Poitnlna plačana v gotovinl Ir.baja v poncieljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mnsečno Din 7"— r.?\ inozemsTvo Din 20'—. Račun pri požtno -čekovru-m zavodu st. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, StrossmaycTjeva ulica 1. pntličje, desno. Telefon int. St. b5. Rokopisi se tie vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se spiejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Fredpisi glede prostora in dneva obj&ve oglasov se uvaiujejo le po možnosti. Leto XIV. štev. 68. i Celje, pondeljek 22. avgusta 1932. i Naše narodno gospodarstvo v julijn 1932 S posebno okrožnico je uvcdcl SUZOR pri sVojih krajevnih organih tekočo statistiko o številu zavai ova- niJi delavcev v posameznih mdu- strijskih panogah. Taka statistika bo omogočala reelno narodno gospo- darsko poliliko1, ker bo objektivno in stalno kazala, kako vsaka industrij- ska panoga napreduje oziroma na- zaduje. Sezijsko oscilacijo, konjunk- turna valovanja in sckularne ten- dencc bodo vedno znane. Statistika posameznih industrij- skih pa nog so jo začela voditi šele s 30. junijem 1932. Podatki za. mesee julij so na.-led- n.ji: (Prva številka pomeni število dolavccv [članov OUŽD] 31. VII. t. ]., druga številka absolutni prirast + oz. padec — zavarovanih delavcev od 1. do 31. julija, trelja štcvilka pri- rast. oz. padec v odstotkih). Rudarstvo 5, -[- 4, + 400. Gradnja železnie, cost, vodnih zgradb 2 291, V 268, + 11.44. Poljedelstvo 656, +• 30, + 4.79. Gostilne, kavarne in ki'sime 3.299, + 131, + 4.14. Javni promet (525, + 9, + 1.40. Iligijena 1.698, + 15, -f- 0.98. Industrija hrane in pijaCc 3.549, + 13, -}- 0.38. Indu- strija tobaJca 861, ¦-}- 3, + 0.35., Cen.tr. za pioizvajarije sile in preskrbovanje z vodo 020, -f- 2, -j- 0.32. lndu&trija kamenja in zemlje 4.835, + 14, -|- 0.29. Graficna industrija 1 150. — 1. — 0.09. Zasebna. prometna pod- jet j a 921, — 1, — 0.11. Tckstilna in- dustrija 8.701, — 24, — 0.27. Industri- es ja za predeJavo lesa in rezbarstvo •4.152, — 15, — 0.3G. Trgovina 4.235, — 17, — 0.40. Predelovanje kože in njcnih suiogatov 3.282, — 17, — 0.55. Hišna služinčad 8.004, — 70, — 0.87. I Donarni in zavarovalni zavodi in sa- j mostojne pisarne 480, — 5, — 1.03. J Giodališča, svobodni poklici in raz- lično 208, — 13, — 1.00. Industrija ko- zo in gunie 1.394, — 15, — 1.0b. Ko- vinska industrija 0.221, .— 9ii, — 1.50. Gradnjc nad zeinljo 7.145, — 131, — 1.80. Občinski obrati 1.12c. — 23. — 2. Industrija papirja 1.73(>, — 37, — 2.09. Kemična industrija 1.585, — 4?, — 2.88. Obi ae» Ina industrija in čišeenje 4.531, — 100, — 3.41. Gradnja prevoznih sredstcv 284, — 15, — 5.02. Gozdno-planinska industrija 0.300, — 482, —' 7.04. Skupaj 81.020 članov, — 059 Clanov, — 0.81%. Podatki o rudarstvu so brazpo- mombni, ker ,so rudarji načelnoi za- vn.rovani pri bratovskih skladnicah. Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb jc napiedovala zaradi rogu- lacije Ljubljanice. Poljedelstvo, go- st.ilne, kavarne, prenočišča in javni promot so napredovali v glavnem zaradi sezije. Ostale industrije ne iz- kazujejo pomembnejšega napredova- njn, temveč celo nazadovanje. Naj- bolj je nazadovala gozdno-planinska indusfrna i:i !:rasodelova- njem« sledili po'teku igro. S početnim udarcem SK Atletik se je pričela odprta igra, ki pa jo je spremljalo neprestano piskanje sod- nika, in neprestani fouli so bili vz- rok, da je bila igra precej raztrgana ter jc vsled tega tudi močno trpela; zla-sti v prvem polčasu. V 12. minu- ti so dosegli »Celjani« po hitrem na- padu kot, ki pa je ostal neizrabljen. »Celjani« so napadali še dalje, ven- dar pa so bili njih napadi brez uspe- ha; skoro vsak poizkus jim je raz- drla nasprotna obramba. Sledila je odprta igra, Žoga je romala s polja Stov. .68. »Nova Doba« 22. VIII. 1932. Stran 3. na polje, kajti poizkušene napade sta obrambi z uspehom razdirali. V 32. minuti so dosegli Atletiki neiz- rabljen kot. Zopet se je igralo po ve- Cini na polju in celotna bilanca pr- vega. polča.sa je bila: pvoti vsaki strani po on kot in rezultat 0 : 0. V drugem polčasu so Atletiki za par minut lahno prevladovali, pa so jim »Celjani« vse to vrnili z uspe- hom, iko je padel po lepem centru desnega krila po levi zvezi v 18. mi- nuti prvi golza Celje, burno pozdrav- ljen od njegovih simpatizerjev. Igra je prehajala vse bolj.-v roke »Celja- nov« in pogostih napadov so se At- | letiki le s težavo otresali. V 26. mi- nuti grd foul v kazenskem pro^toru Atletike nad levo zvezo Celja in pri- sojeno 11-metrovko je pretvoril Pre- • singer sigumo v gol. 2 : 0 za Celje. Razvila se je nato živahna borba po vcčini s premočjo »Celjanov«. Nekaj časa Atletiki splo;h niso prišli do iz- raza in so bili popolnoma potisnjeni v defenzivo. Več noizrabljenih kotov pa-oti Atletikom pa ni izpremenilo rezultata. Nato so »Celjani« nekoli- 'ko popustili in začeli so se napadi AtlctikoV. V 40. minuti za,krivi vra- tai1 Celja prost strel na 16 m, ki pa je ostal brez težjih posledic. >Dvo minuti nato zopet ista pogreška. vratarja in Atletikom se je posreeilo zafciti iz gneče pred vrati edini gol. Pritisk na izenačenje se je Atletikom izjalovil in so paö morali za enkrat oditi poiaženi z igrišča. Celjani so igrali nekoliko bolje, nego v prejšnjih tekmah in so si zftiago v polni meri za.služili. Od ča- sa do časa so se dali premotiti z vi- soko igro Atletikov, za kar pa bi mo- rali bolje startati. Vrataj1 Hilmger je bil dober in je branil s sigurnost- jö par težkih žog. Tudi branilca Mi- kuš in Koprivšek sta z uspehom raz- dirala napade Atletikov in sta skrb- no čuvala svoje svetišče. Halves lini- ja Zupanc-Presinger-Flis je bila naj- boljši del moštva in je k zmagi sko- ro največ piipomogla. Napad je igral skraja precej nervozno in ni znal v prvem polčasu izrabiti nekaj že zre- lili šans pred golom za realiziranje. V cli'Ugem polčasu je šlo innogo bo- lje, ko so podali smiselno in kombi- nacijsko boljšo igro, kar se je izka- zalo tudi v golili. Izrazito »slabe dni« je imela doslej desna, nekoč leva zveza. Nekoliko prcinalo je bilo za- posleno desno krilo. Zmaga naj bo Celjanoin v vzpodbudo in veselje za naualnji boj. Uspeh si bodo zasigu- rali le z vestnimi in skupnimi tre- ningi. Pripomniti je treba, da sd mo- rali vsled umazane denuncijacije nasprotnikov nastopiti v nekoiiko oslabljeni postavi, pa so kljub icmu ča*.tno zmagali in prekrižali njihove račune. Rezultat tekme bi prav iah- ko ostal 2 : 0 za SSK Celje in jp bii gol, ki so ga proti koncu tekmo pre- jeli. povsem nepotreben. Atletiki so igrali nekoliko pdžrt- vovaineje, pogostoma tudi zelo ostro, kar pa je znal krotiti in r.reprečiti ensrgični sodnik. Oeividno nima vra- tar Janežič pojma o sportni discipli- ni in bi svojo vročekrvnost, ki pre- haja že vse v surovost, kot sportnik pae iviora.l zatajiti. Koti 7 : 5 za SSK Celje. Sodnik-g. dr. Planinšek iz Mari- bora, je sodil tekmo strogo in objek- livno. Njegova rigoröznost v preso- jaiiju foulov jo v veliki meri vpiiva- la blagodejno na oba tabora gledal- ccv. V predtekmi j& porazila re/orva SSK Colja rezervo SK Atletik z re- zultatom 3 : 0 (2 : 0). SK Jugoslavia : SK Olimp 2 : 2 (1: 2) Dopoldne jo odigra.l SK Jugoslavi- ja svo'jo drugo tekmo za sprejem v LNP, tokrat z Olimpom iz Gaberja. Tudi ta tekma se je vršila na igri- šču SSK Celja, s pričetkom ob pol 9. Tckma je bila odigrana v precej le- žernem tempu in ni nudila prevec zanimive igre. Obe moštvi sta se si- cer trudili doseči zmago, pa ni šlo, in tako je ostala tekma neodločena, kar poteku igre tudi naj bolje odgo- varja. Prvi gol je zabila »Jugoslavi- ja«, nato je napadel Olimp, dosege! izcnačenjc in po 11-metrovki še vod- stvo. V drugem polca.su je vaiovila igrti s polja na polje, v posameznih trcnutkih s preinočjd »Jugoslavije«, ki ji je uspelo končno izenačcnje. Tekmo je sodil dobro g. Ochs. K. D. t Clan SK Jugoslavije v Celju — prvak Zasctvja. SK Zagorjo je prire- dil v nedeljo 21. t. m. svoj 11. sportni da.ii v Zagorju, ki so se ga udeiežili tudi trije atleti SK Jugoslavije iz Celja. V teku na 8 kin je v lepem stiiu prispel prvi na cilj g. Franjo Mimik iz Celja v Casu 31 : 04.05 in postal s tern prvak Zasavja za leto 19:52. Iznenadila sta tudi mladi Fer- do PikS iz Celja, ki je zasedel v ča- su 32 : 05 peto, in Franc Žabkar iz Le Sargov Kalodont vsebuje proti zobne- mu kamnu delujoči sulforicincleat po Dr. Bräunfichu. •^"^^Prafi zobnsmu kaiTiäVii"^"^ Celja, ki je zasedel osmo mesto. Ker so bile razpisane nagrade za prvih pet mest, so člani celjske »Jugosla- vije« priborili za svoj mladi Hub plaketo ter Veliko in malo kolajno. Čo upoštevanio osti'o konkurenco 16 tekačev, med katerimi je bil tudi zna- ni tekač na dolge proge g. Senčai' (SK llirija), vidimo, da mladi celjski sportni klub dobro napreduje. Žcli- nu> mu še vcč sličnih uspehov. »Saj jo rosnica,« pravi bogat kmet svojemu sosedu, »da mi novi stroji priln-anijo deset hlepcev — toda de- kleta se pač tako protivijo temu.1« PIERRE BENOIT: KÖNIGSMARK 13 Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič »Kam pojdemoV« Gospodje so kakih deset minut razpravljali in se kar /ogali z imeni, ki so mi bila vsa neznana. »Viel« . . . >'Les Sergents« . . . »La Tour« . . ., vse po- mešano s čudnimi živalskimi imeni. »Le Coucou'« »L'Escargot« . . . »L* Ane Rouge« . . . Nisem jih poslušal. Tretji kozarec oporta me je napolnil z brezmej»:o blaženostjo. Dušeče kavarniško ozračje me je opajalo. S preziro'm sem se spominjal svojega včerajšnjcga poklica, stipendij, usposobljenj dekanov Stirih fakultet, prorektorja v njegovem ka- binetu v ulici des Ecoles. Vse tiste elegantne ženske, vsi niladi možje, ki so kar prežeti z neko domišljavo velicinö, vsi, ki so se v žaru luči sukali okoli mene, so me spominjali na hladne hodnike Sorbonne in na fresko Heni-ija Martina, kjer vidimo Anatola Frah- >cea, v obleki raziskovalca v kraju, polnem kontetov, ko razlaga tucatu slabo oblečenih mladih banditov svoje osebno mnenje o namenu človeka. »Tu je pravi namen!« sem pomislil in požcljivo pogledal Klotildo, ki je pripenjala šopek vijolic na svojo belo kožuhovino. Naposled so se Ribeyre in njegovi prijatelji do- menili. Sedli smo v avto> ki nas je odložil na, trgu iGaillon pnul restavracijo, ki sem ji že pozabil nne. Znotraj ^o težke zavese Ijubosumno zakrivale vhod v dvorano. Surville, ki je ta lokal dobro pcznal, ,nas je odvedel v majhen kabinet, kjer so takoj po- grnili za pet oseb Sedel sem zraven Klotilde, ali vsaj zraven žen- •ske, ki je irnela to ime. To mi je bilo glavno. Da. povem resnico — čisto sem že pozabil, kaj so vse prinesli za vecerjo na mizo. Brez dvoma jedi, ki so pekle usta, da smo potem Cez mero pili. »Kar meni piepusti vse!« je dejal Ribeyre, in porogljivo poka- zal s poglodom zdaj na Klotildo, zdaj na Survilla. Majhen Cm natakar je ddstojanstveno sprejcmal naročila. Ne bi so sicer mogel prepriCati, toda mi- slim, da se je Ribeyre na pitje razumel. »Ne äam- panjea!« je rekel. Vseh podrobnosti se več ne spo- minjam. Zaradi ostrig smo začeli z majhno stekle- nico sekta Poully. Nato je Mouton-Masse zahteval vino Saint-Emilion iz leta 1892., ker je bil od tarn doma. Za torn je Klotilda, ki je bila iz Beauma, na vsak način hotela piti vino iz svojega: kraja. Nisem zamudil prilike, da se ji prikupim,, zato sem naročil natakai'ju, naj prinese najboljšega, kar ga imajo. Potcm je Ribeyre izrabil pi'iloznost in naročil wolx- heimskega vina, ki ga točijo v steklenicah z doigimi vratovi in ozkimi grli. Pripomnil bi še to, da sem naposled zmagal jaz in naročil poščenega landežana. Öe nihče izmed mo jih tovarišev ni dotlej pokusil kapljice te slrašne rastline, ki sesa iz naših izžetih sipin tisto malo blodega in žoltega solnca, tiste kap- ljice, ki piišča glavo bistro, širi prsa in neusmiljeno izpodbija noge. Surville in Mouton-Masse sta me jela tikati. Klotilda mi je pravila Raoul in moral sem ji pviseči, da ji bom poslal razglednice. Ribeyi-e, čedaljo po- gumnejši v .svojem neprestanem pogovoru z nialim črncem, mi je neprestano meŽikal: »Pazi, da osta- ncš pri zavesti!« Bil sem podolxm bogovom, tembolj, ker sem se dobro zavedal svojega nenadnega dviga. Videl sem spet tisti m.aiavi voz, ki me je pred dvema dnevoma peljal na zapušCono landeško postajo. Le ena saina svetiljka v temni noči; in veter, veter z morja. V moji duši še temnojša noč. Sauterneško vino se je nalik čistemu zlatu les- ketalo v čašah. Zasloni električnih svetiljk so so od- ražali v njih kakor majhni, rožni tulipani. Videl sem Klotildine zobe, kako so se blesteli v. kristalu, od- koder je pila v drobnih požirkih, z nasmeškom, da je trzal njen boli vrat. Njena roka, ki je počivala na moji, je izdajala vso strast te male, plahe zverinice. Ribeyre je vriskal od veselja. Mouton-Masse je jedel emoke s črešnjevo mezgo. Surville je pil. Zgodilo sc je že nekaj, ko so nosili likerje. Sur- ville je brezpogojno zahteval, da jih morajo servirati v čašali za bordeauško vino. Mouton-Masse je lepo pojasnjeval, da so dovolj veliki tudi manjši kozarci, ker ostannjo stcklonice na miizi. Toda ni ga mogel ]>i'epi'iCati. Zato so mu prinesli veliko čašo. Hotelski uslužbenci so že odšli. Cigaretni dim je dušil električno luč. Na mizi je venelo evetje. Sur- ville je smrčal. Mouton-Masse je vzel beležnico in so niučll z ne vem kakšnim računanjem in zaklel vselej, kadar se je zmotil, Ribeyre pa, ki mu je tista misel še zineraj blodila po glavi, se je z de^nico oklepal moje levice, z levico pa Klotilde, ki je vznak padla na stol in naju je stiskal drugega k drugemu, šepotaje mladi ženi kdo ve kaj, da se je tjmejala vlažnih ust in so ji ramena valovala v drobnih tr- zajih. V petek zveCor, 24. oktobra 1913., je bilo vse pri- pravljeno za moj odhod. Svoje stvari, ki sem jih mislil vzeti s seboj, sem zložil v velik nov kovče-g. V nekaj manjšem zavoju, so bile knjige. Nisem hotel pustiti niti najmanjšo drobtino mojih ubogih starih slvari, ki so bile razmetane po moji hotelski sobi. Tri leta mučeniškega in žalostnega življenja so bila V njih. Vse to sem dal lepo v star kovčeg, ki je bil nckoč last moje matere, obenem s svojo unisorino rozervnega častnika, ki je bila od dveh orožnih vaj žc dodobra zdelana. Ta kovčeg sem oddal na Or- savski postaji na naslov starega župnika, ki me je bil za počitnice vzel k sebi. Ob petih sem končal pismo, kjer sem obvestil zupnika o svoji novi uso'di. Napravil sem tudi ob- račun. Ostalo mi je nekaj več kakor dva tisoč in tri sto frankov, vštevši tudi deset zlatnikov, ki sem jih rad posodil Ribeyru. Prav toliko sem se odlofal po- slati svojemu staremu župniku za bedno razpada- jočo cerkvioö sredi sipin. Ko sem oddal pismo na pošti v ulici de Tournon, sem se vrnil skozi Luxembourski park in šel mimo bledega Medicejskoga studenca, kjer seim tolikrat čakal rezuitatov imaginarnih volitev. Republikanska garda se jo skrila v svoje stražnice, da je ni.^em videl. Nikdar se mi ni veliki ,'kraljevski vrt zdel taiko pust kakor ta jesenski večer pred prihodom zime. Sredi golega drevja, pod žoltim, umirajočim ne- bom, pred nočjo, ki je že prihajala . . . Na senatni uri je odbilo pol sestih. V sreu Pariza je bilo to smrt in osamljenost. Veliki osmerokotni bazen, kjer so vodni curki ?.o onemeli, je kazal svoje zrcalo, ki je bilo svetlejše od neba. Videl sem nekoga, ki je bil razen mene edini v vsem prekrasnem parku. Ustavil se je ob robu bazena in čudovito krilil z rokami kakor se- jaloc. Metal je ptičam kruSne dröbtine. Priletelo je kakih trideset vrabcev, sivih in težkih golobov, ki so se tako nrrodno obraCali, kakor bi jih nekaj je- zilo. Bil je neki staret v pozelenelem površniku z ogo- ljenim kožuhovinastim ovratniko'm. Pri nogah mu je ležaJa vreča. Ko sem se približal, so ptice odletele. Starec me je oštevajoče pogledal, vrgel vrečo (-07 rarao in odSel. Ko sem prišel iz parka, je bila žo temna noč. Štiri ure nato sem stopil na vzhodni postaji v ekspresni vlak Pariz—Berlin. Stran 4. »Nova Doba« 22. VIII. 1932. Štev. 08. Gospodarstvo Pretirana podražitev sladkorja Z zakonom o izpremembah in do- polnitvah zakona o državni trošari- ni z dne 15. avgusta 1932 so poviša državna trošarina na slatlkor v pra- hu, kockah in glavah za 1.50 Din, na »latlkor v kristalih pa za 1.25 Din za kilogram, in sicer tako, da pol po- viška 0.75 Din odnosno 0.05 Din nosi tovarna sladkorja, drugo polovico j pa konzumcnt. Na podlagi tega sino tovarna, ko izda sladkor v promet, zvišati ceno za sladkor v prahu, kockah in gla- vah za 0.75 Din, na sladkor v krista- lu. pa samo za 0.05 Din za kg. Finančno ministrstvo (davčni od- delek) je doznalo, da so prodajalci sladkorja na drob no po 15. t. m. zvi- šali ceno sladkarju za 1.50 Din, 2 Din, v nekaterih krajih celo za 4 Din. Ker so to samovoljno zvišanc cene slad- koj ju v nasprotju z določili zakona, kor so sine sladkor podražiti samo za 0.75 Din odnosno za 0.05 Din kg, kakor je to predpisano V zakonu o izpremembah in dopolnitvah za>kona o orž. tro.šarini, se bo proti takim brezvestnim prodajalcem, ki s tern samovoljno povišujejo cene sladkor- ju in kržijo določila navedenega za- kona, ravnalo najstrožjo po zakonu 0 pobijanju di'aginjc. Dolžnost vseh državnih oblasti je, da to nadzirajo, in državljanoV, da take brezvestne prodajalco prijavijo državnim ob- 1 astern., ki jih botlo kaznovale po do- ločilih zakona o pobijanju draginje. Hmeij Porcčilc češkega oclbora Jednote hmcljarjev. ŽATEC, 19. avgusta. Stanjo hmeljskih nasadov je še vctlno nozadovoljivo. Velika vročina, ki je sedaj, prija hmcljski rastlini tako raalo, kakor siino deževjo nri- nulih tednoV. Zarjavelost pridelka, povzroeena po rdečem pajku, je pri- siliia nekatore hmeljai'je, da so z obiranjem deloma pričeli že minuli teden. Upanje na dobro letino se zmanjšuje. Pričakujemo, da bo do- nos 1 ha le polovica donosa v nor- malnih letih. V začctku prihodnje- ga tedna se bo pričclo splošno obi- ranje hmelja. Množina letoSnjcga pridelka se dfi- nes še ne da ceniti, ker še ni jasno, koliko hmelja bddo dali oboleli na- sadi in koliko hmelja hmeljarji sploh ne bodo obrali. Dozdeva se nam, da letina 1932. no bo dosegla — ali le težko — 90 do 100.000 stotov pa 50 kg. g Savinjska dolina. Vsled veiike- ga števila iz vseh delov dravske ba- novine došlih obiralcev bo letošnji zmanjšani prirtelek hmelja prvovrst- ne kakovosti in odlične zelenc bar- ve že v prihodnjih dneh obran. Iz- gilodi za primerno ceno so ugodni. Hmeljarjcm jo v veliko pomoč krnt- koročni kreriit v znesku 300.000 Din, ki ga je izposloval za obiranjo hme- lja naš sreski narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, da kmetovalec ni primoran dati hmelja takoj za vsa- ko cono. Povsod po dolini se opaža največja skrb in pozornost pri obi- ranju in sušenju hmelja v smislu navodil Hmeljarskega društva v Zal- cu Zadružna hmeljarna v Žalcu da- je hmeljarjem za obiranje hmelja potom Savinjske po'sojilnice potreb- nc zneske na l-azpolago ]>roti zueas- ni zastavitvi hmelja. Iz šolske naloge: »Henrik VIII. je bil prvi reformator v Angliji. Dal je svojc zone usmrtiti.« Dnevno svaže pražena kave, praži se v r.cvem modernem eJektrič- nem pražariu. Karofi LoibnesTy Celje Kralja Petrn c. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Celjska posojiliiica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 0G0'—. Kupuje In pro- dojo devize in vaiote, Izdaja uverenje za izvoz blaga. itiit«uiititiii(]«Hiiiii aiiift' Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Manbor, Sostanj Krasno stanovanje obstoječG iz 2—3 sob, kuhinje in s pritikli- nami oddarn s .3. soptembrom na pcrit'eriji. ElcktriC.'ia razsvctljava, vodovod, lepa lega brez prahu s kiai>niin vrtom. — Naslov v upravi lista. Nova hiša 7. velikim vrtom se s 1. septembrotn poceni da v najem ali prodaj v Novi vasi y celjski okolici. V pritličju 2 sobi. ktihinja id shramba za jedila, v I. nadstr. soba. kuhi- nja in podstrešje. Naslov v upravi lista. Prav dobra lanska jaboičnica v količinah od 5 1 navzgor Miklav5ka c. št. 14 (Levstikov dom) liter Dm 2"50. Lepa Qpremfjena soba na ulico, s posebnim vhodom, Aleksan- drova ul. 7/I, s<^ odda s 1. septembrom Pojasnila v mndisteriii ge. Staud'nger, Celje, Aleksandrova ulica. Ova dijaka nižjejia razreda iz boljše hiäe se ^prej- meta k ugledni družini. Dobra oskrba in nadzorstvo. Na željo nemška konver- zacija. Ponudbe na upravo Msta pod »Solnčna soba s kopalnico«. Franjo Oolžari Zac®Jje4 kleparstvo, vodovodne instalacije, streiovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spodajoča dela in poprauila. — Cene zmerne. ———gp Pobt'-ezba ločna in soiidna ! Telefon 6t. 245- Ugodna prilika za nakup pohištva! Na Krai a Petra cesti at. 22 w Celju se bo v prvi polovici meseca septembra t. 1. razprodajab iz proste roke različno rabljeno, a dobro oliranjeno pohintvo po izredno niznih cenah. Pojasnila daje ob uradnih urah Kmetska posojilnica, Celje, Prešernova ulica 6. use soIshb in risolne potrebščine se dobijo v veliki izbiri v 'knjigarni in vele- t^govini u papirjem K. Goričar- vdova, OeEje Kratja Petra oesta štev. 7 — 9 V konkurzni zadevi Ludvika Gajška na Sp. Hudinji bo prodaja kovikui^zrae m ase ob^toječe iz raznega manufakturne^a in specerijskega' blaga, w Četfr>iek. 25« avgus^a ob 10. dopoidny v Javnem skladišču d. d. v Celju, Masa- rykovo nabrežje. Informacije daje odvetniSka pisarna dr. F. Zanj?gerja v Celju.. tuisproti Zdravstvenega doma v Gre- gorčičevi, Tavčarievi in Ipavčevi ulici se prodajo. — Pojasnila daje Kami Brr-zmk, Ceije, Frankopanska ulica 1. Sprejme se takoj spretna hoielska sipbaHca in hoielski sfuga Ponudbe na hotel »Hubertus«, Cr-Ije. Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje i.i hrano pri ugledni obitelji. Naslov v upr. lista. Ove pisalnv miaci dobro ohranjeni, iz trdega in mehkega Jesa se ugodno prodata v Ctlju, Ljubljanska c