METEOROLOGIJA 
METEOROLOGY 
PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2015 
Climate in June 2015 
Tanja Cegnar 
unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povpreč ju še 
narašč a, v osrednji Sloveniji se povpreč na jutranja temperatura dvigne za 2 °C, povpreč na 
popoldanska temperatura pa za 3 °C. Sonč ni žarki imajo največ jo moč , zato se moramo sredi 
dneva pred njimi zašč ititi, saj UV indeks po nižinah že doseže vrednost 9, v gorah 10. Vroč inski 
valovi se z vso intenziteto lahko razvijejo že junija in lahko povzroč ijo precej težav, saj na zač etku 
poletja še nismo vajeni vroč ine. 
-8
-4
0
4
8
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
odklon od povpreč ja ( °C)   
KREDARICA
 
-8
-4
0
4
8
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
odklon od povpreč ja ( °C)   
LJUBLJANA
 
-8
-4
0
4
8
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
odklon od povpreč ja ( °C)   
NOVO MESTO
 
-8
-4
0
4
8
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
odklon od povpreč ja ( °C)   
MURSKA SOBOTA
 
-8
-4
0
4
8
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
odklon od povpreč ja ( °C)   
BILJE
 
-8
-4
0
4
8
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
odklon od povpreč ja ( °C)   
PORTOROŽ
 
Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka junija 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 
Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, June 2015 
J 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
4 
Prva polovica junija je bila poletno vroč a in sonč na, dežja je bilo malo. V Ljubljani se je temperatura 6 
dni dvignila na vsaj 30 °C, v Murski Soboti, Celju in Mariboru so bili 4 taki dnevi, v Novem mestu 5, 
v Biljah 11 in na Obali 9. Povpreč na junijska temperatura je opazno presegla dolgoletno povpreč je 
primerjalnega obdobja. Na Obali, Koč evskem, v delu Štajerske in Gorenjske je bil odklon med 1 in 
2 °C, v pretežnem delu države med 2 in 3 °C, v Postojni je odklon dosegel 3,1 °C. 
V južni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji je padlo od 40 do 120 mm, drugod več inoma od 120 do 
200 mm, le v delu Posoč ja in Julijcev so bile padavine obilnejše. Dolgoletno povpreč je je bilo 
preseženo na območ ju, ki se zač enja na Goriškem in sega preko spodnjega Posoč ja proti vzhodu nad 
Polhograjsko hribovje in severni del Ljubljanske kotline ter širše območ je Celja. Drugod so za 
dolgoletnim povpreč jem zaostajali, v delu severovzhodne Slovenije, ponekod na Dolenjskem, na 
Krasu in delu Notranjske niso dosegli niti 70 % dolgoletnega povpreč ja. 
Osonč enost je za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostajala le v Julijcih, drugod je bilo več 
sonč nega vremena kot obič ajno; na več ini ozemlja je sonce sijalo od 115 do 130 % dolgoletnega 
povpreč ja, več ina Notranjske pa je dolgoletno povpreč je presegla vsaj za 30 %. 
Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2015 prisotna le 10 dni, tudi debelina je bila skromna, 
najdebelejša je bila prvi dan meseca s 70 cm. 
V prvi polovici junija je bila povpreč na dnevna temperatura nad dolgoletnim povpreč jem, največ ji 
odklon je ponekod celo nekoliko presegel 8 °C, le v Biljah se je že 14. junija povpreč na dnevna 
temperatura prehodno spustila na obič ajno raven. V drugi polovici meseca je Slovenijo preplavil 
hladen zrak, povpreč na dnevna temperatura se je za nekaj dni povsod spustila pod dolgoletno 
povpreč je, proti koncu meseca se je ponovno ogrelo in zadnji dan junija je bilo povsod topleje kot 
obič ajno. 
10
15
20
25
30
1951 1956 19611966 1971 1976 19811986 1991 1996 2001 20062011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
-5
0
5
10
15
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
temperatura zraka (°C)  
KREDARICA
 
Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in 
na Kredarici v mesecu juniju 
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 
1961–1990 
V Ljubljani je bila povpreč na junijska temperatura 20,6 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem, 
ki ga pomembno presega, a je letošnji junij temperaturno blizu povpreč ja zadnjih dveh desetletij, saj 
so poletja v naših krajih pomembno toplejša, kot so bila pred petdesetimi leti. Od sredine minulega 
stoletja je bil najtoplejši junij leta 2003, takrat je bila povpreč na temperatura 23,5 °C, s 21,3 °C mu 
sledi junij 2012, z 21,1 °C junij 2002, z 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povpreč ju 
20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je 
bila povpreč na junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 
16,5 °C). 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
5 
Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 14,6 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povpreč jem. 
Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povpreč na 
najvišja dnevna temperatura je bila 26,4 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Junijski 
popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši 
pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 
1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in v zadnjem č asu tudi 
spremembe v neposredni okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu tempera-
ture. 
Tako kot drugod po državi je bil junij 2015 tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega 
povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 5,2 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim 
povpreč jem. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), 2002 in 2012 (6,8 °C) ter 2000 (6,5 °C). 
Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 
1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja 
dnevna in povpreč na najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. 
Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Takih dni junija po nižinah ni, 
na Kredarici so jih zabeležili 6. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V 
Ljubljani jih je bilo 6 (slika 3), dolgoletno povpreč je je le dan in pol; od sredine minulega stoletja je 
bilo največ vroč ih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev 
brez vroč ih dni, vsi so bili v minulem stoletju. V Murski Soboti, Celju in Mariboru so bili 4, v Novem 
mestu 5, v Biljah so zabeležili 11 takih dni, na Obali 9. 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
0
10
20
30
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Slika 3. Število vroč ih dni v juniju in povpreč je obdobja 
1961–1990 
Figure 3. Number of days with maximum daily tempe-
rature at least 30 °C in June and the corresponding 
mean of the period 1961–1990 
Slika 4. Število toplih dni v juniju in povpreč je obdobja 
1961–1990 
Figure 4. Number of days with maximum daily tempe-
rature above 25 °C in June and the corresponding 
mean of the period 1961–1990 
Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več . Največ toplih dni je bilo na Obali, našteli 
so jih 26, v Biljah jih je bilo 24, dan manj pa v Godnjah. 22 jih je bilo v Č rnomlju, po 21 v Murski 
Soboti in Ljubljani, kjer so opazno presegli dolgoletno povpreč je. Od sredine minulega stoletja sta bila 
le dva junija z več toplimi dnevi, največ jih je bilo junija 2003, ko jih je bilo kar 26. Junija 1979 jih je 
bilo 22, leta 1976 pa toliko kot letos. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez 
toplih dni; najmanj takih dni je bilo junija leta 1989, ko so bili le štirje topli dnevi. 
V Mariboru je bilo najhladneje 16. junija, ko se je temperatura spustila na 7,8 °C. Jutro 18. junija je 
bilo najhladnejše na Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju in na skrajnem severozahodu države. V 
Slovenj Gradcu se je ohladilo na 5,4 °C, v Murski Soboti na 8,0 °C, v Celju na 6,7 °C, na Bizeljskem 
na 7,9 °C in v Rateč ah na 3,9 °C. 21. junija se je najbolj ohladilo v Lescah (6,0 °C), Biljah (10,3 °C), 
Portorožu (9,9 °C), Godnjah (10,0 °C) in Č rnomlju (6,5 °C). Na Kredarici je bilo najhladneje 24. 
junija z −2,8 °C, v preteklosti so junija na Kredarici že več krat izmerili precej nižjo temperaturo, 
najnižja je bila junija 1962 z −9,6 °C. V Novem mestu in Ljubljani je bila najnižja temperatura 25. ju-

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
6 
nija. V prestolnici se je ohladilo na 9,5 °C, še veliko nižja je bila minimalna temperatura v letu 1962, 
ko so izmerili 2,7 °C, leta 1977 (2,9 °C), v junijih 1949, 1955 in 2006 je bilo 3,8 °C, junija 1948 pa 
4,2 °C. 
0
4
8
12
16
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
26
28
30
32
34
36
1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 1996 20012006 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1961- 1990 normals 
Najvišjo temperaturo so povsod izmerili v prvi polovici meseca. Že 3. junija je bilo najbolj vroč e v 
Slovenj Gradcu (30,0 °C). Dan kasneje se je živo srebro povzpelo najvišje v Lescah (28,5 °C), 
Rateč ah (27,8 °C), Biljah (33,5 °C), Godnjah (32,5 °C), Koč evju (30,5 °C) in Celju (30,5 °C). V 
Postojni so 6. junija izmerili 30,5 °C, tistega dne se je na Kredarici ogrelo na 14,8 °C, opazno višja je 
bila temperatura na tej visokogorski postaji v letih 2007 (16,9 °C), 2002 in 2003 (obakrat 16,7 °C). 7. 
dne je bilo na Letališč u Portorož 35,0 °C. 14. junija je temperatura v Murski Soboti dosegla 31,7 °C, 
13. junija je bilo najbolj vroč e v Mariboru (31,9 °C) in na Bizeljskem (31,3 °C). V Novem mestu so 
dosegli 31,5 °C 12. junija, tudi v Ljubljani je bilo najbolj vroč e istega dne, izmerili so 32,2 °C; najbolj 
vroč e je bilo v junijih 2003 s 35,6 °C, 2006 (35,1 °C), 2014 (35,0 °C), 2002 (34,9 °C) in 1965 
(34,7 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura vsako leto presegla 30 °C. 
 
Slika 6. Stabilnejše in toplo vreme je bilo ugodno za kmetijska opravila. Grosuplje, 30. junij 2015 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 6. Stable and warm weather was favourable for agricultural activities. Grosuplje, 30 June 2015 (Photo: 
Iztok Sinjur) 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
7 
0
2
4
6
8
10
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
temperatura zraka (°C)  
KREDARICA
 
14
16
18
20
22
24
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 19911996 2001 2006 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
14
16
18
20
22
24
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
temperatura zraka ( °C)  
MURSKA SOBOTA
 
18
20
22
24
26
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
temperatura zraka ( °C)  
PORTOROŽ
 
14
16
18
20
22
24
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
temperatura zraka (°C)  
NOVO MESTO
 
14
16
18
20
22
24
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
temperatura zraka (°C)  
CELJE
 
Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v juniju 
Figure 7. Mean air temperature in June 
Junijska povpreč na temperatura je bila opazno nad dolgoletnim povpreč jem; odstopanje od povpreč ne 
temperature v zadnjih 25-tih letih pa je precej manjše, saj je analiza podatkov pokazala, da so poletja v 
Sloveniji v povpreč ju 2 °C toplejša, kot so bila pred petdesetimi leti. Doslej najtoplejši junij je bil leta 
2003; najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 
1962, na Obali leta 1974. 
Posebej smo prikazali dnevni potek najvišje, povpreč ne in najnižje temperature na osmih izbranih 
merilnih postajah; z izjemo grafikona za Kredarico in Maribor je podana tudi najnižja dnevna 
temperatura na višini 5 cm. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
8 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
BILJE
 
-5
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
KREDARICA
 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
LJUBLJANA
 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
NOVO MESTO
 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
CELJE
 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
MARIBOR
 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
MURSKA SOBOTA
 
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
temperatura (°C)  
PORTOROŽ
 
Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zra-
ka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2015 
Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), 
June 2015 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
9 
Slika 9. Odklon povpreč ne temperature zraka junija 
2015 povpreč ja 1961- 1990 
Figure 9. Mean air temperature anomaly, June 2015 
1°C
2°C
3°C
 
Povsod po državi je bilo topleje kot v dolgoletnem povpreč ju; na Obali, Koč evskem, delu Štajerske in 
Gorenjske je bil odklon med 1 in 2 °C, več ina države je zabeležila odklon med 2 in 3 °C, v Postojni pa 
so dolgoletno povpreč je presegli za 3,1 °C. 
 
40 mm
120 mm
200 mm
280 mm
360 mm
 
Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin junija 2015 
Figure 10. Precipitation amount, June 2015 
Slika 11. Višina padavin junija 2015 v primer-
javi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 
Figure 11. Precipitation amount in June 2015 
compared with 1961- 1990 normals 
40%
70%
100%
130%
 
V južni, vzhodni in severovzhodni Sloveniji je padlo od 40 do 120 mm, drugod več inoma od 120 do 
200 mm, le v delu Posoč ja in Julijcev so bile padavine obilnejše, v manjšem delu Posoč ja so presegle 
360 mm. V Kneških Ravnah so namerili celo 408 mm, na Kredarici 219 mm in v Soč i 205 mm. 
Najmanj dežja je bilo v Velikih Dolencih, namerili so le 45 mm, v Lendavi je padlo 51 mm, v Murski 
Soboti 72 mm, na Bizeljskem pa 75 mm. 
Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo na območ ju, ki se zač enja na Goriškem in sega preko 
spodnjega Posoč ja proti vzhodu nad Polhograjsko hribovje in severni del Ljubljanske kotline ter nad 
širše območ je Celja. V Kneških Ravnah je padlo 157 % dolgoletnega povpreč ja, v Biljah 131 %, na 
Brniku in Lescah 130 %, v Celju 116 %, na Kredarici pa 103 % dolgoletnega povpreč ja. Drugod so za 
dolgoletnim povpreč jem zaostajali, ponekod niso dosegli niti 70 % dolgoletnega povpreč ja. V Velikih 
Dolencih so padavine dosegle 47 % dolgoletnega povpreč ja, v Lendavi 58 %, v Postojni 63 %, 65 % 
pa v Godnjah. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
10 
0
100
200
300
400
500
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
višina padavin (mm)
KREDARICA
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
višina padavin (mm)
PORTOROŽ
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
višina padavin (mm)
MURSKA SOBOTA
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
višina padavin (mm)
NOVO MESTO
 
Slika 12. Padavine v juniju in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 12. Precipitation in June and the mean value of the period 1961- 1990 
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450
Brnik
Zg. Jezersko
Podljubelj
Kredarica
Rateč e
Lesce
Log pod Mang.
Soč a
Kobarid
Kneške Ravne
Bilje
Godnje
Portorož
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Novo mesto
Č rnomelj-Doblič e
Celje
Sevno
Bizeljsko
Slovenske Konjice
Maribor
Slovenj Gradec
Lendava
Murska Sobota
Veliki Dolenci
povpreč je 1961 - 1990 junij 2015
 
Slika 13. Meseč na višina padavin v mm junija 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 13. Monthly precipitation amount in June 2015 and the 1961–1990 normals 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
11 
0
5
10
15
20
25
1951195619611966197119761981198619911996200120062011
število dni
LJUBLJANA
 
Slika 14. Število padavinskih 
dni v juniju. Z modro je obar-
van del stolpca, ki ustreza 
številu dni s padavinami vsaj 
20 mm, zelena označ uje dneve 
z vsaj 10 in manj kot 20 mm, 
rdeč a dneve z vsaj 1 in manj 
kot 10 mm, rumena dneve s 
padavinami pod 1 mm 
Figure 14. Number of days in 
June with precipitation 20 mm 
or more (blue), with precipita-
tion 10 or more but less than 
20 mm (green), with precipita-
tion 1 or more but less than 
10 mm (red) and with preci-
pitation less than 1 mm (yel-
low) 
Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 16, po 13 takih dni so imeli v Logu 
pod Mangartom in Soč i. Dan manj so zabeležili v Kobaridu in Kneških Ravnah. Samo 4 taki dnevi so 
bili v Č rnomlju, po 5 pa na Obali, v Murski Soboti in Velikih Dolencih. V Ljubljani je bilo 6 takih dni. 
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke 
nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 
so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin 
obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi klasič no merila tudi potek temperature. 
Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – junij 2015 
Table 1. Monthly meteorological data – June 2015 
 
LEGENDA: LEGEND: 
NV − nadmorska višina (m)  NV − altitude (m) 
RR − višina padavin (mm)  RR − precipitation (mm) 
RP − višina padavin v % od povpreč ja  RP − precipitation compared to the normals 
SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm   SD − number of days with precipitation 
Junija je v Ljubljani padlo 150 mm padavin, kar je 97 % dolgoletnega povpreč ja. To je bilo šesto leto 
zapored, ko padavine niso dosegle dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na 
sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so 
bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa 
junija 1974.  
Postaja  Padavine in pojavi 
  NV RR RP SD 
Brnik 384 196 130 8 
Zg. Jezersko 740 182 93 9 
Log pod Mangartom 650 187 90 13 
Soč a 487 205 99 13 
Kobarid 263 167 72 12 
Kneške Ravne 752 408 157 12 
Nova vas 722 122 81 10 
Sevno 515 123 87 8 
Slovenske Konjice 730 122 98 10 
Lendava 345 51 58 6 
Veliki Dolenci 195 45 47 5 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
12 
Slika 15. Padavine v juniju in 
povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 15. Precipitation in June 
and the mean value of the period 
1961- 1990 
0
50
100
150
200
250
300
350
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 19962001 20062011
višina padavin (mm)
LJUBLJANA
 
Na sliki 17 je shematsko prikazano junijsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim 
povpreč jem. Le v Julijcih so za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostajali, saj je sonce sijalo 154 ur, 
kar je 93 % dolgoletnega povpreč ja. Drugod je bilo več sonč nega vremena kot obič ajno, na več ini 
ozemlja je sonce sijalo od 115 do 130 % dolgoletnega povpreč ja, več ina Notranjske pa je dolgoletno 
povpreč je presegla vsaj za 30 %.  
 
Slika 16. Maline so dobro obrodile, 
Grosuplje, 22. junij 2015 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 16. Raspberries, Grosuplje, 
22 June 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 
 
Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja 
junija 2015 v primerjavi s povpreč jem 
obdobja 1961–1990 
Figure 17. Bright sunshine duration in June 
2015 compared with 1961- 1990 normals 
100%
115%
130%
 
Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
13 
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
KREDARICA
 
0
20
40
60
80
100
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
3
6
9
12
15
sonč no obs. (ure)  
LJUBLJANA
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
CELJE
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
NOVO MESTO
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
MURSKA SOBOTA
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
PORTOROŽ
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
MARIBOR
 
0
20
40
60
80
100
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
padavine (mm)  
0
3
6
9
12
15
sonč no obs. (ure)  
BILJE
 
Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) junija 2015 (Opomba: 24-urno vi-
šino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) 
Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 
2015 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
14 
0
100
200
300
400
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število ur
KREDARICA
 
0
100
200
300
400
1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število ur
NOVO MESTO
 
0
100
200
300
400
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število ur
MURSKA SOBOTA
 
0
100
200
300
400
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
število ur
PORTOROŽ
 
Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja 
Figure 19. Sunshine duration 
0
100
200
300
400
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število ur
LJUBLJANA
 
Slika 20. Število ur sonč nega 
obsevanja v juniju in povpreč je 
obdobja 1961- 1990 
Figure 20. Bright sunshine du-
ration in hours in June and the 
mean value of the period 
1961–1990 
V Ljubljani je sonce sijalo 275 ur, kar je 25 % nad dolgoletnim povpreč jem in presega obič ajno 
spremenljivost, dolgoletno povpreč je je preseženo že šesto leto zapored. Najbolj sonč en je bil junij 
2000 (318 ur), med bolj sonč ne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je 
sonce sijalo 281 ur, junija 1996 in 2013 pa 280 ur. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 
157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. 
Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Bizeljskem, našteli 
so jih 12. Na Obali in v Novem mestu je bilo po 9 takih dni, dan manj pa v Murski Soboti in Godnjah. 
V Slovenj Gradcu ni bilo jasnega dneva, po enega pa so zabeležili na Kredarici in Mariboru. V 
Ljubljani so bili 3 jasni dnevi (slika 21), kar je enako dolgoletnemu povpreč ju; od sredine minulega 
stoletja je bilo osem junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo v letih 
2000 in 2002. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
15 
Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo na Kredarici, in 
sicer 10. V Mariboru je bilo 7 takih dni, po 6 v Lescah in Slovenj Gradcu. Na Obali je bil le en 
oblač en dan, po tri so zabeležili v Biljah, Godnjah, na Bizeljskem in v Celju. V Ljubljani si bili 4 
oblač ni dnevi (slika 22); dolgoletno povpreč je znaša 8 dni in pol; junija 2005 je bil le en oblač en dan, 
16 pa jih je bilo v juniju 1954. 
0
3
6
9
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število dni
LJUBLJANA
 
0
5
10
15
20
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Slika 21. Število jasnih dni v juniju in povpreč je obdobja 
1961- 1990 
Figure 21. Number of clear days in June and the mean 
value of the period 1961–1990 
Slika 22. Število oblač nih dni v juniju in povpreč je ob-
dobja 1961- 1990 
Figure 22. Number of cloudy days in June and the me-
an value of the period 1961–1990 
Daleč največ oblakov je bilo nad gorami, največ ja povpreč na oblač nost je bila zabeležena na Kredarici 
(7 desetin), najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali 3,5 desetin neba, in na 
Bizeljskem (3,7 desetin). Več inoma so oblaki prekrivali od 4,0 do 5,6 desetin neba. 
 
Slika 23. Srna in srnjač ek, območ je Koprivne, 14. junij 2015 (foto: Ajoša Beloševič ) 
Figure 23. A roe deer and a fawn in the area of Koprivna, 14 June 2015 (Photo: Ajoša Beloševič ) 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
16 
Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – junij 2015 
Table 2. Monthly meteorological data – June 2015 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP 
Lesce 515 17,9 1,8 23,6 12,3 28,5 4 6,0 21 0 15 26 262  5,1 6 4 179 130 11 3 0 0 0 0   
Kredarica 2514 5,2 2,0 8,4 3,1 14,8 6 −2,8 24 6 0 444 154 93 7,0 10 1 219 103 16 8 19 10 70 1 755,1 7,7 
Rateč e–Planica 864 16,4 2,6 22,8 9,6 27,8 4 3,9 18 0 12 37 207 103 5,0 5 4 141 95 8 4 0 0 0 0 921,7 13,3 
Bilje  55 21,5 2,3 28,1 14,8 33,5 4 10,3 21 0 24 0 293 123 4,6 3 7 184 131 10 8 0 0 0 0 1010,6 16,2 
Letališč e Portorož 2 21,9 1,8 28,1 15,3 35,0 7 9,9 21 0 26 0 331 122 3,5 1 9 72 80 5 6 0 0 0 0 1016,6 16,6 
Godnje 295 20,3 2,7 27,3 14,6 32,5 4 10,0 21 0 23 0 277  4,0 3 8 88 65 6 4 0 0 0 0   
Postojna 533 18,5 3,1 24,9 11,3 30,5 6 5,5 22 0 15 0 281 133 4,3 4 5 92 63 6 8 2 0 0 0   
Koč evje 468 17,7 1,7 25,5 11,0 30,5 4 5,5 22 0 19 0   5,1 5 4 105 73 7 2 6 0 0 0   
Ljubljana 299 20,6 2,8 26,4 14,6 32,2 12 9,5 25 0 21 0 275 125 5,1 4 3 150 97 6 6 3 0 0 0 983,5 15,3 
Bizeljsko 170 19,7 1,9 26,4 13,5 31,3 13 7,9 18 0 20 0   3,7 3 12 75 62 9 6 3 0 0 0  14,7 
Novo mesto 220 20,2 2,7 26,2 13,4 31,5 12 8,5 25 0 20 0 265 119 4,3 4 9 86 68 8 7 1 0 0 0 992,5 15,6 
Č rnomelj 196 21,0 2,7 27,1 12,8 31,8 12 6,5 21 0 22 0   4,0 4 7 100 82 4 4 1 0 0 0  16,5 
Celje 240 19,1 1,6 25,8 12,5 30,5 4 6,7 18 0 19 0 258 116 5,1 3 4 159 116 8 10 0 0 0 0 989,8 16,6 
Maribor 275 19,9 2,0 25,8 13,8 31,9 13 7,8 16 0 20 0 270 127 5,3 7 1 82 69 8 7 0 0 0 0   
Slovenj Gradec 452 18,1 2,1 24,7 11,4 30,0 3 5,4 18 0 17 9 246 117 5,6 6 0 114 81 8 3 2 0 0 0  15,2 
Murska Sobota 188 19,9 2,3 26,3 13,2 31,7 14 8,0 18 0 21 0 275 122 4,4 4 8 72 73 5 5 0 0 0 0 996,2 16,1 
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm)   
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS
i
 £ 12 °C). 
∑ =
-  =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 č e je 
C
i
TS  £ 12
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
17 
Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – junij 2015 
Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – June 2015 
Postaja I. dekada II. dekada III. dekada 
 T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
Portorož 23,2 30,4 35,0 15,4 13,0 13,8 11,1 21,9 27,5 31,3 16,6 13,7 15,4 11,6 20,5 26,5 28,9 14,0 9,9 13,4 9,5 
Bilje 24,3 31,5 33,5 15,9 12,3 14,5 11,7 20,2 26,5 30,6 15,1 11,7 14,7 10,0 20,0 26,3 30,3 13,5 10,3 13,1 9,5 
Postojna 20,9 27,9 30,5 12,6 7,0 11,0 6,5 17,9 23,7 27,6 11,9 5,6 10,9 4,6 16,8 23,0 27,4 9,6 5,5 9,0 5,0 
Koč evje 19,4 28,1 30,5 11,4 8,4 9,1 6,5 17,8 24,5 30,1 12,6 6,8 11,1 4,7 15,9 23,8 28,4 9,0 5,5 7,9 4,0 
Rateč e 19,2 26,2 27,8 10,8 6,4 7,1 3,0 14,8 20,7 27,0 10,4 3,9 7,2 0,0 15,1 21,5 26,6 7,7 5,1 5,2 2,7 
Lesce 20,7 26,7 28,5 13,4 9,4 12,4 9,0 16,4 22,0 28,0 13,5 9,5 12,1 6,0 16,7 22,2 26,2 9,9 6,0 9,6 5,5 
Slovenj Gradec 20,3 27,6 30,0 12,3 10,0 8,9 5,9 17,8 23,6 29,8 12,4 5,4 9,8 2,0 16,3 22,9 26,4 9,5 6,2 7,2 3,0 
Brnik 21,4 28,4 30,0 12,8 10,0   18,2 23,8 29,7 13,2 6,9   16,9 23,0 27,4 10,4 6,7   
Ljubljana 23,5 29,6 31,0 16,1 12,5 11,2 8,0 19,8 25,3 32,2 15,2 10,0 11,9 5,5 18,6 24,4 29,0 12,5 9,5 10,0 4,9 
Novo mesto 22,2 28,7 30,3 14,1 11,8 12,1 9,6 19,9 25,5 31,5 14,6 8,7 13,2 6,7 18,4 24,5 28,2 11,5 8,5 10,9 6,6 
Č rnomelj 22,8 29,3 30,7 13,6 10,5 10,6 7,0 20,9 26,5 31,8 14,1 8,0 11,9 5,5 19,2 25,5 28,8 10,6 6,5 9,0 4,5 
Bizeljsko 22,0 29,1 31,0 13,9 9,7   19,7 26,0 31,3 14,2 7,9   17,3 24,1 28,1 12,2 8,1   
Celje 21,0 28,9 30,5 13,1 10,5 10,9 8,8 19,2 24,6 30,2 14,0 6,7 12,5 4,8 17,0 24,0 27,8 10,3 7,0 8,9 4,9 
Starše 22,5 29,2 31,0 14,6 12,3 12,7 11,0 20,2 25,8 32,5 15,5 9,5 13,7 7,7 18,4 24,1 28,1 11,7 8,0 10,5 7,0 
Maribor 21,9 28,4 30,0 15,4 11,4   19,8 25,4 31,9 14,1 7,8   18,0 23,7 27,2 12,0 8,6   
Murska Sobota 21,7 28,6 30,1 13,9 11,4 11,4 9,2 20,2 26,0 31,7 14,3 8,0 12,6 4,6 17,6 24,1 27,6 11,5 8,1 10,0 6,1 
Veliki Dolenci 21,9 26,9 28,6 14,6 11,2 8,8 6,0 19,4 24,8 30,8 13,6 9,0 8,4 3,5 18,1 23,0 26,3 11,7 8,0 5,6 1,5 
 
 
LEGENDA: LEGEND: 
 
T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) 
 − manjkajoč a vrednost  − missing value 
 
Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 
Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
18 
Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – junij 2015 
Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – June 2015 
 
 
LEGENDA:               
I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2015 
RR − višina padavin (mm) 
p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm 
od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) 
  
  
  
  
LEGEND:  
I., II., III., M − decade and month 
RR − precipitation (mm) 
p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more 
od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 
  
  
0
200
400
600
1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun
višina padavin (mm)     
LJUBLJANA
 
Postaja Padavine in število padavinskih dni 
 I. II. III. M od 1. 1. 2015 
 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR 
Portorož 0,0 0 20,8 4 51,0 3 71,8 7 257 
Bilje 3,3 1 84,3 6 95,9 5 183,5 12 468 
Postojna 0,2 1 24,3 4 67,9 4 92,4 9 487 
Koč evje 0,2 1 17,5 4 87,6 6 105,3 11 608 
Rateč e 3,5 3 58,8 6 79,1 5 141,4 14 507 
Lesce 24,0 4 39,5 5 115,5 5 179,0 14 582 
Slovenj Gradec 0,4 1 35,1 4 78,7 4 114,2 9 486 
Brnik 45,0 2 32,2 3 118,9 6 196,1 11 518 
Ljubljana 0,2 1 20,7 4 129,5 5 150,4 10 551 
Sevno 2,7 1 22,1 4 98,4 5 123,2 10 504 
Novo mesto 6,4 2 8,1 4 71,4 4 85,9 10 559 
Č rnomelj 0,0 0 9,4 3 90,3 6 99,7 9 646 
Bizeljsko 5,4 1 20,4 4 49,6 5 75,4 10 401 
Celje 34,0 2 28,7 5 96,7 5 159,4 12 487 
Starše 2,6 1 44,9 3 45,1 5 92,6 9 412 
Maribor 4,6 2 28,8 4 49,0 5 82,4 11 414 
Murska Sobota 0,4 1 10,7 4 60,9 4 72,0 9 313 
Veliki Dolenci 0,8 1 1,0 1 43,5 4 45,3 6 253 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
19 
 
Ljubljana Maribor Kredarica 
N
E
S
W
4 %
8 %
12 %
6.3 %
6.7 %
11.9 %
8.0 %
8.1 %
9.9 %
8.8 %
4.3 %
2.8 %
3.5 %
5.8 %
6.1 %
3.5 %
0.7 %
1.1 %
1.9 %
0.8 m/s
1.0 m/s
1.1 m/s
0.9 m/s
1.4 m/s
1.6 m/s
1.7 m/s
1.5 m/s
1.4 m/s
1.1 m/s
1.8 m/s
2.7 m/s
2.7 m/s
1.6 m/s
0.6 m/s
1.3 m/s
 
N
E
S
W
9 %
18 %
27 %
3.3 %
3.4 %
5.4 %
4.8 %
5.0 %
5.6 %
7.7 %
7.2 %
7.5 %
2.4 %
0.6 %
2.4 %
8.1 %
25.7 %
6.1 %
3.1 %
1.3 m/s
1.7 m/s
1.3 m/s
1.1 m/s
1.1 m/s
1.2 m/s
1.2 m/s
1.4 m/s
1.8 m/s
1.4 m/s
1.1 m/s
0.9 m/s
1.2 m/s
0.9 m/s
0.8 m/s
0.9 m/s
N
E
S
W
10 %
20 %
30 %
7.0 %
3.1 %
2.3 %
2.2 %
4.2 %
8.9 %
14.8 %
1.5 %
0.8 %
0.2 %
0.0 %
0.3 %
0.7 %
8.8 %
28.7 %
16.3 %
4.4 m/s
2.9 m/s
2.7 m/s
2.9 m/s
2.0 m/s
2.3 m/s
3.2 m/s
3.4 m/s
1.5 m/s
1.4 m/s
0.0 m/s
1.4 m/s
3.2 m/s
4.0 m/s
3.9 m/s
4.4 m/s
 
Novo mesto Portorož – letališč e Bilje 
Zaradi posodobitvenih del na meteorološki postaji Novo 
mesto več ji del meseca podatki o vetru manjkajo.  
N
E
S
W
7 %
14 %
21 %
28 %
35 %
brezvetrje: 0.0 %
1.5 %
1.3 %
1.8 %
4.9 %
3.4 %
33.7 %
10.3 %
2.1 %
2.2 %
2.9 %
5.7 %
4.4 %
2.5 %
9.5 %
11.7 %
2.1 %
3.0 m/s
3.1 m/s
4.0 m/s
4.5 m/s
3.7 m/s
3.0 m/s
2.5 m/s
2.5 m/s
4.1 m/s
3.3 m/s
3.7 m/s
2.9 m/s
2.0 m/s
3.3 m/s
3.3 m/s
2.5 m/s
N
E
S
W
10 %
20 %
30 %
0.6 %
1.4 %
2.0 %
8.1 %
29.2 %
19.8 %
3.1 %
1.8 %
3.0 %
7.0 %
6.5 %
3.8 %
5.2 %
5.4 %
2.2 %
0.9 %
1.6 m/s
1.5 m/s
1.4 m/s
1.8 m/s
2.0 m/s
2.0 m/s
1.1 m/s
1.4 m/s
1.9 m/s
2.6 m/s
2.1 m/s
1.7 m/s
2.0 m/s
2.0 m/s
1.6 m/s
1.4 m/s
 
Slika 24. Vetrovne rože, junij 2015    Figure 24. Wind roses, June 2015 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
20 
Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi 
polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ-
kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od 
postaje do postaje moč no razlikuje. 
Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa 
ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik, sku-
paj jima je pripadlo 44 % vseh terminov; severozahodnik in zahodseverozahodnik sta pihala v 21 % 
vseh terminov. Najmoč nejši sunek vetra je 23. junija dosegel 20,5 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 
10 m/s. V Kopru je bilo 9 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema 
pihal v 57 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek 16,3 m/s so zabeležili 23. junija, bilo je 8 dni s sun-
kom vetra nad 10 m/s. V Ljubljani je zahodjugozahodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 15 % 
vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema v 27 % terminov, zahodjugozahodnik s 
sosednjima smerema prav tako v 27 % terminov. Najmoč nejši sunek je bil 14. in 27. junija 15,6 m/s; v 
9 dneh je sunek vetra presegel 10 m/s. 
Na Kredarici je veter v 4 dnevih presegel hitrost 20 m/s, v sunku je 13. junija dosegel hitrost 24,0 m/s. 
Jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 24 % vseh primerov, severozahodniku s sosednji-
ma smerema pa 54 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pri-
padlo 40 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 22 % terminov. Sunek vetra je 
21. junija dosegel 13,8 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je bilo 14 dni s sunkom vetra 
nad 10 m/s, 13. junija je sunek dosegel hitrost 18,3 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni s 
sunkom vetra nad 10 m/s, 14. junija so izmerili 20,3 m/s. 
Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč -
nega obsevanja od povpreč ja 1961–1990, junij 2015 
Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from 
the average values 1961–1990, June 2015 
Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje 
 I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M 
Portorož 4,5 2,6 −0,3 1,8 0 76 217 80 163 101 107 122 
Bilje 6,4 1,1 −0,7 2,3 6 172 240 131 172 98 104 123 
Postojna 6,8 2,7 −0,1 3,1 0 48 180 63 176 118 109 133 
Koč evje 4,5 2,1 −1,5 1,7 0 34 204 73     
Rateč e 6,6 1,2 −0,1 2,6 7 120 161 95 145 75 90 103 
Lesce 5,8 0,4 −0,7 1,8 47 94 261 130     
Slovenj Gradec 5,4 2,0 −0,9 2,1 1 75 161 81 173 96 88 117 
Brnik 6,0 1,9 −0,9 2,3 80 62 281 130     
Ljubljana 6,9 2,2 −0,7 2,8 0 37 298 97 175 98 105 125 
Sevno     5 46 233 87     
Novo mesto 5,8 2,6 −0,4 2,7 15 17 193 68 177 85 100 119 
Č rnomelj 5,6 2,8 −0,4 2,7 0 20 256 82     
Bizeljsko 5,2 2,1 −1,6 1,9 16 45 117 62     
Celje 4,6 1,8 −1,7 1,6 74 63 213 116 172 89 92 116 
Starše 5,7 2,6 −0,6 2,6 7 118 127 84     
Maribor 5,1 2,1 −1,1 2,0 11 76 122 69 190 94 101 127 
Murska Sobota 5,0 2,8 −1,2 2,3 1 30 185 73 173 107 91 122 
Veliki Dolenci 5,5 2,3 −0,4 2,5 3 3 133 47     
LEGENDA:         
Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) 
Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) 
Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) 
I., II., III., M − tretjine in mesec 
LEGEND:         
Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) 
Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) 
Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) 
I., II., III., M − thirds and month 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
21 
Prva tretjina junija je bila povsod precej toplejša od dolgoletnega povpreč ja. Pozitivni odklon je bil od 
4,5 do 6,9 °C. Padavine so bile skromne, na več ini merilnih mest jih sploh ni bilo ali pa so bile 
zanemarljivo majhne. Le na Brniku so dosegli 80 % dolgoletnega povpreč ja, v Celju 74 % in v Lescah 
47 %. Sonč nega vremena je bilo v prvi tretjini meseca v izobilju, v Rateč ah so dosegli 145 % obič ajne 
osonč enosti, v Mariboru pa kar 190 %. 
Tako kot prva je bila tudi osrednja tretjina junija nadpovpreč no topla, a presežek je bil precej manjši, 
saj so se odkloni gibali med 1 in 3 °C, manjši presežek so zabeležili le v Lescah (0,4 °C). Padavin je 
bilo skoraj povsod več kot v prvi tretjini; na nekaterih merilnih mestih so dolgoletno povpreč je celo 
presegli. V Biljah je padlo 172 % dolgoletnega povpreč ja, v Rateč ah 120 % in v Staršah 118 %. 
Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, najbolj v Velikih Dolencih, kjer so dosegli le 3 %. 
Sonč nega vremena je bilo v Postojni 18 % več kot obič ajno, v Murski Soboti 7 %, na Obali pa je 
sonce sijalo toliko č asa kot obič ajno. Drugod je bilo sonč nega vremena manj kot obič ajno, v Rateč ah 
so dosegli komaj tri č etrtine obič ajne osonč enosti.  
V zadnji tretjini junija je bila povpreč na tem-
peratura nekoliko nižja kot obič ajno, odkloni 
so bili med −1,5 in 0,0 °C. Nekoliko več ji 
primanjkljaj je bil v Celju (−1,7 °C) in na 
Bizeljskem (−1,6 °C). Zadnjo tretjino je poleg 
hladnega vremena zaznamoval tudi dež, 
dolgoletno povpreč je je bilo povsod 
preseženo, na Bizeljskem je padlo 117 % 
dolgoletnega povpreč ja, v Ljubljani pa kar 
298 %. Trajanje sonč nega obsevanja ni veliko 
odstopalo od obič ajnega, v Postojni so 
zabeležili 109 % dolgoletnega povpreč ja, v 
Slovenj Gradcu pa le 88 %. 
Slika 25. Grosupeljska kotlina z žitnega polja pri 
Zgornji Slivnici, 24. junij 2015 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 25. Grosuplje basin, view from grain field 
close to Zgornja Slivnica, 24 June 2015 (Photo: 
Iztok Sinjur) 
 
0
100
200
300
400
500
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
višina (cm)
KREDARICA
 
Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja 
debela 70 cm. Junija 1978 so namerili 
422 cm debelo snežno odejo, kar je naj-
debelejša snežna odeja na Kredarici v me-
secu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še 
juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 
2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna 
odeja junija 1958 (13 cm), skromni so bili 
tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 
1964 (41 cm).  
Slika 26. Največ ja višina snega v juniju 
Figure 26. Maximum snow cover depth in June  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
22 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
višina (cm)  
KREDARICA
 
Slika 27. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2015 
Figure 27. Daily snow depth in June 2015 
Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2015 
prisotna le 10 dni. Odkar so prič eli z merjenji je 
sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le 
po 4 dni.  
Junija in julija so nevihte obič ajno najpogostejše. 10 dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Celju, 
po 8 na Kredarici, v Biljah in Postojni. V Ljubljani je bilo 6 takih dni, kar je opazno manj kot v 
dolgoletnem povpreč ju, ki tudi drugod po državi ni bilo doseženo. 
Slika 28. Maribor, 25. junij 2015 (foto: Iztok Sin-
jur) 
Figure 28. Maribor, 25 June 2015 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
 
0
5
10
15
20
25
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število dni
LJUBLJANA
 
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
NOVO MESTO
 
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
MURSKA SOBOTA
 
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
RATEČ E
 
Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju 
Figure 29. Number of days with thunderstorms in June 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
23 
 
Slika 30. Število dni z meglo v juniju in povpreč je 
obdobja 1961–1990 
Figure 30. Number of foggy days in June and the 
mean value of the period 1961–1990 
0
5
10
15
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 
opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre-
menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k 
manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili trije dnevi z meglo, kar je 2 dni manj od 
dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 
1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo.  
 
Slika 31. Ljubljanski grad, 21. junij 2015 (foto: 
Iztok Sinjur) 
Figure 31. Ljubljana castle, 21 June 2015 (Pho-
to: Iztok Sinjur) 
Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. 6 dni z meglo so imeli v 
Koč evju, po 3 dni pa na Bizeljskem in, kot je navedeno zgoraj, v prestolnici. 
975
980
985
990
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
zrač ni tlak (mb)  
LJUBLJANA
 
10
14
18
22
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
dan
tlak vodne pare (mb)  
LJUBLJANA
 
Slika 32. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2015 
Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2015 
Na sliki 32 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na 
morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V zač etku meseca se je 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
24 
zrač ni tlak dvigal vse do 5. junija, ko je dosegel najvišjo vrednost, in sicer 988,1 mb. Visok je ostal 
tudi še 7. junija, nato se je opazno znižal. Najnižje je bilo dnevno povpreč je 14. junija z 977,5 mb. 
Dokaj nizek je bil tudi 19. junija (978,8 mb) in 23. junija (978,4 mb). Visoko se je zrač ni tlak dvignil 
25. junija (987,4 mb) in 29. junija (987,0 mb). 
Na sliki 32 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. 
Povpreč ni dnevni tlak vodne pare je bil na zač etku meseca 14,5 mb, nato je do 4. junija narasel na 
19,1 mb. Največ vodne pare je bilo v zraku 11. junija z delnim tlakom vodne pare 19,2 mb. Najnižji je 
bil delni tlak vodne pare 21. junija, ko je znašal 10,2 mb. 
SUMMARY 
During the first half of June hot and sunny weather prevailed. In Ljubljana 6 days with the daily 
maximum temperature at least 30 °C were observed, in Murska Sobota, Celje, and Maribor 4, in Novo 
mesto 5, in Bilje 11, and on the Coast 9 such days were registered. 
The mean monthly temperature was well above the normals. On the Coast, Koč evsko, part of 
Štajerska and Gorenjska the anomaly was between 1 and 2 °C, in most of Slovenia the anomaly was 
from 2 to 3 °C, and in Postojna it was 3.1 °C. 
Precipitation was mostly concentrated in the second half of June. In south, east, and northeast of 
Slovenia from 40 to 120 mm fell, elsewhere mostly form 120 to 200 mm, only in part of Posoč je and in 
the Julian Alps precipitation was more abundant. The long-term average was exceeded over the area 
extending from Goriška and lower Posoč je towards east on Polhograjsko hribovje, northern part of 
Ljubljanska kotlina and from there towards Celje with surrounding. Elsewhere the anomaly was 
negative, in part of northeast of Slovenia, part of Dolenjska, on Kras and part of Notranjska less than 
70 % of the normals fell. 
In low land June was sunnier than usual. The anomaly was mostly between 15 and 30 %; most of the 
Notranjska region reported anomaly at least 30 %. Only in the high mountains the anomaly was 
negative, but not exceeding one tenth of the normal. 
10 days with snow cover were reported on Kredarica, the deepest snow cover (70 cm) was observed 
on 1 June. 
Abbreviations in the Table 2:  
NV  − altitude above the mean sea level (m) PO  − mean cloud amount (in tenth) 
TS  − mean monthly air temperature (°C) SO  − number of cloudy days 
TOD  − temperature anomaly (°C) SJ  − number of clear days 
TX  − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR  − total amount of precipitation (mm) 
TM  − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP  − % of the normal amount of precipitation 
TAX  − absolute monthly temperature maximum (°C) SD  − number of days with precipitation ≥ 1 mm  
DT  − day in the month SN  − number of days with thunderstorm and thunder 
TAM  − absolute monthly temperature minimum (°C) SG  − number of days with fog 
SM  − number of days with min. air temperature < 0 °C SS  − number of days with snow cover at 7 a. m. 
SX  − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX  − maximum snow cover depth (cm) 
TD  − number of heating degree days  P  − average pressure (hPa) 
OBS  − bright sunshine duration in hours  PP  − average vapor pressure (hPa) 
RO  − % of the normal bright sunshine duration