LETO XIIL, ŠTEV. 192 Cena 6 din SLOVENSKI Direktor: Radi Janhuba — Odgovorni orednlk: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/111., telefon 45-75 ln 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana Kardeljeva ulica 5. telefon 38-96. za ljubljanske nai ročnike 24-63, za zunanje 38-32 — Poštni predaj 29 — Tek. račun NB 601-90321-e — Mesečna naročnina 140 din Monopolizem in mahinaci je ’* in devizni trgovini, ki škodujejo socialističnim (jospodarskim podjetjem v zunanji Uredba o izvozu in uvozu blaga in o deviznem poslovanju, ki jo je izdaLa zvezna vlada, je prinesla v naše gospodarsko poslovanje velike revolucionarne spremembe, ki bodo omogočile gospodarskim organizacijam lažje, hitrejše in uspešnejše poslovanje. Mislimo, da smo vsi močno zainteresirani, da podjetja čimbolj doumejo te spremembe in jih pravilno prenesejo v življenje. V tem jim moramo nuditi vso pomoč, ki jo želijo in potrebujejo. Podjetja morajo razumeti, da pomeni ta uredba zanje veliko poenostavite v deviznem poslovanju, ker ukinja razna dovoljenja, ki so si jih z dolgoveznim postopkom morala preskrbeti za uvoz ali izvoz blaga, zlasti pa, da so dobila tudi pravico razpolaganja z delom deviz, ki so jih ustvarila. Ta pr.avica je nova pridobitev, ki razširja in dopolnjuje dosedanje pravice delovnih kolektivov pri neposrednem upravljanju podjetij. S 4511/0 ustvarjenih deviz, ki pripadajo podjetju, lahko podjetje prosto razpolaga, jih samo uporabi .ali pa jih proda. Te devize, s katerimi se trguje in obračunava na podlagi ponudbe in povpraševanja, služijo za izpolnitev družbenega plana. Iz teh osnovnih postavk lahko torej jasno razberemo smisel uredbe, da naj devize načeloma dobi tisti, ki jih je ustvaril, tako da z njimi prosto razpolaga, oziroma da naj služijo devize v prvi vrsti podjetjem, ki izpolnjujejo naloge družbenega plana, ne pa da se uporabljajo na način in za namene, ki nimajo nobene zveze s koristmi podjetij, ampak koristijo samo nekaterim posrednikom, ki bi radi nasproti podjetjem obdržali gospodujoč položaj. Pri tem se le-ti poslužujejo načinov in sredstev, ki so v nasprotju z gospodarskimi predpisi in jih tudi »dobri običaji« kapitalističnih podjetij ne odobravajo. Nenavadno poslovanje podjetja »Jugometal« V mislih imamo in želimo obravnavati podjetje »Jugome-tala v Beogradu, ker je to podjetje s svojim poslovanjem dalo neposreden povod, da to vprašanje sprožimo. »Jugometal« je izvozno in uvozno podjetje, ki se ukvarja z izvozom raznih kovin in rud ter z uvozom kovinskih in nekovinskih surovin za našo industrijo. Z njim so povezana nekatera podjetja iz naše republike: rudnik Idrija, Cinkar- F na Celje, Tovarna dušika Ruše. Iz dejstev, ki jih bomo opisali, lahko sklepamo, da ima »Jugometal« nekako izjemen položaj in izjemne možnosti. Znano je, da je Narodna banka ukinila prejšnji sistem kreditiranja in sedaj uvedla znatno višje obrestne mere, ki naj navajajo podjetja na smotrno uporabo kreditov, ker se povečajo stroški, ki jih morajo podjetja plačati za izposojeni denar. Vendar tega pri »Jugometalu« ni opaziti, saj kreditira podjet-ja-izvoznike skoraj neomejeno. Tovarni dušika v Rušah je »Jugometal« dal predujem 11 milijonov dinarjev brez protiusluge v blagu. V poslednjih tednih se je zgodilo, da razna slovenska izvozna podjetja niso magla pred prejemom obračuna za izvršeni izvoz plačati proizvajalcem blaga, temveč so morala čakati na obračun pri Narodni banki in na dotok 55»/0 dinarske kvote in so šele potem lahko sredstva nakazala podjetjem, ki so stavila blago na razpolago. Tak je bil n. pr. primer s Cinkarno v Celju. To podjetje je bilo v finančnih težkočah, slovenska izvozna agentura pa mu zaradi pomanjkanja kreditnih sredstev ni mogla plačati blaga vnaprej. »Jugometal« je to lahko izvršil brez težav. S tem je seveda onemogočil slovenskemu izvoznemu podjetju nadaljnje poslovanje s Cinkarno. Prav tako je tudi rudnik Idrija sklenil pogodbo, da bo prodajal živo srebro »Jugometalu« po fiksni ceni. V tem primeru obdrži devize od izvoza proizvodov tega podjetja v celoti »Jugometal«. Na dlani je več vprašanj. S čim krije »Jugometal« obresti, ki jih Tilbfa"plSčevati Narodni banki za posojena obratna sredstva, kajti Narodna banka pač ne odstopa od predpisov in »Jugometal« mora plačati enake obresti, kakor vsa druga izvoz-no-uvozna podjetja. Nadaljnje vprašanje je, kako je prišlo to podjetje do obratnih sredstev, z.a katere mu ni treba plačevati nobenih obresti. »Jugometal« je moral, kakor vsa podjetja, odvesti vsa svoja obratna sredstva, ki jih je zbral v preteklih letih spričo nizkih enotnih cen rudam in kovinam in spričo razlik, ki jih je dosegal na svetovnem trgu, zlasti še v preteklem letu ob izredno ugodni konjunkturi, ko so kovine dosegle do 500»/o podražitev v primeri s predvojnimi cenami. Zato je moral »Jugometal« ravno tako skleniti z Narodno banko pogodbo za odobritev kredita proti plačilu obresti. Nemogoče je torej, da sedaj »Jugometal« brezobrestno kreditira podjetja, ki mu prodajajo blago. Stroške za obresti krije lahko edino na ta način, da kupuje blago po nižji ceni in da krije stroške s tečajno razliko, ko proda dobljene devize po prostih tečajih, ali pa da uživa bonifikacije od inozemskih kupcev, ki jih prikriva. V vsakem primeru so prikrajšana podjetja oziroma so prikrajšani delovni kolektivi pri svojem zaslužku. Te metode pa niso v skladu s socialističnimi načeli v naši trgovini. Vidimo, da »Jugometal« zaradi kredita in denarnih sredstev nima skrbi in je zaradi tega lahko pritegnil podjetja, ki jim je bilo to seveda dobrodošlo, ko so bila v finančnih težavah. Druga podjetja teh možnosti niso imela. Poudariti pa moramo, da naša izvozna podjetja te stroke, ki poslujejo izključno po načelu agenture, zagovarjajo stališče, naj devizo izkorišča tisti, ki jo je ustvaril, ne pa posrednik, ki je pravzaprav upravičen le do povrnitve manipulacijskih in režijskih stroškov in rizika, nikakor pa ni smisel takega posredniškega podjetja, da ustvarja finančna sredstva v zneskih, s katerimi lahko monopolistično manipulira. Slovenska izvozna podjetja, kakor rečeno, realizirane devize odvajajo proizvajalnim podjetjem, da z njimi razpolagajo in če hočejo uvoziti za svoje potrebe, jih nakažejo uvoznim podjetjem. Ravno v tem je osnovni smisel decentralizacije naše zunanje trgovine. Podjetja morajo imeti vpogled v rentabilnost svojih poslov. Osnovni proizvajalec tudi ne sme priti v finančno odvisnost od izvoznih podjetij, zato mora sam spoznavati zunanji trg in se tudi sam zanimati za zveze z inozemskimi interesenti. To mu omogoča primerjavo dosežene cene z drugimi podjetji iste panoge. Proizvajalec se ne sme popolnoma ločiti od svojega proizvoda v ekonomsko-finanč-nem pogledu, temveč mora vedeti, kakšno vrednost mu je prisodil kupec, kaj je dobra stran njegovih proizvodov in kakšne slabe strani ovirajo njihov plasman. Zato je potrebno, da posamezna podjetja, kolikor sama ne nastopajo na zunanjem trgu, delajo s specializiranimi podjetji za izvoz in uvoz, ker zahteva zunanja trgovina širokega znanja. Pri tem pa morajo biti odnosi tako urejeni, da je to v finančnem oziru v skladu s koristmi proizvajalcev, da ti lahko zasledujejo zunanji trg, dobe stik s konkurenti in spoznavajo na ta način stopnjo svoje rentabilnosti, racionalnosti itd. Zanimivo je tudi, kako je znal »Jugometal« potolažiti nekatera podjetja, ki so po pogodbi odstopila vse devize. Obljubil jim je, da jim bo za njihove potrebe devize prodal po uradnem tečaju, oziroma če prt tem ne bi uspel, odobril tečajno razliko. Takšno dogovarjanje pa je navadno izigravanje deviznih predpisov. Značilen primer monopolističnih tendenc tega podjetja je tudi naslednji. Na svetovnem trgu živega srebra so nastopili Spanci z močnim znižanjem cene, ki ni več dopuščala izvoza po dosedanjih koeficientih. Idrijski rudnik je položaj obravnaval z »Jugometalom«, ki ga je sam prepričeval, da je tržišče neugodno. Zato se je rudnik odločil, da bo prodal proizvodnjo mesecev september - oktober na notranjem trgu in je »Jugometal« na to pristal. Hkrati je s polnim razumevanjem na prošnjo rudnika zagotovil, da bo storil vse, da se faktor razčleni, ter za USA in Zah. Nemčijo poviša, za Francijo itak ustreza. Ko pa je prišlo na sekciji metalcev Trgovinske zbornice FLRJ v diskusijo vprašanje zvišanja koeficientov, je »Jugometal« izjavil, da mu sedanji koeficienti popolnoma ustrezajo. Vzrok tej potezi iščemo lahko v okolnosti, da je idrijski rudnik v poslednjem času prodajal preko »Slovenija-impexa«, ki n* a, Proslava 13-obletmce ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad: Tomšičeve, Šercer je ve, (Cankarjeve in Gubčeve bo 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah pod Rogom. Ta proslova bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Glavni odbor Zveze borcev poziva vse svoje članstvo in vse slovensko delovno ljudstvo, da se proslave udeleži v čim •večjem številu. V ta namen bodo stavljena na razpolago prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena četrtinska vožnja. Da bi priprave potekale čim uspešneje, je Pripravljalni odbosr za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odborov Zveze borcev sklenil naslednje: 1. Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanju vse druge organizacije in izberejo pripravljalne odbore za obisk proslave; to naj store tudi občinski odbori Zveze borcev. j 2. V času pred proslavo naj bodo vsebinsko primerne prireditve, kjer je le možno, s pozivi na čim bolj množičen obisk proslave; partizanske kulturne skupine pa naj obnovijo svoje programe in nastopajo z njimi tudi drugod, ne samo 13. in 14. septembra v Dol. Toplicah. 3. Do 31. avgusta t. L naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev Pripravljalnemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 161 število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in vprašanja. 4. Vsa potrebna navodila bo Pripravljalni odbor javljal »proti po časnikih in radiu. Ameriški vojni minister zapustil Jugoslavijo Sprejem pri maršalu Titu — G. Frank Face je odgovoril na vprašati ja v zvezi z obiskom v naši državi Brdo pri Kranju, 14. avgusta. — Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel včeraj ob 18.45 na Brdu pri Kranju ameriškega vojnega ministra g. Franka Pace ja in veleposlanika ZDA g. Georga Allena. Pri sprejemu so bili namestnik ministra za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade generalni polkovnik Koča Popovič in pomočnik zunanjega ministra Leo Mates. Maršal Tito je po sprejemu priredil večerjo v počastitev g. Franka Pace j a, na kateri so bili tudi generalni poročnik Max Taylor, svetovalec vojnega ministrstva Francis Shackelford, brigadna generala John Harmony in Robert Guinsburgh, ameriški vojaški ataše polkovnik Reynolds Condon in polkovnik William Carter. Na sprejemu sta bila tudi jugoslovanski poslanik v Italiji dr. Vladimir Velebit in viceadmiral Srečko Manola. Maršal Tito in minister Pace sta med večerjo izmenjala zdravici, v katerih je bila poudarjena obojestranska želja za prijateljsko sodelovanje fhed obema državama, da bi bil ohranjen mir v svetu. Seja Gospodarskega sveta Bled, 14. avgusta. V soboto tn nedeljo bo na Bledu seja Gospodarskega sveta vlade FLRJ. Prisostvovali ji bodo tudi predstavniki gospodarskih svetov ljudskih republik. Razpravljali bodo o izpolnitvi plana prvega polletja in o načrtu plana za leto 1953. Kongres združenja za mednarodno pravo Beograd, 14. avg. (Tanjug). Na letošnjem kongresu mednarodnega združenja za mednarodno pravo, ki bo v Lucemu od 31. avgusta do 6. septembra, bosta zvezo pravniških združenj Jugoslavije predstavljala prof. dr. Milan Bartoš, poslanik pri zunanjem ministrstvu, in doktor Vladislav Brajkovič, profesor pravne fakultete v Zagrebu. Na dnevnem redu kongresa so vprašanja, o katerih že dlje časa razpravljajo, kakor na primer problem suverenosti in mednarodnega sodelovanja, monetarno pravo in letalsko pravo. Jugoslavija Slanica mednarodne organizacije profesorjev Beograd, 14. avg. (Tanjug); Na mednarodnem kongresu profesorjev, ki je bil konec julija in v začetku avgusta v Koda-nju, je bila Jugoslavija sprejeta za članico mednarodne federacije profesorjev; Našo državo sta na tem kongresu zastopala predsednik zveze profesorskih društev Jugoslavije Milivoj Uroševtč in član zveznega tajništva Mira Kekič. ' Letošnji kongres mednarodne federacije profesorjev je v glavnem razpravljal o odnošajih med osnovno šolo in gimnazijo in o sistemu šolanja v državah članicah. Trst, 14. avgusta (Tanjug); Glasilo beneških Slovencev »Matajur« analizira v svoji zadnji številki vzroke gospodarske krize v Beneški Sloveniji in s tem v zvezi ugotavlja, da je eden izmed najvažnejših činiteljev gospodarskih težav Slovencev tega področja sistematično sabotiranje obmejnega blagovnega prometa z Jugoslavijo od italijanskih oblasti. V začetku 1949. leta, piše »Matajur«, je bil sklenjen jugo-sdovamsko-italijanski sporazum o obmejni blagovni zamenjavi. Sporazum naj bi služil napredku gospodarstva goriške in videmske pokrajine. Italijanske oblasti so pa izmenjavo dobrin popolnoma onemogočile z birokratskim postopkom in visokimi taksami za izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj, tako da slovenski trgovci in kmetje v zad- Odgođen obisk naših parlamentarcev v Grčiji Beograd, 14. avg. (Tanjug). Kakor se zve iz parlamentarnih krogov, je obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Grčiji na predlog Grčije odložen do konca tega meseca. Do odložitve obiska je prišlo zaradi sklicanja izrednega zasedanja grškega parlamenta, ki bi bilo ob istem času, ob katezem naj bi se po prvotnem načrtu mudila jugoslovanska parlamentarna delegacija v Grčiji. Delegacija naj bi po prvotnem načrtu odpotovala v Atene iz Beograda 20. tega meseca. Letovanje naših otrok v Avstriji Ljubljana, 14. avg. (Tanjug). Danes je odpotovala na letovanje v Avstrijo zadnja skupina 50 slovenskih otrok. Po posredovanju sveta za prosveto in kulturo vlade LR Slovenije je bilo poslanih letos v Avstrijo na letovanje 7 skupin s 680 otroci. Letovanje je organizirala avstrijska socialistična stranka s svojimi društvi prijateljev mladine »Kinderfreunde.« Otroci preživljajo počitnice v znanih avstrijskih otroških kolonijah. Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije je hkrati omogočil letovanje 5 skupin avstrijskih otrok v Crikvenici in Savudriji. Vseh teh otrok Je 730. V naši državi so letovale še tri skupine avstrijskih otrok, in to v Opatiji 160 slovenskih otrok s Koroške la na Sušaku-Pečinah 80 av* itrijskih Qtxsk* . Bled, 13. avgusta. Nekaj po 23. uri, po obisku pri maršalu Titu, je ameriški vojni minister Frank Pace v prostorih ameriške ambasade v hotelu »Toplice« sprejel domače in tuje novinarje. 'V uvodu je poudaril, da ima zelo malo časa ter naj ga zato vprašujejo le najvažnejše stvari. »Preden pa pričnete postavljati vprašanja, bi uvodoma dejal naslednje: Nimam posebne misije v Evropi; v glavnem me vodi ena sama misel: obiskati dežele, ki jim ZDA nudijo po. moč v orožju. Skušam samo dognati, kako se uporablja orožje, ki ga pošiljamo, predvsem pa ugotoviti, ali so kakšne pomanjkljivosti v dobavah, da bi jih nato laže odpravili. Okoli teh vprašanj se je v glavnem sukal tudi moj razgo- njem času niti ne poskušajo dobiti ta dovoljenja: S temi dovoljenji in olajšavami, ki so določene s pogodbo o obmejni coni, pa se okoriščajo italijanski trgovci, katerim edino izdajajo potrebna dovoljenja za trgovino z Jugoslavijo. »Matajur« se dotika tudi možnosti zaposlitve tisečev brezposelnih gozdnih delavcev v jugoslovanskih gozdnih podjetjih in pripominja, da bi se malokateri slovenski delavec upal prositi za dovoljenje za delo v Jugoslaviji, če hoče italijanska vlada zaščititi in pomagati gospodarstvu slovenskih pokrajin v svojih obmejnih co. nah, tedaj bi morala spoznati, da je edina rešitev poglobitev zvez z Jugoslavijo. Zato pa je potrebno, da se razširijo okviri blagovne izmenjave in da se ukine diskriminatorski birokratski postopek pri izdajanju dovoljenj za trgovanje z Jugoslavijo. vor z maršalom Titom. Povedal sem mu, zakaj naš program pomoči še ne more izpolniti vseh zahtev in svoje. misli o tem, kako naj bi se pomoč razvijala v bodoče. Tudi sem hotel sli. sati od Maršala, kakšne potre-be ima Jugoslavija, da bi nato skušal stvar urediti. To je bil v glavnem namen mojega obiska pri Maršalu. Vprašanje (dopisnik Associated Pressa); »Sam sem prepričam, da je pomoč Jugoslaviji potrebna, pa tudi, da je zelo koristno uporabljena. Ali mi lahko poveste,, kakšne pomanjkljivosti so bile do sedaj?« Odgovor: »To veste, da ZDA miso mogle izpolniti vseh obljub v zvezi z dobavami orožja. Ta pojav obstaja praktično v vseh zahodnih deželah, ker List končno zahteva, da se na bližnji konferenci za vprašanja obmejne trgovine, ki bi naj v kratkem bila, ugotovi težaven gospodarski položaj beneških Slovencev in da se poišče pot za čimbolj žive trgovske vezi z Jugoslavijo, ki naj bi ob dobri volji italijanskih oblasti služile tudi zbliževanju obeh sosednih držav. Dragi kongres mednarodnega združenja za politične vede Beograd, 14. avg. (Tanjug): V Haagu bo od 8. do 12. septembra drugi kongres mednarodnega združenja za politične vede. Na tem kongresu bodo zvezo pravniških društev Jugoslavije zastopali predstavniki zveze dr. Jovan Djordjevič, dr. Leo Gerškovič, dr. Maks Snuderl in dr. Radomir Lukič. V pripravah na kongres so naši zastopniki napisali svoje referate, ki so že dostavljeni udeležencem kongresa. nikjer nismo mogli izpolniti vseh obljub. Zaradi objektivnih ovir, kot n. pr. vojna v Koreji, programa pomoči nismo mogli izpolniti tako v Jugoslaviji kot drugje.« Vprašanje (dopisnik AP): »Kako pa nameravate te pomanjkljivosti odpraviti?« Odgovor: »Kot veste, se je v Jugoslaviji mudila vojaška misija, ki je stvari podrobno ob. ravnavala. Sedaj so člani te misije v Washingtons kjer razpravljajo v tem vprašanju z odgovornimi ameriškimi voditelji. Kaj bodo sklenili, ne vem.« Vprašanje (dopisi. ANSE): »Ne vem, če vam je znano, da je newyorski dopisnik italijanskega lista »Corriere della sera« napisal poročilo, v katerem pravi, da ste prišli v Jugoslavijo obravnavat eventuelni pristop Jugoslavije k zahodnimi paktom. Ali je to res, da ste govorili o tem z Maršalom?« Odgovor: »Ne. O tem ni bila spregovorjena niti beseda. Moja misija nima tega namena.« Vprašanje (dopisnik AP): »Ali ste morda govorili z Maršalom o vojaškem paktu med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo?« Odgovor: »Ne. Omenjeno je bilo sicer, da namerava jugc| slovanska vlada poslati v Grčijo vojaško misijo, toda to je v celoti njena zamisel.« Vprašanje (dopis. ANSE): »Ali ste torej spremenili dosedanje uradno mišljenje, da bi morala Jugoslavija skleniti določene vojaške pakte?« Odgovor: »To je popolnoma točno. Jugoslavija lahko sklene dogovore ali ne, kakor želi; saj to je njena pravica.« S temi besedami je g. Pace zaključil razgovor in se poslovil. Ljubljana, 14. avgusta: Danes ob 10.15 je ameriški vojni minister g. Pace odpotoval z letalom iz Ljubljane. Na letališču se je od ameriškega vojnega min tetra poslovil in mu želel srečno pot generalni polkovnik Ivan Gošnjak. G. Pace se je še enkrat zahvalil za gostoljubnost, katere je bil deležen v naši državi ter se poslovil. V Beograd ga je spremljal viceadmiral Srečko Manola. Zagreb, 14. avgusta. (Tanjug). Ameriški vojni minister g. Frank Pace je danes s svojim letalom pristal na zagrebškem letališču. Uglednega gosta in njegovo spremstvo je pozdravil polkovnik Stane Perhavec. Po krajšem zadrževanju na zagrebškem letališču skupaj z voditelji naše armade je vojni minister ZDA g. Pace odpotoval nekaj pred 12. uro v Turčijo. Slovesu sta prisostvovala generala Ivan Sibl in Rudi Petovar. Sestanek medparlamentarne unije Bern, 14. avgusta (AFP). Od 28. avgusta do 2. septembra bo v Bernu 41. letna konferenca interparlamentarne unije. Doslej je 350 predstavnikov iz 35 držav prijavilo svoje sodelovanje pri delu te konference. '»Izlet, ki ga ne bomo nikdar pozabili/« Delavstvo invalidskega podjetja »Mizarstvo-Vrbopletarstvo« v Polzeli je priredilo preteklo nedeljo izlet z avtobusom v Logarsko dolino. V veselem razpoloženju, ki ga tudi kratek naliv ni pregnal, smo prispeli mimo požganih hotelov, ki še danes pričajo o fašističnem barbarstvu, do novega hotela, kjer smo se ustavili. Kmalu zatem je pripeljalo sedem osebnih avtomobilov. Kako presenečeni smo bili, ko smo med novimi izletniki zagledali maršala Tita in v njegovem spremstvu med drugimi tudi tov. Miha Marinka. Kar nehote smo naenkrat obstopili priljubljenega maršala ki se je z nami ljubeznivo pozdravil in razvil se je pogovor kot med starimi znanci. Sleherni izmed nas je občutil, da to niso samo naši voditelji, marveč v resnici naši, popolnoma naši, tovariši, delavci med delavci. Maršal Tito se je zanimal za razvoj našega podjetja in razvil se je pravcati gospodarski posvet. Videli smo, da maršal Tito in njegovi sodelavci poznajo naše težnje, Jih razumejo in da imamo v njih resnične zaščitnike delovnega ljudstva. Maršal Tito je radevolje ustregel naši prošnji in se je z nami Ponosni, da imamo take voditelje, in srečni, da smo se z njimi srečali, smo se S tega izleta, ki ga pe bomo nikdar pozabili. F. K. Gospodarska kriza ¥ Beneški Sloveniji Italijanske oblasti načrtno ovirajo obmejni blagovni promet z Jugoslavijo t Grško-bolgarski spor pred komisijo OZN Nenavaden bolgarski protest pri OZN — O bolgar8 ko-grškem sporu razpravlja podkomisija OZN za Balkan Atene, 14. avg. (UP). Grški generalni štab je sinoči sporočil, da po zadnjem izgredu na bolgarsko-grški meji pogrešajo dva grška vojaka. Poročilo pravi, da so bolgarski vojaki blizu hriba Beles streljali na grško obmejno patruljo, ki se je branila. Generalštab je v svojem sporočilu omenil, da je bila tudi o tem dogodku obveščena podkomisija OZN za Balkan. O znanem incidentu na otoku Gama je poslal grški ge- Toronto. 14. avg. Po končani 18. mednarodni konferenci Rdečega križa je imela svojo sejo Liga društev Rdečega križa. Na tej seji so izvolili nov odbor ter sprejeli resolucijo o vzajemnem delu med Ligo in mednarodnim odborom Rdečega križa. Za predsednika Lige je bil ponovno izvoljen Emil Sar.dstroem (Švedska), za podpredsednike pa so bili izvoljeni: Rajkumari Amrit Kaur (Indija), Prince Frederic de Merode (Belgija), James Nicholson (ZDA), doktor Boris Faškov (ZSSR) in Alejandro Anijano (Mehika). Po mednarodni konferenci Rdečega križa in po seji Lige diruštev Rdečega križa je predsednik mednarodnega odbora Rdečega križa Paul Ruegger izjavil, da bo mednarodni Rdeči križ nadaljeval izpolnjevanje svojih nalog, pri čemer prosi vse vlade, naj spoštujejo načela Rdečega križa. To velja zlasti za ZSSR in Kitajsko zaradi napadov na mednarodni odbor Rdečega križa v zadevi nameravanega preiskovanja bakteriološkega vojskovanja. Predsednik je pri tem poudaril, da so se sovjetski in kitajski napadi na mednarodni odbor Rdečega križa začeli prav takrat, ko so prestavniki snvj, bloka preprečili, da bi predstavniki Rdečega križa preiskovali če je kaj resniice na očitanju, da so oborožene sile ZD Amerike krive bakteriološkega vojskovanja. V zvezi s tem je pripom-nil. da nepristranske preiskave ne bodo mogoče, dokler so države razdeljene na sovražne Potovanje članov kongresa ZDA na Korejo Washington, 14. avg. (AFP). Skupina devetih članov ameriškega kongresa bo v petek odpotovala na Korejo. Njena naloga je, da razišče, kako bi bilo. mogoče končati korejsko vojno, in da ugotovi, ali so ZDA preskrbele enotam Združenega poveljstva dovolj orožja. Člani ameriškega kongresa se bodo mudili na Koreji mesec dni. Na svojem potovanju bodo obiskali tudi Japonsko, Havajske otoke, Guam, Filipine, Okinavo, Ala-sko in oporišča na raznih otokih. Eden se je oženil London, 14. avgusta (AFP). Britanski zunanji minister Atho-ny Eden se je danes oženil z 32 letno Clariso Spencer Churchill, nečakinjo .britanskega predsednika vlade. Poročne svečanosti so bile v občini Axton Hall. neral, ki je poveljnik okrožja, v katerem je tudi otok Gama, svoje poročilo tudi v Washington. To poročilo opisuje ves razvoj obmejnega spora. Navedeno je, da so se najprej na otoku Gama 26. julija pojavili trije bolgarski vojaki, ki so streljali na grško patruljo, potem pa so se umaknili. Na. lednji dan pa je močnejša bolgarska četa pregnala grško patruljo z otoka. O tem dogodku je grška vlada takoj obvestila balkansko podkomisijo OZN ter pro- tabore, ki ne upoštevajo niti pravil diplomatičnega sodelovanja. Jugoslovanski veleposlanik v Kanadi dr. Rajko Djermanovič je priredil slovesni sprejem v počastitev predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ter predsednika Rdečega križa Jugoslavije dr. Pavla Gregoriča. Na sprejemu je bilo približno 200 povabljencev, med njimi tudi predstavniki kanadske vlade in parlamenta ter diplomatski predstavniki, akreditirani pri kanadski vladi, in številni delegati, ki so sodelovali pri mednarodni konferenci Rdečega križa. (Nadaljevanje i 1 strani) je živo srebro uspešno plasiral v Franciji, »Jugometal« pa se je verjetno čutil prizadet. Privilegiran položaj na deviznem obračunskem mestu? Na koncu bomo opisali še, na kakšen način prodaja »Jugometal« devize na deviznem obračunskem mestu v Beogradu. Da bo stvar bolj razumljiva, moramo najprej kratko pojasniti, kako je urejeno trgovanje z devizami v Ljubljani m Zagrebu, ter kako v Beogradu. Ljubljana in Zagreb imata skoraj enak način poslovanja. V času sestanka se trguje z devizami po določenem zaporedju deviz. Najprej vsi navzoči disponenti sodelujejo pri prodajanju in kupovanju ene vrste deviz, ko se ta zaključi, sledi druga. Vsi glasno izklicujejo povpraševanje z navedbo zneskov in cene, ravno tako vsi glasno izklicujejo ponudbe. Ce ponudba ustreza povpraševanju ali obratno, pride zaključek. Pri tem se upošteva vrstni red izklicanih ponudb oz. povpraševanj. Devizno obračunsko mesto v Beogradu ima drugačno ureditev. Na treh ločenih mestih za tri skupine deviz se registrirajo najprej ponudbe in nato povpraševanja. Nato bančni disponenti izklicujejo zabeležene ponudbe in povpraševanja ter potem vpisujejo zaključke, kjer pride do soglasja v pogojih kupo-prodaje. Beograjski način gotovo ni najboljši. Jasno je, da se disponent podjetja ne more istočasno udeležiti trgovanja na treh mestih, da nima pregleda nad potekom sestanka in lihko izgubi priliko za nakup ali prodajo ene ali druge vrste devize. »Jugometal« pa ima posebno prednost pri sila, naj preišče ves dogodek s svojimi opazovalci. Grške oblasti so 4. avgusta pozvale Bolgare, naj v 48 urah zapustijo otok, in ker se to ni zgodilo, je bil otok obstreljevan. V čudnem nasprotju s tem poročilom pa je bolgarski protest pri OZN. Ta protest je pravzaprav pismo, ki ga je poslal bolgarski zunanji minister generalnemu sekretarju OZN. V pismu ni niti besedice o bolgarski zasedbi grškega otoka, pač pa je v njem večkrat naglašeno, da so Grki izzivali in grozili in naposled otok obstreljevali. Pri teh izzivanjih so bolgarske čete o-stale »mirnfe in disciplinirane« in zato zahteva bolgarski zunanji minister nujne ukrepe. da se taka izzivanja ne bodo ponavljala. Podkomisija OZN za nadzorstvo miru za Balkan bo imela po vesteh iz New Yor-ka danes tajno sejo. na kateri bodo razpravljali o izgredih na grško-bolgarski meji. Osnova razprav bodo poročila onazovalcev podkomisije, k! so bil' povabljeni od grške vlade. Podkomisija se boji, da se bodo izgredi na grško-bolgarski meji nadaljevali, in meni, da bi bilo treba potegniti razmejitveno črto. Vprašanje Tunisa Tunis, 14. avg. (Reuter). Kakor se zve, bo Šalah Ben Jusef, član bivše tuniške vlade, ki se mudi sedaj v Egiptu, zastopal Tunis pred Združenimi narodi na sedmem zasedanju generalne skupščine. Bil je član delegacije, ki je na zadnjem zasedanju brez uspeha poskušala postaviti vprašanje Tunisa na dnevni red. trgovanju na deviznem obračunskem mestu. Pojavlja se sicer res z znatnimi zneski, vendar mu to ne more dati pravice do posebnega načina poslovanja. Takole nam je pripovedoval disponent, ki se je udeleževal sestankov v Beogradu: Ko pride na sestanke Jugometala (in to je sam direktor), stopi takoj k bančnemu disponentu, ki vodi registre o povpraševanjih. Ko si ogleda, katera podjetja so prijavila potrebe, začne deliti; temu dam toliko, temu toliko itd. Tak postopek je v nasprotju s pravilnikom za poslovanje na deviznih obračunskih mestih, saj je to najbolj podobno Miklavžu, ki deli darila. Vendar ne mislimo, da predstavnik «Jugometala« dela tako iz kakšne naivne preprostosti, temveč bo bolj verjetno, da prodaja devize po svoji volji, ne glede na kakšna pravila in jih odstopi tistim, ki so mu po godu. V preteklih dneh se je dogodilo tudi tole: »Jugometal« je ponudil nemške marke, disponent nekega podjetja, ki je prijavil potrebo, je postavil tečaj, ki je ustrezal ponudbi. Najmanjši zaključek med podjetji znaša 4200 DM. »Jugometal« pa je, ko je videl, da od ponudbe ne more več odstopiti, disponent tega podjetja pa mu ni bil preveč simpatičen, kakor da ne bi vedel za to določilo, dejal: Dam ti 500 DM. Seveda ga je ta opozoril na predpis; sprva o tem ni hotel nič slišati ter začel deliti zneske raznim drugim podjetjem, na koncu se ga je vendar »usmilil« in mu prodal večji znesek. Kdor pozna borzno poslovanje in smisel ter cilj trgovanja na naših deviznih obračunskih mestih, se bo temu močno čudil in zmajeval z glavo. No pa še en primer, ki osvetljuje poslovne odnose »Jugometala«. V začetku julija je »Ju- Sprejem pri Vladimiru . Bakarižu Zagreb, 14. avgusta- Predsednik vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je sprejel včeraj skupino pripadnikov ameriške kongregaeijske cerkve, ki potujejo po Evropi. Delegacijo je vodil tajnik za mednarodne zveze te organizacije g. Herman Reissig. Delegati so se v enournem razgovoru z Vladimirjem Bakaričem zanimali za gospodarske, politične in družbene razmere v naši državi in za položaj Cerkve. Ameriški gosti so danes zjutraj zapustili Jugoslavijo, v kateri so bili nekaj dni. Vodja delegacije g. Reissig je izjavil, da se je v tem kratkem času prepričal, da so v Jugoslaviji demokratične svoboščine, vštev-ši tudi versko svobodo. Nemški poslanik v Egiptu Bonn, 14. avgusta (AFI). V Bonnu zatrjujejo, da bo zahod-nonemška vlada zahtevala od egiptovske vlade privolitev za imenovanje pooblaščenega ministra Zahodne Nemčije v Kairu.' Iz uradnih krogov se zve, da je zahodnonemška vlada na stališču, da ne more, dokler trajajo britansko - egiptovski nesporazumi, priznati suverenosti egiptovskega kralja nad Sudanom'. V imenovanju pooblaščenega ministra v Egiptu vidi zahodno-nemški zunanji minister prvi korak k ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnošajev z vsemi arabskimi državami. Zahodnonemška poslaništva bodo pozneje odprta tudi v drugih državah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Izgube na Koreji Washington, 14. avg. (AFP). Obrambno ministrstvo ZDA je objavilo sporočilo o ameriških izgubah na Koreji. V sporočilu je rečeno, da je bilo od izbruha vojne onesposobljenih 114.685 vojakov in oficirjev. gometal« ponudil podjetjem na ljubljanskem deviznem obračunskem mestu večjo količino USA dolarjev in postavil ceno 375 ditiarjev. Isti dan je prodal dolarje tudi v Beogradu po 350 dinarjev. K temu mislimo, ni potreben noben komentar. Vsekakor nočemo kratiti priznanja podjetju »Jugometal« za njegovo delo. V preteklih letih je uveljavil Jugoslavijo na vseh' svetovnih tržiščih, ustvaril dobre zveze z inozemstvom, organiziral dobro komercialno poslovanje. Ime velike prednosti pri nastopu v inozemstvu, ker lahko izravnava cene z vezano prodajo, ima organizirano konsignacijsko skladišče, uživa renome itd. Poznamo in cenimo njegov trud pri ustvarjanju deviz za zgraditev našega socialističnega .gospodarstva. Vse to sp zelo pozitivne in upoštevanja vredne strani »Jugometala«, ne moremo pa najti v tem opravičila za nepravilnosti in tendence, ki smo jih opisali. Ob zaključku teh ugotovitev izražamo upanje, da se bodo nepravilnosti, ki smo jih navedli, v interesu naših podjetij čimprej odpravile. Na vseh deviznih obračunskih mestih naj bo ureditev poslovanja takšna da omogoča enakopravno nastopanje disponentov podjetij iz vse države. Položaj vseh trgovskih podjetij naj bo enak, kajti vsa imajo enake pravice in dolžnosti prispevati k razvijanju blagovne izmenjave, k dvigu standarda delovnih ljudi. Njihovo uspevanje pa je odvisno le od sposobnosti in prizadevnosti. Podjetja, ki poslujejo z »Jugometalom«, bodo gotovo razmislila o teh vprašanjih in upamo tudi uredila z njim take odnose, da bodo njihove pravice in koristi zajamčene ter se bodo potem še uspešneje razvijala po načelih socialistične demokracije. S. J. Novo vodstvo Lige drsištevRtiečega križa Orli očna izjava predsednika mednarodnega odbora Bdečega križa — Spre jeni pri jugoslovanskem veleposlaniku v Kanadi Monopolizem in mahinacije v zunanji in devizni trgovini „Svoboda“ v Zgornji Šiški pred ustanovitvijo Kot priprava za ustanovitev delavskega kulturnega društva »Svoboda« je bil v sredo, dne 13. t. m. na vrtu sindikalneea doma ECZ v Zg. Šiški množični sestanek, na katerem je govoril o pomenu »Svobode« podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS in član iniciativnega odbora za ustanovni kongres Zveze »Svobod« tov. Ivan Regent. Tov. Regent je uvodoma govoril o sindikalnih kulturnih društvih, ki so bila organizirana na ozkem proizvodnem principu podobno kakor v Sovjetski zvezi, to je samo za kolektiv dotičnega podjetja. Razen tega so v SKUD često prevladovali nameščenci, še ti pa so se pogosto zapirali le v ccek krog izbranih igralcev, pevcev ali godbenikov tako, da delavci in često tudi mladina sploh ni imela pristopa k društvu. Tak način delovanja kulturnih društev ne gre več naprej. Iz vrst delavcev je izšla pobuda za ustanovitev »Svobod« na širši podlagi in ta pobuda je naletela na neverjetno navdušenje v vrstah delavcev. To pobudo je podprla tudi Partija in danes imamo že otkoJi 40 »Svobod«, to je že nekaj več kot jih je bilo ob znanem celjskem zletu leta 1935. Namen teh »Svobod« ja med drugim tudi združiti mladino s starejšimi izkušenimi delavskimi borci, ki zaradi starosti. niso več v podjetjih in so jim bila zato vrata v SKUD zaprta. Kakor na gospodarskem polju — je nadaljeval tov. Regent — tako tudi na področju kulture in prosvete ter znanosti in umetnosti vloga delavskega razreda še ni končana. Delavski razred ima od vseh razredov edini svojo zgodovinsko nalogo, da reši vsakega izkoriščanja samega sebe. kar lahko stori samo s tem, da reši, izkoriščanja vso človeško družbo. Prav zato mu pripada tudi vodilna vloga v našem življenju in prav zato se mora udejstvovati zlasti na področju kulture in prosvete, da bo to svojo vodilno vlogo uveljaviil ne s kakimi dekreti, pač pa s svojim vplivom v družbi. Vloga delavskega razreda pri tem je še velika. Gre za to, da bi delavski razred uveljavil svoj vpliv prav na vseh področjih našega javnega življenja, kamor spadata tudi kultura in prosveta. Današnja šola vzgaja n. pr. otroka v duhu znanstvenih dognanj, doma pa ga često vzgajajo še v starem idealističnem in verskem duhu, zaradi česar je otrok v dvomih, kdo ima prav, ali pa postaja dvoličnež. Razen tega imamo povsod tam, kjer ni zadostnega moralnega pritiska delavskega razreda, često slabe učitelje, ki mladine ne vzgajajo v duhu znanosti. Ce bi. »Svobode« — je dejal tov. Regent — ne imele nobenega drugega dela, kakor, da bi odstranjevale ta dvojni tir v vzgoji mladine in izvajale moralni pritisk na slabe učitelje, bi se jih izplačalo ustanoviti. Pred Svobodami pa stoji ogromno delo "posvetitii se prosveti in ustvarjati tudi izven šole novega človeka. S tem, da bo ustanovni kongres »Svobode« prav v Trbovljah, to je v enem naših največjih delavskih središč, pa je že podan tudi pečat »Svobodam«, ki naj zajamejo najširše množice delavskega razreda. Po govoru tov. Regenta Je predsednik Osvobodilne fronte terena Zg. Šiška Ivan Rojc orisal dosedanje priprave za ustanovitev »Svobode« v Zg. Šiški, ki bo ustanovljena takoj po trboveljskem zletu. V novo društvo so že prijavila svoj vstop stara kulturna društva SKUD »Litostroj« obenem z mladinsko godbo, KUD »Valentin Vodnik«, pevski zbor ECZ ter številni člani Osvobodilne fronte terenov Zg. Šiška in »Litostroj.« Uprava Litostroja je kot prvo pomoč poklonila porajajočemu se društvu din 200.000 in bo za društvo preuredila kino dvorano, sindikalna podružnica ECZ pa je dala na razpolago svoje prostore. -ims- POSEBNI VLAK ZA ZLET V TRBOVLJE IZ CELJA Frontovci terenov mesta Celja ter zastopniki društev so imeli v ponedeljek sestanek, na katerem so sklenili povabiti čim večje število Celjanov na zlet Svobode v Trbovljah. Iz Celja bo na dan zleta, to je 24. t. m., vozil posebni vlak, izletniki pa bodo imeli 75o/0 popust na voznini. V Trbovlje bodo vozili tudi avtobusi in kamioni. Na tem sestanku so razpravljali tudi o čim lepši proslavi 10. obletnice Jugoslovanske vojne mornarice. Za organizacijo proslave v Celju je bil določen poseben pripravljalni odbor. V okviru te proslave bo v Celju tudi pomoVska razstava, v prvi vrsti namenjena našim pionirjem. Na večer pred zletom bodo igrali na prostem Golouhovo ,Krizo6 Na seji programskega odbora za zlet delavsko-kulturnih društev Svoboda so po daljšem razpravljanju sprejeli sklep, da se kot glavna gledališka prireditev tega zleta uprizori Golouhova »Kriza«, in sicer na prostem. To socialno dramo naj bi postavili na oder kot množično uprizoritev, v kateri naj sodelujejo dramske družine vseh Svobod iz Trbovelj. Vodstvo uprizoritve je bilo poverjeno Svobodi Trbovlje-center. Dra-matsko in režisersko obdelavo igre so izvršili vsi režiserji Svobode center skupno. Nato so stali spet pred težko odločitvijo glede razdelitve vlog. Tudi čez to zapreko so končno srečno prišli in začel se je študij igre. Režija igre je bila poverjena tov. Paternostu. v pomoč pa so mu bili dodeljeni vsi ostali režiserji. odnosno starejši igralci. Ze prve vaje so pokazale, da bo igra trd oreh in da bo uprizoritev le takrat uspela, če se bodo prav vsi potrudili, ker ie bilo na razpolago le malo časa. Dosedanje vaje so pokazale, da je bila izbira igralcev v glavnem ravilna, potrebne so bile le mai-ne zamenjave. Vlog niso dobili samo igralci • Svobode-center, pač pa vseh Svobod iz Trbovelj. Edino merilo za dodelitev vloge je bila sposobnost in marljivost vsakega posameznika. Seveda je na dlani, da nosijo pretežno težo uprizoritve člani Svobode-center, problem pa je nastal tudi s sodelujočo množico, ki jo v ogromni večini sestavljajo delavci skoraj vseh podjetij iz Trbovelj. Treba je bilo urediti tudi zamenjavo šihtov in slično. Vodstvo uprizoritve je prvič vežbalo tako množično igro in mora zato vlagati mnogo truda in znanja. Ta igra pa ie tudi kamen preizkušnje za skupno množično sodelovanje vseh Svobod iz Trbovelj, ki naj postane temeljni kamen za podobno sodelovanje v bodočnosti. Pri tej igri se bodo spoznali med seboj vsi trboveljski igralci in bo zato ta dogodek na vsak način rodil uspeh. Pa tudi režiserji so spoznali precej talentov izven svojega ožjega kroga, kar nodo lahko s pridom uporabili že v prihodnji sezoni. »Kriza« je socialna drama v šestih slikah, ki nam riše boj našega delavstva proti izkoriščanju s strani kapitala. Ta boj se zaostri v štrajk in oborožen spopad z Orjuno. Vse pa sovpade z gospodarsko krizo in delavci odhajajo v tujino s trebuhom ?a kruhom. V igri spoznamo vse mogoče značaje, spoznamo prave resnične borce za boljšo bodočnost, pa tudi špekulante na račun delavskega razreda, vrnimo kapitaliste, zanešene nacionaliste in trpečo množico. Vseh šest slik je dokaj veren piikaz naše preteklosti, ki se nikdar več ne povrne, ker pri nas ne poznamo več krize. Nekatera mesta v drami so zelo lepa in izbrušena. nekatera pa tudi nekoliko medla. Vendar igra popolnoma zasluži, da jo uprizore na večer pred zletom. Režija se v glavnem drži avtorja, 1» v osameznih mestih so malen-ostne spremembe. To Dredvsem radi tega, ker bo prireditev na prostem in je na razpolago velik prostor. Se mnogo zaprek bo treba premagati, vendar upamo, da bomo v soboto, dne 23. t. m. gledali igro, ki se nam bo globoko vtisnila v spomin in nas popeljala v čase, ki jih je marsikdo od nas preživel ter na svoji lastni koži občutil njih. brezobzirnost in brezsrčnost. Brez dvoma je »Kriza« najzahtevnejša odrska uprizoritev na festivalu v Trbovljah, katero pa bodo — kakor vse kaže — člani Svobode prav dobro izvedli. Golouhovo socialno dramo »Kriza« so uprizorili v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1928. Režiral Jo Je Bratko Kreft in Je bila to ena izmed prvih njegovih večjih režij. Pri uprizoritvi drame je sodeloval tudi tov. Edvard Kardelj, tedaj še študent, nadalje Franc Kimovec-Ziga in še nekaj drugih revolucionarnih študentov. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani se jo tedaj zelo trudila, kako bi maskirala Kardelja in ostale študente, da jih ne hi spoznali njihovi profesorji in da ne bi zaradi sodelovanja pri tej drami trpeli šikane. Policija je že pred uprizoritvijo cenzurirala nekaj prizorov, že po tretji predstavi, ko je bil na gledališče vsak večer tak naval, da je po več sto ljudi ostalo brez vstopnic, pa je nadaljnje predvajanje dramo sploh prepovedala. Tudi knjigo te socialne drame, ki je izšla nekoliko kasneje, je policija plenila iz izložb in jo uničevala, tako da se je do danes ohranilo vsega skupaj ' le še dvoje, troje izvodov. Na sliki: prizor iz druge slike »Krize« ob njeni uprizoritvi v ljubljanskem Narodnem gledališču. Puščica kaže tov. Edvarda Kardelja v vlogi francoskega kapitalista Coucharda na seji-upravnega sveta delniške družbe v trenutku, ko upravni svet izve, da se bliža uprav, nemu poslopju podjetja množica stavkujočih delavcev. Po eneisi leta Churchillove vlade Pomladansko zasedanje britanskega parlamenta se je končalo: razen v primeru kakega izrednega dogodka, se bodo poslanci ponovno zbrali v \vest-minsterski palači šele srede oktobra. Kljub temu, da je bilo preteklo zasedanje eno izmed najdaljših po vojni, pa Churchillova vlada še zdavnaj ni izpolnila vseh načrtov, ki jih je imela v mislih lani v novembru. Konservativci so nameravali denacionalizirati ieklarsko industrijo in cestni transport, vendar se jim ni posrečilo ne prvo me drugo. Četudi so maja v spodnjem domu predložili zakon za denacionalizacijo transporta, so pa sedaj, tik pred zaključkom, objavili še belo listino o denacionalizaciji iekla, bo parlament o obeh načrtih razpravljal podrobneje šele v jeseni. To seveda ne nomeni. da britanski nsr-lament ni imel polnih rok dela. predmet večine zanimivih in včasih celo razgretih razprav pa so bile gospodarske _ težave in tekoči zunanje poulični problemi. Zlasti živahni so bili zadnji dnevi zasedanja. Poleg bele listine so- namreč v parlamentu slikali še-poročilo finančnega ministra Butlerja in njegove predlog» za bodočo gospodarsko pot liriko Velike Britanije. Churchillovo izjavo o' zmanjšanju hitrosti oboroževanja ter 'sporih čilo. do namerava vlada sklicati gospodarsko konferenco Britan- ske skupnosti narodov: poleg tega pa se je prvič po vojni zgodilo, da je laburistična opozicija enotno glasovala proti zunanjepolitičnemu predlogu vlade, o ratifikaciji splošnih pogodb z Nemčijo. Britanski finančni minister je v svojem govoru napovedal še nadalino omejitev uvoza in sicer prehrambenih predmetov, razen moke m žita. za 25*/«. papirja in celuloze za 50*/». in raznih mdu-struskih proizvodov za 40"/*. Poleg tega bo Velika Britanija skušala povečati svoj izvoz za nadaljnjih 50"«. Zlasti bodo skušali povečati izvoz premoga. V svojem govoru se ie Butler pohva- lil. da je Velika Britanija že dobila za 20 milijonov funtov naročil za izvoz orožja. Butler, je tudi predlagal naj bi se zidanje hiš omejilo na zidanje industrijskih poslopij. Proti temu predlogu se ie dvignil njegov kolega minister Macmillan in dosegel, da bo 300.000 stanovanjskih hiš ostalo še nadalje v načrtu za prihodnje leto. V splošnem pa 'ie Butler skušal prikazati sedanje gospodarsko stanje Velike Britanije v zadovoljivi luči: zunanje trgovinski primanj-kliai se je v prvih šestih mesecih, tega leta menda znižal na pičlih 75 milijonov funtov šter-lingov. z novimi ukrepi pa bo no B'itlerjevem mnenju povsem izginil. Laburistični poslanci in ves predni tisk pa z Butlerjevimi bolniku prikriti, kako resna Je raianji niso bili zadovoljni, njegova bolezen. Poslanci, zlasti egov govor so primerjali z laburistični, ki so pričakovali denjem zdravnika, ki hoče bolj daljnosežne načrte, so ostro Znani angleški karikaturist Vicky Je v listu »News Cronicle« narisal Johna BuIIa (simbolična figura, ki predstavlja Veliko Britanijo), kako stoji pred pastjo, medtem ko skuša držati glavo nad vodo in priti na suho. napadli Butlerja. da so njegovi predlogi vse premalo konkretni. Se posebno slabo je na poslance deloval govor Churchilla, ki je dejal, da bo morala Velika Britanija občutno zmanjšati svoj oboroževalni načrt. Le tako — je dejal Churchill — se bo morda britansko gospodarstvo uravnovesilo. S tem ukrepom hoče vlada razbremeniti industrijo, da bi lahko le-ta proizvajala čimveč predmetov za izvoz. Će k tej novici, ki za Britance ne more biti preveč pomirljiva, dodamo se to. da bo Velika Britanija v avgustu moral plačati evropski plačilni uniji 98.8 milijonov dolarjev v zlatu, da bodo stale Veliko Britanijo splošne pogodbe z Nemčijo nad 50 milijonov funtov mesečno (čete v Zahodni Nemčiji bo namreč morala vzdrževati sama) ter da stanejo Angleže armade, ki podpirajo na vseh koncih sveta majajoči se imperii, nad 200 milijonov funtov, lahko razumemo parodijo o zdravniku in bolniku. Churchill ie tudi izjavil, da bo britanska vlada povabila čimprej. vsekakor pa še letos, najprej predstavnike. nato na še ministrske predsednike vseh držav Britanske skupnosti narodov v London. kjer bodo obravnavali medsebojne trgovinske odnose in vprašanje zunanje trgovinske bilance celotnega šterlinskeaa področja. Da konservativna vlada ne bo mogla tako hjtro rešiti gospodarskega vprašanja, ie bilo jasno že od vsega začetka — ki mb blestečim predvolilnim obljubam. Kritiko v tisku in celo v konservativni stranki , sami je vzbudilo predvsem dejstvo, da vlada zelo počasi izvaja svoje ----,---------------------------- varčevalne ukrepe. Tako. pravijo. so šele nedavno pričeli izvajati izredne ukrepe, ki jih je parlament izglasoval že v jeseni. Poleg tega očitajo vlädi tudi neodgovorno ravnanje. Potem ko ie Churchill v enem izmed svojih blestečih govorov opozoril poslance na težak položaj Velike Britanije je oznanil pii-hajajočo krizo, ie. kot že rečeno. nastopil Butler s svojim pomirjevalnim govorom. Značilne so besede konservativnega poslanca Boothbvja. ki je ogorčeno dejal, da »jih vlada ne bi smela vznemirjati: nanje naj se obrne šele. ko bo imela dejansko kai povedati — ko bo pripravila ukrepe, ki jih država nujno potrebuje.« Tudi je zanimivo vprašanje, kakšne spremembe je konservativna vlada do sedaj izvedla v notranji politiki. Mirno lahko rečemo, da še nobenih — pomembnejših. Pred parlamentom sta predloga za denacionalizacijo dveh panog gospodarstva, za katera pa še ni znano, kako bosta rešena. Po beli listini o denacionalizaciji iekla. ki io ie vlada predložila parlamentu, nameravajo konservativci napraviti sledeče: pri ministrstvu za preskrbo bodo ustanovili poseben odbor, ki bo prevzel dolžnosti sedanje jeklarske direkcije, vendar bo_ odslej samo nadziral, v določenih primerih pa bo lahko preprečil samo nepotrebne investicije: pri ministrstvu za finan-ce pa bodo tanovili komisijo k1 bo prodajala državne delnice zasebnikom. Ta načrt, pravijo opazovalci, ima eno glavno slabo stran. Ker laburisti grozijo, da bodo ponovno nacionalizirali industrijo jekla, ko pridejo na oblast, in sicer brez odškodnine, je jasno, da bodo privatniki odkupili samo delnice nekaterih izredno dobičkonosnih podjetij, ostala pa bodo se nadalje na državnih ramenih. Čemu torej ne bi — pravi tisk — vlada obdržala .še tista podjetja, od katerih ima dohodke. Nekateri očitajo Churchillu, da hoče ugoditi skrajni desnici, ne pomisli pa na to. da ponovne reorganizacije lahko več škodijo kot pa koristijo, ne glede na to, da bo pri transakciji vlada nedvomno imela precejšnjo izgubo. Kot rečeno, so člani parlamenta odšli na počitnice: toda prav okoli teh vprašanj, kakor tudi okoli štednje pri socialnem zavarovanju. krize v tekstilni industriji itd., se bodo v ic*eni razvile ogorčene borbe, pri čemer se lahko zgodi, da se bo konservativni stolček močno zamajal. Razen političnih komentatorjev pri izrazito konservativnih listih, so vsi drugi mne-nia,- da ie konservativna vlada močno razočarala svoje volivce: nekateri listi, laburistični in liberalni pa očitajo Churchillu neodgovornost in celo nesposobnost. Churchillova politika zadnjih 12 mesecev je povzročila, da je med njegovimi pristaši število odpadnikov vedno večie; vzporedno s tem pa politični opazovalci vedno bolj vznemirjeno opazujejo notranje razprtije v laburistični stranki, ki naj bi. če bo tako naneslo zamenia-la Churchillovo vlado. Ali bodo laburisti strnili svo.ie vrste in kakšno politiko bodo vodili v bodoče, pa bo pokazal bližnji kongres laburistične stranke v Morecombeu. A. Furlan. Pomoč po suši prizadetim živinorejcem Vlada kit S je odobrila 30 milijono din brezobrestnih kreditov «a nakup krme Sporazumno s Svetom za gospodarstvo pri republiški vladi je Glavna zadružna zveča Slovenije postavila republiški štab za pomoč po suši prizadetim. Ta štab je obvestil vse okrajne ljudske odbore, da v okrajih, kjer je nastalo znatno pomanjkanje krme zaradi močne suše takoj formirajo okrajne štabe m pristopijo k delu za pomoč oškodovanim področjem. Đa seznanimo javnost o sestavi in delu teh okrajnih štabov dajemo sledeče obvestilo: Okrajni Sveti za gospodarstvo imajo nalogo, da takoj postavijo štab za pomoč prizadetim po suši. V štabu sodelujejo: zastopnik okrajnega Sveta za gospodarstvo. okrajne zadružne zveze, odgovorni strokovnjak za živinorejo. veterinar, predstavnik »2itofonda«, zastopnik okrajnega ljudskega odbora — odseSa za finance, ter dva ali več zastopnikov kmetijskih zadrug m državnih posestev iz najbolj ogroženih področij. Stab izvoli izmed sebe predsednika in tajnika. Naloge štaba so predvsem sledeče: ugotavlja stanje živinoreje in položaj prehrane živine zaradi suše. Na podlagi prejetih poročil in ocene sklepa o tem. kako je preprečiti ali vsaj omejiti posledice nastale suše. Sestavlja predloge in priporočila okrajnemu ljudskemu odboru, ki izdaja potrebna navodila in ukrepe. Stab mora te naloge reševati brez odlašania in pritegniti k delu vse. ki lahko pomagajo obvarovati našo živino. Stab ne sme čakati na navodila od drugod, sam mora iniciativno pomagati prizadetim. O stanju v zvezi s posledicami suše oa mora sproti obveščati republiški štab in stavljati predloge za reševanje vprašanj republiškega pomena. Okrajni štab mora predvsem pravilno razdeliti dodeljena krmila tako. da se ta delijo preko kmetijskih zadrug, da pa pii tem ne bo zlorab ter da bodo dobili krmila vsi. ki jih potrebujejo. seveda v okviru obsio-ječe možnosti. Po kmetijskih zadrugah je treba izvršiti propagando s predavanji. tečaji itd., kako je šte-diti s krmo. kako spraviti vse kar se da uporabiti za krmo čez zimo. predvsem v mesecih fe-bruar-april. ki so najbolj kritični za prehrano živine. Skrbeti je treba za pripravo bstr.ika fer silaže (na preproste načine v jamah, kadeh itd.). Stab naj da tudi navodila in ugotavlja, če se pravilno izkorišča paša. V močno prizadetih področjih se mora dogovoriti z ■ okrajnimi gozdarji in gozdnimi upravami, da izjemno dovolijo gozdno pašo in napravo listnika (vejni-nika), seveda vse z vednostjo gozdarjev, da se prepreči škoda za gozdove. Okrajni štab naj daje navodila. kako se pravilno oripravljajo obroki krme. Predvsem naj priporoča mešanje krmil, rezanje, močenje rezanice s slano vodo, dodajanje rudninskih in vitaminskih primesi krmi td. Strokovnjaki naj sestavijo primerna navodila in nasvete tako, da ptikažejo vse možnosti pravilne uporabe krme iz lokalnih virov. Ta navodila naj živinorejcem pojasnijo kmetijske zadruge na vse možne načine. Vlada LRS je odobrila 30 mi-liionov din za brezobrestne kredite za dobo 6 mesecev, ki jih lahko dobijo živinorejci za nakup krme. Te kredite vračajo preko zadrug s prodajo svojih pridelkov kot mleka, živine itd. Štabi naj zberejo podatke o skupni potrebi po ten kreditih in javijo to najkasneje do 30. avgusta t. 1. republiškemu štabu. Vsi ostali pogoji bodo objavljeni v časopisju. Okrajni štabi naj skupno z odkupnimi podjetji in zadrugami poskrbe za čim cenejšo nabavo sena, slame in drugih krmil za potrebe njihovih področij. Preko kmetijskih zadrug naj organizirajo oddajo živine v začasno rejo v kraje, ki imajo ' večjo zalogo krme. Lastnik živali naj da rejcu za to denarno odškodnino ali odškodnino v naravi (mleko, tele ali podobno). Štabi naj svetujejo kmetijskim zadrugam, da organizirajo preglede živine, da se izloči gospodarsko manjvredna, slaba ali bolna živina. Pri teh pregledih naj pomagajo strokovnjaki z nasveti, kako pomagati ooešani živini. Te preglede lahko organizirajo zadruge ob sodelovanju 'okrajnih zadružnih zvez in veterinarske službe. Glede odkupov klavne živine nai se štab dogovori z najbližiimi odkupnimi podjetji, da bo odkup pravilno izvršen. Tudi odkup plemenske živine naj organizirajo odnosno posredujejo štabi. Predvsem pa je treba izvesti preglede živine pred zakolom tako, da se ne bi klala plemenska živina. Odkupljeno plemensko živino naj zadruge in podjetja zamenjajo s klavno v področjih, kjer ni večjega pomanjkanja krme. Okrajne štabe vabimo, da do- ^^jo v dnevno, predvsem v no in strokovno časopisje, tako da bodo kmetje o vsem pravilno in pravočasno obveščeni. Štabi naj pritegnejo k sodelovanju vse množične organizacije (OF. Zveza borcev itd.), da pomagajo po svojih močeh pri reševanju posledic suše. Okra.ni štabi naj se obračajo pismeno ali telefonično na Republiški štab pri Glavni zadružni zvezi LRS, Ljubljana, Miklošičeva 6/1. telefon 39-02. Pomoč prizadetim po suši naj bo naša skupna naloga, ki jo moramo reševati vsi, da obvarujemo našo živinorejo m s tem zagotovimo redno' preskrbo našega delovnega človeka. Gospodarska razstava v Tolminu bo otvorjena v nedeljo V Tolmi.iu je vse na delu za otvoritev lepe gospodarske razstave, ki bo odprta od 17. do 24. t. m. Prikazovala bo dosedanje uspehe v živinoreji, planšarstvu, stave pokazali vse lepote dolin Soče in Koritnice z gorskimi velikani, Mangartom, Triglavom, Kaninom in drugimi. Solidno se danes razvija na Tolminskem tudi mlada obrt, ki so jo Italijani v dobi dolgoletne okupacije samo zavirali. Ta del razstave bo prikazali mizarske, čevljarske in pletarske izdelke, ter svetovno znane idrij- in vsi moderni pripomočki za njen dvig in izboljšavo. Kmetijski del razstave bo prikazal, da ima Tolminska naj- . . _ boljše pogoje za pridelovanje 13 mlekarstvu, kmetijstvu, čebelar- Vrst semenskega krompirja in da stvu, gozdarstvu, turizmu in pla- ima kljub visoki legi odlične po- ninstvu, lovstvu in ribarstvu, goje za sadjarstvo, ljudski tehniki, ter obrti in in- Turistični del razstave bo po- dustriji. ^ kazal, da ima Tolminska od ske čipke. Dokazal bo,1 da obsta- Za živinorejce bo najbolj zani- Trente do Loga pod Mangartom jaijo vsi pogoji za nadaljni uspeš- miv 20. avgust. Ta dan bo nam- pa Ali je to poslovanje Putnika-*, ki smo ga objavili pretekli teden v nosem listu, nam je delovni kolektiv Putnika poslal odgovor, kjer pravi, da je direkcija Putnika v soglasju s predstavniki delovnega kolektiva takoj izvedla preiskavo v zadevi Petra Škrinjarja, in čeprc-j je bila zadeva s tov. /. F. bolj privatnega značaja, je bil uveden kazenski postopek. V pismu Putnika je rečeno: Tako zlorabljanje Putnikove-ga imena v privatni korespoden-ci je ogorčilo celotni delovni kolektiv podjetja, ki je predlagal zoper krivca uvedbo disciplinskega postopka in strogo kaznova-nnje. Putnikovemu kolektivu, ki kljub raznim težkočam dela neumorno za izboljšanje svojega poslovanja, ja tako dejanje Petra Škrinjarja brez dvoma prizadejalo težak udarec in zato bo krivca primerno kaznovalo. VSE SORODNIKE in znance obveščamo, da je umrl v Slovenj Gradcu, zadet od srčne kapi naš ljubljeni sin MARJAN ROZMAN študent tehnike Pogreb bo v Slovenj Gradcu v soboto 16. avgusta ob 16. uri. Žalujoči: ata, mama, beat Vinko, zaročenka Mira, rodbine Rozman, Puncer, Gašperšič, Rogelj, Potočnik. Skornšek, Veljkovič in Razdevšek. Obveščamo vsa podjetja v LRS, da smo s 15. avgustom 1952 odprli Prestavništvo za Slovenijo IMPORT-EXPORT KUGLIČNIH LEŽAJA v LJUBLJANI, Stari trg 7. tel. 52-88 ter prosimo vse stranke, da se v bodoče obračajo na gornji naslov. Zastopamo IKL, SKF, RtV in Steyer. DELOVNI KOLEKTIVI IN TERENI MESTA LJUBLJANE udeležite se zleta delavskih prosvetnih društev »S V O B O D«, ki bo 24. avgusta v Trbovljah. Prijave za zlet sprejemajo vsa delavska prosvetna društva »Svobod«. Odhod iz Ljubljane 24. avgusta od 6. ure zjutraj naprej s posebnimi vlaki. Vožnja je s 75 odst. popustom. Iz naših krajev POSTOJNA: Postojnsko čakalnico za matere z otroki je v prvem mesecu njenega obstoja obiskalo 123 mater s 166 otroki. Te številke kažejo, kako potrebna je bila ta čakalnica, ki jo je osnoval OLO na pobndo organizacije AF2. Čakalnica ima 3 prostore in je zelo okusno opremljena. Odprta je dnevno od 7. do 12. in od 15. do 19. ure. Dobro bi bilo. če bi OLO namestil še eno oskrbnico, da bi bila čakalnica odprta tudi ponoči. Tujci se o čakalnici izražajo zelo pohvalno in pripovedujejo, da^pri njih nimajo takih čakalnic. Prepričani smo. da bo OLO skrbel še v naprej, da bo čakalnica vedno dobro oskrbovana in da bo nudila potujočim materam z otroki vso udobnost. V SRPENICI je bil 10. t. m. v Mladinskem domu zbor volivcev, ki so se ga sicer udeležili številni prebivalci, ni pa prinesel nikakih zaželenih zaključkov. Zbor je pokazal, da je med kmeti prav malo zanimanja za dvig najvažnejših gospodarskih panog ter znaten odpor proti prostovoljnemu delu, čeprav bi slednje koristilo ( le kmetom samim za razvoj plan-1 šarstva in živinoreje. Tudi glede triletnega gospodarskega plana niso sprejeli nobenih sklepov. Rezultat celotnega zbora je bil ta, da se Srpeničanl še ne zavedajo važnosti razvoja živinoreje, niti .posledic, ki jih bodo zaradi tega iz dneva v dan bolj občutili, kar je vsekakor vredno vse graje. —še. KOČEVJE: PrešnJ! teden je obiskala kočevski okraj ga. Josephi-na Zakrajšek, glavni tajnik Progresivnih Slovenk Amerike. Ogledala si je državno živinorejsko gospodarstvo v Slovenski vasi in Mlaki, obrtne delavnice suhe robe v Sodražici, obiskala Ribniško dolino in drugo. Ob koncu svojega obiska je imela v »Novi dvorani« v Kočevju daljši razgovor s predstavniki množičnih organizacij in ljudske oblasti ter z delavci proizvodnih podjetij. Ga. Zakrajškova se je zelo pohvalno izrazila o naporih naših ljudi pri socialistični graditvi in gospodarskem napredku, ki smo ga do danes že dosegli. V prisrčnem razgovoru so naši ljudje seznanili go. Zakrajškovo z dogodki med narodnoosvobodilno borbo v kočevskem okraju, kakor tudi s socialistično preobrazbo življenja in gospodarske dejavnosti v povojnih letih. Go. Zakrajškovo je pozdravila tudi pionirska delegacija ter Ji ob slovesu poklonila šopek rdečih nageljnov. GRAHOVO: Spomenik, ki ga Je postavilo Planinsko društvo iz Cerknega 21 padlim borcem samo 5 m pod vrhom Porezna, je lahko v ponos temu društvu. Celo v dolinah bi se ta spomenik, po svoji velikosti, obliki, izdelavi in zlasti po vzdrževanju lahko postavil v prvo vrsto. Čeprav je na taki višini, spomenik ni nikoli zapuščen, kar dajemo vsem za zgled, ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Nad 100 obveznikov predvojaške vzgoje je obiskalo 6. tega meseca eno'- JLA. k so taborile v Dobravi ob Krki. Vojaki so jim ljubeznivo razkazovali taborišče, delovanje radijske postaje in drugo. Prisostvovali so tudi vojaški vaji, ki Je bila izvedena brezhibno. Ob zaključka so vojaki prikazali narodne plese, srbsko, hrvatsko in makedonsko kolo. Ta obisk je po-U&L0 vplival na bodoče vojake, _ FESTIVAL PRIREDITVE V SOBOTO 16. AVGUSTA Ob 9: slavnostna seja upravnega odbora Gasilske zveze LRS v Domu sindikatov, Miklošičeva 22; 17.30: vaje in razstave. Na Ajdovščini: ogled moder- nih avtomobilov, delo z gasilno avtomatsko lestvijo, delo gorske reševalne službe. Na Kongresnem trgu: delovanje moderne gasilne avtocisteme za gašenje z vodo in peno, delo rudniške reševalne službe za Jakopičevim paviljonom v Tivoliju in pred Narodnim domom, postavitev poljske bolnišnice Rdečega križa, delo s stikalnimi lestvami na poslopjih, ogled gasilnega orodja in avtomobila domače proizvodnje; 18: promenadni koncerti gasilskih godb: v parku Tivoli, na Šentjakobskem trgu, v parku pred kolodvorom, na trgu Bežigrad, na Ajdovščini, na Kongresnem trgu; 20: velik ognjemet na Ljubljanskemu gradu; 20.30: revija gasilskega dela na vodi v kopališču Kolezija; 20.30: akademija kultumoumetniških skupin gasilskih društev s sodelovanjem godbe LM V Domu ljudske milice: Sodelujejo: pevski moški zbor gasilskega društva Preddvor, pevski moški zbor gasilskega društva Ljubljana-Beži-grad, folklorna skupina prost, gasilskega društva Slovenj Gradec ter godba Ljudske milice. Vstopnina na obeh prireditvah 30 dinarjev. KOLEDAR Petek, 15. avgusta: Majda. Darko, Maša; * Sobota, 16. avgusta. Rok, Branislav. SPOMINSKI DNEVI 15. VIII. 1715. — Turki premagani pri Sinju v Dalmaciji; 15. VIII. x769. — Rojen v Ajacciu na Korziki Napoleon I. Bonaparte; 15. VIII. 1771. —- Rojen škotski pisatelj Walter Scott; 15. VIII. 1831. — Rojen zborovski skladatelj Gustav Ipavec; 15. VIII. 1914. — Otvoritev Panamskega prekopa; 15. VIII. 1944. — Zavezniška Invazija v Južno Francijo. n SVEŽE MORSKE RIBE DANES V RIBARNICI • Planinsko društvo Ljubljana-ma- tica priredi 31. avgusta izlet na Reko-Platak-Hrvatski Snežnik. — Dne 6—9 septembra izlet iz Mojstrane preko Triglava v Bohinj. Informacije in prijave v društveni pisarni. 4982-n PUTNIK LJUBLJANA obvešča vse slovenske rojake iz Francije, Holandije in Amerike, da pripravlja 21. avgusta^avtobusne izlete na Bled in v Begunje po ceni din 680 in 22. avgusta avtobusne izlete v Postojno po ceni din 730. Na potovanjih boste spoznali lepote naše domovine in njen napredek. Prijavite se takoj pismeno, telefonično ali brzojavno na naslov: PUTNIK, Ljubljana. PUTNIK LJUBLJANA Udeležite se nagradnega tekmovanja in zahtevajte pri vsakem nakupu železniških, avijonskih in pomorskih kart. pri posredovanju ladijskih kabin, pri rezervaciji sob za letni oddih, pri nakupu* kart za spalni voz itd. nagradni kupon. Nagrade: trodnevni izlet na Plitvička jezera, bivanje v Portorožu. trodnevni izlet v Avstrijo, avtobusni izlet preko Vršiča v Trento itd. Obenem opozarjamo izletnike na naše jesenske izlete na Dunaj, v Celovec. Graz, Beljak. Trst, Portorož, Crikvenico, Rab itd. Prijave sprejema poslovalnica v Ljubljani. Prihod zdravstvene kolonije Škofja Loka II. izmena v Ljubljano je v petek 15. avgusta ob 16.35. Siškarji izstopijo v Šiški. 4980-n Kobilica Avgust; tapetnik in dekorater, vljudno sporočam cenjenim^ naročnikom, da sem preselil svojo delavnico s Titove cesta 25 nat Rimsko cesto štev. 11 ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila ob 5.15, 6.00 12.30. 15.00, 19.30 in 22.00. — 5.00—7.00 Dobro Jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob; 5.20—5.25 Objava dnevnega sporeda; 5.50— 6.00 Jutranja telovadba; 6.10—6.30 Gospodinjski nasveti; 6.30—6.40 Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Lahka slovenska orkestralna glasba; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Za pionirje — Ali je kje in kakšen — Robinzonov otok? 13.20 Gioacchino Rossini: Fantastična prodajalna, Camille Saint-Saens: Iz živalskega karnevala. D. Kabalevski: Komedijanti; 14.00 Ob obisku v naši Narodni galeriji; 14.10 Lepe melodije igrajo veliki orkestri; 14.30 Radijske reklame; 14.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka; 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave: 18.30 Popularni zvoki; 19.00 Radijska univerza — Dušan Cener: Tekmeca na korejskem bojišču; 19.15 Narodne pesmi pojeta v duetu Danica Filipič in Greta Ložar, s harmoniko spremlja Avgust Stanko; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 19.50 Radijske reklame; 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled; 20.15 Skladbe impresionistov izvajajo violinist Igor Ozim, pianistka Gianette Doyen in violinist Jean Fournier; 21.00 »Svet v satiri in humorju« — Dostojevski: Baklušinova povest; 21.20 Posnetki moderne plesne glasbe.; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m; 23.00—23.10 v nemškem jeziku; 23.10—23.25 v poljskem jeziku KINO LJUBLJANA — Kino »SLOGA«: francoski film; »Idol«. Tednik. — Predstavi ob 18.15 in 20.30. Kino »MOSKVA«; francoski film: »Ljubimca iz Verone«. Tednik. Predstavi ob 18.15 in 20.15. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17 dalje. Kino »TIVOLI«; ameriški film: »Merton pri filmu«. Tednik. — Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic od 19-30 dalje. Kino »BEŽIGRAD«; francoski film: »Idol«. Tednik. — Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19-30 dalje. Kino »TRIGLAV«; ameriški film: »Srečanje s Frankenštajnom«. — Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Letni kino »DOM MILICE«; ameriški film: »Zmaga nad temo«. — - Tednik. Predstava ob 20.30. Risanka dežela pritlikavcev. — Prodaja vstopnic, od 18.30 dalje. JESENICE — »RADIO«: ameriški film »Cheyenne«. — LETNI: francoski film; »Varujte se plavo, lask«. KOROŠKA BELA: italijanski film: »Seviljski brivec«. KAMNIK: francoski film: »V Pariz«. OBVESTILA RAZPIS Mestni odbor Ljudske tehnike in Mestni pionirski svet v Ljubljani razpisujeta natečaj za Izdelavo vzorcev — prototipov — tehnično vzgojnih In drugih otroških oziroma pionirskih igrač. I. Vrste igrač: A. Sestavljenke (lepenka In papir, lesene in kovinske sestavljenke, keramika ali 'kamen ih velike sestavljenke). — B. Garniture In laboratoriji (garniture orodij za obdelavo' lepenke in papirja, lesa in kovin, orodja za gradbeništvo ln zemeljska dela, ter kemični, fizikalni in elek-' trotehnični laboratorij). — C, Modeli in tehnične naprave (modeli vozil, zračnih ter plovnih objektov, strojev in aparatov, ter strojne naprave — obrati). — D, Eazne druge igrače. IL Konkurira lahko: L Vsak državljan FLRJ ne glede na kraj bivanja; — 2. Vsaka organizacija FLRJ; — 3. Vsak delovni kolektiv ne glede na sektor gospodarstva; 4. Vsaka pravna oseba v FLRJ. III. Osnovni pogoji: 1. Igrače morajo imeti predvsem tehnično vzgojni namen. 2. Ustrezati morajo vsem higijenskim In varnostnim predpisom. 3. Zunanja pbljjte mo- ra biti estetična (lična). 4. Podana mora biti možnost za proizvodnjo v naši državi. 5. Proizvodna cena naj bo sorazmerna kupni moči poedincev, odn. organizacij m kolektivov. 6. Ne more se konkurirati s predmeti, ki so pri nas že v prodaji, oz. se že proizvajajo. IV. Ostali pogoji: 1. Mestni odbor Ljudske tehnike m Mestni pionirski svet si pridržita pravice, da vsak poslan vzorec odkupita po dnevnih cenah. 2. Z odkupom ne ugasnejo pravice, ki si jih konkurent pridobi po predpisih za patente in vzorce. 3. MOLT in MPS si pridržita pravico prioritetnega kupca ev~nualnega patenta. — 4. Vzorci se vrnejo samo na izrecno zahtevo, ki prispe na MOLT ali , MPS najkasneje tri mesece po zaključku natečaja, dočim se načrti, tehnični opisi in osuli podatki ne vračajo. 5. Došli vzorci se po ocenitvi in določitvi nagrad razstavijo in dajo v javno diskusijo. V. Način konkuriranja. 1. Vsak konkurent pošlje svoj model v velikosti, v kateri naj bi se izdeloval, ter ga opremi s šifro. 2. priloženo naj pošPe zavitek z isto šifro in ki mora vsebovati: načrt vzorca, tehnični opis z navodili za proizvodnjo, približno kalkulacijo proizvajalne cene. navodila glede uporabe igrač in zapečateno kuverto, opremljeno z isto šifro, ki mora vsebovati ime in priimek ter točen naslov konkurenta. 3. Vzorce in priloge je poslati na Mestni odbor Ljudske tehnike — Ljubljana, Tavčarjeva 2, pritličje levo. najkasneje do 31. januarja 1953. VI. Nagrade: — V kolikor bodo vzorci odgovarjali vsem navedenim pogojem, se podelijo naslednje nagrade: ena v znesku din 50.000 dve v znesku din 30.000 dve v znesku din 20.000 tri v znesku din 10.000 štirinajst po 5.000 trideset po (en) 1.000. Vil. Ocenjevalna komisija: Komisijo izvolita MOLT in MPS na skupnem sestanku ter se sestavi tako. da se vsaka igrača lahko oceni po vidikih navedenih v pogojih. Za vsa podrobnejša navodila glede natečaja se je obrniti na Mestni odbor Ljudske tehnike — Ljubljana. Tavčarjeva 2, tel. 36-29, ki jih na željo tudi pošlje. — Ljubljana, dne 14. avgusu 1952. Mestni pionirski svet za mesto Ljubljano — Mestni odbor ljudske tehnike za mesto Ljubljano. UMRLI Dotrpela je naša dobra mama, stara mama, teta, tašča in prababica ANA JEZERŠEK, rojena FINK. Pogreb drage pokojnice bo v petek, 15. avgusta ob 17. uri. Žalujoči* otroci: Anica, Danica, Janko, Stana, por. Fink in Vera por. Primožič. Kranj, Dolina. 13. avgusta. 4979-a V 86. letu nas je zapustila draga mati, stara mati, prababica, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA NACH-TIGAL roj. BIZJAN, vdova strojevodje državnih železnic. Pogreb bo v petek, 15. avgusta ob 14.30 z Zal, iz kapelice sv. Marije. — Žalujoči sinovi z družinami in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Maribor, Višnja gora, Tržič. Po kratki, mučni bolezni nam je umrl naš skrbni, dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak ANTON GABRŠČEK upokojenec. Pogreb' nepozabnega pokojnika bo v soboto ob 17 iz kapele v Polju na pokopališče v Polju. Žalujoči: Marija žena, Zvonimir sin. Danica, Ema, Boža, Iva hčere, vnuki, vnukinje, zetje. si-naha Josipina, sestra in ostalo sorodstvo. — Ljubljana — Polje, Brežice, Novo mesto, Guštanj, 14. avgusta 1952. Javljamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga mama, gospa JOSIPINA ORAŽEM. Pogreb bo v soboto, 16. avgusta ob 15. url z Zal, Nikolajeve mrliške vežice. Žalujoča sinova: ing. Miroslav in Tone, hčerka Jela, vnuka, sinahi in ostalo sorodstvo. Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo žalostno vest, da je dotrpel ljubljeni sin. mož. oče, stan oče ANDREJ ČERNE, posestnik. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto. 16. avgusta ob 17. uri v Kranjski gori. Globoko žalujoča rodbina Černetova. — Kranjska gora, 14. avgusta 1952. MALI OGLASI RAZPIS! Ljudski odbor mestne občine Črnomelj razpisuje službeno mesto perfektnega knjigo-vodje-bilancista in mesto gospodarskega referenta pri občini Črnomelj. Pogoji in plača so v smislu Zakona in uredb o držav nih uslužbencih. Nastop službe takoj. Prošnje je vlagati pravilno opremljene z vsemi dokumenti pri Ljudskem odboru mestne občine Črnomelj najpozneje do 25. avgusta 1952. 11036-1 VULKAN vulkanizacija v Ljubljani, Zaloška cesta 20 popravlja dobro in poceni avtoplašče vseh dimenzij kolesne plašče in gumijasto obutev. Predeluje kolesne plašče za italijanska kolesa In triciklje. Brezplačna montaža novih plaščev. 11009-2 PRODAM kompletno otroško posteljo (žimnica, odeja z dvema prevlekama). Stiška ulica l-n., desno. 11058-4 PIANINO ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11068-4 ZAMENJAM stanovanje v Vlžmar-jih pri St Vidu dve sobi, ka binet in vrt — za stanovanje z dvema sobama v Ljubljani. — Naslov v oglasnem odd. 11059-9 PRODAM orehovo politirano spalnico in kuhinjo. — Mizar Kregar, Vižmarje 2, St. Vid. 10985-4 ISCEM STAREJŠO ZENSKO, ki bi hotela prevzeti gospodinjstvo vdovca z dvema otrokoma. Zaželene bivše redovnice. Ponudbe . na SP Solkan pod šifro — »Veselje do otrok«. 11043-1 FOTO ATELJE z nekaj Inventarja v prometnem mestu Slovenije takoj. Ponudbe pod: »Lepa priložnost« na oglasni oddelek. 11049-4 10 TRANSPORTNIH DELAVCEV sprejmemo. Nastop takoj. Javiti se z delovno knjižico. »Živila«, Ljubljana. Titova 31. 11027-1 TRICIKEU, nosilnost 300 kg prodamo. — Ogled v dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 11050-4 MOTORNO KOLO DKW 200 ccm prodam. Stožlce 47. 11051-4 STAVBNI LES. tesan ln rezan — poceni prodam. Mlakar, Trnovska ulica 3. 11024-4 MOTORNO KOLO 350 ccm s prikolico v brezhibnem stanju ln rezervnimi deli prodam ali za-.menjam za stružnico. Naslov v oglasnem oddelku. 11031-4 « PRED DNEVOM JUGOSLOVANSKE MORNARICE v TUJEGA NOČEMO -SVOJEGA NE DANIO Z 06/.1V« na veliki razstavi Jugoslovanske mornarice v Splitu Patrolni čoln PC-8 »Udarnik«, ki Jo kot prva zavezniška ladja že S. maja leta IS« priplul v tržaško pristaniške. Split je poznan kot živahno mesto, toda te dni se je njegova živahnost še povečala. Velik vrvež je na ulicah. Ljudje prihajajo z ladjami z vseh strani Jadrana. Tisoče' in tisoče turistov gre vsak dan čez Split z ladjami, vlaki in letali. Med velikim vrvežem na »Korzu« in »Rivi« ti padejo v oči številni mornarji, oblečeni v snežno belino. Tudi drugače jih vidiš mnogo, toda ne toliko kot v teh dneh. Ce povprašaš zagorelega nasmejanega mladeniča-mornar-ja' z ene izmed številnih manjših in večjih vojnih ladij, ki so zasidrane v pristanišču, ti bo pojasnil: Pripravljamo se na svoj dan. Da, Jugoslovanska vojna mornarica se pripravlja na svoj veliki dan — proslavo 10. obletnice svojega obstoja. 10. septembra 1942. leta je bil z odlokom vrhovnega štaba NOV in POJ ustanovljen v pristanišču Podgori pod Biokovim prvi mornariški odred in temu onevu so sedaj v Splitu posvečene vse slavnosti. Zvečer zažari Split v velikih svetlobnih, raznobarvnih napisih. S polotoka Sustjepana in iz »Lučice« sikajo v zrak številne sveteče rakete, razsvetljujejo mesto in pristanišče ter prostor, na katerem je velika razstava našega pomorstva. Tisoč ljudi iz vseh koncev države in tudi številni inozemski turisti si vsak dan ogledujejo to pomembno razstavo. Neretljanski gusarji — prvi borci za svobodni Jadran Ko prideš skozi veliki svetilnik na razstavni prostor, zagledaš velike silhuete iz vseh vekov. Pod njimi so naši slikarji prikazali stoletno borbo našega ljudstva za Jadran. 2e iz prvega dela razstave zveni veliko pomembno geslo za naše narode: Tujega nočemo — svojega ne damo! To je pravzaprav tudi motto vse razstave. Za to so se borili že pred več kot tisoč leti neretljanski gusarji. Prvi del razstave nas povede v davno preteklost. Pove nam, da so bili neretljanski gusarji, ki so tvorili pravzaprav začetek naše pomorske tradicije neustrašeni svobodoljubni mornarji. Slovani z Neretve so bili tako ponosni na svojo svobodo in samostojnost, da niso hoteli sprejeti krščanstva niti takrat, ko so se pokristjanila vsa sosedna plemena. Zato jih tudi stari kronisti imenujejo kar »pagani«. Toda to svobodno ljudstvo je bilo trn v peti gospodovalnim Benečanom in Rimljanom. Beneški dož Petar Trandenik je z mečnim ladjevjem leta 840. napadel Neretljane. Bil je prepričan v zmago. Toda združeno ladjevje Neretljanov in Hrvatov pod vodstvom prvega ne-retljanskega kneza Ljudita je strahovito potolklo Benečane. Tako je v samih Benetkah zavladal strah pred napadom Slovanov. Ljudstvo ob Jadranu se je že pred tisoč leti borilo za svojo svobodo, po kateri so vedno znova segali nenasitljivi Benečani in Rimljani. Nobena beneška ladja se dolgo ni upala in tudi ni smela približati slovanskim sovražno letalo se je vodam. Nekdanji krvoločni gusarji so postali na svojem svobodnem morju mirni ribiči in trgovci, ki so vedno znova in znova pregnali nenasitnega sovražnika z Jadrana. Leseni čolni v borbi z jeklenimi ladjami Kri neretljanskih gusarjev je znova zaplapolala v svobodnih srcih junaških ljudi ob našem prelepem Jadranu. Polastili so se ga tisti, ki so že dolgo stegovali po njem svoje kremplje. Toda, jugoslovanski mornarji se 1. 1941’. niso pokorili fašističnim okupatorjem. Ne, eni so zbežali z ladjami k zaveznikom, drugi, ki jim to ni bilo mogoče, so ladje potopili, tako kot junaka poručnika vojne ladje »Zagreb« Spasič in Mašera. O vseh teh podvigih naših mornarjev govori nazorno v besedi, sliki in maketah razstava. Nato je v slikah obešenih na črna vešala prikazana težka zgodovina naših narodov med okupacijo. Toda malo naprej že vidimo v pristanišču leseno ribiško ladjo, obloženo z vrečami, napolnjenimi s peskom, oboroženo s strojnicami. Takšne so bile prve ladje naše mornarice. Toda, če se pogovoriš z zagorelimi mornarji na ladji, zveš za čudovita junaštva teh malih lesenih bark, ki so potapljale in zaplenjevale jeklene torpedne čolne. Za možgane italijanske admi-ralitete so bili nekaj nepojmljivega prvi partizanski napadi na morju. Odkod tem ljudem ladje, odkod orožje, so se spraševali. Toda ponovila se je zgodovina. Potomci senjskih Uskokov, neretljanskih gusarjev in junaških Omišanov so napadli istega sovražnika, kot nekdaj njihovi pradedje. Bili so kolo-nele in strahovali ladjevje, ki se je računalo po svoji moči za četrto na svetu. V pristanišču jg zasidran patruljni čoln PC-8 »Udarnik«, ki ima tudi za seboj slavno zgodovino. Njegov komandant jo pove: »Udarnik« je bila prva zavezniška ladja, ki je priplula v Trst. Prebil se je čez številna minska polja in 5. maja popoldan že tolkel fašiste v tržaškem pristanišču. Sele 2 dni pozneje, t. j. 7. maja, so pripluli angleški rušilci in druge vojne ladje v Trst. Velika mornarica je to... Pri nadaljnjem sprehodu po razstavi odkriješ še njen drugi del, ki kaže razvoj in moč naše vojne in trgovske mornarice. V pristanišču je usidran minolovec, podmornica, torpedni čolni. Na kopnem pa je zgrajen v naravni velikosti 80 m dolg rušilec z vso moderno opremo; radarjem, brzostrelnimi topovi in torpedi. Nadalje si na razstavi lahko ogledamo še moderno oborožitev naše vojne mornarice, rast in napredek naše trgovske mornarice in pomorskih institutov, našega »brodospasa« itd. Nazorni grafikoni, fotografije in makete povedo, da je bilo v Slov. ’Konjicah Strelska družina »Tone Meliva« iz tovarne usnja v Slovenskih Konjicah je povabila na tekmovanje strelsko družino »Tempo« iz Celja. Med seboj sta se pomerili moški in mladinski ekipi, medtem ko je več strelcev tekmovalo izven konkurence. V dvoboju je zmagala strelska družina »Tempo« s 1.021: 635 krogom. * Podrobni rezultati so tile: člani: »Tempo« 543, »Tone Meliya« 319; mladinci: »Tempo« 478. »Tone Meliva« 316; posamezniki: Jože Tr-žan 120 (od 150 možnih), Marjan Pavlič 118. Rado Jenko 107, Ivrtn Čendak 103, Slavica Pocajt 101 itd. Tekmovanje je potekalo v naj-Iepšom redu, za kar gre predvsem zahvala disciplini nastopajočih tekmovalcev. Tekmovanje v Ljubljani Na pobudo članov Strelske družine »Stane Žagar« Je bilo v soboto 9. tega meseca moštveno tek- VRE EV3 E VREMENSKO POROČILO HI. DROMETEOROLOSKE SLUŽBE Napoved za petek. Se nadalje vroče vreme z delno oblačnostjo. Temperatura do 36 stopinj Celzija. med vojno uničenih 115 velikih parnikov trgovske mornarice in 8424 manjših plovnih objektov. Porušenih je bilo 145 pristanišč itd. Po vojni pa smo obnovili že vsa glavna pristanišča in smo sanjo za to investirali od 1. 1947. naprej 5,508,272.000 din. Do konca letošnjega leta bo investiranih skupaj za gradnjo ladij 34.347,000.000 din. Sedaj plovejo po vseh morjih sveta velike ladje pod našo zastavo. Od teh lahko samo ladja »Srbija« sprejme v svoja skladišča tisoč železniških vagonov tovora. Letno nam prinesejo naše trgovske ladje za več kot 4 milijarde din deviz. Toda, naša mornarica je šele v razvoju. S pravim ponosom zapušča človek to veliko razstavo, in ko nato sreča na našem sinjem morju še težke križarke, rušilce in moderne podmornice 2 jugoslovansko zastavo, doseže ta ponos svoj vrhunec. Človeku postane toplo in varno pri srcu. Toda, ne vem, kako toplo je pri srcu pohlepnežem onstran Jadrana, če vidijo našo mornarico danes in se spomnijo nazaj na dneve, ko so naši junaški partizani-mornarji zaplenjevali njihove moderne oborožene ladje. T.i pohlepneži in z njimi grabežljivci z vzhoda morajo računati, da je tudi naša vojna mornarica velika obrambna sila zemlje, ki je že stoletja naša. Veliko geslo z razstave jugoslovanske mornarice v Splitu jim pove vse: Tujega nočemo, toda svojega nikdar in nikomur ne damo! ® movanje med družinama Lokomotive in »Stane Žagar«. Po pregledu tarč Je bil ugotovljen naslednji uspeh: »Stane Žagar« 626 točk. Lokomotiva 336. Najboljši strelci so bili: Stane Galič 169 točk. Marija Tavčar 144,. Emil Kampšek 135 točk. Motorne 'dirke V Slovenjem Gradcu Na motornih dirkah v Slovenjem Gradcu, ki jih je priredilo tamkajšnje Avto-moto društvo, je sodelovalo 15 dirkačev, med njimi precej iz Tržiča in Raven. Na približno 7500 m dolgi " progi iz Slo-venjega Gradca čez Šmartno, Legen in nazaj je v skupini do 200 ccm zmagal Stelcer (Slovenj Gradec) s časom 9:59,0 pred Kamnikom (Ravne). — Ostali rezultati: 250 ccm (2 kroga) Jenko (Tržič) 15:59.0, Potočnik (Tržič) 16:58.2; 350 ccm (2 kroga): Potočnik (Tr) 16:42.2, Močivnik (Ravne) 18:21.2; 500 ccm (2 kroga): Jenko (Tržič) 15:01.2 (najboljši čas dneva); prikolice (2 kroga): Kermavner s so-vozačem Hrastom (Trčič) 15:49.6, Kurnik Franc s sovozačem Kurnikom Matejkom (Tržič) 19:04.2 Organizacija tekmovanja je bila dobra. Z vaj Jugoslovanske vojne mornarice: pojavilo na nebu. Odlični uspeht strelcev IM V 172 atletov na prvenstvu Slovenije Prve prijave so kazale, da bo letošnje republiško prvenstvo posameznikov v atletiki v soboto 16. in v nedeljo 17. tega meseca vsakokrat ob 16. uri na stadionu Kla-divarja v Celju pregled moči* le maloštevilnih tekmovalcev. Z udeležbo atletov Odreda in Svobode pa se je stanje ttistveno spremenilo, tako da se bo borilo za naslove republiških prvakov v atletskih disciplinah kar 172 tekmovalcev, od teh 122 moških in 50 žensk. Posamezna društva so prijavila takole: Kladivar 66, Odred 30, Železničar Maribor 29. Železničar Ljubljana 20, Svoboda Ljubljana 10, Branik Maribor 8, Partizan Domžale 4, Kamnik in Litija po 2 ter Partizan Škofja Loka 1 tekmovalca. S prvenstvom je združena še slavnost otvoritve doma AD Kladi var j a. ki bo v nedeljo ob 11. uri. Zanimiva je ugotovitev, da bo največ tekmovalcev nastopilo v teku na 800 m in v skoku v višino za moške, in sicer v obeh disci-# plinah po 16. Najslabša pa bo udeležba v teku na 80 m čez zapreke in na 800 m za ženske ter na 200 m. kjer bo nastopilo le po 6 tekmovalk, oziroma tekmovalcev. Tekmovanje bo potekalo po tem Kdo bo prvak v water polu Danes popoldne se začne na Ko-lezdji prvenstvo Slovenije v wa-terpolu. Sodelovalo bo pet najboljših slovenskih moštev. V boljši skupini, ki se bo borila za naslov prvaka.’ bodo Železničar in Ilirija iz Ljubljane ter Branik iz Maribora, v drugi skupini pa Železničar iz Kranja in Sobota. Kdo bo prvak? To vprašanje si zastavljajo igralci iz Ljubljane in Maribora ter vsi ljubitelji water-pola. ki zasledujejo razvoj te športne panoge pri nas. Do lani Ilirija (prej Enotnost) ni imela resnega nasprotnika v Sloveniji, zato tudi tekmovanja med slovenskimi klu^ bi niso bila kdo ve kako mikavna. Lani pa je nastal v tem pogledu precejšen preokret. Na prvenstvu Slovenije so najboljša moštva (Železničar, Ilirija, Branik), dosegla enako število točk, le da je boljša razlika v golih zagotovila Železničarju prvo mesto. Tudi letos so naj hujši tekmeci merili svoje sposobnosti, in sicer na troboju v slovenski plavalni ligi (12. in 13. julija v Ljubljani). Na tem prvenstvu je prišla do izraza precejšnja premoč ljubljanskega Železničarja, ki je premagal Branik 12:4, Ilirijo pa 8:1. Po teh rezultatih sodeč, bi lahko rekli, da bo imel 2elezničar na letošnjem prvenstvu lahko delo. Načrtni treningi, ki jih imajo Iiiri-jani vsak dan za dnem na Kole-ziji. pa obetajo, da bo konkurenca tokrat še hujša. Tudi mariborski waterpolisti se marljivo pripravljajo. Velika izenačenost najboljših slovenskih moštev je v splošnem tudi zboljšala kakovost slovenskega waterpoia. Lep dokaz temu je med drugim zmaga ljubljanskih water-polistov nad reprezentanco Beograda na nedavnem troboju Beograd—Zagreb—Ljubljana. Ljubitelje te lepe športne panoge opozarjamo, naj ne zamude teh prireditev. Začetek bo danes ob 16 v plavalnem bazenu v Koleziji. Jutri in v nedeljo pa bodo tekme dopoldne in popoldne. K ODREDOVI PRITOŽBI PROTI TEKMI S PROLETERJEM N as urom toče t z tave suclnt kov Na geji Izvršnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije so minulo sredo v Beogradu med drugim obravnavali protest uprave NK Odred proti tekmi z osiješkim Proletariern. Najprej so zaslišali stranskega sodnika Peroviča, ki je priznal, da je glavni sodnik Nikolič neupravičeno prisodil kazenski strel proti Odredu in poudaril, da v tistem trenutku ni nihče od Odredovih igralcev z roko zaustavil žoge v kazenskem prostoru kot to trdi sodnik Nikolič. Poleg tega Je tov. Perovič potrdil Medvedovo izjavo, da Je sodnik Nikolič po končani tekmi resnično rekel to- Šport v kratkem Nogometni zvezi Anglije in Jugoslavije sta. se sporazumeli za reprezentančno tekmo med obema državama, ki bo 16. maja 1954 v Beogradu. Nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Egipta, ki bi morala biti 4. septembra letos v Beogradu, je na prošnjo egiptovske nogometne zveze preložena na poznejši datum. Avstrijski atleti v Zagrebu. "V soboto in nedeljo bodo gostovali v Zagrebu labkoatleti dunajskega WAF, hi Je avstrijski prvak v atletiki. Tekmovali bodo z moštvom zagrebškega »Dinama«. Zmaga boksarjev »Partizana«. — Sinoči je bil v Skoplju prijateljski boksarski dvoboj med moštvom »Partizana« iz Beograda in boksarsko * reprezentanco Skoplja. Zasluženo je zmagal »Partizan« z rezultatom 12:6. V moštvu »Partizana« so boksali znani boksarji: Sovijanski, Golič, Miloševič, Rada-nov in drugi. Plavalci Branika v Mariboru so zadnje dni postavili nekaj novih mariborskih rekordov, in sicer na 100 m prosto Doležal 1:05.6, loo m hrbtno Brandner 1:17.5 in štafeta 3x1001 mešano za moške 3:49.8 (v sestavi Brandner, Kancler in Doležal). Košarkarji »Nafte« z Reke so premagali lanskega avstrijskega prvaca Eco z Dunaja z 41:38 (15:16). Izredno dobro je igral Crnogorac, ki je dosegel 20 košev. Nogometna reprezentanca Egipta je v Amsterdamu proti holandski reprezentanci igrala neodločeno 1:1 (1:1).______________________ POPRAVEK V članku »Skakanje čez zapreke«, objavljenem v ponedeljski Izdaji, je v prvem stavku tretjega odstavka tiskarski škrat izpustil več besed, ki bistveno spreminjajo smisel. Pravilno se glasi takole: Pri jahalnem športu obsega dirkalni del galopske dirke polno- in polkrvnih konj, in sicer ravne galopske dirke in dirke z zaprekami, imenovane steeple-chase. varišu Peroviču, da Je srečanje odločil denar! Izjava stranskega sodnika Peroviča je zaenkrat preprečila registracijo tekme. V kolikor bo disciplinski odbor NZJ zbral vsaj nekaj dokaznega gradiva o podkupovanju, bo tekma registrirana 3:0 p. f. v korist Odreda. X. Šahovska olimpiada razporedu: sobota, 16. tega meseca: moški: 110, 100. 400, 1500. 10.000, 4x100 m višina, troskok, krogla, kladivo; ženske: 80. 200 m. višina, krogla.— Nedelja. 17. tega meseca: moški: 400 m zapreke, 200, 800, 5000, 4x400 m, daljina, palica, kopje. disk; ženske: 100, 800, 4x100, daljina, kopje, disk. Knezova je skorila v daljino 5.42 m Preteklo nedeljo je atletsko društvo Kladivar iz Celja organiziral* odprti atletski miting. Zaradi neprestanega neurja pa so bile na sporedu le štiri discipline, med katerimi je „bil dosežen najboljši rezultat v skoku v daljino za ženske, kjer je tekmovalka Kladivar-ja Knezova skočila 5.42 m. Mladinka istega društva Cepinova pa se je z rezultatom 4.88 m v Isti disciplini plasirala za državno prvenstvo v atletiki. Lep rezultat je 'dosegel tudi Puc (Žel., Lj.) v teku na 110 m čez zapreke s časom 16,2 sek. Šport po svetu Nov svetovni rekefrd v metu diska za ženske je dosegla olimpijska prvakinja Nina Romaškova z metom 53.61 m. Prejšnji rekord Dumbadzejeve je znašal 53.37. Zmaga Mc Gregorja nad Sedg-maciom. Avstralec Mc Gregor je v finalu premagal Sedgmana s 6:3, 6:4 na mednarodnem teniškem turnirju v Južnem Orangeju (New Jersey). Mc Gregor je v polfinalu premagal Savitta (ZDA) s 3:6, 7:5, 6:3 in Sedgman Talberta (ZDA) s 4:6, 6:0. 8:6. Italija je zmagala na tekmovanju za pokal Galea. V finalu j« imela za nasprotnika Francijo, ki jo je premagala 4:1. S tem so Ita* lijani dokazali, da imajo najboljše mlade igralce v tenisu. Tretje mesto je osvojila Nemčija z zmago nad Belgijo 3:2. Olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m Luksemburžan Barthel je v Ziirichu znova premagal svetovnega rekorderja na tej progi Luega (Zahodna Nemčija). Barthel je dosegel rezultat 3:45.5 min., Lueg pa 3:47.0 minut. Nogometna reprezentanca Egiota je na povratku s XV. olimpijskih iger premagala v Düsseldorfu klub »Fortuno« s 4:3 (1:2). Jugoslavija : Italija 3:1 Helsinki, 14. avgusta. Tekmovanje na X. šahovski olimpiadi se je včeraj nadaljevalo v I. in II. skupini s IV. oziroma III. kolom, medtem ko je imela III. skupina prost dan. V I. skupini so igrali IV. kolo, ki se je končalo z naslednjimi izidi: Anglija : Kuba 2:2, Zahodna Nemčija : Sarska oblast 4:0, Češkoslovaška : Danska 3:1, Argentina : Isfand 3 iii pol ; pol. V nadaljevanju prekinjenih dvobojev iz III. kola so bili doseženi tile rezultati: Argentina : Češkoslovaška 2:2, Danska : Sarska oblast 3:1, Zahodna Nemčija : Anglija 2 in pol : l in pol. V tej skupini je po IV. kolu v vodstvu Zahodna Nemčija s 14 točkami pred Argentino z 12 in pol in Dansko z 10 točkami. V II. skupini so v sredo igrali III. kolo. Jugoslavija vodi proti Italiji 2:1 ob eni prekinjeni partiji (Porrecca : Gligorič in Nestler : Rabar so igrali neodločeno, Pri-mavera se je po prekinitvi’ brez nadaljevanja vdal Miliču, Pirc pa ima dobljen položaj proti Caili), Brazilija : Avstrija 2:2, Vzhodna Nemčija : Norveška 3 in pol : pol, Švedska : Madžarska 2:2 (vse partije remi). PIRC PREMAGAL CALO Prekinjena partija iz tretjega kola med Pircem in Calo se je končala z zmago Pirca. Tako je končni rezultat dvoboja Jugosiavi-ja : Italija 3:1. Prekinjene partije iz II. kola so dale naslednje rezultate: Avstrija : Italija 2 in pol : l in pol, Vzhodna Nemčija : Brazilija 2 in pol : 1 in pol. Vrstni red moštev v drugi skupini je po tretjem kolu naslednji; Švedska 10 točk, Vzhodna Nemčija 9. Jugoslavija 8, Madžarska 7 m pol, Avstrija 5 in pol, Italija 3 in pol, Brazilija 3 in pol in Norveška 1 točka. Prost dan Je III. skupina izkoristila za odigranje prekinjenih partij, ki so se končale takole: Holandska : Grčija 3 in pol : pol, ZSSR : Poljska 4:0, Izrael : Švica 4:0. ZSSR : Izrael 3:1. V vodstvu III. skupine je ZSSR z 10 točkami pred Holandsko z 8 in pol ter Finsko in ZDA s 7 točkami. V starodavnem obmorskem mestecu Kotoru v znameniti Boki Kotorski, se je več sto ljudi udeležilo avtomobilskih gorskih dirk na strmi Lovčen zad nji del našega prvega Jadranskega rallyja. Na startu je g. Riade rer. angleški generalni konzul v Zagrebu, ki je na svojem »Lia Frances« zasedel prvo mesto v prvi skupini. ENRIQUE CASTRO DELGADO TAJNO ŽIVLJENJE » KOMINTERNE Kako sem izgubil vero v Moskvo In Pertegaz odide, z njim pa še Marino Sendin, ki mu piše na stroj; drugi pa ostanemo. Nihče ne ve, kaj naj reče. Preden pa smo mogli kaj pripomniti, so nas že klicali na sestanek. Zberemo se v mali dvorani, tik za veliko. Nihče ne govori. Vsi čakajo na uradno razlago, ki nam bo morda povedala, kar v uradnem sporočilu morda ni bilo primerno povedati. Pridejo Vlkov, Mirov, Geroe in Stepanov. Besni so kakor pogrebci. Sedejo za dolgo mizo. Vlkov, ki predseduje, odpre sestanek. — Tovariši! Prebrali boste poročilo o razpustu Komunistične internacionale. Tovariš Mirov vam bo po naročilu tovariša Dimitrova poročal o tej zadevi. Naši pogledi zablodijo od Vlkova na Mirova. Ta vzame »Pravdo«, ki je na mizi, in začne brati komunike. Ko prebere, srkne požirek vode, vzame cigareto, si Jo prižge, puhne dim proti stropu in nas brez besedi gleda. Spet spregovori Vlkov. — Iz govora tovariša Mirova ste se lahko prepričali, da je razpust Kominterne izvršena stvar. Nihče nima pravice misliti, da je to taktična poteza, da bi prevarili naše sovražnike ali naše zaveznike, in da bo Kominterna živela dalje in delovala v tajni obliki. Poudarjam to trditev, ker bi bil v veliki -zmoti, kdor bi tako mislil. Kominterna se je razpustila, ker je komunistično gibanje politično in ideološko dozorelo ter je potemtakem nepotrebna. In sede. Molk. Mirov kadi. Stepanov nas drugega za drugim ogleduje, kakor da bi rad iz katere koli naše kretnje zvedel, kaj mi dejansko mislimo. Geroe je videti zaspan. — Zeli kdo besedo? — vpraša Vlkov. Vse tiho. Sestanek je končan. Vsi se vrnemo v svoje pisarne... ♦ * * Zakaj so razpustili Kominterno? Zakaj so komunistične partije dorasle, oziroma zakaj je razpustitev ustrezala trenutnim potrebam Sovjetske zveze? Na to vprašanje ni težko odgovoriti: Kominterna je bila ovira za odnose med Sovjetsko zvezo in drugimi deželami. Rusijo so že dolgo obtoževali, da vodi dvojno politiko: uradno in neuradno s pomočjo Kominterne; treba je bilo odstraniti to oviro, da bi se izmotali iz položaja, do katerega je prišlo po nemškem napadu. Na drugi strani pa ni dvoma, da je obstoj Kominterne otežkočal odnose komunističnih partij z drugimi strankami znotraj teh dežel; očitali so jim podrejenost Sovjetski zvezi preko Komunistične internacionale, In to je vnašalo zmedo v njihovo propagando v trenutku, ko je bila spričo vojne nacionalna občutljivost še posebno velika. Razpust Kominterne Je vse te nevšečnosti odstranil. Ali pa so mogli dati svobodo komunističnim partijam prav v času, ko je nacionalno občutje dobilo doslej še neznano moč In je vplivalo tudi na komuniste in ko so lahko videli že vnaprej neizogibna nasprotstva, do katerih bo prišlo po vojni med sovjetsko zunanjo politiko in nacionalno politiko komunističnih partij. Ne, še naprej so jih morali držati v popolni pokorščini. O tem ni bilo nobenega dvoma, brž ko je bil ta razpust le gola lor-malnost. Kominterna še obstoja. Videz se je sicer v mnogočem spremenil, a praiv gotovo je, da je tudi vnaprej zunanje -orodje ruske komunistične partije. Dimitrov nima več svoje pisarne na desni od Kmetijske razstave, kjer je bila Kominterna pred razpustom, temveč v tretjem nadstropju poslopja centralnega komiteja ruske komunistične partije. Prav tako imajo drugi sekretarji svoje pisarne drugje. Dolores Ibsfrruri, Rakosi in Pauker so na primer na trgu Sovjetov, nasproti palače moskovskega sovjeta, v majhni hiši, pred katero je vrt in studenec, ki ga v prazničnih dneh razsvetlijo. Nas, člane redakcij tajnih radijskih oddaj, ne cenzurira več Togliatti, temveč Friedrich, ki pošilja Togliattiju naše kopije, ta pa jih pošlje še Dimitrovu. Vse kakor prej. Vodje delegacij tujih komunističnih partij ali bivši sekretarji vedno sprašujejo za svet Dimitrova, se z njim sestajajo, ali pa dobivajo njegova navodila preko Stepanova. Vse kakor prej. Kadrovski odsek je obdržal svoje prostore in njegove mape se pomnože vedno, kadar pride do sprememb v vodstvu komunističnih partij. Vse kakor prej. Dopisniki, ki jih ima Kominterna v tujini, še vedno . \ ' pošiljajo odseku za obveščanje in propagando »razpuščene« Kominterne svoja redna poročila o dogajanjih po svetu. Vse kakor prej. Tajna služba razpuščene Kominterne je obdržala svoje prostore v prvem nadstropju starega .poslopja Kominterne. In še vedno sprejema tajna poročila od partij; en izvod pošlje Dimitrovu, drugi pa inozemski sekciji sovjetske komunistične partije, ki jo vodi 2danov. In še nadalje prenaša navodila Dimitrova raznim tujim komunističnim partijam, organzira potovanja tistih, ki morajo priti v Sovjetsko zvezo ali od tam oditi. Vse kakor prej. Odsek za vzgojo, ki ga vodi rojak Dimitrova Viko Cervenkov, in kjer študira nad 150 učencev, še deluje. Vse kakor prej. Delegati Kominterne v tujini, na primer Codovilla v Južni Ameriki in Browder v Severni Ameriki, nadaljujejo svoje delo. Vse kakor prej. ... In Kominterna po navodilih centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze pripravlja svoje garniture za dežele, za katere ve, da bo vanje vdrta pred zavezniškimi armadami: za Poljsko, Češkoslovaško, Bolgarijo, Madžarsko, pri tem pa ne pozablja na Vzhodno Nemčijo. Vrnitev v Moskvo mi je ponovno omogočila stike ne te z Jesusom Hernandezom, temveč tudi s Cimorro, Listerom in Modestom, z Marquezom in Cordonom ter i družino Sancheza Arcasa, ki ji izkazujem gostoljubje, ker ji niso vrnili njenega stanovanja, čeprav so plačali najemnino za vso svojo odsotnost iz Moskve. ✓