstva. Hvala lepa za tako kulturo,« je kri- tičen Kos, ki poudarja, da je nekropolo zaradi vremenskih in drugih vplivov močno na- čel zob časa. Žalska občina ima sicer že od leta 2022 pravnomočno gradbeno dovoljenje za pro- jekt ureditve arheološkega parka, katerega vrednost je ocenjena na več kot 4 mili- jone evrov. Ker je zadnji raz- pis kulturnega ministrstva, na katerega se je občina prijavila, določal, da je lah- ko prijavljen projekt vreden največ milijon evrov, ga je žalska občina na predlog mi- nistrstva začela uresničevati. »Rekli so nam, naj uredimo in zaščitimo vsaj eno grobni- co, in smo to naredili, a zdaj »V ta državni spomenik vlagajo samo Občina Žalec in prostovoljci v TD Šempeter. To ni spomenik, ki bi imel gostilno, da bi lahko z njim lepo služili in ga dali v najem ter si s tem povrnili stroške,« je kritičen žalski župan Janko Kos. Načeti spomeniki težko kljubujejo zobu časa (Foto: arhiv NT / Andraž Purg) Obnove na vodotokih REČICA OB SAVINJI – Koncesionar Nivo Eko je minuli mesec začel obnovitvena dela v strugah potokov Suha in Rečica ter reke Savinje. Kot so sporočili iz rečiške občine, namerava Nivo Eko v reki Savinji strugo obnoviti v naseljih Homec in Grušovlje ter delno tudi v Varpolju in Šentjanžu. V potoku Suha je že očiščen suhi zadrževalnik, urejene so tudi brežine potoka. Obnova struge potoka Rečica je razdeljena na tri odseke. Kot so poudarili v občini, so po navedbah podjetja Nivo Eko vsi priobalni lastniki, ki jih gradnja zadeva, o tem ob- veščeni in so podpisali dovoljenja za dostop čez njihova zemljišča oziroma soglasje k predvideni gradnji. V občini ob tem poudarjajo, da bodo letos na vodotokih potekala tudi druga obnovitvena dela. SJ Odšteti bo treba več denarja LOGARSKA DOLINA – Po več kot desetletju se je zaradi višjih stroškov dela in stori- tev dvignila višina vstopnine v Krajinski park Logarska do- lina. Vstopnina za motorno kolo zdaj znaša 7 evrov, za osebni avto 10 evrov, za kom- bi 20 evrov. Za vstop so začeli zaračunavati tudi e-vozilom. Čeprav so v Krajinskem parku Logarska dolina več let ohranjali iste cene vstopa za motorna vozila, so jih zaradi povečanih stroškov zdaj prila- godili. V znesku vstopnine, ki se razlikuje glede na posame- zne kategorije motornih vozil, so zajete različne ugodnosti. Gre za uporabo vseh parkirišč za čas zadrževanja vozila v do- lini, obisk vseh urejenih objek- tov naravne in kulturne dedi- ščine, uporaba rekreacijskih prog in poti v dolini ter infor- macijski material o krajinskem parku ter turistični ponudbi, ki ga obiskovalci dobijo pri vstopu. Za vstop v park lahko obiskovalci kupijo tudi letno nalepko. V parku vstop odslej zaračunavajo tudi e-vozilom, ki imajo e-polnilnico na voljo pri Ticu Logarska. Občina ob tem že načrtuje tudi gradnjo nove e-polnilnice pod slapom. V preteklem letu je Logarska dolina utrpela dve hujši po- škodbi zaradi močnih neurij, ki sta povzročili plaz pri slapu Rinka in poškodovali strugo v zgornjem delu doline. Iz solča- vske občine sporočajo, da bo zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev pešpot od Doma Planincev do Logarskega kota v zadnjem delu doline do od- prave posledic neurij vodila po cesti. Dnevne obiskovalce krajinskega parka spodbujajo, naj dolino obiščejo na trajno- stni način z javnim avtobu- snim prevoznikom Nomago. V parku so tri postajališča, ki jih lahko obiskovalci najdejo pod imeni Log. dolina – sestre, Log. dolina – hotel, Log. dolina – slap. SJ Šempetrčani najboljši v državi LJUBLJANA – Minulo soboto se je končalo tridnevno državno preverjanje znanja prve pomoči za visokošolske zavode ter srednje in osnovne šole. Med osnovnimi šolami je zmagala je ekipa OŠ Šempeter v Savinjski dolini, ki so jo pod mentorstvom Božene Svet sestavljali Kevin Talovič, Vid Novak, Larisa Leš, Kati Sedminek, Maks Vasle in Nastja Ocvirk. Preverjanja znanja s področja prve pomoči se je udeležilo 12 osnovnih šol, a osnovnošolci iz šempetrske osnovne šole so ugnali vso konkurenco in osvojili naslov državnih prvakov. Sodelujoče ekipe so se v OŠ Mirana Jarca Črnomelj najprej preizkusile v teoretičnem znanju o zgodovini, o pomenu in poslanstvu Rdečega križa ter o prvi pomoči, nato so se odpravile na delovišča. Spoprijeti so se morale s prometno nesrečo motornega kolesa in osebnega vozila, v katerem je bil dojenček in kjer so morale biti pozorne na prav vsako malenkost. Prav tako so se preizkusile v spletu različnih okoliščin, ki je vključeval tako padec z lestve in odprti zlom noge kot odrezane prste. Svoja znanja in izkušnje so ekipe preverjale tudi na primeru utopitve, zadušitve, vročinske kapi, zadušitve z bombonom in v primeru nezavestne nosečnice. Morale so prepoznati in pravilno oskrbeti različne rane, se ukvarjati z motečo in tudi huje vinjeno osebo, z ugrizom kače in psa … Vse ekipe so se odrezale odlično in lahko rešujejo življenja, kar je najpomembneje, a naslova državnih prvakov iz prve pomoči so se razveselili nadvse dobro pripravljeni šempetrski osnovnošolci. SJ Zmagovalna eki- pa OŠ Šempeter z medvedom Henrijem (Foto: RKS) »Kmalu bomo spomenik oglaševali kot državni spomenik izjemnega pomena, ki propada.« na razpisu nismo bili uspe- šni, ker projektna dokumen- tacija za izvedbo gradnje ni bila pravočasno izdelana,« je pojasnil Kos. Izjemnega pomena, a propada Ob neuslišanih pobudah, da bi država zaščitila ta kul- turni spomenik, o katerem je pisal celo Lonely planet, je Kos zelo razočaran tudi nad tem, da ga ministrica za kulturo Asta Vrečko sploh še ni obiskala. »Do zdaj so bili v rimski nekropoli vsi predse- dniki in kulturni ministri, še Vasko Simoniti. Le ona ne,« je jasen župan. Za pojasnila smo se obrnili tudi na mini- strstvo za kulturo, a odgovo- rov do zaključka redakcije še nismo prejeli. Od leta 2008 je nekropolo obiskalo več kot 108 tisoč obiskovalcev. Od pobranih vstopnin je imel TD Šempe- ter več kot 324 tisoč evrov prihodkov, a je imel več kot 457 tisoč evrov stroškov dela. Ob tem so v TD Šem- peter opravili in evidentirali več kot 9.140 ur prostovolj- nega dela. Ob arheološkem parku Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnej- še in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi, je v Šempetru tudi rimska cesta – edina tako ohranjena v tem delu Evrope. Kot pravi župan, je ta skrita očem, saj si je ne upajo odkriti in poka- zati javnosti, da ne bi začela propadati tudi ta. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 20, 15. maj 2025 KULTURA Na ogled prelomnica celjske in svetovne zgodovine Razstava o ranah, ki se ne smejo ponoviti V Muzeju novejše zgodovine Celje so pretekli teden odprli letošnjo osrednjo razstavo Konec vojne, živel mir! Celje 1945. Z njo so v muzeju ob dnevu zmage obeležili osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. »Leto 1945 je ena najpomembnejših prelomnic tako svetovne, slovenske kot celjske zgodovine, ki še danes odzvanja v naši kolektivni zavesti. Razstava se osredotoča na doga- janje v letu 1945 v Celju in na Celjskem, na njej je pred- stavljena široka paleta vsebin, od nacističnega terorja in raznarodovanja do upora in osvoboditve ter povojne represije in obnove,« pravijo v muzeju. Izjemna in vr- hunska razstava bo na ogled do februarja naslednje leto. SIMONA ŠOLINIČ Avtor razstave in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar »Vsebina razstave je logično urejena tako po prostorih kot po poglavjih in rad bi verjel, da je na razstavi predstavlje- no vse tisto najpomembnejše, kar je potrebno vedeti tako o drugi svetovni vojni kot zlasti o njenem koncu v našem me- stu,« pravi njen avtor in direk- tor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Doživetje surovega napada in bolečin Razstava je tako poveza- na z osemdeseto obletnico konca največjega in najsuro- vejšega spopada v zgodovini človeštva, ki je povzročil ne- izmerno uničenje, bolečino in trpljenje ter zahteval milijone življenj. Celje je plačalo velik krvni davek. »Med vojno in zaradi nje je Celje po doslej zbranih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino utrpelo več kot 1.600 smrtnih žrtev ali kar 9 odstotkov svojega prebivalstva. Skoraj polovico leta 1945,« pojasni Kregar. Vse to vpliva na to, da tudi osem desetletij kasneje leto 1945 še vedno odzvanja v kolektivni zavesti in vzbuja paleto najrazličnejših čustev ter občutkov, od ponosa in hvaležnosti do bolečine in boja in aktivnega prispevka k zmagi nad nacifašizmom smo se Slovenci ne le obranili pred narodnim in v veliki meri tudi fi zičnim izginotjem, ki so nam ga namenili okupatorji, temveč smo tudi okrepili svojo naro- dno samozavest. Kot sestavni del jugoslovanske in medna- rodne antifašistične koalicije smo se, kot radi rečemo, znašli trdno na pravi strani zgodovi- ne, dobršen del zasužnjenega nacionalnega ozemlja, mislim seveda na Primorsko, vrnili k matici ter na novo postavili in utrdili temelje, na katerih se je postopoma gradila in še danes stoji samostojna slovenska dr- žava,« dodaja Kregar. Cilj razstave v muzeju no- vejše zgodovine je celovit, na- zoren, znanstveno objektiven in muzeološko vpogled v leto 1945 oziroma dogajanje ob koncu druge svetovne vojne v Celju in okolici. Nekateri predmeti prvič na ogled Ob nekaterih že večkrat raz- stavljenih predmetih iz zbirk muzeja so na tej razstavi prvič na ogled tudi nekateri pred- meti, fotografi je in pričevanja, ki so jih v muzeju pridobili v zadnjem desetletju. »Med drugim knjižica pesmi, ki je nastala v Starem piskru leta 1942 in ki je bila še do nedav- nega javnosti povsem nezna- na, saj so jo hranili potomci avtorja Mirka Hribarja, žele- zničarja in člana odporniške- ga gibanja iz Sevnice, umrlega v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Gre tudi za ta- boriščno obleko Celjana Bo- židarja Godca, ki je preživel Dachau. V delu razstave, ki je namenjen povojnim tragičnim in travmatičnim dogodkom, je prvič mogoče prebrati tudi odlomek iz neobjavljenih spo- minov Celjana nemškega rodu, zdravnika Walterja Negrija, ki je leto 1945 doživljal s perspek- tive poraženih,« dodaja Kregar. Tudi o žalostni usodi otrok Na razstavi je posebna pozor- nost namenjena žalostni usodi številnih otrok. »Vojna jim ni ukradla le mladosti, ampak je zaznamovala tudi njihovo kasnejšo življenjsko pot,« po- jasnjuje sogovornik. Poseben del razstave je namenjen do- gajanju po osvoboditvi, ko se je življenje začelo postopoma vračati v normalne tirnice in ko se je začelo obenem graditi na novih družbeno-političnih in gospodarskih temeljih. Razstavo je oblikovno v pro- storu uredila Suzana Senica. »Razstava je nastajala z mi- slijo na najširši krog javnosti, tako domače kot tuje. Prven- stveno je namenjena učencem in dijakom. Čeprav odraščajo v času novih vojnih strahot, zločinov in genocidov, ki se dogajajo nedaleč od nas in za katere se že desetletja, vse od leta 1945, zaklinjamo, da se ne smejo več ponoviti. Tudi zaradi boljšega razumevanja sveta okoli njih, predvsem pa odziva nanj, smo jim vsi, ki nam je mar, dolžni pokaza- ti in razložiti, zakaj je treba braniti in utrjevati že dodobra razmajane temelje, na katerih je leta 1945 nastala povojna Evropa. In zakaj so vrednote antifašizma, svobode in miru brezčasne, za tako majhen in ranljiv narod, kot je naš, pa usodnega in življenjskega po- mena,« pravi avtor razstave dr. Tonček Kregar. Foto: Andraž Purg travm. »Z nacionalno-politič- nega in s kulturnega vidika gre nedvomno za najpomembnej- šo prelomnico v naši novejši zgodovini. Po zaslugi sloven- skega narodnoosvobodilnega Dr. Tonček Kregar: »Po zaslugi slovenskega narodnoosvobodilnega boja in aktivnega prispevka k zmagi nad nacifašizmom smo se Slovenci ne le obranili pred narodnim in v veliki meri tudi  zičnim izginotjem, ki so nam ga namenili okupatorji, temveč smo tudi okrepili svojo narodno samozavest.« »S slovesom generacij, ki so doživele vojne strahote v času, na katerega se nanaša razstava, v našem kolektivnem in zgodovinskem spominu nastaja vrzel, ki je v celoti ni mogoče zapolniti. Upam, da jo bo ta razstava vsaj v neki meri. In v veliki meri prav z njihovo pomočjo. Z njihovimi zapisi, fotogra jami, pismi in drugimi izseki iz njihovih življenj,« je dejal Kregar. Čeprav je večina razstavljenih predmetov iz zbirke muzeja, so marsikateri predmet muzeju za razstavo predali številni, ki so jih hranili pri sebi. Gre za neprecenljive stvari, ki so del izjemne, a boleče zgodovine našega mesta in preteklega časa. Lastništvo izposojenega gradiva je na razstavi jasno navedeno. Na ogled so tudi oble- ke, ki nas opominjajo, da mir nikoli ni bil in nikoli ne bo nekaj samoumevnega. Je najvišja vrednota, za katero si moramo prizadevati vsi. Po besedah Kregarja je razstava posvečena spomi- nu na vse, ki so vojno doživeli, ter tudi spominu na vse, ki so na lastni koži izkusili ločnico med vojno in mirom. Ter upanju, da te ločnice nam in našim zanamcem nikoli ne bo treba izkusiti. Prvi nosilec žive dediščine Kulturno društvo Godba Liboje je postalo prvi nosilec žive dediščine, ki je bilo v aprilu 2025 vpisano v register nesnovne kulturne dediščine na območju občine Žalec. Kot so sporočili iz Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, so s tem izpolnili kriterij Zelene sheme sloven- skega turizma, da je najmanj en nosilec iz destinacije vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Kot še dodajajo, si bo destinacija Žalec tudi v prihodnje prizadevala za ohranjanje in zaščito žive dediščine ter spodbujala nosilce žive dediščine k vpisu v register nesnovne kulturne dediščine. SJ Godba Liboje že 90 let ohranja živo dediščino godbeništva. (Foto: ZKŠT Žalec) Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 20, 15. maj 2025 KULTURA Na ogled prelomnica celjske in svetovne zgodovine Razstava o ranah, ki se ne smejo ponoviti V Muzeju novejše zgodovine Celje so pretekli teden odprli letošnjo osrednjo razstavo Konec vojne, živel mir! Celje 1945. Z njo so v muzeju ob dnevu zmage obeležili osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. »Leto 1945 je ena najpomembnejših prelomnic tako svetovne, slovenske kot celjske zgodovine, ki še danes odzvanja v naši kolektivni zavesti. Razstava se osredotoča na doga- janje v letu 1945 v Celju in na Celjskem, na njej je pred- stavljena široka paleta vsebin, od nacističnega terorja in raznarodovanja do upora in osvoboditve ter povojne represije in obnove,« pravijo v muzeju. Izjemna in vr- hunska razstava bo na ogled do februarja naslednje leto. SIMONA ŠOLINIČ Avtor razstave in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar »Vsebina razstave je logično urejena tako po prostorih kot po poglavjih in rad bi verjel, da je na razstavi predstavlje- no vse tisto najpomembnejše, kar je potrebno vedeti tako o drugi svetovni vojni kot zlasti o njenem koncu v našem me- stu,« pravi njen avtor in direk- tor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Doživetje surovega napada in bolečin Razstava je tako poveza- na z osemdeseto obletnico konca največjega in najsuro- vejšega spopada v zgodovini človeštva, ki je povzročil ne- izmerno uničenje, bolečino in trpljenje ter zahteval milijone življenj. Celje je plačalo velik krvni davek. »Med vojno in zaradi nje je Celje po doslej zbranih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino utrpelo več kot 1.600 smrtnih žrtev ali kar 9 odstotkov svojega prebivalstva. Skoraj polovico leta 1945,« pojasni Kregar. Vse to vpliva na to, da tudi osem desetletij kasneje leto 1945 še vedno odzvanja v kolektivni zavesti in vzbuja paleto najrazličnejših čustev ter občutkov, od ponosa in hvaležnosti do bolečine in boja in aktivnega prispevka k zmagi nad nacifašizmom smo se Slovenci ne le obranili pred narodnim in v veliki meri tudi fi zičnim izginotjem, ki so nam ga namenili okupatorji, temveč smo tudi okrepili svojo naro- dno samozavest. Kot sestavni del jugoslovanske in medna- rodne antifašistične koalicije smo se, kot radi rečemo, znašli trdno na pravi strani zgodovi- ne, dobršen del zasužnjenega nacionalnega ozemlja, mislim seveda na Primorsko, vrnili k matici ter na novo postavili in utrdili temelje, na katerih se je postopoma gradila in še danes stoji samostojna slovenska dr- žava,« dodaja Kregar. Cilj razstave v muzeju no- vejše zgodovine je celovit, na- zoren, znanstveno objektiven in muzeološko vpogled v leto 1945 oziroma dogajanje ob koncu druge svetovne vojne v Celju in okolici. Nekateri predmeti prvič na ogled Ob nekaterih že večkrat raz- stavljenih predmetih iz zbirk muzeja so na tej razstavi prvič na ogled tudi nekateri pred- meti, fotografi je in pričevanja, ki so jih v muzeju pridobili v zadnjem desetletju. »Med drugim knjižica pesmi, ki je nastala v Starem piskru leta 1942 in ki je bila še do nedav- nega javnosti povsem nezna- na, saj so jo hranili potomci avtorja Mirka Hribarja, žele- zničarja in člana odporniške- ga gibanja iz Sevnice, umrlega v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Gre tudi za ta- boriščno obleko Celjana Bo- židarja Godca, ki je preživel Dachau. V delu razstave, ki je namenjen povojnim tragičnim in travmatičnim dogodkom, je prvič mogoče prebrati tudi odlomek iz neobjavljenih spo- minov Celjana nemškega rodu, zdravnika Walterja Negrija, ki je leto 1945 doživljal s perspek- tive poraženih,« dodaja Kregar. Tudi o žalostni usodi otrok Na razstavi je posebna pozor- nost namenjena žalostni usodi številnih otrok. »Vojna jim ni ukradla le mladosti, ampak je zaznamovala tudi njihovo kasnejšo življenjsko pot,« po- jasnjuje sogovornik. Poseben del razstave je namenjen do- gajanju po osvoboditvi, ko se je življenje začelo postopoma vračati v normalne tirnice in ko se je začelo obenem graditi na novih družbeno-političnih in gospodarskih temeljih. Razstavo je oblikovno v pro- storu uredila Suzana Senica. »Razstava je nastajala z mi- slijo na najširši krog javnosti, tako domače kot tuje. Prven- stveno je namenjena učencem in dijakom. Čeprav odraščajo v času novih vojnih strahot, zločinov in genocidov, ki se dogajajo nedaleč od nas in za katere se že desetletja, vse od leta 1945, zaklinjamo, da se ne smejo več ponoviti. Tudi zaradi boljšega razumevanja sveta okoli njih, predvsem pa odziva nanj, smo jim vsi, ki nam je mar, dolžni pokaza- ti in razložiti, zakaj je treba braniti in utrjevati že dodobra razmajane temelje, na katerih je leta 1945 nastala povojna Evropa. In zakaj so vrednote antifašizma, svobode in miru brezčasne, za tako majhen in ranljiv narod, kot je naš, pa usodnega in življenjskega po- mena,« pravi avtor razstave dr. Tonček Kregar. Foto: Andraž Purg travm. »Z nacionalno-politič- nega in s kulturnega vidika gre nedvomno za najpomembnej- šo prelomnico v naši novejši zgodovini. Po zaslugi sloven- skega narodnoosvobodilnega Dr. Tonček Kregar: »Po zaslugi slovenskega narodnoosvobodilnega boja in aktivnega prispevka k zmagi nad nacifašizmom smo se Slovenci ne le obranili pred narodnim in v veliki meri tudi  zičnim izginotjem, ki so nam ga namenili okupatorji, temveč smo tudi okrepili svojo narodno samozavest.« »S slovesom generacij, ki so doživele vojne strahote v času, na katerega se nanaša razstava, v našem kolektivnem in zgodovinskem spominu nastaja vrzel, ki je v celoti ni mogoče zapolniti. Upam, da jo bo ta razstava vsaj v neki meri. In v veliki meri prav z njihovo pomočjo. Z njihovimi zapisi, fotogra jami, pismi in drugimi izseki iz njihovih življenj,« je dejal Kregar. Čeprav je večina razstavljenih predmetov iz zbirke muzeja, so marsikateri predmet muzeju za razstavo predali številni, ki so jih hranili pri sebi. Gre za neprecenljive stvari, ki so del izjemne, a boleče zgodovine našega mesta in preteklega časa. Lastništvo izposojenega gradiva je na razstavi jasno navedeno. Na ogled so tudi oble- ke, ki nas opominjajo, da mir nikoli ni bil in nikoli ne bo nekaj samoumevnega. Je najvišja vrednota, za katero si moramo prizadevati vsi. Po besedah Kregarja je razstava posvečena spomi- nu na vse, ki so vojno doživeli, ter tudi spominu na vse, ki so na lastni koži izkusili ločnico med vojno in mirom. Ter upanju, da te ločnice nam in našim zanamcem nikoli ne bo treba izkusiti. Prvi nosilec žive dediščine Kulturno društvo Godba Liboje je postalo prvi nosilec žive dediščine, ki je bilo v aprilu 2025 vpisano v register nesnovne kulturne dediščine na območju občine Žalec. Kot so sporočili iz Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, so s tem izpolnili kriterij Zelene sheme sloven- skega turizma, da je najmanj en nosilec iz destinacije vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Kot še dodajajo, si bo destinacija Žalec tudi v prihodnje prizadevala za ohranjanje in zaščito žive dediščine ter spodbujala nosilce žive dediščine k vpisu v register nesnovne kulturne dediščine. SJ Godba Liboje že 90 let ohranja živo dediščino godbeništva. (Foto: ZKŠT Žalec) Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 20, 15. maj 2025 KRONIKA V aprilu je bilo na Celjskem kar nekaj vlomov v cerkve ali župnišča. Policija vse primere še preiskuje, storilci namreč še niso prijeti. Zaenkrat torej ni zna- no, ali gre za organizirana kazniva dejanja, ko nekdo načrtno vlomi v vnaprej izbrane cerkve. Prav tako ni znano, ali gre za istega storilca. Vzorec vlomov bi na slednje lahko nakazoval, saj so v zadnjem času na udaru predvsem cerkve na območju Vojnika. SIMONA ŠOLINIČ »Ne enega vloma, naše lepo Frankolovo je ponoči preživelo roparski pohod. Poleg tega, da so vlomili v župnijsko cerkev, so vlomili še v podružnično cerkev in v vsaj en zasebni avto na poti k podružnici. Iskali so zgolj denar. Sicer pa se vlomi v cerkve v okolici Celja doga- jajo že od velike noči,« je pred dnevi na družbenem omrežju zapisal priznan duhovnik s Frankolovega Branko Cestnik. Kot po tekočem traku Na policiji so potrdili, da so v začetku tedna obravnavali tri tovrstne vlome, in sicer v Šentjurju, na Frankolovem in v Dolu pod Gojko. »V vseh pri- merih je storilec ukradel goto- vino, iz cerkve v Šentjurju še dve mešalni mizi. Povsod je škodo povzročil še s poškodo- vanjem vrat oziroma oken. V vseh treh primerih smo opra- vili oglede krajev kaznivih dejanj, zbiranje obvestil še traja. V zadnjih mesecih smo obravnavali kar nekaj vlomov v cerkve in cerkvene objekte. Storilcev še nismo izsledili,« so za Novi tednik povedali v Policijski upravi Celje. Podroben pregled policijskih poročil s Celjskega kaže, da so se predvsem aprila tovrstni dogodki vrstili kot po tekočem traku. Cerkev v Vojniku je bila aprila dvakrat tarča vlomilcev. Sredi aprila je neznanec iz nje ukradel pokrovčka dveh keli- hov, pred tem je neznanec v cerkev poskušal vlomiti, a ni znano, kaj ga je odvrnilo. Sto- rilec je takrat s poškodovanjem vrat povzročil za približno 500 evrov škode. Prav tako aprila so policisti preiskovali tudi vlom v cerkev v Kompolah. Tam storilec ni ničesar ukradel, a je z vlo- mom povzročil za tisoč evrov škode. Letos spomladi so vlo- milca imeli tudi na Strmci pri Laškem. Tudi tam ni iz cerkve nič ukradel, je pa poškodoval dvojna vrata in okna. Gotovino je »pobasal« tat, ki je vlomil v cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah. Da so cerkve, župnišča ali kapelice po Sloveniji pogosto tarča vandalov in vlomilcev, kažejo tudi podatki iz letnega poročila za Katoliško cerkev. Največ teh kaznivih dejanj v cerkvah je bilo v letu 2023 na območju Ljubljane, sledila sta Maribor in Celje. Glede na statistiko je bilo vlomov v cerkve na Celjskem največ v letih 2013 in 2016, in sicer 25 letno. Od leta 2013 do 2023 je bilo 140 takšnih vlomov v naši regiji. V Ljubljani več kot 400. Kaznovali voznike tovornih vozil in avtobusov Minuli četrtek so policisti pri nadzoru voznikov to- vornih vozil in avtobusov na Celjskem ugotovili več kršitev. Nadzor je bil organiziran tako, da so tovorna vozila in avtobuse preusmerjali na počivališča in z vozniki iz- vedli postopke. Pri voznikih tovornih vozil so zaznali 36 kršitev, pri voznikih avtobusov dve. Med zaznanimi kršitvami so bile najpogostejše preobremenjenost vozil, neupoštevanje obveznih počitkov in odmorov, napake pri delovanju tahografov in prekoračitev hitrosti. Posamični prekrški so bili telefoniranje med vožnjo, prekratka varnostna razdalja ter nepravilno zavarovan tovor. Eden od ustavljenih voznikov tovornih vozil je vozil pod vplivom alkohola, enemu je hitri test pokazal prisotnost kokaina v organizmu. »Vsaka od omenjenih kršitev voznikov tovornih vozil in avtobusov je zelo ne- varna, saj so posledice prometnih nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila, pogosto hude. Prav tako zaradi odstranjevanja posledic tovrstnih nesreč običajno prihaja do daljših zastojev. Če vozniki tovornih vozil ne upo- števajo pravil o počitkih, se zaradi utrujenosti zmanjša njihova zbranost in podaljša odzivni čas, kar lahko hitro privede do prometnih nesreč,« pravijo na celjski policiji. Prekomerna teža tovornih vozil lahko vodi do tehničnih okvar in poškodb vozišča. Zaradi daljše zavorne poti je izredno pomembna tudi večja varnostna razdalja. Vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden glavnih dejavni- kov tveganja za nastanek prometnih nesreč. Vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, praviloma slabše zaznavajo dogajanje na cestah, zmanjša se njihova možnost pred- videvanja in presoje, poveča se verjetnost povzročitve prometne nesreče. Pri vozniku, ki ima v krvi 0,5 promila alkohola, se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola se za osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Pijani povzročali nesreče, eden trčil v hišo V nedeljo se je na avtocesti v bližini Tepanja zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil močno pijan ro- munski voznik tovornega vozila. Voznik, ki ni vozil po sredini voznega pasu, je na dveh mestih, kjer potekajo cestna dela, trčil v začasno ločilno ograjo, jo prebil in z vozilom obstal. Pri tem je poškodoval rezervoar vozila, zato je gorivo izteklo. Vo- znik je imel v krvi 2,3 promila alkohola. Zaradi povzro- čitve prometne nesreče so mu policisti izdali plačilni nalog, ki ga je sicer poravnal na kraju. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola bo sledil obdolžilni predlog. Voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola, so policisti obravnavali v nedeljo še na Mariborski cesti v Celju. V krvi je imel 1,2 promila alkohola. Tudi v tem primeru bo sledil obdolžilni predlog. Isti dan so policisti v Celju ustavili voznika avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, avtomobil je bil tudi neregistriran. Na njem sta bili nameščeni registrski tablici, ki pripadata drugemu vozilu. Za nameček je voznik vozil še krepko pod vplivom alkohola. Moškemu so avtomobil zasegli. Pretekli teden je pijan voznik na Cesti v Lokrovec v Ce- lju trčil v eno od večstanovanjskih hiš. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi voznik osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola in z neprilagojeno hitrostjo, zapeljal s ceste čez delovišče in nato trčil v steno večstanovanjske hiše. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. V nesreči se je lažje poškodoval. Policisti bodo zoper njega podali obdolžilni predlog. Preventivni nasveti so vedno dobrodošli. (Foto: FB PUC) Šentjurski policisti svetovali obiskovalcem Policisti Policijske postaje Šentjur so v sodelovanju s Šolo vožnje Šolskega centra Šentjur in z Društvom ljubiteljev staro- dobnikov Večno mladi Šentjur pripravili preventivni dogodek Varno na motor in nazaj domov. Dogodek je bil v okviru prireditve Šentjurjevo 2025 – Srečanje ljubiteljev starodobnih vozil, kjer policisti sodelujejo že sedem- najsto leto zapored. Gre za množično obiskano prireditev, ki se je udeležujejo številni ljubitelji starodobnih vozil. Panoramske vožnje starodobnih vozil se običajno udeleži več kot sto vozni- kov. V okviru dejavnosti so policisti tokrat voznikom enoslednih vozil predstavili nasvete za varno udeležbo v prometu, ob tem pa tudi opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. Letos je bila tarča vlomilcev tudi znamenita cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah. (Foto: Andraž Purg) Aprila tarče vlomilcev številne cerkve na Celjskem Gre za organizirane vlome v cerkve? Iz podatkov za leto 2022 izha- ja, da je bila preiskanost tovr- stnih kaznivih dejanj malo več kot 30-odstotna. Leta 2020 je bila s kaznivimi dejanji pov- zročena škoda, višja od 100 tisoč evrov. Fotografija, ki jo je na družbenem omrežju objavil duhovnik s Frankolovega Branko Cestnik. Pripisal je, da so se vlomilci »spravili« tudi na pušico za Karitas, ki je nameščena ob cerkvenih klopeh. (Foto: FB BC) Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 20, 15. maj 2025 ŠPORT Lahko bi tudi nepreklicno odstopil Robnikova v Italiji premagala vse Celjska ultramaratonka Nataša Robnik je izjemno te- kla na italijanski tekmi Nove Colli. 200 kilometrov je pretekla hitreje od vseh tekmovalk in tekmovalcev. Za njo se je zvrstilo pet moških, najboljši med njimi, Vittorio Silva, je za njo zaostal za uro in 12 minut. Druga najboljša tekmovalka, Sara Pastore, je za Natašo pritekla v cilj z zaostankom dveh ur in 46 minut. »Neverjeten dan. Za enega od treh najtežjih ultra tekov v Evropi, ki ima tudi 4 tisoč višinskih metrov, sem potrebovala 21 ur in 4 minute ter osvojila prvo mesto v absolutni konkurenci,« je povedala 49-letna Celjanka. Dodala je zanimivost: »Leta 1999 je tu zmagal najboljši slovenski ultra tekač Dušan Mravlje. Takrat je bila proga dolga 203 kilometre, njegov čas je bil 22 ur in 20 minut.« Nataša Robnik je dosegla drugi najboljši čas med ženskami doslej na tej progi, hitrejša je bila zgolj Američan- ka Brenda Carawan. Celjanka je postavila nov mejnik na svoji izjemno uspešni športni poti, med katero je postala večkratna državna rekorderka v 12- in 24-urnem teku ter v teku na 100 kilometrov, bila je tudi tretja na znamenitem Spartathlonu. DŠ Fotografije in opisi 27 olimpijcev, a prostora za nove je dovolj Športna smetana gimnazije zdaj slikovno ovekovečena V prostorih I. gimnazije v Celju je bilo odprtje stalne razstave z naslovom Olimpijci s I. gimnazije v Celju. Ideja, zasnova in vsa besedila so nastali po zaslugi ravnatelja dr. Antona Šepetavca. DEAN ŠUSTER »Da ima naša gimnazija izje- mno bogato športno zgodovino in da se lahko ponaša z marsi- katerim odličnim rezultatom ter vrhunskimi športniki, je bolj ali manj znano. Zagotovo precej manj je bilo do srede, 7. maja, znanega o naših kar 27 olimpijcih,« je dejal Šepetavc, ki je razstavo pripravil ob po- moči Branka in Aneja Bezgov- ška (pridobivanje in obdelava fotografij). Pisana športna elita Razstava krasi stene v predd- verju Dvorane Kajuh, slavnost se je začela v stari telovadnici, ki je bila tako kot šola zgraje- na leta 1913. »Ne prostor in ne stavba, ljudje ustvarjamo šolo; kolikor smo dobri ljudje v njej, toliko je dobra šola,« je dodal Anton Šepetavc, izjemno po- nosen na udeležbo povabljen- cev. Prišli so Vlado Bojović, He- lena Javornik, Renata Strašek, Katarina Srebotnik, Ana Drev, Bernard Vajdič, Vid Poteko, Dušan Podpečan, Maja Miha- linec (Zidar), Ana Velenšek, Petra Nareks in Kaja Verdnik. Častni gostje so bili nekateri iz- jemni celjski športniki, trenerji in športni funkcionarji Marjan Fabjan, Mile Čepin, Tone Ti- selj, Bojan Prašnikar, Jolanda Čeplak (Steblovnik), Tomaž Jeršič, Matej Polutnik, Uroš Kranjc, Dušan Konda, Peter Svet, Stane Rozman, Vid Boto- lin … Prireditve so se udeležili tudi direktorji celjskih javnih zavodov, ravnatelji, profesorji in dijaki gimnazijskih športnih oddelkov. Ob ravnatelju sta bila slavnostna govornika celjski župan Matija Kovač in pred- sednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac, oba nekdanja »kajuhovca«. Posebna energija in ponos Od prvih povojnih olimpij- skih iger v Londonu leta 1948 do lanskih v Parizu je na njih tekmovalo 27 gimnazijk in gi- mnazijcev. Na poletnih OI jih je bilo 20: Alma Butia, Stanko Lorger, Jože Brodnik, Vlado Bojović, Renata Strašek, Helena Javornik, Katarina Srebotnik, Luka Žvižej, Dušan Podpečan, Petra Nareks, Peter Kauzer, Ma- rina Tomić, Anamari Velenšek, Žana Jereb, Maja Mihalinec, Maruša Černjul, Adrian Gom- boc, Vid Poteko in Urh Kastelic. Na zimskih OI je bila sedmeri- ca: Ana Drev, Bernard Vajdič, Rok Marguč, Gloria Kotnik, Tina Robnik, Tit Štante in Kaja Verdnik. Dvakrat se je parao- limpijskih iger udeležila Lena Gabršček. Kajakaš Peter Kauzer in judoistka Anamari Velenšek sta olimpijska podprvaka (Rio 2016), deskarka Gloria Kotnik je osvojila bronasto medaljo (Pe- king 2022). Ob ogledu razstave in kasnejšem druženju je bilo mogoče čutiti ogromno pozitiv- ne energije, veliko zadovoljstva, veselja in ponosa. Nogometaši Celja so v 34. krogu 1. slovenske lige doživeli deveti poraz, po katerem je trener Al- bert Riera javno ponudil svoj odstop. Glede na to, da je njego- vo moštvo komaj četrto na lestvici, bi pričakovali, da bo vodstvo kluba njegov odstop sprejelo. Toda po- treben bo razmislek. Špa- nec ima očitno ponudbe drugih klubov, NK Celje pa bi lahko še drugič zanj iztržilo odškodnino. Ko- per je v Celju slavil s 3 : 2 Kristjan Križan iz Galicije je bil nekdaj upravnik stadiona, po dolgih letih se je vrnil s trobento ter igral med tekmo in po njej. (Foto: DŠ) (preostali izidi Bravo – Kalcer 4 : 0, Mura – Olimpija 1 : 1, Domžale – Nafta 2 : 0, Mari- bor – Primorje 3 : 1). Vezist Celja Mark Zabukovnik je dejal: »Po našem vodstvu z 2: 0 je sledila nesrečna enajst- metrovka, nakar smo slabo začeli drugi polčas.« Dodal je še, da bodo »šli na glavo« v finalu pokala NZS. Ta je bil včeraj v Ljubljani. Na lovo- riko sta upala tudi Celjana, zdaj člana Kopra, vratar Me- tod Jurhar in Denis Popović, ki je na celjskem stadionu po- vedal: »Želimo osvojiti drugo mesto. Zasluženo se vrača- mo na Obalo s tremi točka- mi. Proti Celju vsi trpijo vsaj v nekem obdobju in tako je bilo tudi z nami.« Olimpija ima 70 točk, Maribor 66, Koper 62, Celje 57 in Bravo 53. DŠ Slovo Blaže Čeh od Celja Po sedmih zelo uspešnih sezonah pri Ženskem ko- šarkarskem klubu Cinkarna Celje je Blaža Čeh zapustila knežje mesto. V naslednji sezoni se želi pr- vič preizkusiti v tujini. Blaža je v sedmih sezonah v celjskem dresu odigrala 285 članskih tekem in osvojila po sedem naslovov državne in pokalne prvakinje, trikrat se je lovorike veselila tudi v mednarodni ligi Waba. Na zaključnem turnirju Jadranske lige leta 2023 v Pod- gorici je bila izbrana za najbolj koristno igralko (MVP). Ob kar 15 članskih lovorikah je v dre- su Cinkarne osvojila še števil- ne naslove prvakinje v mlajših starostnih kategorijah. »V ta klub sem prišla kot najstnica z željo po napredovanju. Po vseh teh letih lahko rečem, da sem se tukaj oblikovala tako košar- karsko kot osebnostno. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem v klubu in okrog njega, še posebej trenerju Damirju Grgiću in vsem soigralkam, s katerimi smo si v teh letih delile igrišče. Verjamem, da se bodo naše poti še kdaj kri- žale,« je povedala nekdanja kapetanka Cinkarne, ki je ma- turirala na I. gimnaziji v Celju. Predsednik kluba Borut Kop je ob tem dodal: »Blaža se bo v zgodovino našega kluba vpi- sala kot ena od igralk z največ članskimi sezonami in največ osvojenimi lovorikami. V naš klub je iz Murske Sobote prišla, ko še ni dopolnila 15 let. Takrat Blaža Čeh je bila zelo zanesljiva v vlogi branilke. Pred dvema letoma ji je v Podgorici proti Budučnosti uspela izvrstna predstava. (Foto: Andraž Purg) smo ji obljubili dobre pogoje za njen košarkarski in oseb- nostni razvoj. Izjemno veseli in ponosni smo lahko, da se je ob uspešnem šolanju razvila v eno ključnih igralk zgodo- vinske generacije kluba, ki je trikrat zapored osvojila trojno krono. V tem obdobju je bila tudi članica vseh slovenskih reprezentančnih selekcij. Na njeni nadaljnji igralski poti ji želimo veliko uspeha, seveda ji bodo vrata našega kluba tudi v prihodnosti vedno na stežaj odprta.« DŠ Nataša Robnik je ponosna na svojo zadnjo zmago. (Foto: Andraž Purg) Dr. Anton Šepetavc med predstavi- tvijo razstave ob Katarini Srebotnik, Matiji Kovaču, Miletu Čepinu … Ko je Vlado Bojović (desno) igral za jugoslovansko rokometno reprezen- tanco na OI v Montrealu, je bil Tone Tiselj (v sredini), ki je s slovensko rokometno reprezentanco osvojil srebro na EP , star 15 let, nekdanji kapetan Celja Pivovarne Laško Tomaž Jeršič pa 8. Foto: Jože Petrak Zajc Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 20, 15. maj 2025 ŠPORT Devet medalj Neptunovih plavalcev Tekmovanje, imenovano Mednarodni miting Ilirija, je v Ljubljano privabilo več kot 600 plavalcev iz 23 slovenskih klubov, petih hrvaških in kluba iz Bosne in Hercegovine. Za PK Neptun Celje je tekmovalo 12 plavalcev iz 1. ekipe: Nino Capello, Miha Čujež, Ai- dan Ermenc, Martin Fošnarič, Teo Jezovšek Špiljar, Tilen Krošelj, Julijan Pevec, Nejc Šetina, Vid Završnik, Taya Čanžek, Gaja Ivanuša Plevnik in Zala Valek. Julijan Pevec se je domov vrnil s štirimi zlatimi odličji in z enim bronastim. Nino Capello je bil med kadeti dvakrat tr e tji. P o enkr at s t a bili tr e tji še Zala V alek in T a y a Čanž ek . D Š V svojih dvoranah za polfinale DP Slovenska hokejska repre- zentanca je doživela drugi poraz na SP. Na prvi tekmi elitne skupi- ne v predtekmovalni skupini A v Stockholmu je bila Kanada boljša s 4 : 0, v drugem krogu je naša izbrana vrsta izgubila pro- ti slovaški s 3 : 1. Slovaki so bili boljši predvsem v prvih dveh tretjinah, ko so dosegli vse tri gole. V zadnji tretjini so imeli Slovenci zelo lepo priložnost za prvi gol na SP. Minuto in šest sekund so imeli dva igral- ca več, a v tem obdobju niso bili uspešni. A so zadeli takoj zatem, ko so imeli na ledu le še enega igralca več. Uspešen je bil Celjan Ken Ograjenšek. Poskus brez vratarja Sloveniji v zadnji minuti ni prinesel uspe- ha, Slovaška je ob praznih vra- tih nekaj sekund pred sireno V dvorano Zlatorog prihajajo državni prvaki Prva bitka za regijo in finale Slovenska moška rokometna reprezentanca je v konku- renci z Litvo, Estonijo in s Severno Makedonijo po priča- kovanjih kvalifi kacijski ciklus za nastop na evropskem prvenstvu končala s stoodstotnim izkupičkom. DEAN ŠUSTER Ob koncu je v dvorani Go- lovec premagala Estonijo s 36 : 30. Najbolj obiskana dvorana Kapetan je bil član Celja Pi- vovarne Laško Tadej Mazej. V zadnjem ciklu kvalifi kacij sta bila v izbrani vrsti nje- gova klubska soigralca Gal Gaberšek in Uroš Miličević. V večji celjski dvorani bo v soboto (18.00) prva tekma polfi nala državnega prven- stva med Celjem in Gore- njem. Velenjčani so aktual- ni državni prvaki. Dvorana Zlatorog je bila med vsemi v Sloveniji najbolje obiskana v tej sezoni domačega prven- stva, saj si je tekme ogledalo v povprečju malo manj kot tisoč obiskovalcev. Na obra- čunih s Trimom je bilo 2.500 in 2.000 gledalcev, na derbi- ju proti Slovanu se je zbralo 2.220 navijačev, Gorenje je Črno-beli do prednosti po šestmetrovkah Ekipi Dobovca in vrhniškega Silika sta začeli fi nale državnega prvenstva v futsalu. V Rogaški Slatini je zasedba Dobovca na prvem obračunu zmagala po šestmetrovkah s 7 : 5. Redni del se je končal s 3 : 3, strelci pri gostiteljih so bili Tilen Rajter, Alen Ruis in Matej Fideršek. Vsi trije so bili kasneje uspešni izvajalci šestmetrovk, dokončno je zmagovalca odločil Tilen Trstenjak. »Siliko ima mlado in agresivno ekipo. Želi do naslo- va, ki je v preteklih letih pripadal nam. A mi naslova ne damo. Tudi zaradi zmagovalne miselnosti, ki nas krasi že nekaj let. Če bomo pravi, bomo prvaki. Sicer bomo čestitali tekmecem,« je povedal trener Dobovca Rok Mordej. Ekipi v fi nalu igrata na tri zmage. Drugi obračun bo v petek na Vrhniki. Če bodo Dobovčani uspešni, bodo imeli prvo zaključno žogo že v torek (20.00) v svoji dvorani. DŠ privabilo 1.650 obiskovalcev. V soboto bo ta številka na no- vem lokalnem derbiju najbrž krepko presežena. Samozavestni v boj »Osvojili smo prvo mesto v svoji skupini in imamo prednost domačega igrišča v polfi nalnih bojih. Z do- brimi občutki se podajamo naproti najpomembnejšim tekmam v sezoni. Dvoboj z aktualnim prvakom priča- kujemo samozavestni,« je rekel trener Paulo Pereira. Druga tekma bo že v sredo ob 20.15 v velenjski Rdeči dvorani, morebitna tretja pa v soboto, 24. maja, v Celju. Drugi polfi nalni par je RD LL Grosist Slovan – RK Trimo Trebnje. Slovenska ženska rokometna reprezentanca je upala na posebno povabilo od mednarodne zveze za nastop na SP, a ga je prejela Hrvaška. Celjani so prijetno presenečenje dosedanje- ga dela prvenstva, Velenjčani so še vedno aktualni državni prvaki. (Foto: Andraž Purg) Celjan Ograjenšek prvi strelec naših na SP zadela vratnico. V tej tretji- ni je bilo razmerje strelov 10 : 5 za Slovenijo, na celotni tekmi pa 39 : 18 za Slovaško. »Vedeli smo, da bodo takoj začeli močno, zato smo se znašli pod pritiskom. Hitro smo dobili dva gola. Lahko smo zadovoljni s pristopom in z energijo. Dosegli smo gol, skušali še pritiskati, a je malo zmanjkalo. Izgubili smo, a smo zadovoljni s svo- jo igro,« je povedal 33-letni Ograjenšek. V reprezentanci je tudi 28-letni Celjan Žan Jezovšek. Slovenija je bila v ponedeljek prosta, v to- rek se je pomerila z Latvi- jo. Odločilna obračuna za obstanek med elito naj bi bila v nedeljo z Avstrijo in v ponedeljek s Francijo (oba ob 16.20). DŠ Ken Ograjenšek (na fotografiji) je član avstrijskega Linza. Žan Jezov- šek igra za nemški Lindau. (Foto: DŠ) V soboto sta pri- jetno presenetili košarkarski moštvi s Celjskega, ki sta v gosteh dobili prvi četrtfi nalni tekmi državnega prven- stva. Ekipa Term Oli- mia je bila v Dom- žalah boljša od Heliosa za tri toč- ke, Šentjur je v Lju- bljani ugnal Ilirijo z razliko 12 točk. Podčetrtčani so Domžalčane gostili že včeraj. Šentjurča- ni bodo Ljubljanča- ne pričakali v sobo- t o (1 9.00). DŠ Trener šentjurskih košarkarjev je Jan Šentjurc. (Foto: KK Šentjur) Tri plavalke in devet plavalcev celjskega Neptuna (Foto: PK Neptun) Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 20, 15. maj 2025 ŠPORT Lahko bi tudi nepreklicno odstopil Robnikova v Italiji premagala vse Celjska ultramaratonka Nataša Robnik je izjemno te- kla na italijanski tekmi Nove Colli. 200 kilometrov je pretekla hitreje od vseh tekmovalk in tekmovalcev. Za njo se je zvrstilo pet moških, najboljši med njimi, Vittorio Silva, je za njo zaostal za uro in 12 minut. Druga najboljša tekmovalka, Sara Pastore, je za Natašo pritekla v cilj z zaostankom dveh ur in 46 minut. »Neverjeten dan. Za enega od treh najtežjih ultra tekov v Evropi, ki ima tudi 4 tisoč višinskih metrov, sem potrebovala 21 ur in 4 minute ter osvojila prvo mesto v absolutni konkurenci,« je povedala 49-letna Celjanka. Dodala je zanimivost: »Leta 1999 je tu zmagal najboljši slovenski ultra tekač Dušan Mravlje. Takrat je bila proga dolga 203 kilometre, njegov čas je bil 22 ur in 20 minut.« Nataša Robnik je dosegla drugi najboljši čas med ženskami doslej na tej progi, hitrejša je bila zgolj Američan- ka Brenda Carawan. Celjanka je postavila nov mejnik na svoji izjemno uspešni športni poti, med katero je postala večkratna državna rekorderka v 12- in 24-urnem teku ter v teku na 100 kilometrov, bila je tudi tretja na znamenitem Spartathlonu. DŠ Fotografije in opisi 27 olimpijcev, a prostora za nove je dovolj Športna smetana gimnazije zdaj slikovno ovekovečena V prostorih I. gimnazije v Celju je bilo odprtje stalne razstave z naslovom Olimpijci s I. gimnazije v Celju. Ideja, zasnova in vsa besedila so nastali po zaslugi ravnatelja dr. Antona Šepetavca. DEAN ŠUSTER »Da ima naša gimnazija izje- mno bogato športno zgodovino in da se lahko ponaša z marsi- katerim odličnim rezultatom ter vrhunskimi športniki, je bolj ali manj znano. Zagotovo precej manj je bilo do srede, 7. maja, znanega o naših kar 27 olimpijcih,« je dejal Šepetavc, ki je razstavo pripravil ob po- moči Branka in Aneja Bezgov- ška (pridobivanje in obdelava fotografij). Pisana športna elita Razstava krasi stene v predd- verju Dvorane Kajuh, slavnost se je začela v stari telovadnici, ki je bila tako kot šola zgraje- na leta 1913. »Ne prostor in ne stavba, ljudje ustvarjamo šolo; kolikor smo dobri ljudje v njej, toliko je dobra šola,« je dodal Anton Šepetavc, izjemno po- nosen na udeležbo povabljen- cev. Prišli so Vlado Bojović, He- lena Javornik, Renata Strašek, Katarina Srebotnik, Ana Drev, Bernard Vajdič, Vid Poteko, Dušan Podpečan, Maja Miha- linec (Zidar), Ana Velenšek, Petra Nareks in Kaja Verdnik. Častni gostje so bili nekateri iz- jemni celjski športniki, trenerji in športni funkcionarji Marjan Fabjan, Mile Čepin, Tone Ti- selj, Bojan Prašnikar, Jolanda Čeplak (Steblovnik), Tomaž Jeršič, Matej Polutnik, Uroš Kranjc, Dušan Konda, Peter Svet, Stane Rozman, Vid Boto- lin … Prireditve so se udeležili tudi direktorji celjskih javnih zavodov, ravnatelji, profesorji in dijaki gimnazijskih športnih oddelkov. Ob ravnatelju sta bila slavnostna govornika celjski župan Matija Kovač in pred- sednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac, oba nekdanja »kajuhovca«. Posebna energija in ponos Od prvih povojnih olimpij- skih iger v Londonu leta 1948 do lanskih v Parizu je na njih tekmovalo 27 gimnazijk in gi- mnazijcev. Na poletnih OI jih je bilo 20: Alma Butia, Stanko Lorger, Jože Brodnik, Vlado Bojović, Renata Strašek, Helena Javornik, Katarina Srebotnik, Luka Žvižej, Dušan Podpečan, Petra Nareks, Peter Kauzer, Ma- rina Tomić, Anamari Velenšek, Žana Jereb, Maja Mihalinec, Maruša Černjul, Adrian Gom- boc, Vid Poteko in Urh Kastelic. Na zimskih OI je bila sedmeri- ca: Ana Drev, Bernard Vajdič, Rok Marguč, Gloria Kotnik, Tina Robnik, Tit Štante in Kaja Verdnik. Dvakrat se je parao- limpijskih iger udeležila Lena Gabršček. Kajakaš Peter Kauzer in judoistka Anamari Velenšek sta olimpijska podprvaka (Rio 2016), deskarka Gloria Kotnik je osvojila bronasto medaljo (Pe- king 2022). Ob ogledu razstave in kasnejšem druženju je bilo mogoče čutiti ogromno pozitiv- ne energije, veliko zadovoljstva, veselja in ponosa. Nogometaši Celja so v 34. krogu 1. slovenske lige doživeli deveti poraz, po katerem je trener Al- bert Riera javno ponudil svoj odstop. Glede na to, da je njego- vo moštvo komaj četrto na lestvici, bi pričakovali, da bo vodstvo kluba njegov odstop sprejelo. Toda po- treben bo razmislek. Špa- nec ima očitno ponudbe drugih klubov, NK Celje pa bi lahko še drugič zanj iztržilo odškodnino. Ko- per je v Celju slavil s 3 : 2 Kristjan Križan iz Galicije je bil nekdaj upravnik stadiona, po dolgih letih se je vrnil s trobento ter igral med tekmo in po njej. (Foto: DŠ) (preostali izidi Bravo – Kalcer 4 : 0, Mura – Olimpija 1 : 1, Domžale – Nafta 2 : 0, Mari- bor – Primorje 3 : 1). Vezist Celja Mark Zabukovnik je dejal: »Po našem vodstvu z 2: 0 je sledila nesrečna enajst- metrovka, nakar smo slabo začeli drugi polčas.« Dodal je še, da bodo »šli na glavo« v finalu pokala NZS. Ta je bil včeraj v Ljubljani. Na lovo- riko sta upala tudi Celjana, zdaj člana Kopra, vratar Me- tod Jurhar in Denis Popović, ki je na celjskem stadionu po- vedal: »Želimo osvojiti drugo mesto. Zasluženo se vrača- mo na Obalo s tremi točka- mi. Proti Celju vsi trpijo vsaj v nekem obdobju in tako je bilo tudi z nami.« Olimpija ima 70 točk, Maribor 66, Koper 62, Celje 57 in Bravo 53. DŠ Slovo Blaže Čeh od Celja Po sedmih zelo uspešnih sezonah pri Ženskem ko- šarkarskem klubu Cinkarna Celje je Blaža Čeh zapustila knežje mesto. V naslednji sezoni se želi pr- vič preizkusiti v tujini. Blaža je v sedmih sezonah v celjskem dresu odigrala 285 članskih tekem in osvojila po sedem naslovov državne in pokalne prvakinje, trikrat se je lovorike veselila tudi v mednarodni ligi Waba. Na zaključnem turnirju Jadranske lige leta 2023 v Pod- gorici je bila izbrana za najbolj koristno igralko (MVP). Ob kar 15 članskih lovorikah je v dre- su Cinkarne osvojila še števil- ne naslove prvakinje v mlajših starostnih kategorijah. »V ta klub sem prišla kot najstnica z željo po napredovanju. Po vseh teh letih lahko rečem, da sem se tukaj oblikovala tako košar- karsko kot osebnostno. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem v klubu in okrog njega, še posebej trenerju Damirju Grgiću in vsem soigralkam, s katerimi smo si v teh letih delile igrišče. Verjamem, da se bodo naše poti še kdaj kri- žale,« je povedala nekdanja kapetanka Cinkarne, ki je ma- turirala na I. gimnaziji v Celju. Predsednik kluba Borut Kop je ob tem dodal: »Blaža se bo v zgodovino našega kluba vpi- sala kot ena od igralk z največ članskimi sezonami in največ osvojenimi lovorikami. V naš klub je iz Murske Sobote prišla, ko še ni dopolnila 15 let. Takrat Blaža Čeh je bila zelo zanesljiva v vlogi branilke. Pred dvema letoma ji je v Podgorici proti Budučnosti uspela izvrstna predstava. (Foto: Andraž Purg) smo ji obljubili dobre pogoje za njen košarkarski in oseb- nostni razvoj. Izjemno veseli in ponosni smo lahko, da se je ob uspešnem šolanju razvila v eno ključnih igralk zgodo- vinske generacije kluba, ki je trikrat zapored osvojila trojno krono. V tem obdobju je bila tudi članica vseh slovenskih reprezentančnih selekcij. Na njeni nadaljnji igralski poti ji želimo veliko uspeha, seveda ji bodo vrata našega kluba tudi v prihodnosti vedno na stežaj odprta.« DŠ Nataša Robnik je ponosna na svojo zadnjo zmago. (Foto: Andraž Purg) Dr. Anton Šepetavc med predstavi- tvijo razstave ob Katarini Srebotnik, Matiji Kovaču, Miletu Čepinu … Ko je Vlado Bojović (desno) igral za jugoslovansko rokometno reprezen- tanco na OI v Montrealu, je bil Tone Tiselj (v sredini), ki je s slovensko rokometno reprezentanco osvojil srebro na EP , star 15 let, nekdanji kapetan Celja Pivovarne Laško Tomaž Jeršič pa 8. Foto: Jože Petrak Zajc Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 20, 15. maj 2025 ŠPORT Devet medalj Neptunovih plavalcev Tekmovanje, imenovano Mednarodni miting Ilirija, je v Ljubljano privabilo več kot 600 plavalcev iz 23 slovenskih klubov, petih hrvaških in kluba iz Bosne in Hercegovine. Za PK Neptun Celje je tekmovalo 12 plavalcev iz 1. ekipe: Nino Capello, Miha Čujež, Ai- dan Ermenc, Martin Fošnarič, Teo Jezovšek Špiljar, Tilen Krošelj, Julijan Pevec, Nejc Šetina, Vid Završnik, Taya Čanžek, Gaja Ivanuša Plevnik in Zala Valek. Julijan Pevec se je domov vrnil s štirimi zlatimi odličji in z enim bronastim. Nino Capello je bil med kadeti dvakrat tr e tji. P o enkr at s t a bili tr e tji še Zala V alek in T a y a Čanž ek . D Š V svojih dvoranah za polfinale DP Slovenska hokejska repre- zentanca je doživela drugi poraz na SP. Na prvi tekmi elitne skupi- ne v predtekmovalni skupini A v Stockholmu je bila Kanada boljša s 4 : 0, v drugem krogu je naša izbrana vrsta izgubila pro- ti slovaški s 3 : 1. Slovaki so bili boljši predvsem v prvih dveh tretjinah, ko so dosegli vse tri gole. V zadnji tretjini so imeli Slovenci zelo lepo priložnost za prvi gol na SP. Minuto in šest sekund so imeli dva igral- ca več, a v tem obdobju niso bili uspešni. A so zadeli takoj zatem, ko so imeli na ledu le še enega igralca več. Uspešen je bil Celjan Ken Ograjenšek. Poskus brez vratarja Sloveniji v zadnji minuti ni prinesel uspe- ha, Slovaška je ob praznih vra- tih nekaj sekund pred sireno V dvorano Zlatorog prihajajo državni prvaki Prva bitka za regijo in finale Slovenska moška rokometna reprezentanca je v konku- renci z Litvo, Estonijo in s Severno Makedonijo po priča- kovanjih kvalifi kacijski ciklus za nastop na evropskem prvenstvu končala s stoodstotnim izkupičkom. DEAN ŠUSTER Ob koncu je v dvorani Go- lovec premagala Estonijo s 36 : 30. Najbolj obiskana dvorana Kapetan je bil član Celja Pi- vovarne Laško Tadej Mazej. V zadnjem ciklu kvalifi kacij sta bila v izbrani vrsti nje- gova klubska soigralca Gal Gaberšek in Uroš Miličević. V večji celjski dvorani bo v soboto (18.00) prva tekma polfi nala državnega prven- stva med Celjem in Gore- njem. Velenjčani so aktual- ni državni prvaki. Dvorana Zlatorog je bila med vsemi v Sloveniji najbolje obiskana v tej sezoni domačega prven- stva, saj si je tekme ogledalo v povprečju malo manj kot tisoč obiskovalcev. Na obra- čunih s Trimom je bilo 2.500 in 2.000 gledalcev, na derbi- ju proti Slovanu se je zbralo 2.220 navijačev, Gorenje je Črno-beli do prednosti po šestmetrovkah Ekipi Dobovca in vrhniškega Silika sta začeli fi nale državnega prvenstva v futsalu. V Rogaški Slatini je zasedba Dobovca na prvem obračunu zmagala po šestmetrovkah s 7 : 5. Redni del se je končal s 3 : 3, strelci pri gostiteljih so bili Tilen Rajter, Alen Ruis in Matej Fideršek. Vsi trije so bili kasneje uspešni izvajalci šestmetrovk, dokončno je zmagovalca odločil Tilen Trstenjak. »Siliko ima mlado in agresivno ekipo. Želi do naslo- va, ki je v preteklih letih pripadal nam. A mi naslova ne damo. Tudi zaradi zmagovalne miselnosti, ki nas krasi že nekaj let. Če bomo pravi, bomo prvaki. Sicer bomo čestitali tekmecem,« je povedal trener Dobovca Rok Mordej. Ekipi v fi nalu igrata na tri zmage. Drugi obračun bo v petek na Vrhniki. Če bodo Dobovčani uspešni, bodo imeli prvo zaključno žogo že v torek (20.00) v svoji dvorani. DŠ privabilo 1.650 obiskovalcev. V soboto bo ta številka na no- vem lokalnem derbiju najbrž krepko presežena. Samozavestni v boj »Osvojili smo prvo mesto v svoji skupini in imamo prednost domačega igrišča v polfi nalnih bojih. Z do- brimi občutki se podajamo naproti najpomembnejšim tekmam v sezoni. Dvoboj z aktualnim prvakom priča- kujemo samozavestni,« je rekel trener Paulo Pereira. Druga tekma bo že v sredo ob 20.15 v velenjski Rdeči dvorani, morebitna tretja pa v soboto, 24. maja, v Celju. Drugi polfi nalni par je RD LL Grosist Slovan – RK Trimo Trebnje. Slovenska ženska rokometna reprezentanca je upala na posebno povabilo od mednarodne zveze za nastop na SP, a ga je prejela Hrvaška. Celjani so prijetno presenečenje dosedanje- ga dela prvenstva, Velenjčani so še vedno aktualni državni prvaki. (Foto: Andraž Purg) Celjan Ograjenšek prvi strelec naših na SP zadela vratnico. V tej tretji- ni je bilo razmerje strelov 10 : 5 za Slovenijo, na celotni tekmi pa 39 : 18 za Slovaško. »Vedeli smo, da bodo takoj začeli močno, zato smo se znašli pod pritiskom. Hitro smo dobili dva gola. Lahko smo zadovoljni s pristopom in z energijo. Dosegli smo gol, skušali še pritiskati, a je malo zmanjkalo. Izgubili smo, a smo zadovoljni s svo- jo igro,« je povedal 33-letni Ograjenšek. V reprezentanci je tudi 28-letni Celjan Žan Jezovšek. Slovenija je bila v ponedeljek prosta, v to- rek se je pomerila z Latvi- jo. Odločilna obračuna za obstanek med elito naj bi bila v nedeljo z Avstrijo in v ponedeljek s Francijo (oba ob 16.20). DŠ Ken Ograjenšek (na fotografiji) je član avstrijskega Linza. Žan Jezov- šek igra za nemški Lindau. (Foto: DŠ) V soboto sta pri- jetno presenetili košarkarski moštvi s Celjskega, ki sta v gosteh dobili prvi četrtfi nalni tekmi državnega prven- stva. Ekipa Term Oli- mia je bila v Dom- žalah boljša od Heliosa za tri toč- ke, Šentjur je v Lju- bljani ugnal Ilirijo z razliko 12 točk. Podčetrtčani so Domžalčane gostili že včeraj. Šentjurča- ni bodo Ljubljanča- ne pričakali v sobo- t o (1 9.00). DŠ Trener šentjurskih košarkarjev je Jan Šentjurc. (Foto: KK Šentjur) Tri plavalke in devet plavalcev celjskega Neptuna (Foto: PK Neptun) Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 20, 15. maj 2025 INFORMACIJE »Po lanskem uspešnem dogodku se je ponovno potrdilo, da so doživetja v objemu narave tista, ki nas povezujejo in ustvarjajo najlepše spomine. Zato tudi letos ostajamo zvesti planini Golte, ki ponuja odlično izhodišče za vse načrtovane dejavnosti. Tam bomo 30. avgusta spet združili rekreacijske dejavnosti, animacije za najmlajše, prijetno druženje ter dobro glasbo s skupino Fehtarji, ki bo poskrbela za zabavo, kot je na planini še ni bilo,« je dejala vodja projekta Neli Z. Koren iz Mlekarne Celeia, največje mlekarne v slovenski lasti. Gibanje, narava in zabava za vse generacije – Prijave so že možne! Družinski dan in trail tek Zelene doline na Golteh se vračata Mlekarna Celeia bo v soboto, 30. avgusta, na idilični planini Golte ponovno pripravila Družinski dan s Trail tekom Zelene doline. Letošnji novosti sta pohod za vse ljubitelje pohodništva in prvi otroški trail tek Oki doki. Obetajo se interaktivne animacije za najmlajše. Za sproščeno vzdušje in pestro spremljevalno dogajanje bosta poskrbeli Tinkara Fortuna in priljubljena skupina Fehtarji. Na Družinski dan s trail te- kom Zelene doline se že lahko prijavite na spletni strani dogodek. zelenedoline.si. Letos prvič tudi pohod Trail tek Zelene doline bo organiziran na dveh razgibanih tra- sah. Udeleženci se bodo lahko preizkusili na progi Hribar, dolgi 22 kilometrov, ali na krajši trasi Dolinar, dolgi 13 kilometrov. Letošnja novost je možnost pohoda po trasi Dolinar, kjer bodo udeleženci lahko v mirnem ritmu uživali v čarih planine Golte in dih jemajočih razgledih. Tudi za najmlajše v Mlekarni Celeia letos pripravljajo no- vost – otroški Oki doki trail tek, kjer se bodo lahko otroci preizkusili v prvih tekaških podvigih v naravi. Obeta se še pester spremljevalni program. Obiskovalci se bodo lahko udeležili družinskega pohoda po planini, se udeležili Bu- shcraft tečaja preživetja v naravi, izkoristili 50-odstotni popust na adrenalinske dejavnosti v Avantura parku Golte, najmlajši pa se bodo razveselili ustvarjalnih delavnic in številnih animacij, med katerimi bo za znanje novih plesnih korakov in prepevanje priljub- ljenih otroških pesmi poskrbela Tinkara Fortuna. Ob koncu dogodka bo sledil vrhunec zabave s koncertom glasbene skupine Fehtarji. Pojdi z menoj – tokrat na otok Pag! Z nami bodo tudi Modrijani Z nami in Relaxom na počitnice od 15. do 22. junija Razmišljate o počitnicah, na katerih vam ni treba za nič skrbeti? Bi želeli samo sesti na avtobus in se prepustiti, da za vas skrbijo drugi? Točno takšne počitnice vam ponujamo Novi tednik, Radio Celje in agencija Relax turizem. SIMONA BRGLEZ Z avtobusom vas bomo brezplačno peljali do Paga, kjer bomo nastanjeni v hote- lu Pagus in depandansah Me- ridijan s 4 zvezdicami. Čaka nas razvajanje all inclusive. Na voljo bodo samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z ne- omejeno pijačo iz šankomata pri obrokih ter samopostre- žni prigrizki. Bar z aperitivi bo odprt od 10. do 22. ure, bar ob bazenu pa od 14. do 24. ure. Pijača bo v baru s po- nudbo all inclusive na voljo od 10. do 23. ure. Zabava z Modrijani Uživali ne boste samo v hrani in pijači, saj bomo za vas skrbeli od jutra do noči. Pripravili bomo pester izbor animacijskih iger ves dan. Vsak večer bomo poskrbeli za plesno glasbo v živo, z nami bodo tokrat tudi Modrijani. Z njimi bomo popili kakšno pi- jačo in jih dodobra izprašali. Mene zanimajo podrobnosti Petrove poroke, kaj pa zani- ma vas? Blaž Švab obljublja, da bodo odgovorili na 1001 vprašanje. Vsekakor bomo tudi letos poskrbeli, da boste domov odšli z novo majico in s spo- minom na naše skupne Poj- di z menoj počitnice. Seveda imamo za vas pripravljenih še vrsto drugih nagrad. Naz- dravili bomo tudi Novemu tedniku, ki letos pra- znuje 80 let. Gremo? Rezer- virajte v agenciji Relax turizem, ki je zagotovilo za kakovost. Cena je 729 evrov, v Re- laxu pa vam avtobusni pre- voz ponujajo brezplačno. V našo družino in na naše izlete vabljeni vsi, ki si želite dobro družbo, veliko smeha, nova po- znanstva … Vsi, ki se boste odločili za skupne počitnice, boste prejeli majico Pojdi z menoj. Lani smo potovali v zelenih majicah, s kakšnimi vas bomo presenetili letos? Na večernih zabavah plešemo vsi. Tudi letos bomo poskrbeli z animatorko in s pevko Claudio za kakšen skupinski ples. Prednost skupnih počitnic je zabava ves dan. Tudi letos imamo pripravljene številne zabavne igre. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 20, 15. maj 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji TONI SLUGA rojen 6. 3. 1940–7. 5. 2025 Iskreno se zahvaljujemo za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Žalujoči: žena Mira in hčeri Marjana in Andreja p Poroke Laško Poročili so se: Nataša ZA- LOKAR in Jernej GROS, oba iz Štor, Maša VOLAVŠEK iz Pečovja in Jernej STOPAR iz Laškega. Smrti Celje Umrli so: Angela HRUSTEL iz Gotovelj, 83 let, Danije- la BRGLEZ iz Celja, 79 let, Andrej PETERNEL iz Žalca, 68 let, Peter Heinz ZIMMER- MANN iz Nemčije, 87 let. Žalec Umrli so: Roman ZAGO- RIČNIK iz Podloga, 63 let, Mi- haela TAMŠE iz Šempetra, 77 let, Bojko BEZENŠEK s Polze- le, 62 let, Jožefa KRAŠOVC iz Migojnic, 90 let, Anton MA- ZEJ iz Petrovč, 91 let. Velenje Umrli so: Avguštin ZAGO- RIČNIK iz Velenja, 88 let, Srečko TRATNIK iz Velenja, 74 let, Terezija SENTE iz Vele- nja, 86 let, Ivan POGORELČ- NIK iz Velenja, 79 let, Marjeta FORŠTNER iz Šmartnega ob Paki, 86 let, Rozika MERNIK iz Skorna pri Šoštanju, 77 let. MOTORNA VOZILA PRODAM PASSAT, 1,9, 2000, 85 kW, temno modra li- muzina, lepo ohranjen, redno servisiran, registriran, z vinjeto, prodam za 800 EUR. Telefon 031 579-609 ali 059 018-691. p VEČ mopedov Tomos, golf II, jugo 45, VW 1300, fi at 126 in motor Jawa 250 pro- dam. Telefon 031 666-608. 238 STROJI PRODAM NAKLADALKO Sip 19 in pajek Sip 350, na 4 vretena, dobro ohranjen, prodam. Telefon 070 738-979. 226 ŠROTAR za koruzo, malo rabljen, prodam. Telefon 031 611-745. 236 KOSILNICO Bcs, 127 cm, motor Acme, prodam ali menjam za govejo živino. Telefon 041 985-800. 235 GOZDARSKI vitel Tajfun, 3 t, in bobnasto rota- cijsko kosilnico, 165 cm, prodam. Telefon 031 799-476. 233 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p STANOVANJE ODDAM STANOVANJE v Gaberju, veliko približno 32 m², oddam. Informacije samo SMS, tele- fon 041 751-991, zvečer. 237 POSEST PRODAM PARCELO, zazidljivo, 5.600 m², na sončni legi, 3 km od Laškega, prodam. V hiši je elektrika, asfalt mimo hiše, vodovod tik ob objektu. Hiša (za rušenje) je stara, lesena. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 684-292 ali 070 537-311. 214 30 let Otroškega muzeja Hermanov brlog otvoritev razstave četrtek, 15. maj 2025, ob 11. uri Krekov trg C M Y CM MY CY CMY K OM 30 let OGLAS NT 8. 5. 2025.pdf 1 8. 05. 2025 16:10:15 AKUSTIKA PRODAM STAR pianino Ant. Petrof prodam. Telefon 051 457-668. 225 STARO klavirsko harmoniko Hohner Verdi 3 prodam za 180 EUR. Telefon 040 200- 320. 232 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKE, težke od 250 do 350 kg, in pašne bikce, težke od 400 do 500 kg, prodam. Telefon 031 533-745. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO in otavo v rinfuzi (Šentjur, okolica) prodam. Telefon 040 566-088. 231 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p OSTALO PRODAM EKOLOŠKI jabolčnik, šnops slivovko in diato- nično harmoniko, znamka Ero, prodam ali menjam. Telefon 070 726-758. 211 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, pro- dajamo v maju. Za enodnevne piščance brojlerje sprejemamo naročila. V ponudbi imamo lastne visokokakovostne krmne mešanice za kokoši in piščance. Vsak delovni dan od 8. do 16. ure, ob sobo- tah do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p 16 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 041 524-358. 206 KUPIM PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p PODARIM KOŠNJO na travniku, 30 a, v Zabukovici, podarim. Telefon 041 639-996. 277 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 20, 15. maj 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 20, 15. maj 2025 Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 27 Po štirih letih spet na celjskem sejmišču Vse za avto in njegovo vzdrževanje Sejem Avto in vzdrževanje s sejmom Gospodarska vozila in logistika predstavlja edini in največji strokovni sejem za mojstre, poznavalce in ljubi- telje jeklenih konjičkov v Slo- veniji ter širše v regiji. V štirih letih, ko sejma zaradi obdo- bja korone niso pripravljali, se je nabralo veliko vsebine. Sejma bosta na enem mestu ponudila bogat vsebinski vpogled v zadnje dosežke in smernice vsebinsko poveza- nih panog. Pred velikimi izzivi Vse bolj razvejani digitali- zacija, predelava, alternativni pogonski sistemi in predvsem elektromobilnost postavljajo avtoservisno panogo pred velike izzive. Na vzdrževanju bo v prihodnje še več poudar- ka. Premalo je namreč zave- danja o pomembnosti ustre- zno vzdrževanih vozil, saj bo prav vzdrževanje odigralo ključno vlogo pri »prehodu v zeleno«. Okoljski vidik in pra- vilno vzdrževana vozila bodo namreč v prihajajočem ob- dobju vedno bolj narekovali tempo trajnostnega razvoja. V zadnjem času se je zgodil velik napredek pri elektrifi ka- ciji vozil. Medtem ko je leta 2018 ta trend prevladoval Na celjsko sejmišče se v sklopu majskih sejmov po šti- riletnem premoru vrača sejem Avto in vzdrževanje. Ob sejmu Gospodarska vozila in logistika ga bo družba Celjski sejem pripravila med 18. in 21. majem. Na sejmih bodo razstavljavci predstavili smernice gospodarskih in dostav- nih vozil ter opreme in logistike, a tudi novosti s področja avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma. Organizatorji pričakujejo 15 tisoč obiskovalcev. EVA RUDMAN Vse bolj razvejani digitalizacija, predelava, alternativni pogonski sistemi in predvsem elektromobilnost postavljajo avtoservisno panogo pred velike izzive. Razstavljavci bodo ponudili testno vožnjo z najnovejšim, povsem električnim Fordom E-Transitom ter s športnim poltovornjakom Ford Ranger Raptor. Strokovna javnost ob sejemskem delu pripravlja spremljevalni program. Gre za strokovne dogodke v kongresnih dvoranah. Na sejmu bo mogoče preizkusiti simulator varjenja ter testirati avtomobilski akumulator. Na sejmu bodo obiskovalci lahko opravili vožnje z gospodarskimi vozili, tam bodo tudi simulatorji vožnje ter poseben interaktivni šotor, kjer bodo udeleženci ugotavljali vidike varnosti vožnje v temi. Na vseh marčnih sejmih, kamor poleg sejmov Avto in vzdrževanje ter Gospodarska vozila sodi tudi sejem Komot, to je prvi sejem komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodne tehnologije, bo skupno razstavljalo 105 razsta- vljavcev iz šestih držav, ki bodo predstavili več kot 300 blagovnih znamk. 18.–21. MAJ 2023 17.–19. MAJ 2023 AVTO IN VZDRŽEVANJE GOSPODARSKA VOZILA IN LOGISTIKA KOMOT Sejem komunalne opreme, ravnanje z odpadki in vodne tehnologije predvsem pri osebnih vozi- lih, se je zdaj razširil še na vsa sorodna področja – od lahkih gospodarskih vozil, avtobu- sov do težkih tovornjakov. Po napovedih proizvajalcev naj bi bilo leta 2030 že polovica električnih, leta 2040 naj bi dosegli ogljično nevtralnost. Kaj vse bo na ogled? Sejem Avto in vzdrževanje je namenjen tudi vsem, ki se poklicno ukvarjajo z avto- servisno dejavnostjo in avto- mobilizmom. Na ogled bodo oprema za avtomehanične, avtokleparske in avtoličar- ske delavnice, vulkanizerje, orodje in potrošni material za delavnice, avtoelektronika, avtomobilski rezervni deli, izdelki iz gume in pnevma- tike, testna in druga oprema, olja, maziva ter naprave za pretok olja in podmazovanje, oprema za avtokozmetiko, iz- delki za nego vozil, naprave in oprema za čiščenje, strokovna literatura in revije, predstavili se bodo tudi strokovne šole in šolski programi. Tudi gospodarska vozila Sejem Gospodarska vozi- la prinaša največjo ponudbo lahkih, srednjih in težkih go- spodarskih vozil. Udeležbo na sejmu so potrdile skoraj vse blagovne znamke s področja težkih gospodarskih vozil. Predstavljeni bodo avtobusi in njihove dodatne ponudbe, polpriklopniki, priklopniki, prikolice, manjkala ne bo tudi ponudba specialnih in do- stavnih vozil. Dodatno bo na ogled postavljena ponudba opreme gospodarskih vozil, pnevmatik, dvigal, ponudba goriv, maziv in vsega druge- ga, kar naredi vožnjo celovi- tejšo in varno. Šoferke in spretnostna vožnja Strokovna javnost ob se- jemskem delu pripravlja spremljevalni program. Gre za strokovne dogodke v kon- gresnih dvoranah. V sklopu sejma Avto in vzdrževanja bo Sekcija avto- serviserjev pri Obrtno-pod- jetniški zbornici Slovenije (OZS) v četrtek, 19. maja, pripravila dogodek Komu koristi, da sistem izrabljenih vozil ne deluje, ter v soboto, 20. maja, Dan oprtih vrat sek- cije avtoserviserjev. Sekcija za promet pri OZS in Združenje za promet pri GZS bosta v petek, 19. maja, pripravila strokovni posvet Varnost tovornega in potni- škega prometa na slovenskih avtocestah. Na zunanjem prostoru med dvorano A in dvorano L bo v soboto, 20. maja, Tradicional- no srečanje šoferk, ki bodo izvedle spretnostno vožnjo med ovirami. Foto: SHERPA NA KOLESIH Prvo majsko soboto so mozirski park cvetja ponov- no zavzeli mogočni lepotci na štirih kolesih. Mustang klub Slovenija je med cvetočimi tulipani že drugo leto zapovrstjo priredil razstavo legendarnih ameriških športnih avtomobilov Mustang, ki je navdušila tako avtomobilske navdušence kot tudi druge obiskovalce, ki so dan preživeli v enem najlepših cvetličnih parkov v Sloveniji. Na razstavi se je bilo mogoče sprehoditi med 12 avtomobili različnih modelov – od starodob- nih klasik do športnih pošasti in tudi redkih primer- kov, ki jih je v Sloveniji težko videti na cesti. SINTIJA JURIČ V Mozirskem gaju tudi letos razstava legendarnih mustangov Jekleni konjički v objemu tulipanov Nad razstavo kultnih avto- mobilov Mustang so bili obi- skovalci navdušeni že lani. Pravzaprav so ob odprtju le- tošnje sezone Mozirskega gaja prav oni povpraševali vodstvo, ali lahko razstavo teh športnih avtomobilov pričakujejo tudi letos. »Glede na zelo lep odziv lani in veliko zanimanje smo se z veseljem tudi letos odlo- čili za sodelovanje z Mustang klubom Slovenije in upamo, da bomo z njim sodelovali tudi v prihodnje,« je o razlogih za letošnjo razstavo jeklenih konjičkov med cvetočimi tu- lipani povedala Maja Horvat iz Mozirskega gaja. Poslastica za oči Člani Mustang kluba Slo- venija so v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljali 12 avtomo- bilov, ki so jih razstavili na ogled po gaju. Obiskovalcem so z veseljem povedali tudi kaj več o avtomobilih in nji- hovi zgodovini, prav tako so jih vklopili in jih pobližje po- kazali tistim, ki jih zanimajo. Med razstavljenimi avtomo- bili so bili tudi redki primer- ki, ki jih je mogoče videti le na tovrstnih srečanjih, prav tako so bili tudi drugi mode- li, ki s svojo močjo in obliko jemljejo dih. Razstava je bila namenjena tako poznaval- cem teh avtomobilov kot tudi naključnim obiskovalcem, ki so topel pomladni dan preži- veli v parku. »V Mozirskem gaju se ves čas trudimo približati različ- nim obiskovalcem in popula- cijam, zato se z veseljem kdaj odločimo tudi za kakšno no- vost,« je poudarila Horvatova. Tudi legendarni pony Čeprav se je v Mozirskem gaju s prvim majskim kon- cem tedna končala 47. raz- stava tulipanov, si v letošnji sezoni obetajo še vrsto tradi- cionalnih razstav. Novih raz- stav, povezanih z motornimi vozili, zaenkrat ne načrtujejo, je pa tudi letos v Mozirskem gaju prostor našlo legendar- no kolo Pony, s katerim se lahko obiskovalci fotografi- rajo in s poslano fotografijo, pripisom osebnih podatkov, z izbrano kategorijo (odšte- kana, družinska ali ume- tniška fotografija) ter izbiro najljubšega kotička parka, sodelujejo v fotonatečaju ter si na koncu morda prislužijo prav to kolo. Mozirski gaj je v letošnji sezoni odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Foto: Maja Horvat »Posamezniki so nas že ob odprtju nove sezone v začetku aprila spraševali, ali bodo v park tudi letos prišli mustangi. Nekateri se že zdaj želijo prepričati, ali bodo prišli tudi prihodnje leto,« je o navdušenju obiskovalcev povedala Maja Horvat. Ikonični mustangi v vsej svoji veličini Športni avtomobili so v Mozirskem gaju pritegnili številne ljubitelje jeklenih konjičkov. V Gaju so gostili 12 mustangov, vendar vsi niso bili ves čas parkirani v parku. Na ogled so bili tudi starejši modeli. Priloga / Maj 2025 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 20, 15. maj 2025 INTERVJU Amanda Veren je izpit za avtobus opravila pri enaindvajsetih letih Ko stopi na tehtnico, se izpiše številka 50. A majhna in drobna Amanda Veren že vrsto let vozi približno 12 ton težak avtobus, s čimer simpatična in temperamentna Straničanka dokazuje, da moč ni pomembna pri vožnji velikega vozila. »Predvsem v drža- vah Balkana se čudijo, ko me vidijo za volanom, nek carinik je celo mislil, da sem otrok,« pravi Amanda, ki z možem nadaljuje avtoprevozniško tradicijo svojega starega očeta. Ne le avtobus, voziti zna tudi tovornjak in najverjetneje bo opravila izpit še za traktor. Čeprav je zaključila podiplomski študij na področju tu- rizma, je njena vedoželjnost zadnja leta usmerjena v waldorfsko pedagogiko in biodinamično kmetovanje. BARBARA FURMAN »Težko bi na splošno rekla, kakšne voznice smo ženske v primerjavi z moškimi. Menim, da ženske vozimo bolj umirjeno in premišljeno. Ne čutimo potrebe, da bi se z vožnjo dokazovale.« »Če ne bi imel servovolana, ga ne bi mogla voziti« Odraščala je na Stranicah v avtopre- vozniški družini, saj je imel njen stari oče podjetje za avtobusne prevoze. »Prepričana sem, da so Stranice kraj z največ avtoprevozniškimi podjetji na prebivalca v Sloveniji. Ne vem sicer, zakaj je toliko Straničanov na- šlo poslovno priložnost v prevozih z avtobusi ali s tovornjaki. Potreb po tovrstnih storitvah, predvsem po tu- rističnih avtobusnih prevozih, je ve- dno več, saj danes ljudje pogosteje potujejo, kot so pred nekaj desetletji, v času, ko se je s tovrstnimi prevozi začel ukvarjati moj stari oče,« pojasni Amanda, ki je navdušenje nad vozili pokazala že v zgodnjih otroških letih. »Spomnim se, kako sem bila sreč- na, ko sem v avtomobilu sedla dedku na kolena in z njim vrtela volan med vožnjo po ovinkasti cesti proti Rogli. Neizmerno sem uživala v tem. Dedi je bil tisti, ki me je kasneje naučil veščin vožnje. Imeli smo staro rdečo ›katrco‹. Kar nekaj preglavic mi je delala sklop- ka. To me je zelo jezilo, mislila sem, da ne bom nikoli znala voziti avtomo- bila.« Voznic avtobusa pri nas ni veli- ko. Vaša mama Anita je bila menda prva v Sloveniji, vi ste najmlajša? Pred leti so mediji res pisali o tem, da je moja mama Anita Lipičnik prva slovenska voznica avtobusa, vendar tega ne morem z gotovostjo trditi. Kakorkoli, ponosna sem nanjo, saj je orala ledino na tem področju. Z večjo gotovostjo lahko trdim, da sem bila najmlajša voznica avtobusa, saj sem izpit opravila, ko sem bila stara ena- indvajset let. Izobraževali ste se tudi na podro- čju turizma. Končali ste dodiplom- ski in podiplomski študij na Fakul- teti za turistične študije Univerze na Primorskem. Pravite, da je učenje stalnica v vašem življenju. Zelo vedoželjna sem, zato se rada učim. Vendar me ne zanima kopiče- nje nekih suhoparnih dejstev, ampak globina vsebine. Prevzela me je antro- pozofi ja – fi lozofski nauk, ki prerašča svetovni nazor. Antropozofi jo je ute- meljil Rudolf Steiner. Iz antropozofi je izhajajo številne sodobne prakse – od ekonomije, pedagogike, medicine in umetnosti do biodinamičnega ozi- roma sonaravnega kmetovanja. Ta način pridelave hrane me vedno bolj navdušuje, saj je spoštljiv tako do človeka kot tudi do živali in narave. Z možem Matejem nadaljujeta tradicijo družinskega podjetja za občasne turistične avtobusne pre- voze. Je res, da je zaradi ljubezni do vas naredil izpit za avtobus? Glede tega se še danes rada pošali- va … (smeh) Ko sva se spoznala, sem mu v šali rekla, da bo moral opraviti izpit za avtobus, če želi, da bom »nje- Pravi, da avtobus najraje vozi po pregle- dnih podeželskih cestah. TOYOTA YARIS CROSS HIBRID COOL MALOPRODAJNA CENA: 27.300€ AKCIJSKA CENA: 24.300 €* DO 3.000 € COOL UGODNOSTI Popust na vozilo iz zaloge v višini 2.000€ Bon za Toyota financiranje v višini 500 € Bon za rabljeno vozilo v višini 500 € TOYOTA C-HR HIBRID COOL MALOPRODAJNA CENA: 34.290 € AKCIJSKA CENA: 29.290€ DO 5.000€ COOL UGODNOSTI Bon za Toyota financiranje in zavarovanje v vrednosti 2.250 € Bon za rabljeno vozilo v vrednosti 750 € Dodaten popust 2.000 € na vozilo iz zaloge DE ČKOVA CESTA 43, CELJE TEL: 03/425 60 80 fri-mobil.si Slike so simbolne, za vse informacije pokličite 03 425 60 80 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 20, 15. maj 2025 INTERVJU gova«. Izpit je opravil. Vidim, da mož v vožnji avtobusa zelo uživa. Bolj kot jaz. Na poti se zagotovo soočate tudi z nepredvidljivimi razmerami v pro- metu in okvarami. Šibki ste. Kako ste jim kos? V vseh teh letih se je že marsikaj zgodilo. K sreči nič hujšega, saj nisem bila udeležena v nobeni prometni nesreči. Nevšečnosti tu in tam pov- zročajo okvare avtobusa. Posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko smo se s skupino turistov vračali iz Grčije in je na avtobusu razneslo pnevma- tiko. Parkirala sem ga na bližnjem počivališču. Moški so takoj priskočili na pomoč in jo zamenjali. Zato smo lahko kmalu nadaljevali pot. Ko sem vozila po Londonu, mi je izziv pred- stavlja tudi vožnja po levem voznem pasu. Zaradi številnih visokih stavb tudi navigacijska naprava ni delovala. To so stresne plati vožnje, a se je pač nekako treba znajti. So ljudje presenečeni, ko vas vi- dijo za volanom avtobusa? Po evropskih državah ne zazna- vam presenečenih odzivov. Povsem drugače je na Balkanu. Policisti in cariniki so pogosto zelo začudeni. Najverjetneje zato, ker je tamkaj- šnja družba še zelo tradicionalna. Spomnim se, ko sem v Severni Ma- kedoniji vprašala policista ob cesti, kam naj nadaljujem pot do Ohrida. Začudeno me je pogledal in dejal: »Vi vozite?« Potem je poklical svojega kolega policista in mu rekel: »Poglej, ona vozi!« Carinik na srbsko-makedonski meji je celo mislil, da ste otrok. Joj, da … (smeh) Tudi to se je zgo- dilo. Carinik na srbsko-makedonski meji je preverjal, koliko voznikov je na našem avtobusu. Kolega voznika sta mu povedala, da smo trije. Rekel je, naj vsi trije pridemo z avtobusa. Jaz sem takrat spala. Zbudila sta me in sem šla z njima k cariniku. Ko me je zagledal, je zavpil: »Rekel sem, naj pride voznik, ne otrok.« Vztrajno smo mu dopovedovali, da nisem otrok, ampak voznica, vendar nam ni ver- jel … (smeh) Kultura potnikov se najbrž kaže tudi v odnosu do opreme na avto- busu. Pred leti, ko sem začela voziti av- tobus, sem se nemalokrat držala za glavo ob prizorih razdejanja. Ko sem enkrat vozila učence z Rogle, so na avtobusu razrezali mizice, zažgali sedež, po tleh metali kose sendvi- ča in jabolčne ogrizke. Z leti se je kultura potnikov izboljšala tako pri mlajših kot tudi starejših, saj danes nisem več priča takšnim prizorom. Lepo je poslušati današnje genera- cije otrok, ki na šolskih izletih med vožnjo prepevajo. To so predvsem učenci s podeželja. Pohvalno je tudi, da ne gledajo v telefone, ampak se znajo zabavati tudi drugače. Če so še pred leti mnogi potniki na avto- busu na daljši poti radi gledali fi lme, dandanes raje klepetajo in poslušajo turističnega vodnika. Pravijo, da ste odlična voznica. Kaj po vašem mnenju odlikuje do- brega voznika? Katere so prednosti ženske voznice? So dobri in slabi vozniki tako med ženskami kot tudi med moškimi. Težko bi na splošno rekla, kakšne voznice smo ženske v primerjavi z moškimi. Menim, da ženske vozimo bolj umirjeno in premišljeno. Ne ču- timo potrebe, da bi se z vožnjo do- kazovale. Dober voznik je predvsem odgovoren voznik. Pomembno je, da se na pot dobro pripravi. Da ve, kam gre, kakšne razmere na poti lahko pričakuje. Zelo pomembno je, da je spočit in umirjen. Da se potniki ob njem počutijo varno. Na nepredvi- dene razmere v prometu se mora odzivati potrpežljivo in preudarno. Zgodi se, da se čas potovanja zaradi vremenskih ali drugih pogojev podalj- ša. Spomnim se, kako smo se enkrat vozili na Dunaj v močnem sneženju. Prispeli naj bi ob 10. uri dopoldne, a nam je uspelo šele ob petih popoldne, ko bi se morali že vrniti. Avtocesta je bila zaprta in smo se prebijali po vzporednih cestah. Prevozili ste Evropo po dolgem in po čez. Kje je prometna infrastruk- tura najbolj urejena in kje je kultu- ra voznikov najboljša? V severnem delu Evrope so vozni- ki zelo disciplinirani, saj se dosledno držijo cestnoprometnih predpisov. Zato je prometna varnost na visoki ravni. K temu pripomore tudi odlič- no urejena cestna infrastruktura. Bolj ko greš na jug, bolj se prometna kultura voznikov poslabšuje, prav tako urejenost prometnic. Največji prometnih kaos je v Italiji. V prome- tu se odraža njihov živahen tempe- rament – nestrpni so, pogosto izsi- ljujejo prednost, trobijo, preklinjajo in tako po nepotrebnem ustvarjajo kaotično vzdušje. Sodeč po mojih izkušnjah so najboljši vozniki Grki. In ne boste verjeli – prometno si- gnalizacijo imajo odlično urejeno v Romuniji. Tudi ceste so urejene in pregledne. Ko pride do kritičnih razmer v prometu, morate ohraniti mirno kri. To najbrž ni vedno lahko? To je svojevrsten izziv, ki mu voz- nik mora biti kos. Če me je strah, tega ne smem pokazati potnikom. Zelo pomembno je, da v takšnih trenut- kih ostanem zbrana in mirna, saj se le tako lahko pravilno odzovem. Nekaj- krat sem se znašla v takšnih razme- rah. Spomnim se, kako sem pozimi peljala avtobus potnikov z Rogle, ce- sta je bila zasnežena in zelo spolzka, nismo vedeli, ali naj sploh nadaljuje- mo pot. Ko sem zategnila ročno zavo- ro, je avtobus kljub temu začel drseti po cesti navzdol – k sreči ni drsel v prepad, ampak na nasprotno stran, in je obtičal ob robniku. Med potniki je zavladala panika, mene je bilo prav tako zelo strah, usta sem imela suha. A sem uspela ohraniti mirno kri. Sreč- no smo prispeli v dolino. Kdo sede za volan, ko se z druži- no odpravite na počitnice? Vozi nas mož Matej, da se jaz lahko povsem sprostim ob pogledih na na- ravo. Sedemletna hči in štiriletni sin sta sicer živahna in zelo zgovorna, a se med vožnjo vedno povsem umirita in očitno zelo uživata v njej. Foto: Andraž Purg Z možem Matejem nadaljujeta družinsko tradicijo avtobusnega prevozništva. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 20, 15. maj 2025 Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 Tudi brez obresti! BODI IN. INSTER Popolnoma električni Hyundai že od 16.790 EUR.*** ***INSTER že od 23.990,00 EUR - subvencija za nakup električnih vozil 7.200,00 EUR. Izjemno Hyundai financiranje TUCSON že od 255 EUR/mesec* KONA že od 215 EUR/mesec** Povprečna poraba goriva: 0,0 – 8,008 l/100 km, emisije CO: 0,0 – 181,71g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO so na voljo na www.hyundai.si. *Primer izračuna za HYUNDAI TUCSON 1,6 TREND • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: 27.850,00€ • lastna udeležba (polog): 11.017,46€ • znesek financiranja: 16.832,54€ • število obrokov: 72 • mesečni obrok: 255€ • stroški odobritve: 417,75€ • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe in stroškov odobritve: 18.360,00€ • letna fiksna obrestna mera: 2,9% • efektivna obrestna mera: 3,7976% na dan 10. 12. 2024 **Primer izračuna HYUNDAI KONA 1.0 T-GDI STYLE • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: 23.605,00€ • lastna udeležba (polog): 9.412,73€ • znesek financiranja: 14.192,27€ • število obrokov: 72 • mesečni obrok: 215€ • stroški odobritve: 354,08€ • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe in stroškov odobritve: 15.480,00€ • letna fiksna obrestna mera: 2,9% • efektivna obrestna mera: 3,8017% na dan 10. 12. 2024 ***Možnost koriščenja subvencije za nakup električnih vozil v višini 7.200 €. Aktualne podatke o subvenciji najdete na borzen.si (https://borzen.si/sl-si/podpore-za-mobilnost/subvencije-za-nakup-elektricnih-vozil-fizicne-osebe). AC KRALJ - CAST d.o.o., Malteška cesta 57, 3313 Polzela, 03-70 50 400, 051-622-493 www.cast.si NORO DOBRA CENA - SUV HYUNDAI BAYON že od 16.990 EUR Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 20, 15. maj 2025 INTERVJU Amanda Veren je izpit za avtobus opravila pri enaindvajsetih letih Ko stopi na tehtnico, se izpiše številka 50. A majhna in drobna Amanda Veren že vrsto let vozi približno 12 ton težak avtobus, s čimer simpatična in temperamentna Straničanka dokazuje, da moč ni pomembna pri vožnji velikega vozila. »Predvsem v drža- vah Balkana se čudijo, ko me vidijo za volanom, nek carinik je celo mislil, da sem otrok,« pravi Amanda, ki z možem nadaljuje avtoprevozniško tradicijo svojega starega očeta. Ne le avtobus, voziti zna tudi tovornjak in najverjetneje bo opravila izpit še za traktor. Čeprav je zaključila podiplomski študij na področju tu- rizma, je njena vedoželjnost zadnja leta usmerjena v waldorfsko pedagogiko in biodinamično kmetovanje. BARBARA FURMAN »Težko bi na splošno rekla, kakšne voznice smo ženske v primerjavi z moškimi. Menim, da ženske vozimo bolj umirjeno in premišljeno. Ne čutimo potrebe, da bi se z vožnjo dokazovale.« »Če ne bi imel servovolana, ga ne bi mogla voziti« Odraščala je na Stranicah v avtopre- vozniški družini, saj je imel njen stari oče podjetje za avtobusne prevoze. »Prepričana sem, da so Stranice kraj z največ avtoprevozniškimi podjetji na prebivalca v Sloveniji. Ne vem sicer, zakaj je toliko Straničanov na- šlo poslovno priložnost v prevozih z avtobusi ali s tovornjaki. Potreb po tovrstnih storitvah, predvsem po tu- rističnih avtobusnih prevozih, je ve- dno več, saj danes ljudje pogosteje potujejo, kot so pred nekaj desetletji, v času, ko se je s tovrstnimi prevozi začel ukvarjati moj stari oče,« pojasni Amanda, ki je navdušenje nad vozili pokazala že v zgodnjih otroških letih. »Spomnim se, kako sem bila sreč- na, ko sem v avtomobilu sedla dedku na kolena in z njim vrtela volan med vožnjo po ovinkasti cesti proti Rogli. Neizmerno sem uživala v tem. Dedi je bil tisti, ki me je kasneje naučil veščin vožnje. Imeli smo staro rdečo ›katrco‹. Kar nekaj preglavic mi je delala sklop- ka. To me je zelo jezilo, mislila sem, da ne bom nikoli znala voziti avtomo- bila.« Voznic avtobusa pri nas ni veli- ko. Vaša mama Anita je bila menda prva v Sloveniji, vi ste najmlajša? Pred leti so mediji res pisali o tem, da je moja mama Anita Lipičnik prva slovenska voznica avtobusa, vendar tega ne morem z gotovostjo trditi. Kakorkoli, ponosna sem nanjo, saj je orala ledino na tem področju. Z večjo gotovostjo lahko trdim, da sem bila najmlajša voznica avtobusa, saj sem izpit opravila, ko sem bila stara ena- indvajset let. Izobraževali ste se tudi na podro- čju turizma. Končali ste dodiplom- ski in podiplomski študij na Fakul- teti za turistične študije Univerze na Primorskem. Pravite, da je učenje stalnica v vašem življenju. Zelo vedoželjna sem, zato se rada učim. Vendar me ne zanima kopiče- nje nekih suhoparnih dejstev, ampak globina vsebine. Prevzela me je antro- pozofi ja – fi lozofski nauk, ki prerašča svetovni nazor. Antropozofi jo je ute- meljil Rudolf Steiner. Iz antropozofi je izhajajo številne sodobne prakse – od ekonomije, pedagogike, medicine in umetnosti do biodinamičnega ozi- roma sonaravnega kmetovanja. Ta način pridelave hrane me vedno bolj navdušuje, saj je spoštljiv tako do človeka kot tudi do živali in narave. Z možem Matejem nadaljujeta tradicijo družinskega podjetja za občasne turistične avtobusne pre- voze. Je res, da je zaradi ljubezni do vas naredil izpit za avtobus? Glede tega se še danes rada pošali- va … (smeh) Ko sva se spoznala, sem mu v šali rekla, da bo moral opraviti izpit za avtobus, če želi, da bom »nje- Pravi, da avtobus najraje vozi po pregle- dnih podeželskih cestah. TOYOTA YARIS CROSS HIBRID COOL MALOPRODAJNA CENA: 27.300€ AKCIJSKA CENA: 24.300 €* DO 3.000 € COOL UGODNOSTI Popust na vozilo iz zaloge v višini 2.000€ Bon za Toyota financiranje v višini 500 € Bon za rabljeno vozilo v višini 500 € TOYOTA C-HR HIBRID COOL MALOPRODAJNA CENA: 34.290 € AKCIJSKA CENA: 29.290€ DO 5.000€ COOL UGODNOSTI Bon za Toyota financiranje in zavarovanje v vrednosti 2.250 € Bon za rabljeno vozilo v vrednosti 750 € Dodaten popust 2.000 € na vozilo iz zaloge DE ČKOVA CESTA 43, CELJE TEL: 03/425 60 80 fri-mobil.si Slike so simbolne, za vse informacije pokličite 03 425 60 80 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 20, 15. maj 2025 INTERVJU gova«. Izpit je opravil. Vidim, da mož v vožnji avtobusa zelo uživa. Bolj kot jaz. Na poti se zagotovo soočate tudi z nepredvidljivimi razmerami v pro- metu in okvarami. Šibki ste. Kako ste jim kos? V vseh teh letih se je že marsikaj zgodilo. K sreči nič hujšega, saj nisem bila udeležena v nobeni prometni nesreči. Nevšečnosti tu in tam pov- zročajo okvare avtobusa. Posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko smo se s skupino turistov vračali iz Grčije in je na avtobusu razneslo pnevma- tiko. Parkirala sem ga na bližnjem počivališču. Moški so takoj priskočili na pomoč in jo zamenjali. Zato smo lahko kmalu nadaljevali pot. Ko sem vozila po Londonu, mi je izziv pred- stavlja tudi vožnja po levem voznem pasu. Zaradi številnih visokih stavb tudi navigacijska naprava ni delovala. To so stresne plati vožnje, a se je pač nekako treba znajti. So ljudje presenečeni, ko vas vi- dijo za volanom avtobusa? Po evropskih državah ne zazna- vam presenečenih odzivov. Povsem drugače je na Balkanu. Policisti in cariniki so pogosto zelo začudeni. Najverjetneje zato, ker je tamkaj- šnja družba še zelo tradicionalna. Spomnim se, ko sem v Severni Ma- kedoniji vprašala policista ob cesti, kam naj nadaljujem pot do Ohrida. Začudeno me je pogledal in dejal: »Vi vozite?« Potem je poklical svojega kolega policista in mu rekel: »Poglej, ona vozi!« Carinik na srbsko-makedonski meji je celo mislil, da ste otrok. Joj, da … (smeh) Tudi to se je zgo- dilo. Carinik na srbsko-makedonski meji je preverjal, koliko voznikov je na našem avtobusu. Kolega voznika sta mu povedala, da smo trije. Rekel je, naj vsi trije pridemo z avtobusa. Jaz sem takrat spala. Zbudila sta me in sem šla z njima k cariniku. Ko me je zagledal, je zavpil: »Rekel sem, naj pride voznik, ne otrok.« Vztrajno smo mu dopovedovali, da nisem otrok, ampak voznica, vendar nam ni ver- jel … (smeh) Kultura potnikov se najbrž kaže tudi v odnosu do opreme na avto- busu. Pred leti, ko sem začela voziti av- tobus, sem se nemalokrat držala za glavo ob prizorih razdejanja. Ko sem enkrat vozila učence z Rogle, so na avtobusu razrezali mizice, zažgali sedež, po tleh metali kose sendvi- ča in jabolčne ogrizke. Z leti se je kultura potnikov izboljšala tako pri mlajših kot tudi starejših, saj danes nisem več priča takšnim prizorom. Lepo je poslušati današnje genera- cije otrok, ki na šolskih izletih med vožnjo prepevajo. To so predvsem učenci s podeželja. Pohvalno je tudi, da ne gledajo v telefone, ampak se znajo zabavati tudi drugače. Če so še pred leti mnogi potniki na avto- busu na daljši poti radi gledali fi lme, dandanes raje klepetajo in poslušajo turističnega vodnika. Pravijo, da ste odlična voznica. Kaj po vašem mnenju odlikuje do- brega voznika? Katere so prednosti ženske voznice? So dobri in slabi vozniki tako med ženskami kot tudi med moškimi. Težko bi na splošno rekla, kakšne voznice smo ženske v primerjavi z moškimi. Menim, da ženske vozimo bolj umirjeno in premišljeno. Ne ču- timo potrebe, da bi se z vožnjo do- kazovale. Dober voznik je predvsem odgovoren voznik. Pomembno je, da se na pot dobro pripravi. Da ve, kam gre, kakšne razmere na poti lahko pričakuje. Zelo pomembno je, da je spočit in umirjen. Da se potniki ob njem počutijo varno. Na nepredvi- dene razmere v prometu se mora odzivati potrpežljivo in preudarno. Zgodi se, da se čas potovanja zaradi vremenskih ali drugih pogojev podalj- ša. Spomnim se, kako smo se enkrat vozili na Dunaj v močnem sneženju. Prispeli naj bi ob 10. uri dopoldne, a nam je uspelo šele ob petih popoldne, ko bi se morali že vrniti. Avtocesta je bila zaprta in smo se prebijali po vzporednih cestah. Prevozili ste Evropo po dolgem in po čez. Kje je prometna infrastruk- tura najbolj urejena in kje je kultu- ra voznikov najboljša? V severnem delu Evrope so vozni- ki zelo disciplinirani, saj se dosledno držijo cestnoprometnih predpisov. Zato je prometna varnost na visoki ravni. K temu pripomore tudi odlič- no urejena cestna infrastruktura. Bolj ko greš na jug, bolj se prometna kultura voznikov poslabšuje, prav tako urejenost prometnic. Največji prometnih kaos je v Italiji. V prome- tu se odraža njihov živahen tempe- rament – nestrpni so, pogosto izsi- ljujejo prednost, trobijo, preklinjajo in tako po nepotrebnem ustvarjajo kaotično vzdušje. Sodeč po mojih izkušnjah so najboljši vozniki Grki. In ne boste verjeli – prometno si- gnalizacijo imajo odlično urejeno v Romuniji. Tudi ceste so urejene in pregledne. Ko pride do kritičnih razmer v prometu, morate ohraniti mirno kri. To najbrž ni vedno lahko? To je svojevrsten izziv, ki mu voz- nik mora biti kos. Če me je strah, tega ne smem pokazati potnikom. Zelo pomembno je, da v takšnih trenut- kih ostanem zbrana in mirna, saj se le tako lahko pravilno odzovem. Nekaj- krat sem se znašla v takšnih razme- rah. Spomnim se, kako sem pozimi peljala avtobus potnikov z Rogle, ce- sta je bila zasnežena in zelo spolzka, nismo vedeli, ali naj sploh nadaljuje- mo pot. Ko sem zategnila ročno zavo- ro, je avtobus kljub temu začel drseti po cesti navzdol – k sreči ni drsel v prepad, ampak na nasprotno stran, in je obtičal ob robniku. Med potniki je zavladala panika, mene je bilo prav tako zelo strah, usta sem imela suha. A sem uspela ohraniti mirno kri. Sreč- no smo prispeli v dolino. Kdo sede za volan, ko se z druži- no odpravite na počitnice? Vozi nas mož Matej, da se jaz lahko povsem sprostim ob pogledih na na- ravo. Sedemletna hči in štiriletni sin sta sicer živahna in zelo zgovorna, a se med vožnjo vedno povsem umirita in očitno zelo uživata v njej. Foto: Andraž Purg Z možem Matejem nadaljujeta družinsko tradicijo avtobusnega prevozništva. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 20, 15. maj 2025 Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 Tudi brez obresti! BODI IN. INSTER Popolnoma električni Hyundai že od 16.790 EUR.*** ***INSTER že od 23.990,00 EUR - subvencija za nakup električnih vozil 7.200,00 EUR. Izjemno Hyundai financiranje TUCSON že od 255 EUR/mesec* KONA že od 215 EUR/mesec** Povprečna poraba goriva: 0,0 – 8,008 l/100 km, emisije CO: 0,0 – 181,71g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO so na voljo na www.hyundai.si. *Primer izračuna za HYUNDAI TUCSON 1,6 TREND • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: 27.850,00€ • lastna udeležba (polog): 11.017,46€ • znesek financiranja: 16.832,54€ • število obrokov: 72 • mesečni obrok: 255€ • stroški odobritve: 417,75€ • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe in stroškov odobritve: 18.360,00€ • letna fiksna obrestna mera: 2,9% • efektivna obrestna mera: 3,7976% na dan 10. 12. 2024 **Primer izračuna HYUNDAI KONA 1.0 T-GDI STYLE • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: 23.605,00€ • lastna udeležba (polog): 9.412,73€ • znesek financiranja: 14.192,27€ • število obrokov: 72 • mesečni obrok: 215€ • stroški odobritve: 354,08€ • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe in stroškov odobritve: 15.480,00€ • letna fiksna obrestna mera: 2,9% • efektivna obrestna mera: 3,8017% na dan 10. 12. 2024 ***Možnost koriščenja subvencije za nakup električnih vozil v višini 7.200 €. Aktualne podatke o subvenciji najdete na borzen.si (https://borzen.si/sl-si/podpore-za-mobilnost/subvencije-za-nakup-elektricnih-vozil-fizicne-osebe). AC KRALJ - CAST d.o.o., Malteška cesta 57, 3313 Polzela, 03-70 50 400, 051-622-493 www.cast.si NORO DOBRA CENA - SUV HYUNDAI BAYON že od 16.990 EUR Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH Brez traktorja si ne moremo zamišljati kmetijstva, komunale in še marsikate- rega področja. Za varno opravljanje dela je treba pridobiti izpit za F-kategorijo, pogoj zanj je tudi opravljen tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Licenco za opravljanje omenjenega tečaja ima v naši regiji med dru- gim Šolski center Šentjur, kjer se omenjenega tečaja mesečno udeleži od 20 do 30 slušateljev. O številnih vsebinah, ki naj bi uporabnike traktorjev kar najbolj pripravile na varno delo, med drugim predava mag. Branko Šket, direktor ome- njenega šolskega centra in ravnatelj višje strokovne šole. TINA STRMČNIK Podrobneje o tečaju za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki Nesreče se pogosto zgodijo kar na dvorišču kmetij Tečaj traja tri dni. Prva dva dneva sta namenjena spo- znavanju teoretičnega zna- nja, ko se udeleženci sezna- nijo s pravnimi osnovami, pravilnikom o varnosti stro- jev in s podobnim. Podrobno se seznanijo s traktorji in tipi mehanizacije, pogovarjajo se o vzdrževanju in popravilu traktorjev ter traktorskih priključkov, o vzdolžni in bočni stabilnosti traktorja ter o nevarnostih pri delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Spoznajo tudi značilnosti nesreč in njiho- vo preprečevanje. Zadnji dan sledi praktični prikaz delova- nja traktorja in njegove varne uporabe. Sledi pisni izpit, ki ga udeleženci opravijo, če imajo 90 odstotkov pravilnih odgovorov. Pogoji za izpit Za vožnjo traktorja mora- mo po besedah Branka Ške- ta pridobiti vozniški izpit za F-kategorijo, kar je možno na dva načina. Tisti, ki že- lijo pridobiti izpit, morajo opraviti tečaj poznavanja cestnoprometnih predpisov (osnovni del in dodatni del za F-kategorijo), nato sledi- jo ure vožnje ter opravljanje izpitne vožnje. Nato mora- jo opraviti še tečaj za varno delo s traktorjem in traktor- skimi priključki. Tisti, ki imajo najmanj šest mesecev izpit B-kategorije, lahko izpit za traktor prido- bijo tudi tako, da opravijo te- čaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Na osnovi tega potrdila jim Mag. Branko Šket, direktor Šolske- ga centra Šentjur in ravnatelj tam- kajšnje višje strokovne šole upravna enota prizna izpit za F-kategorijo. Povsem drugače kot avtomobil Sogovornik je pojasnil, da uporabniki traktor redko upo- rabljajo sami, saj nanj spre- daj, zadaj in tudi ob strani po- gosto priključijo priključke. »Ko nek stroj priključimo k traktorju, se spremenita teži- šče in njegova stabilnost. Ker je traktor namenjen vožnji po kmetijskih in drugih zemlji- ščih z različnimi nagibi, to prinaša možnost prevrnitve ali druge nesreče. Na traktor pogosto priključimo tudi pri- kolico in zakonitosti vožnje se prav tako zelo razlikujejo od vožnje avtomobila s pri- kolico,« je dejal Šket. Kot še eno veliko razliko je omenil težo. Traktor s prikolico lah- ko tehta do 40 ton, medtem ko osebna vozila tehtajo malo več kot tono. Traktor je tudi bistveno širši od avtomobila. Ker se na napakah učimo Kljub tečajem za varno delo s traktorjem se redno doga- jajo nesreče. Sogovornik je pojasnil, da se pogosto zgo- dijo kar na dvorišču kmetij. »Velikokrat se je že zgodilo, da je šel kmet na kosilo, kjer je pri mizi srečal svoje otro- ke. Nato se je vrnil na delo, misleč, da so otroci še vedno v hiši. Eden od kratkohlač- nikov je medtem stekel na dvorišče in kmet ga ni videl ter ga je po nesreči povozil.« Kot pogost vzrok za nesrečo je Šket omenil čiščenje in vzdrževanje strojev v delov- nem stanju in ne v mirujo- čem. Med pogostimi razlogi za nesreče so tudi preveliki nagibi traktorja ali delo v ne- primernem vremenu, ko je teren vlažen in spolzek. »Na tečaju spomnim tudi na to, kako pomembna je za var- no delo primerna osvetlitev. To je zelo pomembno sploh jeseni, ko so dnevi kratki in kmetje delajo tudi proti veče- ru. Še eden od dejavnikov je utrujenost. Voznik traktorja in traktorskih priključkov mora znati oceniti razmere, sposoben mora biti predvide- vati, kaj se lahko zgodi. Zato je tako pomembno, da na te- čaju opozorimo na morebitne vzroke, ki lahko pripeljejo do nesreč.« Za varnost je zelo po- membno spoštovati tudi pravila, kje lahko v traktor- ju sedi otrok. Traktor mora imeti v tem primeru dodaten sedež, novejši traktorji ima- jo varnostni pas, s katerim mora biti otrok pripet. Do težkih nesreč pogosto pride, kadar otrok ni pripet. Bliskovit tehnični napredek Starejši traktorji pogosto niso imeli zanesljivih zavor, krmilnega mehanizma, aku- mulatorjev. Vse to je s sabo prinašalo veliko nevarnosti, je dejal direktor Šolskega centra Šentjur. In dodal, da so novejši v primerjavi s sta- rimi bistveno bolj zanesljivi ter bolje opremljeni. A na kmetijah je še vedno ogro- mno starih traktorjev. Ne- kateri, ki jih imajo kmetje za manjša opravila, so celo neregistrirani. »Sodobni traktorji imajo vedno več elektronske in hidravlične opreme. Imajo tudi sisteme za vodenje s po- močjo satelitov. Takšni stroji omogočajo marsikaj, a kljub temu morajo biti uporabniki, ko odidejo na teren, pri delu s traktorjem vsak dan previ- dni,« je poudaril Šket. Razvoj traktorjev gre v to smer, da tehnologija poskrbi E-pošta: jtorkar@gmail.com Mob: +386 (0)41 365 428 SP Spodnje Bitnje 24,4209 Žabnica www.trakom-slo.com Zadobrova 69, 3211 Škoa vas pri Celju E: info@trakom-slo.com prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 F: 08 205 79 49 T: 03 546 18 70 TRSNE ŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: - PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI OD LETA 1927 SAME, DEUTZ, LAMBORGHINI, HÜRLIMANN Originalni nadomestni deli za traktorje: - DISKASTE KOSILNICE - OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKE IN OVIJALKE - TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU PONJAVE IN ŠOTORI NAKLADALCI NAKLADALCI Vse bo v redu. triglav.si Brezplačna mednarodna karta. Avtomobilska zavarovanja po vašem okusu. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH za marsikaj in uporabniku kar najbolj pomaga. Uporab- niki so tisti, ki traktor vodijo in morajo oceniti, kakšne so terenske razmere, kako utru- jeni so in če je primeren dan za delo. Pozna se evropska pomoč Vozni park na slovenskih kmetijah se je z evropsko po- močjo in raznimi evropskimi stvari. »Priporočljivo je, da pregleda, ali je hladilnik pri motorju čist ali ne. Nasploh je to, ali je traktor čist, zelo pomembno. Če so kakšni deli zamaščeni, lahko zaradi tega pride do požara. Preden traktor pospravimo v garažo ali strojno lopo, ga moramo očistiti. Zelo neprimerno je, da nekateri, ki traktor pove- žejo s škropilnicami, pršilni- ki, z meglilniki, po končanem škropljenju traktorja ne oči- stijo. Kemikalije, ki ostajajo na stroju, skrajšujejo njegovo življenjsko dobo.« In štirikolesniki? Tudi za vožnjo štirikole- snika, ki sodi v kategorijo T3B, je treba opraviti tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Po besedah Šketa je vožnja štirikolesnika lahko zelo nevarna. »Pri vožnji takega vozila je treba biti izjemno previden, sploh ko ga upo- rabljamo za vožnjo po nerav- nih terenih, v gozdu, kjer so možni večji nakloni. Takšno vozilo je relativno lahko, a razvije veliko hitrost. Nika- kor ni primerno, da takšno prevozno sredstvo upora- bljamo brez čelade ali da prevažamo otroke tam, kjer ne smejo sedeti.« Žal štiriko- lesnike, kot je povedal Šket, mnogi uporabljajo za doka- zovanje, kar lahko velikokrat povzroči tudi zelo neprijetne posledice. Foto: arhiv NT/ Andraž Purg »Ko kupimo stroj, dobimo navodila za vzdrževanje. A marsikdo jih vrže v predal, ne da bi si jih pogledal. Ko stroj proda naprej, je prav, da ta navodila preda naslednjemu uporabniku. Tudi v teh navodilih so pomembne informacije o tem, kaj lahko kmet sam postori glede vzdrževanja in kdaj mora traktor odpeljati na servis.« www.prillinger.si V povezavi na prispevek najdete koristna priporočila glede učinkovitih metod in tehnik za nego travnikov ter dosejevanje. Vodnik za nego travnikov in dosejevanje Inserat_SL_137x95mm_Wissenswertes_2025_05.indd 1 17.04.25 11:33 Gorazd Roglič – priporočam stroj Muta ali traktor štirikolesnik V prodajalni, ki se nahaja ob glavni cesti Hrastnik - Rimske T oplice (Brnica 6) in se razprostira na 80 kvadratnih metrih, boste našli pestro ponudbo štirikolesnikov ATV in priključkov, UTV-jev, skuterjev, moto- kultivatorjev in priključkov, električnih vitlov 12V, zaščitne opreme za ATV, motorjev ter rezervnih delov. »Muta je stroj, ki vam bo služil« Lastnik prodajalne Gorazd Roglič prisega na vrtne stroje Struc Muta. Sam jih uporablja že več kot 35 let. »Je blagovna znamka, ki ji zaupam in jo poznam. Tako tudi lažje svetujem in delim svoje izkušnje s strankami. Muta je stroj, ki vam bo služil,« poudarja Gorazd in dodaja, da imajo v ponudbi kmetijske stroje te znamke, orodja, rezervne dele in servis. Štirikolesniki kot delovni stroj Kmetijski stroji so v zadnjem desetletju močno spremenjeni in pred- vsem nadgrajeni v svojem delovanju. Sodobni kmetije in vrtičkarji so prešli s traktorja na prav poseben štirikolesnik. Gre za traktor, ki po svoji zgradbi bolj spominja na štirikolesnik, vendar se lahko po delovanju kosa z močnejšimi traktorji. Tako imenovani traktor štirikolesnik je eden od modelov ATV-štirikolesnikov. Z njim lahko opravljate osnovna kmečka opravila na travniku in na njivi, pri delu z živino ali ga uporab- ljate za transport. Ponudbo štirikolesnikov si lahko pogledate na www. stirikolesniki.eu ali na facebook strani Stirikolesniki.eu. Obiščite našo prodajalno v Hrastniku! gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 Delovni čas: od pon. do pet. med 14.30 in 20.00, sobota in nedelja po dogovoru Voznik traktorja in traktorskih priključkov mora znati oceniti razmere, sposoben mora biti predvidevati, kaj se lahko zgodi, je dejal Šket. skladi bistveno izboljšal. Ko smo se pridružili Evropski uniji, so kmetije z omenjeno pomočjo kupile novejše, za- nesljivejše in boljše traktorje, je dejal sogovornik. » To je bilo nujno za bolj varno delo na kmetijah. Naše kmetije potre- bujejo vedno bolj zmogljive, večje in močnejše traktorje, saj se zemljišča kmetij pove- čujejo, manjših kmetij je ve- dno manj. Včasih je kmetija, ki je imela deset hektarjev po- vršin, veljala za veliko. Danes kmetija s takšnimi površinami velja za majhno in na takšnem gospodarskem posestvu je težko preživeti brez dodatnih dejavnosti ali službe.« Vzdrževanje podaljšuje življenjsko dobo Kmetje so včasih traktorje večinoma vzdrževali sami in tudi danes še velja, da lahko nekatere korake vzdrževanja pri starejših traktorjih opra- vijo sami. V Šolskem centru Šentjur mlade strokovno izo- bražujejo o vzdrževanju pod okriljem programa mehanik kmetijskih in delovnih stro- jev. Šket je pojasnil, da so za vsak traktor predpisani servi- sni pregledi. »Pravilno je, da se s stroji redno udeležujemo pregledov pri pooblaščenih servisih. Tam imajo na voljo diagnostično tehniko, raču- nalnike, s pomočjo katerih ugotavljajo stanje traktorja in morebitne okvare. Z re- dnimi servisi podaljšujemo življenjsko dobo traktor- ja.« Dobro je tudi, da kmet vsak dan pregleda nekatere Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH Brez traktorja si ne moremo zamišljati kmetijstva, komunale in še marsikate- rega področja. Za varno opravljanje dela je treba pridobiti izpit za F-kategorijo, pogoj zanj je tudi opravljen tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Licenco za opravljanje omenjenega tečaja ima v naši regiji med dru- gim Šolski center Šentjur, kjer se omenjenega tečaja mesečno udeleži od 20 do 30 slušateljev. O številnih vsebinah, ki naj bi uporabnike traktorjev kar najbolj pripravile na varno delo, med drugim predava mag. Branko Šket, direktor ome- njenega šolskega centra in ravnatelj višje strokovne šole. TINA STRMČNIK Podrobneje o tečaju za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki Nesreče se pogosto zgodijo kar na dvorišču kmetij Tečaj traja tri dni. Prva dva dneva sta namenjena spo- znavanju teoretičnega zna- nja, ko se udeleženci sezna- nijo s pravnimi osnovami, pravilnikom o varnosti stro- jev in s podobnim. Podrobno se seznanijo s traktorji in tipi mehanizacije, pogovarjajo se o vzdrževanju in popravilu traktorjev ter traktorskih priključkov, o vzdolžni in bočni stabilnosti traktorja ter o nevarnostih pri delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Spoznajo tudi značilnosti nesreč in njiho- vo preprečevanje. Zadnji dan sledi praktični prikaz delova- nja traktorja in njegove varne uporabe. Sledi pisni izpit, ki ga udeleženci opravijo, če imajo 90 odstotkov pravilnih odgovorov. Pogoji za izpit Za vožnjo traktorja mora- mo po besedah Branka Ške- ta pridobiti vozniški izpit za F-kategorijo, kar je možno na dva načina. Tisti, ki že- lijo pridobiti izpit, morajo opraviti tečaj poznavanja cestnoprometnih predpisov (osnovni del in dodatni del za F-kategorijo), nato sledi- jo ure vožnje ter opravljanje izpitne vožnje. Nato mora- jo opraviti še tečaj za varno delo s traktorjem in traktor- skimi priključki. Tisti, ki imajo najmanj šest mesecev izpit B-kategorije, lahko izpit za traktor prido- bijo tudi tako, da opravijo te- čaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Na osnovi tega potrdila jim Mag. Branko Šket, direktor Šolske- ga centra Šentjur in ravnatelj tam- kajšnje višje strokovne šole upravna enota prizna izpit za F-kategorijo. Povsem drugače kot avtomobil Sogovornik je pojasnil, da uporabniki traktor redko upo- rabljajo sami, saj nanj spre- daj, zadaj in tudi ob strani po- gosto priključijo priključke. »Ko nek stroj priključimo k traktorju, se spremenita teži- šče in njegova stabilnost. Ker je traktor namenjen vožnji po kmetijskih in drugih zemlji- ščih z različnimi nagibi, to prinaša možnost prevrnitve ali druge nesreče. Na traktor pogosto priključimo tudi pri- kolico in zakonitosti vožnje se prav tako zelo razlikujejo od vožnje avtomobila s pri- kolico,« je dejal Šket. Kot še eno veliko razliko je omenil težo. Traktor s prikolico lah- ko tehta do 40 ton, medtem ko osebna vozila tehtajo malo več kot tono. Traktor je tudi bistveno širši od avtomobila. Ker se na napakah učimo Kljub tečajem za varno delo s traktorjem se redno doga- jajo nesreče. Sogovornik je pojasnil, da se pogosto zgo- dijo kar na dvorišču kmetij. »Velikokrat se je že zgodilo, da je šel kmet na kosilo, kjer je pri mizi srečal svoje otro- ke. Nato se je vrnil na delo, misleč, da so otroci še vedno v hiši. Eden od kratkohlač- nikov je medtem stekel na dvorišče in kmet ga ni videl ter ga je po nesreči povozil.« Kot pogost vzrok za nesrečo je Šket omenil čiščenje in vzdrževanje strojev v delov- nem stanju in ne v mirujo- čem. Med pogostimi razlogi za nesreče so tudi preveliki nagibi traktorja ali delo v ne- primernem vremenu, ko je teren vlažen in spolzek. »Na tečaju spomnim tudi na to, kako pomembna je za var- no delo primerna osvetlitev. To je zelo pomembno sploh jeseni, ko so dnevi kratki in kmetje delajo tudi proti veče- ru. Še eden od dejavnikov je utrujenost. Voznik traktorja in traktorskih priključkov mora znati oceniti razmere, sposoben mora biti predvide- vati, kaj se lahko zgodi. Zato je tako pomembno, da na te- čaju opozorimo na morebitne vzroke, ki lahko pripeljejo do nesreč.« Za varnost je zelo po- membno spoštovati tudi pravila, kje lahko v traktor- ju sedi otrok. Traktor mora imeti v tem primeru dodaten sedež, novejši traktorji ima- jo varnostni pas, s katerim mora biti otrok pripet. Do težkih nesreč pogosto pride, kadar otrok ni pripet. Bliskovit tehnični napredek Starejši traktorji pogosto niso imeli zanesljivih zavor, krmilnega mehanizma, aku- mulatorjev. Vse to je s sabo prinašalo veliko nevarnosti, je dejal direktor Šolskega centra Šentjur. In dodal, da so novejši v primerjavi s sta- rimi bistveno bolj zanesljivi ter bolje opremljeni. A na kmetijah je še vedno ogro- mno starih traktorjev. Ne- kateri, ki jih imajo kmetje za manjša opravila, so celo neregistrirani. »Sodobni traktorji imajo vedno več elektronske in hidravlične opreme. Imajo tudi sisteme za vodenje s po- močjo satelitov. Takšni stroji omogočajo marsikaj, a kljub temu morajo biti uporabniki, ko odidejo na teren, pri delu s traktorjem vsak dan previ- dni,« je poudaril Šket. Razvoj traktorjev gre v to smer, da tehnologija poskrbi E-pošta: jtorkar@gmail.com Mob: +386 (0)41 365 428 SP Spodnje Bitnje 24,4209 Žabnica www.trakom-slo.com Zadobrova 69, 3211 Škoa vas pri Celju E: info@trakom-slo.com prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 F: 08 205 79 49 T: 03 546 18 70 TRSNE ŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: - PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI OD LETA 1927 SAME, DEUTZ, LAMBORGHINI, HÜRLIMANN Originalni nadomestni deli za traktorje: - DISKASTE KOSILNICE - OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKE IN OVIJALKE - TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU PONJAVE IN ŠOTORI NAKLADALCI NAKLADALCI Vse bo v redu. triglav.si Brezplačna mednarodna karta. Avtomobilska zavarovanja po vašem okusu. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH za marsikaj in uporabniku kar najbolj pomaga. Uporab- niki so tisti, ki traktor vodijo in morajo oceniti, kakšne so terenske razmere, kako utru- jeni so in če je primeren dan za delo. Pozna se evropska pomoč Vozni park na slovenskih kmetijah se je z evropsko po- močjo in raznimi evropskimi stvari. »Priporočljivo je, da pregleda, ali je hladilnik pri motorju čist ali ne. Nasploh je to, ali je traktor čist, zelo pomembno. Če so kakšni deli zamaščeni, lahko zaradi tega pride do požara. Preden traktor pospravimo v garažo ali strojno lopo, ga moramo očistiti. Zelo neprimerno je, da nekateri, ki traktor pove- žejo s škropilnicami, pršilni- ki, z meglilniki, po končanem škropljenju traktorja ne oči- stijo. Kemikalije, ki ostajajo na stroju, skrajšujejo njegovo življenjsko dobo.« In štirikolesniki? Tudi za vožnjo štirikole- snika, ki sodi v kategorijo T3B, je treba opraviti tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Po besedah Šketa je vožnja štirikolesnika lahko zelo nevarna. »Pri vožnji takega vozila je treba biti izjemno previden, sploh ko ga upo- rabljamo za vožnjo po nerav- nih terenih, v gozdu, kjer so možni večji nakloni. Takšno vozilo je relativno lahko, a razvije veliko hitrost. Nika- kor ni primerno, da takšno prevozno sredstvo upora- bljamo brez čelade ali da prevažamo otroke tam, kjer ne smejo sedeti.« Žal štiriko- lesnike, kot je povedal Šket, mnogi uporabljajo za doka- zovanje, kar lahko velikokrat povzroči tudi zelo neprijetne posledice. Foto: arhiv NT/ Andraž Purg »Ko kupimo stroj, dobimo navodila za vzdrževanje. A marsikdo jih vrže v predal, ne da bi si jih pogledal. Ko stroj proda naprej, je prav, da ta navodila preda naslednjemu uporabniku. Tudi v teh navodilih so pomembne informacije o tem, kaj lahko kmet sam postori glede vzdrževanja in kdaj mora traktor odpeljati na servis.« www.prillinger.si V povezavi na prispevek najdete koristna priporočila glede učinkovitih metod in tehnik za nego travnikov ter dosejevanje. Vodnik za nego travnikov in dosejevanje Inserat_SL_137x95mm_Wissenswertes_2025_05.indd 1 17.04.25 11:33 Gorazd Roglič – priporočam stroj Muta ali traktor štirikolesnik V prodajalni, ki se nahaja ob glavni cesti Hrastnik - Rimske T oplice (Brnica 6) in se razprostira na 80 kvadratnih metrih, boste našli pestro ponudbo štirikolesnikov ATV in priključkov, UTV-jev, skuterjev, moto- kultivatorjev in priključkov, električnih vitlov 12V, zaščitne opreme za ATV, motorjev ter rezervnih delov. »Muta je stroj, ki vam bo služil« Lastnik prodajalne Gorazd Roglič prisega na vrtne stroje Struc Muta. Sam jih uporablja že več kot 35 let. »Je blagovna znamka, ki ji zaupam in jo poznam. Tako tudi lažje svetujem in delim svoje izkušnje s strankami. Muta je stroj, ki vam bo služil,« poudarja Gorazd in dodaja, da imajo v ponudbi kmetijske stroje te znamke, orodja, rezervne dele in servis. Štirikolesniki kot delovni stroj Kmetijski stroji so v zadnjem desetletju močno spremenjeni in pred- vsem nadgrajeni v svojem delovanju. Sodobni kmetije in vrtičkarji so prešli s traktorja na prav poseben štirikolesnik. Gre za traktor, ki po svoji zgradbi bolj spominja na štirikolesnik, vendar se lahko po delovanju kosa z močnejšimi traktorji. Tako imenovani traktor štirikolesnik je eden od modelov ATV-štirikolesnikov. Z njim lahko opravljate osnovna kmečka opravila na travniku in na njivi, pri delu z živino ali ga uporab- ljate za transport. Ponudbo štirikolesnikov si lahko pogledate na www. stirikolesniki.eu ali na facebook strani Stirikolesniki.eu. Obiščite našo prodajalno v Hrastniku! gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 Delovni čas: od pon. do pet. med 14.30 in 20.00, sobota in nedelja po dogovoru Voznik traktorja in traktorskih priključkov mora znati oceniti razmere, sposoben mora biti predvidevati, kaj se lahko zgodi, je dejal Šket. skladi bistveno izboljšal. Ko smo se pridružili Evropski uniji, so kmetije z omenjeno pomočjo kupile novejše, za- nesljivejše in boljše traktorje, je dejal sogovornik. » To je bilo nujno za bolj varno delo na kmetijah. Naše kmetije potre- bujejo vedno bolj zmogljive, večje in močnejše traktorje, saj se zemljišča kmetij pove- čujejo, manjših kmetij je ve- dno manj. Včasih je kmetija, ki je imela deset hektarjev po- vršin, veljala za veliko. Danes kmetija s takšnimi površinami velja za majhno in na takšnem gospodarskem posestvu je težko preživeti brez dodatnih dejavnosti ali službe.« Vzdrževanje podaljšuje življenjsko dobo Kmetje so včasih traktorje večinoma vzdrževali sami in tudi danes še velja, da lahko nekatere korake vzdrževanja pri starejših traktorjih opra- vijo sami. V Šolskem centru Šentjur mlade strokovno izo- bražujejo o vzdrževanju pod okriljem programa mehanik kmetijskih in delovnih stro- jev. Šket je pojasnil, da so za vsak traktor predpisani servi- sni pregledi. »Pravilno je, da se s stroji redno udeležujemo pregledov pri pooblaščenih servisih. Tam imajo na voljo diagnostično tehniko, raču- nalnike, s pomočjo katerih ugotavljajo stanje traktorja in morebitne okvare. Z re- dnimi servisi podaljšujemo življenjsko dobo traktor- ja.« Dobro je tudi, da kmet vsak dan pregleda nekatere Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH Počasi se bliža poletje, kar pomeni, da so pred nami dopusti in na cestah še večja gneča ter zastoji. Tudi pot v službo, če je daljša, je v poletnem času dru- gačna, saj nas lahko spremljajo kolone in nepredvidljive prometne situacije. Na vse to se morajo vozniki ustrezno pripraviti, a ne le oni, tudi vozila morajo biti na poletno vožnjo pravilno pripravljena. SIMONA ŠOLINIČ je komu v prometu prehod iz pomladi v poletje samoume- ven, še zdaleč ni tako. Vročina terja svoje Vozila morajo biti na poletno sezono ustrezno pripravlje- na in predvsem, kot navaja Safran, tehnično brezhibna. Med drugim je priporočljiv preventivni pregled vozila in pnevmatik. Predvsem, ali so te ustrezne ter predvsem neizra- bljene. »Redno je treba prever- jati tudi tlak v pnevmatikah in v vozilu raven hladilne tekoči- ne ter drugih tekočin, ki so za delovanje vozila pomembne. Ne smemo pozabiti na ustre- znost klime, še posebej ker je vročinskih valov vsako leto več,« pravi Safran. Voznikom na daljših vožnjah svetuje potrpežljivost, še po- sebej glede na večjo zgostitev prometa v zadnjih letih. »Pri daljših vožnjah lahko vozniki pričakujejo tudi zastoje, zato je treba vedno pred začetkom vožnje preveriti pretočnost prometa na ustreznih spletnih straneh. Če opazijo, da je nekje gneča ali da so možni zastoji, naj pravočasno uberejo drugo pot. Vemo, da je vsakomur ne- prijetno čakati v koloni,« doda- ja sogovornik. Dobro je imeti v vozilu tudi dovolj vode, saj nikoli ni znano, kako dolgo bo zastoj trajal. Osnovna stvar, ki je ključnega pomena, je tudi skrb za ustrezno psihofi zično stanje in spočitost. Varnost je na prvem mestu. Ko lučka gori, je že prepozno Safran omenja tudi, da se vozniki pogosto preveč zana- šajo na elektronske naprave v Inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran že vrsto let s svojim znanjem vo- znike osvešča o previdnosti in vseh podrobnostih, ki vplivajo na pravilno in varno vožnjo. Če vozilu, ki pokažejo, ali v vozi- lu primanjkuje olja ali drugih tekočin in če kaj v vozilu ne deluje. »Toda tisti trenutek, ko opozorilna lučka že sveti, je skoraj prepozno. Zato so preventivni pregledi in pravo- časno preverjanje stanja vozila pomembni,« dodaja. Omenja tudi, da so ljudje prav tako malomarni, kadar gre za skrb za pnevmatike. Ogromno voznikov namreč še vedno ne ve, kakšne so letne in kakšne zimske pnevmatike in kaj pomenijo oznake na njih. Nekatere pnevmatike niso pri- merne za poletje, saj se pregre- vajo in prekomerno obrablja- jo. »Tudi tlak v vozilu je treba preverjati, ko so pnevmatike hladne, saj so v nasprotnem primeru podatki lahko napač- ni. Merilci tlaka ne pomagajo, če so pnevmatike pregrete. Če je tlaka v pnevmatikah preveč, se lahko obrabljajo po sredini tekalne površine, če pa je tla- ka premalo, je na udaru bočna površina, lahko pride celo do razpada materiala,« opozarja Safran. Kakšen tlak v pnevmatikah je primeren za neko vozilo ob neki teži, je zapisano na stran- skih stebričkih ob avtomobil- skih vratih. In teh priporočil bi se morali vozniki držati. Motilci v avtomobilu Na prvem mestu sta med vo- žnjo previdnost in pozornost. Safran omenja, da smo ljudje ne glede na letni čas preveč naklonjeni motilcem v vozilu. »Telefoni, veliki zasloni v vo- zilih, tudi otroci ali pogovor s sopotniki lahko vplivajo na našo pozornost. Zato je pogo- Varnost je na prvem mestu Pripravite vozila na poletno vožnjo Inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran. (Foto: AMZS) POIŠČI NAS V ENI IZMED POSLOVALNIC V VAŠI REGIJI PE CELJE www.bartog.si Novo! | 07 34 62 400 C M Y CM MY CY CMY K Bartog zemljevid.pdf 1 12.05.2025 15:48:35 Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH www.roso.si HITRI KREDIT BREZ POLOGA VSE UREDITE PRI NAS ŠTIRIKOLESNIKI RO+SO d.o.o., Skaletova ul.13, 3000 Celje 03 425 40 80 Pooblaščen prodajalec in serviser CF MOTO štirikolesnikov, ATV - jev in dvokolesnikov. - servis ATV za vse znamke - rezervni deli - motoristična oprema SERVIS IN POPRAVILO VSEH ZNAMK OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL TER AVTODOMOV POLNJENJE KLIMA NAPRAV Nevarna vožnja v natikačih Poleti ogromno ljudi vozi v natikačih, kar se lahko v nepredvidljivi situaciji v pro- metu, ko je potreben hiter odziv voznika, izkaže za usodno. Pri normalni vožnji, ko voznik s stopalkami upravlja počasi in nadzorovano, ni težav. Ko je potreben hiter pritisk na zavoro, se pogosto zgodi, da se vrh natikača zatakne za stopalko zavore in vozniku onemogoči pravočasen pritisk ter s tem zaviranje. V slovenski zakonodaji je opredeljeno, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševal njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. sto vprašanje, ali smo dovolj dinamični med vožnjo ali vo- zimo po predpisih.« Ključnega pomena za var- no vožnjo, če kdo kupi nov Ker se bodo kmalu začeli dopusti, se je treba zavedati, da je nepravilno zložena prtljaga v vozilu lahko smrtno nevarna, če pride do naleta pri višjih hitrostih. Prtlja- go je treba v vozilo naložiti ne le pravilno, ampak tudi pravočasno. V anketi, ki jo je AMZS izvedla pred leti, je enajst odstotkov tistih, ki potujejo s prtljažnikom na strehi vozila, pozabilo na tovor na strehi in so zaradi tega zadeli ob nadstrešek, nadvoz ali se zapletli v veje drevesa. ali rabljen avtomobil, je, da ga zelo dobro spozna in preveri navodila. Tega marsikdo ne stori, zato se zgodi, da včasih voznik sploh ne ve niti, kako naj nastavi volan v vozilu ali sedež. Za poletje sogovornik pri- poroča pravočasen odhod na pot ali v službo in upošteva- nje pravil za dovolj postankov v primeru vročega vremena. »Vsak voznik pozna sebe naj- boljše. Deseturna vožnja po- meni za telo psihično in fizič - no obremenitev ne glede na to, koliko kondicije ima. Zato je nujno, da voznik večkrat ustavi in se spočije. Za vsako vožnjo si je treba vzeti čas.« Popravilo je zanimiva in učinkovita rešitev za manjše poškodbe vetrobranskega ste- kla, ki so tudi najbolj pogoste. Je občutno hitrejša in cenejša rešitev od menjave stekla, obe- nem s tem privarčujemo 90 od- stotkov okoljskega vpliva, ki bi ga sicer povzročili z menjavo. Menja- va stekla zahteva poseg v vozilo, ki se mu je seveda najbolje izo- gniti, čeprav vedno to ni mogoče. Avtomobili so opremljeni z naprednimi asistenčnimi in var- nostnimi sistemi, ki jih poznamo S popravilom vetrobranskega stekla se izognemo zapletenemu postopku menjave pod kratico Adas. Kamere in sen- zorji, potrebni za njihovo delova- nje, so med drugim nameščeni v vetrobranskem steklu. Kamero med postopkom menjave odstra- nimo in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odsto- panj, ki na cesti pridejo precej bolj do izraza. Zato moramo po vsaki menjavi vetrobranskega stekla po navodilih proizvajalca avtomobila omenjene sisteme ponovno kalibrirati in se prepriča- ti v njihovo pravilno in natančno delovanje. Pri Carglassu smo pri tem vo- dilni in na kalibracije pripravljeni že od leta 2015. Danes kalibraci- jo opravimo že pri 30 odstotkih primerov, ki zahtevajo menjavo vetrobranskega stekla – delež se hitro povečuje. Smo edini servis v Sloveniji s certifikatom organiza- cije IMI. Zaupanje v naše serviser- je in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudi- mo neomejeno jamstvo. Pri tem ohranite tudi tovarniško jamstvo vašega vozila. 45 Safran ima ogromno izkušenj in znanja tudi kot inštruktor varne vožnje motoristov. (Foto: AMZS) AVTOHIŠA KOS d.o.o. AVTOHIŠA KOS d.o.o. ELEKTRIČNI BOX ŽE ZA 17.700,00 EUR Z EKO SUBVENCIJO! AVTOHIŠA KOS, Ločiška cesta 10, 3313 POLZELA Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 20, 15. maj 2025 NA KOLESIH www.roso.si HITRI KREDIT BREZ POLOGA VSE UREDITE PRI NAS ŠTIRIKOLESNIKI RO+SO d.o.o., Skaletova ul.13, 3000 Celje 03 425 40 80 Pooblaščen prodajalec in serviser CF MOTO štirikolesnikov, ATV - jev in dvokolesnikov. - servis ATV za vse znamke - rezervni deli - motoristična oprema SERVIS IN POPRAVILO VSEH ZNAMK OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL TER AVTODOMOV POLNJENJE KLIMA NAPRAV Nevarna vožnja v natikačih Poleti ogromno ljudi vozi v natikačih, kar se lahko v nepredvidljivi situaciji v pro- metu, ko je potreben hiter odziv voznika, izkaže za usodno. Pri normalni vožnji, ko voznik s stopalkami upravlja počasi in nadzorovano, ni težav. Ko je potreben hiter pritisk na zavoro, se pogosto zgodi, da se vrh natikača zatakne za stopalko zavore in vozniku onemogoči pravočasen pritisk ter s tem zaviranje. V slovenski zakonodaji je opredeljeno, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševal njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. sto vprašanje, ali smo dovolj dinamični med vožnjo ali vo- zimo po predpisih.« Ključnega pomena za var- no vožnjo, če kdo kupi nov Ker se bodo kmalu začeli dopusti, se je treba zavedati, da je nepravilno zložena prtljaga v vozilu lahko smrtno nevarna, če pride do naleta pri višjih hitrostih. Prtlja- go je treba v vozilo naložiti ne le pravilno, ampak tudi pravočasno. V anketi, ki jo je AMZS izvedla pred leti, je enajst odstotkov tistih, ki potujejo s prtljažnikom na strehi vozila, pozabilo na tovor na strehi in so zaradi tega zadeli ob nadstrešek, nadvoz ali se zapletli v veje drevesa. ali rabljen avtomobil, je, da ga zelo dobro spozna in preveri navodila. Tega marsikdo ne stori, zato se zgodi, da včasih voznik sploh ne ve niti, kako naj nastavi volan v vozilu ali sedež. Za poletje sogovornik pri- poroča pravočasen odhod na pot ali v službo in upošteva- nje pravil za dovolj postankov v primeru vročega vremena. »Vsak voznik pozna sebe naj- boljše. Deseturna vožnja po- meni za telo psihično in fizič - no obremenitev ne glede na to, koliko kondicije ima. Zato je nujno, da voznik večkrat ustavi in se spočije. Za vsako vožnjo si je treba vzeti čas.« Popravilo je zanimiva in učinkovita rešitev za manjše poškodbe vetrobranskega ste- kla, ki so tudi najbolj pogoste. Je občutno hitrejša in cenejša rešitev od menjave stekla, obe- nem s tem privarčujemo 90 od- stotkov okoljskega vpliva, ki bi ga sicer povzročili z menjavo. Menja- va stekla zahteva poseg v vozilo, ki se mu je seveda najbolje izo- gniti, čeprav vedno to ni mogoče. Avtomobili so opremljeni z naprednimi asistenčnimi in var- nostnimi sistemi, ki jih poznamo S popravilom vetrobranskega stekla se izognemo zapletenemu postopku menjave pod kratico Adas. Kamere in sen- zorji, potrebni za njihovo delova- nje, so med drugim nameščeni v vetrobranskem steklu. Kamero med postopkom menjave odstra- nimo in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odsto- panj, ki na cesti pridejo precej bolj do izraza. Zato moramo po vsaki menjavi vetrobranskega stekla po navodilih proizvajalca avtomobila omenjene sisteme ponovno kalibrirati in se prepriča- ti v njihovo pravilno in natančno delovanje. Pri Carglassu smo pri tem vo- dilni in na kalibracije pripravljeni že od leta 2015. Danes kalibraci- jo opravimo že pri 30 odstotkih primerov, ki zahtevajo menjavo vetrobranskega stekla – delež se hitro povečuje. Smo edini servis v Sloveniji s certifikatom organiza- cije IMI. Zaupanje v naše serviser- je in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudi- mo neomejeno jamstvo. Pri tem ohranite tudi tovarniško jamstvo vašega vozila. 45 Safran ima ogromno izkušenj in znanja tudi kot inštruktor varne vožnje motoristov. (Foto: AMZS) AVTOHIŠA KOS d.o.o. AVTOHIŠA KOS d.o.o. ELEKTRIČNI BOX ŽE ZA 17.700,00 EUR Z EKO SUBVENCIJO! AVTOHIŠA KOS, Ločiška cesta 10, 3313 POLZELA Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 20, 15. maj 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2025. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Vljudno vabljeni na Dan odprtih vrat Glasbene šole Celje SREDA, 14. MAJ 2025 vabi k VPISU za šolsko leto 2025/2026 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2020  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2020  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2019  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2017 – 2019 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2018 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2016 in starejši  NADSTANDARDNI PROGRAMI JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala) *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. BOBNI ZA VSE GENERACIJE BAS KITARA GLASBA+ (učenci, stari 20 let in več) BALET+ (učenci, stari 20 let in več) Vodja trgovine (m/ž) poslovodja (Laško) Opis: vodenje in organiza- cija delovnega procesa v po- slovni enoti, skrb za urejenost poslovne enote v skladu s stan- dardi in navodili … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 19. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavca/-ko v proizvodnji, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec za gradbeni oddelek v TPC Žalec (m/ž) Delovne naloge bodo: pro- daja blaga ter pomoč in sve- tovanje kupcem, skrb za zalo- ženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označeva- nje blaga, spremljanje ter za- gotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vo- denje evidence blaga, prevze- manje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Laško) Iščete dolgoročno zaposlitev v urejenem in naprednem pro- izvodnem okolju? Imate izku- šnje z delom na CNC-strojih in vam je blizu natančnost ter od- govornost? Pridružite se nam! Cajhen, d.o.o., Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Prijave zbi- ramo do 30. 5. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) za mobilno telefonijo v PE Celje (Citycenter Celje) Svetovanje in prodaja mo- bilnih ter fi ksnih storitev mo- bilnega operaterja Telemach. Delo se opravlja v posloval- nici v trgovskem centru Ci- tycenter Celje. GSM aparati, d.o.o., Beloruska ulica 7, 2000 Maribor. Prijave zbira- mo do 9. 6. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) (Celje) Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj moj- ster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prija- vite na prosto delovno mesto, razpisano za Obi center Celje. Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 25. 5. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje) Iščemo tehnično usposo- bljeno osebo za delovno me- sto monter, ki razume osnove elektrotehnike in mehanske sestave ter je sposobna samo- stojnega izvajanja enostavnih elektro-priklopov in monta- že kovinskih komponent po tehnični dokumentaciji. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Slaščičar (m/ž) (Celje/Teharje) Iščemo slaščičarja/-ko, ka- terega delo bo obsegalo pred- vsem pomoč pri pripravi in izdelavi slaščic. V podjetju za- govarjamo pripravo izključno naravnih domačih slaščic in sladoleda. Picikato, gostinstvo, trgovina storitve, d.o.o., Te- harje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja sektorja za razvoj in tehnologijo (tehnolog) (m/ž) (Celje) Delavec opravlja naslednja dela (kratek opis del): dnev- no izvaja nadzor v vseh fazah proizvodnje do končne obde- lave mesa, sodeluje pri uva- janju nove tehnologije, ma- nipulaciji ter hlajenju mesa. Celjske Mesnine, Cesta v Tr- novlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7 . 6. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Referent za kadrovske zadeve (m/ž) (Podčetrtek) Vaše delo bo obsegalo: or- ganiziranje in izvajanje ak- tivnosti na področju izobra- ževanja kadrov, spremljanje in razvoj zaposlenih, sode- lovanje pri kadrovskih pro- jektih … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 23. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) Želite postati del naše eki- pe? V podjetju Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec v naš delovni tim vabimo računovodjo. Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Pri- jave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Operater na premaznem stroju (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: pomoč pri upravljanju pre- maznega stroja, upravljanje z odvijalno in navijalno sek- cijo z namenom proizvodnje kakovostnega vrhnjega pa- pirja in laminata. Beontag, d.o.o., Ipavčeva ulica 23a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7 . 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Srednja medicinska sestra v negovalni enoti v bolnišnični dejavnosti (oddelek za bolezni prebavil, oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kardiološki oddelek, otroški oddelek, ginekološko porodniški oddelek) (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: iz- vajanje osnovne zdravstvene nege bolnikov, spremljanje bolnikovega stanja. Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 31. 5. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Voznik B v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Žalec) Če te odlikujejo predanost, zanesljivost in strast do dela, te vabimo, da se pridružiš naši transportni ekipi. Davidov hram, d.o.o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 7 . 6. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) V trgovini Intimissimi v Celju zaposlimo komunika- tivne in simpatične osebe na delovnem mestu prodajalec. Verudela, d.o.o., Anžurjeva ulica 2d, 1260 Ljubljana Polje. Prijave zbiramo do 7. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Delavec v proizvodnji Elastomeri DELAVEC V PROIZVODNJI Elastomeri Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 20, 15. maj 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Kot preteklo leto so našo radijsko karavano v Braslovčah toplo sprejeli tudi v 11. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ko smo iskali in razkrivali mlade pevske talente, ki obiskujejo OŠ Braslovče. Medtem ko bodo konec meseca v Braslovčah na dogodku naše medijske hiše Zvezde pod zvezdami zapeli zvezdniki in zvezdnice slovenskega glasbe, smo na začetku meseca slišali mlade pevske talente. LUKA ŽERJAV ODLOČITE SE ZA SLOVENSKI RAZVOJ & PROIZVODNJO TRNAVA 5E 3303 GOmILSKO 03 703 16 20 Cvetličarna Novak Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Pred zvezdami zapeli še otroci V Domu kulture Braslovče, ki so ga poleg vrstnikov iz OŠ Braslovče lepo napolnili tudi starši in drugi podporniki mladih, smo prisluhnili de- kliškim solističnim točkam, trem duetom in dvema fan- tovskima nastopoma, skupaj je nastopilo 17 otrok. Tudi tokrat smo jih, kot je novost celotne sezone, razdelili v tri starostne skupine, in si- cer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od 7. do 9. razreda. Vsi so prepevali izključno slovenske pesmi. Dekleta so večinoma izbirala skladbe svojih pevskih vzor- nic Nine Pušlar, Klare Jazbec in Eve Boto, tudi tokrat nista manjkali zimzeleni melodiji, fanta sta izbrala rokovsko in narodnozabavno skladbo. »Glasba predstavlja izre- dno velik pomen naše izje- mne kulture, da nas ta po- vezuje, združuje, osrečuje in osvobaja, da izredno po- zitivno vpliva na naša čustva in razpoloženje, predvsem pa je močan gradnik naše identitete – tako osebne kot nacionalne,« je izjavil župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in tudi tokrat dodal, da je »izredno ponosen na otroke, ki sodelujejo v tem čudovitem projektu in že zdaj vsakemu posebej česti- tam in jim želim, da uživajo v petju in ustvarjanju glas- be, predvsem pa vse dobro, obilo uspeha, veselja in lepih spominov«. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Saša Korun, je tokrat izbrala tri polfi naliste. V 1. triletju je izbrala nastop Žane Ti- snikar, ki je zapela skladbo Nuše Derenda Za Slovenijo živim. V 2. triletju sta jo najbolj prepričala Nina Čer- nevšek s skladbo Eve Boto Misliš na njo in duet, ki sta ga sestavljali Daša Štopfer in Neja Štrajhar, ki sta zapeli skladbo Svet je tvoj Nine Pušlar. Pomembnosti projekta se poleg Občine Braslovče ki je bila tokratna gostiteljica, zavedajo tudi pokrovitelji: Kronoterm. Podkrižnik, Cin- karna Celje, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Andraž Purg Vsi nastopajoči zbrani na skupinski fotografiji Žana Tisnikar Nina Černevšek Daša Štopfer in Neja Štrajhar Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 20, 15. maj 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2025. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Vljudno vabljeni na Dan odprtih vrat Glasbene šole Celje SREDA, 14. MAJ 2025 vabi k VPISU za šolsko leto 2025/2026 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2020  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2020  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2019  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2017 – 2019 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2018 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2016 in starejši  NADSTANDARDNI PROGRAMI JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala) *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. BOBNI ZA VSE GENERACIJE BAS KITARA GLASBA+ (učenci, stari 20 let in več) BALET+ (učenci, stari 20 let in več) Vodja trgovine (m/ž) poslovodja (Laško) Opis: vodenje in organiza- cija delovnega procesa v po- slovni enoti, skrb za urejenost poslovne enote v skladu s stan- dardi in navodili … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 19. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavca/-ko v proizvodnji, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec za gradbeni oddelek v TPC Žalec (m/ž) Delovne naloge bodo: pro- daja blaga ter pomoč in sve- tovanje kupcem, skrb za zalo- ženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označeva- nje blaga, spremljanje ter za- gotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vo- denje evidence blaga, prevze- manje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Laško) Iščete dolgoročno zaposlitev v urejenem in naprednem pro- izvodnem okolju? Imate izku- šnje z delom na CNC-strojih in vam je blizu natančnost ter od- govornost? Pridružite se nam! Cajhen, d.o.o., Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Prijave zbi- ramo do 30. 5. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) za mobilno telefonijo v PE Celje (Citycenter Celje) Svetovanje in prodaja mo- bilnih ter fi ksnih storitev mo- bilnega operaterja Telemach. Delo se opravlja v posloval- nici v trgovskem centru Ci- tycenter Celje. GSM aparati, d.o.o., Beloruska ulica 7, 2000 Maribor. Prijave zbira- mo do 9. 6. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) (Celje) Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj moj- ster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prija- vite na prosto delovno mesto, razpisano za Obi center Celje. Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 25. 5. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje) Iščemo tehnično usposo- bljeno osebo za delovno me- sto monter, ki razume osnove elektrotehnike in mehanske sestave ter je sposobna samo- stojnega izvajanja enostavnih elektro-priklopov in monta- že kovinskih komponent po tehnični dokumentaciji. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Slaščičar (m/ž) (Celje/Teharje) Iščemo slaščičarja/-ko, ka- terega delo bo obsegalo pred- vsem pomoč pri pripravi in izdelavi slaščic. V podjetju za- govarjamo pripravo izključno naravnih domačih slaščic in sladoleda. Picikato, gostinstvo, trgovina storitve, d.o.o., Te- harje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja sektorja za razvoj in tehnologijo (tehnolog) (m/ž) (Celje) Delavec opravlja naslednja dela (kratek opis del): dnev- no izvaja nadzor v vseh fazah proizvodnje do končne obde- lave mesa, sodeluje pri uva- janju nove tehnologije, ma- nipulaciji ter hlajenju mesa. Celjske Mesnine, Cesta v Tr- novlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7 . 6. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Referent za kadrovske zadeve (m/ž) (Podčetrtek) Vaše delo bo obsegalo: or- ganiziranje in izvajanje ak- tivnosti na področju izobra- ževanja kadrov, spremljanje in razvoj zaposlenih, sode- lovanje pri kadrovskih pro- jektih … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 23. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) Želite postati del naše eki- pe? V podjetju Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec v naš delovni tim vabimo računovodjo. Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Pri- jave zbiramo do 8. 6. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Operater na premaznem stroju (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: pomoč pri upravljanju pre- maznega stroja, upravljanje z odvijalno in navijalno sek- cijo z namenom proizvodnje kakovostnega vrhnjega pa- pirja in laminata. Beontag, d.o.o., Ipavčeva ulica 23a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7 . 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Srednja medicinska sestra v negovalni enoti v bolnišnični dejavnosti (oddelek za bolezni prebavil, oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kardiološki oddelek, otroški oddelek, ginekološko porodniški oddelek) (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: iz- vajanje osnovne zdravstvene nege bolnikov, spremljanje bolnikovega stanja. Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 31. 5. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Voznik B v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Žalec) Če te odlikujejo predanost, zanesljivost in strast do dela, te vabimo, da se pridružiš naši transportni ekipi. Davidov hram, d.o.o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 7 . 6. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) V trgovini Intimissimi v Celju zaposlimo komunika- tivne in simpatične osebe na delovnem mestu prodajalec. Verudela, d.o.o., Anžurjeva ulica 2d, 1260 Ljubljana Polje. Prijave zbiramo do 7. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Delavec v proizvodnji Elastomeri DELAVEC V PROIZVODNJI Elastomeri Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 20, 15. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Kaj je manualna medicina? Manualna medicina je uradna veja medicine, ki se usmerja v prepoznavanje in zdravljenje težav s hrbtenico, sklepi in z miši- cami z uporabo specialnih ročnih tehnik. Zdravnik najprej opravi poglobljen klinični pregled, pri nadaljnjih terapijah pa uporablja posebne prijeme za sproščanje napetosti, obnavljanje pravilnega gibanja v sklepih ter odpravljanje bolečin in vnetnih procesov. T ehnike zdravljenja vključujejo mehke prijeme, masažo, mobili- zacijo in manipulacijo, katerih cilj je povrniti telesu normalen gi- balni stereotip, zmanjšati bolečine in spodbujati naravne procese zdravljenja. T erapije so primerne za ljudi vseh starosti, še posebej za tiste, ki želijo naravno pot do zdravja brez zdravil ali operacije. Zdravljenje gibalnega sistema že 30 let! Medicinski center MOGY – specialisti za manualno medicino Pomagamo pri težavah: • bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah • težave z okončinami (nemoč, mravljinčenje, bolečine) • glavoboli, nespečnost, šumenje v ušesih • stanja po poškodbah in operacijah • epikondilitis, sindrom karpalnega kanala • posledice obrabnih sprememb (protruzija, hernija diska …) Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna. www.mogy.si Trzin: 01 561 25 21 Maribor: 02 470 24 13 Nova Gorica: 05 300 23 77 Murska Sobota: 040 804 286 Koper: 040 436 327 Celje: 040 866 456 Novo mesto: 040 56 56 65 Informacije in naročila: 30 Več kot 30 let uspešnega zdravljenja Več kot 10.000 obravnavanih pacientov Sedem ordinacij, osem zdravnikov specialistov Bolečine v hrbtu, predvsem v predelu vratu in križa, ali boleči sklepi niso le neprijetni, ampak lahko resno vplivajo na kakovost našega življenja. Če iščete naravno, učinkovito in strokovno rešitev za odpravo teh težav, je manualna me- dicina prava izbira za vas. Gre za ročne tehnike zdravljenja, ki jih izvajajo zdravniki specialisti. Omogočajo zmanjšanje bolečin, odpravo blokad, sproščanje napetosti in izboljšanje gibljivosti – brez stranskih učinkov. Z njimi vplivamo na vzroke teh težav, kar pomeni, da jih v večini primerov lahko odpravimo za vedno, brez zdravil in operativnih posegov. Izkoristite brezplačno terapijo www.mogy.si Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine BREZPLAČNO TERAPIJO lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 30. maja 2025 poklicali telefonsko številko 040 866 456 za naročila v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska 76. Naročite se lahko tudi s pomočjo spleta: www.mogy.si Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi prvega pregleda in odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob naročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. Manualna medicina – rešitev za težave s hrbtenico in sklepi Zdravniki medicinskega centra Mogy so v več kot 30 letih uspešno pomagali več deset tisoč ljudem pri težavah s hrbtenico in sklepi. Kdaj je manualna medicina najbolj učinkovita? Seznam bolezenskih stanj, pri katerih so tehnike manualne medicine učinkovite, je zelo obsežen. Manualna medicina še posebej izjemne rezultate zdravljenja omogoča pri nasle- dnjih težavah: Bolečine v križu: so ena najbolj pogostih težav sodobnega življenjskega sloga. Zaradi nepravilne drže, premalo gibanja in pogostih stresnih situacij se zakrčijo mišice spodnjega dela hrbta, zmanjša se prekrvavitev v tem delu in obrabne spremembe skeleta hitro napredujejo. S terapijami manualne medicine lahko hitro in učinkovito odpravimo napetost ter povrnemo gibljivost hrbtenice. Težave z vratom in rameni: nastanejo predvsem zaradi dolgotrajnega sedenja (za računalnikom …), kar privede tudi do bolečin, zakrčenosti in mravljinčenja. Pojavijo se lahko tudi glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih in nespečnost. Manualna medicina sprošča mehka tkiva zgornjega dela hrbtenice in omogoča hitre rešitve. Degenerativne (obrabne) spremembe: se začnejo po- javljati po 35. letu in z leti lahko hitro napredujejo, najbolj pogosta diagnoza je okvara medvretenčne ploščice (hernija diska). Manualna medicina omogoča, da nadaljnje spre- membe omejimo ali celo zaustavimo, s čimer pomaga pri ohranjanju gibljivosti in zmanjšanju bolečin. Mišična napetost: je še posebej izrazita pri športnikih, poklicih s težkim fi zičnim delom in pri ljudeh s sedečim načinom življenja. Z rednimi preventivnimi terapijami, ki jih izvajamo enkrat mesečno, je mogoče odpraviti zakrčenost mišic in povečati gibljivost ter odpraviti bolečine. Kronične bolečine: so vse bolečine, ki trajajo več kot šest mesecev. Mednje sodijo tudi npr. išias, lumbalgija, cervikal- gija, fi bromialgija in tenzijski glavoboli. S ciklom terapij (od 4 do 6 obiskov) je mogoče tovrstne težave učinkovito odpraviti. Prednosti manualne medicine Največja prednost manualne medicine je, da poleg terapev- tskega zdravljenja omogoča ob prvem pregledu postavitev natančne diagnoze. Zdravljenje namreč izvajajo zdravniki (dr. med.) z dodatnimi specializacijami s področja gibalnega sistema (nevrologije ali ortopedije). Naraven pristop brez zdravil in operacije: manualna me- dicina ne zahteva uporabe zdravil ali kirurških posegov. S tem se izognete morebitnim stranskim učinkom zdravil ter tveganju in okrevanju po operacijah. Hitro olajšanje in dolgoročni učinki: večina bolnikov ob- čuti takojšnje izboljšanje po terapiji, za dolgotrajni učinek je treba opraviti cikel predpisanih terapij za posamezno stanje (v povprečju od 4 do 6 obiskov). V primeru kroničnih težav so priporočljive redne vzdrževalne terapije (enkrat mesečno), saj pomagajo pri preprečevanju ponovnih težav. Terapije, prilagojene posamezniku: vsaka terapija je pri- lagojena potrebam posameznika. Zdravnik prilagodi tehnike glede na vaše zdravstveno stanje in naravo težav, s katerimi se soočate. Brez stranskih učinkov: tehnike manualne medicine ob- segajo natančne in mehke prijeme, pri katerih ne občutite bolečin. Izjemoma lahko po terapiji občutite reakcijo v obliki bolečin v mišicah, občutka mehkih nog in utrujenosti, ki traja največ dva dni. Kako poteka zdravljenje z manualno medicino? Ob prvem obisku zdravnik opravi pogovor, klinični pre- gled ter pregled vaše medicinske dokumentacije (izvidov in slik), če jih imate. Zdravnik s pomočjo kliničnega pregleda oceni vaše telesno stanje, preveri vaše gibanje, držo, stanje hrbtenice, sklepov in mišic. Če je na podlagi pregleda možno natančno ugotoviti vzrok vaših težav in postaviti diagnozo, zdravnik na podlagi tega izbere ustrezne tehnike za terapev- tsko zdravljenje. Terapije v večini primerov obsegajo razte- zanje, manipulacije in posebne masažne tehnike. Takoj po terapiji izjemoma lahko pride do reakcije – začasne bolečine ali utrujenosti, vendar boste že po nekaj dneh občutili izbolj- šanje. Redne terapije, ki vam jih predpiše zdravnik ob prvem pregledu, običajno vodijo do trajnega izboljšanja. Ali je manualna medicina primerna za vsakogar? Manualna medicina je primerna za ljudi vseh starosti, ven- dar je pomembno, da bolnik in zdravnik sodelujeta, zato majhnih otrok brez spremstva staršev ne obravnavamo. Zdravljenje ni primerno za nosečnice v zadnjem trimesečju s težavami v spodnjem delu hrbtenice ter pri stanjih, kot so poškodbe hrbtenice, aktivna vnetja ali bolezni sklepov. Da lahko zdravniki zagotovijo varno in učinkovito zdravljenje, pred terapijo na podlagi prvega pregleda podrobno ocenijo vaše zdravstveno stanje. Manualna medicina je učinkovita, naravna in varna metoda zdravljenja, priporočljiva za lajšanje in odpravo bolečin v hrb- tenici, sklepih in okončinah ter drugih povezanih težav, kot so občutki zakrčenosti, mravljinčenja, glavoboli, vrtoglavice in nespečnost. Želite preizkusiti brezplačno terapijo? Pokličite še danes in se naročite na pregled ter naredite prvi korak do zdravja in boljšega počutja. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 20, 15. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI V Narodnem domu v Celju je bila na začetku aprila slo- vesna podelitev diplom Fakultete za zdravstvene vede v Celju (FZVCE). Diplome je prejelo 47 diplomantk in diplo- mantov visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena nega. Diplome so prejeli tudi trije diplomanti magistrskega študijskega programa paliativna oskrba. Mednarodno tekmovanje Celeia Neli Tovornik – nagrajenka literarnega natečaja Cikel postnih koncertov Stabat Mater V soboto, 12. aprila, je Mešani pevski zbor Forte v župnijski cerkvi v Vojni- ku izvedel 6. koncert Sta- bat Mater. Letos je nastopil samo en zbor s skupino in- strumentalistov in izvedel improvizacijo gregorijan- skega korala Stabat Mater. Koncert v obliki koncertne meditacije predstavi glasbeni pregled velikega tedna. Začne se s cvetno nedeljo, nato sledi antifona za veliki četrtek z ve- likim petkom, ko mati Marija objokuje svojega sina, nato pri- de velika sobota, ki nam priž- ge upanje. Z istim programom je MePZ Forte nastopil tudi v Šmarju pri Jelšah, Praprečah pri Lukovici, v uršulinski cer- kvi v Ljubljani, pri sv. Jožefu v Celju in na Polzeli. Dirigenta sta bila Lovro Frelih in gostja Klavdija Zajac, Poljakinja, ki deluje v Bruslju. Ker je ravno v tem tednu umrl Lovrov oče Aleksander Frelih – Mišo, je bil koncert posvečen njemu. Ob zaključku se je zboru zahvalil Beno Podergajs, župnik Anton Perger je zahvalo povezal z Lo- vrovim očetom, s katerim sta bila sošolca v Vipavi, saj je kot organist posvetil svoje življe- nje orglam, cerkveni glasbi in petju. Velika vojniška cerkev je bila skoraj do zadnjega zase- dena in poslušalci so z moč- nim aplavzom nagradili vse izvajalce. K ubranemu petju in slovesnosti koncerta so prispevali tudi instrumentali- sti. Lep obisk in navdušenost poslušalcev sta potrditev, da v župniji delamo prav, saj je takšen postni koncert vsako leto. Veseli in hvaležni smo, da je letošnji postni koncert izvedel MePZ Forte, ki deluje v okviru Katoliškega kultur- nega društva Ivana Šoparja Vojnik. MILENA JURGEC IN IVANA KOS Foto: Rok Mlinar Podelitev diplom Fakultete za zdravstvene vede s poudarkom na sodobnih pristopih poučevanja in učenja ter prilagajanju po- trebam zdravstvenega sis- tema. Diplomanti se bodo s pridobljenim znanjem in z izkušnjami uspešno vklju- čevali v delovna okolja ter s svojim delom pripomogli k nadaljnji krepitvi zdravstve- ne stroke. MAJA GORJUP ZDOVC Na slavnostnem dogodku je zbrane nagovoril podžupan Mestne občine Celje Simon Je- všinek, ki je diplomantom če- stital za njihov dosežek in jim zaželel uspešno poklicno pot. Prav tako je diplomante nago- voril dekan fakultete, izredni profesor doktor Gorazd Voga, ki jih je spremljal vso študijsko obdobje, ter poudaril pomen kakovostnega izobraževanja in strokovnega razvoja v zdra- vstvu. Kot je dejal, podelitev di- plom ni zgolj uraden zaključek študija, temveč je tudi začetek nove odgovorne poti v zdra- vstveni stroki. Zdravstvena nega in paliativna oskrba sta poklica, ki zahtevata izjemno predanost, empatijo ter nepre- kinjeno strokovno rast. Kot je ob podelitvi diplom FZVCE poudarila direktorica ustanovitelja Regijskega štu- dijskega središča Celje Katja Esih, FZVCE že vrsto let izo- bražuje in usposablja odlič- ne strokovnjake s področja zdravstvene nege in paliativ- ne oskrbe: »Vsaka generacija diplomantov predstavlja nov korak k še bolj kakovostni in sočutni zdravstveni oskrbi. Njihova predanost, znanje in srčnost bodo igrali ključ- no vlogo pri skrbi za bolni- ke in razvoju zdravstvenega sistema. Prepričana sem, da bodo s svojim delom prina- šali pozitivne spremembe tako v ustanovah, kjer bodo delovali, kot v življenjih po- sameznikov, ki potrebujejo njihovo pomoč.« FZVCE ostaja zavezana odličnosti pri izobraževa- nju zdravstvenih delavcev Pianistka Klea Testaniere, ki je kot prvouvrščena v V. kategoriji prejela tudi posebno nagrado, solistični nastop z Orkestrom Slovenske vojske v sezoni 2025/26, in mentorica Jelena Dukić Segečić, prof. Glasbena šola Celje je letos že šestič zapored organizira- la Mednarodno tekmovanje Celeia, ki je gostilo mlade pi- aniste. Dogodka se je udele- žilo 97 tekmovalcev iz osmih držav: Slovenije, Hrvaške, Sr- bije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Italije, Ukrajine in Kitajske. Izjemen uspeh so dosegli tudi predstavniki naše glas- bene šole, ki so nastopili v različnih kategorijah. Kar 25 nadarjenih pianistk in piani- stov je zastopalo barve šole – 18 učenk in učencev osnov- ne stopnje ter sedem dijakov umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gim- nazijo v Celju. Skupno so osvojili 15 zlatih plaket, sedem srebrnih, dve bronasti plaketi ter eno prizna- nje za udeležbo. Tekmovalni duh in vrhunska izvedba sta bila opazna v vseh kategorijah: Predkategorija: med 13 tek- movalci sta dva naša učenca prejela zlato plaketo. I. kategorija: med 24 tekmo- valci je blestelo osem naših učencev, ki so osvojili pet zlatih in tri srebrne plakete. II. kategorija: med 20 tek- movalci so naši mladi pianisti osvojili tri zlate in eno srebrno plaketo. III. kategorija: med 17 tekmo- valci so naši predstavniki prejeli dve zlati in dve srebrni plaketi. IV . kategorija: med devetimi tekmovalci, dijaki konservato- rijev, gimnazij in glasbenih šol, je pet naših dijakov osvojilo zlato, srebrno, dve bronasti plaketi ter priznanje za ude- ležbo. V. kategorija: med osmimi udeleženci sta dve naši dija- kinji prejeli zlato plaketo, pri čemer je zmagovalka tekmo- vanja Klea Testaniere kot prvo- uvrščena prejela tudi posebno nagrado – solistični nastop z Orkestrom Slovenske vojske v sezoni 2025/26. V VI. in VII. kategoriji, ki je namenjena že študentom, ni- smo imeli tekmovalcev. Naše Mednarodno tekmova- nje Celeia se je začelo leta 2019, ko smo prvič gostili tekmovalce v disciplinah rog, harmonika in kontrabas. Leto kasneje smo dodali citre, kasneje še komor- ne skupine s harfo in klavir. Zahvaljujemo se Mestni ob- čini Celje, ki nas že od začetka podpira pri izvedbi tekmo- vanja, ravno tako zahvala za pomoč Zavodu Celeia Celje. Ponosni smo na številne uspehe naših učencev in di- jakov, ki odlično predstavlja- jo našo Glasbeno šolo Celje in mesto Celje v mednaro- dnem glasbenem prostoru. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki so s svojim trudom in z zavzetostjo po- magali pri izvedbi tekmova- nja. To je ponovno dokazalo, da talent, predanost in trdo delo mladih glasbenikov pri- našajo vrhunske dosežke. Vsem tekmovalcem in men- torjem iskreno čestitamo ter se veselimo prihodnjih izzi- vov ter še več nepozabnih glasbenih trenutkov, ki bodo nadaljevali zgodbo uspeha Mednarodnega tekmovanja Celeia. NATAŠA AŠKERC Pionirski dom Ljubljana vsako leto razpiše literarni natečaj Bodi pisatelj, na katerem lahko v slovenskem ali tujih jezikih sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol. Letos so se morala literarna dela tematsko nanašati na zbirko pravljic Dekle, obljubljeno soncu. zaključek natečaja Bodi pisatelj 2025, na katerem so slovesno razglasili na- grajence. Žirija je v kate- goriji osnovne šole (drugo triletje) med prejetimi deli opazila junaško pravljico v angleščini učenke 6. razre- da Osnovne šole Planina pri Sevnici Neli Tovornik z naslovom On the Way to the Sun in jo razglasila za najboljše literarno delo. Neli je opisala napeto po- tovanje deklice Sončice, ki mora odrešiti svet, da spet prižge sonce. Besedilo ima trdno zgradbo, razgibano pripoved, tekoč in bogat je- zik ter pozitivno sporočilo, zato ni presenetljivo, da je prepričalo žirijo. POLONA VOLAVŠEK 24. aprila je bil v Pio- nirskem domu v Ljubljani Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 20, 15. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Kaj je manualna medicina? Manualna medicina je uradna veja medicine, ki se usmerja v prepoznavanje in zdravljenje težav s hrbtenico, sklepi in z miši- cami z uporabo specialnih ročnih tehnik. Zdravnik najprej opravi poglobljen klinični pregled, pri nadaljnjih terapijah pa uporablja posebne prijeme za sproščanje napetosti, obnavljanje pravilnega gibanja v sklepih ter odpravljanje bolečin in vnetnih procesov. T ehnike zdravljenja vključujejo mehke prijeme, masažo, mobili- zacijo in manipulacijo, katerih cilj je povrniti telesu normalen gi- balni stereotip, zmanjšati bolečine in spodbujati naravne procese zdravljenja. T erapije so primerne za ljudi vseh starosti, še posebej za tiste, ki želijo naravno pot do zdravja brez zdravil ali operacije. Zdravljenje gibalnega sistema že 30 let! Medicinski center MOGY – specialisti za manualno medicino Pomagamo pri težavah: • bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah • težave z okončinami (nemoč, mravljinčenje, bolečine) • glavoboli, nespečnost, šumenje v ušesih • stanja po poškodbah in operacijah • epikondilitis, sindrom karpalnega kanala • posledice obrabnih sprememb (protruzija, hernija diska …) Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna. www.mogy.si Trzin: 01 561 25 21 Maribor: 02 470 24 13 Nova Gorica: 05 300 23 77 Murska Sobota: 040 804 286 Koper: 040 436 327 Celje: 040 866 456 Novo mesto: 040 56 56 65 Informacije in naročila: 30 Več kot 30 let uspešnega zdravljenja Več kot 10.000 obravnavanih pacientov Sedem ordinacij, osem zdravnikov specialistov Bolečine v hrbtu, predvsem v predelu vratu in križa, ali boleči sklepi niso le neprijetni, ampak lahko resno vplivajo na kakovost našega življenja. Če iščete naravno, učinkovito in strokovno rešitev za odpravo teh težav, je manualna me- dicina prava izbira za vas. Gre za ročne tehnike zdravljenja, ki jih izvajajo zdravniki specialisti. Omogočajo zmanjšanje bolečin, odpravo blokad, sproščanje napetosti in izboljšanje gibljivosti – brez stranskih učinkov. Z njimi vplivamo na vzroke teh težav, kar pomeni, da jih v večini primerov lahko odpravimo za vedno, brez zdravil in operativnih posegov. Izkoristite brezplačno terapijo www.mogy.si Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine BREZPLAČNO TERAPIJO lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 30. maja 2025 poklicali telefonsko številko 040 866 456 za naročila v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska 76. Naročite se lahko tudi s pomočjo spleta: www.mogy.si Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi prvega pregleda in odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob naročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. Manualna medicina – rešitev za težave s hrbtenico in sklepi Zdravniki medicinskega centra Mogy so v več kot 30 letih uspešno pomagali več deset tisoč ljudem pri težavah s hrbtenico in sklepi. Kdaj je manualna medicina najbolj učinkovita? Seznam bolezenskih stanj, pri katerih so tehnike manualne medicine učinkovite, je zelo obsežen. Manualna medicina še posebej izjemne rezultate zdravljenja omogoča pri nasle- dnjih težavah: Bolečine v križu: so ena najbolj pogostih težav sodobnega življenjskega sloga. Zaradi nepravilne drže, premalo gibanja in pogostih stresnih situacij se zakrčijo mišice spodnjega dela hrbta, zmanjša se prekrvavitev v tem delu in obrabne spremembe skeleta hitro napredujejo. S terapijami manualne medicine lahko hitro in učinkovito odpravimo napetost ter povrnemo gibljivost hrbtenice. Težave z vratom in rameni: nastanejo predvsem zaradi dolgotrajnega sedenja (za računalnikom …), kar privede tudi do bolečin, zakrčenosti in mravljinčenja. Pojavijo se lahko tudi glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih in nespečnost. Manualna medicina sprošča mehka tkiva zgornjega dela hrbtenice in omogoča hitre rešitve. Degenerativne (obrabne) spremembe: se začnejo po- javljati po 35. letu in z leti lahko hitro napredujejo, najbolj pogosta diagnoza je okvara medvretenčne ploščice (hernija diska). Manualna medicina omogoča, da nadaljnje spre- membe omejimo ali celo zaustavimo, s čimer pomaga pri ohranjanju gibljivosti in zmanjšanju bolečin. Mišična napetost: je še posebej izrazita pri športnikih, poklicih s težkim fi zičnim delom in pri ljudeh s sedečim načinom življenja. Z rednimi preventivnimi terapijami, ki jih izvajamo enkrat mesečno, je mogoče odpraviti zakrčenost mišic in povečati gibljivost ter odpraviti bolečine. Kronične bolečine: so vse bolečine, ki trajajo več kot šest mesecev. Mednje sodijo tudi npr. išias, lumbalgija, cervikal- gija, fi bromialgija in tenzijski glavoboli. S ciklom terapij (od 4 do 6 obiskov) je mogoče tovrstne težave učinkovito odpraviti. Prednosti manualne medicine Največja prednost manualne medicine je, da poleg terapev- tskega zdravljenja omogoča ob prvem pregledu postavitev natančne diagnoze. Zdravljenje namreč izvajajo zdravniki (dr. med.) z dodatnimi specializacijami s področja gibalnega sistema (nevrologije ali ortopedije). Naraven pristop brez zdravil in operacije: manualna me- dicina ne zahteva uporabe zdravil ali kirurških posegov. S tem se izognete morebitnim stranskim učinkom zdravil ter tveganju in okrevanju po operacijah. Hitro olajšanje in dolgoročni učinki: večina bolnikov ob- čuti takojšnje izboljšanje po terapiji, za dolgotrajni učinek je treba opraviti cikel predpisanih terapij za posamezno stanje (v povprečju od 4 do 6 obiskov). V primeru kroničnih težav so priporočljive redne vzdrževalne terapije (enkrat mesečno), saj pomagajo pri preprečevanju ponovnih težav. Terapije, prilagojene posamezniku: vsaka terapija je pri- lagojena potrebam posameznika. Zdravnik prilagodi tehnike glede na vaše zdravstveno stanje in naravo težav, s katerimi se soočate. Brez stranskih učinkov: tehnike manualne medicine ob- segajo natančne in mehke prijeme, pri katerih ne občutite bolečin. Izjemoma lahko po terapiji občutite reakcijo v obliki bolečin v mišicah, občutka mehkih nog in utrujenosti, ki traja največ dva dni. Kako poteka zdravljenje z manualno medicino? Ob prvem obisku zdravnik opravi pogovor, klinični pre- gled ter pregled vaše medicinske dokumentacije (izvidov in slik), če jih imate. Zdravnik s pomočjo kliničnega pregleda oceni vaše telesno stanje, preveri vaše gibanje, držo, stanje hrbtenice, sklepov in mišic. Če je na podlagi pregleda možno natančno ugotoviti vzrok vaših težav in postaviti diagnozo, zdravnik na podlagi tega izbere ustrezne tehnike za terapev- tsko zdravljenje. Terapije v večini primerov obsegajo razte- zanje, manipulacije in posebne masažne tehnike. Takoj po terapiji izjemoma lahko pride do reakcije – začasne bolečine ali utrujenosti, vendar boste že po nekaj dneh občutili izbolj- šanje. Redne terapije, ki vam jih predpiše zdravnik ob prvem pregledu, običajno vodijo do trajnega izboljšanja. Ali je manualna medicina primerna za vsakogar? Manualna medicina je primerna za ljudi vseh starosti, ven- dar je pomembno, da bolnik in zdravnik sodelujeta, zato majhnih otrok brez spremstva staršev ne obravnavamo. Zdravljenje ni primerno za nosečnice v zadnjem trimesečju s težavami v spodnjem delu hrbtenice ter pri stanjih, kot so poškodbe hrbtenice, aktivna vnetja ali bolezni sklepov. Da lahko zdravniki zagotovijo varno in učinkovito zdravljenje, pred terapijo na podlagi prvega pregleda podrobno ocenijo vaše zdravstveno stanje. Manualna medicina je učinkovita, naravna in varna metoda zdravljenja, priporočljiva za lajšanje in odpravo bolečin v hrb- tenici, sklepih in okončinah ter drugih povezanih težav, kot so občutki zakrčenosti, mravljinčenja, glavoboli, vrtoglavice in nespečnost. Želite preizkusiti brezplačno terapijo? Pokličite še danes in se naročite na pregled ter naredite prvi korak do zdravja in boljšega počutja. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 20, 15. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI V Narodnem domu v Celju je bila na začetku aprila slo- vesna podelitev diplom Fakultete za zdravstvene vede v Celju (FZVCE). Diplome je prejelo 47 diplomantk in diplo- mantov visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena nega. Diplome so prejeli tudi trije diplomanti magistrskega študijskega programa paliativna oskrba. Mednarodno tekmovanje Celeia Neli Tovornik – nagrajenka literarnega natečaja Cikel postnih koncertov Stabat Mater V soboto, 12. aprila, je Mešani pevski zbor Forte v župnijski cerkvi v Vojni- ku izvedel 6. koncert Sta- bat Mater. Letos je nastopil samo en zbor s skupino in- strumentalistov in izvedel improvizacijo gregorijan- skega korala Stabat Mater. Koncert v obliki koncertne meditacije predstavi glasbeni pregled velikega tedna. Začne se s cvetno nedeljo, nato sledi antifona za veliki četrtek z ve- likim petkom, ko mati Marija objokuje svojega sina, nato pri- de velika sobota, ki nam priž- ge upanje. Z istim programom je MePZ Forte nastopil tudi v Šmarju pri Jelšah, Praprečah pri Lukovici, v uršulinski cer- kvi v Ljubljani, pri sv. Jožefu v Celju in na Polzeli. Dirigenta sta bila Lovro Frelih in gostja Klavdija Zajac, Poljakinja, ki deluje v Bruslju. Ker je ravno v tem tednu umrl Lovrov oče Aleksander Frelih – Mišo, je bil koncert posvečen njemu. Ob zaključku se je zboru zahvalil Beno Podergajs, župnik Anton Perger je zahvalo povezal z Lo- vrovim očetom, s katerim sta bila sošolca v Vipavi, saj je kot organist posvetil svoje življe- nje orglam, cerkveni glasbi in petju. Velika vojniška cerkev je bila skoraj do zadnjega zase- dena in poslušalci so z moč- nim aplavzom nagradili vse izvajalce. K ubranemu petju in slovesnosti koncerta so prispevali tudi instrumentali- sti. Lep obisk in navdušenost poslušalcev sta potrditev, da v župniji delamo prav, saj je takšen postni koncert vsako leto. Veseli in hvaležni smo, da je letošnji postni koncert izvedel MePZ Forte, ki deluje v okviru Katoliškega kultur- nega društva Ivana Šoparja Vojnik. MILENA JURGEC IN IVANA KOS Foto: Rok Mlinar Podelitev diplom Fakultete za zdravstvene vede s poudarkom na sodobnih pristopih poučevanja in učenja ter prilagajanju po- trebam zdravstvenega sis- tema. Diplomanti se bodo s pridobljenim znanjem in z izkušnjami uspešno vklju- čevali v delovna okolja ter s svojim delom pripomogli k nadaljnji krepitvi zdravstve- ne stroke. MAJA GORJUP ZDOVC Na slavnostnem dogodku je zbrane nagovoril podžupan Mestne občine Celje Simon Je- všinek, ki je diplomantom če- stital za njihov dosežek in jim zaželel uspešno poklicno pot. Prav tako je diplomante nago- voril dekan fakultete, izredni profesor doktor Gorazd Voga, ki jih je spremljal vso študijsko obdobje, ter poudaril pomen kakovostnega izobraževanja in strokovnega razvoja v zdra- vstvu. Kot je dejal, podelitev di- plom ni zgolj uraden zaključek študija, temveč je tudi začetek nove odgovorne poti v zdra- vstveni stroki. Zdravstvena nega in paliativna oskrba sta poklica, ki zahtevata izjemno predanost, empatijo ter nepre- kinjeno strokovno rast. Kot je ob podelitvi diplom FZVCE poudarila direktorica ustanovitelja Regijskega štu- dijskega središča Celje Katja Esih, FZVCE že vrsto let izo- bražuje in usposablja odlič- ne strokovnjake s področja zdravstvene nege in paliativ- ne oskrbe: »Vsaka generacija diplomantov predstavlja nov korak k še bolj kakovostni in sočutni zdravstveni oskrbi. Njihova predanost, znanje in srčnost bodo igrali ključ- no vlogo pri skrbi za bolni- ke in razvoju zdravstvenega sistema. Prepričana sem, da bodo s svojim delom prina- šali pozitivne spremembe tako v ustanovah, kjer bodo delovali, kot v življenjih po- sameznikov, ki potrebujejo njihovo pomoč.« FZVCE ostaja zavezana odličnosti pri izobraževa- nju zdravstvenih delavcev Pianistka Klea Testaniere, ki je kot prvouvrščena v V. kategoriji prejela tudi posebno nagrado, solistični nastop z Orkestrom Slovenske vojske v sezoni 2025/26, in mentorica Jelena Dukić Segečić, prof. Glasbena šola Celje je letos že šestič zapored organizira- la Mednarodno tekmovanje Celeia, ki je gostilo mlade pi- aniste. Dogodka se je udele- žilo 97 tekmovalcev iz osmih držav: Slovenije, Hrvaške, Sr- bije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Italije, Ukrajine in Kitajske. Izjemen uspeh so dosegli tudi predstavniki naše glas- bene šole, ki so nastopili v različnih kategorijah. Kar 25 nadarjenih pianistk in piani- stov je zastopalo barve šole – 18 učenk in učencev osnov- ne stopnje ter sedem dijakov umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gim- nazijo v Celju. Skupno so osvojili 15 zlatih plaket, sedem srebrnih, dve bronasti plaketi ter eno prizna- nje za udeležbo. Tekmovalni duh in vrhunska izvedba sta bila opazna v vseh kategorijah: Predkategorija: med 13 tek- movalci sta dva naša učenca prejela zlato plaketo. I. kategorija: med 24 tekmo- valci je blestelo osem naših učencev, ki so osvojili pet zlatih in tri srebrne plakete. II. kategorija: med 20 tek- movalci so naši mladi pianisti osvojili tri zlate in eno srebrno plaketo. III. kategorija: med 17 tekmo- valci so naši predstavniki prejeli dve zlati in dve srebrni plaketi. IV . kategorija: med devetimi tekmovalci, dijaki konservato- rijev, gimnazij in glasbenih šol, je pet naših dijakov osvojilo zlato, srebrno, dve bronasti plaketi ter priznanje za ude- ležbo. V. kategorija: med osmimi udeleženci sta dve naši dija- kinji prejeli zlato plaketo, pri čemer je zmagovalka tekmo- vanja Klea Testaniere kot prvo- uvrščena prejela tudi posebno nagrado – solistični nastop z Orkestrom Slovenske vojske v sezoni 2025/26. V VI. in VII. kategoriji, ki je namenjena že študentom, ni- smo imeli tekmovalcev. Naše Mednarodno tekmova- nje Celeia se je začelo leta 2019, ko smo prvič gostili tekmovalce v disciplinah rog, harmonika in kontrabas. Leto kasneje smo dodali citre, kasneje še komor- ne skupine s harfo in klavir. Zahvaljujemo se Mestni ob- čini Celje, ki nas že od začetka podpira pri izvedbi tekmo- vanja, ravno tako zahvala za pomoč Zavodu Celeia Celje. Ponosni smo na številne uspehe naših učencev in di- jakov, ki odlično predstavlja- jo našo Glasbeno šolo Celje in mesto Celje v mednaro- dnem glasbenem prostoru. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki so s svojim trudom in z zavzetostjo po- magali pri izvedbi tekmova- nja. To je ponovno dokazalo, da talent, predanost in trdo delo mladih glasbenikov pri- našajo vrhunske dosežke. Vsem tekmovalcem in men- torjem iskreno čestitamo ter se veselimo prihodnjih izzi- vov ter še več nepozabnih glasbenih trenutkov, ki bodo nadaljevali zgodbo uspeha Mednarodnega tekmovanja Celeia. NATAŠA AŠKERC Pionirski dom Ljubljana vsako leto razpiše literarni natečaj Bodi pisatelj, na katerem lahko v slovenskem ali tujih jezikih sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol. Letos so se morala literarna dela tematsko nanašati na zbirko pravljic Dekle, obljubljeno soncu. zaključek natečaja Bodi pisatelj 2025, na katerem so slovesno razglasili na- grajence. Žirija je v kate- goriji osnovne šole (drugo triletje) med prejetimi deli opazila junaško pravljico v angleščini učenke 6. razre- da Osnovne šole Planina pri Sevnici Neli Tovornik z naslovom On the Way to the Sun in jo razglasila za najboljše literarno delo. Neli je opisala napeto po- tovanje deklice Sončice, ki mora odrešiti svet, da spet prižge sonce. Besedilo ima trdno zgradbo, razgibano pripoved, tekoč in bogat je- zik ter pozitivno sporočilo, zato ni presenetljivo, da je prepričalo žirijo. POLONA VOLAVŠEK 24. aprila je bil v Pio- nirskem domu v Ljubljani Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 20, 15. maj 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 15. 5. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ob mednarodnem dnevu družin 11.00 Krekov trg Celje 30 let Otroškega muzeja Hermanov brlog Odprtje razstave 17.00 Osnovna šola Prebold Naj pesem pove Prireditev ob zaključku pesniškega natečaja z gostom Ambrožem Kvartičem 17.00 Dom kulture Velenje Le kdo še verjame v pravljice in Mulci proti doktorju Zlobi Premieri predstav Gledališke šole Festivala Velenje 24/25 17.00 Knjižnica Velenje Tajna skladišča orožja v letih 1990 in 1991 Odprtje razstave in pogovor 17.30 Kulturni center Rogaška Slatina Zaključni koncert Glasbene šole Rogaška Slatina 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert ob 30-letnici Mladinskega pevskega zbora GŠ Velenje 18.00 Galerija Velenje Razkrite tišine Predstavitev pesniške zbirke Ramiza Velagića 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj So pač eni grozni časi, v katerih živimo Odprtje razstave in predstavitev knjige, z avtorjem dr. Miranom Aplincem se bo pogovarjala Tanja Verboten 19.00 Občinska knjižnica Žalec Nikdar enaka Predstavitev knjige avtorice Lucije Lenarčič Bošnjak 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjur v nevidni svetlobi Odprtje razstave IR fotografij Roberta Gajška 19.00 Dom kulture Velenje Tartuffe Gledališka predstava, komedija, Zeleni abonma in izven, SNG Drama Maribor PETEK, 16. 5. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Naj dijak 2024/25 in gledališka igra Cesar na obisku v izvedbi dijakov Srednje poklicne in strokovne šole ŠC Šentjur 17.00 Vila Bianca Velenje Gnoj je zlato Odprtje likovne razstave članov Društva šaleških likovnikov 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Predstava za izven in lanski sobotni abonma (odpadla predstava) 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Barvitih 26 Odprtje razstave Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur 19.00 Velika dvorana KS Škale Star fotr Monokomedija Karlija Čretnika, KD Gledališče Velenje SOBOTA, 17. 5. 10.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Izven in izbirna predstava za Abonmajček 10.30 Dom kulture Velenje Dogodivščine vesoljčka Hopija Premiera Lutkovnega gledališča Velenje 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Celje Sobotnica v Spominski hiši Alme M. Karlin Ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin 11.00 Kulturni center Laško V plesnem vrtincu Regijska plesna revija (otroške skupine) 18.00 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem Koncert Nine Strnad 18.00 Kulturni center Laško V plesnem vrtincu Regijska plesna revija (mladinski program) 18.00 Dom krajanov Tabor Območno srečanje odraslih pevskih zborov V nedeljo ob istem času sledi drugi koncert 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Komedija v komediji Predstava v izvedbi gledališke skupine KUD Polzela 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Mavrični splet besed Nastop skupin, ki delujejo v okviru OŠ Franja Malgaja Šentjur 19.00 Dom kulture Loče Grob z razgledom Komedija v izvedbi dramske skupine KUD France Prešeren Vojnik; prostovoljni prispevki NEDELJA, 18. 5. 16.00 Dom krajanov Tabor Območno srečanje odraslih pevskih zborov – 1. koncert 16.00 Dom kulture Velenje 10 let ansambla Šepet Koncert 19.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Ko ulega mrak se po vasi Območno srečanje vokalnih skupin 20.00 Plesni forum Celje Elda Viler & Ana Dežman Poslovilna turneja prve dame slovenske zabavne glasbe PONEDELJEK, 19. 5. 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Boj na požiralniku Gledališka črtica, Mestno gledališče Ptuj in Prešernovo gledališče Kranj; ponedeljkov abonma ter izven TOREK, 20. 5. 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Odprtje slikarske razstave Stojana Špegla 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih Predstavitev knjige dr. Tine Bregant 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Boj na požiralniku Gledališka črtica, Mestno gledališče Ptuj in Prešernovo gledališče Kranj; torkov abonma ter izven SREDA, 21. 5. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pojmo prijatelji Pevska revija Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje 19.30 Dom kulture Velenje Come tenderness/ Pridi, nežnost Plesna predstava, KD Media 20.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Janezi Komedija Mednarodni dan muzejev NEDELJA, 18. 5. 9.00 do 13.00 Zgornji trg Šentjur Odprte muzejske zbirke v Zgornjem trgu: Ipavčeva hiša, muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba new Swing Quartet – Pesem Južne železnice ter Galerija Zgornji trg Šentjur; vstop prost 10.00 do 18.00 Muzej na prostem Rogatec in Dvorec Strmol Prost vstop za ogled vseh muzejskih zbirk 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Prost vstop za ogled vseh muzejskih zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji 10.00 do 18.00 Velenjski grad Brezplačen ogled razstav na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov med 10. in 18.uro, Muzeju usnjarstva na Slovenskem med 9. in 17.uro in na Kavčnikovi domačiji med 10. in 13. uro 14.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prost vstop za ogled razstav ob individualnem obisku Celjski dom, Kino Union Celje ČETRTEK, 15. 5. 19.00 Zadnji kavboj Premiera dokumentarnega filma PETEK, 16. 5. 18.00 Naseljenci Drama 20.00 Pingvinove lekcije Komična drama SOBOTA, 17. 5. 18.00 Valovanje Oskar za najboljši animirani film 19.30 Pingvinove lekcije Komična drama SREDA, 21. 5. 19.00 2 brata, 2 sestri Premiera dokumentarnega filma Druge prireditve ČETRTEK, 15. 5. 9.00 do 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Mednarodni dan družin Prost vstop za družine 10.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni dan družin Brezplačen ogled za družine 11.00, 15.00 in 17.00 Celjski grad Mednarodni dan družin Brezplačno kostumirano vodenje za družine 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Podelitev priznanj Ocenjevanja vin in obisk Vinske kraljice Slovenije 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom PETEK, 16. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hi, konjiček Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v Otroškem muzeju 9.00 Športni center Žalec Dan za šport Dan za ljubitelje športa in rekreacije 15.00 Tehnopark Celje Peka celjski rolc Kulinarična delavnica 18.00 Staro mestno jedro Celja Ultra trail Savinja Športni dogodek SOBOTA, 17. 5. 8.00 Staro mestno jedro Celja Dnevi pohodništva Celje Dogodek v sklopu Ultra traila Savinja, saj poteka po enakih trasah 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Drevesna hiša Celje Dogodivščine v Drevesni hiši Gozdne pravljične dogodivščine z Miškom Knjižkom in knjižničarko Katjo 10.00 Pokrajinski muzej Celje Knežji dvor skozi čas Raziskovanje srednjeveškega dvora 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Kemija za najmlajše, Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in delavnice 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje zapestnic iz ličja Pletarska delavnica z mentorico Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Čebelarska delavnica ob svetovnem dnevu čebel Izvaja: čebelar Avguštin Fric NEDELJA, 18. 5. 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Nedelja v Tehnoparku Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in delavnice 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Svetovni dan čebel Obisk čebelarja Bojana in brezplačna ustvarjalnica Pisane panjske končnice PONEDELJEK, 19. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kitajska: Pogled od znotraj Gosta: Peter Zupanc in njegova žena Liu Yingying 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem TOREK, 20. 5. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Na Zvezdi v Celju V Celje po veselje Ustvarjalne in zabavne urice za otroke v starem mestnem jedru 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralni klub s Filipom 18.00 Celjski dom Predavanje o pomoči in ozdravitvi po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 18.00 Dom kulture Velenje Svet Arneja Hodaliča Vizualno in pripovedno predavanje SREDA, 21. 5. 9.00 Športni center Žalec Športne igre mladih 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Naša šola praznuje Nastopili bodo učenci 1. in 2. razreda OŠ Frana Krajnca; primerno za otroke od 4. do 8. leta 19.00 Občinska knjižnica Žalec Jadranje v Grčiji Potopisno predavanje Damjana Jevšnika Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 15. 5. 18.00 Celjski dom Prebujamo ljubezen in upanje Enajsti veliki dobrodelni koncert OŠ Lava PETEK, 15. 5. 20.00 Narodni dom Celje Big Band Šentjur z jazz vokalistko Mašo But Dobrodelni koncert Lions klub Celje Mozaik; celoten izkupiček bo namenjen letovanju otrok iz socialno šibkih družin Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slo- venije; do nadaljnega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava 30 let Otroškega muzeja Hermanov br- log; do 18. 6. Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Klekljar- ska razstava »Kitice«; do nadalj- njega Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Barvitih 26, Društva li- kovnih ustvarjalcev Rifnik Šen- tjur; do 20. 6. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Dve za gra- fiko, razstava grafik Vesne Drno- všek in Nataše Mirtič; do 11. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 5. Galerija Velenje: Arne Hodalič – AH Č fotografska razstava črno- -belih fotografij; do 17. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudar- ska dediščina: osebno; do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pra- vil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska raz- stava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod Pošta: Pravični prehod v SAŠA regiji; do 31. 5. F-bunker, fotografsko-filmska galerija: Cesta bratstva in eno- tnosti, fotografska razstava Bra- nimirja Ritonje; do 23. 5. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31.. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 20, 15. maj 2025 Fotografija je spo- min na mamo Tilčko Štepihar, poročeno Rahten (prva z leve), ki je bila glavna »to- pliška« kuharica v Zdravilišču Dobrna. PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (6) Leto 1996 Z mnogimi spremembami in dopolnitvami v scenariju, ki jih je pripravila režiserka Magdalena Hrastnik (roj. Kol- šek), je bil pasijon ponovno uprizorjen v počastitev prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Tri uprizoritve so bile v Kulturnem centru Laško in ena na dvorišču pri kapucinih v Celju. Posebnosti tega pasijona so bile: prvič uprizorjen angel na Oljski gori, križ, ki si ga je iz- tesal igralec Jezusa sam, ter v živo upodobljen mrtvaški ples, in sicer po freski iz cerkve sv. Trojice v Hrastovljah. Pripravila: Srečko Maček in Magdalena Hrastnik Se nadaljuje. ALBUM S CELJSKEGA Osebje v kuhinji Zdravilišča Dobrna, 1947/1948 Na Oljski gori. V vlogi Jezusa je nastopil Martin Hrastnik in Petra Kovač (por. Horvat) v vlogi ange- la. Kulturni center Laško, 1996. Izgon iz raja. V vlogi Adama in Eve sta nastopila Sebastjan Krašovec in Helena Maček. Jezus sreča svojo mater. V vlogi Jezusa je nastopil Martin Hrastnik, v vlogi Marije pa Renata Štor (por. Kolšek). Kulturni center Laško, 1996. Prispevala: Milan in Mihaela Rahten, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 20, 15. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Kolo usode se bo zavrte- lo v smer, kjer najdete tudi popolnost in srečo. Venera vam bo prinesla obilo ma- gnetične energije in sledite lahko svojim sanjam. Svetlo vijoličasta barva vam bo po- vrnila energijo. Ključni pre- obrati prihajajo v soboto. Sodelavci bodo vir poučnih spoznanj in motivacije za na- predek, kar vas bo osrečilo. Napredek pričakujte tudi pri denarju, nečesa se boste nauči- li. Vaše zamisli bodo pozitivne in svoje znanje boste usmerili v razvoj. Srčni izvoljenec vam bo po- magal razumeti neki globlji pomen in skupaj bosta sledila višjim ciljem. Napredek tedna prihaja ravno skozi pogovor in izmenjavo mnenj. Določiti si boste morali osebne meje; te- den bo v znamenju zanimivih in drznih preobratov. Odnosi na delovnem mestu bodo po eni strani dinamični in po drugi zabavni. Mars vam bo okrepil notranjo moč in tako bo razplet pričakovan. Iz preteklosti boste znali izluščiti tisto, kar vam daje dodatno energijo in moč. Nekoliko bolj občutljivi boste, po drugi strani pa vam bodo v pomoč izkušnje. Konec tedna bo pri vas doma vladala romantič- na energija, več bo skladnosti in harmonije. Vzemite si dovolj časa, da naredite korak na- prej in sprejmete, kar si želite. Mars vam bo podaril fokus in lahko boste sledili sebi. Glede denarja kaže dobro in to vam bo pomagalo napredovati. Ob tem boste pridobili tudi nekaj dobrih informacij in iz tega se lahko razvije zgodba o uspehu. Pridobili boste notranjo moč, sicer pa se boste odlično počuti- li v intimnosti doma. Ta teden bo v odnosu vladala igrica vro- če in hladno, kar bo prineslo tudi dobre iztočnice za rast. Hočete ali nočete, boste morali do konca tedna povedati svo- je mnenje in najti ravnovesje. Glede denarja se boste sprostili in pridobili paleto priložnosti, to bo tudi pozitivno vplivalo na vaše razpoloženje. Saturn vam bo pomagal do odgovor- nosti, resnosti in temeljitosti, tako bodo prišli rezultati. Na začetku tedna boste nekoliko bolj občutljivi. V ljubezni bo vse do konca tedna pomembna srčnost, tako lahko dobite, kar si želite, kar bo dobra iztočnica za srečo. Na- predovali boste skozi izražanje občutkov in prijetne besede bodo ključ do srca. Sledite svoji viziji. Rdeča nit tedna bodo odno- si, čas bo namenjen udarnim novicam. Uran vam bo prinesel ugodnosti in tudi vse spremem- be boste sprejeli odprtih rok. Štele bodo pozitivne misli. Venera vam bo podarila ustvarjalno energijo in tako bo- ste znali zadeve obrniti v svoj prid. Res pa je, da morate vloži- ti nekaj več motivacije in se za dober odnos nekoliko potruditi. Merkur vam bo prinesel paleto ugodnosti in željo po tistem, kar morate še spremeniti. Pri denarju sledi napredek in pridobili boste notranjo moč ter naredili korak naprej. Pred vami je čas, ko se lahko odločite, kam boste vlagali energijo. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 V ospredju bo brezpogojna ljubezen, ki v sebi skriva moč in voljo, tako pridejo tudi reši- tve. Blizu vam bo romantična energija, imeli boste zanimive ideje in obdobje bo ugodno za pogovor. Srčni izvoljenec vam bo do konca tedna jasno povedal svoje mnenje. Na delovnem me- stu bo veliko drznosti, vendar boste morali popaziti tudi na malenkosti. Samozavestna drža se vam bo obrestovala tako na delovnem mestu kot pri denar- ju. Merkur vam bo pomagal do notranje umiritve in fokusa, kar prinaša uspeh. Raziskovanje vam bo prišlo prav, kajti tako boste našli tudi notranjo moč. Merkur vam bo podaril preudarnost, znali boste uporabiti prave besede in sledi- ti svojim občutkom. Prelomnici tedna bosta torek in četrtek, ko boste našli svojo moč in poveza- nost. Ključno bo, da se sprostite in sledite danim spremembam. Kljub več obveznostim si boste znali vzeti čas zase, napredek bo tudi pri denarju. Odkrili boste povezanost in Venera vam bo podarila moč in napredek v odnosu. Sreča vas čaka v četrtek in petek, preobrati bodo dobri. Ljubljeni osebi lahko napišete romantič- no pismo, kar prinaša pozitiven navdih. Slediti morate svojim notranjim občutkom. Rdeča nit bodo odnosi, sodelovanja in na- predek skozi pogovor. Sodelavci vam bodo odločno povedali svoje mnenje in skupaj boste tkali nove zamisli. Mars vam bo dal nekaj dobrih iztočnic za sodelovanje in dejstvo je, da boste naredili korak naprej. Čas bo namenjen tudi roman- tiki in prijetnim trenutkom v dvoje. Ključno bo, da boste sle- dili glasu srca in tako našli oseb- no izpolnjenost. Venera vam bo podarila učinkovite preobrate in Mars bo prinesel dodatno moti- vacijo. Merkur vam bo pomagal do zanimivih sodelovanj in ko- nec tedna boste prejeli pohvalo. Glede denarja boste znali naredi- ti načrt ter pridobiti paleto ugo- dnih informacij. Ob tem boste okrepili samozavest ter pridobili notranjo moč. Okrepiti morate ljubezen do sebe in slediti pozitivnim spre- membam. Odlično se boste po- čutili doma in v krogu družine. Srčnost se vam bo obrestovala v odnosu in spremljale vas bodo sreča ter ugodne priložnosti. Na svoj način boste odločni, toda ob opazovanju delovnih proce- sov boste spoznali, kaj morate spremeniti. Odkriti morate svo- je danosti in slediti svojim vre- dnotam ter tako narediti korak naprej. Ognjevitost se vam bo obrestovala v vseh oblikah so- delovanja. Alternativna oblika sprostitve bo, da si bosta zapisovala ob- čutke in se ob tem prijetno na- smejala. Venera vam bo podarila magnetično energijo, labirint le- pih besed in samospoznanje. Do neke mere boste nemirni, toda vseeno se bo vse odvilo po pri- čakovanjih. Svoje mnenje boste povedali, če boste imeli dovolj podatkov. Denarno se bodo za- deve obrnile v vašo korist, pri- hajajo pa tudi nova razpotja ali spoznanja. Moja žena, ko pride iz službe: »Kje si, lepota, ljubezen moja? Tako sem te pogrešala.« Vse to pravi psu, ki spi na kavču. Meni pa: »Zdravo, a ti si že doma?« Učiteljica ni opazila, da ti pomagam pri domačih nalogah? Ni. Rekla je samo, da sem vedno bolj butast. Ko ti da življenje več, kot si zaslužiš. Ljubezen je, ko izveš, da te punca vara, vendar ji tega ne poveš, da je ne bi spravil v slabo voljo. Kopalke iz leta 1954. Sedaj jim pravimo obleka. Zakonska zveza pomeni to, da ima ena oseba vedno prav, druga oseba pa je mož. Očka, kaj bo za večerjo? Tretma za depresijo, glavobol in stres Ti vsak dan zamenjaš nogavice, jaz pa že dve leti nosim isti plašč! Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 20, 15. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 673 SUDOKU 674 SUDOKU 365 REŠITEV SUDOKU 364 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Priznate, da so vam za to pričevanje …? PODKREP- LJEN HODI KOT MAČEK … VRELE KAŠE VRTNO ORODJE POLJSKI PISATELJ (STANISLAW) AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA ŽIVLJENJSKA MOČ (PUBL.) UVODNA GLASBA V ODDAJI KRSTA VODJA SKUPNOSTI OJAČAVA PISEC DRAMSKIH DEL FANT (POG.) NUDI BREZPLAČNE KLICE PREK INTERNETA ANGLEŠKI IGRALEC AGENCIJA ZA ENERGIJO ZASLEDOVA- NJE DIVJADI SKOPI GLEDA NA VSAK … POVAB- LJENCI NAREKUJEJO LEPOTO SPECIALIST ZA ŽIVČNE BOLEZNI MUSLI- MANSKI DUHOVNIK ORKA JE … UBIJALEC DENARNA ENOTA ČISTINI V GOZDU NAŠIVEK NA RAMENU UNIFORME ALKALOID V TOBAKU NOSILCI DEDNIH LASTNOSTI HRAST (STAR.) REKA V ALBANIJI ZNAK ~ CELOVIT, SKLADEN STARA AZIJ- SKA DRŽAVA … LETA 20. STOLETJA SO PRINESLA VIDEO KDOR PO TUJEM …, SVOJE IZGUBI REČ, PREDMET TRI ENAKE KARTE PRI POKRU NE (ANG.) ODTOČNA CEV OBRAT HELIOSA ABDOMEN ALI BILANCA TENIŠKI IGRALEC LITIJEV KLORID BABICA (NAR.) ANGLEŠKA TV SERIJA: ALO … NEKDANJA JAPONSKA DRSALKA (MIDORI) DIRKALNA PROGA TEČE SKOZI INNSBRUCK AMERIŠKI IGRALEC (MATT) PRO … CONTRA NAPAD, NASKOK Povsod z vami ODPOSLANCI PESTO ALI KEČAP VEČJE, VIOLINI PODOBNO GLASBILO ELEKTRON- SKA POŠTA ODPRAVITI SE POKLONITI AMERIŠKI IGRALEC (NICK) ROKA ALI NOGA RDEČE ZIMSKO JABOLKO PREDMETI, KI PRIVLAČI- JO KOVINE ANGLEŠKI ZGODOVIN- SKI FILM: LAWRENCE … PRIJETNA VONJAVA ZRAČNO PLOVILO OSEBA IZ 1001 NOČI TAK, KI UPOŠTEVA ZAKONE LOGIKE AVTOBUSNA POSTAJA DUNAJSKI, PARIŠKI HRV. PEVKA (JOSIPA) BRATOVI SINOVI ŠPAGETI … BOLOGNESE PROSTOR ZA OBRTNO DEJAVNOST IZ NJEGA DELAJO KUČME OBMOČJE (KNJIŽ.) KLADA ZA SEKANJE … KERSNIK: CIKLAMEN PRITOK RENA V ŠVICI HRVAŠKA ČRKA MOČVIRSKE PTICE JANEŽ (LAT.) PRAŠIČJA MAŠČOBA KRAJ POD KRIMOM PRIPOVEDNI PESNIK NEMINLJIVA DANSKA KRONA ZIMA, ZIMA …, VRH GORE SEDELA VSAK JE … NAJBLIŽJI OBLIKO- VANJE SOLJEN NANO- KELVIN SEVERNOAM. INDIJANEC LJUBNO … SAVINJI CIPRESI PODOBNO DREVO, TUJA JUŽNO- AMERIŠKI INDIJANCI PREPROSTA BIVALIŠČA ORANŽEN SADEŽ OBRITO- GLAVEC TAK, KI JE V OBLIKI OBOKA 23 4 8 9 19 10 22 2 20 16 13 5 7 3 14 11 18 12 6 17 15 1 21 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 20. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 19: Dan Evrope in dan zmage Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Jožica Mlinarič iz Loke pri Žusmu, Franci Fur- man iz Celja in Jože Deželak iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 20, 15. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Kolo usode se bo zavrte- lo v smer, kjer najdete tudi popolnost in srečo. Venera vam bo prinesla obilo ma- gnetične energije in sledite lahko svojim sanjam. Svetlo vijoličasta barva vam bo po- vrnila energijo. Ključni pre- obrati prihajajo v soboto. Sodelavci bodo vir poučnih spoznanj in motivacije za na- predek, kar vas bo osrečilo. Napredek pričakujte tudi pri denarju, nečesa se boste nauči- li. Vaše zamisli bodo pozitivne in svoje znanje boste usmerili v razvoj. Srčni izvoljenec vam bo po- magal razumeti neki globlji pomen in skupaj bosta sledila višjim ciljem. Napredek tedna prihaja ravno skozi pogovor in izmenjavo mnenj. Določiti si boste morali osebne meje; te- den bo v znamenju zanimivih in drznih preobratov. Odnosi na delovnem mestu bodo po eni strani dinamični in po drugi zabavni. Mars vam bo okrepil notranjo moč in tako bo razplet pričakovan. Iz preteklosti boste znali izluščiti tisto, kar vam daje dodatno energijo in moč. Nekoliko bolj občutljivi boste, po drugi strani pa vam bodo v pomoč izkušnje. Konec tedna bo pri vas doma vladala romantič- na energija, več bo skladnosti in harmonije. Vzemite si dovolj časa, da naredite korak na- prej in sprejmete, kar si želite. Mars vam bo podaril fokus in lahko boste sledili sebi. Glede denarja kaže dobro in to vam bo pomagalo napredovati. Ob tem boste pridobili tudi nekaj dobrih informacij in iz tega se lahko razvije zgodba o uspehu. Pridobili boste notranjo moč, sicer pa se boste odlično počuti- li v intimnosti doma. Ta teden bo v odnosu vladala igrica vro- če in hladno, kar bo prineslo tudi dobre iztočnice za rast. Hočete ali nočete, boste morali do konca tedna povedati svo- je mnenje in najti ravnovesje. Glede denarja se boste sprostili in pridobili paleto priložnosti, to bo tudi pozitivno vplivalo na vaše razpoloženje. Saturn vam bo pomagal do odgovor- nosti, resnosti in temeljitosti, tako bodo prišli rezultati. Na začetku tedna boste nekoliko bolj občutljivi. V ljubezni bo vse do konca tedna pomembna srčnost, tako lahko dobite, kar si želite, kar bo dobra iztočnica za srečo. Na- predovali boste skozi izražanje občutkov in prijetne besede bodo ključ do srca. Sledite svoji viziji. Rdeča nit tedna bodo odno- si, čas bo namenjen udarnim novicam. Uran vam bo prinesel ugodnosti in tudi vse spremem- be boste sprejeli odprtih rok. Štele bodo pozitivne misli. Venera vam bo podarila ustvarjalno energijo in tako bo- ste znali zadeve obrniti v svoj prid. Res pa je, da morate vloži- ti nekaj več motivacije in se za dober odnos nekoliko potruditi. Merkur vam bo prinesel paleto ugodnosti in željo po tistem, kar morate še spremeniti. Pri denarju sledi napredek in pridobili boste notranjo moč ter naredili korak naprej. Pred vami je čas, ko se lahko odločite, kam boste vlagali energijo. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 V ospredju bo brezpogojna ljubezen, ki v sebi skriva moč in voljo, tako pridejo tudi reši- tve. Blizu vam bo romantična energija, imeli boste zanimive ideje in obdobje bo ugodno za pogovor. Srčni izvoljenec vam bo do konca tedna jasno povedal svoje mnenje. Na delovnem me- stu bo veliko drznosti, vendar boste morali popaziti tudi na malenkosti. Samozavestna drža se vam bo obrestovala tako na delovnem mestu kot pri denar- ju. Merkur vam bo pomagal do notranje umiritve in fokusa, kar prinaša uspeh. Raziskovanje vam bo prišlo prav, kajti tako boste našli tudi notranjo moč. Merkur vam bo podaril preudarnost, znali boste uporabiti prave besede in sledi- ti svojim občutkom. Prelomnici tedna bosta torek in četrtek, ko boste našli svojo moč in poveza- nost. Ključno bo, da se sprostite in sledite danim spremembam. Kljub več obveznostim si boste znali vzeti čas zase, napredek bo tudi pri denarju. Odkrili boste povezanost in Venera vam bo podarila moč in napredek v odnosu. Sreča vas čaka v četrtek in petek, preobrati bodo dobri. Ljubljeni osebi lahko napišete romantič- no pismo, kar prinaša pozitiven navdih. Slediti morate svojim notranjim občutkom. Rdeča nit bodo odnosi, sodelovanja in na- predek skozi pogovor. Sodelavci vam bodo odločno povedali svoje mnenje in skupaj boste tkali nove zamisli. Mars vam bo dal nekaj dobrih iztočnic za sodelovanje in dejstvo je, da boste naredili korak naprej. Čas bo namenjen tudi roman- tiki in prijetnim trenutkom v dvoje. Ključno bo, da boste sle- dili glasu srca in tako našli oseb- no izpolnjenost. Venera vam bo podarila učinkovite preobrate in Mars bo prinesel dodatno moti- vacijo. Merkur vam bo pomagal do zanimivih sodelovanj in ko- nec tedna boste prejeli pohvalo. Glede denarja boste znali naredi- ti načrt ter pridobiti paleto ugo- dnih informacij. Ob tem boste okrepili samozavest ter pridobili notranjo moč. Okrepiti morate ljubezen do sebe in slediti pozitivnim spre- membam. Odlično se boste po- čutili doma in v krogu družine. Srčnost se vam bo obrestovala v odnosu in spremljale vas bodo sreča ter ugodne priložnosti. Na svoj način boste odločni, toda ob opazovanju delovnih proce- sov boste spoznali, kaj morate spremeniti. Odkriti morate svo- je danosti in slediti svojim vre- dnotam ter tako narediti korak naprej. Ognjevitost se vam bo obrestovala v vseh oblikah so- delovanja. Alternativna oblika sprostitve bo, da si bosta zapisovala ob- čutke in se ob tem prijetno na- smejala. Venera vam bo podarila magnetično energijo, labirint le- pih besed in samospoznanje. Do neke mere boste nemirni, toda vseeno se bo vse odvilo po pri- čakovanjih. Svoje mnenje boste povedali, če boste imeli dovolj podatkov. Denarno se bodo za- deve obrnile v vašo korist, pri- hajajo pa tudi nova razpotja ali spoznanja. Moja žena, ko pride iz službe: »Kje si, lepota, ljubezen moja? Tako sem te pogrešala.« Vse to pravi psu, ki spi na kavču. Meni pa: »Zdravo, a ti si že doma?« Učiteljica ni opazila, da ti pomagam pri domačih nalogah? Ni. Rekla je samo, da sem vedno bolj butast. Ko ti da življenje več, kot si zaslužiš. Ljubezen je, ko izveš, da te punca vara, vendar ji tega ne poveš, da je ne bi spravil v slabo voljo. Kopalke iz leta 1954. Sedaj jim pravimo obleka. Zakonska zveza pomeni to, da ima ena oseba vedno prav, druga oseba pa je mož. Očka, kaj bo za večerjo? Tretma za depresijo, glavobol in stres Ti vsak dan zamenjaš nogavice, jaz pa že dve leti nosim isti plašč! Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 20, 15. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 673 SUDOKU 674 SUDOKU 365 REŠITEV SUDOKU 364 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Priznate, da so vam za to pričevanje …? PODKREP- LJEN HODI KOT MAČEK … VRELE KAŠE VRTNO ORODJE POLJSKI PISATELJ (STANISLAW) AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA ŽIVLJENJSKA MOČ (PUBL.) UVODNA GLASBA V ODDAJI KRSTA VODJA SKUPNOSTI OJAČAVA PISEC DRAMSKIH DEL FANT (POG.) NUDI BREZPLAČNE KLICE PREK INTERNETA ANGLEŠKI IGRALEC AGENCIJA ZA ENERGIJO ZASLEDOVA- NJE DIVJADI SKOPI GLEDA NA VSAK … POVAB- LJENCI NAREKUJEJO LEPOTO SPECIALIST ZA ŽIVČNE BOLEZNI MUSLI- MANSKI DUHOVNIK ORKA JE … UBIJALEC DENARNA ENOTA ČISTINI V GOZDU NAŠIVEK NA RAMENU UNIFORME ALKALOID V TOBAKU NOSILCI DEDNIH LASTNOSTI HRAST (STAR.) REKA V ALBANIJI ZNAK ~ CELOVIT, SKLADEN STARA AZIJ- SKA DRŽAVA … LETA 20. STOLETJA SO PRINESLA VIDEO KDOR PO TUJEM …, SVOJE IZGUBI REČ, PREDMET TRI ENAKE KARTE PRI POKRU NE (ANG.) ODTOČNA CEV OBRAT HELIOSA ABDOMEN ALI BILANCA TENIŠKI IGRALEC LITIJEV KLORID BABICA (NAR.) ANGLEŠKA TV SERIJA: ALO … NEKDANJA JAPONSKA DRSALKA (MIDORI) DIRKALNA PROGA TEČE SKOZI INNSBRUCK AMERIŠKI IGRALEC (MATT) PRO … CONTRA NAPAD, NASKOK Povsod z vami ODPOSLANCI PESTO ALI KEČAP VEČJE, VIOLINI PODOBNO GLASBILO ELEKTRON- SKA POŠTA ODPRAVITI SE POKLONITI AMERIŠKI IGRALEC (NICK) ROKA ALI NOGA RDEČE ZIMSKO JABOLKO PREDMETI, KI PRIVLAČI- JO KOVINE ANGLEŠKI ZGODOVIN- SKI FILM: LAWRENCE … PRIJETNA VONJAVA ZRAČNO PLOVILO OSEBA IZ 1001 NOČI TAK, KI UPOŠTEVA ZAKONE LOGIKE AVTOBUSNA POSTAJA DUNAJSKI, PARIŠKI HRV. PEVKA (JOSIPA) BRATOVI SINOVI ŠPAGETI … BOLOGNESE PROSTOR ZA OBRTNO DEJAVNOST IZ NJEGA DELAJO KUČME OBMOČJE (KNJIŽ.) KLADA ZA SEKANJE … KERSNIK: CIKLAMEN PRITOK RENA V ŠVICI HRVAŠKA ČRKA MOČVIRSKE PTICE JANEŽ (LAT.) PRAŠIČJA MAŠČOBA KRAJ POD KRIMOM PRIPOVEDNI PESNIK NEMINLJIVA DANSKA KRONA ZIMA, ZIMA …, VRH GORE SEDELA VSAK JE … NAJBLIŽJI OBLIKO- VANJE SOLJEN NANO- KELVIN SEVERNOAM. INDIJANEC LJUBNO … SAVINJI CIPRESI PODOBNO DREVO, TUJA JUŽNO- AMERIŠKI INDIJANCI PREPROSTA BIVALIŠČA ORANŽEN SADEŽ OBRITO- GLAVEC TAK, KI JE V OBLIKI OBOKA 23 4 8 9 19 10 22 2 20 16 13 5 7 3 14 11 18 12 6 17 15 1 21 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 20. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 19: Dan Evrope in dan zmage Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Jožica Mlinarič iz Loke pri Žusmu, Franci Fur- man iz Celja in Jože Deželak iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 20, 15. maj 2025 PISANI SVET Dobrodelno okrog Slovenije Mestna občina Velenje gosti največji vseslovenski dogodek DOS – Dobrodelno okrog Slovenije. Pobudnik akcije, v kateri zbirajo denar za nakup koles za otroke in socialno ogroženih družin, je ultramaratonski kolesar Dami Zupi, ki bo v petih dneh prekolesaril več kot 1.100 kilometrov dolgo traso okoli Slovenije. Startal je minuli torek zvečer v Velenju, kjer bo v soboto popoldne tudi končal svoj že peti humanitarnokolesarski podvig. Pobudniku akcije so se pridružili še drugi kolesarji, skupaj so se iz Velenja najprej odpravili proti Kobaridu, kjer se je končala prva etapa. Naslednji dan so kolesarili od Kobarida do Postojne, danes (četrtek) od Postojne do Brežic. Od tam bodo jutri krenili mimo Gornje Radgone do Polane pri Murski Soboti. Iz Polane se bodo v soboto vrnili v Velenje, kjer bo na Titovem trgu slovesen sprejem vseh udeležencev. Letošnji ambasador dogodka Dobrodelno okrog Slovenije je rokometni trener Tone Tiselj, kolesarjem se bo pridružil tudi velenjski župan Peter Dermol. Mestna občina Velenje bo Damiju Zupiju predala ček v vrednosti 3 tisoč evrov za nakup kolesa otroku iz socialno šibke družine iz Velenja. BF Blagoslov jeklenih konjičkov V nedeljo je Moto sekcija (MS) Elektra Celje pred celjsko cerkev privabila več kot 300 motoristk in motoristov iz bližnje in daljne okolice. V sodelovanju s cerkvijo sv. Jožefa je pred začetkom sezone, ki je povezan z lepim vreme- nom, organizirala tradicionalni blagoslov motorjev. Ta je bil jubilejni, že dvajseti po vrsti, in sicer v Vincencijevem paviljonu pri cerkvi sv. Jožefa v Celju. Po maši in blagoslovu je sledilo prijetno druženje vseh udeležencev. DŠ, foto: MS Elektra Celje Evropska vas povezala številne mlade Pretekli petek je bila na celjskem Glavnem trgu prireditev Evropska vas. Gre za projekt, ki ga ustvarjajo celjske šole s podporo Mestne občine Celje, pridružujejo se tudi šole iz drugih slovenskih krajev. Letos se je zbralo več kot 30 javnih zavodov, ki so predstavljali Evropo v malem. So- delovalo je 29 osnovnih šol, 7 srednjih šol, 1 vrtec in Celjski mladinski center. Evropska vas je bila ob dnevu Evrope, letos na dan, ko smo obeležili 80 let konca druge svetovne vojne. Tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač je v svojem nagovoru poudaril, da je prav, da se vsi, tudi mladi, zavedajo preteklih dogodkov in spoštujejo spomin na okrutnost vojne ter pogum vseh, ki so tlakovali pot v svobodno prihodnost. »Projekt Evropska vas je priložnost, da naši učenci skozi ustvarjalno in raziskovalno delo spoznajo evropske države, njihove kulture in vrednote ter se tako učijo o pomenu mednarodnega sodelovanja in evropske identitete,« je povedal ravnatelj Osnovne šole Frana Roša Vojin Mlinarević. SŠol, foto: Andraž Purg Glasba, druženje in pivski užitki Čeprav je Fontana piv Zeleno zlato svoje pipe dvignila že zadnji marčevski konec tedna, je zaradi tedaj napovedanega slabega vremena zabavna prireditev z razkri- tjem nove ambasadorke fontane – to je postala pevka Irena Vrčkovnik – sledila šele minuli konec tedna. Ob prvi fontani piva na svetu so se tako v petek zvečer zbrali pivoljubci in pivoljubke, ki so ob izbrani ponudbi majskih piv do poznih večernih ur uživali tudi ob dobri glasbi. Zabavni dogodek je povezovala fatalna ženska lanskega leta Martina Švab, ki je ob sebi gostila nekdanjo ambasadorko fontane Laro Jankovič in ambasadorko fontane za leto 2025, pevko Ireno Vrčkovnik. Za dobro vzdušje sta s svojimi uspešnicami nato poskrbela še skupina Kingston in didžej Roby. Kot je napovedal Marko Repnik, direk- tor ZKŠT Žalec, ki upravlja fontano, tudi v letošnji, deseti sezoni fontane piv do konca oktobra načrtujejo številne dogodke – od glasbenih koncertov do folklornih nastopov, večerov humorja, manjkala ne bosta niti tradicionalna Kriglfest in Oktoberfest. »Veli- ko poudarka bomo skušali nameniti ljubiteljski kulturi, kar pomeni, da bi bili petki ali sobote dopoldne rezervirani za nastope folklore, godbe, malih vokalnih skupin in instrumentalnih sestavov,« je napovedal. Dodal je, da bodo nekaj dni skušali nameniti tudi mikropivovarjem za predstavitev njihove dejavnosti. V letošnji sezoni se bo na fontani predstavilo 24 pivovarjev, ki bodo na šestih fontan- skih pipah ponujali 30 različnih piv. SJ, foto: Andraž Purg Lanska in letošnja ambasadorka žalske fontane piv Lara Jankovič (levo) in Irena Vrčkovnik Za dobro vzdušje je poskrbela skupina Kingston. Do zdaj so v fontani stočili več kot 180 tisoč litrov slovenskega piva, varjenega s štajerskim hmeljem, in prodali skoraj 345 tisoč vrčkov. Na letošnji Evropski vasi je bilo 29 osnovnih šol, 7 srednjih šol, 1 vrtec in Celjski mladinski center. Evropska vas je v svet poslala glas o solidarnosti in sodelovanju. Start dobrodelnega kolesarjenja v Velenju, ki se bo zaključilo v soboto. (Foto: MOV) (Foto: MS Elektra Celje)