536. štev. Posamezna številka 6 vinarjev« jpDAN* tahaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob S. url ljutraj. — Naročnina znaSa: ▼ Ljubljani t upravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*--, polletno K 10'—> četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —• Za Inozemstvo celoletno K 80'—*. — Naročnina so is pošilja upravnlštvu. » ta Telefon Številka 118. « V Ljubljani, ponedeljek dne 23. junija 1913. Leto 11. kSSiS NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. a Uredništvo in upravnlStvo: n Ičittljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 80 v. Pri ve^ atnem oglašanju >o-a: pust. — Za odgovor Je preliti w mM. e: Telefon številka '1S. Turnerska slavnost Znano je, kaj se je zgodilo na Nemškem. Naročili so pesniku Hauptmanu, da naj napiše slavnostno igro v spomin stoletnice 1813. — Hauptmann je igro napisal — toda Nemci so )o prepovedali, ker je bila premalo nemška. Moral bi bil namreč izraziti misel vse premagljivega nemštva, toda pesnik ni napisal iz sovraštva — ampak iz ljubezni. Nič ni v njegovi drami obligat-nega sovraštva do Francozov, nič krvavega navdušenja in nič bizantinskega oboževanja mogotcev. To pa je nedopusten, smrten greh. Prvi so bili, kakor se spodobi, nemški veteranci užaljeni, »do dna duše«. In iz veteranskega ogorčenja je nastal vihar. Generali in korporali, prezidenti in uradni sluge, dvorni life-ranti in patriotični branjevci so protestirali. češ, da je Hauptmann žalil njih najsvetejša čuvstva. Kako pa bi bilo na Nemškem mogoče, da bi molčali najvišji gospodje. če gre za »največje svetinje naroda?« Prestolonaslednik sam si je dal predložiti knjigo in se jo je potrudil pogledati, da je mogel izraziti svoje ogorčenje. In tudi Kaiser Wilhelm Je dal povedati vratislavskim mestnim očetom, da so povzročili s Hauptmannovim delom njegovemu srcu bolečine. Slavnostna igra se ne uprizarja več. Ko bi v Berlinu vedeli za boljše pesnike, nego je G. Hauptmann, bi jih gotovo najeli, da bi jim napisali slavnostno igro po srcu. Priporočali bi jim. da bi sedaj, ko je Hauptmann propadel, povabili kranjskega Nemca Binderja, da jim napiše igro. Binder je namreč napisal slavnostno igro tudi za jubilej ljubljanskega »Turnvereina«. Ta igra se je včeraj popoldne uprizorila v nemškem gledališču. V igri je izražena -misel vsenemštva. Od Berlina do Ljubijane gre nemška pot in preko Ljubljane na Trst in na Adrijo. Slavnostna igra ima tri dejanja, ki se vrše 1. 1813., 1. 1817., in 1913. Prvo dejanje se vrši v Berlinu, drugo na Wartburgu — tretje v Ljubljani, pod Tivoli. V prvem dejanju nastopa oče Jalni, ustanovitelj turnerjev. Prizor se vrši pri berlinskih vratih v onih burnih dneh 1. 1813., ko se Nemčija pripravlja na boj proti Francozom. Drugo 'dejanje kaže začetke bur-ševstva in mlade nemške nacionalne organizacije na Wartburgu (proslava 3001etnice reformacije in M. Luthra). Nemška mladina povzdigne idejo pangermanstva. Tretje dejanje se vrši — v Ljubljani Pod Turnom (v Tivoli čakajo nemški turnerji, zbrani na svojem jubileju. Iz valhaile jih pridejo počastit oče Jalni. Uliland in Anastazij Griin.) Pogovarjajo se o Nemčiji in Avstriji. Jahn čestita turnerjem. Griin pa moli za domovino in očetnjavo! Tako proslavljajo nemški turnerji svoje vsenemštvo v slovenski Ljubljani. Življenje srbskih kmetov. Pismo iz Belgrada. Belgrad 5. (18.) junija 1913. Skromnost kmetov. Slučajno sem se sešel z nekim našim rojakom iz tržaške okolice na srbske bmkoštne praznike v Bel-gradu. Povedal mi je, da je že par mesecev v Srbiji in je dobil takoj delo v vinogradu v Topčiderju, ker je tega dela še od doma vajen. Obrezoval je trte. kopal in prekopaval ter presajal žlahtna zelišča božje kapljice: Delal je z drugimi srbskimi delavci, katerih dobro srce in slovansko čustvovanje ni mogel prehvaliti. Povsod so mu šli radevolje na roko. Opoldne, ko so sedli v sočno travo na mejo kraj vinograda, moral je ž njimi deliti njihov domač ovčji sir in slanino, ki je za ubogega srbskega poljskega delavca — poleg kruha — edina hrana, katero zalije potem s slabo — »rakijo«. Kljub temu je srbski delavec zelo vstrajen. priden in močan. Cel dan koplje, da mu kar pot curlja raz zagorelega obličja. Neki osemnajstleten fant mu je dejal, da že več let ni imel nič gorkega v sebi in vendar živi in je zdrav kot riba. Sicer pa itak ni mogoče na vasi ničesar dobiti, razen neizogibne »ra-kije«, tobaka, slanine; kruha. Gospodaril so pa zelo skopi. Našega Slovenca je pozval vinogradnik v klet, da mu popravi neke kadi. Gospodar si je natočil liter »ruj-nega«. gledal na delo Tržačana in zamakal v globokih požirkih svoje suho grlo. ne da bi privoščil vsaj kapljico na jezik svojega delavca. »Oštja. pri nas ga ni gospodarja v vinogradu, da bi ne privoščil svojemu delavcu kozarca vina, ako ga le ima,« jezil se je moj znanec. Vse mu je naredil po volji, a gospodar je pa vino le sam pil. Zvečer je zahteval izplačilo in šel k drugemu kmetu na dnino. Kosili so seno. Toda način, kako Srbi kosijo, se mu ie zdel popolnoma nepraktičen. Kosišče (držaj) ima srednjo kljuko. kjer se z desnico drži, obrnjeno ravno v nasprotno smer, kakor pri nas in na vrh ni nobene kljuke, ampak drži kosec koso samo za ročaj. Moral si je pripraviti koso »po našem«. drugače bi ne mogel kositi. Zvečer so pa kar na prostem polegli v suho seno in spali kakor grofje na pernicah. V nekaj dneh so bili tudi s tem gotovi in Tržačan jo je mahnil naprej v notranjost Srbije, da tako popolnoma razgleda celo državo. Sedaj Je v Kijevu. to je štiri postaje od Belgrada. Vas je precej velika in ima kakih 100 številk, a nima niti ene trgovine, niti tople jedi ni dobiti. Ker se je čutil nekako slab, moral se je pripeljati z vlakom v Belgrad. da se naje in napije ter pridobi novih močij za svoje naporno delo. V Kijevu obrezuje sadno drevje in ima 5 dinarjev na dan (1 dinar je 1 krona). Bolgare Srb ne more videti in če sliši govoriti o njih, kar vzkipi. Ko so po delu govorili kmetje med seboj o vojni, zdelo se je* našemu rojaku, kakor bi govorili o čisto vsakdanjih stvareh. Srbu ni čisto nič za življenje, samo da ga nerad daje zastonj in brez potrebe. Na Avstrijo pa so strašno hudi. Ob progi stražijo stari možje, kmetje v svojih priprostih oblekah s puško na rami in »patrontošlom«. Tržačan je enega vprašal, kako dolgo morajo služiti državi. Dokler ie živ, dobil je odgovor. Srb nikdar ne preklinja državo, kralja ali vlado, radi krvnega ali pa denarnega davka, ker ve, da mora tako biti in da je vse to le v njihov blagor. Srb gre rad na vojno in brez godrnjanja plačuje državi, kar je državnega. Za Vidov dan so spravljali kmetje celo leto, da vsaki podeli po svojih močeh podporo »Narodni odbrani« za »osveto Kosova« in v obrambo Srbstva in niso nič kaj zadovoljni, ker se letos ta narodni davek ne bo pobiral, radi težkega gospodarskega položaja v Srbiji. In pri nas za družbo? Rodovitost zemlje v Srbiji je zelo dobra in povsod je videti lepo črno in mastno prst. Ta rodovitnost bi se mogla — pri raci-jonelnem gospodarstvu — še potrojiti. Ie — žal — da Srb le površno preorje zemljo z lesenim pljugom in pretegne z brano, pa je gotovo, gnoj komaj pokaže. Največ jc videti češpelj, drugo sadje se le bolj goji pri bogatejših kmetih v sadnih vrtovih, ki so zelo lepo urejeni. Kljub raznim vremenskim nezgodam. vse kaže, da bo zadosti dobra letina, če se še kaj ne spremeni. Zlasti lepo kaže žito, tudi krompirja in koruze bo dovolj. Ker zna naš tržaški okoličan vsa kmetijska in vinogradniška dela. zato ga imajo srbski kmetje povsod radi in se ravnajo po njegovem nasvetu. kadar jim kaj pokaže in pove. kako se pri nas dela in izkorišča zemljo. Predlansko leto je poslala srbska vlada pet mladeničev na Češko, da se priuče kmetijstvu in prouče ondot-ne agrarne razmere, toda to Število je premajhno za zemljedelsko državo. Po inicijativi g. Ivana Hribarja pošiljalo je rusko društvo »Ruskoje zrno« skoraj vsako leto na Slovensko po več mladeničev. Bilo bi zelo hvalevredno, ko bi »Slovanski« klub prevzel to nalogo tudi za Srbe, da bi se tudi ti naučili pri nas umetnemu kmetijstvu. Na ta način se jugoslovanski ideji najbolje in prakično pomože do udeistitve. Le v medsebojnem spoznavanju priprostega ljudstva se poglobi jugoslovanska zavest med najširše kroge. Kmetske hiše, zlasti novejše, so lične in večinoma zidane, le tu in tam so še videti stare bajte iz prot ja in ometane z ilovico in blatom. Stene so lepo pobeljene ta-klf. da se iz daljave take bajte ne razlikujejo od zidanih hiš. Notranjost se deli v dva dela. Prvi je »kuča«, kjer je na sredi veliko ognjišče in »soba«, ki služi za spalnico. »Kuča« je navadno brez stropa in ima nad seboj le streho, v kateri je napravljena luknja, skozi katero uhaja dim. Okrog po stenah so nabiti klini, na katerih vise torbe, obleka, verige, paprika, čebula, vrvi, slanina, vse križem. Pohištva imajo malo in še to sami napravijo. V tla. ki so napravljena iz stolčene ilovice, zabijejo štiri količke, na nje pribijejo par širših desk in miza je gotova. Istotako tudi v jedi niso izbirčni. Glavna jed jim je rastlinska in vegetarijanci imajo v srbskem ljudstvu lep dokaz, da se tudi brez mesa dclgo in srečno živi. Brez paprike in čebule bi Srb ne mogel živeti, kakor Italijan brez polente. Ob velikih praznikih pa mora imeti vsaka kmetska »kuča« toliko mesa. da čisto lahko pogrešajo vsako drugo jed. »Rakija« je srbska namizna pijača. katero se pije pred jedjo in po jedi. Da so Srbi v jedi tako skromni, je vzrok v tem, ker se strogo in trdno drže dolgih postov katere jim predpisuje pravoslavna vera. Zvečer, ko lega tihi mrak na utrujeno zemljo, začenjajo se zabave na vasi. Zberejo sc skupaj pod lipo, hladna sapica jim zapihlja v razgreta obličja in cvetoča lipa razširja prijeten in mamljiv vonj daleč na okrog. Dekleta in fantje pojo in zraven jih spremlja še kdo na gosli ali pa na pastirsko piščal, dokler se polagoma ne razvije »kolo«, katerega sc vdeleži vse. staro in mlado. Vse narodne pesmi so večinoma junaške vsebine in polne narodne samozavesti in ponosa. Kazen za greh. To se večkrat Je zgodilo, kar se ravnokar godi: kdor prijateljico najde, komarade zapusti. Najde Krek Kamilo Theimer, vzdigne jo za ideal, in ker ona vere nima, bo še on jo proč zagnal. Kmalu prilika prikima, Krek izkaže se zares: Theimerici reč, kaj je evharistični kongres. »Ali stalnost ženske, kje si?« Klical je že marsikdo. Tudi Krek oči povesi, ko ga hlastne slično zlo, O Povše, da te nikoli • ne bi Dunaj, bil uzrl! ,Ti Kamilici srce si ; in še drugim kaj razdrl! »Marš od mene,« kliče ženska, »marš iz hiše, dohtar Krek! Kaj prisiliš me, da bleknem, kakšnih žemelj ti si pek? »Tvoja pisma naj pokažem? O gorje, evangelist! vsemu svetu razodenem, kaj storila je zavist! Tiho Janez jo pobriše, skrije se v zakotno vas, tam pri žgancih in zelju, čaka na rešitve čas. čaka, čaka, kaj pričaka? Bojte ženske se, ljudje! Prej gromovnik, glavotresec, zdaj mu hlačice drhte! S čimur se je prej rad bahal. Ko Kamilin gost je bil. to zdaj širom Kranjske kroži, kot vse gobce vrag bi vil. LISTEK. PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalie.) »Oh, do jutra je še dolgo...« »Oglasiti se še moram v Bisjeri. Tam, vidiš, leži v županstvu mati-čina knjiga, v kateri manjka pri nekem otroku ime njegovega očeta ... To ime mu moram dati...« »To storiš?... Ah. kako te ljubim... kako te ljubim!« »Še enkrat z Bogom, še enkrat do svidenja, Marta, ženica moja...« Nemo in željno sta se objeli ljubeči bitji. In spet se je pogreznil v les Gil-bert; toda ni se vrnil po prejšnji poti; zdirjal je po stezi, ki vodi v Bisjero. IV. Kaj vse lahko človek opravi pred zarjo. Vasica je snivala v senci svoje starodavne cerkve. V polkrogu Stoje hiše okrog svetišča in tvore Bisjer-ski trg. med njimi ena ki kaže ponos-nejše lice: županstvo. Mesec se ie spuščal proti zatonu; široke lise mraka so lezle po zidovih, ki so se kopali še nedavno v modrikasti luči. Vse je spalo in molčalo; zdaj pa se je oglasil na cesti s kovinskim zvokom peket konjskih kopit. A tudi ta glas je utihnil: jezdec ie bil ustavil žival. Brez obotavljanja je privezal konja k železnemu obroču, ki ga je otipal na zidu ene izmed hiš. Nato je odprl dvoriščno ograjo, ki je bila samo^ pripela s kavljem, stopil na dvorišče in krenil naravnost k enemu izmed pritličnih oken. Potrkal je na steklo z naglimi, zaporednimi udarci. Kakor prej gostilničar v Parniju, je prišel tudi gospodar te hiše kmalu pogledat, kaj je: »Kaj pa hočete? Če to ni predrznost. da pridete trkati sredi noči na okno...« Toda v svoje brezmejno začudenje je slišal odgovor s tihim glasom: »Prosim v.as, gospod Gontar, ne govorite tako glasno ... Jaz sem, Gilbert de Rošegi...« »Vi, gospod grof!... S čim vam morem postreči?... In kako to, da vas vidim tukaj?...« »Vse vam pojasnim. Toda oblecite se, gospod župan, prosim vas. oblecite se, a tiho. Z doma pojdeva: v županstvo. Le vzemite ključ s stf-boj.« »V županstvo!...« Vrli mož ni mogel ziniti besedice, tako je bil osupel. Gilbert pa se je naslonil na okno in šepetal, dočim se je župiin oblačil, kakor je vedel in znal v temi... »Čudite se. da sem tu. gospod Gontar? To je kaj enostavno. Na poti sem, z oddelkom kirasirjev, ki naj ga spravim v Brumat. No, zgodila se je nesreča z lokomotivo nekega prejšnjega vlaka, tako da smo se morali ustaviti v Parniju; šele zjutraj se odpeljemo dalje. Porabil sem torej teh par ur in hitel semkaj: kliče me dolžnost... sveta dolžnost!... Toda prosim vas pred vsem, ne govorite o tej reči z nikomur. Nihče me ni videl, nihče ne sme slutiti koraka, ki ga storim v tem trenotku. Poznam vas, gospod Gontar, da ste največji poštenjak, kar sem jih srečal v svojem življenju... in zato se tudi ne obotavljam, zaupati vam svojo reč.« »Velja, gospod de Rošegi. Če želite, da ostane stvar med nama, potem ostane... in mir besedi.« Zatvoril je okno; par hipov na to je stopil na ulico. »Tako. Ah, saj res —• ali imate užigalice?« »Imam jih.« »Potem je vse v redu; prižgeva si svečo v občinski sobi.« Gospod Gantar, bisjerski župan, je bil že prileten mož. Že zdavnaj je bil prekoračil šestdeseto leto, a bil je še vedno čil in čvrst in je nosil korenjaško breme svoje dobe. V živahnih potezah njegovega zagorelega obraza se je risala mirna, v potrebi tudi trdovratna odločnost. Stopala sta po trgu proti občinski hiši. »Tak kaj bova delala v županstvu, gospod grof?« »Popravila bova neki spisek v matično knjigo, gospod Gontar.« Župan se je zdrznil. »Popravila... ob tej uri? V tej tajnosti... brez prič!« • »Da; in zatrjujem vam — vse bo docela zakonito.« Stopila sta bila v županstvo. Gontar je prižgal svečo. »Pa kakšen vpisek mislite? ...« »Tistega, ki ste ga napravili davi.« »Ah, zaradi onega otroka...« »Da, gospod župan; zaradi otroka. ki ste ga vpisali z imenom Gil-berta.« »Ciilberta,« je ponovil župan, gledaje ga osuplo: spomnil si jc bil nenadoma, da jc tudi njemu Gilbert ime. »Vidini, da ste me začeli umevati; vedite torej vse. V trenotku, ko odhajam na nevarno pot. s katere se ne vrnem živ, ne morem pustiti tega otroka ... ki jc moj otrok ... brez očeta. Poleg svoje dolžnosti do otroka pa tudi ne morem pozabiti dolžnosti, ki jo imam do matere. Saj čakam samo svojega petindvajsetega leta, da poročim gospodično Le-metrovo. Dokler pa ne morem ravnati svobodno po svoji vesti, hočem — in to takoj — vsaj pripoznati svojega otroka. Ako se mi potem zgodi nesreča, bo imela moja mala Gilberta vsaj ime in zagotovljeno življenje, jaz pa odidem na vojno z lažjim srcem.« Zupan ga je poslušal z očividno ganjenostjo, ko jc Gilbert de Rošegi končal, je dejal z resnim glasom: »To je prav. gospod grof; vaša namera je pravična in blaga. Vam ie gotovo prav malo, do mojega poklona, toda... ne morem drugače; jaz govorim, kakor mislim.« »Hvala vam, gospod župan. Toda pomnite pred vsem, da ne smete povedati tega nikomur, dokler ne pride čas. »Vzroki, na katerih temelji naša gnada Šuštaršič, Šuštaršič odspred in zadaj — v Krek pa tam in tukaj nič. Šuštaršič požrtvovalnost, ' odpuščenje Šuštaršič. Šuštaršič začetek, konec — Krek pa tam in tukaj nič. Šuštaršič in Šušt in Šuštar, Šič in Šu in Štar in Šič — . Vzor moža in poštenjaka Krek pa tam in tukaj nič. Storil Krek je v Domoljubu, storil to v Slovencu vse, zdaj pa Šuštaršič bo sodil, če dovolj je, al še ne. Če dovolj je, Krek nadalje ■ mešal backom bo glave, če pa ni, na kmete pojde, grizti vest si in nohtč.. Petje jim je nekako v krvi in ve-0no pojo, da, še celo v spanju, pravil mi je moj znanec. Najpriljubljenejši šport, ako smemo ples tako imenovati, je »kolo« (naglas na prvi zlog). Vsi plesalci se primejo za roke in hodijo, zdaj hitreje, zdaj počasneje skakljaje, vedno na okrog po taktu melodije, nato pa zopet v nasprotno stran. Tu in tam preidejo v hitrejši tempo in pri tem je lepo gledati na gibčnost nog, s kako hitrostjo se pre-gibljejo sem in tja. Vsak narod ima svoje posebnosti in krasote, kakor tudi svoje hibe in temu prirodnemu zakonu je tudi srbsko ljudstvo podvrženo, katerega napaka je ta. da je čistost tu in tam precej neznana. Novi državni življenski pogoji bodo tudi v to blgodejno vplivali. Mars. Božji darovi. Divjanje Kristusovih namestnikov ob delitvi sv, Duha na Dolenjskem. Iz Dolenjske se nam poroča: Naš Prevzvišeni se ni sproslavil samo s svojo rudečo brošuro, kako naj ženini ravnajo s svojimi nevestami in z novejšo modro brošuro, kako naj matere doje svoje malčke, ne, naš Prevzvišeni je tudi glede drugega sv. zakramenta postrelil še mnogo drugih kozlov. Ampak takih pa še ne, kakor jih letos strelja. Letos vse kaže^ Ha škof ne zasleduje vzvišenega namena kot apostol deliti vernim otrokom dar sv. Duha (ta dar on sam zelo potrebuje), ampak da je njegova apostolska pot birmovanja pravzaprav politično potovanje v svrho osebne agitacije za prihodnje deželno-zborske volitve. Svoj čas je bila prikazen škofa na kmetih redka prikazen, le v vsaki večji fari vsako 7. leto. Zdaj pa je škof na Dolenjskem že vsakdanja prikazen, kakor — deželni avtomobil. Obleze vsako faro. vse pretakne, za ime vsakega posameznika, ki ni klerikalec, hoče vedeti. Po teh ogleduštvih uravnava svoje pri-Bige. Kontrolo glede botrov je skušal M. ZEV AKO: V senci jezuita. (Konec.) To pismo!« je zarohnel. »Od kod je prišlo to pismo? ... Ali je to le nadaljevanje mojih s.trašnih sanj? Oh, te grozne sanje, v katerih se ponujajo nage ženske nesramno moji pohoti 1 In ko jih hočem objeti, jih ni več!.... Da, gotovo sanjam ... In vendar... ne!... To pismo, saj ga držim v roki, dotikam se ga... čitam ga! Peklo! Saj poznam Tvojo pisavo, vlačuga! In tvoje besede mi vlivajo v žile ognjeno lavo strasti! fAh, prišla sil Ah, splazila si se do Semkaj! Ah, če hočeš... Dobro, pojdem...! Primem pošast in jo zadavim... z zobmi ji raztrgam trepeče grlo... da, hočem, počakaj, Magdalena, počakaj, pridem te ubit.« Divje je vrgel kralj odejo raz Sebe in se začel oblačiti — sam. prvikrat v svojem življenju! Zdaj so mu plamenele oči; dvojen delirij se ga ie polaščal in mu dajal moč. da Je stal na nogah kljub svoji izčrpanosti... delirij pohote, delirij sovraštva... strast in gnev sta vrela (hkrati v njegovih razbeljenih možganih. Grgral je besede brez zmisla. »Zileta. čakaj me... vendar si enkra* mola,.. Oh, to pismo! Ti si že zadnja leta uveljavljati, pa to se mu dosedaj še ni povsodi posrečilo. Letos pa ie svoje pastirje po deželi nagnal z vso srditostjo njegove fanatične narave, če hočeš biti boter, pokaži spovedni listek o velikonočui spovedi in odpovej se branju brezverskih listov. To je bojni klic, v imenu katerega se vrši letošnjo birmo vanje. Kako se ta bojni klic od strani isto-tako nestronih pastirjev po deželi praktično izvršuje, navajamo v dokaz samo en slučaj, ki ga omenjamo oso-bito zaraditega, da bi odprl oči našim od same kurtuazije in lojalnosti nasproti sovražniku zaslepljenim generalom v Ljubljani. V Straži živi ope-karnar Rudolf Faleskini, javnosti znan tudi kot voditelj prečinske opozicije proti izključno farovški stranki. Faleskini, kakor je sicer še mlad po letih, vendar je pravi tip starega konservativnega liberalca. Mož je v svojem srcu bolj veren, kot vsi kričavi in hinavski klerikalci1 prečinske fare. Morda se bo komu zdelo neverjetno, da so na deželi še take vrste liberalci. ki v najhujši volilni borbi volijo župnika na svojo kandidatno listo, ampak vprašajte g. Faleskinija samega, če ni res pri zadnjih občinskih volitvah volil svojega najhujšega nasprotnika. prečinskega župnika v odbor. In tudi sicer pri zgradbi nove cerkve župniku ni nikdar odrekel podpore. Skratka, on je mož prav po božji volji. Da ni tudi po župnikovi volji, temu je kriv edin njegov greh, da rad bere tudi napredne liste. Ker je mož tudi izobražen in vobče spoštovan. ni pač nihče mislil, da mu bo škof. ali župniki domače in sosednjih far. delali kakšno oviro pri birmi, če mu bo treba iti za botra. Toda možje za vso vdanost do vere in cerkve žel zahvalo, ki razburja ljudi tudi obeh sosednjih far. V lepšo ilustracijo navedem le slučaj, ki ga je Faleskini^do-živel v sosednji fari Valta vas z župnikom. s katerim ima v političnem oziru sploh malo opraviti, ker spada Valta vas pod drugo občino. Župnik ga je, kakor pripovedujejo, kar na prižnici odklonil za botra. Ta župnikov nastop je razburil ne sanro prizadete starše za birmo določenih otrok, marveč splošno vse tudi sosednje fare. Ko je nato šel eden uglednih mož k župniku posredovat, naj vendar zaradi ljubega miru ne povzroča javnega škandala, je župnik trdovratno vztrajal na svojem stališču, češ če starši ne dobe drugih botrov, pa jim on preskrbi botre. S tem pa starši niso zadovoljni in so izjavili, da rajši svojih otrok sploh ne puste k bitmi. Ali ne sega ta slučaj Se globlje kot do rodbinskega praga? Ati se bo dobi! kakšen klerikalen poslanec, ki bo zgolj iz kurtuazije obsodil župnikov nastop proti tako odličnemu možu, kakor je g. Rudolf Faleskini? Gospod dr. Triller, Vi imate besedo. Pa Judi za g. Faleskinija naj bo to dobra šola. Polovičar starega liberalnega kopita, kot ga izdelujejo v Ljubljani, spada danes med staro šaro. V zaključek, da se ta slučaj še bolj osvetli, bodi pribito še sledeče-. Vsakdo bo mislil, da če je škof to novo vero glede botrov upeljal po deželi, mora to obveljati tudi za mesta. Zakaj sv. zakrament je vendar v mestu ali kje v kakšni kmečki fari isti in deli ga isti škof z istimi ceremonijami (samo škafi za denar v mestih niso tako polni). Ker se ie slučaj Faleskini in še več drugih že pretečeni teden raznesel po novomeški okolici, smo bili tembolj radovedni, kaj bo v Novem mestu s tistimi botri, ki so vse drugo le ne klerikalci, ki že bog ve kdaj niso bili pri spovedi in ki bero vse »brezverske« liste. Ali glejte to čudo: Brez vsakega zadržka so bili sprejeti za ga prinesel, Satan! Umri tedaj, kur-ba. zastrupljevalka!« Strašne psovke, plameneči klici strasti, besede razgaljene nesramnosti ... vse to se je gnetlo na njegovih ustnicah ... V par minutah je bil pripravljen, za pas si je zataknil močno bodalo z golo klino. Basinjak, ki je slišal šum in korake v kraljevi spalnici, je vstopil in dvignil roke proti nebu. »Sir! Sir!« je vzkliknil z rotečim glasom... »Molči! Jaz hočem v stolp...« Hotel je oditi; a zmanjkalo mu je sil... izmučen se je zgrudil v naslanjač ... Iz njegovih ust je bruhnila tako divja kletvica, da se je zvesti stari sluga stresel od groze. »Kaj se godi?« je vprašalo več glasov... Na čelu novodošlecev je bila prihitela Diana Poatješka, vsa zgolj napeta pozornosti in pričakovanja. »V stolp!« je zarohnel kralj. »Nesite me v stolp!« »Česa čakate, da ne ugodite povelju jegovega Veličanstva?« se je obrnila Diana k služinčadi.« Mignila je in štirje lakaji so prijeli kraljev naslanjač ter ga odnesli; Franc I. se je pomiril še tisti tre-notek. botra, in ko je škof njih birmancem podelil sv. zakrament, glejte, se ni vdrla zemlja pod njim in sveta zato ni bilo konec. Dnevni pregled. Za odstranjenje špionaže. Dokler imajo države same urade, ki špijo-nažo podpirajo, oziroma ki ocenjujejo podatke, ki so jih špijoni predložili, toliko časa je vse ono ogorčenje proti špijonom — hinavščina. Na interparlamentarni uniji na Dunaju je predložil dr. Licht zato predlog, ki se glasi: 18 interparlamentarna konferenca vidi v odstranjenju vohunstva močno stredstvo za zagotovitev miru in za zmanjšanje vojnega oboroževanja in nujno poživlja vlade, da na prihodnji haaški konferenci sklenejo štatute o odstranjenju špijonaže. »Naša politika tava za porazi!« To je najnovejši bojni klic nemškega spod. štajerskega »Volksrata«. V časih, ko si upajo pri naših c. kr. okr. sodnijah, razni, ustavne določbe teptajoči nacionalni petelini, nas obkladati z naj večjimi nasilstvi, mora ta patetična renegatska parola pač v vsakomur vzbuditi čudne občutke. Ker se je vlada enkrat pobrala tako daleč, da ščiti interes slovenskega okr. zastopa v Slov. Bistrici, je zagnalo vse naše neodrešeno nemštvo naravnost obupne klice, ki pa nimajo za se drugega, kot vedno se ponavljajoče denunciranje. o veleizdaj-niškein gibanju Slovanov. Te izbruhe čitamo dan na dan v naših sp. štajerskih dopisih nemških graških in lokalnih revolverjih. Namen je seveda kaj prozoren: hoče se oblastva spraviti pod nekak nemškonacional-ni časnikarski pritisk — kar se jim žal, le prepogostoma posreči — in dati težnjam raznih renegatov, ko-jim je gospodstvaželjnost nad ustavna določbe, lice, javnega mnenja! Seveda ti ljudje niso v izberah posebno iznajdljivi, kajti strankarska, ozir. nemško-nacionalna strast, jim pri tem daje celo pozabljati, da so baš oni — in to malokje huje, kot po Slov. Štajerju —■ bili vedno in so, z naporom vseh sil na delu, gojiti v svojcih edinole: velikonemško idejo, združitev avstrijskih Nemcev z — Nemčijo! To je veleizdaja, to so stremljeja, ki postajajo od dne do dne državnemu obstoju nevarnejša! Kdor le količkaj pozna psihologijo spodnje štajerskih renegatov, ve, da je to ščuvanje doseglo nekako vrhunec. Če bi merodajni »državoohranjajoči stebri med nami storili Nemcem nasproti v isti meri svojo dolžnost, kot jo store nam nasproti, bi se obtožne klopi naših c. kr. okrož. sodišč, veleizdajalcev — nemških — nikdar ne izpraznile! Tako pa. ko sme glavno zbirališče pangermanskih idej — »Marburger Zeitung« in kar je z njo v neposredni stiki — neženirano zastrupljati ljudsko dušo in tirati di-rekto v zločin najrazličnejše elemente, se ni čuditi, da si drznejo razni uskoki po Slov. Štajerju- tam, koder so zakrivili največje grehe, predrzno in smelo dvigati glave in — zahtevati od oblasti drug, Nemcem prijazni kurz! Je taka zahteva naravnost vnebovpijoča ironija in vredna — renegatov po Slov. Štajerskem, zlasti pa onih — v Slov. Bistrici! — Na drugi strani nas zamo-rejo taki pojavi seveda samo veseliti, saj nam kažejo, da se vsaj po nekaterih krajih začenja dvigati slovensko politično življenje iz dosedanjega močvirja politične in narodne indiferentnosti. Sicer pa ie v to že najskrajnejši čas, kajti zamujenega ie že itak premnogo. Ko je bil pred vrati, se je dvignil in vstal brez tuje pomoči ter se obrnil k njim, ki so mu bili sledili: »Da mi nihče ne vstopi!... Pod smrtno kaznijo! Kar se bo godilo tu notri, briga mene in nikogar drugega ...« Dvorjani in lakaji so se umek-nili in odšli, majaje preplašeno z glavami... Kralj pa je vstopil in zaklenil vrata za seboj... Ko je Diana Poatješka videla Franca I. stopiti v sobico v stolpu, je stekla v stanovanje prestolonaslednika Henrika, kjer je bilo vse črno ljudi; v svoji brezmejni predrznosti je izpremenila posvečeno formulo in viknila z zmagoslavnim glasom: »Gospoda, kralj bo umrl... Živel kralj!« In ogromna tolpa dvorjanov, krivečih se okoli bledega prestolonaslednika, je zarjula besno: »Živel kralj!« Ko je Franc I. vstopil, je zgrabil takoj za svoje bodalo. Renče je stopil naprej. Iskal je nje v tej poltemi. Trajalo je pol minute... in že so razbrzdavali ljubavni parfumi v njegovih žilah burjo pohote,. Prepa- Zakai ne gre dr. : usteršič pred sodišče? Na to vprašanje je odkritosrčno izblebetal farovški kranjski »Gorenjec«. Dr. Šušteršič zato ne gre pred sodišče, ker se boji — porotnikov. Torej: je le kriv! Zanimiv slučaj »Solnograškega zakona«. Znani izobčeni mašnik Hans Kirchsteiger v Solnogradu, dela klerikalcem vedno večjih in hujših preglavic. Izmislil si je — in mož najbrž ne tolmači svoje počenjanje napačno — da; ima kot človek in mašnik še vedno — ker mu blagoslov ne morejo več odvzeti — pravico, deliti sv. zakramente. Postavlja se zlasti glede sv. zakona na stališče, da se enkrat ločeni smejo še v drugič poročiti. V splošnem pa se do danes njegovi kolegi-mašniki drže načela, da ločenim ni to dovoljeno. Kirchsteiger je že na stotine poročil v par mesecih, ki so bili ločeni. V enem prvih slučajev, je zaradi tega bil ovaden drž. pravdništvu in to ga je dalo pod obtožbo. Kirchsteiger pa je bil oproščen. V pretečenih dne.vih pa je na ta način zopet poročil nekega graškega tiskarja, ki je bil od svoje žene postavno ločen, z drugo žensko. Prva žena pa je tiskarja — svojega moža — naznanila drž. pravdništvu v Gradcu zaradi bigamije (dvožen-stva), Kirchsteigerja pa radi pospeševanja k bigamiji. — Stvar je od več strani interesantna in se bomo z njo ob času še obzirneje bavili. Novoustanovljena Narodna čitalnica »Balkan« v Gorici naznanja, da priredi svojo prvo veselico dne 13. julija t. 1. v prostorih gostilne pri Krancu na Senenskem trgu z zelo bogatim vsporedom. Nastopijo razna pevska društva iz mesta in okolice. Omeniti moramo tudi, da nastopi lastni pevski zbor. Natančnejši vspo-red naznanimo pravočasno. Ne pustite otrok v bližino živine. Dveletni Franc Dormiš, kajžar-iev sin, je stal na paši v bližini krave. Ker se je pa krava branila muh, mahnila je z glavo nazaj, pri tem pa zadela z rogmi otroka in ga težko poškodovala. Škrlatinka. Ta otročja sovražnica še vedno razsaja v Novem mestu in bližini. V Novem mestu je obolel deček inženirja Samohrada in v Mirni peči otroci upravitelja postaje, v Podborštu pri Mirni peči pa več otrok. Vse stroge odredbe ne pomagajo nič. Strela je ubila v petek dopoldne po poldvanajstili blizu šentpeterske kapelice v Šmartnem pri Kranju 25 let starega fanta Petra Sušnika po dom. Brenkovega z Gorenje Save. Sušili so mrvo. Ko ie prišla nevihta, je stopil pod drevo in treščilo je. Blizu je bil njegov brat, kateremu se ni zgodilo ničesar. Ogenj. 16. t. m. okoli 1. ure popoldne je nastal v bajti Jurija Pre-mozarja v Predosljih ogenj, ki jo je z vso opravo popolnoma uničil. Požarni brambi se je posrečilo v bližini stoječa poslopja rešiti. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti Premozar-jeve žene. Škoda znaša okrog S00 K. Premozar je imel pa pri »Vzajemni zavarovalnici v Gradcu« zavarovano bajto za 1300 K in opravo za 400 K. Ljubljana. — Turnerji v Ljubljani. Včeraj je lilo celo dopoldne. Ne vemo sicer, ali se je oglasil stari slovanski bog dežja, ker je videl, da je po Slovenskem mnogo suše, ali se je razjezil pravi Jupiter Pluvius. — Bilo je tako, da so že dopoldne vsi nad veselicami obupali. Turnerji so bili torej mokri. den, blazen, kakor da ga odnaša vrtinec smrtnih sanj, je spoznal nato veliko posteljo, tisto široko posteljo, oltar ljubezni... In zdaj je zagledal njo! Bila je naga, krasna... trepetala je in koprnela, iztezaje roke proti njemu... Kakor bi trenil, je vrgel bodalo v stran ... Strgal je obleko raz sebe. Ona je priskočila k njemu, pomagala mu... zavalila sta se na posteljo v besnem objemu, vsa osvojena spet drug po drugem, pozabivši svoje sovraštvo, ne misleča na to, da sta otroyana. ne videča tvorov, ki so se odpirali na njiju ustnicah in njiju prsih kakor ostudni popki zla! Njiju hripavi vzdihi so napolnili sobo z jecljanjem smrti in naslade... njiju smradljiva sapa se je zlila v eno. Ure so bile ... ure so minevale. Bila je globoka noč... Onadva nista bila prižgala sveče... Franc I. je hropel, grgral v poslednjem krču. Magdalena ga je potipala; roke in noge so mu bile kakor led... Videla je. da umira... In zdajci se je razprhnila strast obeh, kakor da jo je odnesla mrzla vihra smrti... Edino, kar je še izzvalo y njiju, ie bilo hre.7iianie sovraštvo ... Policija se je pripravila za vsak slučaj. pa mesto ie bilo mirno. Turnerji so izzivali po mestu pod stražo pikel-havb. Mi smo videli enega — pod marelo. — Značilno, "čeraj se je vozil neki policijski komisar v tramvaju in ie govoril z nekim gospodom. Prišla sta tudi na pogovor o sokolih in komisar je rekel (seveda nemško): Danes imajo tudi sokoli > eine Festlich-k*ft«, menda so nalašč naredili. Ampak Je eden naj se oglasi, dobi takoj 14 dni ali pa en mesec. — Tako mnenje imajo torej gospodje. Kazen za sokola je že naprej določena — seveda t urne r jev ni vsak dan v Ljubljani. —Nekoliko več obzirnosti bi prosili. Včeraj dopoldne je kontroliral neki policijski stražni vodja stražnika pred kazino v »Zvezdi«. Vpil je nad njim tako, da se je zbrala cela množica ljudstva, ki se je zgražala nad priimki, s katerimi je bil obkla-dan ubogi »posten«, ki je imel čast stražiti.turnerje. Malo obzira na ulici bi od gospodov nemške policije pač prosili. — Pozabljena prepoved. V soboto popoldne so ljudje' naenkrat zvedeli, da se pred pošto ne sme stati. Pred pošto je bilo zadnja leta vedno nekako središče — v soboto pa so stražniki ljudi razganjali, češ da ne smejo tam stati. Ko so se ljudje temu čudili, so policaji rekli, da je to že1 neka stara prepoved, ki se pa doslej ni izvrševala. Mhm, razumemo. — Veselica Sokola H. se je vsled slabega vremena preložila na prihodnjo nedeljo. —- Kresna veselica Ljubljanskega Sokola se je vkljub dežju vršila v prostorih »Narodnega Doma«. Uspela je tako lepo, da smo bil bogato poplačani za to, kar nam je pokazil dež. Veselica se ie začela ob 7. zvečer v telovadnici. Nastopil je najprej naraščaj z vazami na orodju, potem so nastopile tri izborne telovadne vrste — za njimi so izvajale sokolice zelo precizno proste ženske vaje, njim je sledit nastop prostih skupin in na konec nas je presenetil ples v vajah ali — telovadba v plesu. Dve vrsti sokolov in sokolic sta s spremljevanjem klavirja izvajali lepe ritmične vaje, ki so bile za nas nekaj novega — in so dokazale, kaj se da v telovadbi doseči. Po vajah je bila veselica v gorenjih prostorih »Nar. Doma«, pri kateri je neutrudljivo igrala izborna kranjska godba. (Splošno se je opazilo. da sta imeli včeraj nastopiti v Ljubljani loška in kranjska godba, dočim Ljubljana ne premore svoje godbe. Ljubljanci — zaspanci!) Med veselico je zapel pevski zbor nekaj krasnih pesmi, ki so se z galerije razlegale po obširni dvorani. V stranskih prostorih so bili bufeti in razne zabave. — Prodajale so se rože in pavja peresa. V telovadnici pa se je razvil vesel ples. Letošnja kresna veselica je torej za Sokola krasno uspela. — S. F. K. Slavla, slavno nogometno moštvo iz Prage, igra v Ljubljani v sredo dne 2. julija po 6. uri popoldne, na kar že danes opozarjamo. To nedeljo (29. t. m.) igra Slavia v Zagrebu — iz Ljubljane pa pojde v Split, kjer igra 6. julija. — Poziv. Ker podpisani zadnje dni dobivam razna pisma, oziroma dopisnice, brez vsakega podpisa in to neresnične in žaljive vsebine, opozarjam dotično osebo, da preneha s takimi podlostmi, sicer sem primoran proti njej sodnijsko postopati. — Ljudevit Podobnik. — Kongres narodnih organizacij. V soboto zvečer se je vršil v Ljubljani v »Narodnem Domu« prvi sestanek za sklicanje kongresa v dneh 15., Z vsem svojim telesom je legla nanj, kakor da ga hoče zadušiti v strašnem bogokletnem objemu... Njeno trepetajoče grlo se je ponudilo ljubimcu, borečemu se s smrtjo... »Oh, ljubljeni moj,« je hropla, »ljubi me še... Ljubi me še!« On pa je izbulil oči ob tem strašnem prizoru svoje smrtne ure; videl je žensko, ki je ležala na njem, videl grlo, ki se je ponujalo njegovim ustnicam... V ogromnem naporu svojega smrtnega boja je odprl usta na široko, in besno, s pretresljivim krikom naslade, gneva in smrti, je zasadil zobe v njen snežnobeli vrat. Širok curek krvi je Preplavil obadva. Magdalena je zavzdihnila s slabotnim glasom in se iztegnila... mrtva... Blazne oči Franca I. so gledale mrliča. Ostudno režanje mu je raztegnilo krvava usta; objel jo le z obema rokama... To je trajalo kratek hip; jn v tem smehu in tem turobnem objemu je odrevenel tudi on Y večnem miru tolažilke — smrti. KONEC. 46. in 17. avgusta 1.1. Sestanek je bil prav dobro obiskan in so bili poleg 'drugih navzoči zastopniki _ sedmih društev. Zborovanje je otvoril gospod državni poslanec dr. Vlad. Ravnihar, ki je v daljšem stvarnem in temeljitem govoru pojasnjeval pomen tega kongresa. Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegli gospodje Deržič. Juvan. Černy, Vargazon, dr. Ravnihar, Pesek in Mlakar, ter se je sklenilo, da se vrši kongres v predlaganih dneh. vendar se pripravljalnemu odboru pripušča, da termin lahko podaljša. Sklenilo se je. pozvati vsa narodna strokovna društva za sodelovanje, ter da pošlje vsako društvo po 1 ali 2 zastopnika v pripravljalni odbor. Pripravljalni odbor se je izvolil sledeče: predsednik g. dr. VI. Ravnihar, v odbor pa gosp. R. Juvan, K. Cerny, L. Jelene, dr. Gosak, Planinšek, Mlakar, Robar, dr. Pestot-mk. Jeraj, Rak, Manica Romanova, Vargazon. Pesek, Deržič. Kelec jn Burgar, poleg teh pridejo v odbor še zastopniki društev, ki še do sedaj niso bili navzoči. Kongres bo velike važnosti za naše narodno strokovno gibanje in želimo, da se že sedaj odzovejo vsa narodna društva za sodelovanje pri kongresu. — Pripravljalni odbor za sklicanje kongresa ima jutri, v torek, ob 8. zvečer prvo sejo v prostorih N. S. Z. v »Narodnem Domu«. Prosimo vse gospode, da se seje polnoštevilno ude-leže. — Ciril-Metodov dan v Ljubljani. Odbornice C. M. ženskih podružnic v, Ljubljani imele so v soboto pod načelstvom gospe županje dr. Franje Tavčarjeve sestanek zaradi Ciril-Me-todovega dneva dne- 5. in 6. julija. Sklenilo se je, da odbornice in druge dame v Ljubljani preskrbe za to prireditev cvetke. One dame. ki ne morejo sodelovati iz kateregakoli moka. blagovolijo naj darovati cvetke. Rodoljubi in rodoljubne z dežele. kjer ne bo cvetličnih duevov. se prosijo, da pošljejo za Ciril-Metodov dan dne 5. in 6. julija kolikor mogoče veliko cvetk v Ljubljano. Cvetke se pošljejo na^gospo: Amalija Wider v Ljubljani, Šelenbttrgova ulica št. 30. — Nekaj cvetk iz Ljubljane se tudi lahko pošlje na zalogo v »Narodnem Domu«. — Ciril Metodov dan v Ljubljani. Piše se nam: Z veseljem sem bi al v slovenskih časopisih, da napravijo Ciril Metodove ženske podružnice v Ljubljani dne 5. in 6. julija t. I. Ciril Metodov dan v korist družbi. V Ljubljani se bode torej pobiralo po hišah in javnih prostorih »mal da>\ družbi na altar«! Nežne slovenske ročice ponudile bodo ido-čemu cvetko za »mal dar«.- Lepa ideja! Lep namen! D>al Bog. da bi prinesla ta naprava dosti sadu prepotrebni družbi! Ob tej priliki pripomnim. da ravno vsa večja mesta napravljajo zbirke v dobrodelen namen le potoni cvetličnih dnevov in ne s hrupnimi, dragimi veselicami. Veselice stanejo mnogo denarja, isto tako po zimi plesi in druge take naprave. Čistega dobička je pri takih veselicah v primeri s stroški vedno le malo. Ali ni bolj umestno, ako se daruje mesto drage pijače, in dr. polovico tistega, kar kdo namerava žrtvovati, v dobrodelen namen? Naša šolska družba ni nobeno politično društvo; ona skrbi samo za ubogo slovensko deco na mejah. Družba zida poslopja za otroške vrtce in ljudske šole; podpira revne šolske otroke z učili, obleko, v nekaterih krajih po zimi tudi s toplo hrano. Božičnice so prava dobrota na mejah, kjer pohajajo v družbine šole zlasti otroci revnih delavcev in obrtnikov. Ali ni to delo človekoljubno in rodoljubno? Ciril Metodova družba je torej zgolj dobrodelen zavod! Dobrodelne zavode pa moramo vsi podpirati, vsakdo po svojih močeh. To bodi vedno naše geslo, naša dolžnost! Vsak naj torej daruje, kolikor zmore: bogatin naj da par kronic, drugi nekaj 20vinarskih novcev, manj imoviti par lOvinarskih novcev, ubog delavec, ki trdo zasluži svoj kruh. pa 1 ali 2 dvovinarj«. Na ta način ne bfc nobenega odiranja, ampak bodo sami prostovoljni doneski. Iz malega postane veliko! — Šišenski Sokol priredi v slučaju lepega vremena 6. julija izlet v Postojno ter se udeleži veselice ta-mošnjega Sokola. V ta namen najel je Šišenski Sokol za isti dan obadva avtomobila, ki vozita sedal med Ljubljano in Celjem. S tem bode marsikateremu izletniku dana prilika, da se popelje mogoče vprvič z avtomobilom po krasni lepi cesti ter romantičnih krajih čez Vrhniko-Logatec-Planinsko dolino v Postojno. Pri tem naj bode že omenjeno, da se te vožnje lahko udeleže tudi izletniki teh krajev, ako se pravočasno zglase, ter ako bode temu prostor dopuščal. Cena vožnji bode jako nizka, ako se priglasi zadostno število udeležencev. Od teh avtomobilov bode eden odhajal iz Ljubljane, oziroma iz Šiške dopoldan, drugi pa popoldan, ter bode trajala vožnja eno uro in poL Natančnejši vožnji red se bode pravočasno naznanil. Na priglasc in eventualna vprašanja pa daje rado-voljna pojasnila brat Fran Ogrizek, Spodnja Šiška. — Kanalska dela na Mirju. Med Emonsko cesto in kolezijskim kopališčem na levi strani Gradaščice se gradi glavni kanal. Pred štirimi tedni, ko je bil na tej strani dovršen zbiralni kanal od Krakovskega nasipa do Emonske ceste, se je začel čez južna zelenjadna polja na Mirju kopati glavni kanal, ki bo v zvezi z glavnim kanalom v Gradaščici. Ta kanal se bo kasneje zvezal s kanalom na Tržaški cesti (c. kr. tobačna tovarna). oziroma s kanalom na Blei-weisovi cesti, tako da bodo sedanje in bodoče vile in hiše na Mirju stale ob dovršenem glavnem kanalu, s katerim jih bo treba zvezati le še s hišnim kanalom. Za zgradbo tega glavnega kanala od tobačne tovarne do onega ob Gradaščici je tudi erar prispeval 20.000 K. Dela bodo do konca jeseni končana. — Prizor s Tivolija. Včeraj po-' poldne pride mimo ribnika v Tivoli mlad in čedno oblečen mož, za njim pa njegova žena. s črno ruto na glavi. Oba gresta proti Švicariji drug za drugim. Med potjo je pa žena na ves'glas kričala in obkladala svojega moža s vsakovrstnimi priimki, kakor: »Ti si oče? Doma imaš otroke, ki stradalo, ti pa na tak način denar zapravljaš? Grem za teboj itd. Mož ni veliko govoril, ter je v pravem pomenu besede bežal v gozd pred svojo boljšo (pardon hudo in do skrajnosti razburjeno polovico). Ljudstvo pa v smeh! — Krasen vrt. Ako gre človek na Prule ob Gruberjevem prekopu, zapazi pri neki novi vili krasen vrt. Vrt ni ravno velik, je pa toliko bolj privlačen. Cvetlice in nasadi so tako lepi, da ljubitelja narave knr očarajo. Piscu posebno ugaja takozvano grozdjiče, ki je cepljeno na mladih leskah in izgleda kakor mlada čreš-njeva drevesca, ki so tako polna, da komaj držijo. Posestnikom vrtov bi se taka vzgoja vrtov zelo priporočala, posebno pa cepljenje grozdjiča na visoka stebla, kar je res kras hiš in vrtov. Zjutraj zgodaj ali pa zvečer za hlada se splača napraviti tam izprehod ter si vrt ogledati. •— Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bo vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1913/14. v nedeljo, dne 29. junija 1913 dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učcnci naj pridejo v spremstvu staršev in prineso s seboj krstili 11si m obiskovalno izpričevalo zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 5. julija od 9. ure dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako do-pošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se pa mo-rjo vsaj prej izpitom osebno pri ravnateljstvu. — V ponedeljek dne 30. junija 1.1. ob 11. uri dopoldne se vrši v dvorani mestnega magistrata povodom lOlet-nice Zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani slavnostno zborovanje. Na to zborovanje so s posebnimi vabili vabljene vse obrtne zadruge na Kranjskem, Spod. Štajerskem, Primorskem iri Goriškem. Želeti je, da se zlasti vse obrtne zadruge iz Kranjskega udeleže po svojih zastopnikih. Ob tej priliki se bode pokazala jasna slika, koliko zadrug je na Kranjskem, ki se prav nič ne zanimajo za zadružno življenje in katerim je kaj za razvoj in napredek obrtnega zadružništva. Radi pregleda želi načelstvo Zveze, da bi nevčlanjene zadruge svoje zastopnike že vnaprej pismeno priglasile z imeni in številom. — K banketu, ki se vrši povodom lOletnice Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani v pondcKek 30. junija ob 1. uri popoldne na vrtu hotela Tratnik, se je zglasiti pismeno ali ustmeno pri načelniku Zveze, g. Engelbertu Fran-chettiju, in istočasno izročiti znesek 3 K za kuvert brez pijače, do četrtka, 26. junija, ker se na poznejše zglasit-ve ne more več ozirati. Banketa se lahko udeleži vsak posamezen obrtnik in prijatelji obrtnega stanu, kakor tudi niih gospe in hčerke. Kakor se čuje, je za to prireditev precej zanimanja in pričakovati je precejšnjo udeležbo. Ako se zglasi več izven-kranjskih obrtnikov k tej prireditvi, se njim na čast priredi v nedeljo, 29. t. m., komers, ki bode pa pravočasno naznanjen potom časopisov. Delovadska šola za elektrotehniko na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913(14. to je 17. septembra 1913. Delovadska šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljati obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako. da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za vsprejem je treba dokazati: 1. da je prosilec do- vršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem šolskem letu, v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je učil kakega mehanično-teliničnega ali elektrotehničnega obr-ta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni rojstni list; b) zadnje ljudsko-šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v katere ie hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); d) učno izričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o ncomadeževanem vedenju, f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščetije plačevanja šolnine in de-lavniške takse. — Nov »orkester« se je pojavil dne 20. junija po 9. uri zvečer na Karlovški cesti. Mislili smo. da kje kakemu Lojzetu »ofirajo«. Ko pa pridemo do Gostinčarjeve »vile«, slišimo, da imajo grozovit prepir. Jezički so se sukali s hitrostjo 200 km v uri in glasovi so postajali vedno bolj hripavi. Pasanti. kateri so poslušali ta lepi koncert, so imeli res užitek. Sram nas je zapisati besede, s katerimi so se katoliške ženske obkladale. Pristno katoliška je bila tudi kletvica, ki jo je izustil mlad fantič, ki je priletel z neko drugo osebo iz »vile«. Gostinčarjevem atetu pa svetujemo, naj da napraviti še ena vrata, da se ne bodo prihodnjič več take lepe stvari slišale na cesto. — Papiga ie ušla. V slučaju, da jo kdo vjame, se prosi dotičnika, naj jo prinese nazaj proti nagradi g. Ivanu Mohoriču, krojaškemu mojstru. Sv. Petra cesta 6 ali pa upravništvu našega lista. — K»no »Ideal«. Mojsterski strel lovca ne leve«, ta velikanska ameri-kanska drama divjega zapada se bo predvajala jutri do četrtka v kino »Idealu«. Danes zadnji dan detektivske drame »Skrivnost Chateau Richmonda«. V petek »Zlatnik«, Nor-diskdrama z Valdemarom Ps.vlan-drom. — Loterijske številke. Dunaj: 31, 18, 32, 34, 81. Trst. Slovenski volilci! Danes. 23. t. in., Vas kliče sveta dolžnost, ki Vam jo nalaga Vaša slovenska narodnost, da oddaste vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom. S tem dokažete, da hočete biti »na syoii zemlji svoj gospod!« V treh volilnih razredih, so naši volilci sijajno dokazali, da umevajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi in oddajte jutri, dne 23. t. m., vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom. Ženska, ki nosi hlače. Na tem svetu je pač mnogo žen, ki nosijo hlače mesto svojega moža, lepše rečeno: ki svojemu možu dokazujejo, tako, da mora mož plesati, kakor mu žena igra. Eno takih žen ima nesrečni pek v ul. Giuseppe Caprin, Anton Frank po imenu. On je pravi Slovenec, njegova žena pa je zagrizena italijanska liberalna nacionalka. To ženče je svojemu možu ukazalo, da mora njen mož voliti za kamoraše in ta ubogi, obžalovanja vredni mo-žiček je tudi volil za italijanske na-cionalce. Da. da, prav obžalovanja vreden mož. ki se pusti tudi v narodnem oziru podjarmiti svoji ženi. Škoda, da ga žena še prav fino ne — natepe, ker je Slovenec. Šentja-kobčanom in drugim Slovencem toplo priporočamo ta parček s celo. pekarno in slaščičarno! * Morilec izvršil samomor na morju. Umor v Gradcu. Pred kakim pol letom je bil umorjen v Gradcu bogat trgovec, ki je tržil z živino. Dognalo se je, da je imel trgovec tisti dan, ko je bil umorjen, pri sebi visoko vsoto denarja. Pri umorjenem trgovcu pa niso našli nobenega denarja. znamenje, da je bil trgovec oropan in ubit. — Kdo naj bi bil ropar in morilec? — Oblasti v Gradcu so ugibale in poizvedovale, vendar se jim izpočetka ni posrečilo zaslediti roparja. Šele pozneje se jim je odprla pot. Neki mesar, ki je bil znan s trgovcem, je od dneva umora izginil iz Gradca in nihče ni vedel, kam je odšel. Kje ie mesar Klenrelch? Takoj so bile oveščene oblasti na mejah o umoru in ropu in kot osumljenec je bil mesar Karol Kien- reich, star 49 let. Izdana je bila tedaj za njim tiralnica. — Oblasti v Trstu in drugod na mejah so strogo pazile, da izsledijo Kienreicha, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. — Cas je hitel, in polagoma je bil čisto pozabljen umor in mesar Kienreich. Morilec Kienreich v Egiptu. Prebrisano je izvršil Kienreich umor in spretno ie znal priti čez mejo ter se odpeljal čez morje v Egipt, nepreviden pa je bil vendarle. — V mesecu aprilu namreč je prejel neki Kienrcichov sorodnik pismo iz Egipta. Pisal je mesar Kienreich, in poleg pisma je poslal tudi svojo fotografijo. O tem pismu so kmalu izvedeli sosedje in tako dalje, in naposled tudi oblastnije. Pismo s sliko je bilo takoj zaplenjeno in oblasti so se podale vnovič na delo. Avstrijski konzulat opozorjen. Oblasti v Gradcu so takoj sporočile avstrijskemu konzulatu v Aleksandriji o vsej aferi in so zahtevale naj se mesarja Kienreicha takoj aretira. Morilec Kienreich beži. Morilec pa je najbrže takoj zavohal. da ga oblasti zasledujejo, zato se je hitro pripravil na beg. Prodal je vse to, česar ni mogel vzeti s seboj, ostalo pa je spravil v velik zaboj in eno culo ter nato stopil na neki nemški parnik, ki je takoj odplul. — Avstrijski konzul pa je medtem iskal morilca brez uspeha. Po dolgem trudu je dognal, da je stopil gem trudu je šele dognal, da je stopil Kienreich na oni parnik ter se odpeljal proti Avstraliji. Parnik, seveda, ni vozil naravnost v Avstralijo, ampak napravil je tu in tam postajo. Avstrijski konzul je tedaj brzojavil v Port Said, kjer se je imel parnik ustaviti za nekaj časa. Od tamkajšnje oblasti je zahteval, naj aretirajo Kienreicha. ki pride v luko s tem in tem nemškim parnikom, zakaj ta človek je na sumu, da je morilec. V Port Saidu. Ko je priplul omenjeni parnik v luko Port Said. ga je že čakal na obrežju zastopnik avstrijskega konzula: a z dvema stražarjema. Zastopnik in stražarja so stopili na parnik in aretirali Kienreicha. toda zvezalo se ga ni. — Stopili so na suho. Ko-mai pa so napravili par sto korakov po obrežju, je prišlo do krvavega dogodka Morilec iztrga stražarju revolver. Morilec sc je nenadoma osuknil in udaril z vso silo zastopnika avstrijskega konzulata, nato pa je pograbil enega izmed stražarjev in mu je iztrgal revolver od pasa ter je nameril na stražnika. Kienreich »streli oba stražnika. Kienreich je ubil oba stražnika, nato pa je začel bežati z novima dvema umoroma na vesti. Mimoidoči ljudje, ki so bili priča temu groznemu prizoru, so začeli bežati za morilcem z namenom, da ga ujamejo. Toda ta je streljal na množico, k sreči pa ni zadel nobenega izmed zasledovalcev. Ko je izstrelil vse patrone, so stopili zasledovalci bliže ter so ga pograbili iti zvezali. Ondotni stražniki so ga nato odpeljali v tamkajšnje zapore. Proti Trstu. Iz tamkajšnjih zaporov je bil odpeljan morilec na Lloydov parnik »China«, ki je imel odpluti proti Trstu. Dne 14. t. m. je zapustil parnik luko Port Saida. Morilec Kienreich je bil zaprt v posebni celici z zvezanima rokama. Pri njem sta stala neprestano dva stražnika, ki sta pazila nanj. Morilec je skočil v morje z zvezanimi rokami. Štiri dni je že plul parnik po morju. Dne 16. t. m. je vozil ravno mimo otoka Kandija (Kreta), južno od Grške. Zjutraj okoli 5. ure je stal kapitan Elija Niketič na poveljniškem mostu in je opazoval okolico. (Ker je sedai na Balkanu vojska, je treba poveljnikom posebne pozornosti, ko plujejo mimo.) Naenkrat pa zagleda kapitan človeka, ki beži z vso naglico z zvezanimi rokami po krovu, skoči na ograjo in se vrže v morje. — Takoj je dal kapitan strojevodji signal: parnik z vso silo nazaj. Prihiteli so mornarji in spustili na ukaz čoln v morje, da rešijo človeka, a ta človek je bil Kienreich. Iskali so po vodi v okolišu, da bi kje ugledali njegovo truplo, a vse iskanje je bilo brezuspešno; morilca in samomorilca ni bilo nikjer; najbrže si je vtaknil kako utež v žepe, da se je potopil na dno. Po dolgem iskanju je odplul parnik dalje in v četrtek zjutraj ob 6. uri je prispel v našo tržaško luko. Ko se je parnik zasidral ob pomolu v prosti luki. se je podal na parnik »China« policijski nadzornik Pasquali z dvema stražnikoma, ki naj bi prevzela od kapitana morilca Kienreicha ter ga odpeljala v zapore. — Lahko si mislimo, kako se je začudil nadzornik Pasquali, ko mu je “kapitan povedal, da mu ne more izročiti zločinca Kienreicha, ker gnije na dnu sredozemskega morja. No, kapitan Niketič je povedal stražnikom vse, kakor se ie bilo zgodilo. — Policija je odpeljala s seboj Kienreichov zaboj in culo in sicer na policijski komisarijat v ulici Muda vccchia. Od tu odpošljejo vso to morilčevo prtljago v Gradec. In s.'*■ bo končana dolga zgodba o 'zločincu Kienreichu. Najnovejša telefonska in brzojavna poročna. VEDNO HUJŠE. V srbsko - bolgarskem sporu ni še nobenega obrata. Srbija je zavrnila bolgarske zahteve glede demo-? bilizacije, zahteve, ki so za Srbijo nesprejemljivi. Vedno močnejši je pa šepet, da pride spor pred konferenco!: veleposlanikov, ki bodo pa začeli pogrevati stari^ program o avtonomni Makedoniji. Šovinizem v Bolgariji ie dosegel vrhunec: Macedonija jim ponienja: »Neosvobojeni del domovine, ki čaka rešitve.« — Glede konference mirt. predsednikov še ni nobene gotovosti, se li bo vršila ali tte. Rusija seveda pritiska na fo, da bi se vršila. Upanje je čimdalje manjše, se stvar mirno poravna. PAŠIČ DEMISIONIRAL. Belgrad, 23. junija. Vsled neze-dinj.uija glede dnevnega reda skup-Štine. je podal Pašič demisijo. (Potrjena vest še ni.) GRŠKI KRALJ NI HOTEL SPRE-JETI V AVDIJENCI. Atene. 23. junija. Bolgarski general Sapčev je zaprosil v Solunu za avdijenco pri kralju. Nato so mu odvrnili. da naj se priglasi v avdijenčno polo, kar je general tudi storil. Toda krali Konstantin je odpotoval iz Soluna, ne da bi bil sprejel generala v avdijenci. »NEOSVOBOJENA DOMOVINA«. Sofija, 23. junija. Na shodu »odbora za narodno ujedinjenje«, kjer je imel veliko besedo voditelj Radoslavov. se je proklamirala enotnost in nedeljivost bolgarske »domovine«. Na kralja in na vlado se je poslal apel, da se da armadi nemudoma povelja; udreti v »nerešeni del domovine«, pregnati njene osvojilce Srbe, da se na takšen način prinese še ne-svobodemu bolgarskemu ljudstvu odrešenje. (Kakšne vojne si nadevajo ime, da so — neosvobojevalne!) S ČRNE GORE. Cetinje, 23. junija. Ministrski predsednik Vukotič se je podal v Peč. da odide od tam v Belgrad. odkoder pojde na ministrsko konferenco v Petrograd. VILJEM NAMIGAVA DUNAJU, NAJ BO MIREN. Dunaj, 22. junija. V političnih krogih se govori, da je te dni vladal med Dunajem in Berlinom zelo živahen razgovor. Nemška vlada dela na Dunaju vztrajno na to. da se tam začne položaj na Balkanu mirnejše presojati. Govori se, da je cesar Viljem osebno posredoval, da bi njegovo jubilejno leto ne bilo vznemirjeno vsled kakšne evropske konfla-gracije. Nemška vlada je za mir in zato podpira v tern smislu tudi ruske težnje. Vsled te inervencije je vlada na Dunaju svoje obnašanje opustila. Ker je pa Bolgarija hrano za svojo megalomanijo črpala na Dunaju, je vsled tega tudi njeno vprašanje seda* mirnejše. OBEŠANJE V CARIGRADU. Carigrad, 23. junija. Proces proti morilcu Mahmud Sefket paše je trajal do 1. ponoči. Danes bodo morilci na raznih krajih mesta obešeni. NEMŠKI KULTURONOSCI. Pariz, 23. junija. V onem delu Kongt, ki je pripadal Nemčiji, so Nemci z domačini tako nečloveško ravnali, da so se ti naposled uprli in ubili enega oficirja in 12 strelcev. Povsod, v vseh krajih, ki so zasedeni od Nemcev, je vladalo strašno razburjenje; nasprotno je pa v francoskem kraju vladal popoln mir. In Francozi so naposled preprečili, da! niso nečloveško trpinčeni domačini pobili ohole mučitelje švabskega pokol jenja. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. -- Skupno več dijakov, .naj-nižla cena. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! A.T A.T AT AT AT J Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" t Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Naznanilo preselitve! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se z današnjim dnem preselil iz Trubarjeve ulice Učenka se takoj sprejme v kon-iji A. Lukič. Pred Škofijo 19. 527-3 Hiša, ki se dobro obrestuje, radi rodbinskih razmer proda, pove »Prva anončna pisarna«. Zdravnik želodca (prej graver Černe). Priporočam se slavnemu občinstvu, da mi ostane še nadalje naklenjeno ter priporočam svojo novo in bogato : zalogo zlatnine in srebrnine. : Lastna delavnica za popravo ur. WŠ = PETER GORNIK. Edna posebnost likerja je Kupim lovsko dvocevko, lan kaster puško. Matija Rozman, Sto žice. 540-; je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Poletne Ilstraste čepice naredi najceneje F. Žagar. Ljubljana. Stari trg 32. 544-2 Ugoden nakup! Ugoden nakup! Na prodaj je (krasna dvonadstropna hiša, posebno solidno zidana) v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 31. K hiši pripada okoli 840 m2 dvorišča in okoli 700 m* vrta ob Bleiweisovi cesti ter dve postranski stavbi h glavni hiši prizidani, okoii 17 m dolgi in okoli 6 m široki. Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni. Porabljivo za gosposko bivališče kakor tudi za vsako obrt in trgovino, izredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevom, event. tudi garažo, na najbolj prometnem mestu med juž. in državnim kolodvorom, oziroma v posredni bližini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izredno ugodna prilika. Vse, kar se proda, se lahko ogleda ob delavnikih od 4.—6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11.—12. ure dopoldne. Pismene ponudbe in vprašanja na = JOS. ZIDAR, Ljubljana. = Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov Popravila se izvršujejo točno in solidna se dobi elegantni damski prašni mantelj ali pralni kostum. Ravnotako za K 10-— listrasta ali jralna obleka za gospode Od K 6’— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5. Kupujte „Dau“. Tkan** ie edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.1 je najbolje informi-D.1SCU1 ran slov. dnevnik. T\on^ 'Je.: edini slovenski pl/cul dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah m praznikih, nfln« je najodločnejši ne-ftUail odvisni jutranji list. ie Ncenejši napr. 0.1/0.11 dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70. Tka«** je razširjen v naj-lltTfUl širših ljudskih slo-" jih, ker ga vsakdo rad čita in je zato Jako uspešno ogla* ievanje v njem. TWn“ Ponaša interesantne pisali in znamenite zgodovinske romane. Tkora** prinaša znamenite >9isau sodobne politiške karikature. non“ ie odločen zagovor-i,isail nik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. biše na Turjaškem trgu fpg*’ je na prodaj vsakovrsten stavben materija! strešna in zidna opeka, stavben les, kamenje za nasipanje (šuta) itd. štd. Povpraša se v pisarni V _I. L- U V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d. ooo Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv :: Stereotipija :: Ček. račun štev. <6.307. se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. Litografija v Levstikovi ulici Telefon štev. 118. »Ljubljanska kreditna banka1* Ljubljani &S£S5A&USS£S££SSS£SS££!£SU£ZS Priglasnica Podružnice: Nplit, Celovec, Trst, Croriea, Sarajevo, Celje Podpisani bi kupil: .... kom. srečk I. avstrijske državne razredne loterije d K 200'— (cele) „ „ 50'— (četrtinke) „ „ 25'— (osminke) ter prosi za prospekt in druge tiskovine. Ime in naslov (čitljivo): Kot znano iz časopisov, je bil pred par dnevi sankcijoniran zakon o ustanovitvi avstrijske državne razredne loterije, dočim se bode ustavila polagoma sedanja, takozvana mala loterija. Vsako leto bodeta prirejeni 2 razredni loteriji, obsegajoči vsaka 100.000 srečk, izmed katerih se mora izžrebati 50.000 srečk, tako da je izžrebana vsakav druga srečka z dobitkom. Cela srečka bode stala K 200-—, plačljivih v 5tlh obrokih (razredih) a K 40—, poleg tega pa se bodo izdale tudi četrtinke (a K 50 —) in osminke (a K 25—). Prvo žrebanje se vrši že 1. novembra 1913. V prvem razredu je največji dobitek K 60.000*—, v drugem K 70.000*—, v tretjem K 80.000 —, v četrtem K 100.000*—, v petem K 300.000*— in posebna premija K 700.000*—, skupno torej K 1,000.000-—. Poleg teh glavnih dobitkov je pa določeno tudi mnogo drugih velikih dobitkov k K 50.000’—, K 60.000-—, K 100.000’—, K 200.000'- . Z ozirom nato, da je edina pri nas dovoljena razredna loterija in ta pod izredno ugodnimi pogoji (vsaka druga srečka mora biti izžrebana) je umevno, da je že sedaj zanimaje za te srečke zelo veliko. Zlasti priporočljivo je, da se združi več oseb, ki si nakupijo večje število srečk, tako da vsak član družbe sodeluje pri večjem številu srečk. Da zamoremo uposlati vsakemu p. t. Interesentu pravočasno odnosne prospekte, dati pojasnila 1.1. d., prosimo že sedaj, Izpolniti predloženi Izrezek in ga poslati na naš naslov. Ta priglasnica je za vsakega brezobvezna in se torej tudi lahko prekliče ozir. spremeni. »LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« V LJUBLJANI, Stritarjeva ulica št. 2.