Političen list za slovenski narod. P« polti prejeman velja: Za eelo leto predplaoan 15 jld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z» en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljit: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za uetrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v soboto 4. maja 1889. Letnili XYIT. Dve stoletnici. Miuolo je ravno sto let, odkar pozmi zgodovina dve mogočni republiki: Zjedinjene severoameriške države in republiko francosko. Kavno te dni proslavljale obe republiki stoletni spomin svojega obstoja. V Ameriki so se pričele slavnosti v sredo, kot spominski dan, ko je nastopil vlado republike prvi predsednik Washington; ua Francoskem prične» se slavnosti jutri, v spomin, da je dne 5. maja kralj Ludovik XVI. sklical vse tri stanove v Versailles, da se posvetujejo o znižanji državnih dolgov. Ta dan jo torej znamenit, kajti dne 17. junija se je tretji ali meščanski stan proglasil za narodni zbor in tako sprožil veliko francosko revolucijo. V ponedeljek dne 6. maja odprö v ta spomin s veto v no razsta vo pariško, ki naj svetu pokaže, da je Pariz še vedno sedanje kulture središče, in „človeštvu odkrije zgodovino svetovnega dela tekom desetih let". Stoletna zgodoviua obeh teh republik razlikuje se zelö jedna od druge, da mora opazovalčev duh iskati vzrokov tej razliki v razvoji obeh republikanskih držav. Kakor je prišla iz poštene roke Washingtonove, tako procvita in se okrepčuje ameriška mogočna republika do današnjega dnč, ko je nasprotno evropska nje sestra od te dobe pala že dvakrat v prah in dvignivša se v tretje mora se ljuto boriti ravno sedaj za svoj obstoj proti boulangizmu, to je, proti opravičeni nezadovoljnosti s sedanjimi vladarji. Težko ni zasledovati temeljne vzroke teh dveh različnih pojavov. Iz zgodovine Irancoske republike veje nam skoro od vseh stranij nasproti mrzla burja prekucijskih teženj in želj A, ki so brez namena, brez pravega smotra; v zgodovini „Zjedinjenih držav" pa se srečujemo veduo z velikim duhom ustanovitelja, Washingtona, z onim duhom, ki uči pravo prostost in da se morajo posamezniki za vsako ceno in pri vseh prilikah uklanjati celoti, katere ne diči ime nasilstva, temveč pokoj in mir. Ko je leta 1789 Washington prevzel predsed-ništvo, štela je severo-ameriška republika tri milijone prebivalcev v trinajstih državah, katerim se je tekom stoletja pridružilo mnogo novih držav; prebivalstvo je naraslo na šestdeset milijonov. Res, da so mnoge okoliščine pospeševale razvoj ameriške unije, vendar tajiti se ne dd, da bi brez Washingtonovega duha „Zjedinjene države" ne bile na tej stopinji moči. Vse Washingtonovo življenje je bilo posvečeno narodu, bilo je vzor državljanskih kreposti j. Ko je odložil vojskovodjev meč, vrnil se je kot priprost državljan na svoje mesto; in ko je nova država potrebovala zopet močne in poštene roke, pozvali so ga ua predsedniški sedež, ua katerem ni poznal osebnih koristij, temveč prospeh domovine svoje. Vsi drugačni so bili francoski Washingtoni! V Ameriki je bila republika ustanovljena na podlagi globocega verskega iu nravnega čuta, francoska republika pa je omajala in izpodkopala verski čut v najširših ljudskih krogih ter si je vzgojila škodljivce, sebičneže, grobokope. Na čelu države z Washing-tonovim duhom ni bilo prostora samopašnim radi-kalcem, ki slepe narod z lepo donečimi frazami, ne brezozirnim silovitežem, ki si s krvjo in železom delajo pot do osebne oblasti in slave. Washingtonu niso bili nasledniki ne Bonapartovci, ne Boulangerji. V tem ravno tiči vzrok onemoglosti francoske republike. Vladni zistemi in razna ministerstva preminjajo se na Francoskem, kakor v nobeni drugi državi. Vsa minolost Francije, dežele vednih prevratov, pove nam, česa se moramo nadejati ondi v sedanji dobi, ki je na las podobna zmešnjavam in predigram prevratov. Diktator Gambetta je 1. 1S70 ustanovil z drugimi faktorji tretjo francosko republiko. Predsedniki so bili Thiers (1871 do 1873), general Mac-Mahon (1873 do 1879), Grevy (1879 do 1888), Sadi Carnot od decembra meseca 188S. Iz zgodovine posnemljemo torej, da je v Fran- ciji trikrat menjalo cesarstro, kraljestvo in republika z dvajseterimi raznimi vladnimi oblikami. Največ preoiemb je bilo 1. 1789. Letošnje leto, ko praznuje republika stoletnico v znamenji boulan-gizma, je ob jednern jubilej mnogih državnih prevratov. Odkar pri nas vlada Taaffejevo minister-stvo, vrstilo se je na Francoskem petnajst mini-sterstev! Početkom sedanje tretje republike stal je na čelu tedaj hudo skušani in tlačeni Franciji mož, ki je v proroškem duhu izustil besede, rekoč: „Republika bode, ali konservativna, ali je sploh ne bode." Veliki zgodovinar in rodoljub Thiers je povedal s temi besedami vse, kar je trebalo vedeti voditeljem republike, toda sam ni imel toliko moči, da bi po tem načelu globokeje posegel v razvoj domovine svoje. Mogoče, da se zdaj o stoletnici spomnijo francoski rodoljubi teh Thiersovih besed kot rešilno zvezdo-vodnico iz temnega labirinta zmešnjav. Mogoče, da jih vzdrami k temu tudi spomin ua vzornega moža, katerega proslavlja mogočna republika v Ameriki, ki je dosegla velike svoje vspehe le po onem potu, po katerem je vedno hodil Washington in katerega je jasno pokazal pokojni Thiers. Versko in monarhiško euvstvo našega naroda varuje nas sumnje, da bi smeli odobravati proti-verska in monarhiška dela francoskega prevrata; vendar nam obe ti načeli ne branita, da priznamo tudi to, kar je prevrat dobrega storil na korist pravic posameznika in naroda proti surovi sili. To je ravno privlačna moč velikega dela francoskega naroda, ki mu zagotavlja vsestranske simpatije, posebno v sedanji dobi, ko je Evropa pod vplivom oblasti, ki hoče z vsemi močmi načela barbarske dibe, surovo silo povzdigniti do neomejene veljave v mednarodnem življenji, v katerem vlada laž in hinavstvo. Nečesa pa pri tej priliki ne smemo prezreti, da namreč vsa Evropa dobiva na socijalno-političnem polji svoje nagibe od Francije. Velika francoska re- LISTEK. S v i f t i j a d a. (Petinpetdeseti spev.) Dolgočasna doba je bila v Slovencih zadnji čas, a hvala Bogu, trajala je le tri ali štiri tedne, kajti le tako dolgo smo „štrajkali" v našem navadnem strankarskem in osobnem prepiru. Trditi baš ne moremo, da nas je privela „honoris saera fames" ali trud za osobne pravice jed-nako „štrajkujočim" dunajskim kočijažem, v to Slovencem nenavaduo mirno dobo, iz katero nas je vzdramila zopet prava pravcata naša učenost in pa najnovejša „narodna britev", s katero smo nekoliko popraskali baje tu in tam vrlo dobro rastoče „narodue ščetine". In vendar smo tudi nekoliko napredovali Slovenci v svoji zadnji, akoravno kratki časnikarski slogi, kajti dočim smo si zdravili doslej svoje „želodčne bolezni" s časnikarskimi buzdovani in kve-drastimi čevlji, godem o zdaj v časopisnih listkih v jambiških desetercih. A tudi ta godba najnovejšega našega „godca" ni po volji vsem narodnjakom; nekaterim je najnovejši „Godec" pravi nedeljski škripač, ki gode le po Baumbachovi melodiji, drugi zopet kriče, da je slavni Paganini v primeri ž njim prava ničla. Kdo se more čuditi radi tega, da je moral oče mlademu „godcu" razobesiti povoje, da vidimo kritiki in nekritiki, kako se je rodil, kako je rastel, ljubil in kouečno „zagodel" nekemu nepoklicanemu kritiku, ki ima za godbo „slab posluh". Sviftijanec pa se vendar raduje najnovejšega slovenskega „godca", ki nasproti vsem „strokov-njaškim" oporekam nema kosmatih ušes, in pa ugovora njegovega očeta, o katerem ne more trditi nihče, da ni popolno izviren. Ker se bavimo dauos s kritiko, radovedni smo, kako se bodo brili z „narodno britvijo" njeni zagovorniki, ker trdijo, da se je o nji sanjalo le nekemu hribovskemu kapelauu. Ta britev pa vendar ni bila brez ostrine, ker še vedno srbi nekatere prijatelje brivske obrti, ker jim jo obrila nekaj predragih ščetinic, ki niso bile ravuo na krasoto njihovemu licu. V primeri z našo narodno britvijo je mnogo bolj skrhana britev naših praktičnih Nemcev v Ljubljani. Dokaz temu, da nam ponujajo upravitelji ljubljanske hranilnice velikodušno koncesijo v svojem hranilničnem monopolu. Zagotavljajo namreč, da nam dobrovoljno prepuste iste „cunje" svoje zastav- nice v oskrbovanje, katere sta jim zastavila in za-menila njihova „Zana", ker ž njimi ni mogoč noben dobiček za ta ali oni nemški smoter. V isti a i je zanimiva ta „cujuasta" koncesija in priča, da so naši Nemci bolj praktični od svojih tovarišev na Češkem, ki niti petuajsterih ponujanih jim deželno-zborskih mandatov ne marajo, ker jim velja načelo: „Aut Germania, aut nihil". Vse to dokazuje skrajno potrebo, da pride ua svetlo tretji natis Levstikovega „kopitnega pod-kovstva" — kakur ni znano, je pokojni Levstik tudi vojaške kovače v enaki knjižici učil konje podkavati — ker se je drugi pri nas žo popolnoma pozabil iu obrabil, temveč tudi kako duševno podkovstvo, ker Slovenci tudi duševno bosimo, posebno naši politični „občudovatelji" in leposlovni kritiki. Jaz svetujem torej „Pisateljskemu društvu", naj postavi spomeuik našemu na pol pozabljenemu Levstiku v beli Ljubljani, a ne v Retjah, kajti večja nevarnost je, da zaraste mah njegovo ime v slovenskem središči, nego v dolenjski vasici, saj pozabljamo visoki politiki že jedno leto po njegovi smrti njegovo „kopitno" in morda kmalu tudi duševno podkovstvo. Sviftijanec. volucija ni izbrala prstih sredstev za svoj namen, potomci prevrata pa so orožje zboljšali iu taktiko premenili po razmerah. Zgodovina zadnjih sto let nas uči, da restavracije iu reakcije niso ukrotile revolucijskega duha. Revolucija sme praznovati letos svojo stoletnico, ker njene ideje so se ukoreninile tokom desetletij. Povsod je revolucija izpodkopala krščanska načela, ker se jo v različnih oblekah vtihotapila na kraljevske dvore in v beraške koče. Revolucijske ideje so bile sprva .šport" pisateljev, filozofov, državnikov iu tudi plemstva. Nesreča je bila, da so se te ideje gojile tako blizu skladišča, napolnjenega s smodnikom, kakor je bil pred sto leti zatirani francoski narod. Mogoče je, da bi se bil francoski narod vzdignil tudi brez voditeljev in bi bila kri tekla v potekih, toda revolucija bi bila omejena le na Francijo in v kratkem času bi se polegel vihar. Tako pa je postala velikanska reka, ki sedaj z revolucijskimi idejami poplavlja vso Evropo. Iz revolucije se je izcimil liberalizem, načelo tajn) hinavske vstaje. Nasledniki Dantovi, Maratovi, Robespierrovi itd. so ravno taki sovražniki prestolu, altarju in krščanskemu svetovnemu redu, kakor krvoločni junaki pred sto leti. Razloček je le ta, da sedanji liberalni krvoloki prej pozlate vrv, predno obesijo svojega nasprotnika. Ne vsiljujejo strupa v kozarci, kakor nekdaj Sokratu, temveč hinavsko ponujajo sladko pijačo, kateri skrivaj prilivajo smrtnih kapelj. Liberalizem je vera osebnega božanstva, ki ne pripozna nikomur zaslug. Tako vedno povdarja omiko, napredek, prosveto, a tega noče priznati, kdo je pred tisoč leti prižigal luč pro-svete in razširjal omiko in napredek po evropskih divjinah. Liberalizem pozna le kratek čas človeškega življenja, zanikava mnogo resnic v zgodovini človeštva, ki razumniku pojasnijo nazore. Iz tega pa liberalizem izvaja dolgo vrsto krivih sklepov. Liberalec oznanja svetovni mir, pa narode kuje v verige, proglaša individualno prostost, a cele skupine ponižuje kot sužnje. Liberalizem pa ima to zapeljivo stran, da se dobrika človeški ničemurnosti in mladino navidezno napaja z idejami najplemenitejših čutov, ki pa so v resnici ostuden egoizem, ošabna prevzetnost in sebičnost. Ali je liberalizem že dosegel vrhunec svoje moči ? Ali bo še prihodnje stoletje razdeval zgodovinski in naravni razvoj? Prorokovati ne moremo, toda upanje izražamo, da bode stoletnica francoske prekucije ob jednem pričetok boljše prihodnjosti, da se bo človeški rod s studom obrnil od svojih zapeljivcev na pravo pot krščanskega življenja. Katoliški sliod na Duuaji. Z Du n a j a , 2. maja. (Izvirno poročilo.) II. Sklepna seja. V četrtek ob dveh popoludne bila je druga sklepna seja, pri kateri so se odobrile vse resolucije. Dr. Lo\venstein naznanja, da se je sestavil poseben odbor, ki bode sprejemal vsaka darila za stiskane laške redovnice ter prosi obilne podpore. Kulturna razmišljavanja. Vso zimo so tožili dunajski steklarji o slabih časih, slabem zaslužku, in glej 1 sv. Marka, njihov varuh, naklonil jim je mnogo posla. Od dne sv. Marka počenši prične se odpiranje oken, in umevno je, da pri tej priliki zaropoče marsikako okno, stekljarju — v veselje. Na Dunaji je poslednje dni nenavadno močno ropotalo po oknih; govori se, da je več nego deset tisoč šip pobila tramvajeva vojna. Kaj bi neki rekel Dunaj, kaj bi pisali židovski novinarji o nas, ko bi se unela taka vojska v Ljubljani? Aprilovi viharji — mnogo svateb v letu, tako prorokujejo in razkladajo stari pratikarji letošnje zadnje burne dneve aprilove. Iu ni li to veselje, česar nam je prinesla ljuba pomlad? Nekje blizu Kamnika pravijo, če obrodi krompir, bode tudi mnogo ženitev in možitev. Po mojih mislih je človeško srce baje v ožji spojitvi z elektriko, nego s krompirjem, in zaradi tega bode verodostojnejše pro-rokovanje o pomladnih nevihtah. Dragi čitatelj, kaj je to življenje? Sam jubilej. Jedva se človek porodi, ako ga ne vzame koj prvo leto davica, praznuje svoj prvi jubilej že v zibeljki. Na to pride jubilej prvih — hlačic, in ko se prično ti jubileji, potem pa ne prestanejo — do smrti. Ko prebere dr. Hagenauer telegrafični pozdrav katolikov iz Geufa, poročata še o katoliškem gibauju iu delovanju politiških društev Dürfler in monsgr. Knab. Poslednji predlaga, da se izvoli za generalnega komisarja katoliških shodov grof Pergen, kar se z vsklikom vsprejme. Grof Pergen pravi, dokler mu bode Bog dajal duševne in telesne moči, da jih hoče posvetiti katol. cerkvi in bode držal na kviško zastavo vere in križa ter kliče: „Na svidenje prihodnje leto pri tretjem katoliškem shodu." Zadnja seja. Ob 6. uri zvečer zaključil se je z impozantnim sijajem drugi splošnji kat. shod v Avstriji. Navzoč-nih je bilo SO škofov, veliko svetnih dostojanstvenikov raznih stanov in polna dvorana občinstva. Meixner govori v imenu vseučiliških katol. dijaških korporacij ter omenja, da seje pričelo med katol. vseučiliščniki živahno gibanje, katero krepko deluje proti brezverstvu in nravni propalosti ravno na visokih šolali ter obeta oživljenje človeške družbe, ker ravno od tukaj se bode razširjala krščanska zavest in prava omika med vse stanove, ki bodo zvesti veri in državi blagodejno vplivali na družinski razvoj v prospeh vseh avstrijskih narodov. Dr. Porzer govori o rešitvi Dunaja in krščanske omike od turškega jarma 1. 16S3. Takrat sta bila cesar in papež edina in to je rešilo človeštvo. Dr. Porzer popisuje, kako je redovnik Marco d' Aviano s svojimi govori največ pripomogel k zmagi krščanstva, zato prosi škofe, da bi resno preiskali življenje in delovanje tega moža ter skrbeli, da bi se priŠtel, ako je mogoče, svetnikom, ker je bil vdan sin ne le sv. Cerkve, marveč tudi habsburške rodo-vine ter resničen prijatelj in zagovornik Dunaja. Dr. Kahn, knezoškof celovški, govori o verski šoli ter kaže, kako žalostne nasledke za človeštvo mora imeti sedanja šola, katera poučuje a ne vzgo- juje- Knez Alois Liechtenstein navdušeno pozdravljen v svojem izvrstnem govoru primerja rimske soci-jalne razmere sedaujim ter med nepopisljivim, nepretrganim ploskanjem kaže, kam je pripeljal brez-verski liberalizem sedanje človeštvo, ki mora propasti posamezno, družbinsko in državno, ako se še za časa ne reši. Ko je dr. Bauer, škof bernski, svoj govor končal, sklene grof Bloome katol. shod krog s/410. uro zvečer. Resolucije drugega splošnjcga katol. avstrijskega shoda. Resolucija odseka „šola". I. Zbrani katoličani avstrijski zahtevajo v interesu družine, da se na srednjih kakor ljudskih šolah 1. ne podučuje samó naša mladina, marveč tudi vzgojuje; 2. da se v svrho vzgoje obstoječi predpisi ne izvajajo samo glede zunanje discipline, marveč tudi glede vstvarjanja nravnih značajev; 3. da se v svrho enotne vzgoje po možnosti daje sistemu razrednih učiteljev prednost pred onim strokovnih učiteljev. Marsikak mrtvec, ko bi le mogel, zaklical bi iz groba svojim jubilantom: „Dajte mi že večni mir 1" A tudi v Ljubljani slavil se bode prihodnje dni jubilej, iu sicer dvajsetletnica obstoja šolskih zakonov. Gospoda v kazini baje, zlasti pa „Lehrerverein" za Kranjsko, prirejajo čudesna iznenadenja za ta jubilej. Menim, da imajo za to tehtne iu zanim-ljive povode. A bojim se, da bi se unel med našimi pedagogi ljut boj. Sprijeli se bodo: je li bolje in prospešneje pošiljati v šolo otroke v spremstvu pestunj ali brez njih. Marsikak gospod na Dunaji odgovoril bi: Vsekako je bolje pošiljati deco v šolo v spremstvu krščene ali pestunj, kajti iz tacih otrok postanejo najpokornejši podaniki. Iz teh pa, ki hodijo v šolo in iz šole sami, postanejo običajno sami r adi kalci. Brrr 1 Drugi bodo zopet oporekali: Kaj neki postane iz človeka, ki se vse svoje življenje ni naučil hoditi za svojim, temveč samo za tujim nosom? Kaki občani bodo neki iz tacih otrok, ki so vzgojevani v — pavolci? Kaj početi s takimi ljudmi, ki imajo pavolo v ušesih in možno tu v srci. Svetu so vedno več koristili pošteni radikalci, nego pavolnati možici. A tudi ne vem, katero teh dveh vzgojilnih načel bi v tem sporu imelo prav. II. Zbrani katoličani avstrijski tirjajo v interesu države, da se na srednjih kakor ljudskih šolah 1. pri naši mladini goji pravi patrijotizem, t. j. notranje čislanje in ljubezen do domovine in vladarske hišo z učnimi, pomožnimi in bralnimi knjigami, z besedo iu dejanjem; 2. da se na nobeden način ne izpodkopava, ali 3. nadomešča z enostransko narodnostjo. III. Zbrani katoličani avstrijski zahtevajo v interesu vede, da na srednjih šolah 1. na mesto mešane vsporednosti učnih predmetov stopi postopno vrejena zaporednost istih, 2. na mesto plitvega razprostiranja splošnjega znanja njegova teraeljitejša vglobitev, iu 3. tako na mesto dejanjskega zniževanja pravo zvišanje takoimenovane izobražne stopnje. IV. Ker je pa vera podlaga družine, države in vede, tedaj tudi vzgoje, rodoljubja in izobražbe, zahtevajo zbraui katoličani avstrijski 1. načeloma, da je srednja ravno tako kakor ljudska šola verska; 2. v praksi pred vsem a) da država ne ovira samo ustanovljanja verskih zasebnih srednjih šol, naj so že gimnazije, učiteljišča, realne ali obrtne šole, marveč da jih naravnost podpira, ker se s tem državi olajšuje marsikatero breme; b) glede že obstoječih srednjih šol pa a) da se verouauk uvede na višjih razredih vseh realk ter tudi razširi na vse učne zavode, ki so jednake stopnje s srednjimi šolami, osobito na obrtne šole; (i) da se v interesu poduka in vzgoje pri izbiranju iu nastavljanju učiteljev in posebno vodij na srednjih šolah zadostno ozira na krščansko-versko in avstrijsko-rodoljubno mišljenje učencev in starišev; Y) da podredjene učne oblastnije pri dopuščanji, oziroma zopetni uvedbi krščanskih in katoliških naprav, kot n. pr. razpel, šolskih molitev, šolskih maš, prejemanja zakramentov, duhovnih vaj i. dr., zado-ščujejo prevladajoči večini katoliških učencev in starišev; 2) da pri sestavljanji in potrjevanji šolskih knjig in beril na mesto tesnosrčnega izključevanja vsega, kar spominja na katoliško, stopi izločevanje vsega nekrščau-skega in s tem tudi protivednostnega; s) da se v šolskem zakonodajstvu obsežena prepoved vdeleževanja pri društvih ne bo zopet raztegala na čisto verska, cerkveno potrjena društva, kakor so to proti nameri zakonodajstva in zoper pravice državno priznane katoliške Cerkve storile podredjene učne oblastnije. Resolucija pododseka „katoliške dijaške zveze". Z ozirom na okoliščino, da je versko mišljenje katoliškega dijaka vsled razmer, obstoječih na velikih (Dalje y prilogi.) Jaz — kar se mene tiče — hodil sem vedno sam v šolo in hodim tudi zdaj v šolo trpkega, trnje-vega življenja — sam. Toda premišljujočemu spor zadnjih dni o pozabljeni knjižici začelo se mi je v glavi svitati, čemu neki nazivljejo v kulturnem jeziku nekatere konje „frommes Pferd"? Oital sem v dunajskih, pražkih in peštanskih listih o konjskih dirkah, med konjih nazival se je jeden: „Theodora". Dalje bilo je ime drugemu konju zopet „St. Wolfgang" (grofa Zd. Kinskega). Sv. Volbenk je bavarski deželni varuh; nad Poljanami pri nas nahaja se i cerkvica njemu na čast posvečena. Dalje sem čital imena „Albertina" in celo „Marija Terezija"; ni li to radikalno? Vse to vem zgolj vsled tega, ker sem v šolo hodil brez — pestunje. I tii velja glede spora o „kopitnem podkovstvu" in konjskih imenih: noblesse oblige, kajti: Dor Vogel singt, Die Sehelle klingt, Der Weiso aus der — ia Der Aermste kann nur schreien. Buridanov „stric" proslavil se je s tem, da ja poginil lakote med dvema kupoma sena, ker mikala sta ga oba, a on vedel ni, po katerem bi bil hlastnil preje. A. S. Priloga 102. štev. „Slovenca" dii6 4. maja 1889. šolah, premnogokrat v nevarnosti, da otrpne, ali popolnoma zgine; uvažujoč koristi, katere ima tesno združenje katoliških velikošolcev za vsakega posameznika; gledč na okoliščino, da je dijakom v njihovem poznejšem poklicu določeno, postati važen faktor za javno življenje; konečrio z ozirom na težave, zoper katere se morajo zaradi obče še vladajočih predsodkov bojevati katoliške dijaške zveze: polaga drugi splošnji avstrijski katoliški shod vsem poklicanim krogom nujno na srce, naj najodločneje priporočajo pristop k obstoječim dijaškim korporacijam, naj so že društva, ali barve noseče zaveze, ter v povzdigo katoliških dijaških korporacij in v poživlienje in okrepčanje katoliške zavesti mej dijaki predlaga: 1. Kot prvi pogoj ustanovljauje marijaniških kongregaeij na srednjih šolah naše monarhije; 2. zopetuo uvedbo akademiške službe božje ob nedeljah iu praznikih; 3. ustanovljauje katoliških dijaških korporacij, tam pa, kjer ni upanja, da bi se vspešno procvitala katoliška dijaška korporacija, ustanovitev akademiških bralnih društev, katerih vodstva naj bi se izročila v roke versko-zvestih katoličanov; 4. naj se ugladi pot tesnejšemu mejsebojnemu združenju vseh katoliških dijaških korporacij monarhije. Odsek za socijalno vprašanje. I. Zadružna organizacija. Drugi splošnji avstrijski katoliški shod smatra zadružno organizacijo poklicnih vrst za bistveno sredstvo v ozdravljenje socijalnih škod sedanjosti. II. Kmetsko vprašanje. Drugi splošnji avstrijski katoliški shod proglaša za eno najnujnejših nalog avstrijskega zakonodajstva, da se ukrenejo naredbe v varstvo in rešitev hitro propadajočega kmetskega stanu, ker je njegov ne-prikrajšan obstanek in njegovo razcvitanje največjega pomena za politične, gospodarske in nravne interese skupnega državnega in družbinskega življenja. Potrebno je po njegovem mnenji posebno: a) da se omeji prosto razkosavanje kmetskih zemljišč in so zabrani njihovo združevanje v vele-posestva, kjer to ni potrebno iz ozirov deželne kulture; b) da se preveliko zadolženje kmetskih posestev v bodočnosti zabrani s postavno določeno mejo zadolženja, njihovo že obstoječe zadolženje pa odstrani s splošnjim zemljiškim razbremenjenjem, ki bi se izvedlo po načelih krščanske pravičnosti in vsestransko primernosti. Ravno tako zagovarja katoliški shod primerno naredbe v varstvo domačega zemljiškega pridelovanja nasproti inozemski konkurenci, tako z varstvenimi carinami, kakor tudi s tarifno politiko, ki naj se postavno določi, dalje splošnjo ustanovo samoupravnih in obligatnih kmetskih poklicnih zadrug z nalogami v povzdigo in gojitev stanovske zavednosti, vzajemne pomoči, kakor tudi skupnega varstva in zastopanja kmetskih koristij na zunaj. III. Rokodelsko vprašanje. Drugi splošnji katoliški avstrijski shod najra-dostneje pozdravlja zakonito naredbe, katere so so zadnja leta v Avstriji ukrenile v interesu obrtnega stanu, ter izreka svoje priznanje in hvalo vsem močem, ki so sodelovale pri postavah, namerjajočih varstvo delavcev. Isti spoznava nujno potrebo, da se natanko izvede in nadalje razširi obrtno varstveno zakonodajstvo, ter pred vsem podpira težnje obrtnikov, katerim namen je nadaljni razvoj obrtnega zadružtva. Posebno priporoča: a) da se postavnim potom popolnoma zagotovi obrtnikom po naravi pripadajoč vpliv na usta-novljanje posameznih zadrug; b) da se razširijo pravice zadrug glede privolitve v zadrugo, in sicer posebno z dovolitvijo ugo-vorne pravice glede pridobitve sposobnostnoga dokaza in z uvedbo mojsterske preskušnje, katero bi vredilo zadruge; c) da se olajša in z davčnimi razbremenjenji pospešuje skupna obrtna delavnost v območji posameznih zadrug z odstranjenjem ovir, ki so se (po § 115, odst. 2 obrtnega reda z dne 15. marca 1883) dosedaj stavilo ustanovljenju zadružnih podjetij v namen izdelovanja in raz-pečavanja obrtnih izdelkov; d) da se konečno posamezne rokodelske zadruge mejsebojno združijo z ustanovitvijo samostojnih obrtnih zbornic, ki se prosto volijo iz zadruge, in da bodo te zbornice imele pravico do javnega zastopanja obrtnih koristij (tako, kakor pri sedaj obstoječih obrtnih in trgovinskih zbornicah). Razven tega priporoča katoliški shod razširjenje dolžnosti glede sposobnosti dokaza na one, ki tovarniški izvršujejo kakov rokodelski obrt; odstra-njenje obrtu škodljivega krošujarstva; postavno omejitev obrtnega kaznilniškega dela, ki škoduje prostemu obrtnemu delu; uvedbo takega postopanja pri ¡zmerjanju pridobnine in dohodnine, ki obrtnike zadostno brani zoper sumničevalne in neresnične ovadbe ter njihovim opravičenim tirjatvam zavaruje zadostno oziranje. IV. Delavsko vprašanje. Uvaževaje, da je rešitev delavskega vprašanja pred vsem odvisna od tega, da se odstrani pri današnji produkciji veljavno načelo neomejene konkurence, smatra drugi splošnji avstrijski katoliški shod za potrebno, da se ta ueomejena konkurenca odpravi tako z mejnarodnimi pogodbami kakor v tuzemstvu z vredbo domače produkcije, in to s pomočjo varstvenih carin, pri tem pa da se ozira na opravičene koristi vseh vdeležencev. Po mnenju katoliškega shoda je najvažnejši pogoj tega vravnanja poklicna združna organizacija velikega obrta. Naravne naloge tej organizaciji bodo: a) ustanovitev zdravega razmerja mej produkcijo iu porabo; b) varstvo zoper samoprodajo produkcije s strani posamezuikov; c) zabranitev nepravične izrabe delavskih močij; d) zavarovanje, da bodo delavci imeli stalno delo, da bodo napredovali v plači in po možnosti tudi v stopnji; e) kolikor možna zabranitev ženskega dela v tovarnah ; f) zavarovanje stanu primerne preskrbitve za starost in onemoglost delavcev, kakor tudi njihovih vdov in sirot. Resolucija odseka „socijalno vprašanje" proglaša nadalje nujno dolžoostjo državne uprave, da se v javnem interesu resno peča z prašanjem glede stanovanj. Posebno naj bodo delodajalci, ki imajo večje število delavcev v krajih, kjer so nezadostna ali neprilična stanovanja, postavno zavezani, da tam napravijo primerna delavska stanova-lišča. Obstoječe postavne določbe o kakovosti ali rabi stanovališč naj se strogo izvršujejo in primerno spopolnijo. Za gradjenje hiš z majhnimi stanovanji naj država po možnosti dovoli olajševanja. V večjih mestih in industrijskih krajih naj se stavbišča (posebno z ozirom na napravo majhnih stanovanj) s primernimi naredbami odtegnejo stavbeni špekulaciji. Razven tega pa katoliški shod zasebnemu delovanju avstrijskih katoličanov priporoča podpiranje vseh onih človekoljubnih teženj, s katerimi se pridobivajo delavskim krogom zdrava stanovanja po nizki ceni in ob enem samostojnim obrtnim delavkam (v tako-zvanih zavetiščih [hospicih] za delavke) zagotovlja nravno varstvo. Poročevalec P. Kolb je zaznamoval kot najvažnejše namere delavskega zakonodajstva, ker se ne more izvesti socijalno-demokratični vspored, v svojem resolucijskem predlogu nastopue točke: 1. postavna tirjatev določenih dokazov, od katerih bo v bodoče odvisna dovolitev za nova obrtna podjetja, in sicer glede nastopnih točk : a) solidnost gospodarstvone podlage in trdnost podjetja; b) postavna neomadeževanost podjetnikova iu vodje pod-jetjev; c) da novo podjetje ne spravi z neposrednjim prehodom ob kruh in delo cel del prebivalstva; 2. nadaljno skrčenje maksimalnega delavnega dne z ozirom na posamezne vrste obrtnih del; 3. razširjenje določb o maksimalnem delavnem dnevu na delavce transportnih in prometnih zavodov; 4. strožja omejitev dispenzne pravice upravnih oblastnij glede maksimalnega delavnega dne; 5. sonadzorovalna pravica delavcev v izvrševauje delavsko-varstvenih postav, in sicer potom zastopnikov, voljenih iz sredine delavcev; 6. splošuja in obligatua uvedba rudarskih razsodišč; 7. popolna prepoved ponočuega dela v tovarnah za žeuske in kolikor možua omejitev istega za moške delavske moči; 8. prepovedano je rabiti dninarje namestu usposobljenih pomožnih delavcev pri tovarniškem izvrševanji rokodelskih obrtov; 9. nravnostno varstvo delavcev s tem. da se kolikor moč ločita spola v tovarniških prostorih; § 132. avstrijskega kazenskega zakonika se razširi na industrijske podjetnike in njihove opravilnike; 10. postavna dolžnost podjetnikov, da v zvezi s svojimi delavci skrbe za ustanovljenje otroških zavetišč, kjer in dokler še ni prenehalo delo omoženih tovarniških delavk. Katoliški shod pozi vije vlado, naj strogo pazi na to, da se bodo izvrševali zakoni v varstvo delavcev, posebno glede maksimalnega delavnega dne in prepovedi „truck"-sistema (da namreč delodajalec izplačuje namestu z denarjem v živežu, in to po samovoljnih cenah). Odsek „časnikarstvo". Z ozirom na veliki in silni vpliv, kateri imajo najraznovrstnejši tiskarski izdelki v sedanjem času na vse vrste človeške družbe, in uvaževaje, da vedno narašča potreba čitanja ter se vedno bolj čuti v vseh stanovih in starostih, in dalje glede na jako nevarno dejanjsko okoliščino, da morejo od prostozidarjev s pravcato fauatično vnetostjo in potroše-vanjem velikih denarnih svot razširjevani listi in tiskovine najobčutljiveje žaliti verski in patrijotiški čut večinoma še krščanskega prebivalstva, zasejati seme brezverstva in s tem pospeševati ž njim zvezano nenravnost, nujno je potrebno, da se tesno združijo vsi krščanski misleči elementi vseh stanov in v namenu primerni zvezi skušajo pobijati cerkvi kakor državi enako nevarne nakane prostozidarstva, Katoliški shod smatra tedaj 1. za nujno potrebo, da se po možnosti v vseh škofijah in pod varstvom prevzvišenih škofov ustanove katoliška tiskovna društva, kakoršna že v mnogih krajih in z najboljšim vspehom koristno delujejo, posebno pa priporoča, naj se ustanovi avstrijsko tiskovno društvo na Dunaji. 2. Katoliški shod z ozirom na že napominane obžalovanja vredne tiskovne razmere izraža prepričanje, da je v vspešno pobijanje liberalnega časopisja nujno potrebna večja gmotna in moralna podpora katoliških listov, kakor to velja tudi glede potrebam primernega pomnoženja istih; priporoča tedaj, naj se izdavajo perijodične tiskovine, posebno tudi take, ki si stavijo za nalog zastopanje koristij posameznih poklicnih vrst, in to po vseh večjih mestih, kjer še niso. 3. Katoliški skod ne proglaša samo za splošno občuteno in nujno potrebo, da se preosnove in razširijo na Dunaji obstoječi katoliški dnevniki, marveč naglaša tudi kot dolžnost iu častno zadevo vsakega katoličana, da po možnosti podpira in skuša pospeševati katoliško časnikarstvo. Popolno priznanje izreka dosedanjemu moškemu zastopanju tega časuištva za cerkvene in državne koristi, izreka pa ob enem željo, naj se kmalu odpro predala večjega glasila tako razširjenemu vsporedu, da ne bodo zastopane le opravičene tirjatve posameznih kraljevin in dežel avstrijsko monarhije, marveč se bo tudi sicer kolikor moč zadostovalo vsem drugim željam katoliških čitateljev v politiškem, so-cijalnem. gospodarstvenem in lepoznanstvenem oziru. Ker nameravajo podjetniki na Dunaji izhajajočega lista „Vaterland"-a tako preosnovo, priporoča se ta list vsem katoličanom najtopleje. 4. Katoliški shod se sklicuje na to, da morajo vsi oni, ki z besedo ali pismom v javnosti zastopajo cerkvene koristi, vedno spoštovati veljavo papeževo in škofov v zadevah verskega in nravstvenega nauka, kakor tudi v vseh vprašanjih, ki zadevajo duševno vodstvo Cerkve. Kavno tako mora naglašati, kako potrebno je v interesu katoliške stvari, da katoliški puhlicisti razpravljajo nasprotna dnevna vprašanja v smislu vzajemnega spoštovanja in ljubezni. Izvan tega priporoča pogoste redne sestanke katoliških avstrijskih časnikarjev, ker je to sredstvo v povzdigo enotnosti v katoliškem časopisji, v pospeševanje katoliškega tiskovstva sploh in v gojitev gmotnih koristij sodelujočih močij. 5. Katoliški shod proglaša za jako ieijavredno, da se povsod vspešno in hitro nasprotuje premno-gokrat po listih razširjenim zmotam o verskih resnicah, kakor sploh neresničnim vestem, ter v ta namen priporžča primerno organizacijo sistema o popravkih. Politični preg-led. V Ljub lj a n 4. maja. Kotrau}« dežele. Pri dunajski občinski volitvi v okraju Margarethen je zmagal kandidat združenih kristijanov. Pri volitvah v okrajni zastop v okrajih Leopoldstadt, Wieden, Mariahilf, Neubau, Josefstadt in Alsergrund so razven v Leopoldstadtu povsod zmagali proti-židovski kandidatje III. razreda. Predvčeraj je ogerski državni zbor nadaljeval glavno razpravo o proračunu. Finančni minister Weckerle je rekel, da od njega ne morejo poslanci zahtevati novega vsporeda; za svojo prvo nalogo smatra izvršitev onega, kar je pričel prejšnji finančni minister Tisza. Jedro finančne politike obstoji v tem, da so ne bodo uvajali novi davki ali otvarjali novi viri dohodkov, marveč, da se bodo bolje izrabljali državi postavno pristojeČi neposrednji in posrednji davki. Odgovarjajoč na neki vmesni klic, je naglašal minister, da bodo še le prišle razmere, ko bo minister potem sam priporočal borzni davek. Misel je jako vabljiva, toda prezgodnji in nenadni borzni davek bi res škodoval narodnemu gospodarstvu. Konečno je izrekel nado, da bo mogel, ako bo varčno postopal, izhajati z obstoječimi sredstvi. V nanje države. Predvčeraj je nemški poslanik Bray izročil srbski vladi svoje novo poverilno pismo. V svojem nagovoru je naglašal : Regentstvo se je gotovo že prepričalo, da nemška politika gledé Srbije sloni na simpatičnem interesu za srbsko osodo in na načelu, da se Nemčija ne vtika v notranje srbske zadeve. Ristié je odgovoril ter povdarjal veliko zadoščenje regentstva zaradi prijateljske izjave nemškega cesarja za mladega kralja Aleksandra. .Daily News" so dobile iz ruske prestolnice poročilo o zasledenih nihilistiških zarotah. Po temeljitih zanesljivih informacijah je pri nadaljnem preiskovanji redarstvo našlo velike zaloge streljiva v Kronstadts Tudi se je jasno dognala zarota, katera se je obračala zoper carjevo življenje. Car bi bil moral minoli torek biti navzoč pri vojaških vajah poleg Carskega Sela, a naznanil je poveljniku še v zadnjem trenotku, da je zadržan. Car se je baje odpovedal še le vsled nujne prošnje carjevnine, ki je v velikih skrbeh za življenje svojega carskega soproga. Konečno je dognano, da bo nemški cesar v drugem tednu meseca julija potoval v Anglijo. Skoraj gotovo se bo pri tem poprej sešel z ruskim carjem v Kielu, kamor bo slednji prišel na svojem potovanju v Kodanj. — Italijanski kralj Humbert in prestolonaslednik, ki bodeta prišla v nemško prestolnico dné 21. maja, mudila se bodeta do 25. t. m. — Državni tajnik grof Bismarck izjavlja v dopisu, ki ga je poslal listu .Berliner Tagblatt", da je poročilo tega glasila o prvi seji Samoa-konference popolnoma izmišljeno. — Kakor pravi „Post", razpravljal je kronin sovet, ki se je dné 30. aprila vršil pod cesarjevim predsedstvom, tudi o zadevi gledé redarstvenega nadzornika Wohlgemutha. Nizozemske gsueralne države so v polni seji jednoglasno sklenile, da bo kralj zopet prevzel vlado. Predsednik je trikrat zaklical kralju : „živeli", kateri klic je našel vsestranski in navdušen odmev v zbornici. Zbor je brzojavno kralja čestital k ozdravljenju. Slednje je spravilo vojvodo Nasovskega v čuden položaj, kakoršnih malo poznd zgodovina. Komaj je postal regent s trdno nado, da bo v kratkem postal veliki vojvoda, je sedaj naenkrat — odveč. Jasno še ni, ali bo ostal vojvoda v Luksemburgu. Došli sta dve brzojavki, ki slovete: „Pismo kralja Viljema regentu je jako prijateljsko in s toplimi besedami pisano. Kralj namerava vlado velike vojvodine isti dan prevzeti, kakor ono Holandije. Vest, da bo odpotoval vojvoda, je prezgodnja. Vojvoda Adolf bo ostal tukaj, dokler zadeva ne bo rešena." Druga brzojavka pa tej nasprotuje: „Vojvoda Adolf se bo povrnil na grad Königstein v Tavnusu, kjer se bo stalno namestil." Paul de Cassagnac z nova v listu „Autorité" razpravlja vprašanje o razmerji mej francoskimi monarhisti in Boulangerjem, ter pride konečno do zaključka: Ali moremo monarhisti iz lastne moči rešiti državo iz dandanašnjega položaja? Ne —saj smo to zaman skušali. Morda bi bilo to z božjo pomočjo, pogumom in vstrajnostjo o svojem času mogoče ; toda kedaj ? Ko bi prišli tako daleč, bilo bi prepozno in Francije bi več ne bilo v Evropi. Nastopil je mož. Naj je že vreden, kolikor hoče. Ne proslavljam ga. Toda postal je naenkrat središče vsega upora zoper zlo, za katerim bolehamo, zoper vstajni parlamentarizem. On je živa simpatija gnjusa in goljufnih nad vseh Francozov. Monarhisti, ki so razcepljeni, morejo se ž njim, v njem združiti k začasnemu skupnemu delovanju. Pelje naj nas, kamor hoče, rešil nas bo na vsak način iz tega blatnega morja. Naj nam dil, kar nam hoče, dal nam bo gotovo kaj druzoga, kakor obstoječe, ki jo sramota, zavrženost, galera. Oni, komur teče voda v usta, ne sme grajati palice, ki mu jo ljudje mole v rešitev. Jetnik, ki je zbirčen v sredstvih, nikdar se ne bo rešil iz ječe. Italijanska vlada je z ozirom na sv. Očeta odklonila vabilo k vdeležbi svečanosti povodom, ko se bo odkril spomenik Giordatiu Brunu na čast. — P. Agostino de Montefeltro, sloviti pridigar, je zapustil Rim. „Osservatore Romano" ga javno graja, ker se je v svoji cerkveni molitvi spominjal državnega glavarja in ministrov. Itumunski prestolonaslednik princ Ferdinand je predvčeraj sprejel diplomatski kor, kateri je na-mestu najstaršega diplomata predstavil minister zunanjih zadev sam. Objavljeno kraljevo pismo, o katerem smo že poročali, je napravilo globok vtis na vse kroge. Posebno pozornost vzbuja odstavek kraljevega pisma, ki govori za blagostanje kmetskega stanii. Splošuje mnenje je, da je ta kraljev korak ob jednem s prestolonaslednikovim prihodom jako utrdil monarhijo in državo. „Agenzia Štefani" javlja iz Masave: Notranji položaj Abesinije je nepremenjen. Mangaša in ras Alula sta v Adui; zastonj sta se trudila, da bi vse glavarje kraljestva pregovorila k skupnemu posvetovanju. Debeb se mudi v Godofelassiju; pričele so se razprtije mej njim in rasom Alulo. Izvirni dopisi. Iz Mihovec pri Veliki Nedelji, 1. maja. Neki tukajšnji naseljenec, ki v tej občini niti domovinske pravice nima, trudi se že več let, da bi prišel v občinski odbor. Milo se je torej jokal, ko ni bil izvoljen, ker je sedaj vse upanje, da bi postal predstojnik, splavalo po vodi. — Dva dni po volitvi ni skoro ničesa delal, samo grozoviti propad premišljeval, in da si nekoliko olajša žalostno in potrto srce, napisal je na košček papirja sledeče : „Ansuchen das Löblich Bezirkshauptmannschaft wohlen sa gut sein eine zweite Ausschusswahl des 3 Wahlkörpers in der Gemeinde Grosssonntag, es sind die Ausschisse ohne Wähler bestimmt, blos von der Komision, weil die Besitzer jetzt viel zu thun haben und nicht gekommen sind. Es währe am beste in eine Sonntag nachmitig die Wahl zu verordnen dan gewis ein jeder komen kann. Der erste und der zweite Wahlkerper sind in der Ordnung, weil die Wähler gegenwährtig waren. Die Schlussrechnung ist auch nicht richtig weil keine Beilagen nicht vorhanden sind, dadurch hat die ganze gemeinde schaden. Gross8onntag am 14. April 1889. Johan Prapotnik." Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je s slovenskim dopisom vprašalo, kaj je na tem resničnega, in ker so te pritožbe popolnoma neosnovane in se je vsa volitev postavno vršila, primerni odgovor temu se lahko ugane. Ta in drugi naseljenci gojijo tukaj nevspešno nemškutarijo, in videti je bilo skoro, da bi celo neki vrli narodnjak se s takimi ljudmi združil, da postane župan. Ne cepite torej svojih močij in delajmo z združenimi močmi, da preženemo svoje najhujše sovražnike — nemškutarje. Sloga jači — nesloga tlači! V edinosti je moč! Iz Polja pod Ljubljano, 1. maja. Biserna odeja krije gaj, dolino in polje. Približal se je zaželjeni maj. Kdo se ga ne veseli? Tudi ne preostaje mi časa, da bi obširno opisaval srčne svoje občutke pri pogledu na zeleno pomlad. V 97. št. „Slovenca" govoril je člankar meni iz srca. Res je, premlačni so mnogi, ki bi lahko do-pisavali, a dremljejo; od lista pa vedno zahtevajo, naj jim prinese vsak dan torbo mičnih novic. Vsakdo, ki more, naj bi poročal najzanimivejše novice iz svojega kraja, in tako bi čitatelji iz raznih krajev imeli dovolj novosti. Tako je tudi pri nas. Vaš list ima pri nas precej radovednih čitateljev. Marsikdo bi rad napisal kake vrstice, a boji se kritike in raje molči. Tako je pred tedni poročal g. Sitnež o nespodobnem obnašanji nekaterih ljubljanskih gospodov, in to je nekoga razburilo. Pa Sitnež menda radi tega ne bode vrgel peresa med smeti, temveč še dalje poročal važnejšo stvari. Temu pristavim željo, naj bi tudi drugod ne molčali, ampak pridno dopisavali. Tako bi mogel marsikaj povedati o bližnji tovarni. Pri nas imamo, kakor gotovo povsod po Slovenskem, majsko pobožnost. Cerkev je skoraj vedno polna ob torkih, četrtkih in nedeljah. Je pa tudi lepo okrašena s cvetjem in zelenjem iz graščinskega vrta na Fužinah. Vendar mnogo povišuje slovesnost lepo petje. Prav hvaležni smo torej gg. pevcem in pevkam in posebno g. učitelju za trudapolno delovanje. Le tako pogumno naprej! Prepir ni nikjer koristen. Iz Trsta, 1. maja. (Liberalci laški; pravi prijatelj delavcev; laško časopisje; občni zbori) Predsednik socijalistiške družbe „Confedera-tioue operaia", Gerin, tiskar, v službi pri „Tipo-gralia Triestina", kjer se tiska „Iudependente", je bil odpuščen iz službe. Pravega vzroka nočejo imenovati; zmislili pa so si, da so ga odpustili zaradi tega, ker je dal natisniti odprto pismo, v katerem dolži list „Iudependente" hudobnih insinuacij. — Pravi vzrok njegovega odpusta je pa vendnr le-ta, da je bil on odposlan na Dunaj kot tukajšnjih delavcev zastopnik pri zboru delavskih društev. Ker pa „Independentu" in njegovim patronom nikakor ni prijetno slišati besede Dunaj, in posebno še ne, da bi kdo tistih, ki zanj delajo, če ga tudi le samo stavijo, še gori hodil, je pa prehud poper za-nje in zato so mu dali stalni odpust. To je bil jeden vzrok. Drugi je pa ta, da je Gerin kot predsednik prej imenovanega društva precej vpliva imel pri tiskarjih in tudi pri druzih in da je menda gospodom „Independenta" malo preveč gledal na prste in spoznal njih „liberalnost". Zato je imelo društvo tiskarjev 28. aprila zbor, v katerem je sklenilo na predlog predsednikov pro-testovati proti takemu početju „Tržaške Tiskarne" kot „absolutno samovoljno in oškodujoče prostost misli in govorjenja", kakor tudi, da je to škodljivo interesu tiskarskih delavcev; protestuje torej proti takemu absolutnemu početju in predsedništvu društva nalaga, da naznani ta sklep uredništvu „Iudependente" in vodstvu tržaške tiskarne. Vsi liberalni tukajšnji listi seveda zagovarjajo to početje tržaške tiskarne. — Taki so tukajšnji liberalci (?). Ce jim kdo resnico pove, nočejo ga poslušati in mu zato pokažejo vrata! Pravi prijatelj delavcev, oni, v katerega so delavci Lloydovi voliko zaupali in kateri gotovo njim dobro hoče, je pokazal svoje resnično dobro srce s tem, da je podaril društvu „Unione operaja" šek za 1388 gld., od katerih je 788 gld. za moški oddelek tega društva, 400 gld. družbi „Fratellanza Artigiana" in 200 gld. „Societa dei Meccarici". Delegacija tukajšnjega mestnega zastopa je od-kazala 100 lir (!) podpornemu društvu Tržačanov in Istrijanov bivajočih v Rimu. Radovedni smo, ali slovenski odborniki tudi pritrdijo takim podporam, vsaj sliši se nič, da bi ne! — Pred nekoliko časom je ravno takemu društvu v Milanu, h kateremu pa spadajo tudi vsi Tridentinci in Goričani, podelil goriški mestni zastop 200 gld., — in tako tudi mestni zastop mesta Pirana — prvemu, prej imenovanemu društvu v Rimu. Še se bode lahko vzgajala „irre-denta" in Oberdanki! Kaj bi bilo pa, ko bi mestni zastop ljubljanski dovolil tako svoto Slovencem, sta-nujočim, recimo, v Zagrebu ali v Belem gradu, — to bi bil krik in vrišč v Izraelu! (Konec sledi.) Dnevne novice. (Volitve v deželni zbor kranjski so razpisane.) Kakor znano, bili so z Najvišjim patentom z dne 19. aprila 1889 razpuščeni oni deželni zbori, katerim je z letošnjim letom potekla zakonodajna doba. Med temi je bil tudi kranjski, za katerega so razpisane nove volitve, in sicer so določeni dnevi: 1. za poslance kmečkih občin 4. dan julija; 2. za mesta in trge, trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani 8. dan julija; velikoposestniki bodo volili 12. dan julija. Podrobne določbe naznanile se bodo volilcem na volilnih listkih. (Državni zbor) je zopet včeraj pričel obravnave. Došlo nam je za včerajšnji list prepozno brzojavno poročilo: Vlada je zbornici predložila dodatni kredit v znesku 50.000 gld. za troške poljedelskega mi-nisterstva, ki se bo prihoduje leto vdeležilo na Du-naji poljedelske in gozdarske razstave. Grof Schon-born je odgovoril na interpelacijo glede konfiskacije katoliških listov, da na državna pravdništva ne upliva liberalno stališče proti katoliško-konservativ-nim listom. Pravdništva postopajo po postavi, posamezne napake izvirajo iz pogrešnega razlaganja postav in ne iz strankarstva. Poljedelski minister grof Falkenhayn je odgovoril na Tausche-jevo interpelacijo, da vlada vedno pomaga poplavljencem, izdatno skrbi za vravnavo hudournikov in bode predložila reformo gozdarske postave. Poslanec C a r n e r i in tovariši so stavili iuterpelacijo gledč dunajskega katoliškega shoda ter vprašali, katero stališče zastopa vlada nasproti svetui »ladi papeževi in če more dati pojasnilo, ki bode zadovoljilo italijansko vlado. (Kako so občutljivi liberalci! Op. vred.) Chlumetzky in tovariši so stavili interpelacijo, zakaj vlada ni takoj pravočasno potrebno ukrenila proti dunajskim tramvvayskim voznikom, in vprašajo, bode li v prihodnje strogo postopala proti hujskanju neke vrste državljanov. Nato se je pričela proračunska debata o poljedelskem ministerstvu. (Iz Novega Mesta) se nam poroča, da je dne 2. t. m. umrla po kratki bolezni soproga znanega rodoljuba, bukvarja in tiskarja gosp. Ivana Krajca, Matilda Krajčeva, roj. Polak. Blaga pokojnica je bila v Novem Mestu in okolici zelö priljubljena in čislana, vzgledna krščanska gospodinja in do-brotnica revežem. N. v m. p.! (Vincencijcva družba) praznuje jutri na nedeljo Dobrega Pastirja svoj družbeni praznik ter ima službo božjo zjutraj ob 1/il. uri, popoludne ob 6. uri pa navadni shod v Marijanišči. (Imenovanje.) Konceptni praktikant pri c. kr. kranjskem finančnem ravnateljstvu g. Fran Geiger je imenovan koncipistom in premeščen v Radovljico. (Prostovoljna požarna bramba l jubljanska) bode jutri praznovala po stari navadi praznik sv. Flori-jana s sv. mašo, katero bode daroval o ili8. uri v sv. Florijana cerkvi preč. gosp. Ivan Gnjezda. (Občinskih zdravnikov) službe, iu sicer za slovenski Staj er 14, razpisuje tudi štajerski deželni odbor. Ker se dotični zakon glede vravnave zdravstva v občinah na Štirskem stoprav predloži prihodnjemu deželnemu zboru, je deželni odbor dovolil v ta namen vže zdaj svoto 5000 gld. za leto 1889. Dotična zdravstvena okrožja so: Mozirje <800 gld. podpore), Vojnik (600 gld), Edelschrott, Kainach, Sv. Lovrenc ob koroški železnici in Slivnica (vsi po 500 gld. podpore), Zelnice (450 gld.), Gor. sv. Kunigunda (600 gld), Jahring (500 gld.), Šent-Jurij v slov. Goricah (500 gld.), Središče (800 gld.), Planina (500 gld.), Ribnica (900 gld.) in Pilch, obč. Tragöss (500 gld.). Prošnjiki morajo biti vešči i v slovenščini; prošnje do 31. maja štirskemu deželnemu odboru. (Nemščina v madjarskem gledišči.) V peštan-skem narodnem gledišči objavljeno je zopet oznanilo, v katerem se gledališkemu osobju zabičuje, da bode vsak član, ki izpregovori za kulisami nemško besedo, kaznuvan z globo 25 gld. Komentara ni treba. (Iz Zagreba) se poroča, da se bode danes pela z ¡t d n j č Zt|čeva opera „Nikola Subič Zriujski", ker je dne 1. t m. došel od bana odlok, da opera poneha. — 218letuico smrti grofa Zrinjskega in kneza Fran kopana so Hrvatje v Zagrebu in v Duuajskem Novem Mestu slovesno praznovali. (Nova knjiga.) „Rodbinska sreča", roman, spisal grof L. Tolstoj, poslovenil P. M. Podravski. Založil in izdal J.Giontini, tiskal Šeber v Postojini. Cena broš. 40 kr., v platno vezani 70 kr., po pošti 5 kr. več. Vnanja oblika je prav čedna, jezik sicer prav gladek, le enklitik g. prelagatelj ne zna na pravo mesto postavljati in nekaj predomačih izrazov mu je ušlo iz-pod peresa. (Berolinski „Tagblatt" prepovedan v Avstriji.) Kmalu po nesreči v lovskem gradu Mayerlingu smo povdarjali, kako so nekateri listi v „rajliu" brezobzirno prinašali senzacijske in razžaljive vesti. Nobena izmišljena čenča, nobena fantastična povedka, katero si je bil izmislil kak „fidel" Dunajčan, ni ušla napominanim listom. V tem oziru odlikoval se je zlasti „Berliner Tagblatt". V svoji gorečnosti glede zasledovanja senzacijskih novic iz najvišjih krogov ni prizanesel ta list niti Nj. Veličanstvu avstrijski cesarici. Prejel je zato tudi plačilo. Ministerstvo je i dne 25. aprila „Berliner Tagblattu" prepovedalo poštno dopošiljanjeza avstrijske dežele. Menda je v Ljubljani imel samo dva naročnika. Vzrok tej prepovedi bila je vest, katero je objavil „Berliner Tagblatt" o Nj. Veličanstvu cesarici, katero pa je, kakor smo javili o svojem času, „Wiener Abendpost" označila kot popolnem neosnovano. Gotovo je pomilovanja vredno, da se vlada poslužuje tako strogih sredstev proti listu države — nam prijateljske. (V kranjsko hranilaico) vložilo je meseca aprila 1886 strank 634.770 gld., izplačali so 435.904 gld. 38 kr. Telegrami. Dunaj, 4. maja. Miklošič je postal tajni svetnik. Dunaj, 4. maja. Zbornica poslancev: Vlada predloži postavo glede nastavljenja okrajnih šolskih nadzornikov, dalje zakon o zastopanju cesarskega namestnika pri deželnih šolskih svetih na Dunaji, v Pragi in Lvovu. Razdelila se je gospodski zbornici izročena postava, s katero se predrugačujejo nekatero določbe ljudsko-šolskega zakona, in ob enem pojasnjujoče opazke. Predsednik naznani, da jo cesar potrdil postavo o skladiščili. Trgovinski minister odgovarja na interpelacijo Mengerjevo in tovarišev o železniških refakcijali za pšenico, rž in ječmen, da do-tične obravnave z železnicami niso dosegle znižanja voznih cen, a minister je znova pozval železniške uprave, naj po možnosti ustre-žejo željam o splošnji uvedbi olajšav na korist manjšim mlinom. Dunaj, 4. maja. Vlada je gospodski zbornici predložila ljudsko-šolski zakon, ki je pa iznenadil vse. Državni zbor je dobil vladno predlogo o stalnem nameščenji okrajnih šolskih nadzornikov. Dunaj, 3. maja. Pri volitvi v okrajni odbor tretjega volilnega razreda so zmagali antisemitje. V Mariahilfu so dobili antisemitje okrog 1000 proti 400 glasovom liberalcev, v Neubau-u 1200 proti 500, v Josefstadtu 775 proti 700, v Alsergrundu 900 proti 700, v Wiedenu 700 proti 600. Le Leopold-stadt je volil liberalno. Budimpešta, 3. maja. Ministerski predsednik Tisza in finančni minister Weckerle se bodeta v soboto na Dunaj odpeljala k nadaljnemu posvetovanju o skupnem proračunu za prihodnje leto. Umrli no: 30. aprila Jožef Mantuani, bivši krojač, 72 let, Gradišče 11, marasmus. — Pavel Cecco, delavec, 38 let, Poljanski nasip 50, pneumonia. 1. maja. N. K., novorojena deklica, bila je na Poljanskem nasipu pod vojašničnim mostom mrtva iz Ljubljanice iz-vlečena. 2. maja. Marka Sotler, gostač, 78 let, Gospodske ulice 18, marasmus. 3. maja. Neža Friš, jermenarjeva žena, 45 let, Marijin trg 3, pljučna tuberkuloza. V bolnišnici: 27. aprila. Marija liožnar. kajžarjeva hči, 1 leto, angin». Tujci. 2. maja. Pri MtUi&H: Obascli, nadinženir, iz Grad;a. — Kau-man, Gutman, Leber, Schneberger, trgovci, z Dunaja. — V. Jlilosch, s sinom, iz Reke. — Schönauer, inženir, iz Gradca. — dr. Buchter z Dunaja. Vremensko sporočilo. Gas opazovanja Stanje zrakomera v mm 7. U. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7360 7358 toplomera po Celziju 114 18-2 130 Veter Vreme si. vzli. oblačno --i -IN S d a o-oo Srednja temperatura 14-2°, in 2'7° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 4. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 90 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86 „ 20 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 „ 30 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ — „ Akcije avstr.-ogerske banke......901 „ — „ Kreditne akcije ....................299 „ 50 „ London.............118 „ 70 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 39'/j „ Cesarski cekini ....................5 „ 62 „ Nemške marke ..........57 „ 95 „ Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po najnižjih cenali priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in potlkovski mojster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lopi h oblikah. (9) Na željo pošilja načrte in Ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. v Tünniesovi hiši. (1) Zobozdravnik Schweiger stanuje pri Maliču (hötel Stadt Wien), II. nadstropje št. 23. Ordinira od l/210. do '.,1. ure zjutraj iu od 2. do 5. ure popo-ludue. Ob nedeljah iu prazuikih od V210. do 1. ure. (i2) Ogla s. Za bogoslovno hišo (semenišče) se išče kuharica poštenega vedenja, z dobrimi spričevali, stara okoli štirideset let. — Osebe, ki želo sprejeti to službo, oglasijo naj se pismeno pri „Ravnateljstvu bogoslovja" (semenišča) v Senju (Zengg), hrvatsko Primorje. (3-2) >oo< Prepustiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo toojjuto zalogo klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna =tajEmmsIi® del&f= ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg št. S v Ljubljani. G g. dijakom dovoljujem prednostne cene. '•H (15-6) Koverte s firmo lil p priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. XXXXXXXXXXXXXXXXXK * Brata Eberl, * izdelovalen oljnatih barv. firnežev, lakov X in 1111 p I sov, X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X tjntoljaii», X X " Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Z znano reelno fino delo in najnižje cene. jf Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve X w v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem S ZZ '»nflneiu oljnatem firneži naifineje naribane in boljše Ä jf nego vse te vrste v prodajalnah. W u# Conilte na zHhtevnn|e. X* Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, mlini za grozdje in sadje J^V Mlatilnice, čistilnice In vitala, stroji / X za ropkanje turšice. sejalniki, orala / ^m Rušilne priprave za sadje // Škoporeznice v največji izbiri prodaja iz-I \y vrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, I iiiiiiii^J^mL'—_ Praterstrnsso f Katalogi in vsako pojasnilo na zalite* j vanje gratis in franku. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—6) ¿J6Ž>~ Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo. najnovejša sestava v raznih velikostih. 1 Diseldo_'ske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna saroljiiatih barv, tinieža in lakaju % \ ž > t ► mE va — v? Pisarna in zaloga: priporoča Šolski dirovorotl <» (semenišono poslopje). 4 j Filijala: Slonov« nli<;<; lO-lii slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mi- zarjem, llkarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje eenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. Kupovalcem večjih množin prednostne cene. <5 4~ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Perstene, mineralne in kemične barve. i Vse vrste slikarskih in j likarskih čopičev in } slikarske patrone. S Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani mi vellltom SlestiuMii t rjfii, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne iire)t'li pismenih zahval o naših izborilo skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6ezy|evih iirm so: Na l)u-naji dve (in kemična tovarna), v Gradei (na Stajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, za basanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svui-lio! Opozarjamo, (i kr., 1 tuc-at 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenib udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s t5 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino. Slupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zaraotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. ^^^^^^^^^^^^^^^^ Najboljše mazilo za leznili in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 ¡■teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovžil (30) in se vsak dan s pošto razpošiljajo. («) Xajvs|»ešnejfiai čistilna mineral n a voda 'rane Josipova grenčica, priporočena od I. zdravniških veljakov zaradi gotovega in pri tem lagodnega vspeha, ne neprijetnega oku-a in tudi pri trajajoči rabi brez slabih nasledkov. Majhen popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju iu Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti.-^! |J i iz v raznovrstnih oblikah, istotako štedilna ognjišča priporoča po najnižji ceni I00 hektolitrov starega bizeljskega vina Več o tem pri I-.ooiiliiii-du del Oott-u v Brežicah. (3—3) Odlikovati: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav ==•— na l>iniaji VII., ZieglergsiNsc ¡27. Zastopnik Frane llriiekncr. Proti gotovi naročbi so n a j t o o n o j e izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeJI orifati* Proda se iz proste rolce: j 14- oken s steklom, 28 oknic ( Balken), 7 vrat, (3-2) 1 velika vrata. Ponudbe: Ljubljana, ; Poljanska cesta, 36. i Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih zamenjati z Jladgonsko, to je Itadkersburc/er. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako se /. vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so pogubi in r.zkadi kakor se steklenica odmaši. Brnsko blago za elegantno ~ spomladansko ali poletno I obleko l v odrezkih po :V10 m , to I je 4 vatle vsak kos, za I gl. 4.80 iz lino | gl. 6.-— iz finejše | gl. 7.75 i/, izborilo lino p gl. 10.50 nepresegljivo fine I pristne volne, j kakor tudi blasro za zgornje I suknje, s svilo pretkani g „kamgarni", poletno surovo I sukno, blago za livree-je, I pralno-pristno sukančno I blago, fino in najfinejše črno I sukno za salonske oprave I itd. razpošilla proti povzetju izneska kot poštena in solidna znana tovarniška zaloga suknn Siegel-Iinliof v iil-1111. Pojasnilo: Vsak odrezek je 310 m dolg in 130 cm. širok, tedaj popolnoma za- | dostuje za popolno moško (15-12) obleko. Tudi se pošilja, kolikor kdo zahteva na metre. Jamči se, da se pošlje blago natanko po izbranem vzorcu. Vzorci gratis in franko. preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotmjnem kataru ^-^-""nVi' dihal, zlatej žili in zlatenici. Kopališče Radensko. Koprnijo v slatini in v jeklcnici vpliva posc-bnu pri: protinu, lio-lečinah mokril. malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Kot okrepčigoru pljiun vinom »li sadnimi soki in sladkorjem pomešana, je llnilcnska kisla voda obče priljubljena. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva : Kopališče Radenci blizo Ljutomera. V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uradno koncesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Romerbrunnen) pi*i Itoj>atcii. Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača jo ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane siphou-kisle vode. (23—2) Na prodaj je v vseli znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajerska). Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem JÜO 17* trgovina z železnino in orodjem na mestnem trgu tO, !fr vsa vrtnarska orodja, kakor tudi T orodja za sadjerejo in obdelo- T vanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo p o p 1 e s k a n i leseni plošči urejena in po prav nizki coni. Ravnokar je izšla in se dobiva v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani knjižica z naslovom: Duhovna lekarna za vse, I ki hočejo večno živeti. Nemški spisal dr. Ernest M. Miiller, škof linški. Poslovenil Fr. Zbašnik, župnik. Da spoznajo Slovenci vrednost le knjižice, naj r« bode omenjeno, da je bil drugi natis, prirejen v \JL nemškem jeziku v 4500 iztisih, razprodan v teku šestih mesecev. Pred nekoliko tedni izšol jo že tretji natis. (5-4) Cena 20 kr., po pošti 2 kr. več. aooac 5O"/0 prihranitev goriva (jaim-ono). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent JL 31. maja 1N**> s potrebnimi dokumenti pri deželnem odboru kranjskem vložiti ter dokazati doktorat vsega zdravilstva, oziroma doktorat medicine, svojo starost, telesno zdravje, neomadeževano življenje, avstrijsko državljanstvo, svojo dosedanjo službo ali opravilo, zmožnost nemškega in slovenskega ali kakega sorodnega slovanskega, posebno hrvatsko-srbskega jezika, in v prošnjah imenovati kraj, oziroma kraje, kamor bi radi v službo prišli. V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi diplomovani ranocelniki z najnižjo plačo 400 gold., kateri so zdaj na Kranjskem nameščeni kot okrajni ranocelniki, ako se za službo oglasijo in svojo sposobnost za daljno službovanje dokažejo. Nastavljajo se pa le začasno in brez pravice do pokojnine. V Ljubljani, dne 22. aprila 1880. Deželni odbor vojvocliiie Kranjske. R azpr odaj am po /¡nižam oein , (illlilii) 4 Ob enem priporočam vsakovrstno volno, prejo, vse snovi za šivanje in druga ročna dela, dalje predtiskarijo in galaiitei-ijsko biago. | in izdelovanje nogovic na stroju. ijsi 19iaeitik v Ljubljani, (9-5) v „Zvezdi" hiša „Matice Slovenskem Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14mesecni rabi od mene samo izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper Izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pierano ne osive. Cona lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. - Czillaij ¡11 ilriipi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naroČila. Pri naročitvah šestih in več lončkov 2o°/0 rabat in franko-pošiljatev. (20—10) SJ I83 Nič več mokre no! _ traino in «ristno-Pralno. G0 ka,sm'r 1 m- volnat atlas 10 in. 6-o0 Pralno poletno blago — , kreton najlepši obrazci # • Brnsko sukneno blago 10 m 2 80 • le dubre vrste: satin najlepši obrazci • 3 10 m. za 1 obleko 3 50 10 m. 3 -8 3-10 m. „ 1 „5— drajdrat, siv, svetel in teman §310m. „boljšo „ 7 80 10 m. I. 3 50, 11. 280 j • 3 10 m. „ lino ., 9-50 -—T—T"-» 3 10 m. ,, najfinejšo „ 12 50 Za domačo rabo: 6> Domače platno 29 vati.4/ 4-20 « Brnsko blago za suknje 29 vatlov !l t 5 50 & 2-lOm. zazgornjosuknjo 6-30 šifon lin 29 vatlov 5'5 l O 10m. „ „fino „ 8 40 „ srednji 29 vatlov 450 g 2 10 in. ,. „ najfinejšD 12.00 kraljevska tkanina 29 vatlov - , 1 . *i. 5-80 Črno blago za obleke ^ 29 Tatlov 7.5y za duhovnike in salonske kanafas pristno-barvan oprave 29 vatlov 6— 1-20 m. dosking za hlače 3-50 oksford pristno-barvan 120 m. perneime suknja 29 vatlov 4'50 in telovnik 7 20 servijete 6 kom. 120 i Vse, kar ponujajo druge Vse. kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska kon- tvrdke, ima krščanska konkurenca tud , in sicer bolje kurenca tudi, in sicer bolje ^ in ceneje in ceneje. 9 S Krščanska konkurenca rttóc ve*notcr ™m0 ' nazaj, kar bi ne ugajalo. mmmmmmm • T^nln^hp na-i se 'zvr®® proti poštnemu povzetju, J • AJOll H.UL 5 pošljejo naj sc podnaslovom: Erste osterr. m • beliord.coucess. Ilandcls-AuskuHfts-liurcauinliriiiiii. • • Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in ceniki. • «MMNNUHMNaaNINMSIMMMt« Jurij pelt na Vrhiiiki, naznanja si. občinstvu, tla so radi nodostatnih prostorov preseli iz sedanjega stanovanja v svoj« lasi 114» hišo, katero je za svojo obrt primerno priredil in kjer mu bo lahko mogoče popolnoma ustreči vsem zahtevani slav. občinstva. i«5\ Mi H 1 !l m mhkmhi Na najnovejši in najboljši način mnetne in hjbuy HI ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacijo, — od-stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca M zobozdravnik A. Paichel, M poleg H r a d e c k e g a (čevljarskega) mostu, ^ I. nadstropje. mm&Pčš&i <«> t mmmmmmm a "Veliko izbero in zalogo navadnih in najelegantnejših, isto tako <1 ožiii ko w v vseh velikostih, izgotovljenih iz zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah Lj.iMJnm., X '!VrTX?"TTQr>,TT ^t»ltrK KraitfHko. JU. U OUll, &t. in. izdelovat elj splx5.6»iicQv in, dsžaikev. Prejema vsakovrstna naročila na kostum-solnčnike, preoblači in i>opravlja staro