sila. Pri Vačovnikovih je imel zbor materialno in duhovno podporo.
Najvišje občinsko priznanje na kulturnem področju Napotnikovo plaketo pa je letos prejel Silvo Tamše. Takole piše v obrazložitvi: „Svojo glasbeno pot je začel v nižji glasbeni šoli, študij pa je nadaljeval v Gradcu in Ljubljani. Dolga leta je bil reden član orkestra Ljubljanske opere. Poleg tega je vzgajal mladino na raznih glasbenih šolah. Bil je tudi ustanovitelj "kmečke godbe. Po vrnitvi v Šoštanj je svoje delo najprej namenil vzgoji mladih na glasbeni šoli in bil dolga leta tudi ravnatelj. Svoje znanje je uveljavljal tudi v delavski godbi Zarja Šoštanj in z njo osvojil veliko priznanj na republiških tekmovanjih pihalnih orkestrov v različnih jakostnih skupinah, prav tako na gostovanjih v tujini in domačih koncertih. Silvo Tamše je za godbo prirejal in pisal tudi razne skladbe. Poleg tega je ustanovil še orkester. Elektra ter gasilski pevski zbor tovarne usnja v Šoštanju. Velike so njegove zasluge pri tradiciji glasbenega življenja v dolini in vzgoji prenekaterih dobrih glasbenikov, ki z uspehom nadaljujejo njegovo delo."
po telefonu
-
i
STEVILKA6 (760)
cena 25 dinarjev	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	titovo velenje, m. februarja 1985
Izvršni svet Sob Velenje
Podprli vključitev velenjske banke v splošno banko Celje

Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje izvršnega sveta je bila obravnava vključitve Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje v Ljubljansko banko Splošno banko Celje. Kot gradivo za to obravnavo so prejeli člani izvršnega sveta elaborat obeh bank, pobuda za integracijo pa je bila podana na izvršnem svetu Slovenije oktobra lani, in sicer ob obravnavi informacije o možnostih in pogojih za nadaljevanje sanacijskega postopka v Gorenju. Iz predloga izhaja, da naj bi banke sodelovale pri devizni sanaciji z odpisom 32,9 milijonov dolarjev, od tega sistem ljubljanske banke 21,9 miljonov dolarjev. Osnova za takšno delitev med bankami so bile zapadle devizne garancije. Vseh 21,9 miljonov dolaijev je bilo lociranih v Titovem Velenju, torej bi ta obveznost v celoti odpadla na Temeljno banko Velenje.
Ljubljanska banka Združena banka je v nadaljnjem postopku izkazala pripravljenost sodelovati pri tej sanaciji, vendar po predhodni združitvi Temeljne banke Velenje in Splošne banke Celje.
Predlagan elaborat o združitvi ' Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje v Ljubljansko banko Splošno banko Celje med drugim tudi predvideva, da bi oblikovali po združitvi obeh bank širšo tizičiio skupnost za premagovanje nastalih dohodkovnih težav, saj je fina.ično breme zelo veliko in bi pomenilo oteženo poslovanje članic banke. Ljubljanska banka Združena banka je po združitvi velenjske in celjske banke pripravljena zagotoviti solidarnostno razreševanje teh težav. Ta združitev bank naj bi bila tudi začetek preobrazbe slovenskega bančništva, kot je navedeno v elaboratu pa bo tudi zagotavljala večjo možnost prilagajanja kriterijem za varovanje rizika in likvidnosti banke. Večja koncentracija finančnih sredstev bo omogočala učinkovitejše zagotavljanje dopolnilnih sredstev za tekoče poslovanje in uresničevanje -razvojnih programov članic, rentabilnejše
poslovanje banke in izvajanje ukrepov kreditno monetarne politike. V elaboratu je tudi poudarjeno, da Gorenje kot sistem presega finančne zmožnosti vsake posamezne banke, pa tudi celjske in velenjske skupaj, zato bo za nadaljnje poslovno sodelovanje uporabljen konzorcialni pristop. Na ta način bo zagotovljen nemoten razvoj Gorenja, s tem pa posredno tudi članic nove banke.
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so sicer podprli vključitev Ljubljanske banke Temeljne banke v Splošno banko Celje in sprejeli elaborat in izhodišča o vključitvi, vendar pa so poudarili, da je elaborat premalo ekonomsko upravičen. Izhodišča je potrebno dopolniti v delu, kjer se opredeljujejo vprašanja pokrivanja deviznih razlik Gorenju, tako da bo dosežena čim večja enakopravnost dosedanjih članic s članicami, ki se vključujejo. Poudarili so, da je treba to vključitev velenjske banke v Splošno banko Celje razumeti kot začetek procesa reorganizacije bančništva v Sloveniji. Člani izvršnega sveta bodo zato dali pobudo republiškemu izvršnemu svetu, da prične z aktivnostmi, prav tako pa naj republiški izvršni svet zavzame stališče o združitvi Temeljne banke Velenje s splošno banko Celje. Na zadnji seji izvršnega sveta so med drugim potrdili tudi rokovnik, kako naj bi potekale obravnave izhodišč in smernic za združitev bank. Ze v teh dneh bodo pripravili sestanke z direktorji in vodstvi družbeno političnih organizacij oz-dov. V pomladnih mesecih pa naj bi delavci na zborih delavcev potrjevali samoupravne sporazume o združitvi bank, banki pa naj bi bili združeni že letos jeseni ali najkasneje do konca leta, ta združitev pa mora vsekakor prispevati k dokončni sanaciji Gorenja.
Naj ob koncu zapišemo še, da predvideva predlog samoupravnega sporazuma in drugih pripravljenih gradiv, da bo bodoča velenjska poslovna enota Ljubljanske banke zadržala zelo veliko samostojnosti.
Med pogovori
Od nedelje do torka so se skozi mraz in sneg prebijali mladi iz občine Velenje na vsakoletnem tradicionalnem pohodu po poti legendarne Štirinajste. Pohod so začeli v Titovem Velenju, sklenili pa so ga tokrat izjemoma v Topolšici ter tako počastili
Gorenje
Delovni obisk predsednika ZS J
V ponedeljek je Gorenje obiskal predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Bogdanov-Sen-ko. Tu si je skupno z Marjanom Orožnom, predsednikom republiškega sveta ZSS, Zdravkom Krvi-no, članom zveznega predsedstva in nekaterimi sodelavci najprej ogledal proizvodnjo in se seznanil s pogoji dela v nekaterih obratih tega našega velikega proizvajalca bele tehnike, nalo pa se je na sedežu sozda pogovarjal z vodstvenimi delavci in sindikalnimi aktivisti iz
Gorenja o aktualnih problemih gospodarjenja in o družbenoekonomskem položaju delavcev.
Vodstveni delavci so goste seznanili predvsem z ukrepi sanacije v Gorenju in z aktivnostmi, ki bodo zagotovile nadaljnji razvoj tega našega industrijskega giganta. Pri tem so opozorili tudi na pomanjkljivosti, ki so prisotne v našem sistemu in ki ovirajo uspešnejše gospodarjenje in uveljavljanje na tujih trgih. Glav-
spomin na zmago naših čet in podpis kapitulacije nemških enot za jugovzhodno Evropo, ki je bil pred štiridesetimi leti opravljen v tem kraju.
Občina Velenje - ob kulturnem prazniku
Podelili priznanja za bogato delo
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, se je po vsej Šaleški dolini zvrstila vrsta proslav. Osrednja, svečana akademija pa je bila v petek zvečer v domu kulture v Titovem Velenju.
V	kulturnem programu sta,poleg mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja nastopila še Silva Mlinar in Kari Seme, ki sta recitirala pesmi članov literarnega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje.
Na svečani akademiji so podelili tudi najvišja občinska priznanja s kulturnega področja. Napotnikovo priznanje so prejeli: Ana Gla-močak, dolgoletna članica Gledališča pod kozolcem iz šmartnega ob Paki za prispevek k uspehom skupine na festivalih in srečanjih od -Trebinja do poljskih Ka-towic. Priznanje si je zaslužila tudi za nesebično spodbujanje mladine za kulturno dejavnost; Darinka Kramar je bila organizatorka DPD Svoboda v
na pomanjkljivost je menil direktor Herman Rigelnik je v razdrobljenosti našega združenega dela, to pa za sabo vleče tudi kopipo drugih težav, kot so cenovna neskladja, tehnološka zaostalost, nekonkurenčnost na tujih trgih . . .
Dušan Bogdanov-Senko ter Marjan Orožen pa sta po uvodnih obrazložitvah menila, da je zelo spodbudno, da se je y Gorenju kljub ukrepom družbenega varstva samoupravljanja okrepilo in da si delavci ž vsemi močmi prizadevajo za uspešno izvedbo sanacije in nadaljnji tehnološki razvoj. To pa je tudi naša edina izbira, saj bomo preko nakopičenih težav prešli le z produktivnejšim, boljšim in kakovostnejšim delom. Strinjala sta se, da moramo več narediti tudi za povezovanje združenega dela v Jugoslaviji, saj razdrobljeni kot smo sedaj, ne moremo več uspešno konkurirati tujim firmam.
Predsednik zveze sindikatov Jugoslavije je ob koncu obiska menil, da je izvedel marsikaj, kar potrjuje sprejete ali zamišljene usmeritve naših sindikatov in kar bo koristno uporabljeno pri nadaljnjem delu ter pri pripravi kongresa v prihodnjem letu.
bz
Velenju. Poleg družbenopolitične dejavnosti je mnogo delala še na kulturnem področju, posvetila se je predvsem lutkovnim in dramskim sekcijam. Veliko pa je pripomogla tudi pri razširitvi kulturnega življenja v Šentilju; kulturni center Ivan Napotnik — .muzej dosega v zadnjih letih vidne rezultate na področju varstva*kul-turne dediščine ter pri urejanju in moderniziranju muzejskih zbirk. Zelo uspešno pa so delavci muzeja pripravili seminar in razstavo ob 150-letnici Josipa Vošnjaka; Edo Upnik je eden od ustanoviteljev pevskega zbora v Skalah, prej pa je bil dolgoletni član moškega pevskega zbora Kajuh iz Šoštanja; mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj praznuje letos 15-letnico uspešnega dela. Letos je zbor že drugič zapored prejel na republiškem tekmovanju Naša pesem v Mariboru bronasto plaketo. Prireja pa tudi uspešne samostojne koncerte v občini in izven nje; Alenka Podgoršek je prejela Napotnikovo priznanje za dolgoletno delo v amaterskem gledališču iz Šmartnega ob Paki. Prizadevna je tudi pri organizacijskem delu kulturnega društva Šmartno ob Paki; Polde Rober je marljiv član Šaleških likovnikov. Poleg tega, da sam ustvarja, je tudi organizator likovnih kolonij, skrbi za izobraževanje ljubiteljev likovne umetnosti. Njegova velika zasluga pa Je pridobitev galerijskih in razstavnih prostorov v Mayerjevi vili v Šoštanju; Marjana Štumberger je že pred 21 leti na osnovni šoli Gustava šiliha v Titovem Velenju osnovala prvo šolsko glasilo in bila njegova mentorica. Tri leta je
uspešno vodila mladinski pevski zbor te šole. Med svojimi učenci je ves čas vzbujala ljubezen do pisane besede in jim oblikovala odnos do knjige; Jože Vovk že sedmo leto neutrudno razteguje meh svoje harmonike pri folklorni skupini Oljka iz Šmartnega ob Raki. Svoj čut za ljudsko glasbo uspešno prenaša tudi na mlajše rodove. Poleg tega sodeluje pri zbiranju in iskanju folklornega gradiva za študij ljudskih običajev iz okolice Šmartnega ob Paki; Magda Zalar je več kot dve desetletji marljivo delala v šolskem kulturnem društvu, šest let v takratnem DPD Svoboda Velenje, na šoli je vodila dramski in likovni krožek. Bila je animatorka in režiserka mnogih lutkovnih in gledaliških predstav. Velik pa je njen delež pri prenašanju ljubezni in spoštovanja naše kulturne dediščine na mlajše rodove; Alojz Dobrnik, Jože Pirečnik, Anton Podvratnik, Jože Turinek, Anton Urbane so dolgoletni in prizadevni člani godbe Zarja iz Šoštanja. S svojo nenehno prisotnostjo in privrženostjo godbi so pripomogli k dvigu kulturne ravni v naši občini.
Napotnikovo diplomo sta prejela: Marjan Stropnik za več kot dvajsetletno delo pri Rudarski godbi Velenje. Tudi kot solist dosega izjemne umetniške dosežke. Zadnjih pet let uspešno vodi mladinski pihalni orkester in z njim dosega na gostovanjih doma in v tuiini vidne uspehe; Terezija Vačovnik dela na kulturnem področju že več kot 50 let. Po vojni je postala članica mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja in je še danes njegova gonilna
Med podelitvijo priznanj
TOPOLŠICA — V tem kraju bo tudi letos turistično društvo pripravilo pustni karneval. V nedeljo ob 14. uri bo pustni sprevod krenil izpred gasilskega doma proti hotelu Vesna. Organizatorji napovedujejo, da bo sprevod zanimiv, saj si bodo marsikoga »sposodili«, nato vabijo krajane, da si ga ogledajo.
SKALE — tudi y tem kraju v pustnih dneh ne bodo držali križem rok. V soboto popoldne bodo pripravili pustni karneval in kot smo slišali se bodo popeljali tudi po Titovem Veleniu. Zvečer pa se bodo zbrali na veselem pustnem rajanju v tamkajšnjem gasilskem domu.
MISLINJA — TVD Partizan Mislinja vabi ljubitelje smučarskih skokov na ogled tekmovanja za pokal coete. Na 65-metrski skakalnici bodo nastopili mladinci in člani. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri.
TI TOVO VELENJE — Vsi tisti, ki dobro smučate ali pa ne, vas Zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje vabi na pustni torek ob 16. uri na smučanje v maskah na smučišču v Šaleku. Posebna komisija bo ocenjevala izvirnost posameznih mask, najboljše tri pa nagradila s praktičnimi nagradami. Smučanja v maskah se lahko udeležijo občani vseh starosti.
Termoelektrarne Šoštanj
Motnje v samoupravnih odnosih
Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga delegatom občinske skupščine, da sprejmejo sklep za odpravo razlogov, ki so lahko podlaga za začasen ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Termoelektrarne Šoštanj. V tej delovni organizaciji so že drugič ha referendumu sprejemali samoupravni sporazum o združevanju v sozd REK, vendar pa ga niso sprejeli. To pa pomeni zaostajanje v procesu uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov delavcev v celotnem sozdu.
Predlog omenjenega sklepa so člani izvršnega sveta podprli, potrdili pa naj bi ga delegati občinske skupščine. Za njim nalagajo DO TEŠ*tozdoma Vzdrževanje in TEŠ II, da v roku šestih mesecev odpravijo razloge, ki povzročajo, motnje v samoupravnih odnosih , oziroma, ki so podlaga za začasen ukrep. Med drugim morajo odpraviti vrsto kadrovskih pomanjkljivosti, izdelati kvalitetne prograrr * dela vseh samoupravnih organov, organizirati kvaliteten
program izobraževanja vseh delegatov samoupravnih organov in delegacij ter vodstvenih delavcev tozdov in delovne organizacije.
t
Pripraviti morajo analizo o učinkovitosti obstoječe samoupravne organiziranosti v okviru delovne organizacije ter zagotoviti pravočasno in kvalitetno pripravo gradiva za samoupravne organe. Z dograditvijo samoupravnih aktov o nagrajevanju je potrebno zagotoviti, da bodo boljši delovni rezultati, večja prizadevnost in pripravljenost za delo v uresničevanju politike nagrajevanja tudi ustrezno materialno spodbujeni. Zagotoviti pa je treba tudi redno, pravočasno, točno, popolno in razumljivo obveščanje vseh delavcev. Vrsto nalog morajo uresničiti tudi na področju svobodne menjave dela ter opraviti še nekatere druge aktivnosti. V kolikor tega ne bodo uresničili, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagal delegatom občin»..i. skupščine v sprejem začasen ukrep družbenega varstva.
Občinski odbor Rdečega križa Velenje
Kar 11 odstotkov občanov krvodajalcev
V soboto dopoldne so na pro-gramsko-volilni skupščini pregledali in ocenili delo v preteklih petih letih člani predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje, predstavniki krajevnih organizacij in aktivov iz delovnih organizacij ter mladi člani Rdečega križa iz osnovnih šol.
Dejavnost teh humanitarnih organizacij, kjer pač te so, je bila pestra, uresničili pa so tudi večino načrtovanih nalog. Skrb za človeka pomoči potrebnega je bila v ospredju prizadevanj vseh članov in aktivistov Rdečega križa. Zelo dobre rezultate v občini beležimo na področju krvodajalstva. Kar 11 odstotkov oVjrov je krvodajalcev.
Nekoliko slabše je bilo delo v preteklih letih pri nudenju nege na domu in izvajanju sosedske pomoči.
Najpomembnejše naloge teh človekoljubnih organizacij v tem in tudi prihodnjih letih morajo biti zdravstveno prosvetljevanje občanov, nudenje pomoči invalidom,
starejšim krajanom in drugim pomoči potrebnim, v ' vrste krvodajalcev pa je treba pridobiti še več mladih, so poudarili razpravljalci. Aktiviste in člane odbora Rdečega križa pa čaka v letošnjem letu veliko dela pri ustanavljanju humanitarnih organizacij v mestnih krajevnih skupnostih.
Na sobotno programsko-volilni skupščini so udeleženci izvolili tudi novo predsedstvo občinskega odbora Rdečega križa Velenje.
Namesto Jožeta Medveda, ki je bil predsednik te človekoljubne organizacije kar 21 let, so izvolili Staneta Zula. Ob koncu pa so podelili še priznanja, ki so jih prejeli vse krajevne organizacije Rdečega križa, aktivi v delovnih organizacijah in mladi člani na os-novr,'li šolah. Za dolgoletno in prizadevno delo je prejela zlati znak republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Marija Horvat, plaketo predsedstva Rdečega križa Jugoslavije pa Tomo Hudoletnjak in Stane Zula.
Priznanje za Staneta Zula
Akcija za pomoč lačnim v Afriki
Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je pozvala vse delovne ljudi in občane, naj se vključijo v akcijo zbiranja pomoči za lačne v Afriki:
..Tragične razmere v Afriki, kjer mnogi narodi stradajo zaradi dolgotrajne suše, vsak dan zaradi lakote umre na tisoče ljudi, so na moč vznemirile tako jugoslovansko kot svetovno javnost. Čedalje bolj se krepi prepričanje, da je nedodpustno, da so v današnjem času splošnega napredka nekateri narodi nenehno in množično izpostavljeni stradanju in nedohranje-nosti, kar ni le posledica suše, temveč predvsem splošnega težavnega gospodarskega položaja držav v razvoju.
Težavne razmere v posameznih afriških državah so spodbudile svetovno skupnost, da je preko Združenih narodov in drugih organizacij izrazila pripravljenost omiliti njihov težavni položaj.
Neuvrščene države, med njimi tudi Jugoslavija, so na osnovi načel in ci|jev svoje politike sprožile po-
sebno akcijo za pomoč tem državam."
Zalo SZDL Jugoslavije poziva vse delovne ljudi in občane, naj se pravočasno in množično vključijo v splošno jugoslovansko akcijo za pomoč ogroženim zaradi lakote v državah Afrike.
Poleg denarnih sredstev se pomoč zbira tudi v hrani, obleki, šotorih, zdravilih, sanitarnih ekipah, ipd.
Denarna sredstva nakažite na žiro račun: Rdeči križ Slovenije — Republiški odbor, št. 50101-678-51579 .,za Etiopijo" ali „za Afriko".
Ostala pomoč pa se zbira pri Občinskem odboru Rdečega križa Velenje, Stantetova 3, ki skrbi za zbiranje evidentiranje, skladiščenje in odpošiljanje pomoči.
Med prvimi v naši občini so se v akcijo za pomoč vključili člani amaterskega gledališča pod kozolcem iz Smarthega ob Paki, ki so celotni izkupiček z nedeljskega gostovanja Letušu namenili lačnim v Etiopiji.
Elektrokovinarska oprema
Obisk kitajske delegacije
Pred dnevi so obiskali Elektro-kovinarsko opremo v Titovem Velenju predstavniki West China Mechanical Automation Institute pokrajine Sichuan na Kitajskem.
Njihov gostitelj v Jugoslaviji je Lesnina iz Ljubljane, v Elektroko-vinarsko opremo pa so prišli, zato ker želijo postaviti tovarno pohištvenega okovja. Ogledali so si to proizvodnjo in pokazali za tehnologijo Elektrokovinarske opreme zelo veliko zanimanje. V teh dneh bo pripravila Lesnina posvet, na katerem naj bi se jugoslovanski proizvajalci dogovorili, kaj jim lahko ponudijo. Elektrokovinarska oprema je pripravljena v začetku dobavljati pohištveno okovje ter svetovati strojno opremo, za določene vrste pohištvenega okovja pa tudi tehnologijo jn proizvodni p/o-ces. S predstavniki omenjenega kitajskega strojnega inštituta je bil tudi predstavnik pokrajine Sichuan
za mednarodne ekonomske odnose in delo, na razgovorih pa so sodelovali tudi predstavniki-Savinj-sko šaleške gospodarske zbornice.
Petkov kulturni večer
Člani odbora za kulturo pri občinski konferenci ZSMS in odbora za klubsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje so izdali prvi literarni zbornik z naslovom Stopinje. V njih objavlja svoje pesmi ali literarne sestavke 20 mladih iz cele občine, prispevki pa so zbrani na osnovi razpisa.
Literarni zbornik Stopinje bodo mladi predstavili na jutrišnjem petkovem kulturnem večeru, na katerem bodo nastopili tudi učenci glasbene šole. Tako so se tudi mladi iz naše občine vključili v praznovanje slovenskega kulturnega praznika.
ZK0 Velenje
13. območno srečanje
Literarni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje bo pripravil v nedeljo, 17. februatja ob 16. uri v knjižnici v Titovem Velenju 13. ob-
močno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na njem bo sodelovalo 29 avtoijev iz celjskega območja.
TTOi
83342 GORNJI GRAD 147 - TELEFON HI / «42-041
Skupna obratovalnica za proizvodnjo motornih koles TORI GORNJI GRAD
oglaša v svojem proizvodnem obratu v Bočni sledeča prosta dela in
naloge:
1.	tehnolog proizvodnje — 1. delavec
2.	komercialni referent — 1. delavec — ka
3.	serviser montažer — 1. delavec
4.	montažer — 2. delavca
Pogoji:
pod 1. strojni inženir ali strojni tehnik z najmanj dvemaoziromatremi leti delovnih izkušeni v stroki, zaželien izoit B kateaoriie
pod 2. ekonomistka ali ekonomskatehnicazaktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika in pasivnim znanjem enega svetovnega jezika w zaželieno vsaj delno znanje strojepisja	,
pod 3. KV avtomehanik oziroma 4. stopnja usmerjenega izobraževanja avtomehanične smeri
pod 4. Monter enostavnih konstrukcijskih elementov
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Poskusno delo za vsa navedena dela in naloge je 30 dni.
Kandidati naj pošljejo prošnje v roku 15 dni na naslov:
SKUPNA OBRATOVALNICA TORI, GORNJI GRAD 147,63342 GORNJI GRAD
ostale informacije po telefonu: 063/842-041.
Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje do 15. marca 1985.
DO INŽENIRING p. o.
TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja DO INŽENIRING
oglaša naslednja prosta dela oziroma naloge:
1.	VODJA PRIPRAVE DELA
2.	VODJA PROJEKTA PRODAJE IN IZVEDBE ZT
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1
—	da imajo visoko izobrazbo, ki je kombinirana s predhodno I. stopnjo tehnične smeri, II. stopnjo pa proizvodno-organizacijske ali ekonomske smeri in 2 leti izkušenj natehnično-komercialnih delih ali
—	da imajo višjo izobrazbo tehnične smeri in 5 let izkušenj na tehnično-komercialnih delih.
pod 2
—	da imajo visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta izkušenj na podobnih delih ali
—	da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let izkušenj na podobnih delih
—	da imajo aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
—	da izpolnjujejo pogoje za zunanjetrgovinsko registracijo
—	kandidati z izobrazbo tehnične smeri morajo imeti poleg omenjenih pogojev opravljen tudi strokovni izpit.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo najpozneje v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Komisija za delovna razmerja DO INŽENIRING p. o. Titovo Velenje, Trg mladosti 6.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku oglasa.
Rsmene prijave z dokazili sprejerr Velenje, Titov trg 1,15 dni po objavi.
gorenje
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
ponovno razpisuje dela in naloge
NAČELNIKA OBČINSKEGA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven. •
Načelnika občinskega oddelka za občo upravo in proračun imenuje občinska skupščina za dobo 4 leta.
z dokazili sprejema Kadrovska služba občine
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v ^ dneh po izteku razpisa
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n. sol. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja
DSSS v sestavi DO Gorenje Gospodinjski aparati
vabi k sodelovanju
2 DIPL. EKONOMISTA finančne ali plansko-analitske smeri za opravljanje zahtevnih del in nalog na področju finančnih in projektivno analitskih nalog
Izbrani kandidati bodo imeli poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi vabila k sodelovanju na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev. 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12..
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
»NAS ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NA$ ČAS« je bil ustanovljen I maja l965;od I.januarja 1973 jc izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1.-.nareu 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — »dgovorni urednik (direktor it glavni urednik). Bogdan Mu-gerle. Jane/. Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853-451. 854-761. 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina n
individualne naročnike je 120G' dinaijev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800*603-38482.
Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov jn fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 ixi 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od pro-" meta proizvodov.

14. februarja
* Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
* stran 3
Občina Velenje - pred 4. referendumom
Ozrimo se in
II
Aprila se bo izteklo tretje referendumsko obdobje, v katerem smo s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov, zgradili mnogo cest. vodovodov, razširili telefonsko in toplovodno omrežje, prispevali del sredstev za novo polito, kombinirano šolo, vrtca in še hi lahko naštevali. Vsega tega brez samoprispevka ne bi zmogli.
»Ozrimo se nazaj in imeli bomo kaj videti! Zgradili smo veliko. Tako ocenjujejo tudi delovni ljudje in občani. Žal, je nekaj nalog ostalo nedokončanih. Vzrok je predvsem v tem. da so bili posamezni objekti Financirani iz več virov, ki pa so usahnili. Vmes je bila namreč administrativna prepoved investiranja iz prispevne stopnje Samoupravnih interesnih skupnosti ali pa so bili ti viri preusmeijeni kot pomoč za sanacijo Gorenja.« smo slišali na četrtkovi konferenci, na kateri so predstavniki Občinske konference SZDL Velenje seznanili novinarje s pripravami in aktivnostmi za izvedbo referenduma, na katerem se bomo odločali za IV. samoprispevek.
Kljub temu pa rezultati, veliki rezultati ostajajo. Vidimo jih povsod. Ko si jih ogledujemo lahko tudi s ponosom ugotavljamo: »To pa se da narediti samo tam. kjer so si ljudje složni, kjer se zavedajo, da je za boljši jutri . vseh nas. potrebno prispevati tudi iz svojega žepa.«
»Razvoj sleherne krajevne skupnosti je odvisen od ljudi samih, od krajanov, pa čeprav se jim včasih zdi, da za posamezne naloge samoprispevek ni pravi vir. Zavedati pa se moramo, da gospodarstvo še dolgo ne bo zmoglo toliko sredstev, da bi sfinanciralo vse akutne probleme«, pravi predsednica Občinske konference SZDL Velenje, Nada Zavo-lovšek — Hudarin.
Pred nami pa nova odločitev, referendum za 4. samoprispevek.
Ž£ SMO ZAKORAKALI V AKCIJO ZA BOLJŠI JUTRI
»V krajevnih skupnostih imamo ogromno nerešenih vprašanj in ker ugotavljamo, da je samoprispevek Še najkvalitetnejši vir, še zlasti, če je oplemeniten z
delom krajanov, tega pa je bilo v obmestnih KS veliko, smo na pobudo krajevnih konferenc SZDL na programski konferenci sprejeli sklep, da začnemo z akcijo za izvedbo referenduma za 4. samoprispevek.« Potrebno pa bo veliko dela in prepričevanja
26 REFERENDUMOV
Tudi tokrat gre za krajevne samoprispevke, zato bo razpisanih 26 referendumov. Če te — na primer — v posamezni KS ne bodo odločili za samoprispevek, bodo iz programa odpadle vse skupno financirane naloge. Zato, želimo 26 uspelih referendumov.
ljudi o potrebnosti novega samoprispevka. »Še posebno v nekaterih mestnih krajevnih skupnostih, kjer je motiviranost prebivalstva zaradi sorazmerno dobre komunalne opremljenosti, zelo majhna. Zavedamo pa se, da bo stopnja pripravljenosti občanov za samoprispevek v največji meri odvisna od tega, kaj bomo uvrstili v program IV. samoprispevka. Ob pripravi programov smo se prav gotovo zavedali, da moramo v program dati naloge, ki so življenjskega pomena za krajane. Pri tem nas obvezujejo izhodišča, ki smo jih sprejeli na programski konferenci. Torej bi se morali v tem samoprispevku izogibati nalogam, ki niso v skupnem interesu občanov v krajevnih skupnostih in nalog za katere ni realnih možnosti, da bi jih finančno pokrili. Osnovna skrb naj bi bila posvečena nalogam, ki pomenijo izboljšanje življenjskih pogojev, hkrati pa naj bi bile to tudi naloge, ki ne bi dodatno obremenjevale združenega dela«, poudar-_ ja predsednica OK SZDL Velenje.
PREDNOSTNE NALOGE
Med prednostne naloge sodijo tisti nedokončani objekti iz tretjega samoprispevka, katerih uresničitev pomeni bistveno izboljšanje življenjskih pogojev
delovnih ljudi in občanov in so hkrati splošnega družbenega pomena. To je vodooskrba. ceste, kanalizacija, vzdrževanje ali obnova dotrajanih komunalno stanovanjskih objektov in naprav, oskrba. toplifikacija... Program ho usklajen med krajevnimi skupnostmi tako. da bo točno določena letna prioriteta, ki bo tudi časovno usklajena s pritokom finančnih sredstev. To pomeni. da naj bi program za leto 1985 zajemal v glavnem najbolj kritične nedokončane naloge iz III. samoprispevka.
SKUPEN PROGRAM MESTNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
»Glede na osnutke programov, ki so jih posredovale krajevne skupnosti, smo se odločili, da se vendarle poskusimo z mestnimi krajevnimi skupnostmi dogovoriti za nekaj skupnih nalog, ker so jih tudi naštevale skupno. Tako smo se dogovorili, da bomo delovnim ljudem in vsem občanom ponudili skupen program. Nekaj svojih sredstev naj bi združili za novo osnovno šolo, obnovo Starega Velenja in za kabelsko televizijo,« je dejala predsednica OK SZDL Velenje.
NOVA ŠOLA JE NUJNO POTREBNA
Titovo Velenje pesti veliko pomanjkanje osnovnošolskega prostora. Po nekaterih izračunih, upoštevajoč naravni prirastek, ki je izredno ve'ik. ocenjujejo, da bo leta 1990 na tolikih kvadrat-
KAKO SE IZOGNITI SLABOSTIM?
Da bi se izognili slabostim, s katerimi smo se srečevali pri izvajanju tokratnega programa samoprispevka, ko posameznih nalog nismo dokončali predvsem zato, ker so izpadli drugi viri, moramo pri IV. samoprispevku upoštevati, da mora biti vsak., naloga realno ovrednotena na osnovi sedaj veljavnih cen, pri opredeljevanju nalog pa je treba upoštevati samo realne vire.
nih metrih osnovnošolskega pro-. štora kot ga imamo danes, potreben- celo troizmenski pouk. ne samo dvoizmenski. Govorimo seveda o nekaterih področjih samega mesta Titovo Velenje. In če vi želimo obdržati kolikor
ŠOŠTANJ
Šoštanj bo jiri skupnih nalogah krajevnih* skupnosti izvzet. Ima pa- Šoštanj za rešiti nekatere druge probleme, ki jih ostale krajevne skupnosti nimajo.
toliko normalne pogoje, potem je izgradnja VII. osnovne šole nujno potrebna. Polovico vrednosti izgradnje šole bi zbrali s samoprispevkom. drugo polovico pa bi združevali v združenem delu.
Staro Velenje pa je tisto staro mestno jedro, ki je bilo dolgo časa v senci izgradnje novega, sončnega mesta. Titovega Velenja. Zato nam' ostaja dolg. In povrnili ga bomo lahko vsaj malo. če bomo pomagali. Krajani sami tej veliki nalogi vsekakor niso kos. Prav pa je. da povemo, da tukaj ne gre za obnavljanje fasad ali za celo revitalizacijo, temveč za pomoč pri reševanju najbolj vitalnih problemov: prometnega režima in primarne napeljave vročevoda.
Želja po kabelski televiziji je bila prisotna v skoraj vseh mestnih krajevnih skupnostih, zato so jo tudi uvrstili v skupni program.
Vse krajevne skupnosti naj bi združevale sredstva tudi za nakup aparature »ultrazvoka«, saj je 90% vseh aparatur, s katerimi dela Zdravstveni center, iztrošenih. Če jih bomo želeli obnoviti, bodo potrebna ogromna sredstva. Samo ultrazvok naj bi veljal 20 milijonov dinarjev.
SOLIDARNOST
Program novega. IV. samoprispevka temelji tudi na solidarnosti. »Zaradi bistvenega zaostajanja komunalnega standarda nekaterih vaških krajevnih skupnosti v primerjavi z mestnimi, smo se dogovorili, da bi morali solidarnostno pomagati tistim, ki
Občinski komite za družbene dejavnosti
Zaostajanja za rastjo dohodka ne bi smelo biti
Pretekli teden so člani komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje na 46. seji namenili največ časa poročilu o uresničitvi programov in finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v preteklem letu ter programom skupnosti za letos. Obravnavali pa so še pobudo za spremembo družbenega. dogovora o štipendijski politiki v SRS ' ter osnutek muzejske mreže v Sloveniji-
Kljub dvakratni valorizaciji prispevne stopnje so se sisi družbenih dejavnosti ubadali v preteklem letu največ s finančnimi težavami. Vsepovsod je zmanjkalo denarja za uresničitev zastavljenih programov. Ob koncu leta 1984 so občinske samoupravne interesne skupnosti dosegla le 93,5 odstotkov dovoljene porabe oziroma so sisi dobili kar za 140.302 tisoč dinarjev manj denaija kot bi morali. »Takemu gibanju je treba narediti konec, prav tako ne smemo več dopuščati takšne rasti materialnih stroškov (zdravstvo)«, so v razpravi poudarili člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v Sloveniji za letošnje leto določa 10 odstotno zaostajanje družbenih dejavnosti za rastjo dohodka, kar po mnenju članov komiteja ni sprejemljivo. V tem letu bomo v občini namreč morali zagotoviti dodatna sredstva za oddelek v Šmartnem ob Paki, prav tako za devet novih oddelkov v osnovnem izobraževanju, precej denaija bo za sabo potegnila enotna" skupna evidenca, ki prinaša nekatere nove rešitve na področju specialnega varstva. To letos mora zaživeti. Prav tako bo treba zbirati denar še za nekatere druge spremembe ki jih prinaša zakonodaja. Dejavnosti sisov ne smemo širiti na račun osebnih dohodkov, zato sredstva zanj ne smejo biti več omejena. Z obstoječo zakonodajo ne bomo rešili stvari. Ob zoženih možnostih bo treba nekatere naloge iz programov črtati. Zakoni gredo v eno smer, možnosti pa v .drugo Maščuje se nam mnenje iz preteklih let, češ da so družbene dejavnosti potrošnja. kar pa ne drži. Rast dohodka v občini moramo sproti preverjati in i. njim uskladiti potrebe v
družbenih dejavnostih. Zaostajanja naj ne bi bilo. Delavec na področju družbenih dejavnosti mora imeti enakopraven družbenoekonomski položaj kot ga ima delavec v združenem delu. Ko so člani komiteja obravnavali predlog programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1985, so poudarili, da je treba material dopolniti, saj so v programih znova naštete naloge, nikjer pa niso ti ovrednoteni. V njej mora biti prikazano, koliko denarja potegne
za sabo izvajanje novih določil na posameznih področjih. Takšen sistem planiranja, kot ga imamo sedaj, za današnje Čase ni več uporaben. Pravih usmeritev na področju družbenih dejavnosti nimamo, in jih tudi kmalu ne bomo imeli, če skačemo iz težave na težavo. Povsem jasno je. da zaradi ekonomskih in prostorskih težav 1. septembra letos v Titovem Velenju ne bomo imeli več celodnevne osnovne šole.
Člani komiteja so med drugim
obravnavali še pobudo za spremembo oziroma dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji, saj prihaja v obstoječi do protislovij, ki se med drugim kažejo tudi v tem, da marsikateri nadaijeni učenec zaradi preseganja cenzusa do štipendije ni upravičen. Naša usmeritev pa bi gotovo morala biti štipendiranje nadarjenih učencev posebej jih tako spodbujati k razvijanju svojih sposob nosti in morda kdaj komaj k znanstve no raziskovalnem delu.
Občinska skupnost socialnega varstva
Delo je osnova socialnega varstva
Socialno pomoč naj dobe le tisti, ki s svojim delom ne dosežejo dogovorjene ravni socialne varnosti, so na zadnji seji menili delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega varstva Velenje. Gotovo bosta samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki je v občini že bil sprejet, ter enotna skupna evidenca prinesla več reda na tem področju.. To je še posebej potrebno zaradi tega, ker skupnost predvideva večje število delavcev z nižjimi ali zajamčenimi osebnimi dohodki, prav gotovo pa bo še nadalje padala realna življenska raven. S tem se bo število upravičencev do nekaterih socialnovarstvenih pomoči še povečalo. Res pa je treba kar najhitreje uskladiti pokojnine. »Osebni dohodki bi morali biti tako visoki, da bi tudi tisti 7 najnižjimi lahko živeli sebi dostojno življenje. Seveda pa morajo biti ti rezultat vloženega dela«, so v razpravi poudarili delegati pri obravnavanju poročila o uresničevanju socialnega varstva in socialne politike. Prednostne naloge na lom področju v letošnjem letu in tudi v prihodnje morajo hiti produktivno zaposlovanje mladih usposobljenih delavcev, zaščita osnovne življenjske ravni družin z več otroki in posameznikom, ki si le z lastnim delom in sredstvi ne morejo zagotoviti. 7 ustreznejšim nagrajeva-
njem po delu pa bo gotovo dosežena motivacija za čimvečjo in boljšo produktivnost.
Občinska skupnost socialnega varstva Velenje si bo tudi v letošnjem letu na osnovi določil veljavnih samoupravnih sporazumov in drugih sprejetih dokumentov prizadevala, da bodo nosilci socialne politike v tem letu izpolnili svoje naloge na tem področju kot so načelo, da je delo osnova socialnega varstva, temeljna organizacija pa osnovna raven solidarnosti na tem področju. Uspešno delov rednem delovnem času mora zagotavljati socialno varnost delavca. Samouprav-
ni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic morajo samouorav-ne interesne skupnosti uresničevati tudi v praksi. Obsega pravic skupnost ne bo širila, dogovorjene pa bo usklajevala z realnimi finančnimi« možnosti družbe. Z uvedno enotne "skupne evidence bo skupnost dodeljevala pomoči po domicilnem principu, pri tem pa bo upoštevala mnenja organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Med njene naloge pa sodi še spremljanje, usklajevanj in uresničevanj družbene skrbi za invalide ter borce.
A program 3. samoprispevka
Razdeljena razpoložljiva sredstva
V ponedeljek dopoldne so se na seji zbrali člani odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev 3. samoprispevka v občini Velenje. Na podlagi uskladitve s krajevnimi skupnostmi so sprejeli predlog razdelitve viška zbranih sredstev sedanjega samoprispevka za A program. Pri razdeljevanja 68 milijonov dinarjev so predvsem upoštevali nedokončane naložbe v posameznih krajevnih skupnostih in 'nujnost dograditve glasbene šole v Titovem Veleniti.
Tako so za glasbeno šolo zagotovili najnujnejša sredstva s katerimi bo šola funkcionalno usposobljena do 15. aprila letos. Zaradi pomanjkanja sredstev in nujnega varčevanja šola v celoti ne bo dograjena, za njeno dokončno ureditev pa se bodo sredstva zagotovila pozneje. Doslej so iz referendumskih sredstev za gradnjo glasbene šole prispevali 113 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa so zbrali iz drugih virov.
imajo* v svojih programih najbolj kritične naloge: ceste, vedovod, kanalizacijo. Tako naj bi vse krjijevne skupnosti združevale 1()% svojih sredstev za solidarnostno pokrivanje potreb posameznih KS.« so nam pojasnili na novinarski konferenci. Seveda pa bi za solidarnostno združevanje sredstev in določitve prednostnega programa sprejele krajevne skupnosti poseben samoupravni sporazum.
PREDLAGANE PRISPEVNE STOPNJE - NIŽJE ZA ČETRTINO
Prispevna stopnja za IV. samoprispevek bi naj bila nižja za četrtino. Oglejmo si. kako naj bi izgledala: 1.5 odstotka od netto OD zaposlenih, prav tolikšen odstotek od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in od vrednosti za posek odkazanega lesa zavezancev od kmetijske dejavnosti, prav toliko bi prispevali tudi zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti. 7,5 odstotkov bi bila prispevna stopnja od odmerjenega davka za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo v pavšalnem letnem znesku in 1.5 odstotkov od vseh vrst dohodkov, ki so obdavčeni po odbitku — pogodbenega dela, avtorski honorarji."
SREDSTVA 3. SAMOPRISPEVKA SO UPORABLJENA STROGO NAMENSKO
»V sedanjem, 3. samoprispevku je bila vrednost tako imenovanega B programa oziroma programa, ki so ga imele krajevne skupnosti same, 117 milijonov dinarjev. S finančnega vidika je bil program v celoti uresničen. To pomeni, da so krajevne skupnosti ta denar dobile in ga porabile v skladu s programom. Nekatere krajevne skupnosti pa so v času samoprispevka spoznale, da nekaterih nalog ne bodo mogle uresničiti in so denar preusmerile v druge namene v okviru referendumskega programa,« je dejal Slavko Korenič.
Tudi v A programu gre uresničevanje nalog v sklepni del. Uresničen pa je tudi pretežen del solidarnostnih nalog, za
rajevne skupnosti. »Tu se je zbralo nekoliko več sredstev,« je nadaljeval Slavko Korenič, in tudi tu se bodo porabila strogo namensko. »To poudarjam zaradi tega, da si vendarle vsi jasno povemo, da se denar iz samoprispevka ni uporabljal v druge namene, ampak samo za referendumski program.«
Konkretna poročila o izvaja-* nju posameznih nalog iz B programa pa bodo podale krajevne ■ skupnosti na svojih zborih kraja-
EVIDENCA ZAPOSLENIH PO KS
V občini Velenje je trenutno zaposlenih 19.100 delavcev, ki imajo v občini tudi stalno bivališče.
NA VRSTI SO ZBORI KRAJANOV
V tem času potekajo v vseh krajevnih skupnostih skupne seje skupščin KS in krajevnih konferenc SZDL, na-katerih se pripravljajo na zbore krajanov. Predvidevajo, da bo do 20. februaija opravljen prvi krog teh aktivnosti. sklicani prvi zbori krajanov,, na katerih naj bi obravnavali osnutke programov, krajani pa naj bi dcMlali svoje predloge. Za tem se bodo povsod sestala predsedstva krajevnih konferenc SZDL in sveti KS, se pravi izvršilni organi, ki bodo vse pripombe pregledali in ugotovili, katere bi lahko upoštevali v predlogu in katere ne. Tako bi bil oblikovan predlog, ki bi ga pottjevali in obravnavali na drugem zboru krajanov.
Zakorakali smo torej v akcijo za boljši jutri vseh nas in brez dvoma bi morali zbori krajanov pokazati pravo vzdušje. »Na podlagi teh ocen pa se bomo dokončno v krajevnih skupnostih odločili, ali razpišemo referendum ali ne«, je na koncu dejala predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin.
Zakaj potrebujemo v Titovem Velenju novo šolo
V sestavku želimo predvsem poudariti in dokumentirano potrditi potrebo po izgradnji nove osnovne šole v Titovem Velenju, ki je bila načrtovana že za zadnje srednjeročno obdobje in opredeljena v programu tretjega samoprispevka, vendar sredstva, ki so bila namenjena za glasbeno in osnovno šolo skupaj, niso zadoščala niti za prvo.
Težak prostorski položaj osnovnega šolstva je v našem mestu prisoten že od vsega začetka zaradi nenehnega in naglega naraščanja Števila šoloobveznih otrok, ki je posledica in značilnost ekstenzivnega zaposlovanja in priseljevanja zlasti do leta 1981.
Gradnja novih šolskih objektov objektov se ni mogla uresničevati po predvidenih potrebah in planih v zadnjem srednjeročnem obdobju, obstoječe osnovne šole pa so v novih stanovanjskih soseskah preobremenjene. To velja predvsem za nove stanovanjske zaselke Salek—Gorica, KS Kardeljevo in bo tudi v novo nastajajočem naselju Šalek III. Ciljna projekcija prebivalstva po podatkih raziskovalnega projekta ,,Velenje 2000" predvideva porast osnovnošolske populacije do leta 1996 za ca. 23 %, kar pomeni, da se bo v tem obdobju v občini Velenje povečalo število učencev glede na današnje stanje za okoli 1000. število učencev bo naraščalo še posebej na šaleku III, saj se bo po podatkih Stanovanjske skupnosti do leta 1990 zgradilo na tem področju 900 stanovanj.
Če računamo poprečno na družino oz. na eno stanovanje le 0,5 otroka, je to 450 otrok, če pa upoštevamo še naravni prirastek že rojenih otrok, ki jih, je 547, so podatki utemeljeni in celo zaskrb-jjujoči. število otrok oz. oddelkov bo močno naraščalo v naslednjih nekaj Ieiili in bo kritično že čez dve leti.
Ukinitev celodnevne organiziranosti pouka na šolah Veljka Vlahoviča in Bratov Mravljakov in prehod na dvoizmenski pouk, ne bi dolgoročno rešil problema, čeprav bomo začasno žal prisiljeni tudi tako premostiti prostorske težave. Vsekakor pa pomeni ukinjanje celodnevne organiziranosti in prehod na 2 izmeni korak nazaj in močno poslabšanje vzgoj-noizobraževalnih razmer v našem mestu.
Tudi v nekaterih starih mestnih jedrih so predvidene obnovitve in izgradnja novih stanovanj, zato računamo tudi na področju obstoječih šol v Centru mesta na povečanje števila otrok, kar bo onemogočalo selitev učencev na te šol^kot je bila sedaj praksa.
Predvidena nova šola je torej odraz dejanskih potreb novo nastajajoče soseske Salek III. Zgrajena nai bi bila za okoli 720 rN*ncev oz. 24 oddelkov s približno 4500—5000 kv. metrov uporabnih površin z odgovarjajočimi telovadnicami in igrišči po normativih. Lokacija je rezervirana po ZN na področju ob stari cesti Salek—Se-lo. Menimo, da bo ustrezna cenejša gradnja s ponovitvijo ali priredbo že obstoječega projekta.
Če šole v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bi mogli zgraditi, bi osnovno šolstvo zašlo v neizhodni položaj. Zato ponovno pozivamo delovne organizacije k pametni in zmerni kadrovski politiki zaposlovanja, saj se vsako pretiravanje na tem področju negativno odraža v družbenih dejavnostih — zlasti v izobraževanju; vlaganje v izobraževanje pa je najobetav-nejša naložba za bodoči razvoj — tako delovnih organizacij kot tudi širše družbe, to je takorekoč našo' vest in naš dolg . . .
OIS
4 stran ★nas cas	NAŠI KRAJI IN LJUDJE	^^^"^ZTv^T
14. februarja
Krajevna skupnost Gorenje
Samoprispevek - potreba današnjega dne
V vaških krajevnih skupnostih povzroča krajanom največkrat sive lase reševanje komunalnih vprašanj. Ta zahtevajo mnogo denaija, ki ga krajevne skupnosti za uresničevanje svojih potreb nimajo nikoli dovolj.
Krajani krajevne skupnosti Gorenje so imeli v preteklem srednjeročnem obdobju največ dela pri izgradnji vodovoda v Gavcah in pri obnovi doma krajanov. Zmanjkalo
pa jim je časa, da bi uresničili še preostale naloge iztekajočega petletnega obdobja kot so javna razsvetljava v Paški vasi, izgradnja avtobusnih postajališč, razširitev pokopališča in asfaltiranje ceste v Slatine. Pa nič ne de, saj bodo vse te naloge prišle na vrsto v letošnjem letu. Denar za javno razsvetljavo in avtobusna postajališča imajo že zagotovljen (slednja bodo Dostavljena le v smeri proti Smart-
nemu ob Paki), za razširitev pokopališča imajo zbrano vso dokumentacijo, milijon 500 tisoč dinarjev, ki jih je krajevna skupnost dobila od samoupravne komunalne interesne skupnosti, pa bodo krajani namenili za modernizacijo ceste v Slatine (za razširitev, odvodnjavanje ter temeljito gramoziranje in utrjevanje). Zaradi pomanjkanja denaija bo morala žal ostati brez asfaltne prevleke.
Borci v KS Desni breg
Velika skrb za njihovo zdravje
Krajevna organizacija Zveze borcev krajevne skupnosti Desni breg sodi po številu svojih članov med največje, saj je v njene vrste vključenih kar sto oseminosemde-set borcev.
Člani se prizadevno vključujejo v delo v krajevni skupnosti, seveda toliko, kot jim dopušča zdravje. Delajo v odborih, delegacijah krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah, ob strani in pripravljeni so tudi sedaj, ko se pripravlja referendum za četrti samoprispevek. Če kdo, potem oni zagotovo najbolj vedo, kakšne uspehe lahko dosežemo, če smo enotni in pripravljeni na skupno akcijo.
Se posebno dobro sodelujejo z osnovno šolo l Miha Pintar-Tole-do, pomhgajo pri kurirčkovi torbici, pri obrambnih dnevih, mladi jim večkrat z zanimanjem prisluhnejo, ko pripovedujejo o času, ko njih še ni bilo, ko je sovražnik po naši domovini sejal smrt in ko so se mu vse napredne
Transfer tehnologije ali tran-slokacija tehnologije je nadaljnja bistvena predpostavka našega dolgoročnega razvoja. Jugoslavija bo še vnaprej dolgo dobo prevzemala tehnološke in druge rešitve ter dosežke znanosti iz razvitih dežel. Tako bodo dežele s srednjim dohodkom postajale vse bolj konkurenčne v konvencionalnih proizvodnih programih: tekstil, obutev, konfekcija, masovna elektronika, proizvodi težke industrije, orodje, obdelovalni stroji, bela tehnika, birotehnika, ladjedelstvo in dr.). Transfer tehnologije omogoča tudi lastno raziskovanje kot osnova za tehnološko dozorevanje (Indija, Mehika, .. .).
Na mednarodnem ekonomskem prizorišču sta očitne dve osnovni težnji:
a) padanje gospodarske rasti in zato naraščanje protekcionističnih ukrepov velesil in regionalnih grupacij (EGS, SEV . . .) in
bj okrepljena vloga mul-■tinacionalnih korporacij ter njihov odločilen vpliv na tehnološko translokacijo v dežele s cenejšimi produkcijskimi viri (delo, okolje, transport, surovine, energija . . .).
T. im. internacionalizacija proizvodnje je objektivna ekonomska nujnost, zakonitost na osnovi delitve dela in ekonomizacije stroškov produkcijskih tvorcev. Vsi ti procesi so zajeli mediteranske dežele, Srednjo in Južno Ameriko, Srednji in Daljnji Vzhod in se bodo krepili tudi v bodoče. Odpira se usodno vprašanje, kako si bodo majhna nacionalna gospodarstva, kakršna je Jugoslavija, zbirala lastno razvojno strategijo in se osvobodila odnosov dominacije
1) Ker avtorji posameznih študij v Projektu Velenje 2000 v svojih študijah ne obravnavajo te problematike, v medsebojni povezanosti (smer in možnost realiziranja v občini pa je odvisna od širših okoliščin), objavljamo aktualnost te teme na tem mestu. Vir: r« str.	11
Zvone Štemberger
sile , uprle. Borci iz krajevne skupnosti Desni breg so zraven tudi, ko se po poteh XIV. divizije, odpravljajo mladi. Sicer pa je med borci in mladino že dolgo vez ljubezni enih do drugih. Zato si borci v tej krajevni skupnosti še toliko bolj prizadevajo, da bi iz dremeža
svetovnih tehnoloških, intelek-turalnih, energetskih in dr.ugih monopolov. Ali si bomo v takšnih okoliščinah lahko sami opredeljevali svojo lastno ekonomsko in-dentiteto? Sedaj, v tej luči, postane docela očitno, da je slovenska ekonomska perspektiva možna le v okviru jugoslovanskega tržnega prostora, perspektiva Jugoslavije" pa le v okviru neuvrščenega sveta, ki se prav tako bori proti dominaciji in izkoriščanju monopolov.
"3.2. Izhodišča in predpostavke razvojne strategije Jugoslavije in
_ Slovenije
Jugoslavija je v preteklih desetletjih prehodila različne etape razvoja. Najbolj značilni sta obodobje inicialne industrializacije na bazi pospešenega razvoja reprodukcijskih sektorjev (1945—1952) in obdobje liberalnega zunanjega in notranjega tržišča (1953—dalje). Prvo obdobje je bilo investicijsko orientirano, drugo pa potrošniško.
Strategija forsirane potrošnje je najprej izčrpala vzvode domačega povpraševanja, ki je izviralo iz politike hitro rastočih osebnih dohodkov in potrošniških kreditov, nato pa se je preusmerila na uvoz zunanje akumulacije. Posledice so bile v čezmernem zadolževanju v tujini ter v hitrejši rasti sektorjev za proizvodnjo po-trošnega blaga (II. oddelek družbene reprodukcije) in v zaostajanju reprodukcijskih sektorjev (sredstva za delo in predmeti dela t. j. I. oddelek družbene reprodukcije go Marxovih shemah). Temu. je botrovala tudi politika cen, ki je cenovno raven I. oddelka zadrževala v korist II. oddelka. Ekonomsko ozadje potrošniško orientirane strategije je inflacijska ekonomika, ki vselej favorizira kratkoročne cilje, trenutne učinke in je usmerjena k potrošnji in zadoiževanju. Najtežja" posledica inflacijske ekonomike pa je v razvrednotenju lealnih produkcijskih tvorcev in potrošnja njihove substance.
Slovenija je izkoristila vse
le prebudili mladino. „Da bi končno začeli delati: Mi vsi skupaj pa smo jim dolžni pomagati," pravi Zvone Štemberger, predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Desni breg.
Tovariš Zvone se je razgovoril tudi o dviganju glav krvnikov, ki so delali naj vetja grozodejstva našim narodom in narodnostim med NOB. ,,Ne smemo dovoliti, da bi se nadaljevala njihova umazana preteklost. Borci, mladina in vsi napredni ljudje ne dovolimo, da bi kdorkoli rušil našo enotnost in naše samoupravljanje, da bi kdorkoli delal izgrede našemu narodu, ki je med drugo svetovno vojno preveč pretrpel"''
Borci se lahko pohvalijo, da imajo vsi njihovi člani rešena stanovanjska vprašanja, čeprav jih jezi neprestano zviševanje cen. Kljub temu pa, ,,Borci smo tisti, ki najmanj godrnjamo, pa čeprav bi bili najbolj upravičeni, saj imajo naši člani nizke pokojnine."
impulze potrošniško usmerjene strategije, ki jo je generiralo pregreto inflacijsko domače povpraševanje ter angažiranje tuje akumulacije za potrošnjo, saj je imela najbolj razvito gbspodar-stvo v II. oddelku, t. j. predvsem v industriji potrošnega blaga in ,v trgovini ter1 transportu. Ti razvojni impulzi so se izčrpali. Druge jugoslovanske republike so same razvile predelovalno industrijo in trgovino in že konkurirajo na slovenskem trgu. Naša konvencio-nalna izvozna struktura iz II. oddelka reprodukcije pa na tujem srečuje hudo konkurenco do včeraj manj razvitih dežel.
V prihodnjem obdobju je zato treba računati s temeljnimi spremembami v globalni strategiji Jugoslavije, ki jih terja opuščanje dosedanjih inflacijskih impulzov in odprava plačilno-bilančnega primankljaja. Računati je treba s temeljnimi spremembami pri uveljavljanju objektivnih ekonom-, skih razmerij in zakonitosti, predvsem pa s preusmeritvijo o*d potrošniške strategije k strategiji uveljavljanja realne vrednosti proizvodnih faktorjev: zemlja, dela, kapitala ter ustvarjalnega znanja.
Slovenska' koncepcija dolgoročnega razvoja mora računati še z mnogimi drugimi omejitvami, zlasti glede surovin, energije, hrane, plodne zemlje, majhnosti domačega trga itd. Medtem, ko si bodo v drugih jugoslovanskih republikah lahko iskali rešitve v razpoložljivih naravnih in delovnih virih (npr. nadaljnji transfer dela iz primarnega v sekundarni sektor) ter v surovinsko orientirani industrijski strukturi, je problem prihodnjih impulzov razvoja za Slovenijo bistveno slabši. Kje so naše nove motoristične sile nadaljnjega razvoja?
Odgovor na to vprašanje je v prestrukturiranju gospodarstva in negospodarskih dejavnosti: opuščanje starih izživetih pretežno delovno intenzivnih in osnovanje no-
Zelo-vneto tudi v tej krajevni skupnosti tečejo priprave na izvedbo četrtega samoprispevka. Potreb imajo krajani Gorenja namreč še toliko, da o morebitnem neizglasovanom samoprispevku sploh ne razmišljajo. Zavedajo se namreč, da bo ves trud za razvoj kraja in uresničitev njegovih potreb povsem zaman, ker ne bodo imeli odkod črpati denaija. Svet krajevne skupnosti ter člani predsedstva krajevne konference SZDL so na skupni seji izoblikovali predlog programa četrtega referenduma. Takole pravijo: »Skupnega p>omena za vse nas so izgradnja mrliške vežice, to naj bi zgraditi v sodelovanju s krajevnima skupnostima Skorno-Floijan in Lokovica, vzdrževanje komunalnih objektov, sofinanciranje dejavnosti SLO in DS, nekaj referendumskega denaija pa bomo primaknili za nakup orodnega vozila
Velika skrb se posveča tudi njihovemu zdravju.. Vsakoletnim brezplačnim sistematskim pregledom sledijo tudi zdravljenja v zdraviliščih, seveda, če so ta potrebna. Zdravi člani obiskujejo njihove bolne sotovariše na domovih in v bolnišnicah, tudi ob novem letu ne pozabijo nanje, ko jih obiščejo in podarijo darila. Vojna je marsikomu načela zdravje.
Borci si radi ogledajo tudi spominska obeležja iz naše slavne preteklosti. Ti izleti so vedno dobro obiskani, seveda, „kolikor našim članom to omogoča zdravje". Radi bi se zahvalili Rudniku lignita Velenje, s čigar pomočjo lahko pripravimo te izlete. Rudnik nam je namreč, vedno omogočil brezplačen prevoz."
Proslavili kulturni praznik
Pionirski aktiv stanovanjskega bloka Kardeljev trg 11 iz Titovega Velenja je zelo aktiven. Zelo slovesno so proslavili tudi slovenski kulturni prpnik. V svoji pionirski sobi so pripravili proslavo za stanovalce. Da bi delo kar najuspešneje potekalo, so si naloge porazdelili po posameznih področjih. Tokrat so proslavo pripravili pionirji — seveda ob pomoči odraslih — tretjega nadstropja.
vih tehnološko in razvojno intenzivnih programov. To pa hkrati tudi pomeni prehod od favoriziranja II. oddelka na pospeševanje I. oddelka družbene reprodukcije, t. j. od proizvodnje sredstev za potrošnjo na proizvodnjo sredstev zajroizvodnjo.
Nova strategija tehnološko selektivne orientacije, kakršno je izbira Slovenija pa odpira vrste vprašanj. Med njimi je vprašanje dolgoročne usmeritve na domačo surovinsko in energetsko osnovo z vidika mednarodne _ delitve dela.
Večje vključevanje v izvozno usmerjeno gospodarstvo bo Sloveniji odprlo oskrbo z energijo in surovinami po racionalnejših pogojih.
Zato je povezovanje Slovenije z drugimi surovinsko močnejšimi republikami življenjskega pomena.
Med izhodišča in predpostavke jugoslovanske in slovenske strategije sodi medrepubliški dogovor o dolgoročnem sodelovanju na osnovah specializacije proizvodnje izhajajoč iz primerjalnih surovinskih, energetskih, prometnih, tradicionalnih in drugih prednosti.
Slovenija je zaključila razvojno etapo inicialne (1965) in splošne industrializacije.. Danes stoji na pragu nove t. j. selektivne tehnolo-ško-razvojne etape, za katero je značilno prehod od delovno intenzivnih na tehnološko-razvoj-no proizvodnjo. S tem odpiramo novo vprašanje o perspektivi tradicionalne delovno intenzivne predelovalne industrije: tekstil, konfekcija, obutev, pohištvo, . . .ki so prav dobri izvozniki na konvertibilno tržišče. In drugo vprašanje, prehod1 na tehnološko razvojno-intenzivno proizvodnjo zahteva dva pomembna faktorja in sicer:
a)	znanstveno-tehnološki ter organizacijsko informacijski kompleks, in
b)	kapital.
Teh produkcijskih faktorjev Slovenija nima, niti domačih še manj uvoženih v zadovoljivem obsegu.
To so samo najpomembnejša od številnih odprtih vprašanj slovenske strategije dolgoročnega razvoja.
Jugoslavija (in še zlasti Slovenija) je majhno narodno gospodarstvo, ki je močno odvisno od
našemu gasilskemu društvu. Zelo radi pa bi razširili še telefonsko omrežje, seveda ko bodo to dopuščale možnosti.«
O tem programu bodo najprej ražpravljali krajani po vaških odborih, v nedeljo, 17. februarja ob pol desetih pa bodo še obširneje o programu četrtega samoprispevka spregovorili na zboru krajanov. Gotovo bo program dopolnjen še z novimi potrebami. Tako naj bi Slatinčani v sodelovanju s krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki gradili vodovod krajani dela Velikega vrha, ki sodi v to krajevno skupnost, bodo z nekaj referendumskega denaija nakupili cevi za izgradnjo vodovoda ter asfaltirali cestni odsek pri Lokoviškem mostu, v zaselku Skorno bi radi uredili makadamsko cesto v Tajni. Brez potreb tudi niso krajani Gorenja. Ti želijo s sredstvi samoprispevka usposo-
Prejšnji teden je bila v prostorih krajevne skupnosti Center-levi breg seja skupščine te krajevne skupnosti. Žal se sklicatelji tudi letos srečujejo z enakim problemom kot lani, da seja ni bila sklepčna. To se je zgodilo tudi tokrat, čeprav bi člani morali obravnavati zelo pomembno vprašanje, kar priprave na 4. referenduhi za krajevni samoprispevek nedvomno so: Nekdo je celo pripomnil, da vidi okrog sebe vedno ene in iste obraze. Žal je ta ugotovitev resnična. Kljub nesklepčnosti pa se je razvila- zelo pestra razprava o 3. samoprispevku, ki se izteka in o 4., ki ga bodo v kratkem razpisali.
V tej krajevni skupnosti so lani uresničili večino načrtovanih nalog, ostala so le še komunalna in vzdrževalna dela, kot so popravilo asfalta, ureditev jaškov ob Cankarjevi cesti, podobna dela bo Veko-sov tozd Komunalna oskrba opravil še pri Košakih ter ob Prešernovi, Šaleški in Foitovi cesti. Uredili bo-
svetovne delitve dela posebno - v tehnološkem, energetskem in surovinskem pogledu. Neločljivo povezanost majhnih nacionalnih ekonomij zgodovinsko dokazuje tudi Jugoslavija, ki je bila vseskozi pod izrazitim vplivom naših ekonomskih odnosov s tujino. Za-
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov, .ki združuje preko 70 članov iz velenjske in mozirske občine ter koroške regije, je bilo ustanovljeno pred petimi leti. Letos torej praznuje majhen jubilej — petletnico delovanja. V vseh teh letih je bilo delo društva zelo pestro in bogato, pa tudi uspešno. Skupaj z delavsko univerzo so bili daleč najbolj uspešni na izobraževalnem področju, saj so izvedli več oblik izobraževanja. Pripravili so tudi sestanek s predstavniki medicine dela, organizirali pa tudi dve strokovni ekskurziji v Plamo Podgrad in ravensko železarno. Lani oktobra so imeli razširjen posvet o požarnem varstvu, aktivno pa so se vključili tudi v razpravo o predlogu novega zakona o varstvu pri delu.
Tudi za letos varnostni inženirji in tehniki načrtujejo obširen in pester delovni program. Seveda bodo največ pozornosti namenili lastnemu izobraževanju in zato pripravili seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije. Tako si bodo ogledali Prevent v Slovenj Gradcu in jedrsko elektrarno v Krškem, še naprej bodo aktivno sodelovali pri sprejemanju novega zakona o varstvu pri delu. Ta bo imel precej novosti in je za službe varstva pri delu zelo pomemben, zlasti za tiste, ki so bolj na robu dogajanj. Z novim zakonom predvsem želijo . odpraviti monopolni odnos posameznih dejavnikov, ki tako ali drugače odločajo o pravilnostih in nepravilnostih na področju varstva pri delu. V zakonu bo treba podrobno opredeliti še druga odprta vprašanja. To
biti Prislanovo brv čez reko Pako ter zajeziti potok Prelb. Krajani Paške vasi na glas razmišljajo o posodobitvi nekaterih cestnih odsekov v dolžini 400 metrov ter o zaporni asfaltni plasti krajevne j ceste Paška vas—Drev. Gavčani z referendumskimi sredstvi na- 1 meravajo urediti cesto Gavce— ' železniška postaja. Nujno pa bi se morali lotiti še kanalizacije.
»Spisek« potreb je resda obse- ! žen, vendar so vse za razvoj krajevne skupnosti pomembne.
»Z glasovanjem ZA samoprispevek ter z mnogo prostovoljnega dela bomo glavnino nalog referendumskega programa lahko uresničili. Ce pa bo kdo glasoval proti, pa mora vedeti, da z razvojem kraja ter z uresničevanjem njegovih potreb ne bo nič,« je poudaril predsednik sveta kra,-jevne skupnosti Gorenje Jože Drev.
do ograjo okrog vrtca Najdihojca, ' nekatere pešpoti in parkirne pro- ' store, postavili ali zamenjali pa bodo še klopi in postorili še več drugih manjših del. Skratka, za vsa ta dela, ki bi naj bila opravljena do konca letošnjega aprila, bodo porabili okoli 2.170.000 dinarjev. Velja poudariti, da so iz rednega lanskega programa, uredili in opremili lastne prostore za dejavnost krajevne skupnosti, pešpoti, stopnice pri vrtcu, na Šaleški, Foitovi in Prešer- 1 novi cesti, uredili parkirni prostor ob Jenkovi cesti in posadili 88 dreves. Iz B programa samoprispevka, ki se izteka, je krajevna skupnost Center-Levi breg prispevala denar za napeljavo toplovodnega omrežja v krajevni skupnosti Center-desni breg, za obnovo učilnic na OŠ Gustava šiliha, sanacijo zimskega bazena, toplovodnega omrežja v KS Staro Velenje, izgradnjo vodovoda v Lokovici in za nakup gasilske lestve.
B. M.
to je temeljno izhodišče za opredelitev dolgoročne razvojne strategije Jugoslavije naša pozicija j v mednarodni delitvi dela, ki nam omogoča sodelovanje pri uvajanju .. nove gospodarske ureditve na svetu in ki nam omogoča, da Jugoslavija sploh obstan"
so dela v višini, določiti bo treba roke pregledov delovnih naprav, opredeliti izobraževanje s preiskusi znanja, dela z večjo stopnjo nevarnosti in škodljivosti, uredit; požarno varnost, varstvo okolja, in končno zaostriti odgovornost proti kršiteljem varstva pri delu. To je le nekaj odprtih vprašanj, -ki bi jih novi zakon moral rešiti, seveda pa je veliko odvisno od tega, kakšne bodo javne razprave in če bodo predlogi tudi upoštevani.
Če se povrnemo k izobraževanju, moramo zapisati, da so dosedanji rezultati na tem področju pokazali, da lahko društvo s svojimi strokovnjaki in znanjem dovolj kvalitetno poseže na to področje, ali celo bolje od nekaterih drugih sorodnih ustanov zunaj Velenja. Tudi zato, ker so izobraževalni programi prilagojeni protrebam in razmeram na našem področju. Končno so tudi cene približno dvakrat nižje od ostalih. Zato so pri društvu prepričani, da še bodo k ostalim delovnim organizacijam, ki potrebujejo takšno izobraževanje, priključile tudi večje velenjske delovne organizacije, predvsem Gorenje in RLV. Novost v letošnjem letu je, da se bodo povezali z obrtnim združenjem, ki je društvo zaprosilo za pomoč pri izdelavi izobraževalnih programov, pri pregledih delovnih naprav, poučevanju in podobno. Jasno torej je, da jim dela ne bo manjkalo, seveda pa ga bodo lahko uspešno opravili le, če se bodo vanj vključili vsi člani.
B. Mugerle
Velenje 2000
KS Center - levi breg
Znova nesklepčni
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov
Od novega zakona pričakujejo veliko
/
_
14. februarja
•k Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
•k stran 5
Šmihel nad Mozirjem
Oživljena kulturna dejavnost
Prebivalci prijazne in lepe vasice Smihel nad Mozirjem so daleč naokrog znani kot dobri pevci in muzikantje, pa tudi na drugih področjih kulturnega udejstvova-nja niso od muh. Tudi volje do dela jim nikoli ne zmanjka, zato je toliko težje razumljivo, da so se še do nedavnega ubadali s problemom mrtvila na tem področju. Besedo ,,mrtvilo" so v razgovoru sami omenili, najbrž pa je šlo bolj za slabo organiziranost, ki naj bi izboljšana njihovo kulturno delovanje resnično povezala in seveda poživila.
Delovne vneme jim resnično ne manjka in rešitev problema je bila zgolj vprašanje časa. Zbrali so se torej in ustanovili prosvetno društvo z dokaj nenavadnim imenom ..Rovtar". ,,Ime sploh ni nenavadno. Živimo visoko pod
Anica Atelšek: ..Zares si želimo lepe pesmi in besede"
Milena Tuvič
Lidija že dolgo ni več osamljena vojakinja, saj so se ji že lani
b pridružile nove branilke svobode. Prve dni najlepšega meseca letos bo za tri mesece zamenjala dom s strogim vojaškim redom tudi Milena Tuvič.
V Titovo Velenje jo je pot pred štirimi leti pripeljala iz Bosne za boljšim kosom kruha. Našla ga je v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju, kjer opravlja delo lakirke v tozdu zamrzovalnih omar. Milena pravi, da delo ni pretežko, mnogo napor-nejše je delo v treh izmenah.
Naša sogovornica je že kot osnovnošolka ,,sanjala" o vojaški obleki. Z novim zakonom pa so se ji sanje tudi uresničile. Milena dela na delovnem mestu skupaj s svojo prijateljico, ki je že ,,okusila"
obronki Mozirskih planin, v rov-tah in smo torej rovtarji", je pripomnila članica izvršnega odbora društva Anica Atelšek.
Ustanovitev društva ni bila nobena formalnost. Zanesenjaki, kakršni so, so se takoj lotili dela. ,,Prvo nedeljo v' februarju smo pripravili proslavo ob kulturnem tednu in jo združili z novoletnim srečanjem starejših krajanov. V zares bogatem programu je nastopilo preko 30 naših najmlajših in ostalih prebivalcev, kar za naš kraj sploh ni malo. Predstavil se je kvintet Šmihelski fantje, ki že vrsto let igra domačo in zabavno glasbo, spored je z lepimi pesmimi povezoval mešani pevski zbor, recital o življenju in delu Franceta Prešerna pa so pripravili učenci domače osnovne šole in mladinci. Prav ta prireditev je dokaz, da si v Šmihe-
Ivan Lesjak: ,,Zagotovo bomo uspeli"
Korajža velja
vojaško življenje. Le nekaj besed je bilo treba, da se je Milena
lu zares želimo lepe slovenske pesmi in besede, najlepše potrdilo te ugotovitve pa so solze, ki so se ob lepi pesmi utrnile na licu prenekaterega krajana," je še dejala Anica Atelšek.
Društvo in njegovo vodstvo sta torej stopila na pravo pot. Temu primeren je tudi delovni načrt za letos, ki pa ga bodo sproti še dopolnjevali in bigatili. Pomemben je začetek in ta je dovolj obetaven. Predsednik društva Ivan Lesjak pravi o tem takole: ,,Ob vseh pomembnejših praznikih bomo pripravili proslave in spremljajoče prireditve. V načrtu imamo tudi kresovanje in podobne prireditve, predvsem pa moramo čimprej ustanoviti dramsko skupino, ki naj bi že letos pripravila dve ljudski igri. K vsemu temu naj bi pripomogli člani pevskega zbora, kvintet, pa mladinci in učenci, računamo pa tudi na pomoč in sodelovanje številnih prebivalcev, ki jim kulturna dejavnost ni postranska zadeva.
Rešili smo tudi problem potrebnih prostorov. Za vse vaje, sestanke, prireditve in srečanja nam je na voljo dvorana v naši osnovni šoli, zato sem prepričan, da bomo uspeli," pravi Ivan Lesjak.
Njegova trditev ni iz trte zvita. ,,Rovtarji," kot si sami pravijo, so se doslej izkazali na vseh področjih svojega vsakdanjika. Vsi se zavedajo, da brez vsestranskega sodelovanja ne morejo uspeti, pripravljenosti za delo jim nikoli ne zmanjka, ljubezni do lepe besede in pesmi pa še manj. Dvomov torej ni. O Šmihelu in društvu Rovtar bomo zagotovo slišali še veliko lepih besed.
Milena Tivuč
Iščemo
najstarejšo
fotografijo
Na svatbah je bilo zmeraj živahno in tudi skupinskih posnetkov nikoli ni manjkalo. Tale je_ nastal pred vojno pri Šrotif v Skalah. Sliko nam je prinesel Franc Koren, mi pa vas dragi bralci pozivaipo, da še naprej sodelujete v naši rubriki. Pobrskajte po starih fotografijah in če so zanimive jih preko Našega časa pokažite tudi drugim bralcem.
ojunačila in prijavila." Korajža velja. Če gredo druge, zakaj še ne bi jaz, ki sem si že pred leti želela biti vojakinja. Modna muha je že zdavnaj mimo. Red in disciplina sta povsod, le da sta v vojski še večja. Ničesar se ne bojim. Upam le, da bom dostojno služila domovini in po treh mesecih bogatejša za mnoge izkušnje," se nasmehne in nekako sramežljivo pogleda svojo prijateljico, ki je prišla z njo na tale pogovor. Med drugim nam je povedala, da ji je prav vseeno v katerem kraju bo služila in v kateri službi. Prav po tihem, bolj zase kot za nas, je povedala: ,,Zanima me saniteta, zveza, še najraje pa bi služila v mornarici."
Kakšno je življenje v JLA je zvedela od prijateljev, od sodelav-
Šopi - konjski pastirji
Kadar govorimo o plesu, čisto normalno pomislimo na par plesalcev, ki se vrti. Tako je tudi pri ljudskih plesih. Zdelo bi se nam noro ali vsaj smešno, če bi fantje plesali sami, recimo, valček ali polko. Vendar pa so, tako kot povsod drugod, tudi tu izjeme. Da bi to videli, bi morali preskočiti skoraj celo dolžino Jugoslavije in doskočiti v Makedonijo.
Bolj natančno v vzhodnem delu Makedonije. Če pa smo še bolj natančni, je to v planinskih predelih, v okolici Osogova, Pla-čkalice in Ojgaždena. Tam živi etnična skupina Šopi, ki so poznani predvsem kot konjski pastirji, pa tudi kot dobri plesalci. Njihovo plesanje je močno povezano z načinom življenja.
ke, čez dobra dva meseca ga bo okusila na lastni koži. Ostale Mile-nine sodelavke njenim besedam ne verjamejo prav dosti. Brat in sestri, ki so v Titovem Velenju že več let, so nad njeno odločitvijo navdušeni. Prav ,.prijetno" presenečenje pa pripravlja bodoča vojakinja svojemu fantu.
Milena bo že sedmo dekle v naši občini, ki bo oblekla vojaško suknjo. Zaposleni na oddelku za ljudsko obrambo pri skupščini občine Velenje si žele, da bi se za služenje vojaškega roka odločilo še več deklet, žena, starih do 27. let in zbrale toliko poguma ter se prijavile. Tiste, ki se bodo prijavile do konca meseca marca, bodo skupaj z Mileno civilno življenje zamenjale za vojaško že prve dni meseca maja letos.
Plešejc hitra, tako imenovana lahka kola. Njihov ples močno spominja na gibe konj, saj jih med plesom pravzaprav oponašajo. Hitri koraki, visoki poskoki, dvigovanje nog vse to spominja na konjski hod, tek, dir. Oponašajo kako s kopitom grebe po zemlji. Gibi so hitri in odsekani. Plesalci pa med plesom oponašajo tudi njihove glasove, saj se večkrat oglasijo z I-HA-HA.
Toliko podobnosti med plesom in konji sem opisal, da si boste verjetno predstavljali že kar konje, kako plešejo. No, naj takoj povem, da pa njihova noša prav nič ne spominja na konje.
Med plesom nekdo od plesalcev daje povelja za spremembo korakov in figur. Povelja so ostra in hitra, prav tako kot ples.
Na glavah imajo kape, na sebi pa dolgo srajco, ki sega skoraj do kolen in jo imajo prepasano s širokim pasom. Na nogah imajo debele nogavice in lahke copate. Ta noša je razširjena tudi drugod po vzhodni Makedoniji.

V naši postavitvi pleše šest fantov, kr so razdeljeni v dve trojki, tako da je na začetku na odru samo ena trojka. Na polovici plesa se prva trojka umakne drugi in sama pleše. Na koncu se trojki združita. Ples se konča z dolgim skokom i/i fantje pristanejo na kolenih tik pred gledalci.
Šopski pastirji so včasih plesali predvsem ob zvokih piščali in gajd (mehov) ali čemana — šop-skih gusel na tri strune. Danes je to vlogo prevzela harmonika, ki se ji pridružijo še nekateri drugi inštrumenti.
Danes smo si te plese ogledali bolj na splošno, če pa jih boste hoteli videti v živo, se bo treba potruditi na naš nastop. Ta pa bo, če bo šlo vse po sreči, verjetno v drugi polovici marca. Sicer pa vas bom o tem še obvestil.
No, naj za konec napišem, da če bo kdo poskusil s ten.i koraki niti ni preveč težko, le kolena je treba dvigovati čim višje in seveda čim hitreje — malo za šalo, malo zares.
Vili Grabner
Jože Melanšek
Sledi vojne ne zbriše niti čas
Obiskali smo ga na domu. . Zraven je bila tudi žena Tončka, s katero je poročen že petinpet-deset let. Oba sta letos januarja praznovala tudi visok jubilej, 80. letnico življenja. Veliko sta imela povedati, mi pa tako malo časa. Na mizi se je naenkrat znašlo toliko fotografij, vsaka pa je bila .spomin, ki je prižgala še novega.
"Nič čudnega ni, da je vojna vsakomur, ki jo je preživel, zapustila globoke sledi, nekaj, kar ne more zbrisati nihče. In tudi naš sogovornik, Jože Melanšek, se je povrnil najprej v čas, ko je Švljenje tako malo pomenilo, v čas, ko se je bilo treba odločiti, kje je mesto vsakega posameznika. Jože sc je kmalu odločil. Ze takrat, ko "je bil priča razsula stare jugoslovanske vojske, ko mu je komandant po tistem, ko so jih tam nekje pri Lepoglavu zajeli ustaši in iim pobrali orožje na vprašanje, kam sedaj, odgovoril: ,,Pojdi kamor hočeš." Pa'je šel, le kam drugam kot proti domu. A daleč ni prišel, saj so ga že pred Ptujem prijeli Nemci in ga zaprli. Ko so zajete tran-sportirali proti Nemčiji, se jim je izmuznil. Doma, v Šaleku, pa ga je že pričakovala žena z naročilom, da^se mora takoj prijaviti na policiji. „Hudi časi so bili to", pravi Tončka.
Jože se je vključil med gasilce in k rdečemu križu, kjer je opravil tudi sanitetni tečaj. To mu je kasneje, ko je bil bolničar v Tomšičevi brigadi, prišlo zelo prav. Še posebno vrednost pa je
imela izkaznica rdečega križa, ko se je s kolesom vozil po sanitetni material v Celje in ga zbiral za ranjence. S prvimi pravimi borci seje srečal v začetku 1942. leta.
Z zanimanjem smo prisluhnili njegovi pripovedi, kako je v Celju . med vojno opravljal vozniški izpit. Šaleški gasilci naj
bi namreč dobili vozilo. Jože je že hodil na vaje in bilo je mali pred izpitom, ko ga je na celjski postaji, kamor se je pripeljal z vlakom iz Žalca ustavil aktivist in mu rekel: ,,Slišal sem, da bodo tisti, ki bodo naredili izpit, morali voziti Nemce proti partizanom." ,,To mi je dalo misliti", je svojo pripoved nadaljeval Jože ,,pa sem naredil načrt. Tega že ne bom delal, sem si rekel. Voziti me je učila ženska. Avto je bil takšen, da je imel dva volana in dve zavori. Odpeljeva se na vožnjo ob Savinji. Noter zapeljem avto, si pravim, pa z mojim izpitom ne bo nič. A ženska je zaustavila. Ko se pripeljeva nazaj v Celje, so mi rekli, da bom moral ponavljati. Nisem. Ko so me čez par dni klicali, da naj se javim na izpit, sem jim odpisal, da ne morem, ker sem si roko zvil."
V biltenu krajevne skupnosti Šalek-Gorica pa lahko beremo, da je bila v letu 1944 tudi v Šaleku izvedena vrsta partizanskih akcij. 6. maja so v dogovoru z Jožetom Melanškom partizani zaplenili ves živež v njegovi trgovini v Šaleku. Najpomembnejši dogodek v tem letu pa je bil gotovo ustanovitev krajevnega odbora OF, v katerem je bil Jože zadolžen za preskrbo.
Novembra tega leta je odšel v Tomšičevo brigado, kjer so ga določili za bolničarja v štabu.
Po osvoboditvi se je zaposlil na rudniku kot skladiščnik, ko pa je elektrarna dobila svojo tr-givino, je postal tam poslovodja. „Pozneje pa sem bil v skladišču za preskrbo materiala, do upokojitve".
S tem pa ni bilo konec tudi njegovega vsestranskega dela pri gasilcih. ,,Bil sem pri vseh požarih". Zraven je bil, ko so Šalečani postavljali nov gasilski dom. Odveč je pisati o tem, da se je vseskozi delal v zvezi borcev, da je član SZDL in Rdečega križa. Sam pravi: ,,Dokler sem mogel, sem povsod delal." V letu 1983 je prejel tudi srebrno priznanje Osvobodilne fronte Slovenskega naroda za dolgoletno prizadevno delo v KS Šalek-Gorica. Zaslužil si ga je, saj je eden od tistih aktivistov, ki so polovico svojega življenja posvetili prostovoljnemu delu v društvih in družbenopolitičnih organizacijah.
Prijetno je bilo kramljati z Jožetom. Tako zanimivo je pripovedoval, da bi ga kar poslušali. Toda žal, ■ posloviti se je bilo treba. Želimo pa si, da bi se v takšen pogovor lahko še kdaj zapletli. Morda takrat, ko bosta Jože in Tončka praznovala biserno poroko.
V spomin
Avgust Rednak
Čeprav smo v Šoštanju upali, da bo nas najstarejši občan Avgust Rednak letos dočakal svoj 102. rojstni dan. se naše upanje in želje niso uresničile. Še zlasti smo bili prepričani zato. ker je bil vseskozi zdrav in krepak, ob stoletnici pa ob številnih čestitkah in obiskih tudi dovolj vitalen in duhovit, kar je pri stotih le redkim dano. Pa ne samo to — še najbolj me je ob obiskih čudilo, da je v kuhinji vedno prebiral časopis ali revijo in to brez očak
Vsekakor izjemno čvrste narave, v besedi vedno šegav, sicer pa skromen in pošten. V življenju je prestal veliko trpljenja in gorja v času učenja in prve svetovne vojne na fronti v Galiciji. Sicer pa je večino svojega življenja preživel v naravi z delom na zemlji, v prostem času pa pri ljubljenih čebelah, ki so mu bile vzor skromnosti in marljivosti.
Rodil seje 28. avgusta 1883. leta v Šaleku pri Titovem Velenju materi samohranilki, kar v tistih časih nikakor ni bilo lahko. V Celju seje izučil vrtnarstva, nato pa je moral v Dunajsko Novo mesto k vojakom, kjer je služil pri dragoncih. Po triletnem služenju vojaškega roka je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna in moral je na fronto vi Galicijo, kjer je bil pri ležkem topništvu. Po srečni vrnitvi iz vojne vihre se je zaposlil v bližnjem velenjskem rudniku, kjer je sedem let rudaril globoko pod zemljo. Z oziroma na gospodarsko krizo so takrat rudarji delali le po tri do štiri dni v tednu, zato se je zaposlil v
tovarni usnja v Šoštanju. Ker pa je hrepenel po svojem vrtnarskem poklicu, ga je tovarnar Franc Wosb-nagg premestil v svojo vrtnarijo pri Marovški graščini (sedaj Sanatorij Ravne), kjer je vrtnaril tri desetletja vse do upokojitve. Nato pa se je vsled potrebe še za nekaj let zaposlil na ekonomiji v okviru Kmetijske zadruge Šoštanj. Hkrati z vrtnarstvom se je polnih 45 let posvečal svojim ljubljenim čebelam, za kar je prejel tudi odlikovanje Atona Janše za zasluge v čebelarstvu. Zaradi njegovega neumornega delovanja pa ga je Čebelarska družina Ravne pri Šoštanju imenovala za svojega častnega člana.
V svojem dolgem življenju se je kar trikrat poročil. Prvič leta 1912 z Alojzijo Plaznik. ki mu je rodila tri hčere in štiri sinove. Po ženini smrti leta 1965 se je naslednje leto poročil s Heleno Potočnik, s katero 1 je živel do njene smrti leta 1978. Vendar kljub visokim letom še vedno ni hotel biti vdovec in že leta 1979 seje poročil z Angelo Medved, s katero sta v prijetni hišici sredi rož in sadnega .drevja preživljala jesen svojega življenja.
Po kratki bolezni smo ga 4. februarja pokopali v navzočnosti množice prebivalcev Šoštanja in drugih krajev Šaleške doline. Ob -odprtem grobu so se mu za njegov prispevek k naši družbeni skupnosti zahvalili kar trije govorniki, v zadnje slovo pa mu je zaigrala še delavska godba Zarja iz Šoštanja.
V. Kojc
6. stran ★ fiaS CS5
RAZPISI, OBJAVE
Titovo Velenje -k	14. februarja
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n. Ml. o
MERX £06) POTROŠNIK
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard TOZD PRODAJA Šoštanj.
objavlja prosta dela in naloge za Restavracijo BLAGOVNICA GORICA, Titovo Velenje
1.	Vodja strežbe — 2 delavca
2.	Vodja kuhinje — 1 delavec
2.	a Kuhar — 2 delavca
3.	pomočnik v kuhinji — 2 delavca
4.	delo na blagajni — 2 delavca
5.	natakar — 4 delavci
6.	slaščičar — 1 delavec
7.	čistilka — 1 delavec Pogoji:
Pod točko 1
—	Srednja šola za gostinstvo in turizem — smer natakar
—	4 teta delovnih izkušenj v stroki Pod točko 2
—	Srednja šola za gostinstvo in turizem — smer kuhar
—	2 leti delovnih izkušenj v stroki Pod točko 2 a
—	Srednja šola za gostinstvo in turizem — smer kuhar
—	2 leti delovnih izkušenj v stroki Pod točko 3
—	Srednja šola za gostinstvo in turizem — smer kuharski pomočnik — skrajšan program
—	3 mesece delovnih izkušenj v stroki Pod točko 4
—	Srednja šola za gostinstvo in turizem — smer natakar
—	2 leti delovnih izkušenj v stroki
Pod točko 5
—	Srednja šola za gostinstvo in turizem — smer natakar
—	2 leti delovnih izkušenj v stroki Pod točko 6
—	Srednja agroživilska šola — smer slaščičar
—	2 leti delovnih izkušenj v stroki
Pod točko 7
—	Končana osemletka
—	1 mesec delovnih izkušenj
Želimo in pričakujemo prijave kandidatov, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje in želijo opravljati objavljena prosta dela in naloge. Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo v mladem kolektivu in v stalnem stiku s strankami.
Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vse druge informacije posreduje vodstvo TOZD PRODAJE, Šoštanj tel. 063/881-327.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev in z opisom dosedanjih del in nalog sprejema DO »POTROŠNIK« TOZD PRODAJA, Šoštanj, Trg Svobode 11, Šoštanj, v roku 15 dni
po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
MEžgil
PHOaVOtMJA MO0M KONftKCUl HOBAJf
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje
objavljd
prosta dela in naloge
KONFEKCIONAR (10 delavk) POGOJI:
—	končana osnovna šola
—	veselje do šivanja
—	poskusno delo 2 meseca
Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni od dneva objave v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za
prijavo.
OBRTNO ZDRUŽENJE TITOVO VELENJE
Po sklepu Odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje z dne 30.1.1985
objavljamo
RAZPIS
posojil za gradnjo stanovanjskih hiš, adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanj v znesku
3,000.000,00 din
Prošnje za posojila lahko vložijo delavci, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Velenje in živijo v težavnih stanovanjskih razmerah.
Poleg prošnje mor ajoprosilci predložiti šenaslednjodokumentacijo:
—	gradbeno dovoljenje odnosno dovoljenje za adaptacijo ali rekonstrukcijo, ki ni starejše od 5 let
—	zemljiško knjižni izpisek o lastništvu
—	predračunsko vrednost investicije
—	potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda obrtnik
Prosilci morajo svoje prošnje vložiti v 15 dneh po objavi v tedniku Naš čas na naslov: Obrtno združenje Titovo Velenje, Foitova 2.
Postopek za odobritev posojil upravičencem bo Odbor opravil po določilih Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev v 30 dneh po razpisnem roku.
Obrtno združenje
Več pozornosti podružničnim šolam
Tako so menili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. ko so ob koncu lanskega leta ocenjevali svoje delo i in prometno vzgojo na osnovnih Šolah. Menili so, da je pomoč in sodelovanje potrebno šolam in vrtcem na obrobju Šaleške doline. Prvi korak pri tem naj bi bila skromna finančna sredstva podružničnim šolam in prikazovanje filmov o varnosti v cestnem prorr"-'"
Pred dnevi so učenci v Belih vodah z zanimanjem prisluhnili predstavniku sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o opremljenosti kolesa. Učna ura. v kateri so predali v učne namene novo opremljeno kolo, je bil za šolarje Belih vod in tovarišico Zlatko Lampret-Kompanovo kar prazničen dan.
Jože Miklavc
titovo "etenje
turizem /
gostinstvo
propagandi
PACA
tozd gostinstvo
VABf SVOJE GOSTE	(
na veselo pustovanje i
ki bo na pustno soboto, 16. februarja, v hotelu PAKA, ' kjer so vam pripravili bogat pustni meni:
—	domače žganje	1
—	prekajeno svinjsko kračo s hrenom	1
—	prleško juho	'
—	kurentov krožnik	• i
—	miške	i in ostala pustna jedila	i
i
Začetek veselega pustovanja bo ob 20.00 uri.	,
VSTOPNINE Nil	(
Zabaval vas bo ansambel ODMEV. Najboljše maske bodo , nagrajene. Rezervacije po telefonu 853-351 (recepcija hotela PAKA).	'
PAKA TOZD Gostinstvo pa je za vas pripravila veselo pustovanje tudi v Gostišču KAJUHOV DOM v Šoštanju, kjer bodo za vas na pustno soboto, 16. februarja, s pri-četkom ob 20.00 uri.
Obenem vas PAKA TOZD Gostinstvo obvešča, da od 4. februarja 1985 dalje restavracija HOTELA PAKA posluje neprekinjeno od 5.30 do 23.00 ure!
Vljudno vabljenll
TRGOVINE
PUBERK-ŠMIHEL-LABOT
TUDI 1985 VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
Rama
250 g
8!
90
T
JAC0BS MERID0
KAVA
.89!°
MILKA
ČOKOLADA 300 g
90
SHAMTU
LAK ZA LASE
ldz
MEHČALEC
ZA PERILO 4 L
KABEL
50 m 3x1,5
V SMIHELU IN LAB0TU IMAMO VSAKO SREDO POPOLDAN ODPRTO. MALIH VREČK VAM NE ZARAČUNAMO. I
S tem kuponom dobite pri SPAR
REX0NA MILO
150 g
-90 .GUMIJASTIPREDPRAŽNIK 1. ■ ZA AVTU ZA
ELEKTRIČNI SUŠILNIK ZA LASE 500 VAT0V
HUJ ČISTILO ZA PEČICO
1STEKL
PONUDBE VELJAJO DO 28. FEBR.85 VSE CENE V ŠILINGIH. CE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD
SRAR
NOVO VTIT0VEM VELENJU Klub mladik-,,RDEČA VRTNICA"
Hotel Palca (vsak »etek, soboto in nedeljo)
OTVORITEV
V PETEK, IS. FEBRUARJA OB 20. URi
-GUOU
-Tomaž Domicelj
SOBOTA, 16. FEBRUARJA OB 20. URI
PUSTOVANJE
- Lačni Franz in SIK
NEDEUA, 17. FEBRUARJA OB 16 URI
MLADINSKO PUSTOVANJE -»VITAMIN"
0B 20. URI
PUSTNA NEDEUA- . VITAMIN"
14. februarja	★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
H3S cas * Stran 7
koledar
PETEK. 15. februarja — JUR-KA
SOBOTA, 16. februarju.— JU-LIJANA
NEDELJA, 17. februarja — SILVIN
PONEDELJEK, februarja — SIMEON TOREK, 19. februarja — PUST SREDA, 20. lebruarja — LEON ČETRTEK, 21. februarja — IRENA
MALI OGLAS!
PO UGODNI ceni prodam odličen jabolčnik in lepa neškropljena jabolka raznih sort. Ivan Šusler. Kavče 45. Titovo Velenje.
Kokoši. enoletne, rjave še v dobri nesnosti. zelo primerne za nadalj-no rejo ali zakol, težke poprečno 2 kilograma, prodajamo od 16. februarja do 1. marca od 8. do 18. ure. vsak dan. Zgornje Roje 22. Šempeter.
VDOVEC. 48/175. vitalen, urejen, situiran. nekadilec, s stanovanjem v Titovem Velenju, želi resno poznanstvo z vitalno in urejeno vdovo, staro od 35 do 46 let. pridno gospodinjo, nekadilko in nealkoholičarko. po možnosti s šoferskim izpitom. En otrok ni ovira. Resne ponudbe pod šifro »V dvoje je lepše«. PRODAM dodatno opremljen motor znamke MZ 250 TS/1 z rezervnimi deli. letnik 1979. odlično ohranjen. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 881-311. int. 43 od 6. do 14. ure. ali doma. od 15. ure dalje. Stanislav Kučič. Stantelova 15. Tilovo Velenje.
PRODAM zemljišče v izmeri SlSm1, primerno za gradnjo, v Smartnem ob taki in globok otroški voziček. Rajko Samac. Gorenje I a. Šmartno ob Paki. PRODAM gradbeno parcelo blizu Žalca, v izmeri 1030 m2, zgrajeno do I. faze in gradbenim materialom do III. faze. Kličite vsak dan od 17. ure dalje na telefon 33-436.
UGODNO PRODAM visoko brejo sivorii
Ja.š. Šentilj 48. Mislinja.
sivorjavo telico odličnega porekla.
PRODAM m.mersko vlečnico Tomov ( ona 5 M. Franc Kešprel. I »kovica N4
PRODAM Z 101. letnik 1977. prevoženih oS.ihKI km. I nI'. 853-935. DŽIP (\V1I OSS) original ameriški, nujno prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 853-112. int. 10. dne 16. 2. do 14. ure ali 18. 2. do 14. ure. UGODNO PRODAM otroško posteljico / jogijem. moško športno kolo (5 pre>lav) in stereo radiokasetar ITI.I TON. Tel 853-451. dopoldne. Zatekla se je nemška ovčarkit. Informacije dobile po telefonu: 854-816. testa Vl/5. Titovo Velenje. ZAPOSLIM dva zidarja, stanovanje preskrbljeno. OD po dogovoru. Tel. 84 H 33. /večer.
IZGUKII. se je pes. pasme veliki šnavccr. Je črne barve, ima pristrižen rep in koničasta ušesa. Sliši na ime 1 ajdi, Če bi ga kdo videl, naj to sporoči družini Vrečko Ležaič po telefonu 858-240 ali pa v Zdravstveni dom Velenje.
1NŠTRUIRAM angleški, nemški in slovenski jezik, dopoldne ali" popoldne. za osnovno in srednjo šolo. Naslov v uredništvu. KUPIM Jugo. star 2 leti. Telefon: 855-191. zvečer.
•PRODAM kotni šank — bar (1 m2) iz masivnega lesa. primeren za dnevne in kmečke sobe. Telefon 854-413. popoldan.
kino • kino • kino
KINO VELENJE
Četrtek. 14. 2. ob 18. in 20. uri. CUTTERJEV OBRAČUN - psihološki. ameriški. V gl. vi.: Michael Callan.
Petek. 15. 2. ob 10.. 18. in 20. uri. POŠAST IZ MOČVIRJA — ameriški, znanstvenofantastični. V gl. vi.: Loviš Jourdan.
Sobota. 16. 2. ob 18.'in 20. uri. POŠAST IZ MOČVIRJA — ameriški, znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Loviš Jourdan.
Nedelja. 17. 2. ob 18. in 20. uri. PLOSAST IZ MOČVIRJA - ameriški. znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Loviš Jourdan.
Ponedeljek. 18. 2. ob 10.. 18. in 20. uri. OSAMLJENA DAMA — ameriški. V gl. vi.: Pia Zadora. Torek. 19. 2. ob 18. in 20. uri. YOL
—	tiu^ki. V gl. vi.: Tarik Akon. Sreda. 20. 2. ob 10.. 18. in 20. uri.
OSAMLJENI OČKA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Al Pacino.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 18. C. ob 20. uri. YOL
—	turški. V gl. vi.: Tarik Akon. Režiser: Yilmaz Guney.
Režiser je film naredil v zaporu. Govori o petih zapornikih, ki gredo iz zapora na dopust za teden dni in končajo kot žrtve svojih iluzij in drugih okoliščin.
Režiser je film uspel prikazati šele po svojem begu iz zapora in sicer v Cannesul leta 83 in dobil zanj največjo nagrado — Zlato palmo. Film je sodeloval tudi na Festu istega leta.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 14. 2. ob 20. uri. OSAM-IJENA DAMA — ameriški. V gl. vi.: Pia Zadora.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 16. 2. ob 19.30 uri. OSAM-IJF.NA DAMA — ameriški. V gl. vi.: Hja Zadora.
Nedelja. 17. 2. ob 17.30 in 19.30 uri. HANKIRK* - francoski. V gl vi.: Rommv Sehneider.
Ponedelje. 18. 2. ob 19.30 uri. POŠAST IZ MOČVIRJA — ameriški, znanstvenofantastični.
Sreda. 20. 2. ob 19.30 uri. YOL — turški. V gl. vi.: Tarik Akon.
KINO BRASLOVČE
Nedelja. 17. 2. ob 18. uri. OSAMLJENA DAMA — ameriški. V gl. vi.: Pia Zadora.
Sreda. 20. 2; ob 19. uri. POŠAST IZ MOČVIRJA — ameriški, znanstvenofantastični. V gl. vi.: Loviš Jourdan.
KINO DOLIČ
Petek. 15. 2. ob 19. uri. BANKIR-KA — francoski. V gl. vi.: Rommy Sehneider.
GIBANJE P
POROČILI SO SE:
Venco EFREMOV, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in Ljuba BENIČ, roj. 1964, delavka iz Tilo-vega Velenja
Bojan PODLESNIK, roj. 1959, strojni inženir iz Titovega Velenja in Slavica CAJNKO, roj. 1961, fizioterapevt iz Ločice.
UMRLI SO:
Martin SKARLOVNIK, upokojenec iz škal 23. roj. 1899
Anton P1RMANŠEK, električar iz Titovega Velenja, Ljubljanska
cesta št. 17, roj. 1932
Franc BEVC, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva c. št.
13, roj. 19?«
SREČANJE ZBIRALCEV ZNAČK
v posebni sobi hotela Paka bo 17. februarja od 9. do 13. ure že 6. tradicionalno srečanje zbiralcev značk, znamk, starega denarja in drugih drobnih etnografskih predmetov — kolekcionarjev iz raznih krajev Jugoslavije.
Pridite, izpopolnite in obogatite si svoje zbirke.
Osnovna organizacija ZSMS Mislinja
organizira
ŽE TRETJI TRADICIONALNI SMUK V MASKAH,
ki bo dne 16. februarja 1985 ob 15. uri na smučišču v Mislinji Najbolj izvirne maske bodo bogato nagradili.
Vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljubljene mame, sestre, naše drage ome, prababice in
tete
Klotilde Mermolja'
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala za lepo cvetje, kije prekrilo njen zadnji dom. Posebna zahvala ar. Kralju za vso pomoč v času njene težke bolezni, patronažni sestri Slavici in drugemu zdravstvenemu osebju. Zahvala tudt č. duhovnikoma za opravljen pogrebni obred in ganljive besede v slovo ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem in za vse še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerka Beba in brat Lojze z družinama, nečaki, Hudournikov! in Hudovernikovi.
rejo
. V.
UPOKOJENEC star 60 let. materialno dobro preskrbljen išče žensko staro do 70 let. Ponudbe pošljite pod šifro »POMLAD«.
UGODNO PRODAM rabljen barvni televizor Gorenje, letnik 77 in dobro ohranjen Tomos avtomatik. lnf. tel. 858-474.
PRODAM peč za centralno ogrevanje Feroterm 30.000 kcal. Ostale informacije lahko dobite vsak dan po 15. uri na tel. 853-292.
PRODAM rabljeno, ročno izdelano spalnico iz naravnega lesa. Informacije: Milan Horvat, Šlandrova 11. Titovo Velenje od 17. ure dalje. UGODNO PRODAM Z 750. starejši letnik. Tel. 858-093. PRODAM rezervne dele za Škodo 120 L in motor za Zastavo 750 S. Telefon 856-585. po t8. uri. PRODAM Walkeman Continental. Informacije popoldne na naslov: Andrej Trdin. Vmjačke banje 3. Titovo Velenje.
ZAMENJAM trosobno stanovanje (73 m2) na Kardeljevem trgu za enako ali večje na Gorici — najraje v ulici Veljka Vlahoviča. .Telefon: 858-937.
Brivnice in česalnice Titovo Velenje Enota PRALNICA na Kersnikovi 13
OBVEŠČA
da sprejema v pranje, krpanje in likanje vse vrste perila in oblačil.
PRALNICA na Kersnikovi 13 (pri stari Nami) je odprta vsak delavnik od 6. do 14. ure.
Se priporočamo!
(I!) Bnazad
HMEZAD DO GOSTINSTVO - TURIZEM 2ALEC
k sodelovanju za potrebe Motela Golding Rubin Žalec večje Stavilo gostinskih delavcev za opravljanje zahtevnejših del:
kot vodenie kuhinje naroČilu.
In pripravianfe zahtevnih del po
Vse informacije: Hmezad DO Gostinstvo - turizem Žalec, Hmeljarska ulica 2, telefon 710-066 in 710-828.
V SPOMIN
Mileni Strmčnik
konfekcionarki iz Titovega Velenja
17. februarja mineva leto bridke žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila draga hčerka in sestra. Krulo in boleče je spoznanje, da se ne vračaš več med nas. Težko in raneče je vprašanje »zakaj«? Zakaj si umrla? Vse to krije črna zemlja. Za teboj je ostala praznina in kruta bolečina. Ljuba hčerka, v naših srcih boš vedno živela. Vedno se bomo spominjali tvojega vedrega obraza,
nasmeha, tvoje radosti. Spomin nate ne bo nikoli zbledel. Neizmerr.uje oolečina in žalost v naših srcih, ko na tvoj mnogo prerani grob prinašamo cvetje in
prižigamo svečke.
Hvala vsem. ki seje spominjate in na njenem mnogo preranem grobu prižigate svečke. S strtimi srci neutolažljivi: mama in sestri Marija z družino ter Darinka
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega
Antona Pirmanška
se iskreno Zahvaljujemo vsem, prav vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
17. februarja mineva žalostno leto, odkar naju je zapustil naš dragi mož in ata
Martin Subl
iz Florjana pri Šoštanju
Zelo težko seje sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Ostal nam je le spomin na tvoje pridne roke. Hvala vsem. ki se ga spominjate in mu prižigate svečke ter obi. kujete njegov prerani grob.
Žena Vida in sin Martin
V SPOMIN
Kako bi dihal rad.
poslušal, gledal, sedel med vami.
katero vmes povedal,
pa. me tišči teptan nad mano grob.
O. Zupančič
17. februarja mineva žalostno leto. odkar seje hladnega zimskega dne za vedno poslovil od nas dragi mož, oče in opapa
Anton Ručman
C. talcev 2, Šoštanj
Čeravno vemo, daje slovo dokončno, ne moremo dojeti, da te hi več med nami. Odšel si tja, kjer ni trpljenja ne bolečin, le mir. večni mir. V naših srcin še vedno živiš in spomin na te ne bo nikoli
i trpljenja ne bolečin, le mir. večni mir. V naših srcih še vedno živiš in spomin i
zamrl.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in ustavite korak ob njegovem grobu. Z bolečino v srcu vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Umrl je naš oče. dedek in pradedek
August Rednak — starejši
upokojeni vrtnar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala tovarišu Vovku in ostalim za poslovilne
besede, č. duhovniku in godbi.
Žalujoči: sin August z družino,^hčerke z družinami in ostalo sorodstvo.
ANKETA*ANKETA
Ostajamo
zvesti tradicijam
NOB
XIV. divizija je bila ena najmočnejših divizij NOV Slovenije. 6. januarja je krenila iz Suhoija na osvobojeno ozemlje Bele krajine na svoj zgodovinski pohod na Štajersko. Mnogo borcev je na tej težki poti izgubilo svoje življenje. V spomin na slaven pohod XIV. divizije je Občinska konferenca ZSMS Velenje organizirala letos že 17. tradicionalni pohod. Nekatere udeležence smo povprašali, kaj menijo o tem pohodu.
Miran Jan-čič — Muri:
komandant pohoda: »Če nočemo, da bo pohod dobro organiziran, moramo imeti pred tem veliko priprav. Ogledati si moramo pot, se dogovoriti z domačini, pripraviti hrano in prenočišča za pohodnike. Letos sem prvič komandant, sicer pa sem na teh pohodih že »stari maček«. Letos je bil pohod krajši v primerjavi s prejšnjimi leti, to pa predvsem zaradi časovne stiske. Menim, da je ohranjanje tradicij NOB zelo pomembno in da ti pohodi krepijo bratstvo in enotnost, mladi se- spoznavajo med sabo in si izmenjavajo izkušnje.«
Sonja Avberšek: kulturni referent: »Na
pohodu sem že četrtič. Udeležujem se jih predvsem zaradi dobre družbe in prijateljev. Med nami je veliko tovarištvo in vseeno je, kdo si in od kod si. Vsi smo prijatelji. Letos sem bila kulturni referent in sem skrbela za kulturne programe obeležjih.«
pri spominskih
Nikola Gor-'■'■v giev udeleženec ^	;**' pohoda iz brat-
ske občine Štip:
IKil; »Iz Š tipa nas j e *	prišlo letos šest
* mladincev kot ^Jp delegati OK
.»ILiMHF zsn*S Stip in
Planinskega društva Lisec. Tukaj smo prvič in smo se kar dobro vključili med pohodnike. Z njimi smo navezah prijateljske stike. Vabimo pa mladince iz občine Velenje, da se udeležijo pohoda, ki bo že ta mesec v Makedoniji. Organizacija pohoda je bila dobra, želimo, da to srečanje ne bi bilo zadnje.«
Darko De-lopst — komandir 1. čete: »Kot član komisije za ohra-njenje tradicij NOB pri OK ZSMS Velenje sem na tem pohodu že četrtič. Ti pohodi mi veliko pomenijo, predvsem zaradi tega, ker tukaj spoznaš nove prijatelje, domačine in se z njimi pogovarjaš. Letos je pot malce -krajša, a vseeno smo udeleženci pohoda lahko vsaj malo spoznali, kako težaven je bil pohod XIV. divizije v povsem drugačnih okoliščinah pred 41. leti.«
Jože Kata-■ftMfg nec — pohod-| nik: »Tega po-Et| hoda se je ude-J aBj ležila vsa razre-I & Afli dna skupnost 3. ■	letnika strojno
M^Bk lehnične usme-.jdflp ritve iz Centra srednjih šol. Za pohod smo se odločili zato, ker nas je zanimalo kod in kako poteka pot in da spoznamo preteklost, ki se je odvijala v naših krajih. To pa je obenem tudi naša nagrada za aktivno in uspešno delo razredne skupnosti. Ohranjanje tradicij NOB se nam «li pomembno in hočemo dokazati da o-tajamo zvesti temu, kar nam je priborila XIV. divizija.
Na Graški gori — Gori jurišev smo zaplesali tudi kolo
Sedemnajstič po legendarni poti
Komisija za ohranjanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS Velenje je organizirala že 17. tradicionalni pohod po poteh legendarne XIV. divizije na Štajersko.
V nedeljo 10. februarja smo še po-hodniki z nahrbtniki napolnjenimi z dobro voljo zbrali na Titovem trgu. Tu so nam zaželeli dobro pot tudi predstavniki OO ZZB NOV Velenje. Bilo nas je 176. Veliko mladincev seje pohoda udeležilo prvič, nekajeri pa so že kar stalni člani teh pohodov. Med po-hodniki je bilo šest mladincev iz bratskega mesta Štipa v Makedoniji. Mraz je zavijal okoli vogalov, vremenoslovci so napovedovali deževno vreme, a ničesar nas ni prestrašilo in z odločnimi koraki smo krenili na pohod XIV. divizije.
Najprej smo se ustavili na Kono-vem, kjer smo si ogledali film, se seznanili s pohodom in nato krenili preko Cirkovc v Plešivec. Tu smo po srečanju z domačini in borci tudi prenočili. V Plešivcu nas je v imenu krajanov pozdravil Vlado Miklavžina in nam pripovedoval o težkih in napornih bojih partizanov, v hudem mrazu in z večkrat praznimi želodci. Prebivalci vasi, mimo katerih je šla divizija, so jo prisrčno sprejeli, in nudili hrano izmučenim borcem. Veliko pomembnih in
zgodovinskih bitk je bilo na našem ozemlju. Naloga nas mladih je, da ohranjamo to zgodovinsko zakladnico, ki je izredno bogata in poučna ter razvijamo bratstvo in krepimo enotnost naših narodov in narodnosti. Ravno pohod po poteh XIV. divizije daie mladim možnost navezovanja prijateljskih stikov, spoznavanje naših krajev, domačinov .. .
Drugi dan pohoda sta nas pesem in smeh spremljala po zasneženi in strmi poti na Graško goro — Goro jurišev.
Po kosilu smo odšli na Forgunov vrh, kjer so nam domačini pripravili topel čaj. Od tu sme krenili skozi Ve-lunjski graben na Fortenek in do spominskega obeležja na Pristavi. Po kulturnem programu in položitvi venca, smo odšli v Ravne, kjer je bila zadnja postaja drugega dne pohoda. Predstavniki KS in ZSMS Ravne so pripravili kulturni program, izvedli smo kviz na temo Po poteh XIV. divizije in že seje zaslišal glas harmonike. Ne oder je prišel »Striček«, najstarejši pohodniic, in veselo razpoloženje še popestril z vojaškimi šaiami in pravljico za lahko noč, namenjeno samo dekletom.
In še zadnji dan. Z utrujenimi in počasnimi koraki smo zapustili šolske prostore v Ravnah in nadaljevali pot
do spom inskega obeležja Osreške peči, kjer se je diviziji pridružilo 180 po-hodnikov iz osnovnih šol. Kasneje so se nam pridružili še pohodniki četrte etape iz Mozirja, s katerimi smo nadaljevali pot do domačije Delopst v Topolšici. Tu so pohodnike zelo toplo sprejeli in jih tudi pogostili z malicp.
Naporen, a prijeten in poučen pohod smo sklenili v Topolšici. Ne slučajno, ampak zato, ker je v tem kraju ' pred 40. leti poveljnik za jugovzhod nemški general Lohr podpisal kapitualcijo vseh svojih čet. V Topolšici se nam je pridružilo veliko domačinov, vsem nam pa je spregovoril borec XIV. divizije Miha Butara-Aleks. Učenci podružnične osnovne šole Topolšica in Biba Roeck iz Šoštanja pa so nam pripravili lep kulturni program. Še zadnjič smo se nato zbrali ob dobrem kosilu. Pripravili so ga vojaki, ki so bili tudi na pohodu. Sledil je stisk roke. Čeprav smo bili na pohodu le tri dni, smo se kar težko poslovili, toda mnogi smo si obljubili, da bomo čez leto dni spet skupaj.
Na pohodu sta bila Renata Vrčkovnik (besedilo) in Lojze Ojsteršek (slike)
Atletske novice
Letošnja atletska sezona se je za velenjske atlete že pričela.
Na Reki je bilo izhomo tekmovanje za člansko državno reprezentanco. V teku na 1500 metrov sta sodelovala Romeo Živko in Tomo Popetru. Zasedla sta 1. in 3. mesto.
Živko je zatem sodeloval na velikem mednarodnem mitingu v dvorani na Dunaju, ki je bil v sklopu dvoboja Jugoslavija — Avstrija in z dobrim časom 3:45,8 dosegel na 1500 metrov 3. mesto.
Organizatorji mednarodnega teka v Cataniii na Siciliji so tudi tokrat na tek povabili naše atlete, ki so v konkurenci najboljših evropskih atletov dosegli enega svojih največjih rezultatov. Stane Miklavžina je pritekel na cilj peti, Popetru pa 21. Po teku je zvezni kapetan Korica povabil Miklavžina na skupne priprave za Balkanski kros.
16. februaija bosta barve Jugoslavije v članski konkurenci zastopala Zivko v teku na 1500 metrov in Krenkerjeva v teku na 400 metrov.
Člani prvaki Slovenije
V nedeljo, 10. februarja je bilo v Ptuju prvenstvo SRS v krosu. Čeprav atleti AK Velenje niso sodelovali s popolno ekipo, so zasedli 3. mesto v skupnem seštevku, za Kladivarjem in Olimpijo.
Največji uspeh so dosegli člani, ki so postali prvaki Slovenije. Zmagovalec v članski konkurenci je Stane Miklavžina, Dragan Anič je bil peti, Branko Krajnc deveti, Josip Šamu enajsti in Dani Ošep dvanajsti.
V konkurenci mlajših članov je prvo mesto premočno osvojil Miran-Hudournik.
Prvakinja SRS med starejšimi mladinkami je Nataša Krenker, ki to sezono štarta tudi na kros tekmovanjih.
Uvrstitve ostalih: pionirji, Aleš Črnič, 4. mesto; ml. mladinci. Bogdan Podpečan. 4. mesto; ml. mladinke. Irma Slutej. /. mesto, Pavia rrislan. 10. mesto.
Pokal Cocta
Prejšnjo soboto je bilo na 90 m skakalnici v Planici tekmovanje za pokal Cocta za starejše mladince.
Zmagal je Borut Meh (Žiri) s skokoma 93 in 87 m in 213,7 točke, na drugo mesto seje uvrstil Jože Verdev (Braslovče) s skokoma 83 in 86 m in 190.6 točke, tretji je bil Velenjčan Iztok Golob, ki je skočil 82 in 85 m in zbral 186,7 točke. Odličen sedmi je bil
nje
Boris Pušnik s 158.3 točke (76 in 75 m), deseti pa tretji Velenjčan Matjaž Mihelič s skokoma 66 in 71 m ter 128.8 točke.
Streljanje
Strelska družina Mrož je pripravila tekmovanje tekmovalne skupnosti Velenje. Nastopili so strelci iz Slovenj Gradca, Šmartnega pri Slovenj Gradcu in Titovega Velenja, tekmovanja pa se niso udeležili s..elci iz Mozirja. V članski konkurenci so bili najuspešnejši strelci in strelke iz Slovenj Gradca. v mladinskih in pionirskih kategorijah pa domačini.
REZULTATI: člani - ekipno: 1. NTU Slovenj Gradec 1.109 krogov, 2. Mrož 1.097 (Trebše 368, Miklav 364. Žučko 365), 3. Čoki — Šmartno 1.092,
4. NTU II 1.087, 5. Mrož U 1.087; posamezno: 1. Kušter, 2. Pok. 3. Kreuh (vsi Slovenjgradec), 4. Trebše, 6. Žučko. 8. Millav, 10. Safarič (vsi Mrož}; članice: 1. Jeseničnik (SI. Gradec); mladinci— ekipno: 1. Mrož 1.062 (Hiršel 358. Jovanovič 348. Krošel 356), 2. NTU 922; posamezno: I. Hiršel 358, 2. Krošej 356,4. Jovanovič (vsi Morž) 448; mladinke — ekipno: 1.049 (Safarič 351, Perhač 341, Žučko (vse Mrož), 357; posamezno: 1. Žučko 357, 2. Safarič 351, 3. Perhač (vse Mrož) 341; pionirji — ekipno: 1. Mrož I 500. 2. NTU 476, 3. MrOž II 435. 4. Mrož III 316; posamezno: 1. Veternik 178,2. Čulk 165, 3. Žučko 163 (vsi Mrož) itd.; pionorke — ekipno: 1. Mrož I 460. 2. Mrož II 310; posamezno: 1. M. Bandalo 161, 2. U. Bandalo 152. 3. Verdnik 147 (vse Mrož) itd. Pravico nastopa na republiškem prvenstvu si je priborilo kar 33 strelcev.
F. Žučko
Poraz z vodečim
Kegljači Šoštanja so v 5. kolu v prvi medobčinski ligi že drugič gostovali v Šentjurju in se z gostovanja vrnili praznih rok. Z razliko 100 kegljev so jih premagali trenutno vodilni na lestvici, ekipa Partizana. - Rezultat srečanja 5115:5015,
Za ekipo Šoštanja šo tokrat nastopili: Rajšter 863. Glavič 863, S. Fidej 858. Znidar 826. Križovnik 813 in
Odlični rezultati velenjskih plavalcev
9. in 10. februarja je bilo v Celju republiško prvenstvo v plavanju za miajše pionirje A (do 12. leta starosti). Sodelovalo je petnajst slovenskih klubov. Velenjčane so zastopali Katja Mijoč, Renata Rednak in Domen Majhen.
Čeprav imajo težke pogoje za delo, zaradi sanacije velenjskega bazena se morajo vsak dan voziti na treninge v Celje, so dosegli odlične rezultate. Najuspešnejša je bila Katja Mijoč, ki je osvojila dvakrat naslov republiške prvakinje, enkrat drugo mesto in dva tretja mesta. Renata Rednak je osvojila tri medalje. Dvakrat je bila druga in enkrat tretja. Domen Majhen pa je osvojil eno tretje mesto.
Rezultati velenjskih plavalcev, pionirke: 200 m kravi: 3. Katja Mijoč 2:22.77. 5. Renata Rednak 2:29.20;
Koncert slovenske filharmonije
V četrtek, 21. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije..
Vstopnice p« 200 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 10.00 do 15.00. Sindikati in šolska mladina imata popust. ,
100 m delfin: 1. Katja Mijoč 1.16,10; 400 m mešano: 2. Renata Rednak 5:48.57; 400 m kravi: 3. Katja Mijoč 4:54.98. 5. Renata Rednak 5:05,53; 100 m kravi: 2. Katja Mijoč 1:07,15, 5. Renata Rednak 1:09,65; 200 m delfin: I M. Mijoč 2:43,28. 3. R. Rednak 2:45.82; 100 m hrbtno; 3. R Rednak 1:21.91;
Pionirji: 200 m delfin: 3. Domen Majhen 2:54,25.
Jovanovič 792 podrtih kegljev.
V 6. kolu se bodo Šoštanjčani danes ob 16. uri na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn sestali z ekipo Obrtnika iz Celja.
Sporočilo poslušalcem radia Titovo Velenje
V nedeljo, 10. februarja, nismo mogli predvajati čestitk, ker na večjem območju Titovega Velenja ni bilo električne energije. Prvi del čestitk (od 17. do 19. ure) bomo predvajali jutri, v petek, drugi del pa v nedeljo, 17. 2., predvidoma od 1830 dalje. Prosimo za razumevanje.
»Uredništvo Radia
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI
PREREZAL AVTOMOBILSKE
GUME
Neznanec je 10. februarja v parkirišču pod Stantetovo 3 prerezal vse štiri avtomobilske giime na osebnem vozilu last M. K.
VLOM V STANOVANJSKO. HIŠO
Okoli 14. ure so 9. februarja letos sporočili na Postajo milice v Titovem Velenju, da je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo M. M. na Goriški 6. Iz hiše sc selijo zaradi ugrezanja. Odne-šeni so bili različni predmeti v vrednosti okoli 120 tisoč dinarjev.
IZGUBILA SE JE
Na Postajo milice je prišla 8. februarja letos L..U. Povedala je, da je v Standardu izgubila svojo štiriletno deklico. Že čez eno uro pa so ugotovili, da je odšla deklica sama domov na ulico Veljka Vlahoviča.
TATVINA PLOČEVINE
Zjutraj okoli 5. ure so odšli U. februarja letos miličniki po obvestilu nekega občana pogledati pod most nad Pako. Ugotovili so, da sta kradla pločevino s toplovodnih cevi M. K. in M. G.
,Pust Mozirski" pred durmi
Dolgoletno izročilo pustovanja v Mozirju bo obveljalo tudi letos. Njegovo veličanstvo Pust Mozirski tudi letos ne bo izneveril svojih zvestih spremljevalcev in številnih občudovalcev. Tudi letošnje prireditve se bodo zvrstile po ustaljenih navadah, seveda pa jim pestre vsebine ne bo manjkalo.
V nedeljo popoldne bo v domu Partizana otroška maškarada, zares pa se bo pričelo v ponedeljek s popoldanskim »ofiranjem« od hiše do hiše. Torek bo z zanimivostmi izpolnjen od ranega jutra do noči. Prva je na vrsti budnica. kasneje bodo iskali pusta, ki ga zatem čaka prevzem
občinske oblasti in vse ostale domislice v zvezi s tem. Zagotovo bo tudi letos zelo zanimiva in vredna ogleda osrednja popoldanska pustna prireditev na mozirskem trgu. Pomanjkljivosti in potreb Mozirju ne manjka, rešitve zanje bo seveda poiskal pust (mrliška vežica, kopališče, čevljar ...), domislic in napotkov pa ne bo manjkalo tudi za druga področja.
Jasno seveda je. da bo na tradicionalni maškaradi pust preminil, v torek bo počival na trgu' v Mozirju, popoldne je na vrsti svečan pogreb, sklepno dejanje pa je seveda sedmina z branjem oporoke.
terme topolšica
Pustni dnevi v hotelu Topolšica
Vabimo vas v Terme Topolšica. kjer smo za vse tiste, ki se bodo odločili za obisk zdravilišča, pripravili v času pustnih dnevov poseben program.
V soboto 16. 2. ob 20.00 uri bo v hotelu Vesna prireditev »PUSTNA SOBOTA V MASKAH«.
Igra ansambel Delta 5.
Vstopnina 600,00 din. vsak gost dobi pustni krof. Izvirne maske imajo prost vstop.
Izbor najboljših mask — bogate nagrade za maske in občinstvo. >.
V	nedeljo 17. 2. ob 16.00 uri bo v restavraciji hotela Vesna ob glasbi ansambla DELTA 5 »PUSTNA MAŠKARADA ZA NAJMLAJŠE«.
v.
Ansambel bo igral preaviaoma do 19.00 ure. Vstopnine ni.
Ponudba:
pustni krofi, razne vrste slaščic, sokovi, čaj.. . .
V	torek 19. 2. 1985 ob 20.00 uri bo v hotelu Vesna ob glasbi ansambla Delta 5 »VESELO PUSTOVANJE«.* .Vstopnina 300.00 din. maske imajo prosi vstop.
Izbor najboljših mask — nagrade.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Naravno zdravilišče To-ilšica. 63326 Topolšica. recepcija hotela Vesna, telefon: 3-891-120.891-114.891-113
K:
Častne salve vojakov pri spominskem obeležju v Osreških pečeh
Priznanje krajevni skupnosti in osnovni šoli Ravne za vsakoletno pomoč pri organizaciji pohoda.