282. 3U VUKA, Ljnbljana, v ponedeljek 12, decembra. XX leto, 1887. Ishaja vsak dan sveccr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 tri«! , za 'četrt leta 4 gld., za }«den mesec 1 gld. 40 kr. —- Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Dredniitvo in npravniftvo je v Rndolfa Kirbiia hiai, „Gledalilka stolba". lip rav u i Stv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V obrambo. V solčni Gorici bili so se zbrali okolu svojega preuzvišenega nadškofa vsi njegovi sufragani iz slovenskih pokrajin ter dne 6. t. m. izdali v latinskem jeziku „Pastirski list", čegar ostrina je naperjena proti časopisju slovenskemu, v prvi vrsti in izrecno pa proti našemu listu. Rečeni „Pastirski list" našel je prostora v raznih listih, katerim je došel kakor prava „mana" z neba, bil je tiskan z mastnimi in navadnimi črkami, prouzročil je mnogo šuma in govoric, kaj čuda torej, da se nam je zdelo potrebno, tej čudovitej izjavi nasproti označiti stališče svoje ter dokazati, pa nesmo tako črni, kakor nas slikajo in da krivde, katero nam natovarjajo, nesmo zagrešili. Spisali smo bili že za sobotno številko pod naslovom „V obrambo" primeren odgovor, a ker mu je bila usoda nemila in je bil zaplenjen, poskušali bodemo v naslednjih vrsticah kakor možno mirno in stvarno zavrniti hudo obsodbo, ki jo je „Pastirski list" raznesel po slovenskem svetu. Kakor je našim čitateljem znano, priobčevali smo večkrat dopise iz Rusije izpod znanega Kru-torogova peresa. Baš ti dopisi, radi katerih se pa nobeden naših naročnikov ni pritoževal, vzbujali so v gotovih krogih nevoljo, osobito pa jo članek v 250. Številka z dne 3. novembra t. L, kakor bi se reklo, sodu dno izbil, ter izzval omenjeni 8Pastirski list." Kar se tiče Krutorogova in njegove pisave, izjavili smo bili že dne 9. septembra t. 1. v 2 0 4. številki, da on ne vodi naše politike, da on ne izraža našega mnenja, marveč da tiskamo njegove dopise le „ad informationem", kot ru-skepa časopisja in ruskega javnega mnenja odmev, ker je vsekako koristno in neizogibne potrebno znati, kaki nazori se širijo in nadvladujejo v sosedni državi. Zategadel objavljali smo njegovo dopise vedno z istim napisom, vedno z njegovim polnim podpisom, kar sicer v nas ni navadno. S tem smo že dali migljaj, da se s Krutorogovim nikakor ne identifikujemo, da so nam in našemu občinstvu njegovi dopisi le v pouk o ruskih odno-šajib, o ruskem mišljenji ter da s tem hočemo doseči isto, kar dosezajo ali vsaj dosezati skušajo naše in drugih držav drago plačani diplomati in vojaški atašeji. Ravnali smo se glede Krutorogova po istem pravci, kakor nam sorodni časniki na Hrvatskem, Češkem in Srbskem, ki imajo tudi stalno rubriko in stalne dopisnike iz Rusije. A nam so se šteli ti dopisi v zlo, zlasti pa se je iz izraza Bi z vrg Čl o veštv a" v|250. štev. našega lista z dne 3. novembra t. 1. proti nam kovalo bo-dalce, ki bi nas imelo zadeti v dno srca. Rekli smo v sobotni Številki, kako treba tolmačiti omenjeni izraz, rekli tudi izrecno proti komu je bil naperjen, a ker s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da je baš zaradi tega sobotni članek bil zaplenjen, nam danes v tej zadevi ni več svobodne besede, zatorej slovesno izjavljamo, da se je izraz „izvrg človeštva" zlorabil, da se je— bodi nam dovoljen naj milejši, izraz —našega dopisnika stilistična hiba uporabljala kot ugodno orožje proti nam, neugodnemu tekmecu in oponentu, kateremu pa nikdar niti v sanjah ni na um palo z rečenim izrazom v zvezo spravljati katoliške cerkve načelnika, ker bi se kaj tacega soloh ne strinjalo z zdravim razumom. V drugi vrsti pa so prevzvišeni, v Gorici zbrani škofje, izrekli sodbo o našem «V<3tu zaradi njegovih člankov o slovanski liturgiji. Tudi v tem ožim čutimo se popolnem nekrive Za slovansko bogoslužje smo se potezali in se bodemo še,' dokler bode kaplje krvi v na«. Slovansko bogoslužje zapustila sta nam kot dragoceno svetinjo slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, ki sta kljubu temu in deloma baš zaradi tega vsprejeta mej kolo svetnikov, slovansko bogoslužje rabi v bližnji Dalmaciji, bilo je nedavno splošno po tužni Istri, celo na otoku Krku nI neznana »tvar, akoravno je (— čudom se čudimo —) Krške škofije vladika Fran Anijan dotični „Pastirski list" sopodpisal in letos še le dovolil je Rim novi škofiji v Baru slovansko bogoslužje. Kar je v Baru in v Dalmaciji dovoljeno, tudi za nas ne more biti prepovedan sad, sicer bi morali misliti, da so za katolike Črnogorske tudi nebesa drugačna nego za nas. Goriške cerkvene pokrajine} preuzvišeni škofje napadajo v svojem pastirskem listu tudi našo lojalnost, dasi si za to ne vemo pravega nagiba. Pokažejo naj nam v inkriminovanih dopisih le jeden stavek, v katerem Brno se zagrešili glede lojal- nosti proti našemu ljubljenemu cesarju, proti cesarski hiši, ali pa proti celokupnosti Avstrije, in skesani se bodemo na prsi trkali „ Pater peceavil" Dokler pa tega ne morejo, moramo z vso resnostjo odklanjati njih neumesten „sermon" o lojalnosti, v katerej še za nikomur zaostajali nesmo BaŠ radi toga,|ker smo lojalni, čutimo pa prepogo-stokrat potrebo in dolžnost, da, kar je v kon-stitucijonahii državi vsacemu svobodno, javno odkrivamo hibe in nedostatke, da javno stojimo na braniku za naroda svojega pravice, ne zmeneč se, je li to nekaterim n. pr. cerkvenim ob las tvom ljubo, ali pa ne. Tudi naši članki o pravoslavji uporabljajo se večkrat v omenjenem pastirskem listu kot sulica proti nam. A to sulico odbijemo lahko, ker kaj tacega nesmo pisali, kar se nam spodtika, sicer pa koncem XIX. stoletja tudi debata o pravoslavji še ni naglaven greh, saj je znano, koliko se je že o tem pisalo in koliko si nekateri veljaki prizadevajo, spojiti obe cerkvi. Z osorno prepovedjo, da se o pravoslavji niti črhniti ne sme, pa tega zjedinjenja nikdar ne bodemo dosegli, kakor je sploh nestrpnost v cerkvenih zadevah vedno bila izredho škodljiva. S tem smo razsodnim svojim čitateljem žo dokazali in mej vrstami dali umeti, da „pastirski list" nam nasproti ni bil osnovan, da je bil celo neumesten. List naperjen je v prvi vrsti, rekli bi, izključno proti slovenskim listom, izrecno samo proti našemu, kar nas je v istini osupnilo, kajti pričakovali bi bili, da bode vsaj kaka grajalna beseda se našla za irendentovsko „Istrio", ki dan na dan propoveduje „massacre" proti slovenskim duhovnikom v Istri, za „Indipendente", „Alabardo" in jednako duh teče cvetke, ki tako bujno cveto baš na Primorskem. A proti taki graji ugovarjal bi morebiti gospod Flapp in ni je bilo grajalne besede, (ločini se o leposlovnih listih v latinskem izvirniku poslanem nam|iz duhovniških krogov, doslovno piše: „Eodem tandem conferunt seriptores ephemeridum, quae „belletristicae" dicuntur, utpote artibus jpul-cbris colendis in lucem editae, qui inventutem, in qua cuiusque nationis spes potissima posita est, stilo lubrico ac sermone ex p o 1 i t o allicien-tes corrumpunt." LISTEK« Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. T ur gen« v. preložil Ivan Gornik. VIII. (DaUe.) — Bratu je podoben, opomnil je Pavel Petrovič. „Komu pa bi naj podoben bil? mislila si je Fenička. — Da, nadaljeval je Pavel Petrovič, kakor bi b samim saboj govoril, — popolna podobnost. — Pazljivo, nekoliko žalostno pogledal je Feničko. — To je stric, ponovila je ona, a sedaj še-petaje. — A! Pavel! lej ti si tu! začul Be je na-jedenkrat glas Nikolaja Petroviča. Pavel Petrovič obrnil se je hitro ter nagu-bančil obraz; brat pa ga je gledal tako radostno, tako hvaležno, da ni mogel, da mu ni odgovoril z nasmehom. — Imeniten je tvoj dečak, dejal je in pogledal na uro : — a jaz prišel sem sem radi čaja . .. In prtlastivši se ravnodušen izraz odšel je Pavel Petrovič takoj iz sobe. Ali je sam o sebi prišel? vprašal je Feničko Nikolaj Pdtrovič. — Sami; potrkali so in ustopili. No; in Arkaša pač ni bil zopet pri tebi? Ni bil. Ali se nemam jaz preseliti v krilo, Nikolaj Petrovič? — Čemu? — Jaz mislim, da bi bilo bolje za prvi čas. — N . . . ne, izgovoril je Nikolaj Petrovič obotavljajo se ter si obrisal čelo. — Treba je bilo prej . . . Zdravstvuj, debeluh, dejal je z nepričakovano živostjo ter, približavši se otroku, poljubil ga na lice. Potem nagnil se je malo in pritisnil ustni na Feničklno roko, belečo se kakor mleko na ru-dečej srajčici Mitjini. — Nikolaj Petrovič, kaj delate9 zašepetala je ter povesila oči, potem jih je zopet tiho vzdignila . .. Čaroben bil je izraz njenih očij, kadar je gledala kakor izpod čela ter se smehljala laskavo in nekoliko najivno. Nikolaj Petrovič seznanil se je s Feničko na sledeči način. Nekdaj, pred tremi leti, moral je pre- nočiti v krčmi v oddaljenem ujezdnem mesteci. Prijetno ga je iznenadila čistota odločene mu sobe, svežost posteljinega perila: „ali ni Nemka tu gospodinja?" prišlo mu je na misel. A pokazalo se je, da je gospodinja Rusinja, petdesetih let, skrbno oblečena, s prijetnim, umnim obrazom in pametnim govorjenjem. Razgovarjal se je ž njo pri čaji; jako mu je ugajala. Nikolaj Petrovič se je tedaj baš preselil v svoj novi dom in, ker ni hotel imeti pri sebi tlačanov, najemal je ljudij. Gospodinja tožila je s svoje strani o malem številu potovalcev v mestu, o slabih časih. On jej je predložil, da ustopi pri njem v službo kot oskrbnica; bila je zadovoljna. Mož jej je že davno umrl, ostavivši jej samo jedno hčer, Feničko. čez dva tedna dospela je Arina Sa-višnja (tako so zvali novo oskrbnico) ob jednem s hčerjo v Marino tor se naselila v krilu. Nikolaj Petrovič je dobro volil. Arina uvela je red v hiši. O Fenički, katerej je tedaj že minilo sedemnajsto leto, govoril ni nihče in redkokdo jo je videl: Živela je tiho in sama za-se in le o nedeljah opazil je Nikolaj Petrovič v vaški cerkvi kje na strani nežni profil njenega belega obraza. Tako prošlo je nad leto (lilij. (Daljo prib.) Ta sodba o leposlovnih naših listih je naš najboljši zagovornik. Kdor pozna naše slovstvo, je tudi uverjen, da je ta sodba popolnem krivična. Čestitati si smemo, da je naše slovstvo nravno, da ae v tem oziru že celo pretirava. Poglejte v Pešto in na Dunaj in čitajte kaj se ondu piše! Da bi tamošnji vladike ravnali po Vašem vzgledu, izdajati bi morali dan na dan po jeden pastirski list, ko bi sploh kaj uspeha pričakovali. S tem smo pri kraji. Ne bodemo nadaljevali svoje obrambe, ker znamo, da bi bila vsaka beseda zaman. Koše Krutorogova ni bilo, preganjali so le naš list v Mariboru, v Gorici in drugod, in ko bi on tudi ne bil pisal nobenega članka, uprizoril bi se bil napad na naš list, na ta ali na drug način. To zahteva taktika onega duha, ki je v novejši Čas v nas zavladal in vsled katerega že skoro za naše domače duhovnike več prostora ne bo, onega duha, ki je inspiroval omenjeni pastirski list, čegar zgodovina, ponavljamo še "'edenkrat, bode stoprav čez par let godna. Iz deželnih zborov. | □Deželni z "bor icrstMjelsii (IV. seja dne 7 decembra) Ko se prebere zapisnik zadnje seje, opomni poslanec Detela, da je bila motivacija poročevalca I finančnega odseka barona Schvvegla, da se imajo dohodki iz Smoletove ustanove porabiti le za po-množenje zbirk „Rudolfinuma", napačna in da je deželni odbor, kakor tudi kraujska hranilnica tega mnenja, da se smejo uporabiti tudi za stavbene stroške. Ker je o tej zadevi jasnosti treba, nasve-tuje g. Detela, da se izroči ta zadeva finančnemu odseku, da o njej deželnema zboru poroča. O tem predlogu se prične debata, katere se udeleži poslanec Dež man, obžalujoč, da predlogi finančnega odseka ne predlože tiskani, da bi deželni poslanci vedeli za kaj da gre. Dr. P o k l u k a r opomni, da ne gre tu za predloge nego bolj za motivacijo istih, katere je govoril baron Schvvegel. Ko je tudi deželni glavar Thurn podpiral predlog Dete le, se predlog, ko mu slednjič pritrdi tudi poslanec De žmao, vsprejme. Torej bode finančni odsek še jedenkrat določno poročal, kako se ima uporabljati volilo raujcega Smo leta za Iludolfinura. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r izroči načrt zakona, s katerim se prenarejajo nekatere določbe občinskega reda iz 1. 1866 in načrt zakona, s katerim se pienareja § 8. deželne postave iz leta 1873. o vzdrževanji neeraričnih cest. Deželni glavar opomni, da bode te vladue predloge izročil tiskane deželnemu odboru. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži nasvet o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu in poročilo deželnega odbora o zgradbi dveh oddelkov za umobolne v blaznici na Studenci izroči se finančnemu odseku. Dr. Samec poroča v tretjem branji o načrtu zakona glede nekaterih prenaredeb mitniških določil za mesto Kamnik, katero zbor brez razgovora odobri. Dr. Pok lukar poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku deželne vinarske in sadjarske Šole na Grmu za 1. 1886. llazkaz skupne imovine koncem leta 1886. iznaša: Premoženje 12.646 gld. 55 kr. za leto 1885., za leto 1866. pa G026 gld. 2 kr.; dolgovi pa kažejo konečno zastanke stroškov za 1. 1885. v znesku 807 gld. 89 kr. za 1. 1886. pa 1391 gld. 67 kr. V primeri z imovino prej izkazano kaže se čiste imovine koncem leta 1886. v svoti 11.838 gld. 66 kr., torej se je premoženje v primeri s premoŽenjem 1. 1885. v znesku 12.035 gld. za 196 gld. 47 kr. zmanjšalo. Računski zaključek se odobri. Ko je poslanec Kersnik svoj predlog utemeljil, (istega govor smo priobčili) izroči se upravnemu odseku v pretres in poročanje. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o stavljenji koz z živalskim cepivom in stavi sledeče predloge: 1. Deželni zbor pritrdi naredbi deželnega od bora zastran cepljenja po vsem Kranjskem z animalnim cepivom. 2. Za nakup animaluega cepiva se postavi v proračun deželnega zaklada znesek 1000 gld. 3. Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje, po katerem pravnem naslovu se troški za cepljenje plačujejo iz deželnega zaklada in ako deželni odbor ne najde pravnega naslova, stori naj potrebne korake, da drŽava vrne deželi vse od leta 1860. naprej in debite iz deželnega zaklada za cepljenje koz na Kranjskem plačane zneske. Predlogi obveljajo brez razgovora. Dr. Pok luk ar poroča v imenu finančnega odseka zaradi odškodnine povodom naredeb proti trtni uši in nasvetuje sledeči predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni odbor je pooblaščen, da sme v §. 6 zakona od 27. junija 1885 drž. zak. 1. 1886 št. 3 prevzeti tretjino prisojenih odškodeb na deželni zaklad, ako država doplača drugo tretjo in se ne-zagrneni ostanek porazdeli na vse p< ustnike vinogradov na Kranjskem. Predlog deželni zbor odobri. Poslanec Klun poroča o prošnji Vincencijeve družbe za povišanje oskrbnine za kranjske sirotin-ske ustanovljence in nasvetuje, da se iste od 90 do 100 gld. povišajo. — Vsprejeto. Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka glede povračila troškov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službe v deželni prisilni delavnici, za katero bi bilo plačati za 23 let nazaj 9660 gld. Ministerstvo notranjih zadev je po daljši obravnavi to svoto znižalo na 3600 gld. Po nasvetu poročevalčevem tudi deželni zbor tej vsoti pritrdi. Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delavnice za leto 1888. Skupna potrebščina znaša 76.446 gld., skupna zaklada 83.486 gld., torej se kaže presežek 7040 gld. Poslanec Klun potem poroča o proračunu dvajseterih ustanovnih zakladov za leto 1888. Ker smo pri proračunu teh zakladov navedli njih premoženje, ne bodemo bralcev še z dolgo vrstjo šte vilk mučili in povemo le to, da so se vsi proračuni odobrili. Prošnja Frana Pečnika za dovoljenje, da sme napraviti lekarno v Ljubljanski bolnici, se za sedaj ne usliši. Potem se seja sklene. — Prihodnja seja je v ponedeljek. Politični razgled. i Notranje Aežele. V Ljubljani 10. decembra. V petek je v češkem deželnem zboru poslanec Gregr utemeljil v izvrstnem govoru svoj predlog, da deželni zbor izreče, da ne odobrava Gaučevih naredb zastran srednjih šol. Predlog se je izročil šolskemu odseku. Poslanci veleposestva so pa že v prvem branji pokazali, da neso prijazni temu predlogu, kajti glasovali so proti temu, da bi se izročil odseku. Pomenljivo je tudi, da dr. Riegra in Zeithammerja ni bilo v seji. Bala sta se morda zameriti se vladi. €«ullski deželni poslanci se ne morejo prav I sporazumeti zastran premembe cestnega zakona. I Imeli so že več posvetovanj, a so bila brezuspešna. I Zategadel še ni gotovo, da bi se s to stvarjo bavil I deželni zbor v tem zasedanji. Vimiife države. j Poslednje dni se mnogo govori, da so odno- I šaji mej Avstrijo in ltusijo jako napeti. Po-I sebno je Rusija pomnožila vojsko ob avstrijskej I meji. Razni Berolinski listi zmatrajo pomnoženje I ruske vojske na zapadnih mejah za nevarnost za I mir. Ruski časopisi pa vsi oporekajo vesti, da Ru-I sija misli na vojno. Pomnožila je le na zapadu j svoje čete, ker mora biti pripravljena na vse slu-I čaje. Pomisliti je treba, da je Rusija jako razšir-I jena država, ter se v njej vrši mobilizacija mnogo I počasneje kakor drugod v Evropi. Zategadel pa j mora imeti ob mejah več vojakov pripravljenih, ka-I teri bodo imeli nalog, toliko časa braniti domovino, I ako bi bila napadena, da se ostala vojna mobili j zuje. Nekoliko konjice se je premestilo na Poljsko, pa tudi zaradi tega, ker je letos v nekaterih sred-njeruskih gubernijah bilo malo sena. Nemški listi 1 pa temu ne verjamejo, in trdijo, da je Rusija zbrala velike množine konjice na Poljskem, da bode ž njo udrla v Galicijo, ter tako preprečila mobilizacijo v tej deželi. Pred nekaterimi meseci so ruski listi sami poudarjali, da Rusija s svojimi kozaki lahko prepreči mobilizacijo v Galiciji, ter tako oslabi avstrijsko vojno silo. Sedaj ima Rusija ob gališkej meji trikrat toliko vojakov zbranih kakor Avstrija. Rusija že več let polagoma spravlja vojake v zapadne kraje. Sedaj je 57% ruskega peštva, 60<>/0 ruske konjice in 56% ruskega topništva v zapadnih gubernijah. Ker je topništvo in peštvo v mirovnem stunji, se torej ne more lahko rabiti za ofenzivno vojno, dokler ne pridejo reservisti, kar bi vsekako ne bilo posebno naglo, ker so polki jako oddaljeni od svojih nabiralnih okrajev. Konjica je pa v popolnem vojnem stanu in je torej sposobna za ofenzivo. Vse konjice v zapadnih gubernijah je sedaj 32.000 mož s 108 topovi. Pešcev je v zapadnih gubernijah 256 batalijonov, topništva pa 137 baterij s 103^ topovi. Poslednji čas se je na Poljsko poslala jedna divizija in dve brigadi konjice. Tako pomnoženje konjice je vsekako nekoliko pomisleka vredno. Če tudi morda še vojna ni tako blizu, kakor nekateri Časopisi trd'jo, vender avstrijska vojna uprava mora na to obračati pozornost. Zategadel so pa bila poslednje dni ministerska in vojaška posvetovanja na Dunaji, ter je bi'o zategadel celo nekaj generalov poklicanih na Duuaj. Prihodnje leto se bode ruska mejna straža zopet pomnožila in preustrojila. Organizovala se bode v poseben voj. Mejna straža je velicega pomena ne le v miru, temveč tudi v vojni, ker je vojaški organizovana ter se sme porabiti za vojno službo. Posebno mejna straža lahko ovira, da sovražnik ne izve tako hitro, kaj se za njenim hrbtom godi. Porablja se lahko tudi za prve boje, da utegne vojska zbrati se. Nasprotja mej bolgarskimi ministri so jako velika. SLambulov bi rad odpustil Stojilova in Načeviča, ter ja namestil z dvema radikalcema, toda Radoslavov neče ustopiti v sedanje ministerstvo, temveč hoče sam biti ministerski predsednik. Mantov, ki je načelnik budgetnemu odseku, hudo ruje proti vladi. Pripravil je odsekovo veČino, da je mnogo predelala vladno budgetno predlogo. Če še večino sebranja dobi Mantov na svojo stran, bode moralo odstopiti sedanje mniBterstvo. Baš zaradi nesloge mej vladno stranko se že maje Koburžanov preBtol. Belgijski bankirji so pretrgali pogajania zastran posojila, ker so po privatnih izvestjih iz Bolgarije izvedeli, da bode v kratkem moral knez Ferdinand ostaviti Bolgarijo. Kakor se je pokazalo imajo radikalci še vedno večino v srbski skupščini, če tudi je kralj imenoval precej več liberalcev nego radikalcev za skup-ščinarje. Radikalni klub šteje 104, liberalni pa 8 4 članov. Vladni listi zatrjujejo, da vlada najlepša sloga mej obema strankama, a vender ni prav zaupati, da bi ta sloga dolgo vladala. Če bi res bili tako jednih misli j, bi pa dveh klubov treba ne bilo. Vlada sama pozna kočljivi svoj položaj in Ristič si prizadeva, da bi nekaj zmernejših radikalcev zvabil v liberalni klub, da bi vlada zase dobila zanesljivo večino, če se mu ne posreči, se ne ve, se li bode mogla dolgo obdržati sedanja vlada, zlasti, ker ima Ristić tudi pri dvoru mnogo nasprotnikov. V soboto poklical je nek tujec Ferryja in Goblet-a v govorilnico francoske zbornice, češ, da ima ž njima nekaj važnega govoriti. Ferry odšel je v govorilnico, Goblet pa ni hotel iti. Tujec je dal Ferry-ju neko pismo. Ko je slednji je čital, izvlekel je tujec iz žepa revolver in ustrelil trikrat nanj. Ferry ni nevarno ranjen, ker je imel pri sebi usnjato mapo, katera je zadržala krogljo. Hitro je iz zborničnih hodnikov prihitelo nekaj osob, ki so hotele kar s palicami pobiti napadovalca, katerega so kmalu odpeljali v zapor. Napadovalec je izpovedal, da je Lorenčan. Bil je soravnatelj neke tovarne za slikanje stekla blizu Metza. Prusi so ga pripravili ob vse premoženje in je bil prisiljen oditi na Francosko. Ferry-ja je sovražil, ker je prijatelj Nemcev. Ime mu je Berkheim. Nemški listi trdijo, da je zaklical: »Vive la Russie", ko je ustrelil na Ferry-ja. To so najbrž izmislili, da bi tudi malo pocrnili Rusijo. Napadovalec je tudi izpovedal, da je član neke družbe, ki je sklenila umoriti Ferry-ia. Njega je prvega odločil žreb za to delo. Oportunisti očitajo radikalcem, da so nekoliko krivi napada, ker so na vse mogoče načine črnili Ferry-ja pred volit-vijo predsednika republike. Vsa mogoča zlodejstva so mu podtikali in potem takem ni čuda, če kdo, ki je vroče krvi — sklene umoriti moža, o katerem sliši toliko slabega V nemškem državnem zboru je bilo te dni posvetovanje o zakonu, ki se tiče preskrbo van ja rodbin reservistov, ki bi morali v vojno. Nek pristaš svobodomiselne stranke se je izjavil, da bi bilo tudi treba podpirati rodbine reservistov, ki so poklicani k vojaškim vajam. O tem naj bi državni zbor sklepal, ker je nujnejše. Vojni minister mu je pa odgovoril, da se morda moti. Res sedaj ni vojne. Prigodi se pa kaj lahko, da bode Nemčija prej imela vojno, nego pa vojaške vaje. Ta govor vzbudil Ije veliko senzacijo. Res imajo nemški državniki navado, državni zbor strašiti z vojno, kadar gre za vojne potrebščine, a sedaj tega ni potreba, pa sedanja državnozborska večina itak vse dovoli, kar želi vlada. Dopisi. Z Dunaju 8. decembra. (Seja „Slovenije".) Akademično društvo „Slovenija" imenovalo je v svojej seji 3. t. m. velezasluženega g. prof, dr. Gr. Kreka jednoglasno častnim Bvojira članom. S tem storilo je društvo le svojo dolžnost proti g. profesorju, ki je toli unet za gmotni in duševni napredek našega naroda, osobito pa učeče se mladine slovenske. mfmW Dalje v prilogi. Prijetno iznenadil nas je g. predsednik z naznanilom, da je visokočestiti g. spiritual J. F1 i s epohalno svoje delo: »Stavbinski slogi■ na prošnjo odborovo podaril društvu. Za krasno to knjigo, ki nai bi jo poznal vsak omikan Slovenec, izrekel je zbor g. daritelju najtoplejšo zahvalo. Isto tako zahvalil se je zbor slavni „Matici Hrvatski", ki že lepo vrsto let brezplačuo pošilja „Sloveniji" lepe svoje knjige, ter tako izdatno podpira društvo. Ker je bil večer posvečen osobito spominu prerano umrlega Levstika, skrbel je odbor za primerno berilo. Bral je član „Slovenije* g. Kržišnik svoj spis: „Fran Levstik", ter nam kratko, ali jasno naslikal književno delovanje izrednega tega moža. Vse društvo pa je sledilo z velike pozornostjo g. čitatelju in tudi pri zabavnem delu spominjali smo se Levstika in njegovega krepkega in zdravega humorja. H spodnjega Štajerskega. [Izv. dopis ] (Tiskovna pravda dr. Foreggerjevazoper »Stidsteiriscbe Post.tf) V št. 15. od 23. svečana 1887 prinesel je v Mariboru izhajajoči list „SUdsteirische Post" naslednjo notico: „Zanimivo notico prinesla je „W. allg. Zeitung" od 15. t. m. (svečana) Nek državni poslanec, po svojem 5 stanu odvetnik, je zastopnik nekega v plemeniti stan po-vzdignenega židovskega bankirja Ta poslanec pridružil se je antisemitom „nemškega kluba." Kako pa se je začudil, ko je nenadoma 14. t. m. knjigovodja omenjenega židovskega bankirja prišel k njemu, rekoč: „Govori se, da ste se g. doktor pridružili antisemitom nemškega kluba-, imam pa čast, da Vam naznanim, da bo naša banka prisiljena, da Vam odtegne svoje zastopanje, ako se do danes zvečer ne odločite od te stranke." — Popoludne tistega dne pa bo prinesli večerni listi vest, da je omenjeni poslanec — odvetnik odložil svoj mandat. — „Slovencu" se z Dunaja poroča, da ta poslanec ni nikdo drugi nego —- dr. Forregger!" Ta notica pogrela je silno dr. Foreggerja, kajti prišla je ob času, ko je ravno najhuje trepetal za svoj mandat. Takoj pri volilnem shodu v Konjicah naznanil je urbi et orbi, da bo list „Sttd-Bteirische Post" tožil zarad razžalenja časti. Doživeli smo sicer že mnogo tiskovnih pravd, katere so se vsled znanih v listih in v državnem zboru pretresovanih porotniških razmer v Celji, katere je obsoja) celo minister dr. Pražak sam, vse končale z jednoglasno obsodbo obtoženega narodnjaka, tako da so v nasprotnem taboru bili popol nem prepričani, da obtožniku, „Nemcu", ni treba drugo reči, kakor: „jaz sem razžaljen; obsodite ga I" — Nasprotniki iskali so vsled tega, kakor na lovu ljudi svoje barve, ki bi le z nekolikim vsaj navideznim opravičenjem mogli reči, da se je zoper nje pregrešil „Slov. Gospodar" ali „Slidsteiriscbe Post." — Nek spodnještajerski odvetnik preučeval je cum omni studio omenjena lista, da bi kaj staknil, kar bi se dalo porabiti za tiskovno pravdo „zarad raz-Žaljenja". Če je mislil, da je kaj takega staknil, poslal je kar obrazec pooblastila dotičnomu, da mu ga naj nemudoma podpiše in vrne, da bo mogel koj zoper list začeti pravdo; to da zahteva korist »nemške" stranke; za to ga tudi pravda ne bo stala niti novca. Se ve da pod obstoječimi razmerami je mož tako računal: Če dobim le pooblastilo, bo tako po starej navadi list jednoglasno obsojen, in jaz dobim že potem dobro odmerjene moje stroške. — Če ravno Brno torej v Celji že marsikaj čudnega doživeli, vender smo mislili, da ne bo dr. Foregger menda itak tako — nepremišljen, da bi v resnici mislil, da bo našel človeka, kateri mu bo verjel, da spada omenjena notica pod kazenski zakon. — Sodili smo torej, da je hotel s svojo gro-zitvijo samo list „SUdsteir. Post", črgar nepovoljna kritika rau je posebno ob času njegove kandidature bila silno neprijetna, oplašiti, da si ne bo ta list upal, njemu kaj neljubega pisati. — Bili smo torej silno začudeno, ko smo čitali, da ima dr. Foregger pogum to a priori zgubljeno zadevo naprej tirati. Čudili smo se tudi, da sodišče ni samo te reči ustavilo, pa smo se domislili, da je referent v tiskovnih pravdah mnogoimenovani g. pristav Toplak; čakali smo torej mirno, češ, bomo pa videli, kaj da bode; vsak nepristranski sodeč človek mora itak priznati, da ne zadržuje notica objektivno nič kaznjivega. Glavna obravnava pred porotniki bila je določena na 3. decembra. Dr. Foregger pripeljal se je z Dunaja teden dnij prej posebej v Celje da „akt preuči", če ravno bo akt menda tako velik, da bi se ga človek v pol ure iz glave naučil. Mož je menda mislil kaj „zaslužiti" se svojim nepotrebnim potom. — Pri obravnavi zastopal se je sam; pa ni imel srečnega dneva. Že samo na sebi je dr. Foregger znan kot plitev jurist, in govornik — katerega se v državnem zboru vse boji, kajti, če začne on govoriti, godi se nekaj enakega kar Schiller v svojej nesrartnej peani o „Zvonu" tako živo opisuje: Alles vennet, rettet, flilchtet; govori kakor bi imel nesrečo, da mu je nekaj v grlu zaostalo. Jezil se je nad govornikom obtoženega g. dr. Serncem, kako da ne veruje, da je ona notica strašanski razžaljiva, češ ali ne bi bilo to razžaljivo, če bi kak še^^ake banke prišel h kakemu odličnemu poslancu ^zu einem hervorragenden Ab-geordneten), pa bi mu rekel: Odpovej se svojim principom, pa dobiš 30.000 gld. Na to pa mu je g. dr. Sernec prav dobro zavrnil rekoč: V pred sto ječem slučaji ni govora o tem, da bi kak šef kake banke ponujal 30.000 gld. za odpoved od kacih principov; še manje pa je govor o kakem odličnem (hervorragenden) poslancu, na kar so se oči vseh navzočih nehote obrnile na tega „odličnega poslanca." — G. dr. Sernec je razdjal temeljito vse fraze, na katerih sloni cela obtožba, ter dokazal, da po besedah obtožnika samega ni to kažnjivo, kar je pisano bilo v „SUdst. Post", nego to, kar se hoče z vso silo v notico notri zinterpretovati. — Porotniki so na to, kakor se je Vam že brzo-javili jednog lasno zanikali vprašanje glede krivde in je sodišče obtoženega urednika takoj od obtožbe oprostilo. To je bil prvi slučaj, da ni nemški obtožnik z jednako tiskovno pravdo prodrl. Bili smo torej prav zadovoljni se sodbo: kako smo se začudili, ko nam pove organ dr. Foreggerjev, Celjska „Deutche VVacht", da je tudi dr. Foregger s tem, da je pravdo zgubil, neki silno zadovoljen. Govoril da je baje silno krasno („wahrhaft glanzendes Plaidover"), tako sijajno, da vsled tega sijajnega dr. Foregger-jevega govora za obsodbo, ni bilo drugega niti misliti, kakor da se mora obtoženi urednik oprostil (war nichts anderes als ein freisprcchendes Verdict zu ervvarten" *) Tako je j enkrat s koncem te pravde vse zadovoljno: Urednik „SUdst. Post." kakor lehko umevno, pa tudi dr. Forreger in pa Celjski Nemci in volilci dr. Foreggerja, kakor nam Celjska „Vahta" z resnim obrazom zatrjuje!" Ir I.Jul>iia na gorenjem Štajerskem 8. decembra [Izv. dop.] Kakor je bilo že omenjeno v Vašem listu, bil je dne 3. decembra tukaj komers slovanskih akademikov. Točno ob 8. uri v soboto zbralo se je v lepo okrašenih dvoranah hotela „Lamm" mnogobrojno občinstvo, in sicer razen tukajšnjih slovanskih akademikov, Poljakov, Čehov in Slovencev, vseh vkupe okolu 60 dijakov, tudi lepo število gostov, mej katerimi hočemo tukaj omeniti posebno deputacije akademičnih društev: „Ognisko", „Triglav" in „Hrvatska", ter zastopnika čeških visokošolcev iz Gradca. Po prvi točki: „Gaudeamus" zasvirala je rudarska godba iz bližnjega Seegrabna veličastno rudarsko koračnico, akademiki pa zapojo poljsko rudarske pesen. Zdajci nastopi slavnostni govornik Poljak g. M. Govor njegov, poln lepih krasnih idej in govorniškega zanosa, bil je z burnim odobravanjem pohvaljen. Sledili so potem zapored še govori v češkem, poljskem in slovenskem jeziku, isto tako tudi pesni, kakor „Byvali Cehove", „Šablenka" ter „Naprej" in Ipavčeva „Domovina", pri kateri smo posebno občudovali solista tenorja Poljaka gosp. S. in baritona Čeha g. R—a. Sploh pa je bilo petje vseskozi hvalevredno in gre zatorej gg. [pevcem vsa čast v prvi vrsti njih vodji Slovencu g. L., ki je v kratkem času svoje pevce tako dobro izuril. Konec oticijalnemu delu bil je „kožoskok", to je skakanje novincev čez kožo, ki je del rudarske obleke; ta točka sporeda je seveda posebno goste jako zanimala, ki še pri taki svečanosti neso bili navzočni. Budi nam dovoljeno, da „kožoskok" na kratkem popišemo. Starejšimi novincev Slovenec g. P. razloži svojim varjeucem v resno-šaljivem govoru pomen te ceremonije, na to stopi noviuec za novincem na oder, v to svrho pripravljen, ter mora na dotična vprašanja starejšine razodeti svojo narodnost, domačijo in potem še svojo pesen zapeti. Po£dovršeni pesni skoči čez kožo. Zdaj je še le pravi rudar in se sme ponašati s kožo, katere nositi do-sihmal še ni imel pravice. Da ni maukalo pri tej *) nD. W.M od 11. decembra 1887 Stcv. i»9. — priliki komičnih prizorov, ker je bilo že vse, posebno pa novinci zidane volje, se samo ob sebi umeje. Pri nastopnem zabavnem delu pa je zavladal krok, in petelin je bil menda že več ko desetokrat zapel, predno je tropa krokarska poiskala svoje gnezdo. V nedeljo, ko je svetlo solnce Že precej visoko stalo na jasnem nebu.. odrinemo vsi prepevajo „Sumi Marica" v bližnji Goss, kjer se je po kosilu pod predsedništvom predsednika akad. društva »Triglava" razvila prosta zabava „po križevačkih statutih", vladal je bratski duh slovanski mej nami in veselje je bilo tem živahneje, ker smo bili prosti oficijalnih spon. Pele so se raznovrstne pesni ter govorilo se je veliko resnega in tudi šaljivega, posebno znamenita je bila in z naudušenjem vsprejeta napitnica Rusina akademika gosp. F. Poljakom. Mej šaljivimi prizori pa ne smemo pozabiti na „ballet", ki ga je plesal imeniten umetnik, največ smeha pa je prouzročil nastop novincev, v katerem so na jako dovtipen način smešili nekatere dogodke komaj preteklih dnij Tako so minole bliskoma krasne urice, večerni mrak nas je prehitel ter nas spomnil, da je treba vrniti se v mesto. Mej potom še postojimo na hrib-čeku tik mesta ter zapojemo z neizmernim naudu-šenjem „Hej Slovani", da se je daleč razlegalo po dolinah in snežnikih gorenještajerskih — ta velečasni trenotek bode menda vsakemu udeležencu vedno ostal v spominu „dok mu živo srce bije". — V mestu se je nadaljevala zabava pod predsednikom Čehom akad. g. H. — In ko bi trenil, odklenkala je 10. ura, ura ločitve za Gradčane, mej katerimi je bil samo jeden glas, da jim bodo ostale lepe ure v Ljubnem sredi iskrenih slovanskih bratov nepo-j.abljive. Ker je bil skrajni čas, hitimo vsi na kolodvor, in ko pridrdra vlak, bi bi moral Gradčane odpeljati, zaori iz mnogobrojnih grl še jedenkrat bojeviti naš „Naprej" — zdaj stisne še jedenkrat brat Slovan — bratu Slovanu desnco: „Pridite nas obiskat v Gradec, da vam vrnemo ljubav in prijateljstvo, katero ste nam skazali" — še jedenkrat: „Na zdar", „živio" — in vlak drvi proti Brucku. — Slavnostni dnevi so minoli. Vrli sokoli, akademiki slovanski, ki čast slovanskega praporja tako hrabro varujejo na tleh, ki po menji prusofilov slovanožrešnih že spadajo „zum Reiche der Gottesfurcht und frommen Sitte, naj bodo po pravici ponosni na sijajni uspeh, ki so ga dosegli, naj jim bode v spodbujo. Gorenje-štajersko gorovje se ni porušilo; zelene Mure žuboreči valovi mirno teko proti Gradcu, dasi so se bali Velikonemci, da bi morebiti glasoviti „Ecksteine der deutschen Ostgrenze" se majali, če se v Ljubnem poje le jedna Slovanska pesen. Doseglo se je pa dvojno: prvič, da se je švab-skim dolgojezičnikom pokazalo, da avstrijski Slovani nikdar ne bodo priznali, da so samo gostje na avstrijski visoki šoli (saj še nesmo pod Pickel-haubo — ako dovolite gospodje nasprotniki) — v drugo, da se je pokrepilo slovansko čuvstvo in se temelj postavil nadaljnemu složnemu postopanju vseh tukajšnjih vrlih slovanskih visokošolcev, ter se sklenila bratska zveza z Gradčani! Zato čestitamo še jedenkrat srečno slovanskim akademikom in jim kličemo „Naprej!" „Zdaf Buli." Iz Kranja 9. decembra. [Izv. dop.J Narodna Čitalnica v Kranj i priredila je 5. dne t. m. prvikrat „Miklavžev večer", katerega izid se sme v vsakem obziru imenovati sijajen. Čitalnični prostori bili so prenapolneni. — Točno ob 8. uri vzdigne se mej krasnim petjem za odrom in svitom bengaličnega ognja zastor in pokaže se gledalcem sredi odra Miklavž, obdan s sijajnim spremstvom. Prizor ta presenetil je ne samo otroke, ampak tudi odraslo občinstvo. — Na posamezna, od Miklavža deci stavljena vprašanja odgovarjala je le-ta točno in brez strahu in vzprejemala z vidnim veseljem podeljena jej darila. — Po končanem izpraševanji sledil je polurni počitek, mej kojim odvedla je večina roditeljev deco svojo domov k počitku. Na to predstavljala se je šaloigra „Oče so rekli, da le!" Ker so bile posamezne uloge v spretnih rokah, nadejati bilo se je vsaj povoljnega izida — a trditi smem, da tako izbornoga igranja glede vseh predstavljajočih osob nesmo pričakovali. Vse uloge rešili so igralci tako precizno in gladko, da ni bilo od strani občinstva koncem igre odobravanja ne konca ne kraja. — Posebno odlikovala sta se gspdč. A. P. v ulogi „Klize" in gosp. C. P. v .„-.^»ju fmrmmmm . u.cuuj, 6»Bt;»u {JUMUUl JU „Debelca" tako istinito, da bi kmalu človek menil, da ima pravcatega mesarja pred soboj. Zadovoljni razšli smo se z željo, da nam si. odbor v kratkem zopet priredi kako dramatično predstavo, saj močij za to mu ne manjka. Naprej! iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Konce) Mej tem časom sklenil je mestni zbor, da se na tem prostoru sezida Šolsko poslopje za prvo mestno šolo, katera mora zapustiti dosedanje prostore v licejskem poslopji, zatorej nasvetuje, naj se ponudi deželnemu odboru mestno posestvo za Bežigradom, kupljeno od g. Peterce. Odbornik dr. vitez Ble i vv e i s Trs t eni š k i se protivi temu predlogu in podpira nasvete stav binskega odseka. Poročevalec g. c. svetnik M u r n i k opozarja na to, da so vojaška oblastva ponujani svet že pregledavala in odobrila Ako se ta predlog zavrže, treba bode zopet novih raziskavanj in stvar se bode zopet zavlekla. Pri glasovanji vsprejme se stavbinskega odseka predlog, predlog odbornika G o gole pa se odkloni. Odbornik M umik poroča vimenu stavbinskega odseka o ponudbah za dobavo stavbinskega lesa, za mestne potrebe ter nasvetuje, naj se odda dobava stavbinskega lesa gospej Ivaui Tavčarjevi do 1. 1890. po istib jednotuih cenah kakor doslej. Obvelja. Odbornik Murni k nadalje poroča v imenu stavbiuskega odseka o oddaji mestnega kamuoseš kega dela in dobave kamenja posebno za tlak. Bili so trije ponudniki gg. Srečko Toman, Vincenc Ća-inernik in Alojzij Vodnik. Slednji bil je uajceneji, torej se njegova ponudba za 1. 1888, 1889 in 1890 vsprejme. Obvelja brez razgovora. V imenu stavbinskega odseka poroča dr. Stare o oddaji priprege za mestne potrebe. Dosedaj je imel isto v najemu g. Fran Luckmann, a le jako počasno vozili so njegovi konji, tako počasno, kakor je počasno delu mestnih delavcev. (Veselost.) Ponudil se je sedaj za priprego hišni posestnik g. Elija Predovič in ker je od novega podjetnika upati, da bode mestni občini s preprego bolj Btregel, nasvetuje poročevalec, naj se g. Eliju Predoviču odda priprega mestna. Odbornik Trtnik opomni, da je priprega mestna res žalostna, posebno kar jo naroča mestni komisarijat. Torej meni g. Trtnik, naj bi ee Predoviču oddala vsa vožnja sploh in ne samo za tri pare konj. Župan g. Grasselli pravi, da tudi po novi pogodbi z g. Pređo vičem ne bode dosti bolje. Noben podjetnik priprege nema toliko, kolikor jih včasih magistrat potrebuje, torej ne kaže druzega, nego najemati voznike iz okolice, kateri tudi ne pripeljejo najboljšega materijala. Će se naglasa slaba živina, ki vozi za mesto gramoz (šuto) in je delo nje jako slabo, to mestne blagajnice nič ne briga, kajti dovajanje gramoza je stvar mestnih podjetnikov, katerim je skrb prevzeto dovažanje gramoza v pravem času izvršiti ali s slabim ali z dobrim konjem. Posebne odlične živine za mestna dela nikakor ne bode mogoče pridobiti. Potem se odobri predlog, da se izroči g. Eliju Predoviču mestna priprega za prihodnjo leto. Odbornik g P a kič poroča v imenu stavbinskega odseka o dobavi gramoza za mestno občino in nasvetuje, da se ponudbe gospe Ivane Tavčarjeve in gosp. Franu Peterce, razen dobave dolomita odobre, dobava dolomita pa vzame v lastno režijo. Predlogi obveljajo. Dr. Stare poroča v imenu stavbinskega odseka o ulogi društva za napravo delavskih stano vanj glede prostora projektiranemu skladišču za fekalije. Poročevalec pravi, da je za BeŽjem gradom mestna občina kupila p.sestvo od g. Peterce, ki meji h prostorom, kjer so se pričele graditi hiše za delavce. Namen je bil ta, da se jama najprej izkoplje za gramoz, potem pa za porabo fekalij. Ker ta prostor meji proti delavskim hišam in ne bi bil zdravju koristen in ker je društvo za zidanje delavskih stanovanj hvalevredno ustreglo mestnega zboru želji, da se ulica mej novimi zgradbami paralelno spelje z Dunajsko cesto, ker je društvo za drago ceno moralo kupiti g. mesarja Frana Štruklja posestva in ker nikakor ne gre, da bi se skladala sekretovina v toliki muožini blizu človeških stauišč, odstopi mestni zastop od svoje namere, da bi ondu odkladal fekalije in naroča magistratu, da to naznani društvu za gradnjo delavskih stanovanj. Obvelja jednoglasno. t Mbornik PoToFnTi poroča v imenu stav-binskega odseka o kranjske stavbinske družbe prošuii glede polaganja lesenih tal v novi mestni vojašnici in nasvetuje: „Prošnja stavbinske družbe, naj se talne deske pri stavbi vojašnice brez vsake neposredne zveze druga poleg druge polože, se s tem dostavkom dovoljuje, da podjetnica od svoje prošnje dne 12. avgusta t. 1. odstopi in nobene odškodnine v zadevi samotnega tlaka ne zahteva." Predlog se odobri. Dr. Stare poroča v imenu stavbinskega odseka o pritožbi hišnega gospodarja gosp. Bončar-ja zoper magistratovo naročilo o napravi novega gnojišča in popravi dimnikov. Ker sedanji čas stavbam ni ugoden, nasvetuje poročevalec, se pritožba toliko usliši, da se stavbe izvrše meseca aprila, čemur zbor pritrdi Dr. Vošnjak poroča v imenu policijskega odseka o c. kr. deželne vlade odloku glede ustanovitve šeste lekarne. Poročevalec pravi, da je na sv. Petri predmestji in za Poljane pač lekarna potrebna. Mestni magistrat, naj se obrne do vlade naj se jedna izmej lekarn, ki so vse v sredi mesta nakupičene, premesti na sv. Petra cesto ali na Poljane. V imenu policijskega odseka poroča mestni odbornik Žagar o Spodnje-Šišenske občine vprašanji, ali je mesto pri volji eventuelno tamošnje občane, zbolele za kolero, vsprejemati v mestno bolnico za epidemične bolezni in proti kaki odškodnini. Poročevalec nasvetuje , naj se vprašanje reši v pritrdilnem zmislu in se županstvu Spodnje-Si-fienskemu naznani, da se bodo vsprejemali bolniki, kadar bode bolnica v dejanski rabi. Ker se je tudi deželni odbor in vojaštvo o tej zadevi obrnilo do mesta, se magistratu naroči, naj se obrne do reda usmiljenih sester, koliko bode stal bolnik na dan s hrano in opravo. Predlogi se odobre. Dr. v i tez B1 enve is-T rs t en i šk i poroča v imenu policijskega odseka o pritožbi gospe Volkovi h zoper magistratovo naročilo, da je odpraviti skladišč* za čreslo na nekdanjem živinskem sejmišči. Poročevalec nasvetuje, ker duh čresla ni škodljiv, naj se pritožba usliši pa le do tedaj, ko se na tem prostoru sezida vojašnica za brambovce in ljudska šola. Potem ima magistrat sušenja čresla na tem mestu odpraviti in mestnem zboru o tem poročati. Se odobri. Mestni odbornik Povše poroča v imenu šolskega odseka o predlogu vodstva nemške mestne deške šole, naj se nastavi še jedna učna moč. Vodstvo te šole pravi, da si je Šola nemška, vender večina učencev ni zmožna nemškega jezika, ker so sinovi slovenskih starišev. Število vseh znaša zdaj 44, torej za jedno učno moč preveliko, da bi se moglo uspešno poučevati. Poročevalec naglasa, da je večina nemščine nezmožnih učencev iz Šiške in Viča, da je c kr. mestni šolski svet se izrekel proti razširjenju šole in se mu šolski odsek pridruži. Nasvet obvelja. Dr. vitez Blei-weis se čudi, da vodstvo te šole piše na mestni zbor nemški, ko vender ve, da je poslovni jezik mestuega zbora slovenski. Gospod župan opomni, da je dopis adreso van na c. kr. deželni šolski svet, ki ima nemški poslovni jezik. Mestni odbornik vitez Zitterer nasvetuje v imenu šolskega odseka nakup harmonija za pet-razredno dekliško mestno šolo pri sv. Jakobu, kar zbor odobri in se potem seja sklene. Domače stvari. — (Presvetla cesar i ca) podarila je otro-škej Elizabetnej bolnici v Ljubljani 100 gld. — (Konfiskacija.) Sobotno številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka z napisom „V obrambi)", ki se je zagrešil proti §§. 58.i 59. in 302. kaz. zak. Da* našnja številka ima štiri strani priloge. — („Narodna Tiskarna".) Ker je gosp. Ivan Hribar izstopil iz upravnega odbora „Narodne Tiskarno", katere podpredsednik je bil, je upravni odbor v včerajšnji seji volil g. dra. Ivana Tavčarja za podpredsednika „Narodne Tiskarne". — („Ljubljanski Woch en bi att") ima v številki od zadnje sobote notico, da je pred se d nik upravnega o d bo ra „Narodne Tiskarne" pri občnem zboru meseca aprila t. 1. stavil predlog, da se „Slovenskega Naroda" dopisniku iz Rusije izreče posebna zahvala za njegovo sotrudništvo. Temu treba popravka. Predsednik upravnega odbora „Narodne Tiskarne" je bil in je še gosp. dr. Val. Zamik, ki je bil pa takrat, kakor je v poročilu o občnem zboru „Narodne Tiskarne" v št 86 „Slovenskega Naroda" takoj v začetku jasno povedano, bolan, ter zaradi tega občnemu zboru predsedovati ni mogel in tudi predsedoval ni, torej tudi predsednik upravnega odbora „Narodne Tiskarne" dotičnega predloga staviti ni mogel in ga tudi faktično stavil ni. — (Gospodom dopisnikom.) Zaradi obravnav deželnih zborov iu zbok konfiskacij smo s prostorom na tesnem, prosimo torej blagovoljnega potrpljenja. — (Iz Gradca) došel nam je danes nastopni telegram: Jurist Švara, Gorica n, dne 9. decembra napravil rigorozum zodliko. — (Naš rojak dr. Josip vitez Zhish-man,) profesor cerkvenega prava na vseučilišči na Dunaji, stopil je v pokoj. Tem povodom izreklo se mu je Najvišje priznanje na njegovem mnogoletnem izvrstnem delovanji. — (Umrl) je dne 8. t. m. v 82. letu svoje dobe v Begunjah pri Cerknici g. Matija Mede n, oče slavnega našega tenorista in starosta po vsem Notranjskem dobro znane rodbine. Naj v miru počiva! — (Iz deželnega zbora.) Dežman in nemški poslanci izroče interpelacijo zaradi dogodkov pri volitvi. Ta interpelacija je pravo Linhartovo delo, pristni koncept za Slovence zasramujoči članek v „Neue freie Presse". Trdi se v ujej, da so le narodni volilci napadali Kočevce, in da so bili posebno uradniki, katerim je vlada naročila agitovati proti Linhartu. Deželni predsednik baron \V i n k 1 e r izjavi, da bode odgovoril po natančni preiskavi na današnjo in dr. Poklukarja interpelacijo, a že danes mora odločno zanikati, da bi bila naročila vlada komu svojih organov agitovati za jednega ali druzega kandidata. Šuklje in tovariši izroče samostalni predlog, da se naroči deželnemu odboru v prihodnjem zasedanji poročati o ustanovitvi deželne zavarovalnice z obligatnim zavarovanjem poslopij proti požaru, nabirati statistično gradivo o tej zadevi in predložiti deželnemu zboru. Potem se je reševal dnevni red. Seja je trajala do 2. ure popoludne. Prihodnja seja je v petek. — (Upravni odbor mestne hranilnice Ljubljanske) imel je včeraj svojo prvo sejo, v kateri se je volilo ravnateljstvo. Izvoljeni so: Prvo-mestnikom g. Fr. Ks. Souvan, veletržec v Ljubljani, njega namestnikom: g. dr. Andrej Čehu še k, prelat in stolni kanonik, odborniki: gg. Ivan G o -gola, c. kr. notar, Anton Klein, posestnik tiskarne, drd. Iguacij Kotnik, hišni posestnik. — (Slovensko gledalšči.) Včeraj predstavljalo se je troje jednodejanskih iger z jako dobrim uspehom. Snov prve igre „Njegova gospa se brije8 naslanja se na pomoto zelo razmišljenega dr. Ev-gona (Kocćlj) in je zaradi tega brez pravega dejanja, a gdč. G os ti Č eva (Matilda), Zvonarjeva (Pod m irska) in gg. Danilo (asesor Mlad) in Kocelj vršili so svoje uloge tako primerno, da je prvikrat igrana ta igra imela prav dober efekt. „Ena se mora omožiti" bila je druga igra, ki se odlikuje s tem, da v njej ni niti jedne moške osobe. To bil bi gotovo čuten nedostatek, da ueso glavne osobe Anabela in Arabela Bodimirovi, (gdč. Zvonarjeva in Go8tičeva), Klavdina Marnjavičeva (gospdč. Nigrinova G i z.) in dekla Suzana (gdč. V rt nar jeva) tako dobro označene, da se naposled vsled dobro razpeljane in vseskozi izborne igre odsotnost moške osobe niti ne pogreša. Zadnja igra »Popolna žena" nam ni nova, a včeraj smo prav lahko pozabili, da smo jo že videli, kajti, včeraj igrala se je tako dobro, da bi bila tudi najhujšega melauholika spravila v smeh. K temu pa je največ pripomogel g. Borštnik, s svojo komiko. Že njegov prihod, ko se pr.baše otovorjen z razno prtljago, torbicami in Škatljami skozi vrata, da svojemu bratrancu jedva z očmi namigniti more, vzbudil je splošno veselost, ki je potem nararaščala od prizora do prizora. Gospodičini Zvonarjeva in Gosti-čeva in g. Danilo so primerno sodelovali in tako je bila ta igra vreden konee včerajšnji jako zabavni predstavi. Gledališče bilo je dobro obiskano, zlasti sedeži razprodani. — (O nemškem gledališči) se je že mnogo govorilo in tudi marsikateri načrt napravil, a najnovejši je ta, da bi sennovo gledališče zidalo v zvezdi vis-a.-vis Fischer-jevi kavarni. Na to pač „originalno" idejo si smejo nemškutarji kar „patent" vzeti in tudi njihov Celjski inženSr! Menimo , da pač ni Ljubljančana, kateri bi odobraval to ne zmisel, da bi se najkrasnejše šetalidče, biser cele Ljubljane „Zvezda" uničila. — Radovedni smo, kaj bodo Ljubljanski nemškutarji glede gledališča še vse na dan spravili. — (Klub slovenskih b i c i k li s tov) bode imel v ponedeljek decembra ob pol deveti uri zvečer svoj prvi občni zbor v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. — (Izkaz vrednostnih zbirk deželnega muzeja Rudolfinum) sestavljen na podlagi dotičnih podatkov muzejskega kustosa gospoda Karol-a Dežman-a je sledeči : l. Minera-logične, paleontologične iu geognostične zbirke 4000 gld. 2. Herbarij z zbirkami lesa vred, potem ponarejenega sadja in gob; 1500 gld. 3. Zbirke živalij z lupinarieami vred 4000 gld. 4. Zbirke stvarij od stavb na kolih 5000 gld. 5. Prazgodovinske zbirke v veliki dvorani 8000 gld. 6. Rimsko 8tavbinske reči 15.000 gld. 7. Denarne zbirke 4000 gld. 8. etnografične in kulturozgodovinske zbirke 3000 gld. 9. Zbirka lončarskih in steklarskih izdelkov 1000 gld. 10. Slike in bakrorezi iz imši Šubičeve slike po stenah, ki so prištete vrednosti poslopja, 2500 gld. in 11. Knjižnica in arhiv pristevši ceno vicedomskega in stanovskega arhiva 10.000 gld. skupaj torej 58.000 gld. — (Rudolfinum.) Izkaz o skupnih stroških zgradbe deželnega muzeja „Rudolfinum-aa koncem avgusta 1887 1 je sledeči: 1. nakup stavbenega zemljišča 17.000 gld.; 2. zidarska dela 140.087 gld. 89 kr. ; 3. ključarska dela 14 039 gld. 52 kr.; 4. mizarska dela 23.011 gld. 58 kr.; 5. podobnrska dela 3810 gld. ; 6. pleskarska dela 3434 gld. 44 kr.; 7. kamnoseška dela 19.615 gld. 46 kr.; 8. kleparska dela 6884 gld. 26 kr.; 9. pozlatarska dela 78 gld. 25 kr.; 10. tesarska dela 9360 gld. 50 kr.; 11. elektrotehnična dela 579 gld. 24 kr.; 12. Škrlokrovska dela 5312 gld. 42 kr.; 13. slikarska dela 380G gld.; 14. steklarska dela 4812 gld. 4 kr.; 15. pečarska dela 3970 gld. 77 kr. j 16. tapecirarska dela 830 gld. in 17. različna dela 7065 gld. 84 kr., skupaj 308.098 gld. 21 kr* Vrh te izkazane svote plačati bode šo treba: a) za troje umetnih omrežij nad glavnimi vrati 900 gld.; b) za planiranje in posipanje vrta 430 gld. in c) za vrtne nasade 600 gld. Konečna svota vseh stavbinskih stroškov za novi deželni muzej MRudolfinumu znašala bode torej gl«l. 31 Jkr. — (Stanje Viktorja Smoleta zapuščine za Rudolfinum) kaže koncem avgusta 1887 I.: 1. gotovina 1832 gld. 89Va kr.; 2. javni vrednostni" papirji 20.394 gld. 84 kr.; 3. stari denarji 13 gld. 97 kr.; 4. knjige 51 gld. 55 kr.; 5. zasobne terjatve 17.648 gld. 12 kr.; 6. hiša št. I. na Marija Terezije cesti z vrtom vred 48.000 gld.; 7. pravica do odpalega dela zavarovalnine za gledališko ložo št. 20. 300 gld.; 8. jeden travnik v davčni občini na Viči in jeden na Brezovci 3.900 gld.; 9. delež mestnega loga 1.832 gld. 60 kr. in 10. močvirske parcele v Rakovi jelši 934 gld. 80 kr., skupno torej: 04.908 77 »/■ kr. — (Boj mej policijo in jako nevarnim tatom Petiani jem.) V petek proti 11. uri po noči šla je redarska patrolja proti Rimski cesti blizu gostilne pri „črnem medvedu. Redarnik Korče, ki je bil sam, ker je redar Ituss šel na stran, srečal je |znanega,uevarnega tatu Petianija, [ki je 'h\\ ulomil v leseno prodajalnico nasproti gostil niči pri „Tiroleiw, na Rimski cesti in kateri je nosil v roki kramp, katerega je vprašajočemu policaju, kaj hoče ž njim? pod noge vrgel ter stekel. Redar Rus steče za njim ga d ote če na Tržaški cesti blizu Korzikove hiše ter ga prime. Petiani ga je takoj s kuhinjskim nožem sunil najprvo proti srcu, ter mu prebodel plašč, spodnjo obleko in listnico, potem ga pa sunil še v komolec desno roke mu le prerezal plašč, kedar je Rus mahal z sabljo na tatu in je v temi pal v cestni jarek, na kar je Petiani rekel: „No zdaj Bi pa dosti dobil 144 misleč, da ga je zaklal. Rus pa iz jarka odvrne: „Nesem Se hintt, na kar Petiani odvrne odhajajoč: „No, boš pa kmalu!0 Rus je takoj tekel na stražnico in objavil vso stvar, na kar sta šla iskat stražnika Majce in Ižanc tatu in kmalu zvedela, da je še na Tržaški cesti. Za h>šico, kjer je ulomil, je stal in grozil redarjema z nožem, na kar ga je redar Ižanc usekal s sablo po glavi, potem na desno roko, da mu je kost presekal, tudi dobil je rane na drugih krajih. Vender je Petiaui še peš šel v bolnico, kr- vaveč iz raznih ran in je po i^lavi zdravnikovi jako težko ranjen. — (Vrsta porotnih obravnav,^ katere so se danes pričele pri Ljubljanskem porotnem sodišči je sledeča: 12. decembra: Prva obravnava: Rajgel Ivan, hudodelstvo uboja; drnga obravnava: Miško Anton, hudodelstvo uboja; tretja obravnava: Janez Kranjc, hudodelstvo uboja. 13. decembra: Gorenjec Andrej, hudodelstvo umora. 14. decembra: Prva obravnava: Zupan Janez, hudodelstvo spolne posilnosti; Dobrave Janez, hudodelstvo tatvine. 15. decembra: Prva obravnava: Primož Primožič, hudodelstvo umora; druga obravnava: Matevž Luznar in Kašpar Pogačnik, hudodelstvo uboja in hudodelstvo teške telesne poškodbe. 1 6. decembra- Prva obravnava: Fran Stefe, Fran Ster, Ivan Kmetic, Fran Kozirnik in Martin Rich-ter, hudodelstvo ponarejanja kovanega denarja in udeležba pri tem hudodelstvu; druga obravnava: Andrej Porenta, hudodelstvo izneverjenja. Ker ne bo nobene druge obravnave, je s poslednjo končano zasedanje porotnikov, ki bode trajalo samo 4 dni. — Zadnji mesečni semenj)] je bil dobro obiskan. Živine se je prignalo 893 glav, in sicer: 158 ko ij, 356 volov, 310 krav in 69 telet. Konjska kupčija bila je slaba. Na semnji za govejo živino bilo je še precej živahno, akoravno tujih kupcev ni bilo veliko. — (Vabilo) k občnemu zboru Postojinske čitalnice, kateri bode v nedeljo 11. t. m. Začetek ob 4. uri popoludne. Odbor. — ( „ V e r o r d n un g s b 1 a 11 d e s k k. Han de 1 s m i n i s te r iu m s flir Mi sen ha ho en und Sch i ff ah r t"), to je naslov lisiu, ki bode po trikrat na teden (torek, Četrtek in soboto) začel izhajati po naredbi g. c. kr. trgovinskega ministra s 1. januvarjem prihodnjega leta V tem listu se bodo priobčevala naznanila o znižanji tarifov v obliki povračil (rabata, refakcij itd.) in druga tarifna olajšila za železniški promet blaga. V njem se bodo razglašale tudi vse stvari, tikoče se železnic in plov-stva. To bode uradni del. Poleg tega uradnega dela bode še neuradni del, kateremu bode naloga, seznanjati občinstvo z vso žolezniško upravo avstrijsko; nadalje s plovstvom, da bodemo imeli jasen pregled o železuištvu in plovstvu avstro ogrske države in inozemstva. — Naročnina iznaša 12 goid. ter jo je pošiljati upravništvu lista: „Verordnungs-blatt deB k. k. Handelsministeriums filr Eisenbahnen und Schiffihrt, Wien, 1, Postgasse Nr. 8. — (V Krški vasi) nasproti Brežicam odprla se je preteklo soboto b poŠto združena brzojavna postaja z omejeno duevno službo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 12. decembra. Tirardu izročila se je sestava. kabineta. Bfirolinil 2-decembra^ Ker se cesar ni po vsemu dobro j pp^util, se ni. udeležili včerajšnjega obeda, a vsprejel je kraljeviča grškega, državnega tajnika Bismarcka, kneza Thurn-Taxisa. Po noči je dobro spal. Rim 12. decembra. Greppi, veleposlanik v Petersburgu, stavljen v disponibiliteto. Hamburg 11, decembra. Po zanesljivih poročilih polotila se je včeraj kneza Bismarcka slabost, ki je sicer kmalu odjenjala, a zdravnik je knezu priporočil, naj se kolikor možno zdr-žuje delovanja. Dunaj 10. decembra. Mestni zbor soglasno vsprejel predloge, da se papežu v imenu mesta Dunajskega čestita na jubileji. Peter burg" 10. decembra. „ Novoj e Vremja" pozdravlja jako simpatično vest, da je avstrijski vojni svet sklenil, da se ne odpošljejo nikaka vojaška podkrepljenja v Gali-cicijo. Hvali nadvojvodo Albrehta, čegar avtoritativno mnenje je izvestno odvrnilo nevarnost, da bi se bila Habsburška monarhija po raznih politikih spravila v težaven položaj. Rečeni list misli, da bodo odslej utihnile abotne govorice, da je avstro-ruska vojna neizogibna. Peterburg 10. decembra. „Ruski Invalid", vojaški službeni list, objavlja dnevno povelje vojnega ministra z dne 13. novembra st. st. (starega stila), s katerim se naznanja, da je vsled premeščenja 13. konjiške divizije z Moskovskega v Varšavski vojaški okraj, car dne 9. novembra zaukazal, da se ima ta di- vizija s svojimi janainimi m podrediti poveljniku Varšavskega okraja. Pariz 8. decembra. FalHeres prevzel sestavo kabineta. Rouvier, Flourens in Ferron utegnejo prestopiti v novi kabinet. Pred jutri ali pojutršnjem ni pričakovati, da bi se kabinet sestavil. Spominjajte se Ljubljanska dijaške iu ljudske kuhinje pri igri in stavah, pii slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—2< Posla u o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skuSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabaBanju. — 1 Skatljica a 16 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem ae )ako •vari. — Pristne so saino, če ima vsak;i Skatljica rudeče tiskano našo protukolovano varstveno znamko »,J*reli Leopold'- in našo firmo lekarati ,,|>ft my. Leo« 1»«>I«1 n", Dnnn|9 mesto, Eclce der Nplegel« aud I*laiikeuKf»s»e. V LJubljani so dobivajo pri gosp. 1« kurji «. Plocull-Jl. (817—12 iJUBLJAMI ZM" »ioji (li)2—183J za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 1 \'*t -----*-7.i;--n ....<■: & lioterijiie itrečke 7. decembra. V Pragi: 44, 27, 23, 80, 1. Umrli so v Ljubljani s 8 decembra: Jotef MorČun, gostač, 74 let, sv. Fio-rijana ulice, 6t.< 13, za plućnim euifi«emoui. — Fran Janež, delavčev sin, b dni, Tržaška cesta st. 39, za osUbljeojem. — Lenka Kružnik, gostija, 86 let, Kravja dolin* St. 11, za oslabljeujem — Marija Perdan, gostija, 60 let, Kravja dol.na St. 11, z;i jeduostranskem inrtvoudom. V deželuoj bolnici: 6. decembra: Fran Balant, delavcev sin, 2 mesca, rta suSico. — Marjana Orožnik, delavka, 28 let. za kozami. — UrSa Urbanija, gostija, 61 let, za oslabljeujem. Tržne cene v Uiit>Uaiii dne* 10. decembra t. 1. 1'Aeuica, hktl. Kož, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, , Krompir, „ Lcfta, , Grah, Fižol, , Maslo, Mast, Speh frtSen, kKr. ?l k' 5.86 4 37 341 2 27 3 90 3 74 5|3ti 2 32 12 13 — 11 64 54 Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStruitovo „ „ Pi&auec..... Golob...... Seuo, 100 kilo . . Siama, »a • • Drva trda, 4 Q metr. „ mehka, . „ |l.jkr. — 160 — 90 —! 8' -I g — 66 — 50, — '50 —132 — 130, -20 2 32, 1 96 660 416 Meteorologično poročilo. 3 i 5 ! Cas opazovanja Stanje barometra V mm. Temperatura Ve, trovi Nebo Mo krina v mm. 9. dec j 7. zjutraj 2. pop. 9. tvočor 735 58 ■■. 732 51 mm. 732 63 mm. —3 6' C — 14'C —12« C si. zah. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura — 2-1°, za 1-6° pod normalom. 3D\xn.si3sls3, "borza dne 12. decembra> t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 7910 — gld. Srebrna renta.....„ 81-95 — „ Zlata renta......B 110 70 — „ 5°/0 marčna renta .... „ 94*20 — „ Akcije narodne banke . . „ 874-— — „ Kreditne akcije.....a 27525 — „ London......... 126 30 — „ Srebro........» —'— — » Napol......... , 999'/, - , C kr. cekini......„ 5*95 - „ Nemške marke...... 6192 /, — , 47„ državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 131 gld. Državne Brečke iz 1. 1864. 100 „ 164 „ Ogerska zlata renta 4"/?......9-i , Ogerska papirna renta 6°/n.....33 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 121 „ Zemlj. ob6. avBtr. 4l/«°/0 zlati zast. listi . 125 , Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železuice 99 „ Kreditno srećke.....100 gld. 181 „ Rudolfove Brečke.....10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 106 „ rrmauiway-druSt velj. 170 gld. a. v. . 223 „ danes 79 10 81-60 110-40 9340 875 — 274-70 126-30 10 — 6-97 61-95 — kr, 15 , 50 50 75 30 50 75 Zoncipijenta, ki je slovenščine popolnem zmožen in ima. najmanj dva državna izpita, v sprejme takoj (994—1) «lr. N<»linii«ltiiger, c. kr. notar v Kamniku. Razglas. Družba daca v Radovljici vsprejmo v službo izurjenega dacarja ob novem letu. — Imeti mora nekoliko kavcije. -ld'f>J WVl>J k3v KMETOVALEC. (82—21) Gospodarski list s ipod-oToami. St. XXII. tega {najboljSega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Samokolnica. — Pomagajmo si sami. — Surovo ravnanje z živino. — Kako vzrejati žrebeta. — Kazne reči. — Gospodarske novico. — VpraSanja in odgovori. — Tržne cene. — Inserati. „KMET© VALEČ*« izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stanu za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. IX.hkk.AT1, piiobčeni v »KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožne j šib kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. m aiaa atja tgja taja *v Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in dumo visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—17) Hauptstadtische VVechselstuben- Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta. aW i I Važno za trpeče na pršil in plnčin. Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, saslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki žele dobiti cist in krepak glas, za ikrofeljnaste, krvlčne, slabotno, bledične in krvlrevne je sok planinskih zelišč, H poti f on I orno k iN lini apnom in železom pomešan. *~W Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva se v (615—11) LEKARNI TRNKOO ZY zraven rotovža v LJubljani. ■■ Razpošilja se vsak dan po poŠti. mJM Marija celjske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoce pri vseh boleznih želodca. Noprekosljivo pri pomanjkiuiji sIiibII ilo jodij, sluhom želodci, smrdeči sapi, napenjanji, kislem jiO("rnnji, koliki, želodčevem k rit tiru, zgagi, nko bo nureja i......k iu pšono tor bo nnbira provoč ■loza, pri zlatenici, giijiiBii iu bljuvanji, glavobolji (ćo izvira bolečina iz želodcu), krči v želodci, zapiranji ali zabasuitji, preobloženjl želodca % jedjo ali pijačo, glistah, boleznih na vranici, na jetrih nli zlatoj žili. — Cena ateklenici z navodilom, kako io rabi, 35 lir., vel. steklenici «UO kr. Glavno zalogo ima lokar It.iltOI. llltAUV v liromcrišl (Moravijko}. Atarijaceljaku kapljiun noio nikako tajno srod-■tvo. Njih seutMvino navođena g» na navodu, kako Sckutzmarke. rabiti, ki ao pridane vtiakej steklenici. mm Pristne v skoro vseh lekarnah, al MVAltll.O ! 1'rintiie Marijiicoljake kapljice ao mnogokrat ponarejajo in poHneiimjo. — l»u no {irlNtno, mora vsaka steklenica imeti ruiloč zavitek z icorflijo Vltrslvni« Kliltinko in z mt vtHlom. It.tlti« ntliili, ki se prideno VBiikej steklenici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarn! II. tiusek-a v liro-mcrl/i. Pristno iinnjo: V l.|iil»l | imi : lokar Bate. 1'iccoli, lokar Jos. Swoboda. — V PoMojini: lekar Fr. Jlnccarcich — V Nltoiji Loki: lokar Karol Kablani. — V lt»«l<»vljici : lekar Alokaandor Koblek. — V K«il«»ll«»V"lll! leknr Dominik lti'_zoli, lekar iJerg-mann. — V Kamnika : lokar .J. Močnik. — V Čruoinl.li: lekar Jan. Ulažok. (739—10) l>r. Friderik Eiengicl-ov Brezov balzam. Že sani rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, ji-, od pamti vek a znan kot najizvrBtnejde lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo ae že drugi dan ne-aiintue luskine od poli i. ki potdnue VNlcd teg« t-frtto b>Oln in nežna. Ta lutkam zgladi nn obrazu nastalo gube in ko-zavu pike. ter mu daje mladostno barvo; polti pode* lujo beloto, nežnost in čvrstost* odstrani kaj naglo peg*', '/-oltoviist, ogi-cf, nosno rudečino, zajedee in drugo nuanainosti no polti. — Cena viru z navodom vred gld. 1.3©. Kalota v Izrabljani pri kar 1 . pl. Trn- i. (74f> —1>' Seigel-ove čistilne krogljice. Najboljše sredstvo proti zanašanju in otrpnenju jeter. (855—2) Te krogljice ne shnjšajo — kakor mnoga druga zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljSi ne ruti. Njihov npliv je, če tudi mil, vender pupolen in brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, Ščipanja po trebuhu itd. itd. — Seigel-ove čistilne krogljice so najboljše sredstvo, ki se je kedaj izumilo. Očistč čreva vseh družečih tvarin in puste drob v zdravem stanji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti nničevalkaraa našega življenja — neprebavljivosti in otrpnosti jeter. — Te krogljire obvarujejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, ker odstranijo iz črev vse strupene tvarine. Krogljice u plivaj«« hitro in vender lahko, ne naprav-ljajoć bolečin. — Če imaš hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli glava, čutiš bolečine v hrbtu in Članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilne krogljice nahod in pregnale mrzlico. — Obložen jezik s slanim okusom napravljajo Škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Scigel-ovih krogljic bode očistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jedij, in s tem vrne se hkratu zdravje. — Večkrat prouzročijo polstrohljena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če Be čreva s Seigel-ovimi čistilnimi krogljicami očistijo tacih nesnag, minejo neprijetni učinki in zdravje se povrne. — Seigel-ove čistilne krogljice varujejo pred naslodki nezmernega uživanja jedij in pijač — če bo uživajo, predno gremo »pat — ne da bi kaj motile spanje. — Cena škatljici Seigel-ovih čistilnih krogljic je 60 kr. — Dobivajo se le v podolgastih škatljicah v vseh lekarnah Avstro Ogerske. Št. Osvald, pošta Oberzeirung, dne 15. marca 1887. Vaše Blagorodje! Prosim, pošljite, kakor hitro je mogoče, po poStnom povzetji dve steklenici Shitker-jevega izvlečka in skuti jim Seigel'ovih pil. Jaz sem z rodbino vred jako zadovoljen z zdravilnim uspehom, ter prosim, pošljite mi zopet dobro blago. Z velespoštovanjem Josip Leopold, lovec. Langenbarn, dne 30. septembra 1883. Lekarni pri „sv. Brigiti", II , Brigitni trg, na Dunaji. Zahvaljujem se najsrčneje za ta izvleček. Deset mesecev sem moral ležati, ker sem bolehal za vodenico. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo. — Vse je bilo zastonj Naš g. župan mi je svetoval, naj rabim Shiikcr-jev izvleček, morda mi vender pomaga. Res sem ga slušal in že prva steklenica mi je pomagala. Popolnem sem zdrav. Moje najpopolnejše velespoštovanje .1. S« limiti. hišni posestnik v Langenbarnu, Sp. - Av. Lastnik ».SUiaJcerjevega iavlccka'6 in Seigelovlh kroglji«* Je A.. .T. ^Yliit«», Limited London, t«."> L^ariiiutlaii Lioiltl 13. O. Glavno zalogo in centralno razpošiljalnleo Ima Ivan Nep. Harna, lekarna „pri Zlatem levu" v Krome-riži (na Moravskem) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. WOW Ncpreiu«pčljivc plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobo se vedno po nizkih conah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Jnine železnioe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—32) Vozni lisli n vožnjo po železnici in po morji v pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj, I.« Kolowrntrlng 4. pČEVA ESENCA JekarjaPicCOlija ^ v. Ljubljani. Ta esenca, ki se nareja po nekem receptu gospoda dr. E. viteza Stockla, c, kr. vi adi nega svetovalca in deželuo-snnitetuega poročevalca za Kranjsko, je takozvana ,,Tinctura lihei compositu", katera ozdravlja vse želodčeve in trolnišiie hole/ni, odpravlja telesno zaprtje, zlatu žilo itd. (glej navod, ki je vsakej «t klentbi pridelan). — izdelovatetl jo pošilja v zabojčkih po Ivi steklenic za 1 gld. 86 kr., poštne stroško trpe, p. t. naročniki. — T« steklenice prodaja po 15 kr. Jedno lekar Rizzioli v Riulnlfovem in večina lekarn na šiirskem. Koroškem, v Trstn, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji iu v Tirolili. (5-48) Prememba v posesti. Podpisani naznanjam, da sem kupil posestvo gospe An«* ftpelko v Nela pri I.juhljHiii in i•*<•«• m krčmarja in majerja za tam. — Več pove lastnik (872-3)_Elija Predović na Poljanah. Najstarejše domače zdravilo je ,,konc. cvet za ude", povsod znan pod imenom (830_5) Klosterneuburški fluid za protin, Preiskan v kemičnih labontorjh za zdravstvenopolicijske preiskave in je prodaja zavarovana z varstveno znamko. Cena 1, flao. SO kr., veliki 11 ao. 1 gld. Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg. Za zavijanje in vozni list je plačati pri postnih pošiljatvah 15 kr. posebe. — 1'ristnega ima v LJubljani lekar J. Nffoboda ; v Rudol tbvem lekar Ferd. Ntalka. Neobhodno za vsacega za svetlenje usnja pri konjskej optavi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. kr. avstrijskem in oger- zavarovana proti skem ministerstvu ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj so ni io nobenemu izmej mnogih t kočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent. — Cena steklenici fit. I. 1 gld., St. II. 40 kr.. fit. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, se je že več kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovana, nepre-mooljlva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje «•■ 25 odlikovanji ■ na stotine prizualnih pisem. Oba izdelka se nest a udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri NJ. Vellčastvu in o. kr. visokostih. Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krlsper in Sohusnlg & Weber, v Kranj 1 g. Petan, v Skoljl Loki g Kooeli — Dobiva se v vseh večjih krajih državo pri boljših trgovcih. (8G0—3) CACAO ČOKOLADA V ICTOR S So CHMIOT & OOHNE ki sta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjsko umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—25) DOl>lva SMS pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih doli' ■ ates, v Ljubljani pri g. X etru I^aMsulk-u. Razpošilja se v provincije prati pofituemu povzetju. VICTOR SGHMIU. o > S o , 'S ^ Si o ■ c: rt a .3 o« a> c: t3 ►8.2 o ■5 i— o. '=* ■J si s ^=> •r ■ H • •—-. \S> -o ■ t* 1 O M p* Moške srajce, KlattOVflkrt, bele »11 barvane, la. gld. I.MO. Ha. gld. l.'-iO. turški nfebrea, — kompletni, gld. 2.80. M iz ni prti. platneni, v vseh barvah, 8 kom. l0/4 gld. 2, 3 kom. a/4 Riđ. 1. Delovske srajce i/, dobrega bxforda, 3 ko madi gld. 2.—• Pregrinjalna garnitura, 1 |. r t in dva poatoljni proRrinjali iz ripsa VKI. 1-riO. iz juto tfld. 3.00. IPi-Lioi, platneni, */4 v kvadratu, G komadov gld. l.sSO. Rt o s k e jraće, 'iz barhlintM, platna ali croise, ; 3 pare I gl. 2.50. II. tel. 1 .ho. Posteljne odeje za zimo, iz rouge ali cretona, elegantno pružite, gld. i*.—. Otira.be, platn. damast, ti kom. z resami Ki. l.SO, z okrajki gl. 1.20. HdŠki obuj ki (žoki) Iza zimo, belo in barvaste, 6 paro" gld. l.lO. RJUHE, broz iiva, 2 .....i r i iloli^o, nl/4 gld.S.SO, */« Kl«1.4.20. Kape iz pliša Iza moške in dečke, G komadov gld. 1.5». Konjake šubrakc, tožko I«../..', z hnrvikHtimi krajci, 10 0 cm. dolge, 130 cm. iiroko, Ia. runu in1 Kiti. 2.50, lin. rujavo -lil. l.SO. SIFON za moiko iu žensko perilo. 1 Vos (30 vatlov), Ia. irJ. O.OO, lla. «1. -l.SO. Popotni plajdi, 8*50 metra dolgi, Vtit) metra liroki, gld. -I.50. KANEVAS za pogtoljuo iirovloko (1 koa 30 Dunajskih vatlov), la. gld. 6.—, Ha. gld. 5.20. OXFC>UD, najnovejši uzoroc, l kos (29 vatlov) gld. 'I.50. Posobna preproga, ImoA.ie baze, \ ostanek 10 do 1 2 metrov, Hid. _^_tla,s-0-ro.<5.1 za posteljno provloko (1 koa BO Du-imjaliili vatlov), Ia gld. T.50, Iln.gld. 5.5«. P rostej ovski barhant, t kos (J9 vatlov), bel ali rudeč jrl. Postojmi: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Uoiuches, lokar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; v h'ranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofje} Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Boneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacba, lekar; t Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem tnestu: F. Haika, D. RLzoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Rupreclit, lekar; v Cmomlji: J. Bla-žek, lokar; r Vipavi: A. Leban, lekar. Naproti JOSIP STRASSER kolodvora. v Inlpruku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v rte kraj*. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinsko obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—35' Rotterdatna j vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdama J avstrijske vlada koncesijonovane paniSke družbe v nizozeuiSaO-amerište Novi Tort. Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. < Zobozdravnika Paichel-a ) ustni in zobni preparati. 4 (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) j IzvrBtna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, 4t zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta a in odpravijo smrdečo sapo. * Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krva-4\ venje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se a stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena * steklenici lobovodne esence 1 irl., Akateljct 4 sobnega praska 60 kr. (238—69) A Dobiva se v ortllnncijskeui proNtoru pri j Hradeckega mostu v Kohlerjevi hiši I. nadstropje, \ pri lekarji MvoltoiU in trgovci Karlnjjer-Jl. SS -H— - «ai , h CtliBl 8 -*» & I g hI o, O p mm MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški kroja«. m. 9sF" J dina ln največja kristijunskn krojnčnica in zaloga vsakovrstnega snkna ter /inisUu obleka...... od g'd. ».— napn Zimski Makot . ..... „ S.— „ Zimsko lilnce....... , „ 2.50 n HI Zimska suknja...... „ „ O.— „ fflffi* NaloiiNku oltleka..... n „ JSJ5.— „ ^ Obleka za «lceke..... n n 1.75 , V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročbe se hitro in Učno izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni 15. decembrom 1887 (kateri dan bodo žrebanje) nam direktno doposlati. (774—16) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, :s^2^:B"cr:E3GK i FU IQ Hiša se proda iz proste roke na Opekarski cesti nI*, atev. s5 (t Trnovem). Obseza S stanovanj in vrt. (881—2) V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. Dane« v ponedeljek 1 decembra 1.N.S7 sveder ob 7. uri: Velika parforce - predstava. Nastop vseh umetnikov in umetnic. 9mT~ V torek 13. decembra bode cirkus zaprt. ~W Za mnogobrojni obisk se priporoča udano (895) ML. Seli legel, ravnatelj. \\fm\T~ Oir*l rjon. Eoks&Drops, in vse druge trgovinske in fine sladčice i zde nje FRANC ŠUMI, Kongresni trg št. 13 (pri Fischerji) v Ljubljani. (292—16) Vabilo na naročbo nove ruske slovnice za slovenski narod. katera pride na svitlo koncem Jannvar|a Ihhh. Slovnica bo imela tudi rusko berilo s Interllnealno slovensko prestavo, tako, da l>o vsaka ruska beBeda v berilu imela slovenski pomen pod seboj. (8fi9—7) Cena knjigi je :i gl«!., — i g|,|. 60 kr. se pre«l-plaea koj pri n;iroćbi, 1 gld. 50 kr. pa ko so ho knjiga razpošiljala. Za dijake velja knjiga le St K|«|. 50 kr. — Tiskalo so bo samo toliko ekseinplarov, kolikor bo naročnikov. Kdor se ne uaroči, torej knjige ne bo mo^el v ni-kaki knjigami kupiti. — Blagovoli naj se naročiti in 1 gld. 50 kr. zraven naročila vsaj do 16. decembra t- 1. poslati Antonu Hudovornik-ii, In vVicn, WakriniE, Wlenerstrasse ,\r. 64, II. Stock, Thtlr 18. 33. B. TONNIES, toma za stroje t Ljubljani zastopnik Gnnz-u «V Co. v Budimpešti, preskrbljuje dobro-znane trdoti te valjarnlke (Hartguss VValzenattthle), cilindre, Akrbee (Aufzlige), vse aparate, transmisije in priprave sa milno. Narisi in načrti napravljajo se po najnovejših skuSnjah. Specijaliteta: Vsakovrstne ing«* ln strofi sa obdelovanje lesa. Preskrbuje bitro idoče parne stroje in varnostne parne kotle. Tudi napravlja plinove motorje. Zastopstvo Langen-s A Wolf-a na Uunajl. IrićLlcirazaJe paru Ili stroje-cr, njih predelovanje s Jamstvom, da se pri varuje pri kurilo. (836—5) ti zavarovalno društvo ta Mtjjiiji v Londonu. F1IIJ.L m Av.trljo: j Flllj*la i. O r« rako: Dunaj, Giselastrasse St. 1,1 Pešta, Franz-Josefsplatz t t~ v hiši društva »Društvena aktiva . ........ 'Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1886 . . . fIzplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru- ! i Itva (1848) več kot............... sleflnjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za .................. novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........ I št. 5 in 6, v hiši društva. frank. 94,408.165-62 18,558.201 15 177,916.462-50 61,584.975-— 1 452,748.304-58 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, n. nadstropje pri Ouido ZoNchkotu. (407—7) % J. Berner-ja in sinov | fj deželna, fj^ i naslaflna, suharna io zdraviliščna petarija k cij v Slatini pri Rogatci na Štajerskem A posebno priporoča (833—7) ^) 1^ kateri vedno izdeluje v izvrstne) bazi, ki ga prodaja v HJubljnni gospod [P RUDOLF KIRBISCH, sladčičar na Kongresnem trgu. ftl "[1 (Naročila na znnaj se točno izvrše.) m Augusta Tschinkelna sinovi. Od našega posestva pri Ljubljani imamo na prodaj Se kacih 20 oral cLot>ro oMelanih niiv v katastralnih občinah: Kapucinsko predmestje: Pare. štev. 94, 97, 100, 102, 105. *t Pniprako nredmastle- ■ » 239' 240 1 (stavbeni prostor), St. Petersko predmestje. r ^ 369 a/b ^ 413> 46? 46>» Spodnja Šiška: „ „ 432, 433, 440. Razen tega prodamo Se razne kmetijske vozove in drugo orodje. Vprašanja naj se pošiljajo nam direktno. V Ljubljani, dne 9. decembra 1887. (889—1) Avgusta Tschinkelna sinovi. O^v-f^^rif^aoo^OOOOOgODOOOOOOOi Izdajatelj in o.lg>vorni urednik: Ivan Žeioznikar, „AZIENDA", avstro-ogei ska družba za za- j avstro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. J proti elementarnim škodam in nezgodam. 11» vii atel j*t vo: na DUNAJI, I., VVipplingerstrasse štev. 43. XDrvi.ž;"bSL zavaruje človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah: Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; zavarovanje za doživetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinovo eksplozije, ali se narede z gušenjem, podiranjem in iz-praznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobi-Ijah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji ia zalogah; b) proti Škodam, katere napravi Ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travnifikih pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. Zastopstva đr*iiset>e. V Budimpešti, VVienergasso 3 in SchiffgHSse 2; v Gradol, Albrechtgasse 3; v Ino-mostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes SchifP4; v Lvova, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trata, Via St. Nicolo 4; na Dunsjl, L, Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogersko monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Zastopstvo v LJiiMjaiii, Selen bur&o ve ulice st. 3, pri JOSIPU ■»nosi;YC -i. (8_12) M Noben cilinder več ne bode počil!! hjf O. Icr. pri-v. ! »časti in kroglasti cilindri g PATEMT MARIJAM I— ,R. (s varstveno znamko) ^ dobivajo se aamo v c. kr. tovarniškej zalogi g- trgovina s steklom, (451~7) p' v Xj3-u.TDi3a.11I, Stari trgr St- IS. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo ielezniuo, naj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij AHDR. DRDŠKOVIČ-a, poprej JAKOB NEKREP, v LJvxl>ljani, M'estni trg- št. IO, kjer so dobivajo v velikem izboru in prav nizki eeni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveki, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, Portlanu in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena št o (lil na ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. Posebno po niski ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (523—24) Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 3664 019 08 1991